POROČILO o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

22.10.2020 - (2020/2058(INI))

Odbor za proračun
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalca: Siegfried Mureşan, Paul Tang
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)
Pripravljavec mnenja (*):
Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-009 (PDF - 120 KB)
• 001-009 (DOC - 83 KB)
• 010-013 (PDF - 132 KB)
• 010-013 (DOC - 80 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

(2020/2058(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Naložbeni načrt za trajnostno Evropo – Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor (COM(2020)0021),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640) in resolucije na to temo z dne 15. januarja 2020[1],

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322) ter spremenjenega predloga z dne 28. maja 2020 (COM(2020)0443) skupaj s spremenjenim predlogom z dne 28. maja 2020 za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0445),

– ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje[4],

– ob upoštevanju končnega poročila in priporočil skupine na visoki ravni za lastna sredstva iz decembra 2016,

– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[5],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456) in s tem povezanih zakonodajnih predlogov,

– ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/410 z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu: BEPS 2.0[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[7],

– ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti z dne 31. januarja 2018,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. maja 2018 o trajnostnem financiranju[8],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020[9],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in Uredbe (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev,

– ob upoštevanju četrtletnih evropskih gospodarskih napovedi Komisije,

– ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Kjotskega protokola k omenjeni konvenciji ter Pariškega sporazuma,

– ob upoštevanju načel o odgovornih naložbah, načel o odgovornem bančništvu in načel o trajnostnem zavarovanju, ki jih podpira OZN,

– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, Mednarodne listine o človekovih pravicah, smernic OECD za večnacionalna podjetja, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ciljev OZN v zvezi s trajnostnim razvojem, Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela,

– ob upoštevanju statutov Evropske centralne banke (ECB),

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 58 Poslovnika,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

A. ker naložbe, potrebne za prilagajanje podnebnim spremembam, še niso bile ocenjene in vključene v podnebne podatke večletnega finančnega okvira;

B. ker bo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 spodbudila konkurenčnost gospodarstva Unije in prinesla precej trajnostnih in izjemno kakovostnih delovnih mest;

C. ker posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki obravnava globalno segrevanje za 1,5 °C, pojasnjuje, da doslej sprejete politike ne zadoščajo, da bi bilo mogoče globalno segrevanje obdržati pod navedeno mejo, preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti in ohraniti biogeokemične cikle nedotaknjene;

D. ker bodo podnebna pravila EU utrdila zavezo EU podnebni nevtralnosti do leta 2050, vključno z ambicioznimi vmesnimi koraki, potrebnimi za uresničitev zadanega cilja;

E. ker Komisija ocenjuje, da so, če želimo izpolniti zadane podnebne cilje do leta 2030, na ravni EU vsako leto potrebne naložbe v višini 240 milijard EUR[10], poleg tega pa še 130 milijard EUR letno za okoljske cilje, 192 milijard EUR letno za socialno infrastrukturo in 100 milijard EUR letno za širšo evropsko prometno infrastrukturo; ker so tako skupaj potrebne naložbe v višini vsaj 662 milijard EUR letno; ker ti zneski temeljijo na podnebnem cilju do leta 2030, s katerim bi se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 40 %; ker se je sedaj, ko se je Parlament sporazumel o ambicioznejših ciljih, naložbena vrzel še povečala; ker je treba nujno zbrati vsa razpoložljiva sredstva, da bi to vrzel zakrpali;

F. ker se v členu 2(1)(c) Pariškega sporazuma poziva, naj se „finančni tokovi uskladijo z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe“;

G. ker je evropski zeleni dogovor nova strategija za rast, njen cilj pa je EU spremeniti v pravično in cvetočo družbo s sodobnim, z viri učinkovitim in konkurenčnim gospodarstvom, ki bo do leta 2050 dosegel ničelne neto emisije toplogrednih plinov in pri katerem bo gospodarska rast ločena od uporabe virov, ter prispevati k strateški neodvisnosti EU;

H. ker je pandemija covida-19 pokazala, kako pomembne so naložbe v socialno in okoljsko vzdržno gospodarstvo, zlasti takšne, ki spodbujajo prelomne raziskave in razvoj, konkurenčen industrijski sektor, globlji in močnejši enotni trg, močna mala in srednja podjetja, odporen sistem socialnega varstva in socialno blaginjo;

I. ker se zaradi porabe, potrebne za podporo evropskim gospodarstvom, poraja vprašanje, kako se bo odplačal nastali dolg; ker je pomembno preprečiti, da bi se povečala neenakost, kakor se je zgodilo po prejšnji krizi;

J. ker je vzpostavitev trajnostnega gospodarskega sistema osrednjega pomena za vzpostavitev dolgoročne strateške neodvisnosti EU in povečanje njene odpornosti;

K. ker trgovinska politika vpliva na emisije toplogrednih plinov;

L. ker 27 % skupnih emisij EU povzročijo emisije toplogrednih plinov iz prometa in ker gre za edine emisije, ki se še vedno povečujejo; ker mora promet na tehnološko nevtralen način prispevati k uresničevanju ciljev EU na področju zmanjšanja emisij in posledično uresničitvi podnebne nevtralnosti do leta 2050, obenem pa mora ostati cenovno dostopen in konkurenčen; ker je mogoče z razvojem in krepitvijo sinergij z drugimi sektorji, na primer digitalnim in energetskim, tako na področju infrastrukture kot voznega parka pospešiti zmanjšanje emisij v prometnem sektorju;

M. ker lahko davčne oprostitve za letalski in pomorski sektor povzročijo izkrivljanje konkurence med industrijskimi sektorji ter spodbujajo neučinkovite in okolju neprijazne načine prevoza;

N. ker člen 2 statuta ECB določa, da se mora, če je cilj stabilnosti cen dosežen in ni ogrožen, monetarna politika ECB izvajati z namenom spodbujanja ciljev EU iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kjer so med drugim določeni cilji za varstvo kakovosti okolja;

O. ker bo ECB v okviru pregleda svoje strategije na področju monetarne politike ocenila, ali in kako lahko v mejah svojega mandata upošteva trajnostne vidike, zlasti tveganja v zvezi z okoljsko trajnostjo;

P. ker je namen uporabe splošne odstopne klavzule državam članicam omogočiti fiskalno politiko, ki bo olajšala izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za ustrezno obvladovanje krize, hkrati pa ostala v okviru na pravilih temelječega okvira pakta za stabilnost in rast; ker splošna odstopna klavzula določa, da se z njeno uporabo ne sme ogrožati fiskalne vzdržnosti;

1. pozdravlja naložbeni načrt za trajnostno Evropo, saj je osrednjega pomena za uspeh zelenega dogovora in prehod na bolj trajnostno, konkurenčno, krožno in odporno gospodarstvo v skladu z okoljskimi zavezami Unije, vključno s podnebnimi zavezami iz Pariškega sporazuma in podnebne zakonodaje EU; poudarja, da bi moral biti načrt v središču usklajenega in vključujočega odziva Unije, s katerim bi po pandemiji covida-19 oblikovali odpornejše gospodarstvo in družbo, prav tako pa bi moral spodbujati teritorialno, socialno in gospodarsko kohezijo; poudarja, da je treba pri trajnostnosti upoštevati pomisleke glede finančne stabilnosti;

2. pozdravlja načrt okrevanja za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, v njegovo središče pa postavila evropski zeleni dogovor in strategijo za digitalizacijo; podpira temeljno pravilo, da se pri javnih naložbah spoštuje načelo, po katerem se ne sme povzročiti znatna škoda, in poudarja, da to načelo velja za socialne in okoljske cilje; poudarja, da bi morala EU z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost zakorakati na pot podnebne nevtralnosti do leta 2050, kakor je določeno v njeni podnebni zakonodaji, vključno z vmesnimi cilji za leto 2030, s čimer bi zagotovili prehod držav članic na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, temelječe na znanstvenih in časovno določenih podnebnih ciljih;

3. meni, da je uresničitev pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost ena največjih nalog EU; poziva, naj se z izvajanjem ustreznih ukrepov in politik zagotovi, da bo prehod uspešen in da bo zajemal javni in zasebni sektor, regije, mesta in države članice; poziva, naj se prednost nameni naložbam v podporo trajnostnemu prehodu, digitalni agendi in evropski suverenosti v strateških sektorjih z dosledno industrijsko strategijo; meni, da bo digitalizacija javnega in zasebnega sektorja pripomogla k podnebni nevtralnosti;

4. poudarja, da bo uspeh cilja EU, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in uvedla krožno gospodarstvo, med drugim odvisen od ustreznega financiranja in skladnega vključevanja trajnostnosti v javno in zasebno financiranje; poudarja, da za uresničitev teh ciljev in prispevek k prihodu ne bodo zadoščala zgolj javna sredstva, temveč bodo potrebne tudi precejšnje trajnostne javne in zasebne naložbe; zato poziva Komisijo, naj pri oblikovanju naložbenega načrta za trajnostno Evropo spodbuja javne in zasebne naložbe; poudarja dejstvo, da sredstva, ki bodo na voljo, tudi z ambicioznim financiranjem ne bodo neomejena; meni, da je v naložbenem načrtu za trajnostno Evropo nujno treba predvideti in omogočiti dodatne naložbe z resnično dodano vrednostjo, ki ne bodo izpodrinile financiranja na trgu; poziva Komisijo, naj vzpostavi trden okvir za poročanje in spremljanje, s katerim bi poskrbeli, da bodo imela porabljena sredstva dejanski učinek; vztraja, da bo povezava med odhodki in prihodki, zlasti z oblikovanjem novih virov lastnih sredstev, osrednjega pomena za izvajanje zelenega dogovora;

5. ugotavlja, da bo prehod na zeleno gospodarstvo vplival na vse sektorje v EU, in vztraja, da bi morala pot do podnebne nevtralnosti povečati konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotoviti neto presežek trajnostnih in izjemno kakovostnih delovnih mest v Uniji; poudarja, da bi moral biti zeleni prehod vključujoč in v skladu z načeli gospodarske, socialne in okoljske trajnostnosti; meni, da naložbeni načrt za trajnostno Evropo ne bi smel prezreti nikogar, po potrebi pa bi se moral osredotočati na zmanjševanje razlik med državami članicami in regijami pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti; opozarja, da je pri prehodu na trajnostno energijo izjemno pomembno ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi dodatno usposabljanje in prekvalifikacija;

6. prav tako poudarja, da morajo, če želimo, da bo evropski zeleni dogovor uspešen, evropski proizvajalci trajnostnih proizvodov in ponudniki storitev prepoznati njegove prednosti;

7. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo za naložbeni načrt za trajnostno Evropo na voljo dovolj sredstev, da bodo lahko prihodnji programi, kot je strategija za val prenove, ustrezno vplivali na vse stavbe v EU, da bodo sprejemljivi za vse državljane Unije in da jih bodo ti pozdravili;

8. dvomi, da bo naložbeni načrt za trajnostno Evropo v sedanji obliki omogočil mobilizacijo 1 bilijona EUR do leta 2030, saj so obeti za gospodarstvo po pandemiji covida-19 slabi; poziva Komisijo, naj poskrbi za popolno preglednost v zvezi z vprašanji financiranja, na primer v zvezi z optimističnim učinkom vzvoda, morebitnim dvojnim štetjem nekaterih naložb ali nejasnostjo glede ekstrapolacije nekaterih zneskov; se prav tako sprašuje, kako bo novi večletni finančni okvir, kakor ga je predlagala Komisija in potrdil Evropski svet v svojih sklepih, omogočil uresničitev ciljev naložbenega načrta za trajnostno Evropo; je zaskrbljen, da bi lahko s povečanim financiranjem programov EU v začetku obdobja povzročili naložbeno vrzel ob izteku naslednjega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo načrte, v katerih bo pojasnjeno, kako bodo z zasebnimi in javnimi naložbami premostile precejšnjo naložbeno vrzel, vključno z oceno nove gospodarske perspektive zaradi aktualne krize in pričakovanimi povečanimi ambicijami v zvezi s podnebnimi, energetskimi in okoljskimi cilji za leto 2030; poudarja, da je naložbeni načrt za trajnostno Evropo dolgoročni cilj EU, ki se ga ne sme ogroziti z nižjimi večletnimi finančnimi okviri v prihodnosti, pri katerih bi velik del sredstev namenili odplačevanju dolgoročnega dolga;

9. ugotavlja, da je Komisija v sporočilu o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo z dne 14. januarja 2020 ocenila, da so, če želimo uresničiti podnebne cilje do leta 2030, na ravni EU potrebne naložbe v višini vsaj 662 milijard letno; poziva Komisijo, naj te nove podatke upošteva v spremenjeni strukturi naložbenega načrta za trajnostno Evropo;

10. želi, da se poskrbi, da se financiranje iz naložbenega načrta za trajnostno Evropo na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni nameni politikam in programom, ki izkazujejo največji potencial za boj proti podnebnim spremembam in druge okoljske cilje, vključno s prehodom podjetij iz EU, zlasti malih in srednjih, na konkurenčnejšo Unijo in ustvarjanje delovnih mest, ob hkratnem prilagajanju različnim nacionalnim, regionalnim in lokalnim potrebam; se veseli, da bo Komisija pred začetkom veljavnosti naslednjega večletnega finančnega okvira objavila okvir za spremljanje porabe na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in drugih trajnostnih odhodkov, pri tem pa po potrebi uporabila merila iz uredbe o taksonomiji; poziva, naj ta okvir med drugim zajema metodologijo za spremljanje, skupaj z ustreznimi korektivnimi ukrepi, pa tudi mehanizem za preverjanje in spremljanje trajnosti, da bi odkrili škodljive učinke v skladu z načelom, po katerem se ne sme povzročati znatna škoda, in zavezami iz Pariškega sporazuma;

11. poudarja, da je uspeh naložbenega načrta za trajnostno Evropo odvisen od ustreznosti javnega in zasebnega financiranja ter skladnosti politik EU; zato poudarja potrebo po usklajenih kazalnikih trajnosti in metodologiji za merjenje učinka; vztraja, da bi bilo treba v zvezi z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo začeti izvajati ocene učinka tudi za druge zakonodajne akte, ne glede na to, ali so še v zakonodajni fazi ali pa so že bili sprejeti, da se oceni združljivost veljavne zakonodaje EU z okoljskimi cilji EU;

12. poudarja, da bi moral biti eden od ciljev naložbenega načrta za trajnostno Evropo zagotoviti prehod z netrajnostnih na trajnostne gospodarske dejavnosti;

13. meni, da bi bilo treba pri javnem in zasebnem financiranju spoštovati taksonomijo EU in načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda, s čimer bi poskrbeli, da politike in sredstva EU, tudi iz proračuna EU, programov, ki se financirajo prek naslednje generacije EU, evropskega semestra in financiranja EIB, ne prispevajo k ciljem, projektom in dejavnostim, ki občutno ogrožajo socialne ali okoljske cilje, in ne spodkopavajo gospodarske konkurenčnosti ali povzročajo izgube delovnih mest; poudarja, da javni proračuni in banke ne bodo uspele same premostiti naložbenih vrzeli; opozarja, da deset največjih evropskih bank vsako leto še vedno naloži več kot 100 milijard EUR v fosilna goriva; opozarja, da mora Komisija v skladu z uredbo o taksonomiji pred koncem leta 2020 sprejeti delegirani akt, ki bo vseboval tehnična merila za pregled dejavnosti, ki znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje;

14. poziva, naj se načelo, po katerem se ne sme povzročiti znatna škoda, v ustreznih uredbah EU o financiranju operacionalizira, na primer s preverjanjem podnebne, okoljske in socialne trajnosti; opozarja, da se ne bi smelo uvajati strogih pravil o naložbah, ne da bi se poprej izvedlo posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi javnimi organi, industrijo ter malimi in srednjimi podjetji;

15. poziva, naj se začne dejansko opuščati javne in zasebne naložbe v okolju neprijazne in škodljive gospodarske dejavnosti, za katere so na voljo z ekonomskega vidika izvedljive alternative, pri čemer je treba v celoti spoštovati pravice držav članic, da izberejo svojo mešanico energetskih virov, da bi vzpostavili sistem obnovljivih virov energije in energetsko omrežje, ki sta skladna s Pariškim sporazumom; poudarja, da je treba te alternative nujno poiskati z obsežnimi naložbami v tehnološke inovacije in energetsko učinkovitost; vztraja, da dejavnosti, ki se financirajo z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo, ne smejo prispevati k poglabljanju socialnih neenakosti in povečevati gospodarskega in socialnega razkoraka med vzhodom in zahodom v EU; v zvezi s tem opozarja, da je enajst držav skupaj z Evropsko unijo v letih 2014–2016 porabilo 112 milijard EUR letno za subvencioniranje fosilnih goriv; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo strategije za postopno ukinitev vseh okolju škodljivih subvencij, da bi izboljšali doslednost in verodostojnost EU pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnih ekosistemov ter spodbudili prehod na sisteme čiste energije ter podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo;

16. meni, da bi moral prehod na podnebno nevtralnost ohraniti enake konkurenčne pogoje za podjetja iz EU, zlasti kadar jim preti nepoštena konkurenca iz tretjih držav; meni, da bi moral, če želimo ta cilj uresničiti, naložbeni načrt za trajnostno Evropo prispevati tudi k trajnostni evropski proizvodnji in s trgovinsko politiko zmanjšati svetovne emisije; poziva, naj trgovinski sporazumi ne ščitijo vlagateljev na račun okoljskih, socialnih ali zdravstvenih standardov; poudarja, kako pomembno je, da se v trgovinske sporazume, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami, vključijo izvršljivi podnebni in drugi okoljski standardi, tudi da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja; poziva, naj se zagotovi, da bodo tretje države upravičene do čezmejnih projektov, ki prispevajo k ciljem Pariškega sporazuma;

17. poudarja, da so program Erasmus+, evropska solidarnostna enota in program Ustvarjalna Evropa kot glavni programi EU na področju izobraževanja, prostovoljstva in kulture bistveno orodje za svetovni odziv na podnebne spremembe in imajo ključno vlogo pri spodbujanju izobraževanja na področju znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni prehod, ozaveščanju o okoljskih in podnebnih vprašanjih, zlasti med mladimi, prostovoljstvu za varstvo okolja ter razvoju ustvarjalnih, vključujočih in dostopnih rešitev za obravnavanje okoljskih izzivov; poudarja, da ti programi prispevajo k uresničevanju ciljev EU na področju trajnostnega razvoja; v zvezi s tem poudarja pomen pripravništva v kmetijstvu, ki ga podpira program Erasmus+;

Proračun EU: ciljno opredeljevanje, aktiviranje in usmerjanje finančnih sredstev

18. poudarja, da ima proračun EU osrednjo vlogo pri izvajanju naložbenega načrta za trajnostno Evropo; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba nove pobude vedno oceniti in preveriti z vidika trajnostnosti ter jih financirati z novimi sredstvi, ne pa na račun drugih politik; poudarja, kako pomembne so tradicionalne politike EU, kot sta kohezijska ali kmetijska, skupaj z drugimi ključnimi področji politike, kot so raziskave, inovacije ali prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic; poziva Komisijo in države članice, naj izpolnijo svoje politične zaveze in Uniji zagotovijo v prihodnost usmerjen večletni finančni okvir, s katerim bo mogoče izpolniti pričakovanja državljanov;

19. poudarja, kako pomembne so trajnostne zasebne naložbe, in izpostavlja njihovo vlogo pri uresničevanju ciljev naložbenega načrta za trajnostno Evropo, zato meni, da bi bilo treba poenostaviti zasebno financiranje; prav tako poudarja, da bi bilo treba izboljšati tehnično podporo v obliki inkubatorjev in drevesnic projektov na lokalni in nacionalni ravni, ki združujejo financerje in nosilce projektov;

20. je zadovoljen, da je Evropski svet sprejel instrument Evropske unije za okrevanje kot instrument za podporo naložbam in reformam v izrednih razmerah; obžaluje pa, da je bilo za več programov EU predlagano, da bi se občutno zmanjšala dodatna sredstva, za nekatere druge programe pa, da bi se ta sredstva v celoti razveljavila; meni, da je predlagano zmanjšanje sredstev za programe, ki podpirajo prehod regij, odvisnih od ogljika, v nasprotju z načrtom EU za zeleni dogovor in bo v končni fazi vplivalo tudi na financiranje naložbenega načrta za trajnostno Evropo;

21. poudarja, da bi morala EU, če želi izpolniti zaveze iz Pariškega sporazuma, svoj prispevek k podnebnim ciljem v proračunu podkrepiti z ambicioznim deležem odhodkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo; zato si prizadeva čim prej sprejeti pravno zavezujoč cilj porabe 30 % za vključevanje podnebnih ukrepov in 10 % za biotsko raznovrstnost; poudarja, da bi moral cilj porabe za podnebne ukrepe veljati za večletni finančni okvir kot celoto; poudarja, da bi moral 37-odstotni cilj na področju podnebnih ukrepov veljati tudi za odhodke v okviru instrumenta za okrevanje; poziva Komisijo, naj vzpostavi smiseln in pregleden okvir za spremljanje in nadzor odhodkov iz proračuna EU, ki so povezani s podnebjem; poudarja, da imajo novi viri lastnih sredstev pomembno vlogo, saj omogočajo, da bo proračun EU v prihodnosti dosegel višjo raven financiranja podnebnih ukrepov;

22. pozdravlja predlog, da se Sklad za pravični prehod dopolni z dodatnimi sredstvi iz instrumenta EU za okrevanje, a obžaluje predlog Sveta, da se ta sredstva zmanjšajo, in poudarja, da bo potrebna dodatna podpora, če želimo zagotoviti, da bodo delavci, ki jih bo prehod neposredno in posredno prizadel, prejeli ustrezno podporo; poudarja, da lahko sredstva iz Sklada za pravični prehod dopolnjujejo sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike, in meni, da se novi predlog ne bi smel uresničevati na račun kohezijske politike z obveznimi prenosi iz nacionalnih sredstev držav članic, prav tako pa ne bi smel izkrivljati konkurence;

23. meni, da bi bilo treba načelo pravičnega prehoda vključiti v vse dele zelenega dogovora in da bi se moral Sklad za pravični prehod osredotočati predvsem na regije, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv; poudarja, da morajo biti projekti, ki prejemajo sredstva, okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostni ter dolgoročno izvedljivi; zato poziva k celoviti strategiji EU za razvoj in posodobitev regij, ki prejemajo sredstva iz Sklada za pravični prehod;

24. poudarja, da bi morali pri pripravi načrtov za pravični prehod sodelovati vsi ustrezni deležniki; meni, da bi bilo treba pri teh načrtih upoštevati različna izhodišča držav članic in regij pri prehodu na podnebno nevtralnost; ugotavlja, da bi morala biti merila za upravičenost do financiranja jasnejša; meni, da bi bilo treba programe, ki se financirajo iz Sklada za pravični prehod, oceniti tudi z uporabo metodologije za spremljanje podnebja, metodologije za računovodstvo naravnega kapitala in metodologije življenjskega cikla;

 

25. pozdravlja dva dodatna stebra mehanizma za pravični prehod, zlasti namenski program v okviru InvestEU in instrument za posojila v javnem sektorju, ki bosta skupaj s skladom za pravični prehod ustvarila nove gospodarske priložnosti in prispevala k zmanjšanju socialno-ekonomskih učinkov prehoda na podnebno nevtralnost in izvajanja krožnega gospodarstva v EU v najbolj ranljivih in ogljično intenzivnih regijah in mestih ter pomagala pri obravnavi izzivov cenovne dostopnosti energije, s katerimi se soočajo državljani med procesom prehoda; meni, da je za uspeh teh stebrov bistveno, da se državam članicam, regijam in mestom zagotovi zadostna tehnična pomoč;

26. poudarja, da socialno pravičen prehod ne bo mogoč brez bistvenega prispevka metropolitanskih območij; zato meni, da bi morala biti sredstva iz drugega in tretjega stebra mehanizma za pravični prehod zlahka na voljo mestom, da bi razvili obsežen finančni mehanizem za pomoč pri podnebnih in socialnih prizadevanjih na ravni mest; poudarja, da to lahko vključuje neposredno dostopna sredstva, med drugim za stanovanjske politike, obnovo stavb, programe za naknadno opremljanje in izolacijo, projekte javnega prevoza, izboljšanje zelene infrastrukture mest, uvedbo instrumentov krožnega gospodarstva ali projekte trajnostnega gospodarjenja z vodo;

27. pozdravlja vlogo InvestEU pri izvajanju in delovanju naložbenega načrta za trajnostno Evropo ter meni, da bi moral igrati ključno vlogo pri zelenem, pravičnem in stabilnem okrevanju Unije; obžaluje, da se je predlagano financiranje InvestEU, tako prek večletnega finančnega okvira kot prek Instrumenta Evropske unije za okrevanje, v primerjavi z najnovejšim predlogom Komisije znatno zmanjšalo; pozdravlja predlog, da bi se v okviru InvestEU ustanovil instrument za strateške naložbe, zlasti da bi se dodal peti sklop, namenjen evropskim naložbam, s katerim bi se spodbujale trajnostne naložbe v ključne tehnologije in vrednostne verige; poudarja, da bi morali biti projekti, financirani v okviru InvestEU, skladni s podnebnimi in okoljskimi zavezami Unije do leta 2030;

28. poudarja, da revidirani predlog Komisije že vključuje predhodni dogovor o InvestEU, ki sta ga maja 2019 dosegla Parlament in Svet; opozarja, da ta dogovor poleg privilegiranega položaja za skupino EIB zagotavlja tudi pomembno vlogo za druge izvajalske partnerje, kot so nacionalne spodbujevalne banke ali druge mednarodne finančne institucije; poleg tega opozarja, da je InvestEU instrument, ki temelji na povpraševanju, in da bi se bilo zato treba izogniti pretirani sektorski ali geografski koncentraciji; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo na terenu na voljo ustrezna tehnična pomoč, da se projekti lahko financirajo tam, kjer so najbolj potrebni, in na način, ki zagotavlja resnično dodatnost; v zvezi s tem poudarja ključni prispevek svetovalnega vozlišča, za katerega je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva;

29. ponovno potrjuje odgovornost EU kot vodilne v svetu v boju proti podnebnim spremembam, da spodbudi druge mednarodne partnerje k podobnemu pristopu; meni, da se sredstva, ki se iz proračuna EU dodelijo tretjim državam, ne bi smela porabiti na noben način, ki bi bil v nasprotju s cilji zelenega dogovora, in bi morala biti namenjena lažjemu doseganju njegovih ciljev, pri čemer bi bilo treba upoštevati različne ravni razvoja vsake države in njihove različne naložbene potrebe; meni, da je pandemija pokazala, da so ukrepi za varstvo okolja in biotske raznovrstnosti zunaj Unije neločljivo povezani z zdravjem doma in da so ti ukrepi stroškovno učinkoviti v primerjavi s posledicami pandemije;

30. ugotavlja, da bi morala sklad za inovacije in sklad za modernizacijo bistveno prispevati k trajnostnemu prehodu k neto ničelnim emisijam toplogrednih plinov do leta 2020, in pozdravlja, da je sklad za modernizacijo zasnovan tako, da podpira naložbe za izboljšanje energijske učinkovitosti v 10 državah članicah z nizkimi dohodki in je zato pomembno orodje za zagotavljanje pravičnega prehoda; kljub temu poudarja, da je potreben okrepljen nadzor nad skladom, saj naložbe v dejavnosti, ki znatno škodijo socialnim in okoljskim ciljem, ne bi smele biti upravičene do sredstev iz sklada za modernizacijo;

31. meni, da se je treba izogniti prekrivanju s povezanimi dejavnostmi, ki se financirajo iz proračuna Unije, in verjame, da bi lahko obstoj teh skladov zunaj proračuna Unije škodil proračunskemu nadzoru; poziva Komisijo, naj proračunski organ ustrezno obvešča o izvajanju skladov;

32. pozdravlja namero Komisije, da v okviru revizije sistema trgovanja z emisijami pregleda sklad za modernizacijo in sklad za inovacije; ponavlja svojo že dolgoletno zahtevo, da se znaten delež prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami razvrsti v okvir lastnih sredstev;

33. poudarja pomembno vlogo, ki jo bosta morali imeti skupna kmetijska politika (SKP) in skupna ribiška politika pri doseganju ciljev naložbenega načrta za trajnostno Evropo; ugotavlja, da bi morala SKP na poti kmetijskega in ribiškega sektorja EU k bolj trajnostnemu upravljanju naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti ohraniti svoje cilje, tj. podpirati zagotavljanje visokokakovostne preskrbe s hrano, Evropejcem zagotavljati prehransko neodvisnost, prispevati k stabilnim in sprejemljivim zaslužkom za kmete in ribiče ter prispevati k trajnostnemu razvoju podeželja; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo SKP prispevala k podnebnim in trajnostnim ciljem EU, kot je poudarjeno v poročilu Evropskega računskega sodišča z dne 7. novembra 2018;

34. poudarja pomen olajšanja dostopa do javnih in zasebnih finančnih sredstev za podporo povečanih zelenih naložb, razvoja in dostopa do orodij digitalizacije, modernizacije in inovacij, ki bodo kmetijskemu in ribiškemu sektorju ter podeželskim območjem omogočili, da se spopadejo z izzivi in izkoristijo priložnosti, ki jih prinaša uresničevanje ciljev in ambicij zelenega dogovora;

35. poudarja, da bo imela kohezijska politika kot glavna naložbena politika EU ključno vlogo pri podpiranju prehoda na podnebno nevtralnost; opozarja, da bo kohezijska politika po pandemiji COVID-19 eden od odločilnih instrumentov za trajnostno oživitev gospodarstva in bi morala ohraniti svojo dolgoletno vlogo prispevanja k spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, kot je določeno v Pogodbah EU; vztraja, da bi bilo treba okrepiti kohezijsko politiko, da bo lahko izpolnila svoje glavne cilje in prispevala k uspehu evropskega zelenega dogovora;

36. podpira inovativni pristop Komisije, ki se odraža v njeni izjavi, da bo proračun EU tudi na strani prihodkov prispeval k uresničevanju podnebnih in okoljskih ciljev; opozarja na stališče Parlamenta, ki podpira uvedbo novih lastnih sredstev, ki lahko ustvarijo dodano vrednost in znatno podprejo evropski zeleni dogovor;

37. znova potrjuje svoje prejšnje stališče v zvezi s seznamom potencialnih kandidatov za nova lastna sredstva, kot je zapisano v vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru, ki naj bi ustrezala bistvenim ciljem EU, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in varstvom okolja; zato poziva, naj se brez dodatnega bremena za državljane uvedejo nova lastna sredstva, ki bi lahko na primer vključevala sredstva, za katera je Komisija v letu 2018 navedla številke na podlagi:

(i) prihodkov z dražbe sistema trgovanja z emisijami, ki bi lahko letno prispevali od 3 in 10 milijard EUR,

(ii) prispevka za nereciklirano odpadno plastično embalažo, ki bi lahko letno znašal od 3 do 10 milijard EUR,

(iii) prihodnjega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki bi lahko letno prispeval od 5 do 14 milijard EUR,

(iv) skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, ki bi lahko letno prispevala več kot 12 milijard EUR,

(v) davka za velika digitalna podjetja, ki bi lahko letno prispeval od 750 milijonov do 1,3 milijarde EUR, in

(vi) davka na finančne transakcije, ki bi na podlagi prvotnega predloga Komisije iz leta 2012 ter ob upoštevanju brexita in gospodarske rasti lahko letno prispeval do 57 milijard EUR, odvisno od področja uporabe davka;

v zvezi s tem ponovno poziva vse države članice, naj se pridružijo okviru okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije; poziva Komisijo, naj čim prej zagotovi podrobnosti o lastnih sredstvih, predstavljenih v sporočilu z dne 27. maja 2020 o načrtu za oživitev gospodarstva, vključno z dajatvijo, ki temelji na poslovanju velikih podjetij, in morebitno razširitvijo sistema trgovanja z emisijami na pomorski in letalski sektor;

38. vztraja, da bi bilo treba od leta 2021 v proračun EU vključiti košarico novih virov lastnih sredstev, medtem ko bi bilo treba določiti tudi pravno zavezujoč časovni razpored za predlaganje in uvedbo novih lastnih sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru; poziva, naj bodo prihodki iz novih lastnih sredstev zadostni za kritje vsaj obveznosti odplačevanja v okviru instrumenta za okrevanje; pričakuje, da bodo vsi prihodki, ki presegajo to raven, pritekali v proračun EU, da bi med drugim premostili vrzel v financiranju v zelenem dogovoru, pri tem pa ne bi posegali v načelo univerzalnosti;

39. poudarja, da bosta obe vrsti prihodkov, okoljski in ne specifično okoljski, nepogrešljivi za vzpostavitev zanesljive košarice pravih novih lastnih sredstev, saj bi se lahko prihodki, ustvarjeni z okoljskimi prihodki, sčasoma sorazmerno zmanjšali, ko bo EU napredovala v smeri podnebne nevtralnosti;

Finančne institucije – omogočanje izvajanja zelenega dogovora

40. pozdravlja odločitev EIB, da bo pregledala svojo posojilno politiko na področju energije in podnebno strategijo ter da bo od leta 2025 50 % svojih dejavnosti namenila podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti, da bi izpolnila obveznosti EU iz Pariškega sporazuma; poziva EIB, naj revidira tudi svojo posojilno politiko na področju prometa in se zaveže k trajnostnemu prehodu na podnebno nevtralnost in krožno gospodarstvo, pri tem pa upošteva različne mešanice energijskih virov držav članic in posebno pozornost nameni sektorjem in regijam, ki jih je prehod najbolj prizadel; poziva zlasti k izvajanju novih politik v ogljično intenzivnih industrijskih sektorjih, v katerih je dejavna EIB, da bi podprli prehod teh sektorjev, da bi vsa nova sektorska posojila uskladili s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; pozdravlja zavezo EIB, da bo do leta 2021 prenehala financirati projekte na področju energije iz fosilnih goriv; zahteva sprejetje in objavo preverljivih načrtov prehoda, da se dosežejo cilji podnebne nevtralnosti;

41. poudarja, da bi moral biti odziv EIB na pandemijo COVID-19 skladen s cilji naložbenega načrta za trajnostno Evropo; vendar ugotavlja, da vsi financirani projekti ne morejo prispevati k doseganju podnebnih ciljev EU, in vztraja, da to ne bi smelo preprečiti njihovega financiranja; vendar meni, da mora biti portfelj EIB usklajen s trajnostnimi cilji EU in načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda; poziva EIB, naj pripravi konkreten časovni načrt za izpolnitev 50-odstotnega granularnega cilja do leta 2025 in vsako leto razkrije delež svojih sredstev, s katerimi se financirajo dejavnosti, ki se v skladu s taksonomijo EU štejejo za okoljsko trajnostne; opozarja, da se je banka na pandemijo COVID-19 odzvala zgolj v nekaj tednih, ta odziv pa bi moral ustvariti naložbe v višini 240 milijard EUR;

42. meni, da je za uspešno vlogo EIB pri financiranju zelenega dogovora ključen pristop od spodaj navzgor in participativen pristop ter da bi morala EIB spodbujati posebne dialoge med javnim in zasebnim sektorjem ter se bolje usklajevati z različnimi deležniki, kot so lokalni in regionalni organi ter predstavniki civilne družbe; poleg tega poudarja neodvisnost EIB in tudi pomen zagotavljanja demokratičnega nadzora nad naložbami;

43. opozarja, da je EIB največji svetovni izdajatelj zelenih obveznic, saj je v 11 letih zbrala več kot 23 milijard EUR; ugotavlja, da je bil velik izziv določiti skupne standarde, da ne bi prišlo do lažnega ekološkega vtisa; pozdravlja nove obveznice ozaveščenosti o trajnosti, ki jih je EIB izdala leta 2018 in so namenjene podpiranju naložb, povezanih s cilji OZN za trajnostni razvoj; poudarja, da je treba določiti skupne standarde za te nove obveznice, da se zagotovi, da bodo projekti pregledni, preverljivi in merljivi; poziva EIB, naj nadaljuje to dejavnost in razširi izdajanje zelenih obveznic in obveznic ozaveščanja o trajnosti, kar lahko olajša izvajanje naložbenega načrta za trajnostno Evropo in pomaga pri razvoju trga za socialne in okoljske trajnostne obveznice na podlagi dela v okviru akcijskega načrta EU za financiranje trajnostne rasti in taksonomije EU;

44. spodbuja EIB, naj dejavno podpira projekte, ki prispevajo k pravičnemu prehodu, na primer raziskave, inovacije in digitalizacijo, dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, socialne naložbe in razvoj spretnosti;

45. ugotavlja, da je predsednik EIB Werner Hoyer poudaril, da je treba okrepiti kapitalsko osnovo EIB, da bo lahko nadaljevala ambiciozne projekte, ki podpirajo prehod na trajnostno gospodarstvo;

46. priznava pomembno vlogo, ki jo imajo nacionalne spodbujevalne banke in institucije ter mednarodne finančne institucije, tudi Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna banka, pri financiranju trajnostnih projektov, s čimer prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma; poudarja, da lahko nacionalne spodbujevalne banke in institucije glede na svoje izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni pomagajo doseči kar največji učinek pri uporabi javnih sredstev, tudi prek partnerstev v okviru InvestEU, s čimer prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije; poudarja, da je financiranje malih in srednjih podjetij ključno za uspešno izvajanje naložbenega načrta za trajnostno Evropo;

47. poudarja tudi, da nacionalne spodbujevalne banke in institucije zaradi svojih izkušenj na tem področju dobro poznajo zasnovo, upravljanje in financiranje razmeroma majhnih projektov; zato pozdravlja njihovo vključenost v različne vidike naložbenega načrta za trajnostno Evropo kot najprimernejših organov za usmerjanje naložb na evropski ravni v realno gospodarstvo in na lokalni ravni; poudarja, kako pomembno je zagotoviti lokalno tehnično podporo nosilcem projektov in inovacijam, ter poudarja vlogo centrov za razvoj projektov, saj pomagajo, da se projekti dovolj razvijejo in prejmejo finančna sredstva; poziva k reformam državne pomoči, ki bodo nacionalnim spodbujevalnim bankam in institucijam omogočile zagotavljanje preferenčnih posojil za spodbujanje trajnosti;

48. ugotavlja, da lahko javne in zasebne naložbe prispevajo k trajnostnemu okrevanju in odpornosti, kadar je financiranje usmerjeno v zelene naložbe, kot so električna omrežja, nadomrežja in pametna omrežja, železniška omrežja, energijska učinkovitost in projekti krožnega gospodarstva;

49. poudarja, da okoljske in podnebne nesreče pomenijo vse večja tveganja za finančno stabilnost, zato bi morali bonitetni predpisi in nadzor te dolgoročne nevarnosti bolje vključiti v svoje ocene; meni, da bi bilo treba boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnosti bolj upoštevati v politikah ECB, pri tem pa v celoti spoštovati njen mandat in neodvisnost, ne da bi pri tem ogrozili njeno vlogo varuha finančne in monetarne stabilnosti; spominja na izjavo predsednika ECB, da banka podpira razvoj taksonomije, da bi se olajšala vključitev okoljskih vidikov v portfelje centralnih bank; je seznanjen z ambicioznostjo, izraženo v nedavnem odgovoru Eurosistema na javna posvetovanja Komisije o prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje in reviziji direktive o nefinančnem poročanju, v katerem je navedeno, da so tržne sile lahko in bi morale biti ključno gonilo preusmerjanja finančnih tokov v trajnostne gospodarske dejavnosti; pozdravlja poziv ECB ter mreže centralnih bank in regulatorjev za ozelenitev finančnega sistema, naj finančni regulatorji bolje ocenijo finančna tveganja, povezana s trajnostjo;

50. spodbuja ECB, naj nadaljuje svojo strategijo monetarne politike, ob tem pa v celoti spoštuje mandat ECB za stabilnost cen, ki je določen v PDEU; ugotavlja, da bo ECB v okviru pregleda svoje strategije monetarne politike v skladu s Pariškim sporazumom ocenila, ali in kako lahko v okviru svojega mandata in v svojem okviru za zavarovanje in letnih stresnih testih upošteva vidike trajnosti, zlasti tveganja, povezana z okoljsko trajnostjo, pri čemer bo ohranila ločeno vlogo monetarne politike in bonitetnega nadzora; poleg tega spodbuja ECB, naj razkrije raven usklajenosti monetarne politike s Pariškim sporazumom, obenem pa določi časovni načrt za prihodnjo uskladitev, ter za te ukrepe na primeren način uporabi taksonomijo EU; poziva ECB, naj preuči nadaljnje načine za podporo EIB, da bi povečala zmožnost financiranja EIB, ne da bi pri tem povzročila izkrivljanje trga;

51. predlaga, da bi ECB morala oceniti ponovno uravnoteženje svojega ogljično intenzivnega portfelja obveznic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja glede na podnebne zaveze EIB;

52. poziva evropske nadzorne organe, naj skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi razvije letne stresne teste v zvezi s podnebnimi razmerami v finančnih institucijah, ki jih nadzorujejo, –o čemer trenutno poteka razprava zlasti v okviru mreže centralnih bank in regulatorjev za ozelenitev finančnega sistema –, da bi razumeli, kje so finančna tveganja, povezana s podnebjem, v portfeljih ustreznih finančnih institucij EU, in do kje segajo;

53. meni, da je javni prevoz bistvenega pomena za trajnostno mobilnost v mestih; poudarja, da je treba povečati podporo javnim prometnim omrežjem in voznim parkom na lokalni in regionalni ravni, saj so učinkovito orodje za prehod na mobilnost z nizkimi emisijami, hkrati pa spodbujati prehod na druge oblike prevoza, zlasti v metropolitanskih središčih, in povezljivost na podeželju, da se spodbudi teritorialna kohezija; meni, da je močnejša povezava financiranja mestnega prometa z načrti trajnostne mobilnosti v mestih bistvena za pospešitev preoblikovanja mobilnosti v mestih; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri razvoju načrtov in politik trajnostne mobilnosti v mestih, vključno s podporo za učinkovite sisteme javnega prevoza in rešitve aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, ter spodbujanjem dostopnosti in multimodalnosti med različnimi načini prevoza;

 

Iskanje zasebnih naložb za trajnostno okrevanje gospodarstva

54. podpira obnovljeno strategijo za trajnostno financiranje; poudarja, da so potrebni razvijajoč se znak EU za okolju prijazne finančne produkte, standard EU za zelene obveznice ter zanesljivejši, lažje primerljivi in dostopnejši podatki o trajnosti, pridobljeni z uskladitvijo kazalnikov trajnosti; opozarja na velik pomen zelenega financiranja za mednarodno vlogo EU in evra v naslednjem desetletju; poudarja, da so za mala in srednja podjetja pomembni poenostavljeni standardi poročanja, ki jim omogočajo polno udeležbo na kapitalskih trgih;

55. vztraja, da so za delovanje vzdržnega finančnega sistema EU v praksi nepogrešljivi zanesljivejši, primerljivi in dostopni podatki o trajnosti; pozdravlja zamisel, da bi se ustanovil forum na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov in tako vzpostavila enotna evropska točka dostopa, kjer bi bile zbrane informacije o podjetjih v EU, in sicer tako da bi bili obstoječi registri in podatkovne zbirke podjetij na nacionalni in evropski ravni med seboj povezani, da bi lahko podjetja, zlasti v manjših državah članicah, lažje pritegnila vlagatelje; poudarja, da bi morala podjetja v sklopu enotne evropske točke dostopa imeti možnost nadzorovati razpoložljivost svojih podatkov; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za enotno evropsko točko dostopa do finančnih in nefinančnih informacij o podjetjih v EU, ki kotirajo na borzi, in tistimi, ki ne, pri čemer naj po potrebi upošteva tudi načelo sorazmernosti; poziva Komisijo, naj racionalizira zahteve glede preglednosti iz direktive o razkritju nefinančnih informacij in jih uskladi z zahtevami iz uredbe o taksonomiji in uredbe o razkritju trajnostnih financ; poziva k preglednim metodologijam za zbiranje in objavljanje podatkov; poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovito spremljanje podatkov o izvajanju naložbenega načrta za trajnostno Evropo in poročanje o njem ter ga da na voljo javnosti, da bi zagotovila popolno preglednost porabe EU za zeleni prehod; meni, da bo znaten delež obveznic EU, ki bodo izdane v okviru načrta za okrevanje, izdan na podlagi standarda EU za zelene obveznice, kot predlaga Komisija;

56. izreka pohvalo napredku, ki je bil dosežen na podlagi pobud, vključenih v akcijski načrt za trajnostno financiranje iz leta 2018; poziva k sprejetju delegiranih aktov, predvidenih v uredbi o taksonomiji, ob upoštevanju vrste meril in kazalnikov trajnosti; posebej poziva k hitremu izvajanju načela, da se ne sme povzročiti znatna škoda, kot je določeno v uredbah o razkritju trajnostnih financ in o taksonomiji; poudarja pomen ambicioznih zahtev po razkritju za vse finančne produkte in subjekte;

57. meni, da je prihodnja prenovljena strategija EU za trajnostno financiranje pomembna priložnost za pospešitev prehoda na trajnostnejše manjše naložbe; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje trajnostnih manjših naložb;

58. je seznanjen s členom 26(2) uredbe o taksonomiji, ki Komisiji nalaga, da do 31. decembra 2021 objavi poročilo, v katerem so opisane določbe, ki bi bile potrebne za razširitev področja uporabe te uredbe onkraj okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, vključno z drugimi trajnostnimi cilji, kot so socialni cilji;

59. podpira poziv strokovne skupine na visoki ravni za trajnostno financiranje po novih ukrepih za spodbujanje dolgoročne naravnanosti, ki koristi ljudem in planetu; poziva Komisijo, naj analizira in predlaga, kako bi lahko dolgoročno perspektivo bolje vključili v ureditev in pravila upravljanja podjetij; pozdravlja pripravo pobude za trajnostno upravljanje podjetij;

60. poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji direktive o nefinančnem poročanju, ki bi lahko vključevala razkritje učinka dejavnosti podjetij na okoljsko in socialno trajnost ter trajnost upravljanja;

61. vztraja, da se morajo javne in zasebne naložbe dopolnjevati, kjer je to mogoče, pri mobilizaciji financiranja za zeleni dogovor; poudarja, da ne bi smeli izriniti naložb zasebnega sektorja, da bi bilo financiranje naložbenega načrta za trajnostno Evropo čim večje;

62. opozarja, da lahko naložbe v in posojila za netrajnostne gospodarske dejavnosti vodijo v nasedlo premoženje in izgubljene naložbe z učinki vezave; poudarja, da je treba to tveganje v zadostni meri zajeti v bonitetnih ocenah in okvirih, tudi v baselskem okviru; zato poziva Komisijo, naj preuči načine za izboljšanje vključevanja tveganj glede trajnosti in bonitetne obravnave dolgoročnih naložb in posojil, tudi v pravilniku EU o bančništvu, ki bo dodatno spodbujalo splošno finančno sistemsko stabilnost, ter naj si še naprej prizadeva za spodbujanje zanesljivosti, primerljivosti in preglednosti dejavnikov trajnosti v bonitetnih ocenah; meni, da bi bilo slednje mogoče obravnavati v prihodnjih pregledih uredbe o bonitetnih agencijah, uredbe/direktive o kapitalskih zahtevah in okvirov za solventnost;

63. opozarja, da trajnostne naložbe nimajo nujno manjšega profila tveganja kot druge vrste naložb;

64. meni, da bi bilo treba MSP v Uniji olajšati dostop do javnega in zasebnega financiranja v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo; poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za obveščanje MSP o novih možnostih financiranja v okviru tega načrta;

Spodbujanje trajnostnih javnih naložb v krizah

65. poziva k oblikovanju instrumenta za trajnostne naložbe, da bi dosegli cilje iz evropskega zelenega dogovora, a poudarja, da bi morale višje ravni javnih naložb prispevati k vzdržnosti javnih financ v EU, ne glede na to, kateri model financiranja je izbran; meni, da bi bilo treba pri morebitnem pregledu okvira ekonomskega upravljanja EU upoštevati priporočila neodvisnega Evropskega fiskalnega odbora; podpira zavezo Komisije, da bo preučila druge omogočitvene okvire, kot so standardi za zelene obveznice, in jo spodbuja, naj opredeli najboljše prakse za pripravo zelenih proračunov;

66. poziva k trajnostni in učinkoviti uporabi javne podpore za prometni sektor, zlasti letalske prevoznike, turizem in avtomobilski sektor; poziva, naj bodo prehodne dejavnosti, opredeljene v uredbi o taksonomiji, upravičene do financiranja v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo, in poziva, naj se posebna pozornost nameni dostopu do financiranja in drugih oblik podpore za mikropodjetja ter MSP;

67. poziva k vključevanju trajnostnih javnih naročil in javnih razpisov ter k večjemu usklajevanju na evropski ravni v zvezi s tem;

68. pozdravlja dejstvo, da bodo načrti za sanacijo in povečanje odpornosti temeljili na skupnih prednostnih nalogah EU; v zvezi s tem poudarja evropski zeleni dogovor in evropski steber socialnih pravic, pa tudi digitalno agendo in strateški cilj doseganja evropske suverenosti v strateških sektorjih s trajnostno industrijsko bazo; opozarja, da so potrebne naložbe v okolju prijazno okrevanje in da je treba povečati konvergenco med državami članicami pri izvajanju naložbenega načrta za trajnostno Evropo, kar bi lahko pripomoglo k pospešitvi gospodarskega okrevanja; poziva, naj se vključijo prednostne naloge na področjih, kot so zaposlovanje, znanja in spretnosti, izobraževanje, digitalno podjetništvo, raziskave in inovacije ter zdravje, pa tudi na področjih, povezanih s poslovnim okoljem in neprofitnim sektorjem, vključno z javno upravo in finančnim sektorjem; poziva Komisijo, naj javnim organom zagotovi tehnično pomoč za pripravo prehodnih načrtov, da bi se izognili nasedlim naložbam; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter zagotovi, da bo v primeru hudih kršitev prišlo do izterjave izplačanih sredstev; poudarja, kako pomembno je, da države članice, ki objavijo načrte, spoštujejo pravno državo in naše demokratične vrednote;

69. obžaluje sklep Evropskega sveta, da umakne instrument za podporo plačilni sposobnosti iz programa Next Generation EU; meni, da je to pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu;

70. poziva podjetja, ki prejemajo javno podporo, naj se zavežejo javnemu poročanju po posameznih državah, pri čemer upošteva možnost, da se predvidijo začasna odstopanja za zaščito poslovno občutljivih informacij; ta podjetja tudi poziva, naj zagotovijo pošteno konkurenco, spoštujejo svoje obveznosti glede nefinančnega poročanja, poskrbijo za delovna mesta in razkrijejo morebitno ugodno obravnavo, ki bi je bila deležna; vztraja, da bi morala ta podjetja pravično prispevati k prizadevanjem za okrevanje, tako da pošteno plačajo svoje davke; v teh okoliščinah si prizadeva za novo družbeno pogodbo za podjetja, ki bi uskladila cilje ustvarjanja dobička z upoštevanjem ljudi in planeta;

71. poziva Komisijo, naj po potrebi revidira pravila o državni pomoči, vključno z začasnim okvirom, ki je bil uveden v odzivu na pandemijo COVID-19, da bi pridobili večjo javno podporo za evropski zeleni dogovor in zagotovili, da bo podpora z državno pomočjo pogojena z izpolnjevanjem podnebnih in okoljskih ciljev Unije; opozarja, da bi bilo treba vsako revizijo pravil o državni pomoči skrbno načrtovati, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, in v vsaki prihodnji reviziji zagotoviti njegovo celovitost in enake konkurenčne pogoje;

72. poziva Komisijo, naj pri odobritvi prošnje države članice za državno pomoč v skladu s členom 108 PDEU v svojo odločitev vključi določbe, v skladu s katerimi bodo morali upravičenci v ogljično intenzivnih sektorjih sprejeti podnebne cilje in časovne načrte za zeleni prehod ter dokazati usklajenost svojega poslovnega modela in dejavnosti s cilji iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2018/1999;

73. pozdravlja načrtovano revizijo direktive o obdavčitvi energije v letu 2021 in poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajne predloge za uskladitev stopenj DDV z okoljskimi vidiki, uvedbo dajatve na plastiko za enkratno uporabo in zvišanje ustreznih minimalnih trošarin, ki zaradi inflacije niso več učinkovite; si želi, da bi te reforme združili s prizadevanji za ohranitev kupne moči tistih z najnižjimi dohodki v Evropski uniji;

74. opozarja na vse večje potrebe po naložbah, povezane z zelenim prehodom, ter na to, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pravnih oseb potencialno izgubijo sredstva za nacionalne proračune in proračun EU v znesku od 50–70 milijard EUR do 160–190 milijard EUR, ki bi se lahko uporabil za naložbe v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo; poziva k okrepitvi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, izogibanju davkom ter agresivnemu davčnemu načrtovanju; poziva k usklajevanju na ravni EU za odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja s strani posameznikov in podjetij; poziva k ambiciozni strategiji o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje; poziva Svet, naj posodobi merila za opredelitev škodljivih davčnih režimov v kodeksu ravnanja EU o obdavčitvi podjetij, in ponavlja svoje stališče z dne 26. marca 2019 o državah članicah, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje; spodbuja Komisijo, naj določi merila za ocenjevanje davčnih praks držav članic; opozarja Komisijo na člen 116 PDEU, kar zadeva dosjeje, povezane z davki, in spodbuja Komisijo, naj uporabi ta predpis, da bi preprečila izkrivljanje konkurence na enotnem trgu;

75. želi, da bi bilo zagotovljeno, da bi vsi pravično prispevali k okrevanju po pandemiji COVID-19 in prehodu na konkurenčno in trajnostno gospodarstvo ter da bi se hkrati upoštevale različne zmogljivosti držav članic; meni, da je pandemija COVID-19 pogosto „najbolj prizadela“ ranljive skupine, medtem ko so cene premoženja ves čas krize doslej rasle, kot je poudarila predsednica ECB Christine Lagarde 7. julija 2020; spodbuja države članice in Komisijo, naj preučijo nove vire za financiranje gospodarskega okrevanja, ki to upoštevajo;

76. poudarja, da bo z večjim financiranjem zelenega dogovora potrebno tudi veliko proračunske discipline in nadzora, da se preprečijo goljufije in preusmerjanje sredstev; ugotavlja, da Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) nima zmogljivosti, da bi sam preprečeval finančne goljufije; zato poziva vse države članice, naj se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu;

77. meni, da bi lahko s kombinacijo predlogov iz tega poročila zbrali 660 milijard EUR na leto, potrebnih za zmago v boju za podnebje in delovna mesta;

°

° °

78. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (23.7.2020)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

(2020/2058(INI))

Pripravljavec mnenja: Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

 

 

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1. pozdravlja sporočilo Komisije o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo (COM(2020)0021), katerega cilj je omogočiti pravičen in dobro upravljan prehod na odporno in trajnostno družbo; poudarja, da bosta imela javno in zasebno trajnostno financiranje za Unijo in države članice ključno vlogo pri uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev iz evropskega zelenega dogovora – med drugim tudi revidiranih ciljev na področju podnebja, energije in biotske raznovrstnosti za leti 2030 in 2050 – ter zavez Unije iz Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in ciljev trajnostnega razvoja, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih; meni, da je bistvenega pomena, da naložbeni načrt omogoči dodatne naložbe z resnično dodano vrednostjo, ustvari zelena delovna mesta in spodbudi tržno financiranje;

2. je seznanjen s spremenjenim predlogom za naslednji večletni finančni okvir, v središču katerega je evropski zeleni dogovor; pričakuje, da bo povečanje sredstev sorazmerno z zelenim prehodom na podnebno nevtralno, socialno in okoljsko odporno, glede na spol uravnoteženo in vključujoče gospodarstvo ter s cilji, ki bodo določeni v okviru podnebnih pravil; meni, da bi bilo treba v novem večletnem finančnem okviru zadostna sredstva nameniti spodbujanju tistih politik, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev ter ciljev trajnostnega razvoja;

3. ugotavlja, da bi financiranje evropskega zelenega dogovora lahko dopolnili z vrsto novih lastnih sredstev EU; predlaga, da bi bilo morebitno prihodnje uvajanje novih virov lastnih sredstev EU med drugim usmerjeno v financiranje ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter doseganje kratko- in dolgoročnih podnebnih, energetskih in okoljskih ciljev Unije, kot so določeni v evropskem zelenem dogovoru in v skladu z zavezami, sprejetimi v Pariškem sporazumu; poziva Komisijo, naj oceni morebitne nove finančne vire za prehod, ki so tako okoljsko kot socialno trajnostni;

4. poudarja, da je treba odhodke iz večletnega finančnega okvira razvrstiti po prednosti;

5. poudarja pomen večje gospodarske rasti pri spodbujanju potrebnih naložb za prehod gospodarstva;

6. poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen predlog za pregled različnih zneskov, dodeljenih naložbenemu načrtu za trajnostno Evropo in njegovim strategijam trajnostnega vlaganja, da bi se upoštevale naložbene potrebe za prilagajanje podnebnim spremembam oziroma drugim okoljskim izzivom, kot je biotska raznovrstnost, ter naj upošteva javne naložbe, potrebne za obravnavo socialnih stroškov prehoda in stroškov neukrepanja;

7. poudarja, da bi lahko z zmanjšanjem našega vpliva na prostoživeče živali ter zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti pripomogli k preprečevanju novih zoonoz, kot je COVID-19; meni, da bi morale Unija in države članice, da bi okrepile odpornost naših družb, bistveno povečati javno financiranje za varstvo naravo ter zagotoviti, da se za načrte in ukrepe za okrevanje in odpornost uporabi ambiciozno zasnovan in obvezen preizkus „neškodovanja“;

8. se zavezuje pravičnemu, poštenemu in vzdržnemu okrevanju po krizi zaradi koronavirusa, ki bo zagotovilo, da se bo denar davkoplačevalcev učinkovito vlagal v prihodnost, ne v preteklost; se zavezuje okrevanju, pri katerem bo fiskalna ekspanzija namenjena spodbuditvi prehoda na trajnostno in krožno gospodarstvo ter temu, da bodo družbe in ekosistemi postali odpornejši, pri katerem se bo načelo neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora uporabljalo za vse načrte za okrevanje, pri katerem se bodo uporabljala javna in zasebna sredstva za trajnostne sektorje in projekte na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter se bodo izvajale dodatne naložbe, pri čemer se sredstva ne bodo vlagala v sektorje z visokimi emisijami in bo prednost dana sonaravnim rešitvam, s čimer se bodo ustvarila zelena delovna mesta in izboljšala dobrobit vseh v okviru omejitev planeta; se zavezuje okrevanju, pri katerem bodo v finančni sistem vključena podnebna tveganja in priložnosti ter drugi okoljski kazalniki, pa tudi vsi vidiki oblikovanja javnih politik in infrastrukture, in pri katerem bo v načrtu za okrevanje jasno izključena vsaka neposredna ali posredna podporo za fosilna goriva in bo uporabljeno načelo „onesnaževalec plača“; poziva države članice, naj do 30. junija 2021 pripravijo nacionalne strategije za postopno opuščanje podpore za fosilna goriva, vključno s posrednimi subvencijami in mehanizmi zmogljivosti; poudarja, da mora biti zeleni prehod socialno trajnosten in ne sme še povečati energijske revščine in pomanjkanja goriva; meni, da stroškov prenove za izboljšanje energetske učinkovitosti ne bi smela kriti gospodinjstva z nizkimi dohodki;

9. poudarja, da so potrebne obsežne javne in zasebne naložbe, da bi Uniji omogočili napredek pri doseganju podnebne nevtralnosti, pa tudi trajnostno, socialno pravično in odporno okrevanje po pandemiji COVID-19; poziva Komisijo, naj najpozneje do konca letošnjega leta objavi smernice za prilagajanje na podnebne spremembe za vsa sredstva, ki bodo zbrana v okviru instrumenta Evropske unije za okrevanje in dodeljena prek programov EU; poziva Komisijo, naj za podporo tretjim državam, ki je bila zagotovljena za okrevanje po pandemiji COVID-19, uporabi enaka načela kot za načrte okrevanja v EU;

10. želi spomniti na sporočilo Komisije o načrtu okrevanja za Evropo (COM(2020)0456), ki podpira ambiciozen zeleni prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo s financiranjem v okviru instrumenta EU za naslednje generacije (Next Generation EU); poudarja, da mora biti prvi načrt za okrevanje v skladu s Pariškim sporazumom in zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo javne naložbe, izvedene prek instrumenta EU za naslednje generacije, spoštovale načelo neškodovanja, da bodo naložbe v zvezi s podnebjem v skladu z uredbo EU o taksonomiji in da bodo nacionalni načrti za okrevanje usklajeni z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;

11. poudarja, da je znanost dokazala medsebojno povezanost zdravstvene, okoljske in podnebne krize, zlasti v povezavi s posledicami podnebnih sprememb in izgubo biotske raznovrstnosti ter ekosistemov; opozarja, da zdravstvena in sanitarna kriza, kot je pandemija COVID-19, od EU kot globalnega akterja zahteva, da izvaja globalno strategijo, usmerjeno v to, da takšne razmere ne bi povzročile podnebnih motenj, kot so skrajni vremenski pojavi, in sicer z obravnavanjem globljih vzrokov težav in spodbujanjem celostnega pristopa k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; zato poziva EU, naj v okviru mehanizmov za financiranje zelenega dogovora okrepi naložbe v politike obvladovanja tveganj, ohranjanja, blažitve in prilagajanja;

12. vztraja, da morajo vse naložbe in sredstva, ki jih podpira EU, temeljiti na taksonomiji EU z vseobsegajočimi kazalniki trajnosti, vključno z načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda, in na Pariškem sporazumu;

13. opozarja, da mora Komisija v skladu z uredbo o taksonomiji pred koncem leta 2020 sprejeti delegirani akt, ki bo vseboval tehnična merila za pregled dejavnosti, ki znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje; poziva Komisijo, naj razkrije, kateri deli odhodkov Unije so skladni s taksonomijo EU in načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda, vključno s socialno razsežnostjo; poziva Komisijo, naj do 21. junija 2021 sprejme posodobljeno metodologijo sledenja za spremljanje in poročanje o trendih glede kapitalskih tokov za trajnostne naložbe v skladu s taksonomijo EU;

14. poziva Komisijo, naj oceni dejavnosti in ugotovi, katere znatno škodijo okoljski trajnosti, v skladu s členom 26(2)(a) Uredbe (EU) 2020/852 ter v skladu s priporočili Evropske centralne banke ter mreže centralnih bank in regulatorjev za ozelenitev finančnega sistema;

15. vztraja, naj se načelo neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora uporablja za vse načrte za okrevanje;

16. opozarja, da je treba načelo neškodovanja upoštevati pri naložbah v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; poudarja, da bi morale biti naložbe v zvezi s podnebjem v skladu s taksonomijo EU in da bi morali biti nacionalni načrti za okrevanje usklajeni z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;

17. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo novi večletni finančni okvir izključeval podporo ali naložbe za dejavnosti, ki lahko vodile v vezanost na sredstva, ki bi glede na svojo življenjsko dobo škodila podnebnim in okoljskim ciljem Unije;

18. ponovno izraža zahtevo, da bi moralo vsaj 40 % vseh naložb v okviru programa InvestEU prispevati k podnebnim in okoljskim ciljem, vse upravičene naložbe v okviru InvestEU pa bi morale biti v skladu s Pariškim sporazumom, vključno s temperaturnim ciljem 1,5 oC in načelom iz uredbe EU o taksonomiji, da se ne sme povzročiti znatna škoda; meni, da je mogoče vrzel v zelenem financiranju zapolniti;

19. vztraja, da noben projekt, ki ni v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije, zlasti ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ne bi smel biti upravičen do sredstev v okviru programa InvestEU;

20. poudarja ključno vlogo večje energijske učinkovitosti stavb pri omogočanju prehoda v ogljično nevtralno družbo; poudarja, da so za obnovo energetsko intenzivnih stavb potrebne znatne naložbe, s katerimi bi se povečala njihova energetska učinkovitost in tako zmanjšal njihov podnebni in okoljski odtis; v zvezi s tem poudarja, da bi moral naložbeni načrt za trajnostno Evropo mobilizirati naložbe, potrebne za množičen val prenov;

21. opozarja, da so upravljanje, ohranjanje, prilagajanje in obnavljanje morskih in obalnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti bistvenega pomena za boj proti podnebnim spremembam in doseganje podnebne nevtralnosti ter da so na tem področju potrebne znatne naložbe; poudarja, da ima trajnostno modro gospodarstvo, kamor spadajo trajnostno ribištvo, energija iz obnovljivih morskih virov, čist pomorski promet in trajnostni turizem, pomembno vlogo pri prehodu na večjo socialno in teritorialno odpornost; zato poziva EU, naj v naložbenem načrtu za trajnostno Evropo ustrezno upošteva ta strateški sektor;

22. pozdravlja predlagano povečanje Sklada za pravični prehod; poudarja, da bo mehanizem za pravični prehod v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo usmerjal prizadevanja Unije, da bi v energetsko intenzivnih regijah in sektorjih EU izkoristili gospodarske in socialne priložnosti, ki jih ponuja prehod na podnebno nevtralnost;

23. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo območni načrti za pravični prehod izključevali naložbe, ki se po taksonomiji EU in načelu, da se ne sme povzročiti znatna škoda, ne uvrščajo med trajnostne, in naj določi konkretne mejnike in roke za uresničitev podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050;

24. opozarja, da razpoložljiva sredstva tudi ob ambicioznem financiranju ne bodo neomejena; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vzpostavi trden okvir za večje spremljanje, preverjanje, primerjanje in poročanje o odhodkih, ki so povezani s podnebjem in okoljem, v vseh instrumentih za financiranje v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo, da bi se zagotovila učinkovitost dodeljenih sredstev in da bo EU na dobri poti k izpolnitvi svojih obveznosti; poziva Komisijo, naj po potrebi pripravi predlog, v katerem bo določena zavezujoča usklajena metodologija za pregledno in zanesljivo obračunavanje porabe v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo v naslednjem večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo, naj do konca leta 2024 izvede oceno podnebnih in okoljskih odhodkov v okviru instrumenta EU za naslednje generacije in večletnega finančnega okvira Unije, da bi ugotovila morebitne vrzeli v zelenem financiranju; poziva Evropsko računsko sodišče, naj opravlja redne revizije doseganja cilja porabe za podnebne ukrepe v naslednjem obdobju večletnega finančnega okvira, kot ga je določila Komisija;

25. poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da bi se taksonomija EU uporabljala tudi za sledenje porabi za podnebje in okolje v vsem javnem financiranju EU, vključno z novim večletnim finančnim okvirom, programom InvestEU, instrumentom EU za naslednje generacije, instrumentom za podporo plačilni sposobnosti, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter sredstvi Evropske investicijske banke (EIB);

26. poziva Komisijo, naj pripravi predlog, da bi se taksonomija EU uporabljala tudi za javni sektor, ter določi merila za zelena in trajnostna javna naročila za države članice, da bi čim bolj zmanjšale svoj okoljski odtis in da bi razvili celovite standarde poročanja in obračunavanja ter tako povezali kazalnike trajnosti in taksonomijo EU, poleg tega pa naj Komisija oblikuje ustrezen mehanizem preverjanja in revizije;

27. poziva Komisijo, naj po potrebi revidira pravila o državni pomoči, vključno z začasnim okvirom, ki je bil uveden v odzivu na krizo zaradi COVID-19, da bi omogočili večjo javno podporo za evropski zeleni dogovor in zagotovili, da bo podpora državne pomoči pogojena z izpolnjevanjem podnebnih in okoljskih ciljev Unije; opozarja, da bi bilo treba vsako revizijo pravil o državni pomoči skrbno načrtovati, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, in v vsaki prihodnji reviziji zagotoviti njegovo celovitost in enake konkurenčne pogoje;

28. poziva Komisijo, naj pri odobritvi prošnje države članice za državno pomoč v skladu s členom 108 PDEU v svojo odločitev vključi določbe, v skladu s katerimi bodo morali upravičenci v ogljično intenzivnih sektorjih sprejeti podnebne cilje in časovne načrte za zeleni prehod ter dokazati usklajenost svojega poslovnega modela in dejavnosti s cilji iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2018/1999;

29. ugotavlja, da prilagajanje podnebnim spremembam še ni ocenjeno in vključeno v podatke o podnebju v večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo, naj od upravičencev do svojih finančnih instrumentov iz sektorjev, ki prispevajo veliko emisij, vključno z nosilci projektov, ki jih podpira Evropska investicijska banka (EIB), zahteva, da izvedejo obremenitveni test prilagajanja podnebnim spremembam; poudarja, da upravičenci, ki ne bi opravili obremenitvenih testov prilagajanja podnebnim spremembam, ne bi smeli biti upravičeni do črpanja sredstev iz finančnih instrumentov Unije; poudarja, da bi morala Komisija upravičencem zagotoviti smernice, ki temeljijo na strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam in podatkih Evropske agencije za okolje, o tem, kako naložbeni projekt uskladiti z zahtevami za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja, da je treba pri teh smernicah ustrezno uporabiti merili iz Uredbe (EU) 2020/852;

30. poziva Komisijo, naj razširi proces evropskega semestra, tako da sedanji pristop, ki temelji na fiskalni in proračunski disciplini, dopolni s podnebno in okoljsko disciplino, pri čemer pa se ne smejo zanemariti poglavitni cilji semestra; zato poziva Komisijo, naj vzporedno z obstoječimi gospodarskimi kazalniki razvije nov podnebni kazalnik, da bo mogoče ocenjevati razlike med strukturo posameznih proračunov držav članic in njihovim napredkom v smeri ciljev Pariškega sporazuma, s katerimi bi bilo treba uskladiti vse nacionalne proračune; poudarja, da bi moral ta kazalnik državam članicam zagotoviti prikaz gibanja temperature v okviru Pariškega sporazuma, s čimer bi omogočili, da bi evropski semester zagotavljal priporočila glede zmanjšanja podnebnega dolga;

31. poudarja, da je mogoče okoljske vidike in tveganja vključiti v letne proračune držav članic in vmesne načrte s pomočjo primerjalne analize njihovih praks zelenega oblikovanja proračuna; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami v zvezi z vlogo javnih naložb pri doseganju evropskega zelenega dogovora;

32. poudarja, da je treba odpraviti ovire za javne naložbe v korist prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo; želi spomniti, da podpira kvalificirano obravnavo javnih naložb, ki so skladne s taksonomijo; pozdravlja zavezo Komisije, da bo pregledala veljavna pravila Pakta za stabilnost in rast ter pri tem upoštevala priporočila Evropskega fiskalnega odbora; poudarja, da bo morda potrebna dodatna prožnost v okviru Pakta za stabilnost in rast, da bi omogočili naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter da bi podprli države članice pri zelenem prehodu v smeri podnebne nevtralnosti, in sicer na pravičen in vključujoč način;

33. meni, da je prihodnja prenovljena strategija EU za trajnostno financiranje pomembna priložnost za pospešitev prehoda na trajnostnejše manjše naložbe; zato poziva Komisijo, naj predlaga potrebne zakonodajne ukrepe za spodbujanje državljanov k naložbam v trajnostno financiranje na podlagi meril, določenih v Uredbi (EU) 2020/852 z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb[11];

34. poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o razkritju nefinančnih informacij, pri čemer naj upošteva poseben položaj malih in srednjih podjetij, da bi zagotovila, da bodo vsa zadevna podjetja, ki delujejo v ogljično intenzivnih sektorjih, sporočala in objavljala svoje cilje glede zmanjšanja emisij ogljika, da bi se uskladila s Pariškim sporazumom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se tveganja, učinki in odvisnost, povezani z biotsko raznovrstnostjo, vključijo v ustrezno zakonodajo EU, vključno z direktivo o razkritju nefinančnih informacij, delegiranimi akti uredbe o razkritju in drugo ustrezno poslovno ter finančno zakonodajo;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse prihodnje obveznice za obnovo, ki jih podpira EU, izdane v skladu s standardom EU za zelene obveznice, taksonomijo EU in načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda;

36. poziva k okrepitvi vloge EIB in Evropskega investicijskega sklada (EIF) pri financiranju prehoda; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti merilom za preverjanje podnebne, okoljske in socialne ustreznosti, ki veljajo za trajnostne naložbe EIB in EIF, in sicer na podlagi načela neškodovanja; pozdravlja novo politiko EIB na področju posojanja energije in EIB poziva, naj v okviru svojega načrta za podnebne banke za obdobje 2021–2025 razvije jasno in pregledno metodologijo, ki bo uporabljala taksonomijo EU, da bi zagotovili, da bodo vsi financirani projekti usklajeni s temperaturnim ciljem 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, ki bo skladen s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo ter načelom neškodovanja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi; pričakuje, da se bo tudi pri preostalih 50 % sredstev v portfelju EIB spoštovalo načelo neškodovanja;

37. opozarja, da bi morale ekonomske politike Evropske centralne banke (ECB) v skladu z njenim mandatom prispevati k doseganju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji; zato poziva ECB, naj pospeši pregled strategije monetarne politike, da bi čim prej ustavila financiranje gospodarskih dejavnosti, ki povzročajo škodo okoljskim oziroma socialnim ciljem; poziva jo tudi, naj preuči, kako vključiti trajnostna merila v svoj okvir za zavarovanje, nakupe sredstev in ciljno usmerjene operacije refinanciranja, pri tem pa poišče načine za usmerjanje posojil v naložbe za energetski prehod, da bi obnovili trajnostno gospodarstvo po koncu krize zaradi COVID-19; opozarja, da se je ECB zavezala, da bo za te ukrepe, kjer bo to ustrezno, uporabila taksonomijo EU;

38. poziva evropske nadzorne organe, naj skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi čim prej izvedejo letne obremenitvene teste v zvezi s podnebnimi razmerami v finančnih institucijah, ki jih nadzorujejo, –o čemer trenutno poteka razprava zlasti v okviru mreže centralnih bank in regulatorjev za ozelenitev finančnega sistema –, da bi razumeli, kje so finančna tveganja, povezana s podnebjem, v portfeljih ustreznih finančnih institucij EU, in do kod segajo;

39. poziva Komisijo, naj znatno poveča sredstva za tehnično pomoč v Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in drugih ustreznih skladih, da bi zagotovili, da bo tehnična pomoč dosegla 1 % celotnega zneska, ki ga je treba porabiti; poziva Komisijo, naj se pri tehnični pomoči osredotoči na projekte in sektorje z največjo dodano vrednostjo za okolje, socialni vidik in odpornost, zlasti s sonaravnimi rešitvami, ki lahko hkrati prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam ter krepijo biotsko raznovrstnost.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 35 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margarita de la Pisa Carrión, Billy Kelleher
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Veronika Vrecionová

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42	+
PPE	Michal Wiezik
S&D	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Miriam Dalli, Jytte Guteland, César Luena, Javi López, Alessandra Moretti, Sándor Rónai, Günther Sidl, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tiemo Wölken
RENEW	Pascal Canfin, Fredrick Federley, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Véronique Trillet-Lenoir
VERTS/ALE	Margrete Auken, Bas Eickhout, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Grace O’sullivan, Jutta Paulus
GUE/NGL	Malin Björk, Anja Hazekamp, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace
NI	Eleonora Evi, Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou)

 

35	-
PPE	Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Ewa Kopacz, Esther De Lange, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan- Ștefan Motreanu, Ljudmila Novak, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth, Pernille Weiss
RENEW	Andreas Glück
ID	Simona Baldassarre, Aurelia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Sylvia Limmer, Joëlle Mélin, Luisa Regimenti, Silvia Sardone
ECR	Sergio Berlato, Margarita De La Pisa Carrión, Joanna Kopcińska, Rob Rooken, Alexandr Vondra, Veronika Vrecionová, Anna Zalewska

 

0

0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (14.7.2020)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

(2020/2058(INI))

Pripravljavka mnenja: Caroline Nagtegaal

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

A. ker so na področju prometa samo za vseevropsko prometno omrežje do leta 2030 potrebne naložbe v znesku več kot 700 milijard EUR, v skladu z zelenim dogovorom pa so potrebne tudi dodatne naložbe za celovito uvajanje inovativnih strategij, inteligentnih prometnih sistemov (ITS), nizko- in brezemisijskih mobilnostnih rešitev, infrastrukture za polnjenje in alternativnih goriv v celotnem omrežju in z njim povezanih območjih; ker posodobitev prometnega sistema EU pomeni tudi znatne naložbe v nadgradnjo in prenovo obstoječe prometne infrastrukture;

B. ker je promet temeljni del notranjega trga EU in ima pomembno vlogo v gospodarski, socialni in teritorialni koheziji EU, zlasti v obrobnih, podeželskih, otoških in najbolj oddaljenih regijah in mora EU v zvezi s tem vlagati v konkurenčnost prometnega sektorja in njegove zmogljivosti, da bo uresničila prehod na trajnostno mobilnost;

C. ker emisije toplogrednih plinov v prometu predstavljajo 27 % vseh emisij in so edine, ki še naraščajo, zato mora promet prispevati k doseganju ciljev EU za zmanjšanje emisij v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2050 na tehnološko nevtralen način, pri čemer je treba zagotoviti, da bo promet še naprej cenovno dostopen in konkurenčen; ker se lahko zmanjšanje emisij v prometnem sektorju pospeši tako v zvezi z infrastrukturo kot voznim parkom, tako da se razvijajo in krepijo sinergije z drugimi sektorji, na primer digitalnim ali energetskim;

D. ker so raziskave in inovacije ključnega pomena za konkurenčnost in trajnost prometnega sektorja, naložbe v okviru naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor pa se izvajajo prek sektorskih politik, ker zanje ni posebne proračunske vrstice;

E. ker vsak deseti Evropejec dela v širšem prometnem sektorju in ker bo vlaganje v prometno infrastrukturo omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest, saj se ocenjuje, da bo vsaka milijarda evrov, vložena v jedrno omrežje TEN-T, ustvarila do 20.000 novih delovnih mest, in ker mora biti promet primeren za obvladovanje novih socialno-ekonomskih in tehnoloških trendov, za kar so potrebne znatne naložbe v nove modele mobilnosti, digitalizacijo, raziskave in inovacije, alternativne vire energije in energetsko učinkovitost;

F. ker je pandemija covida-19 povzročila doslej največjo gospodarsko krizo po vsej Uniji, zlasti v prometnem in turističnem sektorju, ter pokazala, da sta prometni in logistični sektor ter njegovi delavci hrbtenica evropskega gospodarstva, saj je neprekinjen tovorni promet bistven za delovanje dobavnih verig;

1. je seznanjen z ukrepi, s katerimi se želi v prometnem sektorju zmanjšati specifične emisije in zagotoviti pravičen prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050; zato poudarja, da je treba okrepiti podporo raziskavam in inovacijam na področju rešitev za nizko- in brezemisijsko mobilnost, zlasti na področju naprednih tehnologij in pametne mobilnosti v vseh načinih prevoza, vključno z alternativnimi gorivi, tehnologijami vozil z nizkimi emisijami in trajnostnimi infrastrukturnimi projekti;

2. poudarja, da je instrument za povezovanje Evrope ključni dejavnik za dokončanje omrežja TEN-T in prispevanje podnebnim ciljem EU in držav članic v skladu s cilji zelenega dogovora, saj se bo z njim zagotovilo do 80 % sredstev za uresničitev podnebnih ciljev v prometu s spodbujanjem trajnostnih infrastrukturnih projektov, multimodalnosti, železniškega tovornega prometa, inovativnih in digitalnih ukrepov, kot so sistemi telematskih aplikacij in uporaba alternativnih goriv; vztraja, da mora biti proračun instrumenta za povezovanje Evrope večji, in opozarja, da financiranje naložbenega načrta za trajnostno Evropo ne sme povzročiti prerazporejanja sredstev, ki bi negativno vplivalo na ta instrument;

3. poudarja, da so za prometne projekte potrebne obsežne naložbe, zato so, tudi da bi pritegnili vlagatelje, izjemno pomembni pravna varnost, stabilni in predvidljivi cilji in razpoložljivost informacij; poudarja, da zaradi vse večjega števila upravnih postopkov in njihove vse večje kompleksnosti pri izvajanju prometnih projektov prihaja do večjih stroškov in zamud, kar ovira celotno prometno omrežje EU; poudarja, da se s spreminjanjem pogojev financiranja ne sme ogrožati že opravljenih naložb, in pričakuje, da bo naložbeni načrt za trajnostno Evropo zagotovil realističen, pošten in za prihodnost primeren podporni okvir za naložbe; poziva Komisijo, naj glede tega vlagateljem zagotovi jasnost, tako da opredeli vire za vsak instrument SEIP za celotno obdobje večletnega finančnega okvira in pri predložitvi delegiranih aktov zagotovi jasnost glede uporabe taksonomije trajnostnih dejavnosti na ravni EU; priznava tudi, da naložbe v prehodne oblike goriv, ki ne škodujejo znatno okolju, prispevajo k cilju podnebno nevtralne mobilnosti v vseh regijah EU;

4. poudarja, da je, če želimo zagotoviti zadostne naložbe v trajnostno prometno infrastrukturo, izjemno pomembno, da so vsi ustrezni skladi EU (instrument za povezovanje Evrope, InvestEU, Obzorje Evropa, evropski strukturni in investicijski skladi itd.), posojila Evropske investicijske banke in druga finančna orodja prilagojeni posebnim potrebam prometnega sektorja, ki spodbujajo trajnostni prehod, in da se države članice zavežejo ustreznemu financiranju; poudarja, da bi lahko bile sinergije med ustreznimi programi Unije na področjih, kot so promet, energija in digitalizacija, ključne za pospešitev napredka na področju razvoja pametne in trajnostne mobilnosti na ravni EU; poleg tega poudarja, da je prometni in logistični sektor v veliki meri sestavljen iz mikro-, malih in srednjih podjetij, zato poziva Komisijo, naj tem vrstam podjetij nameni posebno pozornost, na primer z zagotavljanjem boljšega dostopa do financiranja;

5. spodbuja EU in države članice, naj čim bolj izkoristijo orodja, ki jih imajo na razpolago, s katerimi lahko poskrbijo, da prometni sektor prispeva k razogljičenju; v zvezi s tem poziva k oceni učinka vseh prihodnjih politik in orodij (npr. lastnih sredstev, razširitve sistema trgovanja z emisijami, zunanjih stroškov), ki vplivajo na prometni sektor; je tudi prepričan, da bi morale države članice prihodke iz naslova davkov ali pristojbin in sistema EU za trgovanje z emisijami, ki so povezani s prometom, nameniti spodbujanju naložb v trajnostne načine prevoza, da bi dosegle cilje gospodarske učinkovitosti in povezljivosti;

6. meni, da so za prehod na podnebno nevtralen prometni in logistični sektor potrebna prožna pravila o državni pomoči, ki ne bodo nesorazmerno izkrivljala enakih konkurenčnih pogojev v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnost glede državne podpore za projekte trajnostnega prometa; meni tudi, da je treba pregledati tudi pravila o državni pomoči za letališča, da bi zmanjšali število letov s prestopanji med evropskimi namembnimi kraji in s tem znatno zmanjšali emisije in čas potovanja, hkrati pa povečali učinkovitost;

7. poziva Komisijo, naj sklad InvestEU pogosteje uporablja za nadaljnji razvoj trajnostnega prometa in turizma, vključno z vsemi načini in infrastrukturo; pozdravlja nedavno povečanje proračuna programa InvestEU, predlagano v okviru instrumenta New Generation EU; meni, da bi morali s temi pametnimi naložbami spodbuditi vodilni položaj evropske industrije v strateških sektorjih in ključnih vrednostnih verigah, kot sta promet in logistika, vključno z letalsko industrijo, pa tudi pri razvoju sistemov telematskih aplikacij;

8. poziva, naj se sredstva programa Obzorje Evropa dodelijo za raziskave in razvoj v prometnem sektorju, zlasti pa za rešitve na področju alternativnih goriv, baterij in sestavnih delov za električne avtomobile ter alternativnih tehnologij za vozni park; poleg tega poziva k ustreznemu financiranju znotraj programa Obzorje Evropa za evropska partnerstva, namenjena prometu, kot so Čisto nebo, raziskave o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR), skupno podjetje Shift2Rail in skupno podjetje za gorivne celice in vodik;

9. poziva Komisijo, naj v mehanizem za pravični prehod vključi ustrezna sredstva, da podpre preoblikovanje panog, katerih končni izdelki niso združljivi s ciljem ogljično nevtralne Unije;

10. poudarja, da imajo inovacije in digitalizacija ključno vlogo pri razogljičenju prometnega sektorja, v skladu z ambicijami evropskega zelenega dogovora; poziva k naložbam v digitalizacijo, zlasti za razvoj in uvajanje inteligentnega prometnega sistema (ITS), sistemov spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS), rečnih informacijskih storitev (RIS) in evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

11. meni, da sta trajnostna mobilnost v vseh načinih prevoza in najnovejša multimodalna infrastruktura, vključno z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in njegovim prihodnjim podaljšanjem, ključnega pomena za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva; poudarja, da so za povečanje deleža železniškega in pomorskega tovornega prometa v EU, kot je opredeljeno v evropskem zelenem dogovoru, potrebni konkreten naložbeni načrt EU in konkretni ukrepi EU; poziva Komisijo, naj pospeši in prednostno izvaja tekoče naložbe v infrastrukturne projekte za odpravo ozkih grl, premostitev manjkajočih povezav, razvoj čistega vodika in njegovo uvajanje v železnice visoke hitrosti ter inovacije v ladijskem prometu po celinskih plovnih poteh, hkrati pa vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

12. priznava, da je treba plovnost evropskih celinskih plovnih poti znatno izboljšati; poziva k vzpostavitvi namenskega financiranja v okviru več instrumentov financiranja, kot so instrument za povezovanje Evrope in kohezijski skladi, lahko tudi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko;

13. poziva k podpori za „začetno strategijo“ Mednarodne pomorske organizacije in k jasni strategiji, ki bo vključevala merila za zmanjšanje emisij v pomorskem sektorju EU;

14. opozarja na vlogo, ki jo imata skupni podjetji Clean Sky 2 in SESAR pri dejanskem pospeševanju zelenih tehnologij, katerih cilj je izboljšanje varnosti ter zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov, pa tudi ravni hrupa zrakoplovov; poziva Komisijo, naj razvije in podpira načrt EU za naložbe v letalstvu, da bi spodbudili inovacije na področju trajnostnega letalstva, vključno z raziskavami na področju alternativnih goriv in morebitnimi instrumenti za spodbujanje nadomeščanja starejših zrakoplovov, ter s tem ohranili konkurenčnost in vodilni položaj Evrope; poudarja ključno vlogo Agencije Evropske unije za železnice (ERA) in skupnega podjetja Shift2Rail pri doseganju trajnega prehoda s cest na železnice, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru; poudarja, da ima skupno podjetje Shift2Rail ključno vlogo pri premagovanju tehničnih ovir in spodbujanju interoperabilnosti, da bi se zagotovil cenejši, učinkovitejši in privlačnejši železniški prevoz, ki bo prispeval k zmanjšanju števila nesreč in emisij CO2; poziva, da je treba povečati naložbe EU v Agencijo Evropske unije za železnice in skupno podjetje Shift2Rail, da bi napredovali pri vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja;

16. meni, da so potrebna sredstva EU za preoblikovanje avtomobilske industrije, da bi dosegli njeno podnebno nevtralnost; v zvezi s tem poziva k načrtu za zmanjšanje emisij avtomobilske industrije na podlagi razvoja in raziskav ter tehnoloških zmogljivosti, kar vključuje namenski evropski program za recikliranje vozil, financiranje EU za spodbujanje uvedbe brezemisijskih vozil, povečanje proizvodnje trajnostnih alternativnih goriv in uvedbo polnilnih postaj ter naložbe v inovativne in pametne rešitve za varnost v cestnem prometu, da bi dosegli strateški cilj vizije EU, ki je, da ne bo žrtev v cestnem prometu; meni, da bi morala biti med prednostnimi nalogami tudi prilagoditev infrastrukture novim vzorcem mobilnosti in vrsti vozil in v zvezi s tem poziva, naj se časovnica za cestno infrastrukturo uskladi z načrtom za zmanjšanje emisij v avtomobilski industriji;

17. meni, da je javni prevoz bistvenega pomena za trajnostno mobilnost v mestih; poudarja, da je treba povečati podporo javnim prometnim omrežjem in voznim parkom na lokalni in regionalni ravni, saj so učinkovito orodje za prehod na mobilnost z nizkimi emisijami, hkrati pa spodbujati prehod na druge oblike prevoza, zlasti v metropolitanskih središčih, in povezljivost na podeželju; meni, da je močnejša povezava financiranja mestnega prometa z načrti trajnostne mobilnosti v mestih (SUMPS) bistvena za pospešitev preoblikovanja mobilnosti v mestih; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri razvoju načrtov in politik trajnostne mobilnosti v mestih, vključno s podporo za učinkovite sisteme javnega prevoza in rešitve aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, ter spodbujanjem dostopnosti in multimodalnosti med različnimi načini prevoza;

18. opozarja na gospodarske posledice pandemije covida-19 za prometni sektor, zlasti za skupne načine prevoza potnikov; poziva države članice, naj v svoje nacionalne načrte za okrevanje prednostno vključijo prometni sektor, da se mu zagotovi širok dostop do sredstev, dodeljenih iz različnih pobud iz evropskega načrta za okrevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila rešitve za financiranje skupnih načinov prevoza potnikov, ter naj pripravi predloge pobud za pametne naložbe za trajnostno in odporno okrevanje sektorja;

19. meni, da bi moral evropski načrt za oživitev gospodarstva podpirati financiranje okrevanja in trajnostnega preoblikovanja turističnega sektorja; poziva države članice, naj v svoje nacionalne načrte za okrevanje prednostno vključijo turistični in potovalni sektor, pri tem pa se zlasti osredotočijo na mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj razvije „načrt EU za trajnostni in odporni turizem“, da bi spodbudili naložbe v inovativne ukrepe in digitalizacijo, kot so pobude krožnega gospodarstva v turističnem sektorju; vztraja, da je treba oblikovati turistično politiko EU in uvesti posebno dodelitev proračunskih sredstev za trajnostni turizem, kot je jasno navedeno v stališču Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru 2021–2027;

20. poudarja, da mora zeleni dogovor spremljati pravičen, vključujoč in nediskriminatoren prehod, da bi zagotovili prilagajanje družb, malih in srednjih podjetij ter delavcev v prometnem sektorju in bi podprli najbolj prizadete regije (tudi najbolj oddaljene) in skupnosti, da bi tako ohranili teritorialno in socialno kohezijo in zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen; poziva Komisijo, naj upošteva izgubo delovnih mest, do katere bi lahko prišlo zaradi preoblikovanj v prometnem in turističnem sektorju, in sicer tako, da razmisli o podpori naložbam, povezanim s trajnostnim in socialnim vključevanjem, na primer s spodbujanjem usposabljanja in prekvalificiranja delavcev v okviru novega okvira za strateško evropsko naložbeno politiko znotraj programa InvestEU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	14.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 6 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Leila Chaibi, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Markus Ferber, Carlo Fidanza, Maria Grapini, Roman Haider, Alessandra Moretti

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38	+
ECR	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Carlo Fidanza, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
GUE/NGL	Leila Chaibi, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura)
PPE	Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Markus Ferber, Jens Gieseke, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
RENEW	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Bogusław Liberadzki, Alessandra Moretti, Rovana Plumb, István Ujhelyi
NI	Mario Furore

 

6	-
ID	Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo
NI	Dorien Rookmaker

 

5	0
VERTS/ALE#	Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (9.7.2020)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

(2020/2058(INI))

Pripravljavec mnenja: Salvatore De Meo

 

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1. pozdravlja spremenjeni predlog Komisije za novi večletni finančni okvir z dne 27. in 28. maja, vključno s sporočilom z dne 27. maja z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ (COM(2020)0456), v katerem so predvidena povečana finančna sredstva za skupno kmetijsko politiko v primerjavi s predhodnim predlogom; pozdravlja predlog Komisije o začasnih dodatnih sredstvih iz instrumenta Next Generation EU, vendar poudarja, da je trden večletni finančni okvir vseeno ključnega pomena; poudarja, da je večje financiranje glede na prejšnji večletni finančni okvir ključno za uresničitev predlaganih ciljev in ambicij prihodnje skupne kmetijske politike, med drugim prehranske varnosti, sprejemljivega življenjskega standarda kmetov, živahnih podeželskih skupnosti in ciljev zelenega dogovora za kmetijstvo s povečanjem odpornosti agroživilskih sektorjev in trajnostno proizvodnjo hrane; poudarja, da ti cilji niso odvisni le od dobro financirane skupne kmetijske politike, temveč tudi od drugih instrumentov večletnega finančnega okvira, kot so tisti za raziskave, vlaganje v inovacije in digitalno tehnologijo, pa tudi od njihove dostopnosti za kmete in agroživilski sektor;

2. pozdravlja predlog Komisije, da se v instrumentu Next Generation EU 15 milijard EUR nameni za razvoj podeželja, vendar obžaluje, da v tem novem instrumentu niso bila predlagana sredstva za prvi steber skupne kmetijske politike, saj je treba izboljšati neposredna plačila in podpreti sektorske programe, da bi kmetom pomagali premagati krizo zaradi covida-19 in izpolniti cilje zelenega dogovora;

3. pozdravlja predlog o povečanju Sklada za pravični prehod za 32,5 milijarde EUR, med drugim s sredstvi iz instrumenta Next Generation EU, in dveh dodatnih stebrov mehanizma za pravični prehod, namreč namenske sheme v skladu InvestEU in instrumenta za posojila v javnem sektorju; poudarja, da je treba Sklad za pravični prehod in zeleni prehod izvajati pošteno, vključujoče in na znanstveni podlagi ter skupaj z deležniki, da bi bila uspešna in koristna v kmetijstvu ter na podeželju;

4. pozdravlja predlagano povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada za 1,5 milijarde EUR in poudarja, da je treba malim in srednjim podeželskim podjetjem olajšati dostop do javnih in zasebnih finančnih sredstev, da se podprejo zelene naložbe, razvoj in dostopnost orodij za digitalizacijo, modernizacija in inovacije, ki bodo kmetom, kmetijskemu sektorju in podeželskim območjem omogočili, da se spopadejo z izzivi in izkoristijo priložnosti, ki jih prinaša uresničevanje ciljev in ambicij zelenega dogovora;

5. poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo mehanizem za okrevanje in odpornost, če je to ustrezno, da bi evropskim kmetom in zadružnim podjetjem namenile dodatno podporo za usklajeno reševanje izzivov, s katerimi se soočajo pri upoštevanju novih pravil in prilagajanju negativnim učinkom podnebnih sprememb na način, ki ne ogroža pridelave hrane in spoštuje načelo trajnostnosti;

6. meni, da se je Komisija s popravljenima predlogoma za večletni finančni okvir in instrument Next Generation EU približala stališču Parlamenta, namreč da se zneski za kmetijstvo in razvoj podeželja v naslednjem finančnem okviru vsaj ne smejo znižati v realnem smislu, če že ne bodo povečani; poziva Svet, naj opusti vse težnje, da bi zmanjšal zneske, predvidene za kmetijstvo in razvoj podeželja v zadnjih predlogih Komisije; vztraja, da bo treba vse dodatne ukrepe v zvezi z zelenim prehodom, vključno s cilji strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost, financirati z novimi finančnimi sredstvi in dodatnimi lastnimi sredstvi EU; poudarja, da dodatni ukrepi iz evropskega zelenega dogovora ne smejo biti financirani z obstoječimi sredstvi skupne kmetijske politike;

7. opozarja Komisijo, da mora zeleni prehod v kmetijstvu zagotoviti uravnotežen pristop z vidika treh razsežnosti trajnostnosti: socialne, okoljske in ekonomske; poudarja pomen člena 2.1(b) Pariškega sporazuma, v katerem je priznano. da je temeljna prednostna naloga zagotoviti prehransko varnost s prilagajanjem podnebnim spremembam;

8. je seznanjen s sporočilom Komisije o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo (COM(2020)0021), vendar poudarja, da so predlagani elementi, vključno s Skladom za pravični prehod, popolnoma odvisni od ambicioznega sporazuma o večletnem finančnem okviru; je zelo zaskrbljen, da bi lahko uporaba proračunskih sredstev EU za nove potrebe, nastale zaradi pandemije covida-19, v začetku programskega obdobja povzročila pomanjkanje finančnih sredstev v poznejših programskih letih, kar bi lahko vplivalo na zmožnost kmetijskega sektorja, da uresniči cilje strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost, kmetje pa bi bili prikrajšani za financiranje v zadnjih letih večletnega finančnega okvira, kar bi bilo še posebej škodljivo, če se bo od njih pričakovalo, da bodo izpolnjevali nove obveznosti iz zelenega dogovora; poudarja, da mora biti prehod k trajnostnosti pravičen, pošten in odgovoren ter mora vključevati vse gospodarske in socialne sektorje, da bi preprečili neupravičene pritiske na kmetijski sektor;

9. ugotavlja, da se naložbeni načrt za trajnostno Evropo do neke mere zanaša na privabljanje zasebnih naložb, ki pa jih bo v letih po pandemiji covida-19 verjetno manj, zato je trden večletni finančni okvir še pomembnejši;

10. opozarja, da je kmetijstvo EU edini večji sistem na svetu, ki je zmanjšal emisije toplogrednih plinov (za 20 % od leta 1990);

11. poudarja, da je treba pri pripravi nacionalnih načrtov, dodeljevanju sredstev in v dolgoročni finančni perspektivi upoštevati različna izhodišča in možnosti za razvoj različnih regij in držav članic;

12. poziva Komisijo, naj spremembe pravil o državni pomoči in konkurenci ne ogrozijo skupne narave skupne kmetijske politike;

13. opozarja, da bo posodobljena in trajnostna skupna kmetijska politika odločilno prispevala k uresničitvi ambicioznih splošnih podnebnih ciljev EU in hkrati prinesla prehransko varnost ter da bo pomemben del te politike namenjen podnebnim ciljem; opominja, da reforma skupne kmetijske politike še vedno poteka in da še ni bila sprejeta odločitev o točnem znesku prispevka k okoljskim in podnebnim ciljem in zahtevam; poudarja, da bo uresničitev teh ciljev v veliki meri odvisna od tega, ali bodo v ta namen v prihodnjih proračunih dodeljena zadostna denarna sredstva; zato meni, da se zaradi izvajanja zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“ ne bi smeli znižati naši cilji, med katerimi je zlasti zagotavljanje trajnostnih možnosti preživljanja za naše kmete, in poudarja, da od slednjih ni mogoče zahtevati več, če se financiranje zmanjša; pričakuje, da bodo pogajanja s Svetom o prihodnosti skupne kmetijske politike konstruktivna in da bo mogoče doseči dogovor, tako da bodo proizvajalci iz EU lahko načrtovali proizvodnjo z gotovostjo; poudarja, da sozakonodajalca izhajata iz predloga Komisije za reformo, ki ga v tej fazi ne bi smeli spreminjati ali umakniti;

14. opozarja, da Komisija v svojem sporočilu o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo (COM(2020)0021) ugotavlja, da so v kmetijstvu potrebne znatne naložbe, zlasti za reševanje splošnih okoljskih izzivov, vključno z izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanjem; vendar poudarja, da je Komisija te ugotovitve opisala kot previdne ocene, saj nima podatkov za točno oceno potrebnih naložb v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in obnovo/ohranitvijo ekosistemov ter biotske raznovrstnosti;

15. poudarja pomen proti krizam odporne domače proizvodnje obnovljivih surovin in energije iz obnovljivih virov ter poziva, naj se za ubranitev sektorja lesne gradnje in prenove (s posebnim poudarkom na uporabi lokalno proizvedenih obnovljivih surovin in trajnostnih obnovljivih virov energije) izvaja in nadalje pospeši strategija za biogospodarstvo v EU;

16. vztraja, da morajo vse večje ekološke zahteve vedno spremljati tudi finančna nadomestila; poudarja, da enostransko določanje obveznosti ne koristi ne evropskemu kmetijstvu ne okolju, če povzroči selitev evropske proizvodnje živil v tretje države;

17. poudarja, da je treba pri ukrepih skupne kmetijske politike, namenjenih uresničitvi ciljev zelenega dogovora, bolj upoštevati načelo enakosti spolov, da bodo kmetice vključene v ekološki prehod;

18. poudarja, da je nedavni izbruh covida-19 razkril strateško vlogo kmetijstva pri proizvodnji varne in visokokakovostne hrane po dostopnih cenah ter preprečevanju prehranske krize; poudarja bistveno vlogo ključnih delavcev v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji med krizo ter vztraja, da jim je treba zagotoviti ustrezne in varne delovne pogoje; vztraja, da prizadevanja kmetov v EU za bolj trajnostno proizvodnjo hrane ne sme ogroziti uvoz proizvodov iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo standardov EU glede varnosti hrane, varstva okolja, dobrobiti živali in socialni zadev; poudarja, da so izkušnje s pandemijo covida-19 zelo dragocene, zlasti kar zadeva strateške sektorje;

19. meni, da bi morala Komisija za uresničitev ciljev zelenega dogovora na evropski ravni in spodbujanje njihovega uresničevanja na mednarodni ravni oceniti uvozne tarifne stopnje za kmetijske proizvode in predlagati njihovo povečanje za države, ki za svoje kmetijske proizvajalce ne uporabljajo oziroma v bližnji prihodnosti ne nameravajo uvesti standardov in zahtev, primerljivih s standardi in zahtevami EU;

20. pozdravlja cilj iz strategije „od vil do vilic“, da se razvijejo minimalna obvezna merila za trajnostna javna naročila hrane, da bi se uporaba javnih sredstev uskladila z zelenim dogovorom; poziva k večji vključenosti prehranskih in zdravstvenih vprašanj v javna naročila hrane;

21. poudarja pomen financiranja raziskav in inovacij, namenjenih iskanju alternativnih tehnologij za zeleni prehod, in meni, da bi jih bilo treba dati na voljo vsem kmetom, tudi malim;

22. poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno zunanjo zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov, pri čemer je treba potrošnikom jasno pokazati visoke standarde pridelave živil v EU;

23. vztraja, da je treba poiskati dodatna finančna sredstva, ki niso sredstva skupne kmetijske politike, za kritje potreb kmetov, nastalih zaradi pandemije covida-19 ali drugih kriznih razmer;

24. poziva Komisijo, naj evropsko kmetijsko gospodarstvo tako v strategiji „od vil do vilic“ kot tudi v prihodnji podnebni politiki prizna kot sistemsko pomemben sektor, zanesljivost oskrbe pa ustrezno upošteva kot dejavnik stabilnosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	7.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 8 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Mairead McGuinness, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Eugenia Rodríguez Palop, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Michaela Šojdrová, Veronika Vrecionová
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Franc Bogovič, Francesca Donato, Valter Flego, Claude Gruffat, Balázs Hidvéghi, Pär Holmgren, Zbigniew Kuźmiuk, Tilly Metz, Christine Schneider, Marc Tarabella, Riho Terras, Irène Tolleret, Thomas Waitz

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ECR	Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel
PPE	Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Michaela Šojdrová
GUE/NGL	Eugenia Rodríguez Palop
ID	Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas
NI	Dino Giarrusso
S&D	Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Irène Tolleret
Verts/ALE	Bronis Ropė

 

8	-
ECR	Veronika Vrecionová
GUE/NGL	Luke Ming Flanagan, Chris MacManus
ID	Ivan David
Verts/ALE	Benoît Biteau, Francisco Guerreiro, Pär Holmgren, Tilly Metz

 

3	0
ECR	Bert-Jan Ruissen
ID	Mara Bizzotto, Angelo Ciocca

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (16.7.2020)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora

(2020/2058(INI))

Pripravljavec mnenja: Romeo Franz

 

 

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1. poudarja, da so program Erasmus+, evropska solidarnostna enota in program Ustvarjalna Evropa kot glavni programi EU na področju izobraževanja, prostovoljstva in kulture bistveno orodje za svetovni odziv na podnebne spremembe in imajo ključno vlogo pri spodbujanju izobraževanja na področju znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni prehod, ozaveščanju o okoljskih in podnebnih vprašanjih, zlasti med mladimi, prostovoljstvu za varstvo okolja ter razvoju ustvarjalnih, vključujočih in dostopnih rešitev za obravnavanje okoljskih izzivov in prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja EU; v zvezi s tem poudarja pomen pripravništva v kmetijstvu, ki ga podpira program Erasmus+;

2. meni, da se mora naložbeni načrt dopolnjevati z drugimi politikami, programi in skladi Unije, zlasti tistimi, ki so povezani z izobraževanjem in mladimi, kulturo in športom, kmetijstvom in razvojem podeželja, okoljem in podnebjem;

3. poudarja, da bi moral naložbeni načrt podpirati raziskave o naravnih rešitvah, zelenih tehnologijah in drugih trajnostnih rešitvah, ki lahko prispevajo k varovanju okolja in podnebja; poudarja, da bi morali imeti dostop do financiranja predvsem zagonska podjetja, mladi strokovnjaki in mladi, ki že delajo na inovativnih zelenih rešitvah;

4. poudarja, da je v okviru naložbenega načrta financiranje mogoče nameniti tematskim projektom na področju izobraževanja, prostovoljstva in kulture; poziva Komisijo, naj okrepi sinergije med zelenim dogovorom in programom Erasmus+, evropsko solidarnostno enoto in programom Ustvarjalna Evropa, da bi dopolnila in podprla posebne metode za reševanje okoljskih vprašanj;

5. poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi ukrepi v kulturnem in ustvarjalnem sektorju sprejeti po posvetovanju z vsemi organizacijami, ki zastopajo različne deležnike in delavce, in z namenom ohraniti zaposlenost in spodbujati ustvarjanje delovnih mest;

6. poudarja, da so za prehod na podnebno nevtralno družbo potrebna nova znanja in spretnosti ter kompetence; ugotavlja, da bi bilo treba sredstva v zvezi s tem dodeliti razvoju in izvajanju programov za študente in delavce, da bi zagotovili posebno usposabljanje ter znanja in spretnosti, ki so potrebni za prilagajanje in uspeh v novem družbeno-gospodarskem okolju;

7. poziva Komisijo, naj v naložbeni načrt vključi finančne spodbude za dopolnitev programa Erasmus+, evropske solidarnostne enote in programa Ustvarjalna Evropa pri prehodu na okolju prijaznejša in trajnostna prevozna sredstva, hkrati pa spodbuja tudi vključevanje in dostopnost; meni, da bi bilo treba takšne spodbude podpreti z ambicioznim in namenskim proračunom znotraj naložbenega načrta; poziva Komisijo, naj spodbuja udeležence in jim omogoči, da izberejo načine prevoza, ki najmanj onesnažujejo, zlasti železnico, ne da bi stigmatizirali, diskriminirali ali izključili udeležence, ki nimajo druge izbire, kot da uporabijo zračni prevoz;

8. poudarja, da bo večja energijska učinkovitost stavb eden od ključnih dejavnikov prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo; poudarja, da so potrebne večje naložbe v obnovo energetsko potratnih stavb šol, univerz in drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, da se bo izboljšala njihova energetska učinkovitost in bodo tako postale bolj trajnostne in podnebju prijazne;

9. je zaskrbljen nad razmerami, ki so nastale zaradi pandemije koronavirusa, zlasti nad položajem najbolj ranljivih posameznikov in sektorjev, kot so samozaposlene osebe in podjetniki, katerih podjetja in zaposlitve so ogroženi, ali družine, ki se soočajo z brezposelnostjo; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za prilagoditev predloga za naložbeni načrt za zeleni dogovor, da se razvije pristop, ki bo usklajen z nujnimi ukrepi, kot sta naložbena pobuda v odziv na koronavirus in predlagani program SURE, ter instrumenti za okrevanje, in zahteva, da se naložbe na področju kulture, izobraževanja, mladine in športa obravnavajo kot strateške naložbe za spodbujanje zelenega prehoda, ki se spodbuja v okviru zelenega dogovora.

10. poziva Komisijo, naj si prizadeva za močnejše sodelovanje EU na področju izobraževanja o okolju in podnebnih spremembah;

11. poudarja pomemben prispevek konkretnih študij in programov na tem področju.

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	13.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Christine Anderson, Andrea Bocskor, Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re, Laurence Farreng, Tomasz Frankowski, Romeo Franz, Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Hannes Heide, Irena Joveva, Petra Kammerevert, Niyazi Kizilyürek, Predrag Fred Matić, Dace Melbārde, Victor Negrescu, Niklas Nienaß, Peter Pollák, Marcos Ros Sempere, Domènec Ruiz Devesa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Massimiliano Smeriglio, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabel Benjumea Benjumea, Marcel Kolaja
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24	+
PPE	Asim Ademov, Isabel Benjumea Benjumea, Andrea Bocskor, Tomasz Frankowski, Peter Pollák, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver
S&D	Hannes Heide, Petra Kammerevert, Predrag Fred Matić, Victor Negrescu, Marcos Ros Sempere, Domènec Ruiz Devesa, Massimiliano Smeriglio
RENEW	Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Laurence Farreng, Irena Joveva
VERTS/ALE	Romeo Franz, Marcel Kolaja, Niklas Nienaß
GUE/NGL	Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Niyazi Kizilyürek

 

5	-
ID	Christine Anderson, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re
ECR	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)

 

1	0
ECR	Dace Melbārde

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	16.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	68 16 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Gilles Boyer, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Paolo De Castro, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, José Manuel Fernandes, Jonás Fernández, Raffaele Fitto, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Eider Gardiazabal Rubial, Luis Garicano, Alexandra Geese, Valentino Grant, Claude Gruffat, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Enikő Győri, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Aušra Maldeikienė, Margarida Marques, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Bogdan Rzońca, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Nicolae Ştefănuță, Paul Tang, Irene Tinagli, Nils Torvalds, Ernest Urtasun, Nils Ušakovs, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Manon Aubry, Tiziana Beghin, Damien Carême, Tamás Deutsch, Niels Fuglsang, Henrike Hahn, Martin Hlaváček, Eugen Jurzyca, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Eva Maydell, Mick Wallace

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

68	+
GUE/NGL	Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
NI	Tiziana Beghin, Mislav Kolakušić, Piernicola Pedicini
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Markus Ferber, José Manuel Fernandes, José Manuel García‑Margallo y Marfil, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Jan Olbrycht, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere, Rainer Wieland, Angelika Winzig
RENEW	Clotilde Armand, Gilles Boyer, Olivier Chastel, Luis Garicano, Valérie Hayer, Moritz Körner, Dragoș Pîslaru, Nils Torvalds, Stéphanie Yon‑Courtin, Nicolae Ştefănuță
S&D	Marek Belka, Robert Biedroń, Paolo De Castro, Jonás Fernández, Niels Fuglsang, Eider Gardiazabal Rubial, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Nils Ušakovs
Verts/ALE	Rasmus Andresen, David Cormand, Alexandra Geese, Francisco Guerreiro, Damien Carême, Claude Gruffat, Henrike Hahn, Stasys Jakeliūnas, Kira Marie Peter‑Hansen, Ernest Urtasun
16	-
ECR	Derk Jan Eppink, Raffaele Fitto, Eugen Jurzyca, Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca, Roberts Zīle
GUE/NGL	Mick Wallace
ID	Gunnar Beck, Herve Juvin, Joachim Kuhs, Hélène Laporte, Jörg Meuthen
NI	Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)
RENEW	Engin Eroglu, Billy Kelleher, Caroline Nagtegaal
13	0
ECR	Johan Van Overtveldt
GUE/NGL	Manon Aubry
ID	Matteo Adinolfi, Anna Bonfrisco, Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni
PPE	Tamás Deutsch, Frances Fitzgerald, Enikő Győri, Andrej Novakov (Andrey Novakov)
RENEW	Martin Hlaváček

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

• [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
• [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
• [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.
• [4] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.
• [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.
• [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0102.
• [7] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
• [8] UL C 76, 9.3.2020, str. 23.
• [9] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.
• [10] https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/assessment_of_economic_and_investment_needs.pdf
• [11] Uredba (EU) št. 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).