POROČILO o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

3.11.2020 - (11072/1/2020 – C9-0314/2020 – 2020/1998(BUD))

Del 1: predlog resolucije
Odbor za proračun
Poročevalca:  Pierre Larrouturou (oddelek III – Komisija)
 Olivier Chastel (drugi oddelki)

Predlogi sprememb

• 001-007 (PDF - 119 KB)
• 001-007 (DOC - 80 KB)
• 008-010 (PDF - 111 KB)
• 008-010 (DOC - 73 KB)
• 011-016 (PDF - 118 KB)
• 011-016 (DOC - 54 KB)
• 017-021 (PDF - 117 KB)
• 017-021 (DOC - 54 KB)
• 022-022 (PDF - 108 KB)
• 022-022 (DOC - 70 KB)
• 023-028 (PDF - 118 KB)
• 023-028 (DOC - 77 KB)
• 029-033 (PDF - 118 KB)
• 029-033 (DOC - 76 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021 (11072/1/2020 – C9-0314/2020 – 2020/1998(BUD))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[1],

– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[2],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[3],

– ob upoštevanju spremenjenega predloga o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija predložila 28. maja 2020 (COM(2020)0443),

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[4],

– ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor[5] in resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2021, oddelek III – Komisija[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2020 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2021[7],

– ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, ki ga je Komisija sprejela 27. julija 2020 (COM(2020)0300),

– ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, ki ga je Svet sprejel 28. septembra 2020 in posredoval Evropskemu parlamentu 1. oktobra 2020 (11072/1/2020 – C9-0314/2020),

– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[8],

– ob upoštevanju člena 94 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj zadevnih odborov,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0206/2020),

 

Oddelek III

Splošni pregled

1. opozarja, da bi moralo biti leto 2021 prvo leto novega večletnega finančnega okvira; obžaluje, da proračunski postopek za leto 2021 zaradi zamud pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru/lastnih sredstvih, za katera je Parlament pripravljen že od novembra 2018 in ki jih ni bilo mogoče začeti pred sklepi Evropskega sveta z dne 21. julija, pa tudi zaradi pandemije covida-19, doslej ni mogel temeljiti na trdnem in ambicioznem sporazumu o večletnem finančnem okviru;

2. ugotavlja, da je Komisija predstavila predlog proračuna za leto 2021 na podlagi svojih predlogov za večletni finančni okvir, ki so bili posodobljeni maja 2020, medtem ko je Svet svojo obravnavo, z izjemo razdelka 7, omejil na aritmetični prenos sklepov Evropskega sveta, v pričakovanju dopolnilnega pisma, ki ga bo Komisija po političnem dogovoru o večletnem finančnem okviru/lastnih sredstvih uporabila za posodobitev svojega predloga;

3. je seznanjen s stališčem Sveta o predlogu proračuna, vključno s pomenom, ki ga ta pripisuje dopolnilnemu pismu; se strinja s Svetom glede tega pisma, hkrati pa želi predstaviti obravnavo, ki bo na usklajen način sledila njegovim prednostnim nalogam v zvezi z večletnim finančnim okvirom/lastnimi sredstvi in proračunom za leto 2021; ugotavlja, da je ta pristop motiviran tudi z omejenim časom, ki bo ostal po predložitvi dopolnilnega pisma;

4. opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 19. junija 2020 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2021 poudaril, da bi moral biti proračun za leto 2021 osredotočen predvsem na ublažitev posledic pandemije covida-19 in podporo za okrevanje, pri čemer bi se moral opirati na evropski zeleni dogovor in digitalno preobrazbo, da bi spodbudili pravično, vključujočo in trajnostno rast, visokokakovostna delovna mesta ter dolgoročni cilj socialne in ekonomske konvergence;

5. pozdravlja načrt EU za okrevanje, vendar vztraja, da je treba v letni proračunski postopek jasno vključiti vlogo proračunskega organa pri odobritvi zunanjih namenskih prejemkov, zlasti instrumenta Evropske unije za okrevanje (Next Generation EU);

6. opozarja na svoje stališče, da morajo cilji vključevanja podnebja in biotske raznovrstnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 presegati deleže namenske porabe, določene v vmesnem poročilu Parlamenta; zato je njegov cilj, da se za leto 2021 doseže raven porabe za biotsko raznovrstnost v višini vsaj 10 % in raven porabe za vključevanje podnebnih vprašanj v višini vsaj 30 %; znova zahteva koncept upoštevanja vidika spola, ki bo združeval s spolom povezane informacije o ciljih, vložkih, izidih in rezultatih, vključno s finančnimi zavezami glede enakosti spolov, ter metodologijo za sledenje in poročanje o odhodkih za enakost spolov;

7. znova poziva Komisijo, naj določi jasna merila upravičenosti za novo strogo in celovito metodologijo za odhodke za podnebje in biotsko raznovrstnost v obliki okvirnih uredb, da bodo pri izpolnjevanju ciljev porabe upoštevani samo projekti, ki izpolnjujejo ustrezna tehnična merila za pregled iz Uredbe (EU) 2020/852, skupaj z ustrezajočimi popravnimi ukrepi, če so potrebni, in polnim izvajanjem načela, da se ne sme povzročiti znatna škoda, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, da bo Unija izpolnila svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma ter poziv k postopni odpravi posrednih subvencij za fosilna goriva in prepovedi neposrednih subvencij v celotnem proračunu Unije;

8. sklene povečati ravni, določene v vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru z dne 14. novembra 2018 za petnajst vodilnih programov, opredeljenih v resoluciji z dne 23. julija 2020 (Obzorje Evropa, InvestEU, Erasmus+, jamstvo za otroke, Sklad za pravični prehod, Digitalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope, LIFE+, program EU za zdravje (EU4Health), Sklad za integrirano upravljanje meja, Ustvarjalna Evropa, program za pravice in vrednote, Evropski obrambni sklad, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in humanitarna pomoč, pa tudi ustrezne agencije EU in Evropsko javno tožilstvo); poleg tega sklene, da bo svojo obravnavo oprl na zgornje meje večletnega finančnega okvira, ki jih je Komisija določila v predlogu proračuna; meni, da bi moralo vsako povečanje za vodilne programe spremljati ustrezno povečanje zgornje meje zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira; sklene povečati finančna sredstva za prednostne naloge Parlamenta, med drugim na področjih podnebnih sprememb, energije, digitalna in prometna medsebojna povezljivost, vesolje, mala in srednja podjetja, turizem, varnost, migracije, temeljne pravice in zunanje delovanje;

9. sprejema, da je Svet povečal sredstva v razdelkih 1, 2a in 3, razen v vrsticah, za katere se je odločil za višji znesek odobrenih sredstev; se strinja tudi s premikom sklopa odpornosti iz razdelka 5 v razdelek 2b;

10. potrjuje svoje prejšnje zaveze, da bo v celoti izkoristil možnost ponovne uporabe sproščenih obveznosti za raziskave iz člena 15(3) finančne uredbe;

11. vztraja pri podrobnejši proračunski nomenklaturi, ki bi proračunskemu organu omogočila, da v celoti izvaja svojo vlogo odločanja v letnem proračunskem postopku in nadzor nad izvrševanjem proračuna v razdelkih 2b, 4 in 6;

12. kot splošno pravilo sklene obnoviti ravni iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal in jih v svoji obravnavi ni okrepil, z izjemo razdelka 7;

13. poudarja, da je treba agencijam Unije zagotoviti zadostna finančna sredstva in ustrezne kadrovske zmogljivosti, da bodo lahko izpolnile svoj mandat, izvajale naloge in se čim bolje odzivale na posledice pandemije covida-19; poudarja, da so potrebni ustrezno usklajevanje in sinergije med agencijami, da se poveča učinkovitost njihovega dela zlasti tam, kjer obstaja konvergenca glede specifičnih ciljev politike, da se omogoči pravična in učinkovita uporaba javnih sredstev; vztraja, naj Komisija poskrbi za optimalno razporeditev zaposlenih med svojimi generalnimi direktorati, ki bo v skladu z nujnimi potrebami in dolgoročnimi prednostnimi nalogami v zvezi z odzivanjem na pandemijo covida-19 in zlasti evropskim zelenim dogovorom;

14. ugotavlja, da posodobljeni pragmatični koledar proračunskega postopka ne omogoča pravočasnega dogovora o morebitnem drugem predlogu proračuna; zato meni, da je bistveno, da se v celoti izkoristi celotno obdobje spravnega postopka, da bi dosegli ambiciozen sporazum;

15. določi skupno raven sredstev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2021 (vsi oddelki) na 181.762.377.716 EUR, kar pomeni povečanje za 15.016.195.740 EUR v primerjavi s predlogom proračuna; poleg tega sklene dati na voljo znesek v višini 1.631.420.001 EUR za prevzem obveznosti na podlagi sproščenih obveznosti v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; opominja pa, da bi bilo treba njegovo višino prilagoditi po objavi dopolnilnega pisma, ko bodo pogajanja in spravni postopek že napredovali;

16. opozarja, da bi bilo treba za financiranje proračuna za leto2021, kot je navedel v zakonodajni resoluciji z dne 16. septembra 2020, nove kategorije lastnih sredstev uvesti od leta 2021 in da bi morali vsi zneski, ustvarjeni z novimi lastnimi sredstvi, ki presegajo raven, potrebno za kritje obveznosti odplačevanja instrumenta Evropske unije za okrevanje v danem letu, ostati v proračunu Unije kot splošni prihodki, zlasti za dopolnitev 15 vodilnih programov EU od leta 2021, skupaj z ustreznim zvišanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

Razdelek 1

17. poudarja, da program Obzorje Evropa ustvarja zelo veliko evropsko dodano vrednost, da je pomemben na mnogih področjih evropskih raziskav, nujnih za uspeh evropskega zelenega dogovora, prispeva pa tudi k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo do leta 2050 ter k digitalni preobrazbi, ki je bistvena za prihodnjo blaginjo Unije; poudarja tudi, da je pandemija covida-19 pokazala, da je treba vlagati v raziskave na področju zdravja; zato predlaga znatno povečanje za program Obzorje Evropa v skladu s svojim dolgoletnim stališčem, ki poziva k skupnemu proračunu v višini 120 milijard EUR v celotnem večletnem finančnem okviru 2021–2027; poleg tega meni, da bi bilo treba v skladu s členom 15(3) finančne uredbe dati na voljo celoten znesek sproščenih obveznosti v celotnem sedanjem večletnem finančnem okviru, da bi podprli podnebni prehod, prehod na digitalno tehnologijo in raziskave na področju zdravja;

18. je prepričan, da bi moral biti boj proti raku absolutna prednostna naloga Unije in da bi bilo treba v zvezi s tem znatno povečati prizadevanja; poudarja, da so raziskave raka pomemben steber v tem boju; poudarja, da je treba raziskave na tem področju razširiti brez odlašanja;

19. poziva, naj se v proračunu Unije za leto 2021 zagotovi dovolj sredstev za program InvestEU, da bo lahko dosegel svoje dolgoročne cilje in prispeval k ponovni gradnji evropske dolgoročne konkurenčnosti tako, da bo poskrbel za več investicijskih zmogljivosti v podporo trajnostni infrastrukturi, raziskavam, malim in srednjim podjetjem ter socialnim naložbam ter tudi opravil svojo novo kratkoročno nalogo za podporo gospodarskemu okrevanju s strateškimi naložbami; močno obžaluje, da je Evropski svet zavrnil predlog Komisije o instrumentu za podporo plačilni sposobnosti; podpira vrstico, predvideno pri pripravljalnem delu Parlamenta o tem instrumentu, da bi proračunska sredstva tega instrumenta prerazporedili za program InvestEU in tako koristili podjetjem s sedežem v državah članicah, ki tudi poslujejo v Uniji;

20. opozarja na ključno vlogo instrumenta za povezovanje Evrope pri razvoju visokozmogljivih vseevropskih omrežij in medsebojne povezljivosti med državami članicami, zlasti tistimi, ki podpirajo trajnostno in čezmejno mobilnost, pa tudi prehod na druge oblike prevoza, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 60 % do leta 2030, podprli energetske in prometne projekte med prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo z zanesljivo oskrbo, ob upoštevanju posebnega položaja evropskih otoških in obrobnih regij in s poudarkom na potrebnem digitalnem prehodu, vključno z izpopolnjevanjem in prekvalifikacijo delavcev v Uniji; zato predlaga precejšnje povečanje;

21. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 pokazala na vse večji pomen digitalizacije za vsakodnevno delovanje gospodarstva; priznava pomen programa za digitalno Evropo pri oblikovanju in podpiranju prehoda na digitalno tehnologijo; predlaga povečanja, ki presegajo njegovo vmesno stališče o večletnem finančnem okviru, da bi se upoštevale potrebe, ki jih je razkrila pandemija;

22. opominja na temeljno vlogo evropskega vesoljskega programa, zlasti prispevek Copernicusa in Galilea k evropskemu zelenemu dogovoru, in zato zahteva ciljno povečanje sredstev, da bodo ti programi lahko prispevali k izpolnjevanju okoljskih ciljev Unije; poudarja, kako pomembna je neodvisnost evropske vesoljske industrije v svetovni konkurenci in da ti programi ustvarjajo dodano vrednost za zaposlovanje, konkurenčnost ter razvoj malih in srednjih podjetij;

23. meni, da je treba okrepiti tudi druge pomembne prednostne naloge v razdelku; med drugim poziva k občutnemu povečanju zneskov za cilje v zvezi z malimi in srednjimi podjetji, ki so temeljni kamen gospodarstva Unije in imajo odločilno vlogo pri kakovostnih naložbah in zaposlovanju v vseh državah članicah, tudi z namenom podpore in povečanja udeležbe žensk v malih in srednjih podjetjih ter izboljšanja njihovega dostopa do trgov, pa tudi k povečanju sredstev za programe vesoljskega sklopa; opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo agencije Unije pri doseganju ciljev politik Unije; zato poziva k zadostnim finančnim in kadrovskim virom za Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), Agencijo Evropske unije za železnice (ERA), Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Agencijo Evropske unije za vesoljski program in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), in sicer ob upoštevanju njihovih nalog in odgovornosti;

24. znova zahteva, da se podpre mala in srednja podjetja, zlasti v turističnem, ustvarjalnem in prevoznem sektorju, da si bodo lažje opomogla od posledic pandemije covida-19; poleg tega ponavlja zahtevo Parlamenta iz vmesnega poročila o večletnem finančnem okviru 2021–2027 iz leta 2018, da je treba oblikovati novo, ločeno proračunsko vrstico za turistični sektor, ki je izjemnega pomena za gospodarstvo, konkurenčnost, zaposlovanje (posredno in neposredno zagotavlja 23 milijonov delovnih mest v Uniji, zlasti za mlade) in družbeni razvoj celotne Unije, vendar ga je kriza zaradi covida-19 še posebej prizadela in se sooča s hitrim padcem povpraševanja in izgubo delovnih mest, kar ogroža številna evropska mala in srednja podjetja;

25. obžaluje, da Komisija zaradi trenutnih razmer ni predlagala ločene proračunske vrstice za turizem; poziva k hitri posredni in neposredni podpori za ta sektor, zlasti za mala in srednja podjetja;

26. zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti v razdelku 1 za 6.313.980.774 EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), od tega 5.996.664.225 EUR za vodilne programe; poleg tega v tem razdelku daje na razpolago znesek 1.631.420.001 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti na podlagi sproščenih obveznosti v skladu s členom 15(3) finančne uredbe;

Razdelek 2a

27. sklene prevzeti stališče Sveta glede razdelka 2a;

Razdelek 2b

28. poudarja, da je treba programu EU za zdravje nujno dodeliti dodatna sredstva, s čimer bi zlasti prispevali k izpolnjevanju pomembnih strukturnih potreb, ugotovljenih med krizo zaradi covida-19, in določili ključna področja ukrepanja, kot so izboljšanje nacionalnih zdravstvenih sistemov in zmanjšanje zdravstvenih neenakosti, razpoložljivost in cenovna dostopnost zdravil in drugih izdelkov, povezanih s krizo, stalno in pravočasno zagotavljanje dostopnih in varnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter tudi odločnejši boj proti raku v Uniji;

29. poudarja pomen programa Erasmus+ kot vodilnega in enega najuspešnejših programov Unije s strateškimi naložbami v prihodnost Unije in njenih državljanov; opominja, da bi nezadostno financiranje programa Erasmus+ ogrozilo nenehno ustvarjanje novih priložnosti za zaposlitev mladih in povečevanje njihove zaposljivosti, pa tudi zmogljivosti programa za uresničevanje novih ciljev, med drugim tega, da bo postal bolj vključujoč in ekološki; zato sklene znatno povečati sredstva za program Erasmus+ v skladu s svojim stališčem, da potroji njegov proračun;

30. spominja, da je kulturni in ustvarjalni sektor eden izmed tistih sektorjev, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, ter poziva k ustreznim odgovorom in financiranju, da bo mogoče zmanjšati velike izgube sektorja zaradi nepredvidenega zaprtja prizorišč med pandemijo; zato predlaga znatno povečanje zadevnih proračunskih vrstic programa Ustvarjalna Evropa v podporo sektorjem, ki jih je prizadela kriza;

31. vztraja, da je potrebna večja preglednost pri dodeljevanju sredstev iz različnih komponent in podprogramov programa Erasmus+, in sicer s ponovno vzpostavitvijo prejšnje nomenklature, ter programa za državljane, enakost, pravice in vrednote z oblikovanjem nove proračunske vrstice za sklop za vrednote Unije; znova poziva Komisijo, naj proračun za multimedijske dejavnosti uporablja bolj pregledno, zlasti z uvedbo več novih proračunskih vrstic, povezanih z ukrepi;

32. je sklenil uvesti novo proračunsko vrstico 07 06 04 za zaščito in spodbujanje vrednot Unije, da bi financiranje še bolj osredotočili na varstvo in promocijo demokracije, pravne države in temeljnih pravic, med drugim s podporo za dejavnosti organizacij civilne družbe na tem področju;

33. povzema napoved Komisije, da bo zaradi okrevanja po pandemiji covida-19 boj proti skrajni revščini, zlasti revščini otrok, v prihodnjih letih še pomembnejši; glede na to vztraja, da je treba za sklad ESS+ ustvariti ločeno proračunsko vrstico za evropsko jamstvo za otroke in ji nameniti 1 milijardo EUR za leto 2021;

34. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 nesorazmerno prizadela ženske, ki so žrtev sistematične diskriminacije na podlagi spola, in druge ranljive skupine, ter poziva h krepitvi sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije, da bi podprli programe in usposabljanje, katerih cilj je spodbujanje njihove udeležbe in odpravljanje njihove prekarnosti na trgu dela;

35. opozarja na ključno vlogo programa za državljane, enakost, pravice in vrednote pri varovanju in spodbujanju pravic in vrednot, zapisanih v pogodbah o EU in Listini EU o temeljnih pravicah, ter vztraja, da so potrebne dodatna sredstva za vsak sklop, zlasti za program Daphne za boj proti nasilju nad ženskami in za spodbujanje udeležbe državljanov v življenju Unije;

36. poudarja, da program za pravosodje pomembno prispeva k razvoju evropskega območja pravice, temelječega na pravni državi, vzajemnemu priznavanju in zaupanju, zato je odločen povečati sredstva zanj;

37. poziva k povečanju sredstev za razdelek za kulturo, ustvarjalnost in vključujočo družbo, da bi vidike spola bolje vključili v vse te programe, pa tudi podprli in spodbudili študije in raziskave o enakosti spolov v Uniji;

38. meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

39. globoko obžaluje, da Komisija še vedno ni odgovorila na poziv Parlamenta k celovitemu pregledu proračunske vrstice za multimedijske ukrepe, zlasti v zvezi z okvirno pogodbo s kanalom Euronews; je sklenil, da bo ta proračunska sredstva prenesel v rezervo, dokler Komisija ne bo odgovorila na pomisleke Računskega sodišča; ugotavlja pa, da Računsko sodišče ni odkrilo pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti kanala Euronews glede poročanja v obstoječem okviru;

40. opominja na pomembno vlogo decentraliziranih agencij iz tega razdelka; zahteva, da se Agenciji EU za temeljne pravice (FRA) dodelijo zadostni finančni in kadrovski viri, da bo lahko opravljala svoje naloge, saj ima dodatne projekte, ki jih je izbrala v posvetovanju z deležniki; poziva, da se Evropskemu inštitutu za enakost spolov (EIGE) in Evropskemu organu za delo (ELA) dodelijo zadostna proračunska sredstva, pri tem pa se upošteva njuno pomembno poslanstvo, pa tudi pričakovana vloga organa ELA pri zagotavljanju pravične delovne mobilnosti med krizo zaradi covida-19; poleg tega poziva, da se zadostni finančni in kadrovski viri za dodatne prednostne naloge dodelijo Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropski agenciji za zdravila (EMA);

41. je sklenil ciljno povečati sredstva Evropskega javnega tožilstva, da bo lahko ta organ svoje naloge začel izvajati nemudoma in v skladu za zahtevami, naj izpolni svoje poslanstvo; meni, da njegova narava zahteva večje jamstvo neodvisnosti, zato bi bilo treba njegov proračun predstaviti v razdelku 7, kot neodvisen organ, ne pa pridružen agenciji; poudarja, da se z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva ne sme poslabšati zmožnost ustreznega delovanja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

42. zavrača predlog Komisije za združitev različnih proračunskih vrstic, povezanih s cilji socialne politike; je prepričan, da lahko samo ločene proračunske vrstice – tako kot doslej – zagotovijo potrebno preglednost in sredstva za vsako od teh ključnih področij;

43. je sklenil prenesti proračunsko vrstico 06 04 01 (Instrument Evropske unije za okrevanje – Plačilo periodičnih kuponskih izplačil in odkupa ob zapadlosti) v poglavje 17, saj stroškov financiranja porabe, povezane s tem instrumentom, ne bi smeli šteti v zgornjo mejo večletnega finančnega okvira;

44. povečuje razdelek 2b za skupaj 5.894.270.074 EUR nad zneskom iz predloga proračuna v sredstvih za prevzem obveznosti (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), od tega 6.041.509.293 EUR za vodilne programe;

Razdelek 3

45. spominja, da Evropski svet v stališču o instrumentu Evropske unije za okrevanje ni ohranil ravni podpore za Sklad za pravični prehod, kot je predvideno v predlogu Komisije; je zaskrbljen, da bo to zmanjšanje resno ogrozilo prizadevanja za okrevanje; ponovno poudarja, da je Sklad za pravični prehod bistven in nepogrešljiv gradnik strukture evropskega zelenega dogovora; zato predlaga povečanje sredstev za prevzem obveznosti za ta vodilni program v višini 500 milijonov EUR v letu 2021;

46. v skladu s splošno prednostno nalogo boja proti podnebnim spremembam in preprečevanja izgube biotske raznovrstnosti želi občutno povečanje sredstev za prevzem obveznosti v znesku 237 milijonov EUR usmeriti v proračunske vrstice, ki pripadajo programu LIFE; ugotavlja, da naj bi to povečanje prispevalo h glavnim ciljem, kot so ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo in kakovost življenja, prilagajanje podnebnim spremembam in njihova blažitev ter prehod na čisto energijo; pričakuje, da bo Komisija zagotovila potrebno sposobnost absorpcije, da se bodo ta dodatna sredstva učinkovito uporabila;

47. spominja, da je pandemija covida-19 močno prizadela številne kmetijske sektorje, zato podpira ciljno usmerjeno povečanje proračunskih vrstic za ukrepe za tržno podporo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), katerih cilj je ublažiti učinke krize, ki jo je povzročila pandemija, zlasti na ekoloških in malih kmetijah; pričakuje, da bo dopolnilno pismo dodatno prilagodilo raven odobrenih sredstev za EKJS, pri tem pa se bodo upoštevali namenski prejemki, ki bodo predvidoma na voljo v letu 2021, in drugi parametri, kot je vpliv pandemije covida-19 na kmetijske sektorje;

48. meni, da proračunskih sredstev, zlasti ne tistih za skupno kmetijsko politiko, ne bi smeli porabiti za rejo ali vzrejo bikov, ki se uporabljajo za bikoborbe, v katerih žival pogine;

49. opozarja na posebej slabe socialno-ekonomske razmere v najbolj oddaljenih regijah Unije, ki so se zaradi pandemije covida-19 še zaostrile; glede na to predlaga povečanje proračunske vrstice za program POSEI, da se ohranijo kmetijske dejavnosti ter omogoči oskrba s hrano in kmetijskimi proizvodi v najbolj oddaljenih regijah, katerim je treba zagotoviti ustrezne vire; poudarja tudi, da je treba pri načrtovanju programov in skladov Unije v večletnem finančnem okviru 2021–2027 in instrumentu Evropske unije za okrevanje upoštevati posebne značilnosti in omejitve najbolj oddaljenih regij;

50. povečuje sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za 19,6 milijona EUR; priznava, da bo leto 2021 odločilnega pomena za ribiški sektor, ki se bo moral soočiti z izzivi prilagoditve novim ciljem zelenega dogovora in tveganji, ki jih prinašata kriza zaradi covida-19 in brexit;

51. poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za zbiranje, upravljanje, uporabo in izmenjavo podatkov v ribiškem sektorju;

52. namerava podpreti Evropsko agencijo za okolje (EEA) z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri, saj naj bi odigrala odločilno vlogo pri izvajanju ukrepov zelenega dogovora, in sicer naj bi spremljala strategijo Unije za biotsko raznovrstnost, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam in pobude za ničelno onesnaževanje ter poročala o njih;

53. skupno povečuje razdelek 3 za 867.937.490 EUR nad zneskom iz predloga proračuna v sredstvih za prevzem obveznosti (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), od tega 739.100.000 EUR za vodilne programe;

Razdelek 4

54. povečuje sredstva za prednostne naloge Parlamenta na področjih migracij in upravljanja meja, zlasti za Sklad za integrirano upravljanje meja ter Sklad za azil in migracije; hkrati si prizadeva povečati proračunsko preglednost, tako da se posebni cilji obeh skladov vključijo v proračunsko strukturo, da bo lahko proračunski organ natančneje spremljal odhodke;

55. poudarja, da je izjemno pomembno vlagati v ustrezno financiranje in število zaposlenih za vse agencije, ki delujejo na področju migracij, azila in upravljanja meja; zahteva dodatne kadrovske vire za Evropski azilni podporni urad (EASO), saj jih bo potreboval za ustrezno izvedbo operacij na terenu, pripravo usposabljanja, analitične dejavnosti in upravljavski okvir, zahteva pa jih tudi za Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-Lisa); zahteva dodatne finančne in kadrovske vire za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex);

56. je zelo zaskrbljen, ker v Sredozemlju še vedno prihaja do smrtnih žrtev; meni, da je potreben bolj dolgoročen pristop k operacijam iskanja in reševanja, saj tega ne moremo prepustiti izključno nedržavnim akterjem; meni, da bi morala Komisija predstaviti zakonodajni predlog za ustanovitev sklada za iskanje in reševanje v podporo misijam iskanja in reševanja v Sredozemlju; zato predlaga oblikovanje nove proračunske vrstice za ta sklad, da bi spodbudili reševanje življenj in izkazali solidarnost med državami članicami pri izvajanju operacij iskanja in reševanja v skladu z mednarodnim pravom in temeljnimi pravicami, vključno s pravico do življenja in načelom nevračanja;

57. skupaj povečuje razdelek 4 za 710.251.000 EUR nad zneskom iz predloga proračuna v sredstvih za prevzem obveznosti, od tega 500.251.000 EUR za vodilne programe;

Razdelek 5

58. poudarja pomen postopnega oblikovanja skupne varnostne in obrambne politike EU; poudarja, da je treba poglobiti evropsko sodelovanje na področju obrambe, saj se s tem ne povečuje le varnost Evrope in njenih državljanov, ampak tudi zmanjšujejo stroški; poziva k povečanju sredstev za Evropski obrambni sklad, da bi v celoti omogočili inovativno in konkurenčno industrijsko bazo obrambe, ki bo prispevala k prepotrebni strateški neodvisnosti Unije;

59. poziva k povečanju sredstev za vojaško mobilnost, da bi državam članicam omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje; ugotavlja, da so potrebna zadostna sredstva za podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike, vključno z ukrepi, kot sta financiranje prometne infrastrukture z dvojno rabo ter poenostavitev diplomatskih dovoljenj in carinskih pravil;

60. opominja, da decentralizirane agencije na področju varnosti in kazenskega pregona, zlasti Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), igrajo pomembno vlogo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, zato predlaga ciljno usmerjena povečanja, da bodo lahko ustrezno izvajale svoje naloge;

61. povečuje razdelek 5 za 372.320.760 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), od tega 312.829.132 EUR za vodilne programe;

Razdelek 6

62. poudarja, da je treba v času, ko zunanji izzivi in vprašanja mednarodnih odnosov postajajo vse pomembnejši in prevladujejo v mednarodni politiki, zagotoviti, da se bo zunanja razsežnost proračuna Unije ustrezno financirala in da bo pripravljena, da se nemudoma odzove na sedanje, nastajajoče in prihodnje izzive; ugotavlja, da je večji del porabe za zunanje delovanje osredotočen v novem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), o katerem še potekajo medinstitucionalna zakonodajna pogajanja;

63. obžaluje, da je nova nomenklatura, ki jo Komisija predlaga za zunanje delovanje, veliko manj podrobna kot prejšnja ter zmanjšuje preglednost, predvidljivost, odgovornost in nadzor ter omejuje zmožnost proračunskega organa, da sprejema odločitve, ki odražajo politične prednostne naloge; zato vztraja, da je potrebna bolj diferencirana struktura proračuna z namenskimi vrsticami za najpomembnejše upravičence, področja politike in podregije, če želimo povečati jasnost in berljivost proračuna; zato predlaga revidirano nomenklaturo za NDICI, prilagojeno novim instrumentom, hkrati pa uvaja več podrobnosti;

64. poziva, naj se povečajo ravni financiranja za vse geografske in tematske programe v instrumentu NDICI, v skladu s svojim stališčem iz prve obravnave; ponavlja, da bi bilo treba okrepiti tematske programe v instrumentu NDICI, da bo Unija lahko ohranila svojo pomembno vlogo na teh prednostnih področjih; poudarja, da je njegovo stališče o dodeljenih sredstvih za instrument NDICI popolnoma usklajeno z zneski iz njegovega stališča o tem instrumentu iz prve obravnave;

65. predlaga uvedbo posebne proračunske vrstice za „podporo političnemu procesu v Libiji“, da bi prispevali k mirni rešitvi libijskega konflikta;

66. opozarja na vztrajne izzive, s katerimi se Unija sooča v vzhodni in južni soseščini, zaradi česar bi bilo treba povečati proračun za njihovo reševanje, prav tako pa meni, da bi bilo treba Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu nameniti večjo finančno podporo, da bo lahko izpolnila svoje poslanstvo, saj so potrebe palestinskih beguncev vse večje, prav tako pa je treba vlagati v stabilnost in razvoj te regije; opozarja na pomen razvoja stabilnih odnosov in tesnega sodelovanja med Unijo in Afriko ter meni, da je primerno nameniti zadostna finančna sredstva razvoju te celine, kar bi med drugim prispevalo k blažitvi temeljnih vzrokov prisilne migracije;

67. poudarja, da je treba nujno pospešiti razvojno sodelovanje na področju zdravstva, vključujočih kakovostnih programov za učenje na daljavo, prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, pa tudi biotske raznovrstnosti, prehrane, trajnostnega kmetijstva in prehranske varnosti, saj kriza zaradi covida-19 negativno prispeva k svetovni lakoti, ki že tako ali tako narašča; poudarja, da je v zvezi s tem zelo pomembna podpora vzpostavljanju in krepitvi institucij ter izobraževanju za povečanje kvalificirane delovne sile; potrjuje, da je treba za ljudi, planet, blaginjo in partnerstvo v vrstici Globalni izzivi v predlogu proračuna predvideti veliko višji znesek;

68. poudarja, da je treba zahodnobalkanskim državam nameniti precejšnja finančna sredstva zaradi pristopnega procesa in številnih izzivov, s katerimi se morajo soočiti tako Unija kot države kandidatke; meni, da mora nova nomenklatura instrumenta za predpristopno pomoč III vsebovati ločene proračunske vrstice za Zahodni Balkan in Turčijo zaradi zelo občutljive narave financiranja Unije za Turčijo;

69. obsoja nenehne kršitve mednarodnega prava in prava Unije v Turčiji, pa tudi načel in vrednot Unije; zahteva, da se finančna sredstva za politične reforme v Turčiji porabijo izključno za gojenje dialoga in podporo civilni družbi, nedržavnim akterjem in medosebnim stikom, dokler država ne bo dosegla napredka na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic; odločno obsoja ponavljajoče se turške provokacije ter kršitve grške in ciprske suverenosti;

70. še zlasti zaradi pandemije covida-19 in obžalovanja vredne odločitve Evropskega sveta, da opusti zunanji steber instrumenta Evropske unije za okrevanje, vztraja, da je treba povečati poglavje o humanitarni pomoči in zagotoviti varovala pred tem, da bi izključili notranjo in zunanjo uporabo rezerve za solidarnost in nujno pomoč; poudarja, da je treba v primeru morebitnega zastoja pri potekajočih pogajanjih o programu evropske solidarnostne enote zagotoviti nadaljnje financiranje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

71. glede na nedavne skrb zbujajoče dogodke v Belorusiji poziva k podpori Unije prek Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), s pomočjo visokega predstavnika Unije za zunanjo in varnostno politiko, pa tudi z imenovanjem novega posebnega predstavnika za Belorusijo, da bi podprli miren prenos oblasti na osnovi dialoga pod vodstvom OZN ali OVSE, v katerem bodo zaščitene človekove pravice in volja beloruskega ljudstva;

72. glede na grožnje, povezane s kibernetsko varnostjo in širjenjem lažnih novic, poudarja, da jih mora proračun Unije bolje obravnavati in se odzivati nanje na horizontalni ravni, tako na sedežih kot v delegacijah EU po svetu; meni, da je treba zato povečati proračunske vrstice strateškega komuniciranja za zunanje delovanje;

73. povečuje razdelek 5 za 698.781.256 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), od tega 583.041.792 EUR za vodilne programe;

Razdelek 7

74. je sklenil, da na tej stopnji ne bo obnovil zneskov, ki jih je Svet zmanjšal v razdelku 7;

75. globoko obžaluje, da se Komisija še ni odzvala na zahtevo Parlamenta za neoviran dostop do pogodb in informacij o pogodbah v zvezi s cepivom proti covidu-19, ki so predmet predloga spremembe proračuna št. 8/2020;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

76. opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi Unije; po temeljiti analizi vseh predloženih predlogov sprejema uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s poslanci Evropskega parlamenta hitro začne izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter zagotovi povratne informacije o njihovi uspešnosti in rezultatih, doseženih na terenu;

Plačila

77. poudarja, da je treba v proračunu za leto 2021 zagotoviti dovolj sredstev za plačila, ki bodo ustrezala znesku neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2020, da bi preprečili kopičenje neplačanih zahtevkov iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter pospešeno financirali odhodke, povezane s pandemijo covida-19; ugotavlja, da bo zaradi zamud pri izvajanju v programskem obdobju 2014–2020 večina ustreznih plačil opravljena v letih 2021 in 2022; poudarja vse večjo natančnost napovedi držav članic, ki jih je treba v celoti upoštevati v proračunu za leto 2021; zato poudarja, da je potreben verodostojen načrt plačil za celoten večletni finančni okvir 2021–2027, ki bo omogočal zadostna plačila v prvih letih z možnostjo prenosa neporabljenih plačil v naslednja leta, in sicer prek posebnih instrumentov nad zgornjimi mejami plačil večletnega finančnega okvira;

78. poudarja, da je bilo v letu 2020 sprejetih več zakonodajnih ukrepov za lažje črpanje sredstev, zmanjšanje birokracije in pospešitev dejanskega izplačevanja sredstev v več programih, da bi zagotovili denarni tok in likvidnost med hudo gospodarsko recesijo; meni, da bi bil ta pristop resno in neupravičeno ogrožen, če ne bi bil podprt z zadostno ravnjo plačil v letu 2021; zato poziva, naj se ob sprejetju proračuna za leto 2021 zagotovijo ustrezna sredstva; se zavezuje, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za prilagoditev plačil med izvrševanjem v letu 2021;

79. ponavlja stališče Parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlagani uredbi o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah; meni, da je zelo pomembno imeti mehanizem za zaščito proračuna Unije, če obstajajo sistemske grožnje vrednotam iz člena 2 PEU in če so v nevarnosti finančni interesi Unije; poudarja, da Parlament ne bo sprejel sporazuma o mehanizmu, ki proračuna Unije ne bo ščitil v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

80. izraža presenečenje in globoko zaskrbljenost nad tem, da je Komisija predlagala zmanjšanje proračuna Parlamenta, kar ni v skladu s tradicijo dobrega sodelovanja med institucijama; obnavlja sredstva, določena v načrtu prihodkov in odhodkov na podlagi natančne in odgovorne analize potreb Parlamenta za leto 2021 ter sprejeta z veliko večino na plenarnem zasedanju v omenjeni resoluciji z dne 14. maja 2020; ob tem ta sredstva tudi prilagaja, da bi se upoštevala ustanovitev petih novih parlamentarnih odborov; poudarja, da bo treba najbrž med letom 2021 proračun prilagoditi, da bi upoštevali potek krize zaradi covida-19;

81. je seznanjen s pogajanji o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki potekajo, in z negotovostjo glede ravni financiranja novega razdelka 7 – Evropska javna uprava; poudarja, da je Parlament izpolnil cilj glede 5-odstotnega zmanjšanja števila uslužbencev, pri čemer je skupno zmanjšanje znašalo celo 6 %; poudarja, da se mora Parlament od sprejetja Lizbonske pogodbe spopadati z večjim številom nalog; ugotavlja, da so bile v zadnjem zakonodajnem obdobju dosežene sinergije in ponovna določitev prednostnih nalog; poudarja, da je delovanje Parlamenta odvisno od uresničevanja njegovih političnih, zakonodajnih in upravnih nalog, za kar je potrebno ustrezno število uslužbencev; je globoko zaskrbljen zaradi resnega in strukturnega pomanjkanja osebja v sekretariatih številnih odborov, kar je v nasprotju s pomembnim povečanjem njihove delovne obremenitve, in poziva generalnega sekretarja, naj nujno zagotovi rešitve za ustrezno število osebja v sekretariatih odborov;

82. ponavlja prednostne naloge Parlamenta za prihodnje proračunsko leto, in sicer osredotočanje proračuna Parlamenta na njegove temeljne naloge sprejemanja zakonodaje, delovanje kot ene od vej proračunskega organa, zastopanje državljanov in nadzor dela drugih institucij ter zagotavljanje sredstev za prednostne projekte na področju sodelovanja z državljani, zelenega Parlamenta, ki spodbuja varčevanje z viri, dostopnega Parlamenta, popolnega spoštovanja enakosti spolov, povečevanja varnosti, kibernetske varnosti in razvoja IT ter večletnih gradbenih projektov;

83. v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov, ki ga je sprejel Parlament:

a)  pozdravlja ukrepe, ki jih je Parlament sprejel v zvezi s pandemijo covida-19, vključno z novimi začasnimi delovnimi metodami in odprtjem testnega centra za covid-19 za poslance in uslužbence; ponovno poziva generalnega sekretarja, naj oceni finančne posledice teh ukrepov za proračuna Parlamenta za leti 2020 in 2021 ter jih novembra 2020 predstavi Odboru za proračun; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi podrobne smernice za boljšo pripravljenost na morebitne izredne dogodke v prihodnosti, da bi zagotovili nemoteno izvajanje zakonodajne funkcije Parlamenta, če ne bo mogoče ohraniti običajnega delovanja;

b)  ponovno poziva predsedstvo, naj pripravi podroben načrt za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev in zmanjšanje ogljičnega odtisa, kot je določeno v nedavnem sklepu predsedstva z dne 16. decembra 2019, ter naj Odboru za proračun predloži letni pregled rezultatov;

c)  opozarja na svojo zahtevo po uskladitvi nadomestil za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov med tremi kraji dela Parlamenta z nadomestili za uradnike in druge uslužbence; ; ponovno poziva k reviziji izvedbenih določb, ki urejajo delo delegacij in misij zunaj Unije, da se preuči možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljajo poslance na uradnih delegacijah in misijah Parlamenta;

d)  ponovno poziva predsedstvo, naj zagotovi popolno prilagodljivost v zvezi z navzočnostjo poslancev med zelenimi tedni;

e)  poudarja, da mora Odbor za proračun pravočasno in na razumljiv način prejeti vse ustrezne informacije v zvezi s proračunom Parlamenta, da bo lahko sprejel informirane odločitve; odločno znova zahteva:

– podrobno analizo in utemeljitev stroškov in prihrankov, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, ter posredovanje natančnih zneskov Odboru za proračun v novembru 2020;

– podrobno razčlenitev odhodkov za odprtje novih centrov Doživi Evropo v letu 2021, ob upoštevanju morebitnih posledic pandemije covida-19 za obete na lokalnih trgih in odpiranje teh centrov;

–  podrobno razčlenitev odhodkov za novo strategijo za obiskovalce in štiriletno kampanjo obveščanja, pa tudi temeljito oceno komunikacijskih kampanj pred evropskimi volitvami 2019 in po njih; meni, da bi morali vsi novi komunikacijski ukrepi temeljiti na objektivni in stvarni analizi te ocene;

– podrobno in temeljito analizo stroškov za reprezentanco zaradi diplomatske navzočnosti zunaj meja Unije v Indoneziji (Džakarta), Etiopiji (Adis Abeba) in Združenih državah Amerike (New York); 

– dodatne podrobnosti o odhodkih za vodenje projekta gradnje zahodnega krila stavbe Konrad Adenauer;

– pregled drugih trenutno najetih stavb Parlamenta v treh krajih dela, ki bodo ostale zasedene v letu 2021, pa tudi natančno napoved pričakovane rasti stroškov energije; v zvezi s tem poziva k prihrankom na račun zelene energije;

– analizo vpliva na človeške vire, zlasti prevajalce in tolmače, ki ga bo imel projekt generalnega direktorata za prevajanje za razvoj orodja, s katerim bo mogoče samodejno prenašati in prevajati večjezične parlamentarne razprave v realnem času;

– pregleden proces odločanja na področju nepremičninske politike;

f)  poziva predsedstvo, naj objavi svoj sklep o prihodnosti stavbe Spaak v Bruslju in podrobno razčlenitev stroškov ob koncu arhitekturnega natečaja, ki ga je Parlament objavil maja 2020 za prenovo in/ali ponovno gradnjo stavbe; spominja, da proračun za leto 2021 vključuje postavke za pripravljalna dela v stavbi Spaak;

g)  želi spomniti na priporočila iz resolucij Parlamenta z dne 26. oktobra 2017, 11. septembra 2018 in 15. januarja 2019 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v Uniji ter ukrepih za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu in spolnega nadlegovanja ter boj proti njima; je seznanjen z ukrepi generalnega sekretarja za preprečevanje teh pojavov in boj proti njim; zahteva, naj generalni sekretar posreduje vse informacije o programu za bližnjo prihodnost; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi oceno novih postopkov za primere nadlegovanja, preden bo predsedstvu predstavil načrt prihodkov in odhodkov za leto 2022; meni, da bi bilo treba uslužbence in poslance spodbujati k udeležbi na tečajih, da bi bili takšni dogodki v Parlamentu čim redkejši;

h)  opozarja na zahtevo predsedstva generalnemu sekretarju, naj takoj, ko bo to pravno mogoče, razišče načine za vzdržno financiranje prostovoljnega pokojninskega sklada;

i)  znova poziva generalnega sekretarja, naj preveri, ali zunanji izvajalci spoštujejo najvišje standarde delovnega prava za delavce, ki izvajajo čiščenje v Parlamentu, in za delavce v samopostrežnih restavracijah, zlasti kar zadeva psihološki pritisk in delovne razmere zaradi covida-19;

Drugi oddelki (oddelki IV–X)

84. ugotavlja, da predlog proračuna v glavnem odraža načrt prihodkov in odhodkov različnih institucij, ki sodijo v druge oddelke proračuna, in se zato z nekaterimi izjemami ujema z njihovimi finančnimi potrebami; meni, da bi horizontalna in sistematična zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, zato škodljivo vplivala na delovanje teh institucij in posledično na njihov bistven prispevek k delovanju Evropske unije; v zvezi s tem predlaga obnovitev ravni iz predloga proračuna v skoraj vseh primerih, tudi kar zadeva kadrovske načrte Sodišča Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega varuha človekovih pravic in Evropske službe za zunanje delovanje; v skladu z neformalnim dogovorom ne namerava spremeniti stališča Sveta, kar zadeva Svet in Evropski svet;

85. meni, da je treba v omejenem številu primerov in ob upoštevanju načrta prihodkov in odhodkov institucij povečati sredstva glede na predlog proračuna; zato predlaga:

a)  v zvezi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij: da se nekaj vrsti poveča glede na predlog proračuna, da se ohranijo zneski iz načrta prihodkov in odhodkov teh dveh institucij;

b)  v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje: da se glede na predlog proračuna povečata vrstica 2214 „Zmogljivost strateškega komuniciranja“ in vrstica 3001 „Zunanji sodelavci in zunanje storitve“.

o

o o

86. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (13.10.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis)

 

 

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. ugotavlja, da je proračunsko leto 2021 prvo leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027; ugotavlja tudi, da je večji del porabe za zunanje delovanje osredotočen v instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), o katerem še potekajo medinstitucionalna zakonodajna pogajanja; poziva, naj se ta pogajanja hitro zaključijo s sporazumom;

2. obžaluje, da je nova nomenklatura, ki jo Komisija predlaga za zunanje delovanje, veliko manj podrobna kot prejšnja, zmanjšuje preglednost, predvidljivost, odgovornost in nadzor ter omejuje zmožnost proračunskega organa, da sprejema proračunske odločitve, ki odražajo politične prednostne naloge; zato vztraja, da je potrebna bolj diferencirana struktura proračuna z namenskimi vrsticami za najpomembnejše upravičence in podregije, če želimo povečati jasnost in berljivost proračuna; ugotavlja, da sta Odbor za zunanje zadeve in Odbor za razvoj predlagala revidirano nomenklaturo, ki je prilagojena novim instrumentom, vendar vsebuje natančnejše podatke, ker uvaja nove proračunske vrstice znotraj izjemno širokih geografskih in tematskih postavk, ki jih predlaga Komisija; poudarja, da revidirana nomenklatura uživa močno podporo v obeh odborih;

3. zavrača veliko zmanjšanje sredstev za razdelek 6 v dogovoru Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru z dne 21. julija 2020, zaradi katerega bi bila sredstva za instrument NDICI v sedanjem obdobju finančnega načrtovanja na nižji ravni kot sredstva predhodnih instrumentov, in to v času, ko mora EU bolj kot kdaj prej prevzeti vodilno vlogo; obžaluje odločitev Evropskega sveta, da bo opustil zunanji steber instrumenta Next Generation EU, in sicer povečanje za 10,5 milijarde EUR za instrument NDICI, ki ga je predlagala Komisija; poudarja, da je treba v času, ko zunanji izzivi in vprašanja mednarodne politike postajajo vse pomembnejša in prevladujoča, poskrbeti, da bo zunanja razsežnost proračuna Unije ustrezno financirana in pripravljena, da se nemudoma odzove na sedanje, nastajajoče in prihodnje izzive; poziva, naj se znatno podpre instrument NDICI kot eden od vodilnih programov EU;

4. poziva, naj se poveča financiranje za vse geografske in tematske programe v instrumentu NDICI, kot je zahteval v prvi obravnavi; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba okrepiti tematske programe v instrumentu NDICI, da bo Unija lahko ohranila svojo pomembno vlogo na teh prednostnih področjih; poudarja, da je njegovo stališče o dodeljenih sredstvih za instrument NDICI popolnoma usklajeno z zneski, določenimi v njegovem stališču o tem instrumentu iz prve obravnave;

5. poziva zlasti k ambicioznejšemu proračunu za tematske programe instrumenta, ki se nanašajo na človekove pravice, da bi začeli reševati vse večje izzive na področju človekovih pravic v svetu, ki so se zaradi pandemije covida-19 še zaostrili; spominja, da je varovanje in spodbujanje človekovih pravic po vsem svetu še naprej glavna naloga zunanjega delovanja EU; ponovno poudarja, da odločno podpira zagovornike človekovih pravic, vključno z naravovarstvenike, zlasti tiste, ki so najbolj ogroženi, in poziva, da se zagotovijo ustrezna sredstva za podporo projektu EU za zagovornike človekovih pravic, da bi razširili in povečali njihovo zaščito; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za ukrepe za zaščito preganjanih manjšin; poudarja svojo podporo, vključno z ustreznim financiranjem, posebnemu predstavniku EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU, pa tudi dejavnostim v boju proti antisemitizmu in drugim oblikam diskriminacije;

6. v času, ko je demokracija po svetu vse bolj ogrožena, ponovno izraža podporo financiranju misij za opazovanje volitev, vključno z lokalnimi opazovalci; poziva k povečanju sredstev za misije za opazovanje volitev in poudarja njihovo temeljno vlogo, saj zelo odvračajo od volilnih goljufij in nasilja, hkrati pa prispevajo k izboljšanju prihodnjih volitev, spodbujanju miru in razvoja ter podpiranju demokracije;

7. poziva k povečanju proračunskih vrstic za potrebe in prednostne naloge zunanje politike, krizno odzivanje in izredne ukrepe civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike, da bi se lahko odzvali na dramatične posledice pandemije covida-19;

8. zavrača uvedbo proračunske vrstice z rezervo za nove izzive in prednostne naloge, ker Komisija ni posredovala bistvenih informacij o nameravani uporabi sredstev; vztraja, da takšna bianco menica ni združljiva z načeloma preglednosti in demokratične odgovornosti ter spodkopava pristojnosti proračunskega organa;

9. poudarja, da je treba povečati sredstva za države vzhodnega in južnega sosedstva, da bi podprli politične in gospodarske reforme in demokratični prehod ter se pri tem osredotočili na najbolj zavzete partnerje in upoštevali načelo „več za več in manj za manj“; poziva k večji prepoznavnosti in preglednosti porabe sredstev EU za bližnje sosedstvo; poziva Komisijo, naj nadzira porabo, da ne bo prihajalo do zlorab;

10. pozdravlja finančno podporo EU v višini več kot 980 milijonov EUR za države vzhodnega partnerstva med pandemijo covida-19, ki naj bi pomagala pokriti nujne potrebe v zdravstvenem sektorju;

11. po nedavnih skrb zbujajočih dogodkih v Belorusiji poziva k imenovanju novega posebnega predstavnika za Belorusijo, da bi podprli proces mirnega prenosa oblasti v skladu z voljo beloruskega ljudstva; poudarja, da je potrebna večja finančna podpora za belorusko civilno družbo, zagovornike človekovih pravic, neodvisne sindikate, neodvisne medije in nevladne organizacije, obenem pa zamrznitev finančnih transferjev EU sedanji beloruski vladi;

12. meni, da je pomembno še naprej poglabljati zaupanje z državami vzhodnega partnerstva in zlasti s pridruženimi državami; poudarja pomen spodbujanja temeljnih pravic, demokracije in pravne države; zato poziva, da je treba podporo za Azerbajdžan in Belorusijo omejiti na civilno družbo in nedržavne akterje, pa tudi na medosebne stike;

13. opozarja na izzive, s katerimi se srečujejo države južnega sosedstva, zlasti zaradi nemirov v regiji, med drugim v zvezi z izrednimi razmerami zaradi covida-19 in krhkim varnostnim okoljem; meni, da bi bilo treba predvideti večjo podporo, zlasti po dramatičnih dogodkih v Libanonu; obžaluje, da 25 let po vzpostavitvi t. i. barcelonskega procesa še ni bil dokončno oblikovan prostor za skupno blaginjo, stabilnost in svobodo s sredozemskimi državami na severu Afrike;

14. poziva k večji finančni podpori Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar je priznanje njene ključne vloge kot enkratnega ponudnika bistvenih storitev za milijone palestinskih beguncev in tudi naložba v varnost, stabilnost in razvoj v regiji;

15. da bi podprli mirno rešitev konflikta v Libiji, predlaga oblikovanje posebne proračunske vrstice za podporo političnemu procesu v Libiji;

16. poudarja pomen pristopnega procesa držav Zahodnega Balkana; poziva k povečanju sredstev, da bi ohranili delovanje EU v regiji, zlasti glede na pandemijo covida-19 in njene gospodarske posledice; pozdravlja, da je financiranje v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) bolj osredotočeno na tako imenovana temeljna poslanstva, zlasti demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih in temeljnih pravic, dobro upravljanje in civilno družbo, pa tudi na stike med ljudmi;

17. poudarja, da revidirana nomenklatura, ki jo je predlagal Odbor za zunanje zadeve, predvideva ločene proračunske vrstice za Zahodni Balkan in Turčijo; vztraja, da so potrebne namenske proračunske vrstice za Turčijo, ker je financiranje EU za Turčijo zelo občutljivo vprašanje;

18. poudarja, da bi morala biti dodelitev sredstev iz instrumenta IPA pogojena s spoštovanjem pravne države, demokracije, človekovih pravic, evropskega in mednarodnega prava, suverenih pravic držav članic in načela dobrih sosedskih odnosov; poudarja, da bi bilo treba sredstva za Turčijo zaradi nazadovanja na teh področjih ohraniti na občutno nižji ravni in jih omejiti na temeljna načela; poudarja tudi, da bi morala ta sredstva neposredno upravljati EU in da bi morala biti izključno namenjena podpori civilne družbe in medosebnim stikom, da bi zaščitili in spodbujali demokratične vrednote in načela, človekove pravice in pravno državo; poudarja, da je napočil čas za drugačen pristop do Turčije;

19. poudarja odgovornost EU, da podpre zaščito Arktike; poudarja, kako pomembno je vlagati v razvoj bolj usklajene politike EU za Arktiko;

20. opozarja, da so številni evropski politični voditelji poudarili, kako pomembno je, da se občutno izboljšajo odnosi EU z afriško celino, zato poudarja, da morajo besedam slediti ustrezna dejanja ter da bi bilo treba priskrbeti zadostna sredstva, da bo mogoče obravnavati številne skupne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne izzive in priložnosti, s katerimi se lahko Evropa in Afrika spoprimeta skupaj; poudarja, da je treba povečati finančna sredstva za razvoj in varnost držav Sahela;

21. opominja, da je treba instrumente, projekte in programe financiranja oceniti glede na zeleni dogovor na splošno in konkretno glede na podnebne cilje Unije ter jih v celoti upoštevati;

22. vztraja, da Evropska investicijska banka pravočasno in izčrpno poroča pristojnim odborom o vseh svojih zunanjih izdatkih;

23. obžaluje nizko raven financiranja za razdelek 5, zlasti za Evropski obrambni sklad in vojaško mobilnost; poziva k povečanju sredstev za Evropski obrambni sklad, da bi v celoti omogočili inovativno in konkurenčno industrijsko bazo obrambe, ki bo prispevala k prepotrebni strateški neodvisnosti EU;

24. poziva k povečanju sredstev za vojaško mobilnost, da bi državam članicam omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje; ugotavlja, da je treba nameniti zadostna sredstva za podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike, vključno z ukrepi, kot sta financiranje prometne infrastrukture z dvojno rabo ter poenostavitev diplomatskih dovoljenj in carinskih pravil;

25. poudarja pomen postopnega oblikovanja skupne varnostne in obrambne politike EU; poudarja, da je treba poglobiti evropsko sodelovanje na področju obrambe, ker se s tem povečuje varnost Evrope in njenih državljanov in tudi zmanjšujejo stroški, kar pomeni, da je na voljo več denarja za druge nujne zadeve; poziva Komisijo, naj predlaga strateške smernice za utrditev stalnega strukturnega sodelovanja;

26. ponavlja svoje prejšnje izjave o grožnjah, povezanih s kibernetsko varnostjo in širjenjem lažnih novic; v zvezi s tem poudarja, da mora proračun Unije bolje obravnavati te ključne izzive na horizontalni ravni in se nanje odzivati, še zlasti na sedežu EU, pa tudi v njenih delegacijah po svetu; poziva k nadaljnjemu in stalnemu financiranju ukrepov strateškega komuniciranja za boj proti dezinformacijskim kampanjam, propagandi in tujemu vplivu, zlasti za vodilni projekt projektne skupine East StratCom Evropske službe za zunanje delovanje – EU proti dezinformacijam;

27. znova izraža trdno prepričanje, da bi bilo treba v državah, ki so posebnega strateškega pomena za EU, zlasti v državah pristopnicah in pridruženih državah iz vzhodnega partnerstva, vzpostaviti tesnejšo povezavo med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, zato poziva, naj se dodelijo ustrezna sredstva, da bi zagotovili dodatno osebje za okrepitev pomembnega področja parlamentarnega sodelovanja;

28. zavrača reze upravnega proračuna Evropske službe za zunanje delovanje, ki jih je predlagal Svet; poziva poročevalca Odbora za proračun za oddelek X, naj v tem oddelku obnovi vse zneske iz predloga proračuna, ki jih je Svet zmanjšal.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 10 11
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alviina Alametsä, Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Anna Bonfrisco, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Lukas Mandl, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Jérôme Rivière, María Soraya Rodríguez Ramos, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Vladimír Bilčík, Andrea Bocskor, Bart Groothuis, Andrzej Halicki, Evin Incir, Katrin Langensiepen, Marisa Matias, Hannah Neumann, Juozas Olekas, Kris Peeters, Paulo Rangel, Frédérique Ries, Nicolae Ştefănuță, Ernest Urtasun, Mick Wallace
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Carlos Zorrinho

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44	+
PPE	Traian Băsescu, Vladimír Bilčík, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Kinga Gál, Andrzej Halicki, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, Miriam Lexmann, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Gheorghe-Vlad Nistor, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko
S&D	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Juozas Olekas, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nacho Sánchez Amor
Renew	Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans
NI	Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi

 

10	-
ID	Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi, Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Harald Vilimsky
ECR	Hermann Tertsch, Charlie Weimers
GUE/NGL	Manu Pineda, Idoia Villanueva Ruiz
NI	Kostas Papadakis

 

11	0
PPE	David Lega, Lukas Mandl
Verts/ALE	Alviina Alametsä, Hannah Neumann, Jordi Solé, Tineke Strik, Ernest Urtasun, Viola Von Cramon-Taubadel, Salima Yenbou
ECR	Anna Fotyga, Jacek Saryusz-Wolski

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (6.10.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

 

 

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. odločno nasprotuje zmanjšanjem, ki jih je Evropski svet predlagal za instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), in obžaluje, da je zavrnil tudi dodatnih 10,5 milijarde EUR za NDICI in 5 milijard EUR za humanitarno pomoč iz instrumenta Next Generation EU za odzivanje na pandemijo COVID-19; poudarja, da je to nerazumljivo in nesprejemljivo v luči pandemije, ki je posebno prizadela najbolj ranljive in ima uničujoče posledice za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, med drugim izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti, ter humanitarnih kriz in podnebne krize, ki se vse bolj zaostruje in zahteva večjo podporo za uresničevanje Pariškega sporazuma po vsem svetu ter daje velik smisel zunanji razsežnosti evropskega zelenega dogovora; meni, da je v času, ko se države članice soočajo z velikimi težavami pri dogovarjanju o skupni migracijski politiki, zmanjšanje proračuna, namenjenega reševanju zgoraj navedenih strukturnih vzrokov nenadzorovanih migracij, povsem nedosledno in spodkopava vlogo Unije kot mednarodnega akterja, ki spodbuja stabilnost in človekove pravice;

2. vztraja, da je treba v proračunu NDICI oblikovati niz ločenih proračunskih vrstic, kar bo zagotovilo preglednost, predvidljivost in odgovornost ter ustrezen vpliv Parlamenta; opozarja, da pogajanja o NDICI še potekajo in da se morajo prilagoditve, med drugim v zvezi z novim partnerstvom med Afriko in EU, odražati v tem instrumentu in njegovih proračunskih vrsticah;

3. ugotavlja, da se pričakuje, da se bodo kazalniki človekovega razvoja prvič po 90. letih prejšnjega stoletja poslabšali; opozarja, da je nujno treba vlagati v družbeno vključevanje in človekov razvoj, da bi podprli in okrepili zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje (zlasti ponovno odpiranje šol in možnosti za učenje na daljavo), prehrana, prehranska varnost, voda, higiena in sanitarne storitve ter socialna zaščita, zlasti za najbolj marginalizirane skupine, s poudarkom na ženskah, otrocih in invalidih;

4. poudarja, da je treba nujno pospešiti razvojno sodelovanje na področju zdravstva, visokokakovostnih programov za učenje na daljavo in vključujoče učenje, prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, pa tudi biotske raznovrstnosti, prehrane, trajnostnega kmetijstva in prehranske varnosti, saj pandemija negativno prispeva k svetovni lakoti, ki že tako ali tako narašča; poudarja, da je v zvezi s tem zelo pomembna podpora vzpostavljanju in krepitvi institucij ter izobraževanju za povečanje kvalificirane delovne sile; potrjuje, da je treba za ljudi, planet, blaginjo in partnerstvo v vrstici Globalni izzivi v predlogu proračuna predvideti veliko višji znesek;

5. spodbuja okrepitev decentraliziranega sodelovanja z lokalnimi organi in tristranskega sodelovanja v podporo izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in okrevanju po pandemiji COVID-19;

6. ugotavlja, da je bil partnerstvu med EU in Afriko pripisan geopolitični pomen in da ima sodelovanje z Afriko pomembno vlogo pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev; poudarja pomen usmerjanja naložb v gospodarstvo brez ogljika z razvojem obnovljivih virov energije in omogočanjem prenosa tehnologije, kot sta sončna energija ali zeleni plin, vključno z vidiki infrastrukture in povezljivosti;

7. ugotavlja, da je poglavje za humanitarno pomoč kljub povečanju veliko manjše kot v končnem proračunu za leto 2019; poudarja, da se bodo potrebe, povezane s pandemijami, nesrečami, razseljevanjem in drugimi potrebami, povečale, ne pa zmanjšale, zaradi česar bo treba povečati sredstva za humanitarno pomoč, da bi zadostili vse večjim potrebam;

8. poudarja, da so potrebna varovala pred tem, da bi izključili notranjo in zunanjo uporabo rezerve za solidarnost in nujno pomoč;

9. poudarja, da potrebujemo parlamentarni nadzor nad rezervo za svetovne izzive in prednostne naloge; vztraja, da lahko ta rezerva obstaja v letnem proračunu le pod pogojem, da se odločitve o uporabi sredstev sprejmejo z delegiranimi akti za financiranje posebnih geografskih in tematskih proračunskih vrstic ter proračunskih vrstic za hiter odziv;

10. poudarja, da je treba zagotoviti financiranje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta[9] v primeru morebitnega zastoja pri potekajočih pogajanjih o programu evropske solidarnostne enote, saj imajo prostovoljci pomembno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči in lahko prispevajo k zmogljivosti Unije za spopadanje z dodatnimi humanitarnimi potrebami zaradi pandemije COVID-19.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	2.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, Dominique Bilde, Udo Bullmann, Catherine Chabaud, Antoni Comín i Oliveres, Ryszard Czarnecki, Gianna Gancia, Charles Goerens, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Pierfrancesco Majorino, Erik Marquardt, Norbert Neuser, Janina Ochojska, Jan-Christoph Oetjen, Michèle Rivasi, Christian Sagartz, Marc Tarabella, Tomas Tobé, Miguel Urbán Crespo, Chrysoula Zacharopoulou, Bernhard Zimniok

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19	+
EPP	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Janina Ochojska, Christian Sagartz, Tomas Tobé
S&D	Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Pierfrancesco Majorino, Marc Tarabella
RENEW	Catherine Chabaud, Charles Goerens, Jan-Christoph Oetjen
GREENS/EFA	Pierrette Herzberger-Fofana, Erik Marquardt, Michèle Rivasi
GUE/NGL	Miguel Urbán Crespo
NI	Antoni Comín i Oliveres

 

3	-
ID	Dominique Bilde, Gianna Gancia, Bernhard Zimniok

 

2	0
ECR	Ryszard Czarnecki, Beata Kempa

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (25.9.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavka mnenja: Margarida Marques

 

 

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva, naj se s proračunom Unije za leto 2021 evropski državljani postavijo v središče pravične, vključujoče in trajnostne strategije za okrevanje, s katero se bodo ublažile posledice krize zaradi covida-19, in uresničijo evropski zeleni dogovor, digitalna agenda, vključujoča industrijska strategija in evropski steber socialnih pravic ter obenem pripomore k doseganju podnebnih zavez EU do leta 2030 in zaveze – iz Pariškega sporazuma in ciljev OZN za trajnostni razvoj – za ogljično nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050;

2. poziva, naj se s proračunom Unije za leto 2021, ki ustreza prvemu letu večletnega finančnega okvira 2021–2027, ambiciozno, učinkovito in uspešno prispeva k okrevanju gospodarstva Unije po posledicah pandemije covida-19; pozdravlja dogovor Evropskega sveta o novem instrumentu za okrevanje, Next GenerationEU, ki temelji na skupnem zadolževanju Unije, kot pomemben korak, s katerim se Unija opira na nujno solidarnost za soočanje s simetričnim šokom, in poziva k njegovem hitremu sprejetju; vseeno obžaluje zmanjšanje nepovratnih sredstev v okviru tega instrumenta, ki je povzročilo zmanjšanje sredstev za programe, usmerjene v prihodnost, in ukinitev inovativnih programov; pozdravlja pobudo predsednice Komisije, da z aktiviranjem člena 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije vključi Parlament neposredno v pogajanja o načrtu za okrevanje; poziva, naj se Evropski parlament kot proračunski organ v celoti vključi v instrument za okrevanje;

3. poudarja, kako pomembno je, da organi, ki prejmejo finančna sredstva Unije, zagotavljajo odgovornost in preglednost;

4.  poziva k ambicioznejšemu proračunu Unije za leto 2021 za podporo hitremu izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenega spoprijemanju z izzivi, opredeljenimi v evropskem semestru, kamor bodo vključeni tudi cilji trajnostnega razvoja, ter podpiranju ustvarjanja delovnih mest in konvergence v Uniji; poudarja, da bi se moral mehanizem za okrevanje in odpornost od leta 2021 osredotočati na naložbe, ki spodbujajo trajnostno rast, v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, Pariškim sporazumom in načelom neškodovanja ter zavezo Unije o ogljično nevtralnem gospodarstvu do leta 2050; meni, da bi moral biti mehanizem tudi skladen z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;

 opozarja, da bi moral proračun Unije podpirati tudi zagotavljanje trajnostnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, ki povečujejo konkurenčnost, odpornost, konvergenco ter trajnostno, vključujočo in skladno rast, ter v zvezi s tem poziva, naj se prva plačila izvedejo čim prej v letu 2021;

 poziva, naj se poskrbi za predhodni demokratični in parlamentarni nadzor, da bi zagotovili ravnotežje institucionalnih pooblastil, ter naj se Komisija pooblasti za spremljanje načrtov za okrevanje in odpornost; zato zahteva, da se Evropski parlament z delegiranimi akti vključi tudi v naknadno preverjanje, da bo denar v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost dobro porabljen v interesu evropskih državljanov in da bo zagotovljena dejanska evropska dodana vrednost;

5. meni, da je močna tehnična podpora bistvenega pomena za okrepitev upravnih zmogljivosti držav članic za razvoj in izvajanje reform, potrebnih za odpornost in okrevanje, že v letu 2021; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, kar zadeva orodja za pripravo zelenih proračunov;

6.  poudarja simetrično naravo šoka, ki ga je povzročila pandemija covida-19, a vseeno ugotavlja, da pandemija asimetrično učinkuje na gospodarstva držav članic; poudarja, da je pomembno podpreti podjetja, ki imajo zaradi covida-19 težave s plačilno sposobnostjo, v skladu s socialnimi, podnebnimi in okoljskimi zavezami Unije; opozarja na tveganje neravnovesij na enotnem trgu zaradi neenotnih zmogljivosti za zagotavljanje finančne podpore državam članicam; obžaluje, da je Evropski svet umaknil začasni instrument za podporo plačilni sposobnosti; vztraja, da podjetja, ki jim grozi insolventnost, potrebujejo čimprejšnjo podporo iz sedanjega večletnega finančnega okvira Unije, da bi se izognila morebitnemu dodatnemu negativnemu učinku na naložbe in stopnjo brezposelnosti;

7. poziva, naj se s proračunom Unije za leto 2021 zagotovi, da bo program InvestEU dosegel svoj dolgoročni cilj, več investicijskih zmogljivosti za podporo delovnim mestom, malim in srednjim podjetjem, trajnostni infrastrukturi in raziskavam, kot tudi opravil svojo novo kratkoročno nalogo, podpreti gospodarsko okrevanje prek strateških naložb; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podjetja, ki imajo vlogo v evropski vrednostni verigi, kot so podizvajalci, preživela in se usmerila v okolju prijazno poslovanje in digitalni prehod;

8.  pozdravlja začasni okvir za državno pomoč, sprejet v podporo gospodarstvu zaradi pandemije covida-19; poziva, da se povečajo sredstva, kar bo omogočilo polno in hitro izvajanje politike Unije o konkurenci; v zvezi s tem poudarja posebne možnosti zagotavljanja javne podpore vsem mikro in malim podjetjem, čeprav so bila v finančnih težavah že 31. decembra 2019, in podpira uporabo začasnega okvira, dokler bo to potrebno v obdobju okrevanja; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo začasni okvir tudi prek novega instrumenta za okrevanje New GenerationEU; predvideva, da bo morala Komisija spremljati tudi programe, odobrene v skladu z začasnim okvirom, in njihov učinek na delovanje enotnega trga; opozarja na različne zmogljivosti držav članic za zagotavljanje takšne gospodarske podpore prek državne pomoči, kar povzroča izkrivljanje trga in nepoštene konkurenčne pogoje; poziva Komisijo, naj podpre evropska podjetja, ki vlagajo v nove tehnologije, in vzpostavi skupne minimalne standarde za določitev zahteve, da podjetja, ki prejemajo finančno pomoč, izpolnjujejo okoljska, socialna in upravna merila ter merila preglednosti obdavčitve, da bi se izognili različnim nacionalnim merilom, ki bi povzročila nadaljnja odstopanja, ter dokazali, kako se prejeta javna podpora uporablja za uskladitev njihovega poslovanja s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije in Pariškim sporazumom; opozarja, da mora biti odobritev pomoči omejena na kritje izgub, nastalih zaradi covida-19; poziva, naj se podjetjem, registriranim v davčnih oazah, prepove dostop do državne pomoči ali svežnjev finančne podpore, če se ne obvežejo, da bodo spremenila svoje vedenje; poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje v primerjavi s podjetji iz tretjih držav;

9.  pozdravlja evropski zeleni dogovor kot enega glavnih stebrov za preoblikovanje gospodarstva Unije; poziva k zadostnemu financiranju, ki bo omogočilo soočanje z izzivi trajnostnega razvoja, med drugim z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo; opozarja na pomen premika gospodarstev držav članic k cilju Unije o podnebno nevtralnem gospodarstvu, na stališče Parlamenta, da se doseže 30-odstotna raven porabe za vključevanje podnebnih ukrepov in 10-odstotna raven porabe za biotsko raznovrstnost, ter na zavezo Evropske investicijske banke, da bo od konca leta 2021 postopoma odpravila finančno podporo za fosilna goriva;

10.  poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva za boj proti davčnim utajam, izogibanju davkom, finančnim kaznivim dejanjem in pranju denarja ter naj se spoštuje okvir ekonomskega upravljanja; poudarja, da se ocenjene letne izgube vseh držav članic zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom gibljejo med 750 in 1000 milijardami EUR; pozdravlja zlasti akcijski načrt Komisije za celovito politiko Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi ga bilo treba izvajati v letih 2020 in 2021 in ki predvideva šest stebrov, vključno s stebrom, namenjenim zagotavljanju nadzora na ravni EU; pozdravlja akcijski načrt Komisije za pravično in enostavno obdavčevanje, ki bo podpiralo okrevanje;

11. poudarja, da so še vedno potrebni večji človeški in finančni viri za računovodske subjekte in davčne organe, vključno s podporo za ukrepe Unije proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju plačilu davka; pozdravlja ustanovitev opazovalnice EU za davčna in finančna kazniva dejanja kot pripravljalni ukrep in njeno vključitev v akcijski načrt Komisije za pravično in preprosto obdavčenje, ki bo podprlo okrevanje; poziva k ustreznemu financiranju in človeškim virom za ustrezne programe in agencije;

12.  opominja, da je uvedba košarice novih lastnih sredstev bistvenega pomena za kritje finančnih potreb, ki bodo nastale pri pospeševanju okrevanja in izvajanju drugih prednostnih nalog Unije in je edini način, da se zagotovi, da financiranje zelenega prehoda in digitalnega prehoda ne bo neposredno bremenilo državljanov in prihodnjih generacij; poziva države članice, naj se hitro dogovorijo o povečanju zgornjih mej lastnih sredstev in naj hitro sprejmejo zakonodajne predloge, s katerimi se uvedejo novi viri lastnih sredstev, kot so delež prihodkov skupne konsolidirane davčne osnove, davek na digitalne storitve, davek na finančne transakcije, prispevek iz naslova odpadne plastične embalaže in mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah; opozarja, da je pomembno vzpostaviti evropsko suverenost na digitalnem in industrijskem področju; poudarja, da je treba pripraviti jasen in zavezujoč časovni razpored za njihovo uvedbo;

13. nadalje poziva, naj proračun Unije za leto 2021 prispeva k izpolnjevanju političnih prednostnih nalog v zvezi z dokončanjem unije kapitalskih trgov, vključno s spodbujanjem naložb med okrevanjem po pandemiji;

14. poziva, naj se evropskim nadzornim organom dodelijo zadostni finančni in človeški viri, saj so jim bile s sprejetjem spremembe Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta 2019/2175[10] podeljene nove naloge in pristojnosti; priznava, da je treba spodbujati večjo preglednost delovanja nadzornih odborov različnih evropskih nadzornih organov, kar bi pripomoglo k izboljšanju odgovornosti in strukture upravljanja; poudarja, da imajo lahko spremembe na področju finančne tehnologije, plačil in nebančnega finančnega posredništva za posledico nove pristojnosti in naloge za evropske nadzorne organe, za kar bi bilo treba dodeliti ustrezna sredstva.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 11 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christian Doleschal, Patryk Jaki, Eugen Jurzyca, Eva Kaili, Chris MacManus, Margarida Marques, Eva Maydell, Pina Picierno, Stéphane Séjourné

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44	+
ECR	Johan Van Overtveldt
GUE	José Gusmão, Chris MacManus, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
NI	Piernicola Pedicini
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Christian Doleschal, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere
RENEW	Engin Eroglu, Luis Garicano, Ondřej Kovařík, Dragoș Pîslaru, Stéphane Séjourné, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Eva Kaili, Aurore Lalucq, Margarida Marques, Csaba Molnár, Pina Picierno, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira
VERTS/ALE	Damien Carême, Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

11	-
ECR	Derk Jan Eppink, Eugen Jurzyca, Roberts Zīle
ID	Gunnar Beck, Francesca Donato, Valentino Grant, Jörg Meuthen, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni
NI	Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)
Renew	Caroline Nagtegaal

 

2	0
PPE	Frances Fitzgerald
Renew	Billy Kelleher

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (9.10.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(COM(2020)0300 – 2020/1998(BUD))

Pripravljavka mnenja: Lucia Ďuriš Nicholsonová

 

 

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je Eurofound v raziskavi javnega mnenja ugotovil, da so finančni ukrepi vlad in socialnih partnerjev med krizo zaradi COVID-19 olajšali denarno stisko; ker je tudi ugotovil, da se je zaupanje anketirancev, ki so prejeli pomoč, v državne vlade in Unijo povečalo; ker je raziskava javnega mnenja tudi pokazala, da se zaradi ekonomskih posledic krize zaradi COVID-19 z denarno stisko sooča več gospodinjstev kot pred krizo; ker je skoraj polovica vseh anketirancev (47 %) navedla, da ima njihovo gospodinjstvo težave s preživetjem;

B. ker je Eurofound v raziskavi javnega mnenja ugotovil, da je od začetka krize zaradi COVID-19 brez dela ostalo 13 % samozaposlenih anketirancev, ki niso zaposlovali delavcev, in 8 % anketirancev, ki so bili zaposleni kot delavci; ker so med pandemijo službo izgubili predvsem anketiranci iz najmlajše starostne skupine (18 do 34 let) in tisti z osnovno- ali srednješolsko izobrazbo;

C. ker je raziskava Eurofounda opozorila na veliko nevarnost, saj bi kriza zaradi COVID-19 utegnila povzročiti izgubo desetletij napredka na področju enakosti spolov na trgu dela, zlasti če bodo dejavnosti še bolj omejene v sektorjih, kjer je zaposlenih zelo veliko žensk; ker je ukrepanje nujno tako iz socialnih kot iz ekonomskih razlogov; ker je raziskava Eurofounda pokazala, kako pomembno je izvajati politike, ki koristijo enakosti spolov in vključevanju žensk med aktivno prebivalstvo;

D. ker se pričakuje, da bo kriza zaradi COVID-19 sprožila gospodarsko in družbeno krizo, ki bo močno prizadela trge dela; ker so prejšnje raziskave Eurofounda pokazale, da je mogoče takšne situacije reševati z javnimi ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo s socialnimi partnerji, da bi ohranili in ustvarili delovna mesta oziroma ponudili denarno pomoč brezposelnim in tistim, ki niso del aktivnega prebivalstva, pri tem pa imajo velik pomen ukrepi, sofinancirani iz evropskih skladov, kot sta Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

1. poudarja, da bi si morale Unija in njene države članice v skladu s členom 151 PDEU in ob upoštevanju temeljnih socialnih pravic, kot so določene v Evropski socialni listini, podpisani v Torinu 18. oktobra 1961, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989, prizadevati za zaposlovanje, boljše življenjske razmere in delovne pogoje, ustrezno socialno varstvo, ustvarjanje trajnih in kakovostnih delovnih mest ter boj proti izključenosti;

2. je seznanjen, da predlog proračuna za leto 2021 temelji na predlogu Komisije za novi večletni finančni okvir 2021–2027 z dne 27. maja 2020; pozdravlja potrebni načrt za okrevanje, ki ga je sprejel Evropski svet, vendar obžaluje, da je Evropski svet v predlogu o večletnem finančnem okviru 21. julija 2020 predlagal za 25.700 milijonov EUR nižji znesek, kot ga vsebuje spremenjeni predlog Komisije; poudarja, da trenutnih izrednih razmer ni mogoče rešiti z običajnim proračunom in da je v skladu s stališčem Parlamenta potreben ambicioznejši odgovor;

3. poziva Unijo, naj si bolj prizadeva za večjo socialno kohezijo in navzgor usmerjeno konvergenco v Evropi; opominja, da se je že pred pandemijo COVID-19 več kot 100 milijonov Evropejcev vsak dan spopadalo z revščino in materialno prikrajšanostjo, zdaj pa se bo njihov položaj zaradi krize verjetno še poslabšal, kar velja še zlasti za ranljive družbene skupine; se zaveda ključne vloge evropskih skladov in programov na področju socialnega varstva, zlasti vloge Evropskega socialnega sklada (ESS), pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) v sedanjem večletnem finančnem okviru 2014–2020, pa tudi tega, da bo vloga ESS+ in ESPG v naslednjih sedmih letih še bolj bistvena; predlaga, da se proračun ESS+ in zlasti Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ustrezno financira, da bo mogoče odpraviti revščino v Evropi;

4. ker je pandemija COVID-19 v Evropi zahtevala na tisoče življenj in privedla do rekordne krize s katastrofalnimi posledicami za ljudi, družine, delavce, zlasti mobilne delavce, nevladne organizacije in organizacije civilne družbe ter podjetja, zlasti mala, srednja in mikropodjetja, se morata zato Svet in Komisija nanjo učinkovito odzvati, kot se v preteklosti še nista; poudarja, da bo leto 2021 odločilno za proračun Unije, saj bo prvo leto večletnega finančnega okvira 2021–2027 in prvo leto okrevanja po pandemiji COVID-19; zlasti poudarja, da bo samo socialen in trajnosten proračun, ki ne bo prezrl nobene skupine ali sektorja, vplival na okrevanje po krizi zaradi COVID-19;

5. poudarja, da bi se moral proračun Unije za leto 2021 osredotočiti predvsem na omilitev socialnih in zaposlitvenih posledic krize zaradi COVID-19 za delavce in podjetja ter na pomoč državam članicam pri okrevanju, hkrati pa temeljiti na evropskem zelenem dogovoru in digitalni preobrazbi; v zvezi s tem pozdravlja, da bo proračun za leto 2021 dopolnjen z 211.000 milijoni EUR nepovratnih sredstev in približno 133.000 milijoni EUR posojil v okviru instrumenta Next Generation EU;

6. poudarja, da morajo biti Unija in vse države članice povsem solidarne s tistimi, ki so v največji stiski, in da v boju s pandemijo COVID-19 ne sme biti nobena država prepuščena sama sebi, tudi čezmorske države in ozemlja ter najbolj oddaljene regije ne, pri tem pa je treba uporabiti namenski sklad za podporo; opozarja zlasti na resolucijo Parlamenta z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[11];

7. poudarja, da bi morala prizadevanja za okrevanje spodbuditi trajnostno rast, ki se ujema z evropskim zelenim dogovorom, odpornostjo naših družb in kakovostnim zaposlovanjem, dopolnjevati pa bi jih morala močna socialna razsežnost, ki bi obravnavala socialne in ekonomske neenakosti ter potrebe tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela, zlasti Unije in njenih čezmorskih držav in ozemelj ter ranljivih in prikrajšanih skupin, kot so revne osebe, brezposelni, starejši in mladi, invalidi, starši samohranilci, mobilni delavci in migranti, katerih socialno vključevanje ter vključevanje na trg dela in ohranitev na njem je treba podpirati in spodbujati;

8. priznava, da je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela predvsem sektorje, v katerih večinoma delajo ženske, in bistvene sektorje, kjer so delovne razmere že tako prekarne; meni, da je treba v obdobju okrevanja tem sektorjem nameniti posebno skrb in jim dodeliti dodatna sredstva, da bi izboljšali zaposlitvene pogoje in preprečili njihovo zapostavljenost;

9. pozdravlja predlog Komisije, da se v letu 2021 dodeli 1,5 milijarde EUR za Sklad za pravični prehod, in poudarja, da mora imeti ta sklad ključno vlogo pri podpiranju potreb posameznikov in socialne blaginje ter ustvarjanju dostojnih in trajnostnih delovnih mest, prekvalificiranju delavcev za sodobna delovna mesta, ki bodo zagotavljala ustrezno vseživljenjsko usposabljanje in spodbujanje enakih zaposlitvenih možnosti za vse ter bodo ustvarjala socialno infrastrukturo, da nihče ne bo zapostavljen;

10. pozdravlja predvideno združitev ESS, pobude za zaposlovanje mladih, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter programa za zaposlovanje in socialne inovacije v ESS+, kar bo povečalo sinergije in zmanjšalo upravno breme; kljub temu obžaluje, da je skupni znesek, dodeljen ESS+, še vedno pod ravnjo večletnega finančnega okvira 2014–2020; opominja, da bo ESS+ glavni finančni instrument za poglabljanje evropske socialne razsežnosti, saj bo udejanjil načela evropskega stebra socialnih pravic in prispeval k okrevanju po pandemiji COVID-19; zavrača vsakršno zmanjšanje proračuna za ESS+, saj bi pomanjkanje ustreznih sredstev lahko ogrozilo učinkovito izvajanje tega sklada in izpolnjevanje njegovih ciljev, pa tudi učinkovito okrevanje; je v zvezi s tem zaskrbljen glede proračunskih sredstev, ki jih je Komisija predlaga za ESS+ v predlogu proračuna za leto 2021 (12.655,1 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, 15.374,8 milijona EUR v odobritvah plačil), in poziva k njihovemu občutnemu povečanju, zlasti za boj proti dolgoročni brezposelnosti, brezposelnosti mladih in starejših, revščini otrok, tveganju revščine in družbene izključenosti ter diskriminaciji, pa tudi za zagotavljanje živahnejšega socialnega dialoga, odzivanje na dolgoročne strukturne demografske spremembe in razpoložljivost bistvenih in ključnih storitev, kot so zdravstveno in socialno varstvo, mobilnost, ustrezna prehrana in dostojna bivališča, za vse, zlasti pa za starajoče se prebivalstvo;

11. v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za nov instrument REACT-EU, s katerim naj bi se povečalo financiranje kohezijske politike, saj naj bi dopolnil obstoječi proračun za obdobje 2014–2020 in tudi predlagana sredstva za obdobje 2021–2027; je vseeno zaskrbljen zaradi njegove začasne in kratkoročne narave in dejstva, da ESS+ sam ne bo imel dovolj finančnih sredstev za celotno obdobje večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu do 31. marca 2025 predloži ocenjevalno poročilo o instrumentu REACT-EU, ki bo obravnavalo proračunske obveznosti za leta 2020, 2021 in 2022 in vsebovalo informacije o izpolnjevanju ciljev REACT-EU, učinkovitosti pri uporabi njegovih sredstev, vrstah financiranih ukrepov, upravičencih in končnih prejemnikih finančnih sredstev ter evropski dodani vrednosti instrumenta pri gospodarskem okrevanju;

12. pozdravlja nove predloge Komisije za spopadanje s socialnimi posledicami trenutne ali prihodnjih kriz; je v zvezi s tem seznanjen z uvedbo začasnih ukrepov v okviru ESS+ v odgovor na izredne razmere; opozarja na morebitno tveganje, da se oslabijo obveznosti glede tematske osredotočenosti, kar bi ogrozilo glavne cilje in naložbe ESS+, pa tudi dober izkoristek in učinkovitost teh naložb, saj lahko Komisija v izjemnih okoliščinah sprejme izvedbene akte za povečanje obsega uporabe ESS+, pa tudi zmanjša obveznosti glede tematske osredotočenosti;

13. je v zvezi s tem seznanjen tudi s predlogom Komisije o financiranju shem skrajšanega delovnega časa v okviru teh začasnih ukrepov; vseeno opozarja, da se bodo te sheme financirale že iz novega začasnega instrumenta SURE, ki je veliko obsežnejši, in da se je Komisija zavezala, da bo kmalu uvedla stalni instrument, in sicer evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti; v zvezi s tem poudarja, da je v ESS+ že tako malo sredstev za njegove prvotne tematske osredotočenosti, ki bi se utegnile v tem primeru še dodatno skrčiti; opominja tudi, da sheme skrajšanega delovnega časa zahtevajo veliko več denarja; glede na to poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja uvede evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti;

14. poudarja, kako pomembno je načelo partnerstva, da se zagotovi sodelovanje socialnih partnerjev v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja projektov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI); meni, da je treba načelo partnerstva nujno upoštevati pri skladih ESI, pa tudi pri drugih pomembnih skladih EU, med drugim pri mehanizmu za okrevanje in odpornost ter pri REACT EU, in sicer tudi v obdobju 2021–2027;

15. poudarja, da bi morala predvidena racionalizacija temeljiti na dokazih in oceni učinka in biti v skladu z agendo za boljše pravno urejanje, pa tudi s povezanimi priporočili Evropskega računskega sodišča; je prepričan, da bi morala racionalizacija prispevati tudi k spopadanju s socialnimi učinki, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še zaostrila; v zvezi s tem poudarja, da bi morale dejavnosti, ki se izvajajo na področju zaposlovanja in socialnih zadev, vedno voditi k strateškim ukrepom z jasno opredeljenimi cilji ter da je učinkovita in smotrna poraba enako pomembna kot skupna zgornja meja proračuna;

16. glede na pričakovani porast povpraševanja po krizi zaradi COVID-19 pozdravlja predlog Komisije o povečanju razpoložljivih letnih sredstev za ESPG na 386 milijonov EUR od leta 2021 naprej in je zaskrbljen, da bo predlog Sveta, da se ta znesek v letu 2021 omeji na 197 milijonov EUR, ogrozil pomembno vlogo tega sklada pri nudenju podpore delavcem, ki so izgubili službo zaradi prestrukturiranja;

17. poudarja odločitev Komisije, da bo uporabila sredstva ESPG v odziv na vpliv krize zaradi COVID-19 na socialno in ekonomsko raven, in ugotavlja, da bo razširitev področja uporabe ESPG na digitalni in zeleni prehod zahtevala zadostna finančna sredstva za leto 2021, ki bodo presegala zgornjo mejo, ki jo je določil Svet;

18. spominja, da pomoč iz ESPG ne posega v odgovornosti zadevnih podjetij, ki izhajajo iz nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, zlasti glede obveznih ukrepov za presežne delavce; poziva k temeljiti oceni ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, s ciljem, da bi ta denar porabili na učinkovit način;

19. poudarja, da bo zaradi stalnih proračunskih omejitev in okrevanja po pandemiji COVID-19 ključnega pomena, da se splošni proračun za leto 2021 uporabi čim bolje, med drugim za politike na področju veščin prihodnosti, ukrepe v podporo prehajanju na trgu dela, boljše prilagajanje demografskim spremembam ter zeleni in digitalni prehod, in da se spodbudi vključevanje ranljivih in prikrajšanih skupin na trg dela; ponovno poudarja, da je uporaba digitalnih rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, priložnost za ustvarjanje delovnih mest in vključevanje teh skupin na trg dela, pri čemer je treba v celoti spoštovati njihove temeljne pravice in delovne pogoje, tudi kar zadeva zdravje in varnost pri delu, pa tudi socialne posledice;

20. poziva, naj se programi Unije osredotočijo na projekte, ki spodbujajo in omogočajo ohranjanje obstoječih delovnih mest in ustvarjanje kakovostnih zaposlitev s pravicami ter rednim in urejenim plačilom in delovnimi pogoji, pa tudi učinkovit in odločen boj proti revščini in socialni izključenosti;

21. poudarja tudi, kako pomembno se je boriti proti revščini, tudi revščini otrok, in obravnavati družbene neenakosti ter vprašanja, povezana z brezposelnostjo mladih in njihovim dostopom do trga dela;

22. povzema napoved Komisije, da bo zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 boj proti revščini otrok v prihodnjih letih še pomembnejši; v zvezi s tem opozarja na stališče Parlamenta in Komisije, da bi morale države članice za dejavnosti v sklopu evropskega jamstva za otroke nameniti vsaj 5 % sredstev ESS+ v deljenem upravljanju; glede na to in v skladu s stališčem Parlamenta o ESS+ vztraja, da je treba v okviru ESS+ ustvariti ločeno proračunsko vrstico za evropsko jamstvo za otroke in ji nameniti 3 milijarde EUR za leto 2021;

23. poziva države članice in Komisijo, naj boj proti brezposelnosti mladih obravnavajo prednostno, zlasti v okviru prizadevanj za okrevanje Evrope, in naj v celoti izkoristijo finančne instrumente, kot je jamstvo za mlade, in evropske programe, kot je Erasmus+, ter sprejmejo prilagojene ukrepe za odpravo brezposelnosti mladih in izboljšanje njihove zaposljivosti;

24. opominja, da je zaradi krize zaradi COVID-19 brez službe ostalo že veliko ljudi, zlasti mladih, ki so pogosteje zaposleni na bolj prekarnih delovnih mestih; v zvezi s tem pozdravlja načrte Komisije za povečanje evropskega jamstva za mlade in poudarja, da morajo države članice še naprej vlagati zadostna sredstva iz ESS+ v ukrepe, ki podpirajo zaposlovanje mladih, in sicer bi morale vsaj 15 % sredstev iz ESS+ v deljenem upravljanju nameniti za ciljne ukrepe in strukturne reforme, s katerimi bi podprle kakovostno zaposlovanje mladih;

25. je trdno prepričan, da je treba pri sprejemanju splošnega proračuna za leto 2021 upoštevati vidik spola, da bi lahko bolje uskladili politike in dejavnosti, ki spodbujajo enakopravno udeležbo žensk na trgu dela, in da bi imeli celovite sisteme za spremljanje in merjenje dodeljevanja proračunskih sredstev ob upoštevanju vidika spola;

26. opozarja, da sta proračunska odgovornost in prednostna obravnava pomembna elementa pri skrbi za resnično učinkovito porabo v korist državljanov Unije, prav tako kot večja osredotočenost na vključujoče oblikovanje politik na osnovi dokazov ter poseben poudarek na socialnih, regionalnih in teritorialnih razlikah ter dohodkovni neenakosti;

27. poudarja pomembni prispevek agencij k reševanju najrazličnejših vprašanj na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj, kot so življenjske razmere in delovni pogoji, mobilnost, zdravje in varnost, znanja in spretnosti itd., ter k zbiranju podatkov, zlasti z raziskavami javnega mnenja; poudarja, da se njihove naloge nenehno razvijajo in da zato potrebujejo zadostna sredstva, da jih bodo lahko uresničevale; zato poziva k temeljiti oceni novih in obstoječih nalog, dodeljenih agencijam, in njihove uspešnosti nasploh, da se jim zagotovijo ustrezna in zadostna proračunska sredstva in da se jim da na voljo potrebno financiranje, da bodo lahko zbirale potrebne kvalitativne podatke in bolje izpolnjevale svoje obveznosti; vztraja zlasti pri tem, da se ustrezni kadrovski in finančni viri dodelijo novemu Evropskemu organu za delo;

28. v zvezi s tem poudarja, da so trenutno predvidena sredstva za Evropski organ za delo v letu 2021 nižja kot v posodobljeni finančni oceni agencije, ki je v letu 2021svoje stroške ocenila na 29 milijonov EUR, ne na 24 milijonov EUR; meni, da bi bilo treba zaradi izzivov pri zagotavljanju pravične delovne mobilnosti, ki jih je pandemija COVID-19 še zaostrila, zlasti za napotene in sezonske delavce ter za boj proti neprijavljenemu delu, proračun tega organa še povečati, vsaj na prvotno predvideni znesek;

29. poziva k ustanovitvi meddržavnega foruma, kjer si bodo lahko nacionalni oblikovalci politik izmenjevali prakso in izkušnje v zvezi s podporo za delodajalce in delavce, ki jih je prizadela gospodarska kriza in kriza na trgu dela, imeli na voljo informacije o takšnih ukrepih, ki jih zbira Evropski center za spremljanje prestrukturiranja pri Eurofoundu (podporni instrumenti in pravne podatkovne zbirke), strokovno znanje, zbrano s podobnimi dejavnostmi v preteklosti (kot so seminarji Eurofounda o regionalni industrijski politiki, izvedeni v okviru pilotnega projekta o prihodnosti proizvodnje v Evropi, ali nacionalni seminarji GD za zaposlovanje o predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (A.R.E.N.A.S.)), in uporabljeno v sodelovanju z različnimi institucijami EU (npr. GD za zaposlovanje, Eurofound, Cedefop);

30. opominja na zavezo Komisije, da bo glede na krizo zaradi COVID-19 hitro ocenila revidirano direktivo o bioloških dejavnikih in morda tudi drugo zakonodajo o zdravju in varstvu pri delu ter se pospešeno lotila novega strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu; v zvezi s tem poziva, da se odgovornemu oddelku v GD za zaposlovanje dodelijo ustrezna sredstva, da bo lahko izpolnil to nalogo;

31. je zaskrbljen zaradi predloga Komisije, da bo združila različne proračunske vrstice za cilje socialne politike, zlasti tiste za ukrepe obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije, obveščanje, posvetovanje in sodelovanje predstavnikov podjetij ter odnose med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog, v eno samo proračunsko vrstico „07 20 04 06 – Posebne pristojnosti na področju socialne politike, vključno s socialnim dialogom“; je prepričan, da lahko samo ločene proračunske vrstice – tako kot doslej – zagotovijo potrebno preglednost in sredstva za vsako od teh ključnih področij;

32. znova poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, če so skrbno pripravljeni, zelo dragoceno orodje za zagon novih dejavnosti in politik na področju zaposlovanja in socialne vključenosti, ter poudarja, da je bilo več zamisli Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; opozarja, da bi morala biti ta orodja usmerjena v spodbujanje inovativnih zamisli, ki odražajo potrebe sedanje krize in prihodnjih politik;

33. vendar je zaskrbljen zaradi pomanjkanja objektivnosti v predhodni oceni Komisije, kar pomembno vpliva na sprejetje v Parlamentu, in poudarja pomen preglednega pristopa Komisije pri ocenjevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

34. poziva tudi, da je treba biti pregleden pri izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov in upoštevati njihove sprejete cilje in priporočila; poziva Komisijo, naj zaradi večje učinkovitosti prednost nameni izvajanju teh projektov in ukrepov prek agencij Unije, če sodijo na njihovo strokovno področje;

35. poudarja, kako pomembno je, da se v pripravo proračuna vključijo tudi čezmorske države in ozemlja; poziva Komisijo, naj izvaja ukrepe in financiranje za odzivanje na posledice krize zaradi COVID-19 za čezmorske države in ozemlja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 6 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Brando Benifei, Marc Botenga, Samira Rafaela, Eugenia Rodríguez Palop

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42	+
ECR	Lucia Ďuriš Nicholsonová, Helmut Geuking
GUE/NGL	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Marc Botenga, Leila Chaibi, Eugenia Rodríguez Palop
NI	Daniela Rondinelli
PPE	David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Dragoș Pîslaru, Samira Rafaela, Monica Semedo, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Marc Angel, Brando Benifei, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

6	-
ID	Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

 

7	0
ECR	Elżbieta Rafalska, Beata Szydło, Margarita de la Pisa Carrión
PPE	Andrea Bocskor, Ádám Kósa
Renew	Abir Al-Sahlani, Radka Maxová

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (10.9.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021 – vsi oddelki

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Pascal Canfin

 

 

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je proračun Unije za leto 2021 prvi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja, da bi se morali zneski, dodeljeni za proračun za leto 2021, ujemati s pričakovanji državljanov Unije v Evropi po pandemiji COVID-19, s čimer bi spodbudili gospodarsko okrevanje ter izboljšali javno zdravje, in da bi jih bilo treba uskladiti s Pariškim sporazumom in s cilji zelenega dogovora, zlasti pa s ciljem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, pri čemer bi morali podpirati države članice, ki so bile najbolj prizadete; poziva Komisijo, naj oceni proračun Unije za leto 2021 glede na določbe tega odstavka in izvede ustrezne popravke, če določbe niso bile upoštevane;

2. pozdravlja instrument za podporo plačilni sposobnosti, namenjen krepitvi enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu, in določbo, ki določa, da se bo upravičence do finančne podpore spodbujalo k uvedbi načrta za zeleni prehod v skladu s cilji zelenega dogovora; meni, da bi morala biti ta določba obvezna ter povezana z jasnimi in preglednimi podnebnimi cilji;

3. meni, da bi morala Unija s pripravo svojega proračuna pokazati tudi, da je vodilna v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam; poudarja, da je treba narediti vse, da bo čim prej dosežen splošni cilj vključevanja vprašanj v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo; opozarja na stališče Parlamenta, v katerem je pozval, naj se najmanj 10 % proračuna Unije nameni za odhodke za biotsko raznovrstnost, ter stališče Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, naj se 40 % proračuna Unije nameni za odhodke za podnebje; poudarja, da je treba odhodke za podnebje in biotsko raznovrstnost spremljati z bolj zanesljivo, preglednejšo in celovitejšo metodologijo; meni, da uredba o taksonomiji zagotavlja ustrezen okvir za posodobitev te metodologije;

4. poudarja, da je treba pospešiti naložbe v zeleni prehod, da bi ustvarili potrebne pogoje za dolgoročno rast Evrope in zagotovili odpornost evropskega gospodarstva na prihodnje pretrese;

5. poudarja, da je treba v proračunu Unije za leto 2021 zagotoviti zadostna sredstva za uresničitev ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj;

6. je zlasti zaskrbljen, ker je bil prispevek skupne kmetijske politike k podnebju in biotski raznovrstnosti močno precenjen, kot je poudarilo Računsko sodišče; opozarja, da je Računsko sodišče v Posebnem poročilu št. 13/2020 navedlo, da SKP med letoma 2014 in 2020 ni prispevala k omejitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba odpraviti škodljive subvencije za kmetijstvo;

7. poziva Komisijo, naj začne z letom 2021 uporabljati orodja za pripravo zelenih proračunov; v zvezi s tem poudarja tudi, kako pomembno je, da se preveri združljivost proračuna s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo ter da se uporabijo načelo neškodovanja in učinkoviti popravni ukrepi;

8. poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti in degradaciji okolja ter za doseganje ciljev nove strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030; poudarja, da je treba dodeliti ustrezna sredstva programu LIFE; opozarja, da je pristop „eno zdravje“ ključni pogoj za odporen in trden sistem javnega zdravja, ki je še toliko bolj pomemben glede na širjenje zoonoz, kot je COVID-19; opozarja, da je prekomerna uporaba antibiotikov pri živalih in ljudeh ena izmed glavnih groženj javnemu zdravju v EU;

9. poziva, naj se poveča financiranje programa Life+, vključno s sredstvi, namenjenimi za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000, ter naj se zagotovi pravična porazdelitev sredstev med državami članicami; poziva tudi k podpori za oceno ekološkega zdravja gozdov in zdravja rastlin v njih ter za obnovo gozdov, predvsem za pogozdovanje z avtohtonimi vrstami, zlasti v državah, ki so jih požari najbolj prizadeli;

10. poleg tega poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zadostna sredstva za mehanizem Unije na področju civilne zaščite, da bi prispevali k spopadanju z izrednimi razmerami v javnem zdravju, gozdnimi požari, poplavami, potresi in drugimi naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, katerih učinki se bodo zaradi podnebnih sprememb še povečali; poleg tega poudarja, da smo se z izbruhom COVID-19, ki je razkril slabosti sedanjega pravnega okvira, med drugim naučili, da je potreben prožnejši, hitrejši in bolj usklajen mehanizem civilne zaščite;

11. poudarja, da bi moral proračun Unije za leto 2021 vsebovati zadostna sredstva za razvoj zmogljivosti pri obravnavanju pandemij, da se zagotovi zaščita državljanov Unije, in se postavijo temelji za krepitev ukrepov Unije na ključnih področjih zdravja, ki bodo vodili k oblikovanju evropske zdravstvene unije; poudarja, da bi bilo treba nameniti zadostna sredstva zlasti za strateški material, kot so cepiva, zdravila in medicinski pripomočki, ter za izvajanje prihodnje farmacevtske strategije za Evropo, da bi olajšali čezmejno mobilnost pacientov in zdravstvenih delavcev ter povečali naložbe v medicinske raziskave; poudarja, naj se namenijo zadostna sredstva Programu EU za zdravje; poudarja, da bi se moralo povečanje pristojnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), kot je določeno v novem večletnem finančnem okviru, odražati v ustreznih proračunskih ukrepih od leta 2021 dalje, poleg tega pa bi se morale povečati pristojnosti in proračun Evropske agencije za zdravila (EMA); poudarja, da bi se z učinkovitim skupnim javnim naročanjem lahko dosegli pomembni prihranki v proračunu Unije in njenih držav članic;

12. poudarja, da je nujno, da se proračunu Unije zagotovijo zadostna sredstva, da bo lahko izpolnil visoka pričakovanja glede svoje vloge pri doseganju trajnostnega okrevanja in pravičnega prehoda k podnebni nevtralnosti; poudarja pomembno vlogo, ki jo v zvezi s tem lahko ima razvoj lastnih sredstev;  poudarja, da mora Unija znatno razširiti svojo košarico lastnih sredstev;

13. poziva Komisijo, naj direktoratom, zadolženim za polno izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost, trajnostne strategije za kemikalije ter prehoda na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050, zagotovi ustrezne človeške vire; je zaskrbljen zaradi dejstva, da se je število zaposlenih pri Generalnem direktoratu za okolje v zadnjih letih močno zmanjšalo in da njihovi kadri predstavljajo le 1,3 % celotnega osebja Komisije; meni, da je ustrezno število usposobljenih zaposlenih osnovni pogoj za uspešno izvajanje in izvrševanje politik Unije;

14. pozdravlja Program EU za zdravje, ki prispeva k reševanju pomembnih strukturnih potreb, ugotovljenih med krizo zaradi COVID-19, in določa ključna področja delovanja, kot so izboljšanje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva ter razpoložljivost in cenovna dostopnost zdravil in drugih proizvodov, povezanih z reševanjem krize;

15. se zavzema za skupno kmetijsko politiko, ki bo podprla male kmetije pri lokalni agroekološki pridelavi, pri kateri kmetje spoštujejo pridelano hrano in sobivajo z naravnim okoljem ter ne uporabljajo škodljivih pesticidov in kemičnih gnojil; poziva, naj se v proračunu Unije oblikujejo vrstice in instrumenti za financiranje pomoči pri razvoju politik za čim večjo omejitev posledic herbicidov, zlasti za opraševalce, ter utrditev in spodbujanje ohranjanja in metod integrirane kmetijske proizvodnje;

16. poudarja, da je treba agencijam Unije, ki so v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ECHA, ECDC, EEA, EFSA in EMA), zagotoviti zadostna finančna sredstva in ustrezne kadrovske zmogljivosti, da bodo lahko izpolnile svoj mandat, izvajale naloge in se kar najbolje odzivale na posledice izbruha pandemije COVID-19; poudarja, da je potrebno ustrezno usklajevanje med agencijami, da se poveča učinkovitost njihovega dela ter omogoči pravična in učinkovita uporaba javnih sredstev;

17. poziva Komisijo, naj začne hitro izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ter poudarja, da bi morali te instrumente in njihove rezultate vključiti v ukrepe in programe politike Unije za izpolnitev njihovega cilja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	63 11 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Bloss, Manuel Bompard, Christel Schaldemose

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

63	+
PPE	Bartosz ARŁUKOWICZ, Traian BĂSESCU, Alexander BERNHUBER, Nathalie COLIN-OESTERLÉ, Christian DOLESCHAL, Agnès EVREN, Adam JARUBAS, Ewa KOPACZ, Esther de LANGE, Peter LIESE, Fulvio MARTUSCIELLO, Liudas MAŽYLIS, Dolors MONTSERRAT, Dan-Ștefan MOTREANU, Ljudmila NOVAK, Stanislav POLČÁK, Christine SCHNEIDER, Edina TÓTH, Pernille WEISS, Michal WIEZIK
S&D	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł BALT, Monika BEŇOVÁ, Simona BONAFÈ, Delara BURKHARDT, Sara CERDAS, Mohammed CHAHIM, Tudor CIUHODARU, Miriam DALLI, Jytte GUTELAND, Javi LÓPEZ, César LUENA, Alessandra MORETTI, Sándor RÓNAI, Christel SCHALDEMOSE, Günther SIDL, Tiemo WÖLKEN
RENEW	Pascal CANFIN, Fredrick FEDERLEY, Andreas GLÜCK, Martin HOJSÍK, Jan HUITEMA, Frédérique RIES, María Soraya RODRÍGUEZ RAMOS, Nicolae ŞTEFĂNUȚĂ, Linea SØGAARD-LIDELL, Nils TORVALDS, Véronique TRILLET-LENOIR
VERTS/ALE	Margrete AUKEN, Michael BLOSS, Bas EICKHOUT, Pär HOLMGREN, Yannick JADOT, Tilly METZ, Ville NIINISTÖ, Jutta PAULUS
GUE/NGL	Malin BJÖRK, Manuel BOMPARD, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia MODIG, Mick WALLACE
NI	Eleonora EVI, Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou)

 

11	-
ID	Simona BALDASSARRE, Aurelia BEIGNEUX, Marco DREOSTO, Catherine GRISET, Teuvo HAKKARAINEN, Sylvia LIMMER, Joëlle MÉLIN, Luisa REGIMENTI, Silvia SARDONE
ECR	Rob ROOKEN
NI	Ivan Vilibor SINČIĆ

 

6	0
ECR	Sergio BERLATO, Pietro FIOCCHI, Joanna KOPCIŃSKA, Ryszard Antoni LEGUTKO, Alexandr VONDRA, Anna ZALEWSKA

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (6.10.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Cristian-Silviu Buşoi

 

 

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje julija doseženi dogovor Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru 2021–2027 v zvezi s programi, ki so v pristojnosti odbora ITRE; poudarja, da so finančna sredstva za vse te programe nižja od ravni, ki jo je Komisija prvotno predlagala leta 2018, in nižja tudi od ravni, ki je potrebna po mnenju Evropskega parlamenta; je trdno prepričan, da ti programi brez zadostnega financiranja morda ne bodo mogli uresničiti svojih političnih ciljev, zaradi česar Unija ne bo mogla doseči svojega dvojnega cilja digitalne in zelene preobrazbe; poleg tega poudarja, da bi morala Unija zagotoviti zadostna sredstva, če pričakuje, da bodo raziskave in inovacije vplivale na pomembne izzive, kot so iskanje cepiva proti covidu-19, premagovanje zdravstvene in gospodarske krize, razogljičenje gospodarstva, pospešitev energetskega prehoda, vodilna vloga na področju novih in inovativnih tehnologij ter podpora podjetjem (zlasti malim in srednjim) pri okrevanju; zato ponavlja, da se namerava v naslednjem večletnem finančnem okviru pogajati o ciljno usmerjeni finančni okrepitvi vodilnih programov Unije;

2. zato meni, da bi moral biti cilj proračuna za leto 2021 uporaba vse razpoložljive razlike in vseh razpoložljivih instrumentov prilagodljivosti, da bi okrepili zlasti tiste programe Unije, ki podpirajo okoljsko in trajnostno digitalno preobrazbo, gospodarno z energijo in viri, boj proti socialnim in gospodarskim posledicam pandemije ter hitro okrevanje malih in srednjih podjetij v Uniji, ki jih je kriza najbolj prizadela; vztraja, da bi moral proračun za leto 2021 v veliki meri prispevati k financiranju naložb v sklopu evropskega zelenega dogovora, s katerimi naj bi ustvarili okvir za omogočanje in spodbujanje javnih in zasebnih naložb, ki so potrebne za prehod na podnebno nevtralno, konkurenčno in vključujoče gospodarstvo;

3. vpliv in posledice pandemije so še zaostrili trdovratne pomanjkljivosti v zdravstvenih sistemih in pokazali, da je treba vlagati v zdravstvene raziskave, da bi zagotovili zdravje kot javno dobro za vse in izboljšali kakovost življenja državljanov; meni, da so potrebni novi pristopi za zdravstveno varstvo, ki bo osredotočeno na človeka; zato poziva k večji podpori v proračunu za leto 2021, da se zagotovi dostop do diagnostike, terapij in kakovostnih javnih zdravstvenih storitev za vse;

4. izrecno poudarja, da so potrebna dodatna sredstva za program Obzorje Evropa, novi program za digitalno Evropo, evropski instrument za povezovanje Evrope in vesoljski program, da bi podprli digitalno preobrazbo družb in gospodarskih panog, vključno z izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem delavcev in državljanov Unije, kar je v teh zahtevnih geopolitičnih razmerah bistveno za prihodnjo blaginjo Evrope; poudarja, da je pandemija covida-19 pokazala, da digitalizacija postaja čedalje pomembnejša za vsakodnevno delovanje gospodarstva, zato poziva, naj se dodelijo ustrezna sredstva za večjo povezljivost, in sicer z naložbami v strateške digitalne zmogljivosti (umetna inteligenca, kibernetska varnost, infrastruktura podatkov in računalništva v oblaku, visokohitrostna omrežja) za gospodarstvo na podlagi regionalnih podatkov in trajnostne vrednostne verige;

5. poudarja tudi, da so potrebna dodatna sredstva, če naj bo da bi bil evropski zeleni dogovor uspešen, če se želimo ustrezno spoprijeti s podnebno krizo in prispevati k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom; želi opozoriti, da so v ta namen potrebna znatna povečanja za program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope za energijo in vesoljski program ter sklad za pravičen prehod;

6. poudarja, da je treba podpreti konkurenčnost in industrijske zmogljivosti Unije, in v zvezi s tem poziva k zadostnemu financiranju za podporo malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem in zagonskim podjetjem, ki jih je kriza močno prizadela; poleg tega poudarja, da so programi, kot je Evropski obrambni sklad, pomembni za podpiranje strateške neodvisnosti Unije;

7. poziva Komisijo, naj pripravi celovit in izčrpen zakonodajni predlog o spremljanju, obračunavanju in preverjanju vključevanja ukrepov za podnebje in biotsko raznovrstnost, ter poziva, naj Parlament tesno sodeluje pri razvoju te metodologije;

8. želi opomniti, da imajo agencije Unije pomembno vlogo pri doseganju političnih ciljev, ki jih določata Evropski parlament in Svet; zato poziva k zadostnim finančnim in kadrovskim virom za vse agencije v skladu z njihovimi nalogami in odgovornostmi; izrecno poudarja, da je treba znatno okrepiti Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki je že več let preslabo financirana in ima premalo osebja, kar bi lahko ogrozilo njeno delovanje in zmožnost opravljanja nalog v zvezi s spremljanjem in preglednostjo trga ter dodatnih nalog, ki so ji bile podeljene z nedavno zakonodajo, vključno s svežnjem o čisti energiji; obžaluje, da Komisija tega vprašanja ni obravnavala že v predlogu proračuna; opozarja, da se bo Agencija za evropski GNSS od leta 2021 preoblikovala v Agencijo Evropske unije za vesoljski program s širokim seznamom novododeljenih nalog; zaradi tega zanjo zahteva ustrezno povečanje proračuna; opozarja na svojo resolucijo z dne 14. maja 2020 o razrešnici agenciji za podporo BEREC-u[12], v kateri poziva k ustreznemu povečanju proračunskih sredstev zanjo, kar je bistvenega pomena, saj se BEREC trenutno zanaša na zunanje vire, kar ogroža neprekinjeno poslovanje; poleg tega zahteva prilagoditev kadrovskega načrta in namensko povečanje proračuna za Agencijo za podporo BEREC-u.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	58 4 10
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Thierry Mariani, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Sira Rego, Manuela Ripa, Jérôme Rivière, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damian Boeselager, Valérie Hayer, Tomas Tobé

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

58	+
PPE	François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria Da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Tomas Tobé, Henna Virkkunen, Pernille Weiss
S&D	Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho
RENEW	Nicola Beer, Nicola Danti, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Valerie Hayer, Ivars Ijabs, Mauri Pekkarinen, Morten Petersen
Verts/ALE	Michael Bloss, Damien Boeslager, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Manuela Ripa, Marie Toussaint
ECR	Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský
NI	Ignazio Corrao, Clara Ponsatí Obiols

 

4	-
ID	Markus Buchheit, Georg Mayer
ECR	Robert Roos, Jessica Stegrud

 

10	0
PPE	András Gyürk
ID	Paolo Borchia, Andrea Caroppo, Thierry Mariani, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière, Isabella Tovaglieri
GUE/NGL	Manuel Bompard, Marc Botenga, Sira Rego

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (3.9.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021 – vsi oddelki

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Leszek Miller

 

 

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja, da je Komisija predlagala nov namenski program za podporo učinkovitemu delovanju enotnega trga, ki združuje šest predhodnih programov in številne ukrepe z različnih področij politike; meni, da bo novi program pomagal izboljšati delovanje notranjega trga in konkurenčnost MSP za ustvarjanje evropske rasti na globaliziranem trgu; zato poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo zadostno financiranje programa, zlasti v kontekstu načrta za okrevanje ter zelenega in digitalnega prehoda;

 

2. ugotavlja, da odgovornost odbora IMCO v proračunskem postopku zajema razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno, vključno s proračunskimi sklopi programa za enotni trg 03 02, programa EU za boj proti goljufijam 03 03 in programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine 03 05;

 

3. ugotavlja, da so skoraj vsi sektorji evropskega gospodarstva močno prizadeti zaradi pandemije COVID-19; poudarja, da uspešno okrevanje zahteva, da države članice spoštujejo pravila notranjega trga; poudarja, da bodo potrošniki ponovno zaupali enotnemu trgu, če se zagotovi, da se njihove pravice spoštujejo; poudarja, da je treba podjetja, zlasti MSP, podpreti pri njihovem zelenem in digitalnem prehodu in razvoju, pa tudi pri njihovem dostopu do enotnega trga; meni, da bi bilo treba odobritve, dodeljene v okviru razdelka 1, povečati za vzpostavitev močnega centra za financiranje trajnosti, inovacij, strateške infrastrukture in digitalne preobrazbe, s čimer bi enotni trg postal močnejši in odpornejši, tudi tako, da se vlaga v energetsko učinkovito gospodarstvo; poudarja, da je treba ustvariti predvsem sinergije med programom za enotni trg in skladom za okrevanje Next Generation EU, če želimo pritegniti potrebne naložbe;

 

4. ugotavlja, da je kriza zaradi pandemije COVID-19 pokazala, kako odvisen je enotni trg EU od svetovnih dobavnih verig in proizvajalcev, izpostavila pa je tudi tveganje v smislu pomanjkanja varnosti izdelkov; zato poudarja pomen trdne potrošniške politike, ki potrošnikom zagotavlja zaščito in predvidljivost, tako v spletu kot zunaj njega, ter podjetjem daje gotovost, da lahko svoje blago in storitve ponujajo na celotnem notranjem trgu, ter zagotavlja tržni nadzor in skladnost s pravom EU; poudarja pomembnost nadaljnje poglobitve enotnega trga z učinkovito odstranitvijo ovir za prost pretok blaga in storitev, v zvezi s tem ugotavlja, da bo leto 2021 prvo leto uporabe programa za enotni trg, in poziva k znatnemu povečanju zneska financiranja, namenjenega ciljem MSP ter uvedbi ločene in okrepljene proračunske vrstice za tržni nadzor; poudarja tudi, da bi moralo dokončanje enotnega digitalnega trga ostati ena ključnih proračunskih prednostnih nalog, in se zaveda pomembnosti programa za digitalno Evropo za oblikovanje in podpiranje digitalne preobrazbe evropske družbe in gospodarstva, ki bo ključna za razvoj enotnega digitalnega trga ter zagotavljanje varnosti evropskih potrošnikov;

 

5. ugotavlja, da je čezmejna infrastruktura hrbtenica enotnega trga, ki omogoča prost čezmejni pretok blaga, storitev, podjetij in državljanov; zato pozdravlja, da je bilo financiranje IPE reformirano ter omogoča naložbe in nadaljnji razvoj vseevropske infrastrukture za prometna, digitalna in energetska omrežja; poudarja tudi, da programi e-uprave, namenjeni posodobitvi javne uprave in izvedbi digitalizacije javnih služb, nudijo dodano vrednost za vsakogar, ki sodeluje na enotnem trgu, zlasti za državljane in podjetja, zato poziva k dodelitvi dodatnih sredstev za polno izvajanje enotnega digitalnega portala, ki se morebiti v številnih državah članicah sooča z zamudami;

 

6. podpira Komisijo pri njenem pristopu za izboljšanje in okrepitev novega instrumenta za opremo za carinske kontrole in programa „Carina“; opozarja pa na, da so si Komisija in države članice že nabrale zamude pri načrtovanjem izvajanju carinskega zakonika Unije, in obžaluje pomanjkanje finančnih in človeških virov v državah članicah; poudarja pomembnost ustreznega financiranja inovativnih rešitev in sodobne opreme pri carinskih postopkih, kar bi prispevalo k večji učinkovitosti podjetij EU in poenostavilo zaščito potrošnikov; v zvezi s tem pozdravlja povečanje odobritev za proračunsko vrstico 03 05 01, ki bi lahko pomenilo zagon za zmanjšanje zamud pri izvajanju programa „Carina“;

 

7.  poudarja, da bi moralo biti načelo „evropske dodane vrednosti“ temelj vseh naložb, ki jih financira EU; poudarja, da bi morali financiranje EU spremljati merljivi rezultati, ne pa preproste meritve učinka, saj bi bilo mogoče tako primerjati in razvrščati posamezne programe EU glede na njihovo učinkovitost;

 

8.  poudarja, da bi bilo mogoče z učinkovito porabo in ustreznim ocenjevanjem ustvariti prihranke, z njimi pa financirati dodatne dejavnosti;

 

9.  poudarja, kako pomembno je, da se v celoti upoštevajo priporočila Evropskega računskega sodišča, če naj proračun postane bolj smotrn in koristen za evropske državljane; poudarja, da bi moral biti proračun pregleden in državljanom EU razumljiv, prav tako pa bi moral temeljiti na uspešnosti, saj bi tako povečali učinkovitost in storilnost javnih institucij;

 

10. poziva Komisijo, naj podpre pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v okviru pristojnosti odbora IMCO.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	3.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alex Agius Saliba, Andrus Ansip, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Vlad-Marius Botoş, Markus Buchheit, Dita Charanzová, Deirdre Clune, David Cormand, Petra De Sutter, Carlo Fidanza, Evelyne Gebhardt, Sandro Gozi, Maria Grapini, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jean-Lin Lacapelle, Maria-Manuel Leitão-Marques, Morten Løkkegaard, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Beata Mazurek, Leszek Miller, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria da Graça Carvalho, Anna Cavazzini, Krzysztof Hetman

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39	+
PPE	Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Krzysztof Hetman, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Dan-Ștefan Motreanu, Kris Peeters, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Marion Walsmann
S&D	Alex Agius Saliba, Brando Benifei, Biljana Borzan, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Christel Schaldemose
RENEW	Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Sandro Gozi, Svenja Hahn, Morten Løkkegaard
Verts/ALE	Anna Cavazzini, David Cormand, Petra De Sutter, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak
ECR	Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek
EUL/NGL	Kateřina Konečná, Anne-Sophie Pelletier
NI	Marco Zullo

 

4	-
ID	Hynek Blaško, Markus Buchheit, Virginie Joron, Jean-Lin Lacapelle

 

1	0
ID	Alessandra Basso

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (8.10.2020)

za Odbor za proračun

o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je prometni sektor Unije bistven za gospodarski, družbeni in okoljski razvoj Unije in njeno trajnost ter za zagotavljanje ozemeljske dostopnosti in povezljivosti vseh regij Unije, s posebnim poudarkom na obrobnih, podeželskih, otoških in najbolj oddaljenih regijah;

B. ker bo promet ključen za uresničitev podnebne nevtralnosti do leta 2050, vsak znatni prispevek prometnega sektorja k temu cilju pa bo zahteval ogromne finančne naložbe, značilne za javni in zasebni sektor, na ravni EU in nacionalni ravni, da bi se pospešil prehod na trajnostno, varno, pametno, interoperabilno in multimodalno mobilnost;

C. ker sta prometni in turistični sektor med tistimi, ki jih je nedavna pandemija COVID-19 najbolj prizadela; ker se je promet izkazal kot bistven za zagotavljanje vseh potrebnih dobrin, vključno z medicinsko in sanitarno opremo, za prebivalstvo Unije med krizo; ker je okrevanje prometnega in turističnega sektorja ključno za dobro delovanje notranjega trga EU, pa tudi za povezljivost in konkurenčnost v EU, tudi na oddaljenih in redko naseljenih območjih;

D. ker se pričakuje, da se bo prometni sektor soočil z eno največjih izgub realne bruto vrednosti v letu 2020 (približno 20 %), pri čemer so nekateri načini prevoza še posebej izpostavljeni, kot je letalstvo, ki se po ocenah sooča z zmanjšanjem števila potnikov za 60 % v celotnem letu 2020; ker se ocenjuje, da se bo turistični ekosistem soočil z največjimi izgubami na področju izgub lastniškega kapitala v letu 2020 (približno 171 milijard EUR, 26,4 % ekosistemskih izgub) in predstavlja 22 % naložbenih potreb;

E. ker je bistveno zagotoviti, da evropski državljani ne bodo žrtve povečanja prevoznih stroškov, povezanega s pandemijo COVID-19;

1. z nekaj zaskrbljenosti ugotavlja, da odobritve za prevzem obveznosti iz instrumenta Next Generation EU kot namenski prihodki v proračunu za leto 2021 znašajo 211 milijard EUR; to pomeni 126 % rednih odobritev za prevzem obveznosti iz proračuna Unije, ki niso podvržene enaki ravni parlamentarnega nadzora;

2. globoko obžaluje zelo veliko zmanjšanje prispevka Next Generation EU k programu InvestEU s 30,3 milijarde EUR na 5,6 milijarde EUR v naslednjem večletnem finančnem okviru, kot je julija predvidel Evropski svet; zaradi tega predlog Sveta glede povečanja letnega proračuna programa InvestEU za leto 2021 v znesku 551 milijonov EUR v tej proračunski vrstici niti približno ne nadomesti znatnega zmanjšanja prispevka Next Generation EU k programu InvestEU v znesku 9,645 milijarde EUR za leto 2021 in je zato jasno nezadosten; vztraja pri vključitvi novega sklopa za strateške evropske naložbe v program InvestEU, kar vključuje ključne naložbene priložnosti za trajnostno in varno prometno infrastrukturo, rešitve in opremo na področju mobilnosti ter za uvedbo inovativnih tehnologij, ki bi prispevale k večji ekonomski, teritorialni in socialni koheziji ter povečale učinek in dodano vrednost podpore financiranja EU; ponavlja, da bi moral biti program InvestEU ključen za podpiranje operacij, ki spodbujajo inovativni, digitalni in trajnostni turizem;

3. [02 03 01] ponavlja ključno vlogo Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) pri spodbujanju razvoja vseevropskega omrežja (TEN-T) visoke zmogljivosti, ki bo trajnostno, varno, multimodalno, interoperabilno in medsebojno povezano med področji prometne in energetske infrastrukture ter infrastrukture digitalnih storitev, pa tudi pri uresničevanju ciljev zelenega dogovora, vključno s povečanjem železniškega tovornega prometa in tovornega prometa po celinskih plovnih poteh; meni, da so nesprejemljiva drastična zmanjšanja obveznosti za energetsko in digitalno vejo IPE ter splošno zmanjšanje proračuna IPE v primerjavi z začetnim predlogom Evropskega parlamenta;

meni, da je zlasti nesprejemljivo, da bodo po julijskem Evropskem svetu odobritve za prevzem obveznosti za IPE promet 2021–2027 zdaj manjše celo od tistih v večletnem finančnem okviru 2014–2020 in da stališče Sveta predvideva zmanjšanje za 227,3 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2021, kar je glede na potrebe sektorja popolnoma nezadostno; zato zahteva proračun IPE v skladu s stališčem Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru[13]; želi spomniti, da bi moralo kratko-, srednje- in dolgoročno načrtovanje porabe IPE upoštevati k rezultatom usmerjen pristop in si prizadevati za dodano vrednost EU, tudi prek sinergij med sektorji, kot so promet, energija, turizem in digitalizacija;

4. [02 03 01] globoko obžaluje sklepe Sveta, o katerih do se države članice dogovorile 21. julija 2020, glede predhodne dodelitve 1.384 milijonov EUR iz splošnih sredstev IPE za dokončanje manjkajočih čezmejnih železniških povezav med državami kohezije; želi spomniti, da financiranje IPE temelji na konkurenčnosti projektov EU-27 in da ni namenjeno le državam kohezije, zato ni mogoče predhodno dodeliti sredstev specifičnemu projektu za omejeno število držav članic; poziva Parlament, naj potrdi svoje stališče glede dodelitve celotnega zneska IPE državam EU-27;

5. [02 10 01] je seznanjen z rahlim povečanjem proračuna Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za leto 2021, vendar obžaluje, da je dodelitev, predvidena v stališču Sveta, manjša od tiste iz predloga proračuna; ponavlja, da je EASA opredeljena kot agencija „evropskih strateških naložb“ in je leta 2018 dobila pomembne nove osrednje naloge; želi spomniti na veliko uspešnost in naložbe sredstev EASA v okviru zelenega dogovora (npr. program znaka za okolje EASA) in obvladovanje sanitarne krize v letu 2020, ko je v tesnem usklajevanju z ECDC predložila protokol za varnost zdravja v letalstvu, da bi omogočila varen ponovni začetek letalskih operacij v EU in po svetu;

želi spomniti na prizadevanja EASA, in sicer njene dejavnosti v zvezi z zelenim okrevanjem letalske industrije EU, vključno s prenovo flot letalskih družb z letali, ki izpolnjujejo najvišje okoljske zahteve; želi spomniti tudi na pomembnost zračnega prometa in njegove infrastrukture (npr. letališč) pri zagotavljanju interoperabilnosti z drugimi načini prevoza, zlasti z železnico, in njegove dodane vrednosti v smislu povezljivosti, in sicer s povezavami na dolge proge ter poleti v obrobne regije, ozemlja in otoke; zato zahteva povečanje proračuna agencije za leto 2021 za 16,45 % v primerjavi z letom 2020 in tudi, da se kasnejša povečanja potrdijo v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi okrepili EASA, med drugim z namenom postopnega napredka v zvezi s pobudo Enotno evropsko nebo;

6. [02 10 02] z zadovoljstvom ugotavlja znatno povečanje proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za leto 2021; poziva, naj se kasnejša povečanja potrdijo v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi okrepili EMSA;

7. [02 10 03] obžaluje zmanjšanje proračuna Agencije Evropske unije za železnice (ERA) za leto 2021, saj je vloga te agencije ključna za uresničitev trajnega prehoda s cestnega na železniški prevoz in napredek pri vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja; je seznanjen, da je to zmanjšanje še zlasti neugodno, saj bo leto 2021 evropsko leto železnice; zato poziva, naj se proračun ERA ohrani vsaj na ravni iz leta 2020, ko znaša 27,44 milijona EUR, in naj se povečanje v odstotkih, načrtovano v predlogu proračuna za prihodnja leta, uveljavi nad to zgornjo mejo; pozdravlja, da je Komisija objavila razpis za pilotni projekt za oživitev čezmejnih nočnih vlakov; spodbuja jo, naj dodatno spodbuja oživitev udobnih nočnih vlakov v Evropi kot mogoče in trajnostne alternative za polete na kratke razdalje in vožnje z avtomobilom na dolge razdalje;

8. [05 05 03] obžaluje obsežno zmanjšanje prispevka iz Kohezijskega sklada k IPE na področju prometa (18,9 % manj za odobritve za prevzem obveznosti); poziva, naj se prispevek vrne na raven iz leta 2020, da bo odražal ključno vlogo, ki jo imajo politika in naložbe na področju prometa pri spodbujanju in krepitvi teritorialne, socialne in ekonomske kohezije v Uniji; meni, da je treba v projektih na področju prometa, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, dati prednost razvoju in dokončanju osrednjih in celovitih omrežij TEN-T;

9. [09 03 01] poudarja pomembnost potrebnih naložb za prometni sektor v okviru sklada za pravični prehod, da bi se zagotovil pravičen, vključujoč in družbeno sprejemljiv prehod na podnebno nevtralnost, pri čemer nihče ne bi bil zapostavljen; poudarja, da je treba podpirati strokovno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev in iskalcev zaposlitve v prometnem sektorju, produktivne in trajnostne naložbe v MSP ter naložbe v pametno in trajnostno mobilnost in okolju prijazno prometno infrastrukturo; vendar globoko obžaluje predlagano zmanjšanje večletnega finančnega okvira in Next Generation EU za sklad za pravični prehod, kar je nedavno sprejel Svet in kar bi lahko vplivalo na proračun za leto 2021;

10. [13 04 01] globoko obžaluje, da se v novem predlogu Komisije glede večletnega finančnega okvira predvideva 75-odstotno zmanjšanje obveznosti za vojaško mobilnost v okviru prometnega stebra, ki je namenjen prilagoditvi delov omrežij TEN-T za dvojno rabo prometne infrastrukture z namenom izboljšanja tako civilne kot vojaške mobilnosti; to zmanjšanje omejuje ta novi cilj politike Unije na dejansko zgolj simbolične ukrepe; poziva, naj se obnovi začetna raven in se ustrezno določi raven obveznosti za leto 2021;

11. [novo] obžaluje, da Komisija ne želi uvesti posebne dodelitve in posebnega programa za trajnostni turizem na evropski ravni, vključno z dodelitvijo sredstev v višini 300 milijonov EUR, k čemur Evropski parlament vedno znova in redno poziva; ponavlja, da je treba uvesti novo proračunsko vrstico, da bi upoštevali sektor, ki ima trdne povezave s prometom, ki ga je pandemija COVID-19 zelo prizadela in ki je zelo pomemben za gospodarstvo, konkurenčnost, zaposlovanje in družbeni razvoj EU;

12. ponavlja pomen enostavnejšega, učinkovitejšega sistema lastnih sredstev, ki bi lahko znatno zmanjšal delež prispevkov na podlagi BND in zagotovil ustrezno in k rezultatom usmerjeno financiranje porabe Unije;

13. ponavlja pomembno vlogo, ki bi jo lahko imela evropska partnerstva pri povečanju učinkovitosti in varnosti prometnega sektorja ter pri zmanjšanju emisij iz prometa na podlagi tehnološkega napredka in pravil; poudarja, da bi lahko imeli programi financiranja EU, kot je Obzorje Evropa, ključno vlogo pri spodbujanju partnerstev z državam EU, zasebnim sektorjem, fundacijami in drugimi deležniki; poziva, naj tovrstne pobude – na primer vzpostavitev evropskega partnerstva za pomorski sektor – prejmejo ustrezno financiranje, da bi prispevale k tem ciljem; vendar globoko obžaluje predlagano zmanjšanje večletnega finančnega okvira in Next Generation EU za raziskovalni program Obzorje Evropa, kar je nedavno sprejel Svet in kar bi lahko vplivalo na proračun za leto 2021;

14. opozarja, da je pri javnih naložbah v infrastrukturo še posebej velika nevarnost goljufij; poudarja, kako pomembno je zagotoviti pregleden in konkurenčen razpisni postopek za velike projekte prometne infrastrukture, ki jih financira EU;

15. poudarja, da slaba kakovost prometa prispeva k obsežnim nezadostnim naložbam, regionalnim razlikam in vrzelim pri vključenosti, ki negativno vplivajo na poslovno okolje in ogrožajo kohezijska prizadevanja; zato vztraja, da so naložbe zlasti potrebne na območjih, na katerih je prometna infrastruktura v slabem stanju; poudarja, da je za nezadosten razvoj infrastrukture pogosto kriva slaba lokalna institucionalna zmogljivost in da bi bilo treba zato naložbe pospremiti z znatno tehnično podporo in nadzorom s strani EU;

16. z zaskrbljenostjo ugotavlja pomanjkanje sredstev za pospešitev prizadevanj za dokončanje celovitega omrežja, ki ima temeljno družbenogospodarsko vrednost zlasti za obrobna območja, na katerih je povečanje mobilnosti eden ključnih dejavnikov za preprečevanje odseljevanja prebivalstva in gospodarskega zatona;

17. poudarja, da je treba racionalizirati uporabo dodeljenih sredstev, da bi spodbudili in razvili sektorja prometa in turizma, pa tudi spodbuditi obsežno zmanjšanje birokracije, da bi skrajšali čas in stroške izvajanja za evropsko infrastrukturno omrežje, ki je še vedno nedokončano.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	24.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 3 11
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Tomasz Piotr Poręba, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Clare Daly, Nicola Danti, Daniel Freund, Pär Holmgren, Anne-Sophie Pelletier, Jörgen Warborn

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35	+
ECR	Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
GUE/NGL	Elena Kundura (Elena Kountoura)
NI	Dorien Rookmaker
PPE	Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jörgen Warborn, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
RENEW	José Ramón Bauzá Díaz, Nicola Danti, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Bogusław Liberadzki, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov)

 

3	-
ECR	Peter Lundgren
GUE/NGL	Clare Daly, Anne-Sophie Pelletier

 

11	0
ID	Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo
NI	Mario Furore
VERTS/ALE	Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Daniel Freund, Pär Holmgren

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ (30.9.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavka mnenja: Andżelika Anna Możdżanowska

 

 

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva k trdnemu in ambicioznemu proračunu Unije za leto 2021, da bi ublažili družbeno-gospodarske posledice pandemije COVID-19 ter podprli okrevanje Unije, okrepili ekonomsko, socialno in regionalno konvergenco, kohezijo in odpornost, podprli pravično, vključujočo in trajnostno rast ter pospešili izvajanje osrednjih prednostnih nalog in ciljev Unije, kot so socialna, ekonomska in teritorialna kohezija in regionalni razvoj, podnebni ukrepi, evropski zeleni dogovor, Pariški sporazum, načelo, „da se ne sme povzročiti znatna škoda“, pravični prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo do leta 2050, cilji trajnostnega razvoja, evropski steber socialnih pravic, digitalna preobrazba, inovacije in upravljanje migracij na podlagi solidarnosti, sodelovanja in deljene odgovornosti; poudarja, da je pandemija COVID-19 prinesla številne nove in nepričakovane družbeno-gospodarske izzive, na katere se morajo Unija in države članice odločno odzvati in poskrbeti za pravične in učinkovite rešitve na ravni Unije in držav članic;

2. ponovno poudarja svoje stališče in se zavzema za proračun za leto 2021 v višini 192,1 milijarde EUR v tekočih cenah v odobritvah za prevzem obveznosti in ponovno poziva k obsežnim dodatnim odobritvam v odgovor na družbeno-gospodarske posledice pandemije COVID-19; v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje ambicioznosti in odločnosti, ki ga je Komisija pokazala v svojem predlogu proračuna za leto 2021, ki pomeni zmanjšanje za 9,8 % v primerjavi s proračunom za leto 2020 v smislu obveznosti in znatna zmanjšanja osrednjih politik in programov Unije, kot so kohezija, regionalni razvoj, kmetijstvo, podpora MSP, zdravje, raziskave in inovacije; poudarja, da se teh zmanjšanj ne sme obravnavati, kot da bodo nadomeščena z dodatnimi sredstvi v okviru instrumenta Next Generation EU, ter poziva, naj se v proračunu za leto 2021 znatno okrepijo sredstva za navedene politike in programe;

3. opozarja, da je kohezija v deljeni pristojnosti Unije in držav članic ter da bo kot osrednja in učinkovita politika javnih naložb pomembno vplivala na blažitev gospodarskega in družbenega učinka ter imela pomembno vlogo pri okrevanju po posledicah pandemije COVID-19; poudarja, da je kohezija temeljna in najbolj priznana politika, ki je oblikovala Unijo, kot jo poznamo danes, na podlagi solidarnosti, in da je njen cilj zmanjšati preostale gospodarske, socialne in teritorialne razlike med državami članicami ter okrepiti gospodarsko, ozemeljsko in družbeno odpornost v Uniji in regijah za bolj usklajen razvoj, ki bo Uniji pomagal ostati konkurenčna na svetovni ravni, ter da je uresničevanje teh ciljev možno le s primernim financiranjem; v zvezi s tem poudarja, da programi, ki se upravljajo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI), pomembno podpirajo trajnostne rešitve za pravično in vključujočo gospodarsko rast, evropski zeleni dogovor, naložbe in konkurenčnost ter izjemno kakovostne ter varne delovne in življenjske pogoje državljanov, vključno z enakimi možnostmi, socialno pravičnostjo in nediskriminacijo, ter znatno prispevajo k njim; poudarja pomembno vlogo skladov ESI pri doseganju inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter ekološkega prehoda na energetsko učinkovito, z viri gospodarno in podnebno nevtralno Unijo; poudarja, da je za kar največji vpliv skladov ESI bistveno, da organi držav članic na vseh ravneh tesno sodelujejo med seboj in v partnerstvu z delodajalci, sindikati, akademiki, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki;

4. ugotavlja, da je proračun za leto 2021 prvo leto novega programskega obdobja 2021–2027, zato bi moral odražati načela in prednostne naloge spremenjenega in preusmerjenega večletnega finančnega okvira ter učinkovito prispevati k blažitvi socialnih, gospodarskih in zdravstvenih posledic pandemije COVID-19 na pošten, vključujoč, trajnosten in odporen način, pri tem pa upoštevati proračunska pravila in načela, ki bodo zagotovila takojšnje in učinkovito izvrševanje, prilagojeno posebnim potrebam regij; v zvezi s tem opozarja, da je treba čim prej sprejeti potrebno ureditev in spremne dokumente;

5. poudarja, da so potrebni okrepljeni in ciljno usmerjeni nujni ukrepi za hitro in učinkovito podporo državljanom, delavcem, samozaposlenim in sektorjem, ki jih je pandemija COVID-19 močneje prizadela, da bi preprečili še večja razhajanja med državami članicami in regijami; poziva k znatnemu povečanju sredstev za boj proti družbenim neenakostim in neenakostim med spoloma, revščini in brezposelnosti, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladim in ranljivim skupinam;

6. priznava, da je dogovor Evropskega sveta o instrumentu Evropske unije za okrevanje (Next Generation EU) pomemben prvi korak k pravičnemu, vključujočemu, trajnostnemu in odpornemu okrevanju Unije; vendar obžaluje obsežno zmanjšanje elementa nepovratnih sredstev instrumenta Next Generation EU v končnem dogovoru, kar je povzročilo veliko neravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili ter vodilo k obsežnemu zmanjšanju dodatnih sredstev za program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, razvoj podeželja (EKSRP), pobudo REACT-EU in Sklad za pravični prehod, ukinitev dodatnih sredstev za Program EU za zdravje, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in humanitarno pomoč, pa tudi popolno ukinitev instrumenta za podporo plačilni sposobnosti; poudarja, da bodo ta zmanjšanja resno ogrozila prizadevanja za okrevanje;

7. poudarja, da je treba v proračunu za leto 2021 zagotoviti zadostno raven odobritev plačil, ki bo upoštevala obseg neplačanih obveznosti ob koncu leta 2020, da bi preprečili kopičenje neplačanih zahtevkov iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter okrepljeno financirali odhodke, povezane s pandemijo COVID-19, v začetni fazi; ugotavlja, da bo zaradi zamud pri izvajanju v programskem obdobju 2014–2020 večina ustreznih plačil opravljena v letih 2021 in 2022; poudarja vedno večjo natančnost napovedi držav članic, ki jih je treba v celoti upoštevati v proračunu za leto 2021; zato poudarja, da je potreben verodostojen načrt plačil za celoten večletni finančni okvir 2021–2027, ki bo omogočal zadostna plačila v prvih letih z možnostjo prenosa neporabljenih plačil v naslednja leta, in sicer s pomočjo posebnih instrumentov nad zgornjimi mejami plačil večletnega finančnega okvira;

8. ponovno opozarja, da sta revizija sistema virov lastnih sredstev Unije in uvedba košarice novih lastnih sredstev od 1. januarja 2021 na podlagi pravno zavezujočega časovnega razporeda izredno bistvenega pomena za kritje povečanih finančnih potreb, ki bodo nastale pri podpiranju okrevanja in izvajanju drugih prednostnih nalog in ciljev Unije; poziva države članice, naj se hitro dogovorijo o povečanju zgornjih meja lastnih sredstev in hitro sprejmejo zakonodajne predloge, s katerimi bi uvedli nova lastna sredstva;

9. pozdravlja večjo prožnost in poenostavljene programe kohezijske politike (povečano sofinanciranje, uporaba sredstev EU za boj proti krizam), uvedene marca in aprila 2020, in meni, da bi jih bilo treba ohraniti tudi v večletnem finančnem okviru 2021–2027 kot mehanizem, ki bo deloval kot varovalo gospodarstva Unije med nemirnimi in nepredvidljivimi časi, brez poseganja v temeljna načela in cilje kohezijske politike ter ob polnem spoštovanju veljavnih pravil glede dobrega upravljanja virov in preglednosti njihove porabe;

10. je seznanjen s sprejetimi ukrepi okrevanja in pozdravlja ukrepe, ki so že bili odobreni, denimo razširitev Solidarnostnega sklada EU, da ga bo mogoče uporabljati tudi v izrednih razmerah na področju javnega zdravja, s čimer bo v letu 2020 na voljo skoraj 800 milijonov EUR, in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII in CRII+), katere cilj je zagotoviti likvidnost v višini 8 milijard EUR, da bi pospešili do 37 milijard EUR evropskih javnih naložb v podporo državljanom, regijam in državam, ki jih je pandemija COVID-19 še posebej prizadela;

11. se zaveda, da je bila zakonodajna resolucija z dne 17. aprila 2020[14], v kateri so bili odobreni posebni ukrepi za izredno prožnost pri uporabi skladov ESI v odziv na izbruh pandemije COVID-19, pomemben ukrep, ki ga je bilo treba sprejeti; ugotavlja, da se bo s tem pospešilo njihovo izvajanje ter povečala potreba po odobritvah plačil, kar je treba upoštevati v proračunu za leto 2021; meni, da bi bilo treba še naprej uporabljati posebne ukrepe, ki so prinesli izjemne rezultate;

12. pozdravlja predlog Komisije, da od držav članic ne bo zahtevala vračila neporabljenih sredstev za vnaprejšnje financiranje, ki jih je izplačala na začetku leta, tj. določbo, da državam članicam Komisiji ne bo treba vrniti neporabljenih sredstev iz predvidenih odhodkov, saj bi to lahko negativno vplivalo na izvajanje potekajočih projektov, obenem pa priznava, da bi lahko to v proračunu za leto 2020 ustvarilo finančno vrzel (vnaprejšnje financiranje velja za namenske prihodke proračuna EU), zato bi se utegnila povečati potreba po odobritvah plačila v proračunu za leto 2021; poudarja, da potreba po zadostnem predhodnem financiranju za kohezijske programe večletnega finančnega okvira 2014–2020 na 3-odstotni ravni izhaja iz veljavnih zakonodajnih aktov;

13. poudarja, da je pomembno vključiti vidik spola v proračun EU, vključno s kohezijsko politiko, saj je to učinkovit način za premostitev razlik, zaradi katere ženske še vedno trpijo v družbi, vključno z njihovo udeležbo na trgu dela; poziva, naj se na ravni Unije razvijejo orodja za vključitev vidika spola v proračun;

14. pozdravlja predlog za vzpostavitev programa REACT-EU, v okviru katerega bodo na voljo dodatna sredstva za ESRR in ESS, pa tudi za FEAD, v boju proti učinkom pandemije COVID-19; poziva k hitri uvedbi programa in k temu, da se plačila začnejo opravljati čim prej v letu 2021;

15. poziva države članice, naj jasno in odločno delijo ambicije in pričakovanja za obdobje po krizi, prav tako pa priznajo, da morajo skupaj prispevati k usklajenemu pristopu EU, ki bo posledično omogočil visokokakovostne in merljive rezultate, ki bodo vodili k dolgoročni trajnostni rasti in splošni blaginji;

16. poziva k bolj neposrednemu financiranju evropskih mest, saj so pomemben dejavnik okrevanja in reševanja podnebnih vprašanj.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	24.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 20
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Stéphane Bijoux, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Francesca Donato, Chiara Gemma, Cristian Ghinea, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Ondřej Knotek, Constanze Krehl, Elżbieta Kruk, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Martina Michels, Andżelika Anna Możdżanowska, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, André Rougé, Vincenzo Sofo, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret, Viktor Uspaskich, Monika Vana
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Tonino Picula, Bronis Ropė

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20	+
ECR	Elżbieta Kruk, Andżelika Anna Możdżanowska
NI	Rosa D'Amato, Chiara Gemma
PPE	Pascal Arimont, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Daniel Buda, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Andrej Novakov (Andrey Novakov)
RENEW	Stéphane Bijoux, Cristian Ghinea, Ondřej Knotek, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret, Viktor Uspaskich

 

0	-

 

20	0
GUE/NGL	Martina Michels, Younous Omarjee
ID	Mathilde Androuët, Francesca Donato, Alessandro Panza, André Rougé, Vincenzo Sofo
S&D	Adrian-Dragoş Benea, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Constanze Krehl, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Tonino Picula
VERTS/ALE	François Alfonsi, Caroline Roose, Bronis Ropė, Monika Vana

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (24.9.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Petri Sarvamaa

 

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje, da bodo zaradi predlagane revidirane zgornje meje za novi razdelek 3 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 najverjetneje zmanjšana sredstva za glavne kategorije odhodkov za skupno kmetijsko politiko v letu 2021, namreč neposredna plačila, tržni ukrepi in razvoj podeželja; spominja na prejšnje resolucije, v katerih je Parlament pozval, naj sredstva za skupno kmetijsko politiko za obdobje 2021–2027 realno ostanejo vsaj na enaki ravni; poudarja, da je pandemija covida-19 zelo prizadela številne kmetijske sektorje in da bodo morebitna zmanjšanja vodila k poglobitvi krize, ki se bo razširila tudi na druge sektorje;

2. obžaluje zmanjšanje sredstev v proračunu za skupno kmetijsko politiko, ki ga je predvidel Svet v predlogu večletnega finančnega okvira, zlasti ob upoštevanju novih zahtev, ki bodo v skladu s cilji Pariškega sporazuma prispevale k ciljem Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, pa tudi na področjih prehranske varnosti, gospodarske rasti, teritorialnega in socialnega ravnotežja, zdravstvenih in gospodarskih kriz, kot je kriza zaradi pandemije covida-19, ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na prehransko varnost; opozarja na nenehno zmanjševanje proračuna skupne kmetijske politike in na to, da so bila sredstva iz tega proračuna prerazporejena v druge razdelke;

3. soglaša s predlogom splošnega proračuna za leto 2021, tako da dejstvo, da bo nova reforma skupne kmetijske politike začela veljati šele po letu 2021, ne sme biti vzrok za neuresničevanje evropskega zelenega dogovora; izraža upanje, da bodo odločitve in ukrepi, ki se bodo izvajali na terenu, privedli do pozitivnejših sprememb in nas usmerili na pot resnično trajnostnega prehoda, tudi zavoljo kmetov, prehranske varnosti in prihodnosti kmetovanja v Uniji, četudi se bo skupna kmetijska politika v letu 2021 še vedno izvajala po pravilih iz obdobja 2014–2020;

4. je seznanjen, da so za kmetijstvo namenjena sredstva za prevzem obveznosti v višini 55.182 milijonov EUR in sredstva za plačila v višini 54.879,9 milijona EUR; je zaskrbljen, ker so se sredstva za Evropski kmetijski jamstveni sklad v primerjavi s proračunom za leto 2020 občutno zmanjšala za 7,4 % (–3.231 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in –3.215 milijonov EUR v sredstvih za plačila); ugotavlja, da so se za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sredstva za prevzem obveznosti v primerjavi s proračunskim letom 2020 povečala na 15.002,9 milijona EUR (+2,1 %), sredstva za plačila pa na 14.715 milijonov EUR (+12,2 %); je seznanjen z neto prerazporeditvijo v znesku 753,9 milijona EUR iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja;

5. poziva Svet, naj Uniji omogoči, da bo izpolnila svoje obveznosti in zagotovila primerno financiranje za varno in kakovostno oskrbo s hrano, podnebne ukrepe in varstvo okolja, pa tudi za mehanizem za pravičen prehod in sklad za pravičen prehod, katerega prednosti mora kmetijski sektor izkoristiti, da bo mogoče uresničiti cilje evropskega zelenega dogovora; poudarja, da bodo zaradi povečanja zahtev v zvezi s trajnostjo kmetijstva, s katero bomo pripomogli k izpolnitvi podnebnih in okoljskih ciljev leta 2030, potrebne velike naložbe kmetov, da se bodo izognili zmanjšanju proizvodnje in dohodkov zaradi višjih stroškov, ter da tega ne bo mogoče doseči brez ustreznega financiranja skupne kmetijske politike;

6. opozarja, da se je v krizi zaradi covida-19, ki je pustila hude posledice na številnih kmetijskih gospodarstvih v Uniji, pokazalo, kako pomembni sta pridelava in dobava hrane v Uniji; poudarja, da je potreben lažji dostop do financiranja za nakup najsodobnejše tehnologije v kmetijstvu; opozarja, da sta varnost preskrbe s hrano in trajnostnost prehranske verige prednostni nalogi in zahtevata naložbe in podporo kmetom ter malim in srednjim podjetjem na podeželju; zato poudarja, da bo potreben dovolj velik Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in da bo treba sredstva instrumenta Next Generation EU v letu 2021 uporabiti hitro, saj je treba obveznosti Unije v sklopu tega novega instrumenta za okrevanje prevzeti takoj v začetku obdobja;

7. poudarja, da je Računsko sodišče v mnenju št. 5/2020[15] navedlo, da je povezava med uspešnostjo in financiranjem Sklada za pravični prehod razmeroma šibka in da obstaja znatno tveganje, da bo treba za financiranje neuspešnega prehoda večkrat nameniti dodatna sredstva; poudarja, da bi dobra analiza potreb bolje podpirala dodeljevanje finančnih virov Unije ter jih usmerjala v cilje, ki jih je treba uresničiti;

8. opaža in obžaluje dejstvo, da v predlogu splošnega proračuna za leto 2021 ni naveden prispevek različnih instrumentov, tudi skupne kmetijske politike, za financiranje biotske raznovrstnosti; ponovno poudarja, da bi morala Unija spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnila obveznosti poročanja iz konvencije o biološki raznovrstnosti;

9. meni, da se z zmanjšanjem sredstev za promocijo kmetijskih proizvodov (4 milijone EUR oziroma 2,1 % manj) ter premajhnimi odobrenimi sredstvi za intervencijske ukrepe na kmetijskih trgih, kot so zasebno skladiščenje in javni ukrepi (10 milijonov EUR), ne upoštevajo razmere na kmetijskih trgih, ki so še vedno nestabilne, ter potreba po ponovnem zagonu pridelave in potrošnje kmetijskih proizvodov na enotnem trgu in na zunanjih trgih;

10. poziva, da se del sredstev načrta za okrevanje, predvidenih v Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja za leta 2022, 2023 in 2024, da na voljo za predplačila že od leta 2021, da bi tako prispevali k okrevanju kmetijskih sektorjev EU in podeželskih območij;

11. zato poudarja, da mora Komisija pri spreminjanju predloga proračuna z dopolnilnim pismom zneske povečati, da bi upoštevala tržno krizo v kmetijskih sektorjih Unije in na podeželskih območjih, kjer je čutiti posledice krize zaradi covida-19, pa tudi prispevala k njihovemu okrevanju; poudarja, da se številni podporni ukrepi za boj proti učinkom pandemije covida-19 v nekaterih državah članicah niso izvedli in jih je treba natančneje prilagoditi posebnim potrebam različnih kmetijskih sektorjev;

12. poudarja, da je pri izplačilu pomoči Unije za kmetijstvo prišlo do poneverb; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da bo pomoč Unije za kmetijstvo v prihodnje odvisna od pregleda pravne države v državah članicah;

13. poudarja pomen majhnih kmetij na podeželskih območjih, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost in večja finančna sredstva;

14. opozarja, da so proračun Unije s sredstvi za razvoj podeželja, program Obzorje Evropa in evropsko partnerstvo za inovacije zelo pomembni za podpiranje raziskav in inovacij na področjih prehrane, kmetijstva in biogospodarstva, ki bo fosilna goriva nadomestilo z energijo iz obnovljivih virov, pri prehodu na bolj trajnostno in v prihodnost zazrto uporabo zemljišč ter brezogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo;

15. poudarja, da je treba velik delež sredstev iz programa Obzorje Evropa nameniti agroživilskemu sektorju, zlasti v širšem kontekstu strategije „od vil do vilic“; je prepričan, da so raziskave, razvoj in inovacije v tem sektorju zelo pomembne ter da bi morali rezultati doseči raven kmetij; podpira povečanje sredstev za program, da se zagotovijo varna in kakovostna hrana ter inovativne oblike kmetijstva v Uniji, in nadalje opozarja, da imajo ustrezne svetovalne storitve za kmete in druge subjekte na podeželju pomembno vlogo pri uresničevanju teh ciljev;

16. ponovno izraža zaskrbljenost glede tržnih in proračunskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora; zahteva dodelitev dodatnih sredstev za tržne ukrepe, da se zagotovi razpoložljivost ustreznih sredstev v primeru nadaljnjih motenj na trgu; odločno nasprotuje morebitnemu nepričakovanemu zmanjšanju sredstev za skupno kmetijsko politiko v letu 2021, če ne bi prišlo do dogovora med Unijo in Združenim kraljestvom;

17. znova opozarja, da je treba vse nove zahteve glede trajnostnosti proizvajalcev ustrezno financirati in podpreti, saj Komisija meni, da je skupna kmetijska politika primeren okvir za prispevanje k določenim ciljem evropskega zelenega dogovora; pozdravlja cilj, da se opredelijo najboljši načini za določanje minimalnih obveznih meril za trajnostno javno naročanje hrane v tretjem četrtletju leta 2021, ter poziva k večjemu upoštevanju trajnostnih vidikov;

18. obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna sredstva za program POSEI zmanjšala za 9 milijonov EUR oziroma 3,9 %, čeprav se je zavezala, da bo ohranila enako raven podpore za najbolj oddaljene regije Unije; poziva, da se ohrani vsaj sedanja raven podpore, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[16]; poudarja bistven pomen programa POSEI za ohranitev kmetijske dejavnosti ter za oskrbo s hrano in kmetijskimi proizvodi v najbolj oddaljenih regijah, katerim je treba zagotoviti ustrezne vire; opozarja na specifične družbeno-ekonomske težave teh regij, ki so posledica njihove geografske lege, zlasti njihove odročnosti, otoške lege, majhnosti, zahtevne topografije in podnebja, kot se priznava v členu 349 PDEU;

19. predlaga, naj se zagotovi zadostno financiranje za uporabo novih tehnik vzreje in za njihov razvoj in raziskave, da se izboljšajo trajnost in konkurenčnost kmetijstva ter njegovo prilagajanje podnebnim spremembam;

20. meni, da bo trgovinski sporazum med Unijo in Mercosurjem povzročil dodatne izzive za številne kmetijske sektorje, zlasti za pridelavo mesa, in opozarja Komisijo, da je treba v kmetijstvu ohraniti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da se bo treba spoprijeti z morebitnimi podobnimi negativnimi posledicami drugih trgovinskih sporazumov in carinskih tarif, ki jih utegnejo uvesti tretje strani, ter poziva k potrebnim proračunskim sredstvom za tržne ukrepe v prizadetih sektorjih;

21. poudarja, da izboljšanje prehranske varnosti ter odpornosti in trajnostnosti prehranske verige zahteva naložbe v kmete, zadruge ter mala in srednja podjetja, in opozarja, da je pandemija covida-19 potrdila, da ima kmetijstvo strateško vlogo pri preprečevanju prehranske krize, saj ponuja varno in kakovostno hrano po dostopnih cenah; je zadovoljen, ker je kmetijstvo med prejemniki naložbene podpore iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in svežnja za okrevanje; zahteva, da se odobrena sredstva za sveženj za okrevanje začnejo izvrševati že od leta 2021; meni tudi, da kmetijstva in zanesljivosti prehranske verige ne bi smeli dodatno obremenjevati s pretiranimi zahtevami; pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila krizni načrt za živilski sektor za zadnje četrtletje 2021;

22. poziva države članice, naj obravnavajo demografsko vprašanje in nezadostno generacijsko pomlajevanje kmetijskega sektorja, ter vztraja, da je treba sprejeti zadostne ukrepe v podporo mladim kmetom in enakosti spolov na podeželju;

23. poudarja, da se Unija ne bo mogla učinkovito in hitro odzvati na nadaljnje motnje na trgu brez ambiciozne revizije financiranja in delovanja rezerve za krize v kmetijskem sektorju; zato ponovno izpostavlja predlog Parlamenta, da se med pogajanji o uredbi o prehodu skupne kmetijske politike revidira financiranje in delovanje krizne rezerve za kmetijski sektor;

24. pozdravlja oblikovanje letnega sklada za krizno rezervo v znesku 450 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018) in nadalje vztraja, da uporaba tega sklada ne bi smela voditi v ustrezno zmanjšanje neposrednih plačil v letih, ki sledijo;

25. poudarja, da so sankcije, povezane z ruskim vojaškim posredovanjem v Ukrajini, še vedno upravičene, kljub njihovemu negativnemu učinku na kmetijske sektorje; poziva, naj se dodelijo ustrezna proračunska sredstva za blaženje teh učinkov;

26. zahteva, da morajo biti standardi za uvožene kmetijske proizvode iz tretjih držav enaki standardom v Uniji, in opozarja, da je Komisija v nedavni strategiji „od vil do vilic“ poudarila, da mora uvožena hrana še naprej izpolnjevati ustrezne predpise in standarde Unije; zahteva, da v primeru razkoraka med standardi proizvodnje kmeti iz Unije prejmejo nadomestilo iz proračuna;

27. obžaluje, da je bilo biogospodarstvo zapostavljeno v pobudi za evropski zeleni dogovor, in nadalje vztraja, da je treba izvajati strategijo Unije za biogospodarstvo in zagotoviti zadostno financiranje za ukrepanje;

28. poziva k ustreznemu financiranju gozdarskih ukrepov iz proračuna Unije, saj je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki upošteva vse ekonomske, socialne in okoljske vidike na gozdovih temelječe vrednostne verige, bistveno za boj proti podnebnim spremembam; potrjuje potrebo po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi;

29. poudarja, da je pomembno, da sekvestracija ogljika v kmetijske površine doseže cilje iz evropskega zelenega dogovora; poudarja pomen financiranja novih pilotnih projektov, povezanih s pobudami za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, v letu 2021;

30. poudarja, da je digitalizacija bistvena za modernizacijo kmetijstva, da bi to postalo konkurenčnejše in da bi se mu pomagalo pri prilagajanju podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna proračunska sredstva za namestitev in izboljšanje širokopasovnih povezav na podeželju; nadalje opozarja, da Komisija v strategiji „od vil do vilic“ načrtuje pospešitev nameščanja hitrih širokopasovnih internetnih povezav na podeželju, da bi do leta 2025 dosegli 100-odstotno povezanost;

31. opozarja na pomen obveščanja, boljšega označevanja in izobraževanja, da se državljanom pomaga spremeniti vzorce potrošnje v smeri trajnostnejših kmetijskih proizvodov, pridelanih v Uniji; predlaga, naj se spodbujajo programi za dobrobit živali ter zdravo hrano in prehrano;

32. ugotavlja, da imajo sredstva za razvoj podeželja v svežnju za okrevanje pomembno vlogo pri financiranju drugega stebra skupne kmetijske politike; obžaluje pa, da je ta podpora začasna in bo na voljo le do leta 2023;

33. poziva k boljšemu izvajanju in prenovi politike o dobrobiti živali, da bi se dosegli oprijemljivi rezultati na tem področju; opozarja, da več držav članic ne spoštuje veljavnih pravil; predlaga dodelitev primernih proračunskih sredstev za spremljanje in uveljavljanje obveznosti;

34. poudarja, da bi bilo treba krizne ukrepe zaradi covida-19, s katerimi se podpirajo kmetijski sektorji, nadaljevati tudi v letu 2021; nadalje zahteva, da se mobilnost delovne sile upošteva pri odpravljanju morebitnega dolgoročnega primanjkljaja delovne sile in drugih kmetijskih vložkov v kmetijstvu Unije;

35. je zaskrbljen zaradi morebitnih skokovitih rasti cen in pomanjkanja pomembnih živilskih proizvodov zaradi pandemije covida-19; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo volatilnost cen kmetijskih proizvodov, ki neugodno vpliva na prihodke kmetov in potrošnike, in naj se po potrebi odzivajo pravočasno in učinkovito;

36. ponovno potrjuje velik pomen programa Unije za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah v boju proti debelosti in slabi prehrani, ki sta posledici nezdravih načinov prehranjevanja v Uniji; poziva Komisijo, naj zmanjša birokratske postopke, povezane s tem programom, ter poudarja, da je treba spodbujati zdrave prehranjevalne navade pri otrocih ter uživanje sadja, zelenjave in navadnega mleka;

37. opozarja, da je Komisija obljubila 20 milijard EUR na leto za premostitev morebitnih novih zahtev v zvezi s trajnostjo, ki bodo posledica strategije za biotsko raznovrstnost; vztraja, da to financiranje ne sme priti iz proračuna skupne kmetijske politike; poudarja, da uresničevanje teh ciljev ne sme zmanjšati prehranske varnosti in možnosti preživljanja na podeželskih območjih v Uniji; ponovno poudarja pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti in nadalje opozarja, da odgovornost za to nosi celotna družba, ne samo kmetje in lastniki gozdov; poudarja pomen prostovoljnih zaščitnih ukrepov.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	22.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Cristian Ghinea, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Eugenia Rodríguez Palop, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Claude Gruffat, Michaela Šojdrová, Marc Tarabella

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43	+
ECR	Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová
GUE/NGL	Luke Ming Flanagan, Chris MacManus, Eugenia Rodríguez Palop
ID	Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas
NI	Dino Giarrusso
PPE	Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez, Michaela Šojdrová
RENEW	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Cristian Ghinea, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller
S&D	Clara Aguilera, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Marc Tarabella

 

5	-
VERTS/ALE	Benoît Biteau, Claude Gruffat, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Bronis Ropė

 

0

0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO (2.10.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Pierre Karleskind

 

 

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja na ekonomske, socialne in okoljske vidike ribištva, akvakulture in pomorskih zadev; poudarja, da imajo ključno vlogo pri spodbujanju razvoja modrega gospodarstva in prispevajo k razvoju in oživitvi obalnih območij;

2. meni, da bi moral proračun EU za leto 2021 vključevati dovolj odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za kritje potreb po financiranju skupne ribiške politike, kot sta doseganje največjega trajnostnega donosa in obveznost iztovarjanja, ter za soočanje z izzivi sektorja, kot sta brexit in generacijska prenova; trdi, da je za dolgoročno preživetje ribištva in akvakulture potrebno večje financiranje za ta sektorja, pa tudi za varstvo in obnovo morskih ekosistemov; meni, da bi morali proračun in politike za ta sektorja pomagati pri prispevanju k novim ciljem EU, zlasti tistim iz zelenega dogovora, nove industrijske strategije, strategije „od vil do vilic“ in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; meni, da bi bilo treba vzporedno z uresničevanjem teh ciljev skrbeti tudi za ohranjanje konkurenčnosti ribiškega sektorja, zato je treba za vsak predlog izvesti oceno učinka za ribiški sektor;

3. vztraja, da bo leto 2021 ključno za uresničitev ciljev zelenega dogovora v ribiškem sektorju, saj bi že samo to zahtevalo znatno povečanje proračuna, dodeljenega Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za to leto; opozarja, da so zaradi negotovosti v zvezi s krizo zaradi COVID-19 potrebna tudi večja sredstva; zato obžaluje pomanjkanje ambicioznosti v predlogu Komisije in stališču Sveta o proračunu za leto 2021, dodeljenemu ESPR; poziva Komisijo in Svet, naj upoštevata vse te dejavnike in znatno okrepita svoje stališče;

4. poudarja, kako pomembno je popraviti gospodarsko in socialno škodo zaradi pandemije COVID-19, ki je močno prizadela celotni sektor ribištva in akvakulture, v celotni dobavni verigi morske hrane, vključno s predelovalci, trgovci na drobno in distributerji; meni, da resne zdravstvene razmere in njihove posledice zahtevajo nov „sveženj pomoči“, ki bi dopolnil prejšnje, in uporabo nove izredne finančne podpore, ki bi bila na voljo takoj, saj se pandemija ter njeni gospodarski in socialni učinki ne upočasnjujejo;

5. opozarja, da je ribiški sektor, zlasti plovila za mali priobalni ribolov, na vrhuncu omejitev gibanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, še naprej vzdrževal redno ponudbo za lokalne trge in državljanom Unije zagotavljal dostop do zdrave morske hrane, zlasti na odročnih obalnih območjih in v regijah, kjer so logistične omejitve ovirale dobavne verige;

6. pozdravlja ukrepe, ki sta jih Parlament in Svet sprejela pri spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za blažitev gospodarskega in družbenega vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture; meni, da mora Komisija v realnem času oceniti spreminjanje zdravstvenih in gospodarskih razmer in po potrebi razmisliti o tem, da bi ukrepe podaljšala tudi po 31. decembru 2020, če se bo pandemija nadaljevala; meni, da mora Komisija vzpostaviti sistem za spremljanje teh ukrepov, da se zagotovi pravilna in pravočasna uporaba sredstev ter neoviran dostop do njih;

7. pozdravlja hiter in ambiciozen odziv Komisije na gospodarsko krizo, zlasti njen pomemben načrt za gospodarsko okrevanje, ki ga je predložila 27. maja 2020; pozdravlja tudi njen predlog, da bi proračun, ki bo v obdobju 2021–2027 namenjen ESPR, glede na prvotni predlog povečala za 530 milijonov EUR; poudarja pa, da bo proračun tudi po tem povečanju manjši od zneska, ki ga je zahteval Parlament; obžaluje stališče Evropskega sveta z dne 21. julija 2020 o zmanjšanju proračuna ESPR za 32 milijonov EUR, ki ga je Komisija prvotno predlagala za obdobje 2021–2027;

8. obžaluje zaskrbljujoče znake, da se povečuje verjetnost, da do konca prehodnega obdobja ne bo dogovora med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, vključno s sporazumom o ribolovu; poudarja, da je treba finančno podpreti ribiški sektor EU pri soočanju z resnimi družbenimi in gospodarskimi posledicami v takšnem scenariju; je seznanjen s predlogom Evropskega sveta za oblikovanje rezerve za prilagoditev na brexit, da bi pomagali državam članicam in sektorjem, ki jih je brexit najbolj prizadel; meni, da bi bilo treba zadosten del tega sklada nameniti za podporo, povezano z ribištvom; vendar meni, da vzpostavitev takega sklada nikakor ne bi smela upravičiti zmanjšanja proračuna, dodeljenega ESPR;

9. obžaluje, da je stopnja izvrševanja ESPR v obdobju 2014–2020 tudi šest let po njegovi uvedbi še vedno nezadostna, saj znaša le 35 %; poudarja, da je mogoče to skromno stopnjo deloma pripisati birokraciji na nacionalni in evropski ravni;

10. poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi vso potrebno pomoč za čim enostavnejšo in učinkovitejšo uporabo ESPR;

11. poudarja pomen zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev za zbiranje, upravljanje, uporabo in izmenjavo podatkov v ribiškem sektorju;

12. poudarja, da je treba povečati naložbe v selektivnejše ribolovno orodje tako, da se povečajo raziskave in razvoj ter se finančno podprejo ribiči pri vlaganju v novo selektivno ribolovno orodje;

13. poudarja, da je treba pri načrtovanju proračuna ohraniti dovolj visoko raven financiranja sektorja malega priobalnega ribolova;

14. poudarja, kako pomembno je nadzorovati ribolovne dejavnosti; meni, da mora ta nadzor ostati prednostna naloga pri financiranju skupne ribiške politike, zlasti ker se pričakuje, da bodo kmalu odobrena nova pravila za uskladitev in izboljšanje sistema nadzora ribištva v Uniji;

15. znova poudarja, da je treba Evropski agenciji za nadzor ribištva (EFCA) zagotoviti dodatno financiranje in opremo, da bi lahko ustrezno izvajala svoje naloge, ter zagotoviti, da bo EU uresničila svoje cilje trajnostnega ribištva, vključno z digitalizacijo in prilagajanjem novim tehnologijam, pa tudi naložbami in razvojem tehnik nadzora in inšpekcijskih pregledov ter pomočjo Komisiji, državam članicam in posebnim institucijam, pri čemer je treba upoštevati tudi revizijo uredbe o nadzoru ribištva, o kateri trenutno potekajo pogajanja;

16. meni, da je treba oceniti politiko zmanjševanja števila zaposlenih v vseh agencijah EU, ki se je izvajala v zadnjih letih; poudarja, da stopnja izvrševanja proračuna agencije EFCA presega 99 %;

17. poudarja, da bi bilo treba naslednji ESPR uporabiti za nadaljnje izboljšanje standardov dobrobiti živali v ribištvu in akvakulturi na podlagi posebne raziskave Eurobarometer št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrega počutja živali;

18. poudarja, da je ena od prednostnih nalog evropskega ribiškega sektorja generacijska prenova; meni, da bi morale države članice uporabiti ESPR ter evropske strukturne sklade za financiranje ukrepov, ki bi omogočili večjo varnost ter privlačnejše delovne in življenjske pogoje na ribiških plovilih, pa tudi uvedbo posebnih programov za pomoč mladim pri nastopu poklicne poti v ribištvu, da bi povečali raznolikost sektorja in spodbudili ljudi iz nezadostno zastopanih skupin, zlasti žensk, da se pridružijo tej panogi; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja večje vključenosti žensk v različne poklicne kategorije in večje prepoznavnosti žensk v dejavnostih, ki jih trenutno opravljajo;

19. poudarja, da je treba zagotoviti znatno podporo za prikrajšana obalna območja in najbolj oddaljene evropske regije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Aguilera, François-Xavier Bellamy, Izaskun Bilbao Barandica, Isabel Carvalhais, Rosanna Conte, Rosa D’Amato, Fredrick Federley, Giuseppe Ferrandino, João Ferreira, Søren Gade, Francisco Guerreiro, Niclas Herbst, France Jamet, Pierre Karleskind, Predrag Fred Matić, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Grace O’Sullivan, Manuel Pizarro, Caroline Roose, Bert-Jan Ruissen, Annie Schreijer-Pierik, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Manuel Bompard, Nicolás González Casares, Valentino Grant

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23	+
ECR	Bert-Jan RUISSEN, Ruža TOMAŠIĆ
NI	Rosa D'AMATO
PPE	François-Xavier BELLAMY, Niclas HERBST, Francisco José MILLÁN MON, Cláudia MONTEIRO DE AGUIAR, Annie SCHREIJER-PIERIK, Peter VAN DALEN, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)
RENEW	Izaskun BILBAO, Fredrick FEDERLEY, Søren GADE, Pierre KARLESKIND
S&D	Clara AGUILERA, Isabel CARVALHAIS, Giuseppe FERRANDINO, Nicolás GONZALEZ CASARES, Predrag Fred MATIĆ, Manuel PIZARRO
VERTS/ALE	Francisco GUERREIRO, Grace O'SULLIVAN, Caroline ROOSE

 

0	-

 

5	0
GUE/NGL	João FERREIRA, Manuel BOMPARD
ID	Valentino GRANT, Rosanna CONTE, France JAMET

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (2.10.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Romeo Franz

 

 

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

 

1. poudarja pomen programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropska solidarnostna enota tako za socialno kohezijo kot za gospodarski razvoj Unije; globoko obžaluje, da Komisija v predlogu ni upoštevala obljub glede povečanja proračuna, namenjenega tem programom, in sicer potrojitev proračuna programa Erasmus+, ali se odzvala na voljo Evropskega parlamenta in vseh deležnikov, da bi vsaj podvojila proračun za program Ustvarjalna Evropa; meni, da je stališče Sveta o nadaljnjem zmanjšanju proračuna za programe, ki ga je predlaga Komisija, nesprejemljivo in posebno neodgovorno glede na dramatične posledice krize zaradi COVID-19 za evropske akterje iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev; meni, da gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ne bi smela negativno vplivati na naložbe socialne, izobraževalne in kulturne narave;

 

2. poudarja, da ima program Erasmus+ simbolično vrednost in je eden najuspešnejših programov Unije s strateškimi naložbami v prihodnost Unije, ki podpira priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, izmenjave mladih in šport, zlasti za invalide, po vsej Evropi; poudarja tudi, da prispeva k večji evropski integraciji, socialni koheziji in gradnji pripadnosti Evropi in vseživljenjskim čezmejnim omrežjem; meni, da bi morali v naslednjem programskem obdobju dati prednost spodbujanju vključevanja in povečanju števila udeležencev; meni, da je program Erasmus+ zato ključna naložba v prihodnost Unije; vztraja, da brez potrojitve razpoložljivega proračuna, ki jo je zahteval Parlament, ne bo mogoče dodati novih pobud Komisije, kot je Parlament že navedel; opominja, da bo program Erasmus+ brez zadostnega financiranja težje uresničil svoje nove cilje in da ne bo mogel postati bolj vključujoč in ekološki;

 

3. močno obžaluje, da je predlog Sveta glede programa Ustvarjalna Evropa nižji od začetnega predloga Komisije in še zdaleč ne dosega pričakovanj Parlamenta ter kulturnega in ustvarjalnega sektorja; želi spomniti, da je podvojitev proračuna za program v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 bistvena za zagotovitev namenske podpore za kulturni in ustvarjalni sektor in za financiranje ambicij in novih prednostnih nalog programa v celoti, saj sektorja potrebujeta ustrezne naložbe za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest in financiranje za dopolnitev nacionalnih shem, hkrati pa morata izvesti ekološki prehod; spominja, da je kulturni in ustvarjalni sektor eden izmed tistih sektorjev, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela, ter poziva k ustreznim odgovorom in financiranju, da bo mogoče zmanjšati velike izgube zaradi nepredvidenega zaprtja prizorišč med pandemijo;

 

4. želi spomniti, da za program evropske solidarnostne enote vsako zmanjšanje financiranja v primerjavi s predlogom Komisije vpliva na to, v kolikšnem obsegu lahko program nudi priložnosti; meni, da je treba zlasti v časih socialne in gospodarske negotovosti mladim omogočiti, da so dejavni v družbi, se osebnostno razvijajo in pridobijo delovne izkušnje; vztraja, da se programu zato dodeli zadostna sredstva;

 

5. je zaskrbljen, da bi lahko vključitev prejšnjega programa Evropa za državljane v novi program za pravice in vrednote, ki tudi sam trpi zaradi znatnih zmanjšanj v okviru predloga Sveta, povzročila precejšnje zmanjšanje sredstev za udeležbo in sodelovanje državljanov; vztraja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti vsaj 500 milijonov EUR za udeležbo in sodelovanje državljanov;

 

6. ugotavlja, da so odnose med Komisijo in kanalom Euronews od leta 2010 urejali okvirni sporazumi o partnerstvu, ki so se izvajali z letnimi akcijskimi programi; poudarja, da je bil zdaj veljavni okvirni sporazum o partnerstvu podpisan leta 2017 za obdobje štirih let in da je neodvisna revizija uspešnosti leta 2016 pokazala, da kanal Euronews kakovostno in neodvisno poroča o temah v zvezi z EU[17]; poziva Komisijo, naj objavi novejše dokumente, ki jih ima na voljo, da bo poskrbela za popolno preglednost; meni, da je glede na nedavni hitri pregled Evropskega računskega sodišča nujno raziskati možnosti za nadaljnje izboljšave učinkovitosti in odgovornosti pri porabi sredstev v vrstici za multimedijske dejavnosti;

 

7. poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri dodeljevanju sredstev z uvedbo novih proračunskih vrstic za različne programske sklope in podprograme podpornih programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropska solidarnostna enota; znova jo poziva, naj proračun za multimedijske dejavnosti uporablja bolj transparentno, zlasti z uvedbo več novih proračunskih vrstic, povezanih z ukrepi;

 

8. znova poziva Komisijo, naj izboljša svoje zunanje komunikacijske dejavnosti in odnose z javnostjo; glede na to meni, da bi bilo treba dejavnosti, ki se financirajo iz proračunske vrstice za multimedijske ukrepe, bolj diverzificirati in sodelovati z novimi oziroma drugimi partnerji, da bodo državljani deležni neodvisnih in obširnih informacij o zadevah Unije; globoko obžaluje, da Komisija še vedno ni odgovorila na zahtevo Parlamenta za celovit pregled proračunske vrstice za multimedijske ukrepe, zlasti v zvezi z okvirno pogodbo s kanalom Euronews;

 

9. opozarja, da so ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19 zelo raznoliko evropsko kulturno pokrajino močno prizadeli in da bo obstoj številnih podjetij in organizacij v kulturnem in kreativnem sektorju brez javnih naložb in pomoči ogrožen; poudarja, da je pandemija COVID-19 razkrila številne pomanjkljivosti v naših izobraževalnih sistemih in da je potreben usklajen naložbeni načrt za njihovo izboljšanje; poziva Komisijo, naj v evropskem programu za okrevanje kulturnemu, ustvarjalnemu in izobraževalnemu sektorju nameni posebno pozornost.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 1 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Isabella Adinolfi, Christine Anderson, Andrea Bocskor, Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re, Laurence Farreng, Tomasz Frankowski, Hannes Heide, Irena Joveva, Petra Kammerevert, Niyazi Kizilyürek, Predrag Fred Matić, Dace Melbārde, Victor Negrescu, Niklas Nienaß, Marcos Ros Sempere, Domènec Ruiz Devesa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Salima Yenbou, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Milan Zver
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Pernando Barrena Arza, Łukasz Kohut, Marcel Kolaja, Elżbieta Kruk, Željana Zovko

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

 

24	+
PPE	Asim Ademov, Andrea Bocskor, Tomasz Frankowski, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Željana Zovko, Milan Zver
S&D	Hannes Heide, Petra Kammerevert, Lukasz Kohut, Predrag Fred Matić, Victor Negrescu, Marcos Ros Sempere, Domènec Ruiz Devesa
RENEW	Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Laurence Farreng, Irena Joveva
VERTS/ALE	Marcel Kolaja, Niklas Nienaß, Salima Yenbou
GUE/NGL	Pernando Barrena Arza, Niyazi Kizilyürek
NI	Isabella Adinolfi

 

1	-
ID	Christine Anderson

 

5	0
ID	Gilbert Collard, Gianantonio Da Re
ECR	Elżbieta Kruk, Dace Melbārde, Andrey Slabakov

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (1.10.2020)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Karlo Ressler

 

 

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje, da so predlagane odobritve za prevzem obveznosti v sklopu programa za državljane, enakost, pravice in vrednote v višini 90.600.000 EUR veliko nižje, kot je prvotno zahteval Parlament, in sicer so v primerjavi z letom 2020 manjše za 9,9 %; v skladu s stališčem Parlamenta, sprejetim v prvi obravnavi 17. aprila 2019, poziva, naj se odobritve za prevzem obveznosti povišajo na 265.000.000 EUR in naj se ustvari nova proračunska vrstica za zaščito in spodbujanje vrednot Unije (s 120.022.637 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti); na osnovi delnega dogovora s Svetom poziva k povečanju odobritev za prevzem obveznosti v proračunski vrstici programa Daphne na 35.030.020 EUR in k oblikovanju nove podvrstice za boj proti vem oblikam nasilja na podlagi spola zoper ženske in dekleta ter nasilja v družini ter za njihovo preprečevanje, za katero bo od tega skupnega zneska namenjenih 27.340.504 EUR; poziva tudi k povečanju odobritev za prevzem obveznosti v proračunski vrstici za spodbujanje udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na 70.604.598 EUR, preimenovanju proračunske vrstice za spodbujanje enakosti in pravic v vrstico za spodbujanje enakosti, pravic in enakosti spolov ter k rezervaciji 10.252.689 EUR za spodbujanje enakosti spolov in vključevanje načela enakosti spolov z uvedbo nove podvrstice;

2. je seznanjen z manjšim 0,5-odstotnim povečanjem odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v programu za pravosodje; v skladu s stališčem o finančnih sredstvih programa za pravosodje, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, poziva k dodatnemu povečanju finančnih sredstev programa v letu 2021, in sicer za 6.800.000 EUR, tako da bodo skupaj znašala 50.500.000 EUR; poudarja, da bi bilo treba pravosodno sodelovanje, izobraževanje v pravosodju in učinkovit dostop do pravnega varstva okrepiti s pomočjo ustreznih agencij Unije na področju pravosodja in notranjih zadev;

3. je zaskrbljen zaradi zmanjšanja odobritev za prevzem obveznosti za Sklad za azil, migracije in vključevanje v primerjavi z letom 2020 glede na stalni pritisk, s katerim se soočajo nacionalni organi na področju azila, vrzeli v zvezi z ustreznim sprejemom prosilcev za azil in zamude pri azilnih postopkih v državah članicah; poziva k 14-odstotnemu povečanju odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za Sklad za azil, migracije in vključevanje, da se zagotovijo zadostna sredstva;

4. nadalje poziva k oblikovanju ločenih proračunskih vrstic za prihodnji Sklad za azil, migracije in vključevanje ter prihodnji instrument za upravljanje meja in vizume za vsakega od posebnih ciljev teh programov, da se zagotovi ustrezno financiranje za vse cilje programov in zagotovi boljša berljivost in preglednost pri letnem dodeljevanju finančnih sredstev, s čimer bi olajšali nadzor nad izvajanjem programov;

5. je zelo zaskrbljen, ker v Sredozemlju še vedno prihaja do smrtnih žrtev; meni, da je potreben bolj dolgoročen pristop k operacijam iskanja in reševanja, saj tega ne moremo prepustiti izključno nedržavnim akterjem; meni, da bi morala Komisija predstaviti zakonodajni predlog za ustanovitev sklada za iskanje in reševanje v podporo misijam iskanja in reševanja v Sredozemlju; zato predlaga oblikovanje nove proračunske vrstice za ta sklad, da bi spodbudili reševanje življenj in izkazali solidarnost med državami članicami pri izvajanju operacij iskanja in reševanja v skladu z mednarodnim pravom in temeljnimi pravicami, vključno s pravico do življenja in načelom nevračanja;

6. je zaskrbljen zaradi korenitih zmanjšanj sredstev, ki so bili predlagani za program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program Pericles IV), saj bodo ogrozili uspeh tega programa kot celote; meni, da bi bilo treba njegova finančna sredstva v letu 2021 povečati na 950.000 EUR, da bo mogoče dejansko prispevati k boju proti ponarejanju eura in s tem povezanim goljufijam;

7. je seznanjen s predlogom za povečanje odobritev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za 11,5 %; je zaskrbljen, ker bodo razvojne in operativne dejavnosti Europola v letu 2021 ovirane, če se število statutarnih uslužbencev ne bo povečalo; želi spomniti, da mora Europol v okviru sedanjega mandata organom pregona držav članic nuditi obsežnejšo analitično in operativno podporo, orodja in inovacije ter da je nedavno na zahtevo sprožil nove pobude, za katere so potrebna dodatna sredstva, na primer evropski center za finančni in gospodarski kriminal ter inovacijski laboratorij; poudarja tudi, da se mora Europol prilagoditi porastu novih dejavnosti v zadnjih letih in spremembam v kriminalnem okolju med izbruhom COVID-19; pričakuje, da se bodo naloge Europola v letu 2021 še razširile s prihodnjo revizijo njegovega mandata, vendar poudarja, da bo odločitev o dodatnem financiranju mogoče sprejeti šele ob koncu zakonodajnega postopka; zato meni, da je treba za Europol nameniti 184.900.000 EUR, za kolikor je tudi zaprosil; poziva, naj se v kadrovski načrt Europola doda 63 dodatnih delovnih mest;

8. je seznanjen z manjšim, 3-odstotnim povečanjem odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL); zahteva dodatno povečanje sredstev z 10.400.000 EUR na 16.264.976 EUR in dodatnih 21 delovnih mest v kadrovskem načrtu agencije CEPOL; meni, da bi morala dodatna sredstva tej agenciji omogočiti, da okrepi usposabljanje o raznolikosti in izpolni vse potrebe držav članic;

9. meni, da manjše povečanje finančnih sredstev (1,8 %), predlagano za Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ne bo zadostovalo za izpolnjevanje pravnih obveznosti, izhajajočih iz kadrovskih predpisov in najemnih pogodb; prav tako poudarja, da bi moral center EMCDDA dobiti dodatna sredstva tudi zato, da bo lahko v celoti uporabil vse svoje operativne zmogljivosti in se učinkovito odzval na najnovejše dogajanje v svetu drog, tudi na posledice izbruha COVID-19; poudarja, da je maloprodajna vrednost drog v Evropi ocenjena na 30 milijard EUR letno; zato poziva, naj se proračun centra poveča na 18.100.000 EUR;

10. meni, da predlagano povečanje odobritev Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ne zadostuje za izzive, s katerimi se agencija sooča zaradi naraščajočega števila zadev; poziva, naj se Eurojustu zagotovi 21 dodatnih delovnih mest in naj se njegov proračun ustrezno poveča na 44.068.531 EUR;

11. je seznanjen z oceno Evropskega javnega tožilstva (EJT), da bo v prvem letu delovanja obdelalo količino informacij, ustrezajočo 4300 zadevam, iz katerih bo sprožilo vsaj 2000 lastnih kazenskih preiskav; pričakuje, da se bodo delovne obremenitve v prihodnjih letih še povečale, do 3700 lastnih kazenskih preiskav v letu 2027, in sicer delno zaradi tveganja povečanih goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije in so neločljivo povezane s splošnim povečanjem financiranja Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru in načrtu okrevanja; opominja, da je EJT urad z zavezujočimi pristojnostmi; je zelo zaskrbljen zaradi nizke ravni financiranja, predlagane v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, in zaradi števila zaposlenih, ki predstavljajo le polovico zahtev EJT; meni, da bi tak predlog bistveno vplival na zmožnost novega organa, da začne izvajati svoje dejavnosti in izpolni svoj mandat; poudarja, da bo treba finančna sredstva EJT občutno povečati na 55.500.000 EUR, da bo lahko izpolnilo svoje pravne obveznosti in prevedlo ogromno število dokumentov, ki se posredujejo sodnikom na državni ravni, krilo stroške zaposlovanja in kadrovske stroške, pa tudi zaposlilo zahtevanih 140 evropskih delegiranih tožilcev in 219 uslužbencev;

12. obžaluje zmanjšanje proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) za 0,4 %; poziva, naj se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil agencije FRA povečajo na 24.679.000 EUR, da bo lahko še naprej zagotavljala kakovostno delo, ki se je izkazalo za koristno pri oblikovanju politik Unije; meni, da je treba agencijo podpreti pri njenih dodatnih prizadevanjih za spremljanje temeljnih pravic med krizo zaradi COVID-19, zlasti zaradi morebitnega drugega vala v letu 2021; poziva, naj se v kadrovski načrt agencije dodajo 4 delovna mesta; poudarja, da agencija FRA brez ustreznih finančnih in kadrovskih virov morda ne bo mogla izvesti projektov, ki so odgovor na ugotovljene potrebe, in ustrezno spremljati temeljnih pravic v Uniji, prispevati k boju proti diskriminaciji in rasizmu, braniti temeljnih pravic, tudi na zunanjih mejah Unije, ter podpirati pravosodja in pravic žrtev;

13. poudarja, kako pomembno je integrirano upravljanje meja za delovanje in nadaljnje povezovanje schengenskega območja; poudarja vpliv izbruha COVID-19 na tem področju; poudarja vlogo Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri usklajevanju in razvoju integriranega upravljanja meja; ugotavlja, da predlagana raven financiranja agencije Frontex za leto 2021 ostaja pod ravnjo ocene finančnih posledic iz predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži[18], kar ogroža zmožnost agencije Frontex, da do leta 2024 zagotovi stalno evropsko enoto 10.000 mejnih policistov in pripadnikov obalne straže; poudarja, da je bil proračun agencije Frontex v zadnjih letih sicer znatno povečan, vendar so še vedno potrebna izredna sredstva; poziva k povečanju proračuna za leto 2021 na 804.268.491 EUR, da bo lahko agencija razširila in usposabljala svoje stalne enote in kupila lastno opremo, kar bo omogočilo uspešno in pravočasno napotitev in uporabo ter operativno podporo državam članicam na zunanjih mejah; poudarja, da je treba pri tej nalogi spoštovati temeljne pravice, in predlaga, naj se dodatna sredstva uporabijo tudi za okrepitev opazovalcev agencije Frontex za spoštovanje temeljnih pravic in reševanje življenj na morju;

14. pozdravlja predlagano 16,5-odstotno povečanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), obžaluje pa, da se njegov kadrovski načrt temu ustrezno ni povečal; zato poziva, naj se kadrovski načrt urada EASO okrepi in se mu doda še 50 delovnih mest; poudarja, da bodo potrebne kadrovske okrepitve, če bo sprejeta nova uredba o Agenciji Evropske unije za azil; opominja, da so se operativne dejavnosti urada EASO v zadnjih letih močno povečale zaradi odzivanja na migracijske pritiske ter pomoči državam članicam pri sprejemu prosilcev za azil in izvajanju azilnih postopkov, zlasti na žariščnih točkah na zunanjih mejah Unije; poudarja, da je urad EASO dobil številne nove naloge na področju premeščanja po izkrcavanju; poudarja, da bodo dodatni uslužbenci okrepili operacije na terenu, pripravo in izvajanje usposabljanja, informacije in analize, praktična orodja, vodstvene dejavnosti in upravne naloge, saj pritiski na nacionalne migracijske in azilne sisteme ostajajo veliki zaradi velikega števila azilnih primerov;

15. je seznanjen s 5-odstotnim zmanjšanjem odobritev za prevzem obveznosti in 12-odstotnim povečanjem odobritev plačil za Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA); poudarja pomembno vlogo agencije eu-LISA pri vzpostavitvi SVI, ETIAS in ECRIS-TCN ter pri upravljanju in nadzoru sistemov Eurodac, VIS in SIS, pa tudi pri zagotavljanju interoperabilnosti informacijskih sistemov, da se zagotovi hitrejše zagotavljanje kakovostnih podatkov organom za upravljanje meja in organom kazenskega pregona; v skladu z zahtevo agencije eu-LISA zahteva 14 dodatnih uslužbencev za zavarovanje informacijskih omrežij in podatkovnih zbirk, razširitev krajev delovanja agencije in dejavnosti upravnega odbora;

16. opozarja, da je neodvisno in kakovostno preiskovalno novinarstvo z zagotavljanjem kakovostnih informacij, ki temeljijo na dejstvih, bojem proti dezinformacijam, ozaveščanjem državljanov in razkrivanjem nepravilnosti ali kaznivih dejanj bistven sestavni del dobro delujoče demokracije; poudarja, da se novinarstvo v Uniji sooča z velikimi izzivi, zlasti pomanjkanjem finančnih sredstev, zaradi česar sta ogrožena njegova neodvisnost in preživetje; poziva k novemu pripravljalnemu ukrepu, ki bo temeljil na uspešnem pilotnem projektu IJ4EU iz leta 2018 in vzpostavil sklad za nujno pomoč, ki bo pomagal zaščititi novinarje po vsej Uniji ter podprl pripravo kakovostnih neodvisnih novinarskih vsebin v javnem interesu, s čimer bi zagotovili stalno zaupanje javnosti v neodvisne medije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 10 9
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pernando Barrena Arza, Nicolas Bay, Vasile Blaga, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Caterina Chinnici, Clare Daly, Marcel de Graaff, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Maria Grapini, Balázs Hidvéghi, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Lívia Járóka, Marina Kaljurand, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Abir Al-Sahlani, Malin Björk, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Rasa Juknevičienė, Karlo Ressler, Franco Roberti, Domènec Ruiz Devesa, Isabel Santos, Romana Tomc, Loránt Vincze, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tomáš Zdechovský

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43	+
EPP	Vasile BLAGA, Lena DÜPONT, Loucas FOURLAS, Lívia JÁRÓKA, Rasa JUKNEVIČIENĖ, Lukas MANDL, Nuno MELO, Karlo RESSLER, Ralf SEEKATZ, Tomas TOBÉ, Romana TOMC, Loránt VINCZE, Javier ZARZALEJOS, Tomáš ZDECHOVSKÝ
S&D	Caterina CHINNICI, Maria GRAPINI, Evin INCIR, Marina KALJURAND, Juan Fernando LÓPEZ AGUILAR, Javier MORENO SÁNCHEZ, Franco ROBERTI, Domènec RUIZ DEVESA, Isabel SANTOS, Birgit SIPPEL, Petar VITANOV, Bettina VOLLATH, Elena YONCHEVA
RENEW	Abir AL-SAHLANI, Anna Júlia DONÁTH, Sophia in 't VELD, Fabienne KELLER, Moritz KÖRNER, Maite PAGAZAURTUNDÚA, Michal ŠIMEČKA, Ramona STRUGARIU, Dragoş TUDORACHE
GREENS/EFA	Patrick BREYER, Saskia BRICMONT, Alice KUHNKE, Terry REINTKE, Diana RIBA I GINER, Tineke STRIK
NI	Laura FERRARA
10	-
EPP	Nadine MORANO
ID	Nicolas BAY, Nicolaus FEST, Jean-Paul GARRAUD, Marcel de GRAAFF, Peter KOFOD, Annalisa TARDINO, Tom VANDENDRIESSCHE
EUL/NGL	Malin BJÖRK
NI	Milan UHRÍK
9	0
EPP	Balázs HIDVÉGHI
ECR	Joachim Stanisław BRUDZIŃSKI, Jorge BUXADÉ VILLALBA, Patryk JAKI, Nicola PROCACCINI, Jadwiga WIŚNIEWSKA
EUL/NGL	Pernando BARRENA ARZA, Clare DALY, Cornelia ERNST

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (3.9.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021 – vsi oddelki

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Antonio Tajani

 

 

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje dejstvo, da konferenca o prihodnosti Evrope v ustreznih proračunskih vrsticah za komuniciranje v predlogih Komisije ni posebej omenjena; meni, da bi morala konferenca o prihodnosti Evrope imeti poseben proračun z ustreznim financiranjem, ki bo v skladu s cilji iz stališč Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope[19];

2. vztraja pri znatnem povečanju sredstev za proračunsko vrstico „Spodbujanje udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije“ v skladu s spremembami Parlamenta k predlogu Komisije o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote[20];

3. pozdravlja predlagano povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 12 % in odobritev plačil za 5 % v primerjavi s proračunom za leto 2020 za izvršne in institucionalne komunikacijske storitve; predlaga dodatno povečanje, da se omogoči dejavno sodelovanje Komisije v sporočilu o prihodnosti Evrope in okrepi boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam;

4. predlaga povečanje sredstev za postavko „predstavništva Komisije“, da bi razširili javno razpravo o vprašanjih EU, preprečili dezinformacije, proaktivno sodelovali z državljani in zagotovili dodatna sredstva za financiranje dejavnosti v okviru konference o prihodnosti Evrope; meni, da bi moral Parlament v ta namen zagotoviti tudi ustrezna sredstva za pisarne za stike;

5. pozdravlja predlagano povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 35 % in odobritev plačil za „komunikacijske storitve za državljane“ za 24 %; predlaga dodatno povečanje glede na obseg ukrepov na področju komuniciranja, ki bodo potrebni v okviru konference o prihodnosti Evrope; poziva Komisijo, naj predstavi potrebne predloge, če bodo potrebna dodatna sredstva;

6. poziva, naj zgornja povečanja proračunskih sredstev služijo zagotavljanju konkretnih rezultatov in kakovostnega komuniciranja z državljani; da se zagotovi doseganje teh ciljev s sredstvi iz zgoraj navedenih proračunskih vrstic, bi bilo treba redno pregledovati in objavljati, kako se sredstva uporabljajo in kakšen je njihov učinek.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 6 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Gabriele Bischoff, Damian Boeselager, Geert Bourgeois, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Gwendoline Delbos-Corfield, Daniel Freund, Charles Goerens, Esteban González Pons, Brice Hortefeux, Laura Huhtasaari, Giuliano Pisapia, Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Jacek Saryusz-Wolski, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, Antonio Tajani, László Trócsányi, Mihai Tudose, Loránt Vincze, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gilles Boyer, Cristian Ghinea, Maite Pagazaurtundúa, Nikolaj Villumsen

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22	+
GUE/NGL	Helmut Scholz
NI	Fabio Massimo Castaldo
PPE	Esteban González Pons, Brice Hortefeux, Paulo Rangel, Antonio Tajani, László Trócsányi, Loránt Vincze, Rainer Wieland
RENEW	Gilles Boyer, Cristian Ghinea, Charles Goerens, Maite Pagazaurtundúa
S&D	Gabriele Bischoff, Włodzimierz Cimoszewicz, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira, Mihai Tudose
VERTS/ALE	Damian Boeselager, Gwendoline Delbos Corfield, Daniel Freund

 

6	-
ECR	Geert Bourgeois, Jacek Saryusz Wolski
GUE/NGL	Nikolaj Villumsen
ID	Gerolf Annemans, Laura Huhtasaari, Antonio Maria Rinaldi

 

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (24.9.2020)

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2021

(2020/1998(BUD))

Pripravljavec mnenja: Robert Biedroń

 

 

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker si mora Unija v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri vseh svojih dejavnostih prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami ter tako udejanjiti vključevanje načela enakosti spolov; ker je proračunski postopek za leto 2021 prvi v novem večletnem finančnem okviru 2021–2027 in je zato priložnost, da se vidik spola bolje upošteva v proračunskem postopku z njegovo vključitvijo v proračun; zlasti je treba upoštevati številne posledice pandemije covida-19, povezane s spolom, ki vplivajo na pravice žensk, kot so povečano nasilje na podlagi spola med omejitvijo gibanja, višja stopnja zapuščanja trga dela zaradi večje obremenitve z nego in oskrbo, večji delež zaposlenih žensk v sektorjih, ki so jih prizadeli ukrepi omejitev gibanja, v neformalni ekonomiji in v sektorjih z bolj negotovimi delovnimi pogoji;

1. poudarja, da je program za državljane, enakost, pravice in vrednote edini program Unije s ciljno usmerjenimi ukrepi za enakost spolov, tudi s preprečevanjem nasilja na podlagi spola in bojem proti njemu; znova odločno zahteva povečanje sredstev in posebno proračunsko postavko za boj proti nasilju na podlagi spola, zlasti zaradi porasta nasilja nad ženskami med pandemijo covida-19, pa tudi izčrpnejše financiranje enakosti spolov in vključevanje pomožnega cilja vidika spola ter financiranje ustreznih organizacij iz sklopov Daphne in Vrednote v okviru programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote; ponovno poziva k vključitvi posebnih proračunskih vrstic za vse ciljno usmerjene ukrepe za enakost spolov kot dobro prakso pri pripravi proračuna ob upoštevanju načela enakosti spolov, da bi olajšali spremljanje porabe, namenjene enakosti spolov;

2. poudarja, da je treba povečati sredstva Evropskega socialnega sklada+, da bi omogočili vključevanje na trg dela in prilagojeno usposabljanje, saj je pandemija covida-19 nesorazmerno prizadela ženske, zlasti tiste, ki delajo v neformalnem gospodarstvu, številne se morda ne bodo mogle formalno zaposliti, ker opravljajo naloge otroškega varstva, so v prekarnih delovnih razmerjih, s pogodbami za skrajšani delovni čas in v sektorjih, ki so bili močno prizadeti in so zelo feminizirani, kot so zdravstvo, maloprodaja, struktura in storitve za nego in varstvo, otroško varstvo, varstvo starejših ter trajno in socialno varstvo, da bi spodbudili udeležbo žensk na trgu dela; 

3. poudarja, da je treba razmisliti o povečanju sredstev za krepitev vloge žensk s podjetništvom in podpreti mala ter srednja podjetja, ki jih vodijo ženske, da bi jim prek namenskih programov zagotovili dostop do posojil in financiranja;

4. poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo premajhno zastopanost žensk v digitalnem gospodarstvu, sektorju IKT ter sektorju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) v smislu izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, zlasti z namenskimi ukrepi, namenjenimi obveščanju in spodbujanju deklet, naj raziščejo naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, da bi jih motivirali za učenje, študij in nadaljevanje poklicne poti na tem področju, ter naj dodelijo namenska sredstva za odpravo digitalnega razkoraka med spoloma, in sicer z oblikovanjem predlogov za izboljšanje digitalnih spretnosti in digitalne pismenosti žensk ter za povečanje njihovih možnosti za doseganje enakih konkurenčnih pogojev, in jim pomagajo pri prilagajanju na nove delovne pogoje po pandemiji covida-19 in spodbujajo njihovo večjo udeležbo v gospodarstvu;

5. poziva k povečanju sredstev za razdelek za kulturo, ustvarjalnost in vključujočo družbo, da bi vidike spola bolje vključili v vse te programe, pa tudi podprli in spodbudili študije in raziskave o enakosti spolov v Uniji;

6. poudarja, da je treba okrepiti proračunska sredstva, namenjena podpori splošnega spoštovanja in dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; poziva države članice, naj varujejo spolno in reproduktivno zdravje in pravice, zlasti z zagotavljanjem programov in storitev na področju reproduktivnega zdravja, vključno z osnovnim prostovoljnim načrtovanjem družine, zdravili ter zdravjem mater in novorojenčkov; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo dodatna sredstva za program EU4Zdravje, zlasti za stalno in pravočasno zagotavljanje dostopnih in varnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pa tudi za podporo ukrepom, namenjenim reševanju zdravstvenih vprašanj, povezanih z nasiljem na podlagi spola, in pomoči žrtvam nasilja na podlagi spola; posebej opozarja na ženske, ki živijo na podeželskih, redko poseljenih in najmanj dostopnih območjih, ki imajo pogosto bolj omejen dostop do teh storitev;

7. poudarja, da bi moral proračun EU imeti dejavnejšo vlogo pri doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj; zato poziva, da je treba občutno povečati podporo za ukrepe in projekte, namenjene izkoreninjenju revščine žensk in otrok, spodbujanju vključevanja žensk na trg dela, odpravljanju razlik med moškimi in ženskami pri plačilu in delovnih pogojih, izboljšanju zdravstvenih storitev ter odpravljanju nasilja nad ženskami, otroki in mladimi;

8. poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita, da bodo dodatna sredstva prejele organizacije za pravice žensk, zlasti tiste, ki se zavzemajo za spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter pravice oseb LGBTI+; ponavlja svojo zahtevo po mehanizmu za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah; poudarja, da bi morala biti odobritev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 s strani Parlamenta pogojena s spoštovanjem vrednot Unije, in je pripravljen, da večletnega finančnega okvira ne odobri, če o tem mehanizmu ne bo političnega dogovora;

9. potrjuje, kako pomembna je vloga Evropskega inštituta za enakost spolov in Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter poziva k povečanju njunega proračuna, da bi okrepili njihove zmogljivosti za zaposlovanje in raziskovanje; opozarja, kako pomembna je vloga Evropskega inštituta za enakost spolov pri razumevanju obsega in vzrokov neenakosti spolov v Uniji; zato poziva k povečanju proračunskih sredstev v postavki „Spodbujanje nediskriminacije in enakosti“.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	22.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Christine Anderson, Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Gwendoline Delbos-Corfield, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Karen Melchior, Andżelika Anna Możdżanowska, Maria Noichl, Sandra Pereira, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Christine Schneider, Jessica Stegrud, Isabella Tovaglieri, Ernest Urtasun, Hilde Vautmans, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Chrysoula Zacharopoulou

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26	+
GUE/NGL	Eugenia Rodríguez Palop
PPE	Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Sirpa Pietikäinen, Christine Schneider, Elissavet Vozemberg‑Vrionidi, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Renew	Karen Melchior, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans, Chrysoula Zacharopoulou
S&D	Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner
Verts/ALE	Gwendoline Delbos‑Corfield, Alice Kuhnke, Diana Riba i Giner, Ernest Urtasun

 

5	-
ECR	Andżelika Anna Możdżanowska, Jessica Stegrud
ID	Christine Anderson, Simona Baldassarre, Isabella Tovaglieri

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

SKUPNA IZJAVA, SPREJETA NA PRORAČUNSKEM TRIALOGU 22. SEPTEMBRA 2020

Okvirni datumi v proračunskem postopku in načini delovanja spravnega odbora v letu 2020

A. V skladu z delom A priloge Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek 2021:

1. Zaradi izjemnih okoliščin, ki so bile posledica pandemije covida-19, spomladanski trialog ni bil sklican. Namesto tega je bila prejšnja različica te izjave sprejeta z izmenjavo pisem med tremi institucijami v skladu z njihovimi internimi postopki. Zaradi povezanih pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 je treba koledar proračunskega postopka za leto 2021 prilagoditi.

2. Komisija je izjavo o načrtovanih prihodkih in odhodkih v letu 2021 predložila 24. junija 2020.

3. Trialog in medinstitucionalno srečanje o plačilih bosta potekala 22. septembra.

4. Svet bo sprejel svoje stališče in ga 1. oktobra posredoval Evropskemu parlamentu, kot zahteva ustanovna pogodba.

5. Odbor Evropskega parlamenta za proračun bo o osnutkih dopolnitve k stališču Sveta glasoval do konca 42. tedna (sredi oktobra).

6. Trialog in medinstitucionalno srečanje o plačilih bosta potekala 29. oktobra.

7. Evropski parlament bo o svojem stališču glasoval na plenarnem zasedanju v 46. tednu.

8. Spravno obdobje se bo začelo 17. novembra, rok za spravni postopek pa bo v skladu s členom 314(4)(c) PDEU potekel 7. decembra 2020.

9. Spravni odbor se bo sestal 19. novembra v Evropskem parlamentu in 3. decembra v Svetu, po potrebi pa lahko seje nadaljuje. Seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih: eden je načrtovan 19. novembra; dodatne trialoge pa je mogoče sklicati v 21-dnevnem spravnem obdobju.

B. Način delovanja spravnega odbora je določen v delu E priloge k omenjenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	28.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Lefteris Christoforou, David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Valentino Grant, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Silvia Modig, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrey Novakov, Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimoulis, Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mario Furore

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

35	+
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Rainer Wieland, Angelika Winzig
S&D	Robert Biedroń, Paolo De Castro, Eider Gardiazabal Rubial, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs
Renew	Clotilde Armand, Olivier Chastel, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds
Verts/ALE	Rasmus Andresen, David Cormand, Alexandra Geese, Francisco Guerreiro
ECR	Johan Van Overtveldt
GUE/NGL	Silvia Modig, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
NI	Mario Furore, Mislav Kolakušić

 

2	-
ID	Joachim Kuhs, Hélène Laporte

 

4	0
ID	Anna Bonfrisco, Valentino Grant
ECR	Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

• [1] UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
• [2] UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
• [3] UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
• [4] UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
• [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
• [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0166.
• [7] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0123.
• [8] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.
• [15] Mnenje št. 5/2020 (v skladu s členoma 288(4) in 322(1)(a) PDEU) o predlogih Komisije 2020/0006 (COD) z dne 14. januarja 2020 in 28. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, dostopno na https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/OP20_05/OP20_05_SL.pdf
• [9] Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1).
• [10] Uredba (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, ter Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 334, 27.12.2019, str. 1).
• [11]  Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
• [12] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0099
• [13] 17,746 milijarde EUR za obdobje 2021–2027 v cenah iz leta 2018 (v povprečju 2,542 milijarde EUR letno).
• [14]  Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0050.
• [15] Mnenje št. 5/2020 (v skladu s členoma 288(4) in 322(1)(a) PDEU) o predlogih Komisije 2020/0006 (COD) z dne 14. januarja 2020 in 28. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, dostopno na https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/OP20_05/OP20_05_SL.pdf
• [16] Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
• [17] Performance Audit of Actions Funded in Euronews, končno poročilo, Moore Stephens, 28. junij 2016, str. 8.
• [18] COM(2018)0631.
• [19]
  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0010_SL.html in
  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0153_SL.html
• [20]https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-8-2019-0040_SL.html