Postopek : 2020/0152(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0208/2020

Predložena besedila :

A9-0208/2020

Razprave :

PV 23/11/2020 - 17
CRE 23/11/2020 - 17
PV 10/02/2021 - 9
CRE 10/02/2021 - 9

Glasovanja :

PV 24/11/2020 - 11
PV 25/11/2020 - 14
PV 11/02/2021 - 2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0317
P9_TA(2021)0046

<Date>{03/11/2020}3.11.2020</Date>
<NoDocSe>A9‑0208/2020</NoDocSe>
PDF 247kWORD 91k

<TitreType>POROČILO</TitreType>     <RefProcLect>***I</RefProcLect>

<Titre>o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19</Titre>

<DocRef>(COM(2020)0280 – C9-0210/2020 – 2020/0152(COD))</DocRef>


<Commission>{ECON}Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</Commission>

Poročevalec: <Depute>Markus Ferber</Depute>

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

(COM(2020)0280 – C9-0210/2020 – 2020/0152(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0280),

 ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0210(2020)),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0208/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[*]

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2020/0152(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pandemija COVID-19 je resno prizadela ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme in gospodarstva in finančne sisteme držav članic. Komisija je v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 27. maja 2020 z naslovom: „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“[1] poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja v prihodnjih mesecih še naprej izziv. Zato je nujno podpreti okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in sicer s skrajšanjem upravnih postopkov z uvedbo omejenih ciljnih sprememb obstoječe finančne zakonodaje. Splošni cilj predlogov sprememb bi zato moral biti odprava nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba začasnih izjem, ki štejejo za učinkovite pri blaženju gospodarskih pretresih. Predlogi sprememb ne bi smeli povzročiti še večjega bremena za sektor, bolj zapletena zakonodajna vprašanja pa bi bilo treba rešiti v okviru načrtovane revizije direktive MiFID II. Ta sveženj ukrepov se sprejme pod oznako „sveženj za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi“.

(2) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta[2] o trgih finančnih instrumentov je bila sprejeta leta 2014 kot odziv na finančno krizo v letih 2007–2008. Ta direktiva je znatno okrepila finančni sistem v Uniji in zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev v vsej Uniji. Lahko bi razmislili o nadaljnjih prizadevanjih za zmanjšanje regulativne kompleksnosti in stroškov za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, ter za odpravo izkrivljanj konkurence, pod pogojem, da se obenem zadostno upošteva zaščita vlagateljev.

(3) Kar zadeva zahteve, namenjene zaščiti vlagateljev, Direktiva 2014/65/EU ni v celoti izpolnila svojega cilja prilagoditve ukrepov, da bi v zadostni meri upoštevali značilnosti posamezne kategorije vlagateljev (neprofesionalne in profesionalne stranke ter primerne nasprotne stranke). Nekatere od teh zahtev niso vedno povečale zaščite vlagateljev. Ravno nasprotno, včasih so celo ovirale nemoteno izvajanje naložbenih odločitev. Da bi okrepili zaščito vlagateljev, je treba v oceni primernosti nujno upoštevati stopnjo zadolženosti malih vlagateljev, predvsem glede na naraščajočo stopnjo zadolženosti potrošnikov zaradi pandemije COVID-19. Poleg tega bi lahko spremenili nekatere zahteve iz Direktive 2014/65/EU, da bi omogočili izvajanje investicijskih storitev, pod pogojem, da se sprememba izvede na uravnotežen način, ki v celoti ščiti vlagatelje.

(4) Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov lahko omejijo prodajo podjetniških obveznic. Podjetniške obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa se na splošno štejejo za varne in enostavne produkte, ki so primerni za neprofesionalne stranke. Takšna klavzula ščiti vlagatelje pred izgubami v primeru, ko se izdajatelj odloči za predčasno odplačilo, saj tem vlagateljem zagotovi plačilo, ki je enakovredno trenutni neto vrednosti kuponov, ki bi jih prejeli, če obveznica ne bi bila odpoklicana. Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov se zato ne bi smele več uporabljati za podjetniške obveznice s takšnimi klavzulami.

(5) Poziv Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) k predložitvi dokazov glede učinka spodbud ter zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev iz Direktive 2014/65/EU ter javno posvetovanje Komisije sta potrdila, da profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke ne potrebujejo standardiziranih in obveznih informacij o stroških, saj potrebne informacije prejmejo že v pogajanjih s svojim ponudnikom storitev. Te informacije so prilagojene njihovim potrebam in so pogosto podrobnejše. Primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke bi morale zato biti izvzete iz zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev, razen v zvezi s storitvami investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, saj profesionalne stranke v razmerjih upravljanja portfelja ali investicijskega svetovanja nimajo nujno dovolj strokovnega znanja, da bi bile izvzete iz razkritij stroškov in dajatev.

(6) Od investicijskih podjetij se trenutno zahteva, da izvedejo analizo stroškov in koristi nekaterih dejavnosti portfelja v primeru zdajšnjih razmerij s strankami, v katerih se zamenjujejo finančni instrumenti. Investicijska podjetja morajo tako od stranke pridobiti potrebne informacije in biti sposobna dokazati, da koristi take zamenjave prevladajo nad stroški. Ker se profesionalne stranke navadno pogosto poslužujejo zamenjav, je ta postopek zanje preveč obremenjujoč in bi morale biti zato izvzete iz te zahteve, pri tem pa ohraniti možnost vključitve. Ker neprofesionalne stranke potrebujejo višjo stopnjo zaščite, bi morala biti ta možnost omejena na profesionalne stranke.

(7) Stranke v trajnem razmerju z investicijskim podjetjem bodisi periodično bodisi na podlagi sprožilcev prejemajo obvezna poročila o storitvah. Tovrstna poročila o storitvah niso koristna niti za investicijska podjetja niti za njihove profesionalne stranke. Navedena poročila so se zlasti izkazala za nekoristna za profesionalne stranke na izrazito nestabilnih trgih, saj se poročila zagotavljajo zelo pogosto in številčno. Profesionalne stranke pogosto teh poročil bodisi ne berejo bodisi se nanje odzovejo s hitrimi naložbenimi odločitvami, namesto da bi še naprej izvajale dolgoročne naložbene strategije. Primerne nasprotne stranke zato ne bi smele več prejemati takih poročil o storitvah, profesionalne stranke pa bi morale imeti možnost, da se odločijo za prejemanje takih poročil.

(8) Z Direktivo 2014/65/EU so bile uvedene zahteve glede poročanja o izvrševanju naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za stranke. Navedena tehnična poročila vsebujejo velike količine podrobnih kvantitativnih informacij o mestu izvrševanja, finančnem instrumentu, ceni, stroških in verjetnosti izvršitve. Vlagatelji jih redko berejo, kar dokazuje zelo majhno število prenosov s spletnih mest investicijskih podjetij. Ker ta poročila vlagateljem ne omogočajo smiselnih primerjav na podlagi navedenih podatkov, bi bilo treba njihovo objavo začasno ukiniti.

(9) Da se omogoči komunikacija med investicijskimi podjetji in njihovimi strankami ter s tem sam naložbeni postopek, se informacije o naložbah ne bi smele več zagotavljati v papirni obliki, temveč bi se morale privzeto zagotavljati v elektronski obliki. Neprofesionalne stranke bi vseeno morale imeti možnost, da zahtevajo nadaljnje zagotavljanje informacij v papirni obliki.

(10) Direktiva 2014/65/EU omogoča, da osebe, ki profesionalno trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ter pravicami do emisije in njihovimi izvedeni finančni instrumenti, uveljavljajo izvzetje iz dovoljenja kot investicijsko podjetje, kadar je trgovalna dejavnost pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti. Te osebe, ki se prijavijo za preizkus pomožne dejavnosti, morajo vsako leto obvestiti zadevni pristojni organ o tem, da uporabljajo navedeno možnost, in predložiti potrebne elemente za izpolnitev obeh kvantitativnih preizkusov, ki določata, ali je njena trgovalna dejavnost pomožna glede na njeno glavno dejavnost. Prvi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti podjetja s skupnim trgovanjem v Uniji na podlagi razreda sredstev. Drugi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti, pri čemer vključi vse razrede sredstev, s skupnim trgovanjem s finančnimi instrumenti po podjetjih na ravni skupine. Obstaja tudi alternativna oblika drugega preizkusa, ki zajema primerjavo ocenjenega kapitala, uporabljenega za špekulativno trgovalno dejavnost, z dejanskim zneskom kapitala, uporabljenega na ravni skupine za glavno dejavnost. Ti kvantitativni testi bi morali še naprej služiti kot osnovno pravilo za izvzetje pomožne dejavnosti. Alternativno bi morali imeti nacionalni nadzorni organi možnost, da ob upoštevanju jasno opredeljenih pogojev upoštevajo kvalitativne elemente. ESMA bi moral biti pooblaščen, da zagotovi smernice glede okoliščin, pod katerimi bi nacionalni organi lahko uporabili kvalitativni pristop, ter oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov o kvalitativnih merilih. Osebe, ki so upravičene do izvzetja, vključno z vzdrževalci trga, poslujejo za svoj račun ali pa opravljajo investicijske storitve (razen poslovanja za svoj račun) za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti. Izvzetje bi bilo mogoče za oba primera posamezno in združeno v primeru pomožne dejavnosti gledano na ravni skupine. Navedeno izvzetje ne bi smelo biti mogoče za osebe, ki uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali so del skupine, katere glavna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev ali bančnih dejavnosti, ali delujejo kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. ▌

(11) Pristojni organi morajo trenutno izračunavati in uveljavljati omejitve pozicij glede velikosti neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC, ki jih določi Komisija. Ker se je ureditev omejitev pozicij izkazala kot neugodna za razvoj novih trgov primarnih proizvodov, bi bilo treba nastajajoče trge primarnih proizvodov izključiti iz ureditve omejitev pozicij. Namesto tega bi se morale omejitve pozicij uporabljati le za tiste izvedene finančne instrumente na blago, ki se štejejo za pomembne ali kritične izvedene finančne instrumente na blago, in njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC. Pomembni ali kritični izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti na energente z obsegom odprtih pozicij najmanj 300 000 neporavnanih lotov v obdobju enega leta. Zaradi svojega ključnega pomena za državljane se bo za kmetijske proizvode, katerih osnovno blago je namenjeno za prehrano ljudi, in njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC še naprej uporabljala sedanja ureditev omejitev pozicij. ESMA bi bilo treba pooblastiti, da pripravi osnutke regulativnih standardov za opredelitev kmetijskih proizvodov, katerih osnovno blago je namenjeno za prehrano ljudi, za katere veljajo omejitve pozicij, ter kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo omejitve pozicij. V zvezi s pomembnimi in kritičnimi izvedenimi finančnimi instrumenti bi moral ESMA upoštevati obseg 300 000 neporavnanih lotov odprtih pozicij v obdobju enega leta, število udeležencev na trgu in osnovno blago.

(12) Direktiva 2014/65/EU ne dovoljuje izvzetja glede varovanja pred tveganjem za noben finančni subjekt. Več pretežno poslovnih skupin, ki je za namene trgovanja ustanovilo finančni subjekt, se je znašlo v položaju, ko njihov finančni subjekt ni mogel izvesti vsega trgovanja za skupino, saj ni bil upravičen do izvzetja glede varovanja pred tveganjem. Zato bi bilo treba uvesti ozko opredeljeno izvzetje glede varovanja pred tveganjem za finančne nasprotne stranke. To izvzetje glede varovanja pred tveganjem bi moralo biti na voljo, kadar je oseba v okviru pretežno poslovne skupine registrirana kot investicijsko podjetje in trguje v imenu te poslovne skupine. Da se to izvzetje glede varovanja pred tveganjem omeji zgolj na tiste finančne subjekte, ki trgujejo za nefinančne subjekte v pretežno poslovni skupini, bi bilo treba to izvzetje glede varovanja pred tveganjem uporabiti za tiste pozicije finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini.

(13) Celo v likvidnih pogodbah le omejeno število udeležencev na trgu običajno deluje kot vzdrževalec trga na blagovnih borzah. Ko morajo ti udeleženci na trgu uveljaviti omejitve pozicij, ne morejo biti enako učinkoviti, kot so vzdrževalci trga. Zato bi bilo treba uvesti izvzetje iz ureditve omejitev pozicij za finančne in nefinančne nasprotne stranke, in sicer za pozicije, ki izhajajo iz poslov, namenjenih izpolnjevanju obveznega zagotavljanja likvidnosti.

(13a) Spremembe ureditve omejitev pozicij so namenjene za podporo razvoju novih energetskih pogodb, predvsem na trgu električne energije, in niso namenjene sproščanju režima za pogodbe o kmetijskih proizvodih.

(14) Sedanja ureditev omejitev pozicij ne priznava edinstvenih značilnosti listinjenih izvedenih finančnih instrumentov. Listinjeni izvedeni finančni instrumenti bi morali biti zato izključeni iz ureditve omejitev pozicij.

(15) Od začetka veljavnosti Direktive 2014/65/EU ni bila identificirana nobena ista pogodba za izvedene finančne instrumente na blago. Zaradi pojma „ista pogodba“ v navedeni direktivi je metodologija za določitev omejitve za druge mesece škodljiva za mesto trgovanja z manj likvidnim trgom, kadar si mesta trgovanja konkurirajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi. Zato bi bilo treba sklic na „isto pogodbo“ v Direktivi 2014/65/EU črtati. Pristojni organi bi se morali biti zmožni strinjati, da izvedeni finančni instrumenti na blago, s katerimi se trguje na njihovih mestih trgovanja, temeljijo na istem osnovnem blagu z enakimi značilnostmi, tako da bi se lahko izhodišče za omejitev za druge mesece na najbolj likvidnem trgu za zadevni izvedeni finančni instrument na blago uporabilo kot izhodiščna omejitev za določitev omejitev pozicij drugih mesecev za konkurenčne pogodbe, s katerimi se trguje na manj likvidnih mestih trgovanja.

(16) Obstajajo precejšnje razlike med načini, na katere mesta trgovanja v Uniji upravljajo pozicije. Zato bi bilo treba po potrebi okrepiti nadziranje upravljanja pozicij.

(17) Za zagotovitev nadaljnjega razvoja blagovnih borz v EU, denominiranih v eurih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z opredelitvijo, za katere izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in za katere kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente bi morale veljati omejitve pozicij, glede postopka, po katerem lahko osebe vložijo zahtevek za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije, ki izhajajo iz poslov, namenjenih izpolnitvi obveznega zagotavljanja likvidnosti, postopka, po katerem lahko finančni subjekti, ki so del pretežno poslovne skupine, vložijo zahtevek za izvzetje glede varovanja za pozicije finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini, ter v zvezi s pojasnitvijo vsebine nadziranja upravljanja pozicij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje[3]. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(18) Sistem EU za trgovanje z emisijami je vodilna politika Unije za razogljičenje gospodarstva v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Trgovanje s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavlja pomemben element trga ogljika Unije, urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014. Izvzetje pomožne dejavnosti na podlagi Direktive 2014/65/EU nekaterim udeležencem na trgu omogoča, da so dejavni na trgih s pravicami do emisije, ne da bi morali imeti dovoljenje kot investicijska podjetja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Glede na pomen urejenih, dobro reguliranih in nadzorovanih finančnih trgov, veliko vlogo sistema za trgovanje z emisijami pri doseganju ciljev Unije na področju trajnosti in vlogo, ki jo ima dobro delujoč sekundarni trg s pravicami do emisije pri podpiranju delovanja sistema za trgovanje z emisijami, je bistveno, da je izvzetje pomožne dejavnosti ustrezno zasnovano, da lahko prispeva k navedenim ciljem. To je še zlasti relevantno, kadar trgovanje s pravicami do emisij poteka na mestih trgovanja v tretjih državah. Za zagotovitev zaščite finančne stabilnosti Unije, celovitosti trga, zaščite vlagateljev, enakih konkurenčnih pogojev ter nadaljnjega preglednega in zanesljivega delovanja sistema za trgovanje z emisijami z namenom stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij bi morala Komisija spremljati nadaljnji razvoj trgovanja s pravicami do emisij in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji in tretjih državah, oceniti učinek izvzetja pomožne dejavnosti na sistem za trgovanje z emisijami ter po potrebi predlagati morebitne ustrezne spremembe glede področja uporabe in uporabe izvzetja pomožne dejavnosti.

(19) Direktivo 2014/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20) Cilji, ki se jih prizadeva doseči s to spremembo, so namenjeni dopolnitvi že obstoječe zakonodaje EU in jih je tako mogoče najbolje doseči na ravni Unije in ne z različnimi nacionalnimi pobudami. Finančni trgi so po naravi čezmejni in ta vidik se še krepi. Ločeno nacionalno posredovanje bi bilo zaradi tega povezovanja precej manj učinkovito ter bi povzročilo razdrobitev trgov, s tem pa regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence.

(20a) Ker cilja te direktive, in sicer poglobitve že obstoječe zakonodaje Unije, ki zagotavlja enotne in ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(21) V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih[4] se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(21a) Predlogi sprememb bi morali biti namenjeni uvedbi začasnih izjem in odpravi očitnih birokratskih ovir, da bi omilili gospodarsko krizo; zato s predlogi sprememb ne bi smeli odpirati zapletenih zakonodajnih vprašanj, ki bi utegnila povzročiti še večje breme za sektor. Večje spremembe zakonodaje bi morali najprej ponovno oceniti v okviru načrtovane revizije direktive MiFID II,

 

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1
Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1) člen 2 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j) osebe, ki:

(i) poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno z vzdrževalci trga, razen oseb, ki poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank; ali

(ii) opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti,

pod pogojem, da:

 je v vsakem od teh primerov posamično in na skupni osnovi pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti, če se obravnava na ravni skupine;

 navedene osebe niso del skupine, katere glavna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive, opravljanje katere koli dejavnosti s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU oziroma delovanje v vlogi vzdrževalca trga za izvedene finančne instrumente na blago;

 te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja;

 navedene osebe na zahtevo poročajo pristojnemu organu, na podlagi česa so ocenile, da je njihova dejavnost iz točk (i) in (ii) pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti;“

(ba) doda se naslednji odstavek:

„(4a)  Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena se lahko države članice odločijo za uporabo kvalitativnih meril glede izjem iz točke (j) odstavka 1.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi zagotovila smernice glede kvalitativnih meril, na podlagi katerih se lahko oceni, ali se uporabljajo izvzetja iz točke 1(j) tega člena.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. aprila 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

(2) člen 4(1) se spremeni:

(a) vstavi se naslednja točka (8a):

„(8a) „zamenjava finančnih instrumentov“ pomeni prodajo finančnega instrumenta in nakup drugega finančnega instrumenta ali uveljavitev pravice do spremembe v zvezi z obstoječim finančnim instrumentom;“

(b) vstavi se naslednja točka (50a):

„(50a) „podjetniške obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa“ pomeni podjetniške obveznice s klavzulo, ki izdajatelja v primeru predčasnega odplačila obvezuje, da vlagatelju vrne glavnico obveznice in neto sedanjo vrednost kuponov, ki bi jih vlagatelj prejel, če obveznica ne bi bila odpoklicana;“

(c) vstavi se naslednja točka (62a):

„(62a) ‚elektronska oblika‘ pomeni vsak trajen nosilec podatkov, ki ni papir;“

(3) v členu 16(3) se doda naslednji pododstavek:

„Zahteve iz drugega do petega pododstavka tega odstavka se ne uporabljajo za podjetniške obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa.“;

(4) člen 24 se spremeni:

(a) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se ne uporablja za podjetniške obveznice s klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa.“;

(b) V odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar se dogovor o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta sklene z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ki preprečuje predhodno zagotavljanje informacij o stroških in dajatvah, lahko investicijsko podjetje informacije o stroških in dajatvah zagotovi brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i) investicijsko podjetje je stranki omogočilo, da odloži sklenitev posla, dokler ne prejme informacij;

(ii) stranka je soglašala, da prejme informacije brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla.

Investicijsko podjetje stranki ponudi možnost, da te informacije prejme po telefonu pred sklenitvijo posla.”;

(c) vstavi se naslednji odstavek 5a:

 „5a. Investicijska podjetja vlagateljem ali potencialnim vlagateljem zagotovijo vse informacije, ki jih zahteva ta direktiva, v elektronski obliki, razen kadar je vlagatelj ali potencialni vlagatelj mali vlagatelj ali potencialni mali vlagatelj, ki je zahteval prejem informacij v papirni obliki; v tem primeru se te informacije zagotovijo v papirni obliki in brezplačno.

Investicijska podjetja obvestijo neprofesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne stranke, da imajo možnost prejemanja informacij v papirni obliki.

Investicijska podjetja obstoječe neprofesionalne stranke, ki so v preteklosti informacije, ki se zahtevajo na podlagi te direktive, prejemale v papirni obliki, vsaj osem tednov pred pošiljanjem navedenih informacij v elektronski obliki obvestijo o tem, da bodo te informacije prejele v elektronski obliki. Investicijska podjetja obvestijo obstoječe neprofesionalne stranke, da lahko izberejo, ali želijo informacije še naprej prejemati v papirni obliki ali pa jih želijo odslej prejemati v elektronski obliki. Investicijska podjetja obstoječe neprofesionalne stranke obvestijo tudi o samodejnem prehodu na elektronsko obliko, če v osmih tednih ne bodo zahtevale nadaljevanja zagotavljanja informacij v papirni obliki. Obstoječih neprofesionalnih strank, ki informacije, ki jih zahteva ta direktiva, že prejemajo v elektronski obliki, ni treba obveščati.“

(ca) vstavi se naslednji odstavek 9a:

„9a. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja lahko skupaj plačajo za opravljanje storitev izvrševanja in izvajanje investicijskih raziskav, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) pred izvedbo storitev izvrševanja ali investicijskih raziskav investicijsko podjetje in ponudnik raziskav skleneta sporazum, ki določa, kolikšen delež skupnega plačila je namenjen za investicijske raziskave;

(b) investicijsko podjetje stranko obvesti o skupnem plačilu;

(c) storitve izvrševanja, za katere je plačilo skupno, se nanašajo izključno na izdajatelje, ki v obdobju 36 mesecev pred izvedbo investicijskih raziskav niso presegli tržne kapitalizacije 1 milijarde EUR;

 Za namene tega člena se investicijska raziskava razume kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki se nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov ali drugih sredstev ali izdajatelja ali morebitne izdajatelje finančnih instrumentov, oziroma kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki so tesno povezane z določenim sektorjem ali trgom in zadevajo oblikovanje stališč o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju ali trgu.

Investicijske raziskave obsegajo tudi gradivo ali storitve, ki izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni finančnih instrumentov ali sredstev ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri obveščanju o investicijski strategiji in zaradi svoje pomembnosti ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu njegovih strank, katerim zaračuna te raziskave.

 

(5) V členu 25(2) se doda naslednji pododstavek:

„Pri zagotavljanju storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki vključujejo zamenjavo finančnih instrumentov, investicijska podjetja analizirajo stroške in koristi zamenjave finančnih instrumentov. Pri zagotavljanju storitev investicijskega svetovanja investicijska podjetja stranke obvestijo, ali koristi take zamenjave finančnih instrumentov presegajo stroške take zamenjave.“;

(5a) v členu 25(6) se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se ne uporablja za obveznosti v zvezi s pragovi za poročanje o izgubah iz člena 25a te direktive.“

(5b) v členu 25(8) se uvodni del spremeni:

“8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da se zagotovi, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz odstavkov 2 do 6 tega člena, vključno z informacijami, ki se pridobijo pri oceni primernosti ali ustreznosti storitev in finančnih instrumentov za stranke, merili za ocenjevanje nekompleksnih finančnih instrumentov za namene iz točke (a)(vi) odstavka 4 tega člena, vsebino in obliko evidenc in sporazumi o zagotavljanju storitev za stranke in rednih poročil strankam o opravljenih storitvah, ni pa jim treba izpolnjevati obveznosti v zvezi s pragovi za poročanje o izgubah iz člena 25a. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:“

(5c)  vstavi se naslednji člen 25a:

„Člen 25a

Pragovi za poročanje o izgubah

(1) Investicijska podjetja, ki izvajajo storitve upravljanja portfeljev, v primerih, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na začetku vsakega obdobja poročanja, zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %, stranke o tem obvestijo najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.

(2) Investicijska podjetja, ki imajo račun neprofesionalne stranke, ki vključuje pozicije v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom ali v poslih s pogojnimi obveznostmi, stranko obvesti o primerih, ko se začetna vrednost vsakega instrumenta zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %. Poročanje v skladu s tem členom se izvaja po posameznih instrumentih, razen če je s stranko dogovorjeno drugače, poroča pa se najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.“

 

(6) v členu 27(3) se doda naslednji pododstavek:

„Zahteva glede poročanja iz tega odstavka pa se ne uporablja do [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi + 2 leti]; Evropska komisija temeljito pregleda ustreznost zahtev glede poročanja iz tega odstavka in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi + 1 leto] .“;

(6a) v členu 27(6) se doda naslednji pododstavek:

Evropska komisija temeljito pregleda ustreznost zahtev glede poročanja iz tega odstavka in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi + 1 leto] .“;

(7) vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a
Storitve, ki se zagotavljajo profesionalnim strankam

(1) Zahteve iz točke (c) člena 24(4) se ne uporabljajo za druge storitve profesionalnim strankam, razen investicijskega svetovanja in upravljanja portfeljev. Zahteve iz točke (c) člena 24(4) se ne uporabljajo za upravičene nasprotne stranke.

(2) Zahteve iz tretjega pododstavka člena 25(2) in člena 25(6) se ne uporabljajo za storitve profesionalnim strankam, če te stranke investicijskega podjetja pisno ne obvestijo, da želijo izkoristiti pravice iz navedenih določb. 

(3) Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vodijo evidenco pisnih zahtevkov iz odstavka 2.“;

(8) v členu 30 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja, pooblaščena za izvrševanje naročil za račun strank, za poslovanje za svoj račun ali za sprejemanje in posredovanje naročil, možnost izvedbe ali sklenitve poslov s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morala izpolnjevati zahteve iz člena 24 (razen odstavka 5a), člena 25, člena 27 in člena 28(1) glede teh poslov ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.“;

(9) člen 57 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v skladu z metodologijo izračunavanja, ki jo določi ESMA v regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu z odstavkom 3, določijo in uveljavijo omejitve pozicij glede velikosti neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode in kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC. Omejitve se določijo na podlagi vseh pozicij, ki jih ima oseba, in pozicij, ki jih ima združena skupina oseb v imenu zadevne osebe, za:

(a) preprečevanje zlorabe trga;

(b) podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg, in zlasti za zagotavljanje konvergence med cenami izvedenih finančnih instrumentov v dobavnem mesecu ter promptnimi cenami osnovnega blaga, brez poseganja v oblikovanje cen na zadevnem trgu osnovnega blaga.

Omejitve pozicij se ne uporabljajo za:

(a) pozicije nefinančnega subjekta ali pozicije, ki se hranijo v njegovem imenu in ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo tega nefinančnega subjekta;

(b) pozicije finančnega subjekta, ki je del nefinančne skupine in deluje v imenu te nefinančne skupine, ali pozicije, ki se hranijo v njegovem imenu in ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo navedene nefinančne skupine;

(c) pozicije finančnih in nefinančnih nasprotnih strank za pozicije, ki objektivno merljivo izhajajo iz poslov, sklenjenih zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja iz točke (c) četrtega pododstavka člena 2(4);

(d) vrednostne papirje iz točke (44)(c) člena 4(1), povezani z osnovnim proizvodom ali osnovnim blagom, kot je navedeno v oddelku C(10) Priloge I.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi postopek za finančne subjekte, ki so del pretežno poslovne skupine in ki lahko vložijo zahtevek za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije navedenega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi postopek, po katerem lahko osebe vložijo zahtevek za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije, ki izhajajo iz poslov, sklenjenih zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [9 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b) odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago iz odstavka 1 ter metodologijo izračunavanja, ki jo pristojni organi uporabljajo za izračunavanje omejitev pozicij promptnega meseca in omejitev pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično in v gotovini, na podlagi značilnosti ustreznega izvedenega finančnega instrumenta.

Pri določanju kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov ESMA upošteva naslednje dejavnike:

(a) velikost obsega odprtih pozicij 300 000 neporavnanih lotov v povprečju v obdobju enega leta;

(b) število udeležencev na trgu;

(c) blago, ki je osnova za zadevni izvedeni finančni instrument.

Pri določanju metodologije izračunavanja iz prvega pododstavka ESMA upošteva naslednje dejavnike:

(a) dobavljivo količino osnovnega blaga;

(b) skupni obseg odprtih pozicij v navedenem izvedenem finančnem instrumentu in skupni obseg odprtih pozicij v drugih finančnih instrumentih na enako osnovno blago;

(c) število in velikost udeležencev na trgu;

(d) značilnosti blagovne borze, vključno z vzorci proizvodnje, potrošnje in prevoza na trg;

(e) razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov;

(f) izkušnje investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo določeno mesto trgovanja, in drugih jurisdikcij v zvezi z omejitvami pozicij.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do [9 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Pristojni organ določi omejitve pozicij za kritične ali pomembne pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, kot je določeno v regulativnih tehničnih standardih, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkom 3, ter z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode na podlagi metodologije izračunavanja, določene v regulativnih tehničnih standardih, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkom 3. Navedena omejitev pozicije vključuje gospodarsko enakovredne pogodbe OTC.

Kadar pride do znatnih sprememb na trgu, vključno z znatnimi spremembami dobavljive količine ali obsega odprtih pozicij, pristojni organ pregleda omejitve pozicij na podlagi svoje določitve dobavljive količine in obsega odprtih pozicij ter ponastavi omejitev pozicij v skladu z metodologijo izračunavanja, določeno v regulativnih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 3.“;

(c) odstavki 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:

„6. Kadar se z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode in kritičnimi ali pomembnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi trguje v znatnem obsegu na mestih trgovanja v več kot eni jurisdikciji, pristojni organ mesta trgovanja, kjer se opravi največja količina trgovanja (osrednji pristojni organ), določi enotno omejitev pozicije, ki se uporablja za vse trgovanje s tem izvedenim finančnim instrumentom. Osrednji pristojni organ svetuje pristojnim organom drugih mest trgovanja, kjer se s tem izvedenim finančnim instrumentom trguje v znatnih količinah, glede enotne omejitve pozicije, ki se uporablja, in sprememb te enotne omejitve pozicije. Pristojni organi, ki se ne strinjajo, da osrednji pristojni organ določi enotno omejitev pozicije, pisno izčrpno in podrobno navedejo razloge, zakaj menijo, da zahteve iz odstavka 1 niso bile izpolnjene. ESMA razreši vse spore, ki izhajajo iz nesoglasij med pristojnimi organi.

Pristojni organi mest trgovanja, na katerih se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode in kritičnimi ali pomembnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi, in pristojni organi imetnikov pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih vzpostavijo dogovore o sodelovanju, ki vključujejo izmenjavo ustreznih podatkov, da se omogočita spremljanje in izvrševanje enotne omejitve pozicije.

7. ESMA vsaj enkrat letno spremlja, kako pristojni organi izvajajo omejitve pozicij, določene v skladu z metodologijo izračunavanja, ki jo je določil ESMA v odstavku 3. Pri tem zagotovi, da se enotna omejitev pozicije učinkovito uporablja za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in kritične ali pomembne pogodbe na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi ne glede na to, kje se z njimi trguje v skladu z odstavkom 6.

8. Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, nadzira upravljanje pozicij, ki vključuje najmanj pooblastila za mesto trgovanja, da se:

(a) spremlja obseg odprtih pozicij oseb;

(b) pridobijo informacije oseb, vključno z vso zadevno dokumentacijo, glede velikosti in namena pozicije ali izpostavljenosti, informacije o upravičenih ali osnovnih lastnikih, kakršnih koli usklajenih dogovorih in kakršnih koli s tem povezanih sredstvih ali obveznostih na osnovnem trgu, pozicijah v povezanih pogodbah na drugih mestih trgovanja in pogodbah OTC prek članov in udeležencev;

(c) od osebe zahteva, da začasno ali stalno zapre ali zmanjša pozicijo ter v primeru, da oseba ne upošteva takšne zahteve, enostransko sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi zaprtje ali zmanjšanje pozicije, ter

(d) zahteva, da oseba začasno ponovno vzpostavi likvidnost na trgu po dogovorjeni ceni in v dogovorjenem obsegu z izrecnim namenom zmanjšanja učinka velike ali prevladujoče pozicije.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi vsebino nadziranja upravljanja pozicij, ter pri tem upošteva značilnosti zadevnih mest trgovanja.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [9 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. “;

(10) v členu 58 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali s pravicami do emisije ali z njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgujejo zunaj mesta trgovanja, osrednjemu pristojnemu organu iz člena 57(6) vsaj dnevno predložijo popolno razčlenitev svojih pozicij izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodb OTC ter pozicij njihovih strank in strank teh strank vse do zadnje stranke v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in po potrebi s členom 8 Uredbe (EU) št. 1227/2011.“;

(11) v členu 90 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Pred 31. decembrom 2021 Komisija pregleda učinek izvzetja iz točke (j) člena 2(1) v zvezi s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter navedenemu pregledu po potrebi priloži zakonodajni predlog o spremembi navedenega izvzetja. Pri tem Komisija oceni trgovanje s pravicami EU do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v EU in tretjih državah, učinek izvzetja iz točke (j) člena 2(1) na zaščito vlagateljev, celovitost in preglednost trgov s pravicami do emisij in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter ali bi bilo treba sprejeti ukrepe v zvezi s trgovanjem na mestih trgovanja v tretjih državah.“

 

Člen 1a

Spremembe Direktive (EU) 2019/878

 

Člen 2(1) Direktive (EU) 2019/878 se spremeni:

(1)  prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice do 28. decembra 2020 sprejmejo in objavijo: (i)  ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami te direktive, kolikor zadevajo kreditne institucije; (ii)   ukrepe, potrebne za uskladitev s členom 1(1) in (9) te direktive, kar zadeva člen 2(5) in (6) ter člen 21b Direktive 2013/36/EU, kolikor zadevajo kreditne institucije in investicijska podjetja.“

(2)  po prvem pododstavku se vstavi naslednji pododstavek:

„O tem takoj obvestijo Komisijo.“

 

Člen 1b

Spremembe Direktive 2013/36/EU

tretji, četrti in peti pododstavek člena 94(2) se nadomestijo z naslednjim:

„Za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja institucije iz člena 92(2), razen v zvezi z zaposlenimi v investicijskih podjetjih, kot so opredeljena v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev naslednjega:

(a)  vodstvena odgovornost in kontrolne funkcije;

(b)  pomembne poslovne enote in pomemben vpliv na profil tveganja zadevne poslovne enote; ter

(c) druge kategorije zaposlenih, ki niso izrecno omenjene v členu 92(2), katerih poklicne dejavnosti podobno pomembno vplivajo na profil tveganja institucije kot dejavnosti kategorij zaposlenih iz navedenega člena.

EBA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. decembra 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kar zadeva regulativne tehnične standarde, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, kot so opredeljena v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se pooblastilo iz člena 94(2) te direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta, še naprej uporablja do 26. junija 2021.

Člen 2
Prenos

(1) Države članice do [9 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice navedene ukrepe uporabljajo od [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

(2) Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 2a

Klavzula o pregledu

Komisija najpozneje do 31. julija 2021 po posvetovanju z ESMA in na podlagi rezultatov javnega posvetovanja, ki ga Komisija opravi dovolj zgodaj, predstavi predlog za pregled Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014. Pregled je širok in upošteva vprašanja, povezana s strukturo trga, podatki, trgovanjem in dejavnostmi po trgovanju, raziskovalnimi pravili, pravili o plačilu spodbud svetovalcem, ravnjo poklicnih kvalifikacij svetovalcev v Evropi, kategorizacijo strank in izstopom Združenega kraljestva iz EU.

Člen 3
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

Referenčni dokumenti

COM(2020)0280 – C9-0210/2020 – 2020/0152(COD)

Datum predložitve EP

27.7.2020

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.9.2020

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

14.9.2020

ITRE

14.9.2020

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

 Datum sklepa

DEVE

23.10.2020

ITRE

10.9.2020

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Markus Ferber

7.9.2020

 

 

 

Datum sprejetja

28.10.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

12

18

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Raffaele Fitto, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Cristian Terheş, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Chris MacManus, Eva Maydell

Datum predložitve

3.11.2020

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ECR

Derk Jan Eppink, Raffaele Fitto, Cristian Terhes, Johan Van Overtveldt, Roberts Zīle

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon-Courtin

 

12

-

GUE/NGL

José Gusmão, Chris MacManus, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini

S&D

Aurore Lalucq

Verts/ALE

Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

18

0

ID

Gunnar Beck, Francesca Donato, Valentino Grant, Jörg Meuthen, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

[*] Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

[1] COM(2020)0456, 27.5.2020.

[2] Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

[3] UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

[4] UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

Zadnja posodobitev: 16. november 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov