POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

10.11.2020 - (COM(2020)0408 – C9-0150/2020 – 2020/0104(COD)) - ***I

Odbor za proračun
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalci: Eider Gardiazabal, Siegfried Mureşan, Dragoș Pîslaru
(Postopek s skupnimi sejami odbori – člen 58 Poslovnika)
Pripravljavci mnenja (*):
Dragoș Pîslaru, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Pascal Canfin, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
François-Xavier Bellamy, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Roberts Zīle, Odbor za promet in turizem
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika


Postopek : 2020/0104(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0214/2020
Predložena besedila :
A9-0214/2020
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

(COM(2020)0408 – C9-0150/2020 – 2020/0104(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0408),

 ob upoštevanju člena 294(2) in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0150/2020),,

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 58 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj,

 ob upoštevanju stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

 ob upoštevanju pisma Odbora za ustavne zadeve,

 ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0214/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[*]

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. V skladu s členom 148 PDEU države članice izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2) Člen 175 PDEU med drugim določa, da bi morale države članice svojo gospodarsko politiko usklajevati tako, da bi dosegale cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174.

(2a) Člen 174 PDEU določa, da Unija za pospeševanje svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Nadalje določa, da si Unija še posebno prizadeva zmanjšati razkorak med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Med temi regijami bi bilo treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, otokom, najbolj oddaljenim regijam in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so zelo redko poseljene najsevernejše regije ter otoške, čezmejne in gorske regije, ter njihovemu izhodiščnemu položaju in posebnostim, ki bi jih bilo treba upoštevati pri izvajanju politik Unije.

(3) Na ravni Unije so evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), ki temelji na načelih evropskega stebra socialnih pravic, cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj, nacionalni energetski in podnebni načrti, sprejeti v okviru upravljanja energetske unije, in načrti za pravičen prehod, okvirji, v katerih se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Obravnavati je treba tudi reforme, ki so osnovane na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti, z namenom ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in trajnostne rasti, zagotavljanja enakih možnosti in socialnega varstva ter enakopravnega dostopa do njih, da se zaščitijo ranljive skupine in izboljša življenjski standard vseh državljanov. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi morale biti po potrebi predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

(3a) Kot je Komisija poudarila v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 ter v pomladanskem in poletnem svežnju evropskega semestra 2020, bi moral evropski semester prispevati k izvajanju evropskega zelenega dogovora, evropskega stebra socialnih pravic in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj.

(4) Izbruh COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske, socialne in proračunske obete v Uniji in po svetu ter od Unije in držav članic zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale resne gospodarske in socialne posledice za vse države članice. Zaradi COVID-19 so se okrepili izzivi, povezani z demografskimi razmerami, socialnim vključevanjem in kohezijo, države članice pa se soočajo z neenakimi posledicami. ▌Kriza zaradi COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih, trajnostnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov ter sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na pretrese in si po njih hitreje, pravično in vključujoče opomorejo. Zaradi nezadostne odpornosti lahko pride do negativnih učinkov prelivanja pretresov med državami članicami ali po vsej Uniji, to pa pomeni izzive za konvergenco in kohezijo v Uniji. V zvezi s tem utegne imeti zmanjšanje financiranja na področju izobraževanja, kulture in zdravstvenega varstva za doseganje hitrega okrevanja nasprotni učinek od želenega. Srednje- in dolgoročne posledice krize zaradi COVID-19 bodo v ključnem odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva in družbe držav članic okrevali po krizi, to pa je odvisno od fiskalnega manevrskega prostora in ukrepov, ki jih imajo države članice na voljo za sprejemanje ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic, ter od odpornosti njihovih gospodarstev in socialnega ogrodja. Trajnostne reforme in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev, ki spodbujajo rast, ▌krepijo ▌odpornost držav članic, povečujejo produktivnost in konkurenčnost ter zmanjšujejo odvisnost od ogljične energije. Zato bodo bistvenega pomena za ponovni zagon gospodarstevter zmanjšanje neenakosti in ▌razlik v Uniji.

(5) Izvajanje trajnostnih reform za povečanje rasti in naložb, ki prispevajo h koheziji in ▌doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev, družb in institucij, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje in sprostitvi potenciala za rast, v skladu s Pariškim sporazumom, je ena izmed prednostnih nalog politike Unije. Te reforme so ▌bistvenega pomena za to, da se okrevanje usmeri na trajnostno, pravično in vključujočo pot in podpre proces navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence. To je po izbruhu pandemije še toliko bolj nujno, da se omogoči hitro okrevanje.

(5a) V členih 2 in 8 PDEU je določeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Zato bi bilo treba v vse politike in zakonodajo Unije vključiti načelo enakosti spolov, vključno s pripravo proračuna, ki bo upošteval vidik spola.

(5b) Ženske so v ospredju boja proti krizi zaradi COVID-19, saj v vsej Uniji prevladujejo med zdravstvenimi delavci, s službenimi obveznostmi pa morajo usklajevati še neplačano oskrbo. Za starše samohranilce, od katerih je 85 % žensk, položaj postaja vse bolj težaven. Naložbe v zanesljivo infrastrukturo za oskrbo so izredno pomembne tudi za zagotavljanje enakosti spolov, krepitev ekonomskega položaja žensk, vzpostavitev odpornih družb, boj proti negotovim razmeram v sektorju, v katerem prevladujejo ženske, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest ter preprečevanje revščine in socialne izključenosti, pozitiven učinek pa imajo tudi na bruto družbeni proizvod, saj več ženskam omogočajo, da opravljajo plačano delo.

(6) Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Zato je v teh razmerah bistveno, da se podprejo strateške javne in zasebne naložbe z evropsko dodano vrednostjo, ublažijo učinki pandemije, da bi pospešili okrevanje, prispevali k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, socialni vključenosti in koheziji, okrepili dolgoročni potencial rasti z oprijemljivimi rezultati v realnem gospodarstvu ter okrepili institucionalno odpornost in pripravljenost na krize. Naložbe v zelene in digitalne tehnologije, raziskave in inovacije, tudi v gospodarstvo, temelječe na znanju, zmogljivosti in procese za pospešitev prehoda na čisto energijo in krožno gospodarstvo, kar bo povečalo energijsko učinkovitost v stanovanjskem in drugih ključnih sektorjih gospodarstva, so pomembne za doseganje pravične, vključujoče in trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo te naložbe pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije. Prav tako je pomembno vlagati v storitve splošnega gospodarskega pomena in socialne storitve splošnega pomena, da se spodbujata socialna vključenost in socialna kohezija.

(6a) Okrevanje in okrepitev odpornosti Unije in njenih držav članic bi bilo treba doseči s financiranjem šestih glavnih evropskih prednostnih nalog, namreč zelenega prehoda, digitalne preobrazbe, ekonomske kohezije, produktivnosti in konkurenčnosti, socialne in teritorialne kohezije, odpornosti institucij in ukrepov za zagotovitev, da vsesplošni zastoj ne bo odločilno zaznamoval naslednje generacije Evropejcev.

(6b) Vlaganje v zelene tehnologije, zmogljivosti in reforme, katerih cilj je podpreti pravičen zeleni prehod, spodbuditi trajnosten energetski prehod, varnost in učinkovitost stanovanj in drugih ključnih gospodarskih sektorjev, je pomembno, če naj bi dosegli dolgoročno razogljičenje gospodarstva ter podnebne in okoljske cilje Unije, spodbujali biotsko raznovrstnost, dosegali trajnostno rast ter spodbujali krožno gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest.

(6c) Z naložbami v digitalne tehnologije, infrastrukturo in procese bo Unija postala konkurenčnejša, z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig, h kateri bodo te naložbe prispevale, pa bo postala tudi odpornejša, bolj inovativna in bolj neodvisna. Reforme in naložbe bi morale zlasti spodbujati digitalizacijo storitev, razvoj digitalne in podatkovne infrastrukture, grozde in vozlišča za digitalne inovacije ter odprte digitalne rešitve. Digitalni prehod bi moral spodbujati tudi digitalizacijo malih in srednjih podjetij. Javna naročila bi morala spoštovati načela interoperabilnosti, energetske učinkovitosti in varstva osebnih podatkov, omogočati udeležbo malih in srednjih podjetij in zagonskih podjetij ter spodbujati uporabo odprtokodnih rešitev.

(6d) Reforme in naložbe, usmerjene v povečanje gospodarske kohezije in produktivnosti, podporo malih in srednjih podjetij, krepitev enotnega trga in povečanje konkurenčnosti, bi morale omogočiti trajnostno oživitev gospodarstva Unije. Te reforme in naložbe bi morale spodbujati tudi podjetništvo, socialno gospodarstvo, razvoj trajnostne infrastrukture in prometa ter industrializacijo in ponovno industrializacijo, pa tudi ublažiti učinek krize na postopek sprejemanja enotne valute v državah članicah, ki še niso članice euroobmočja.

(6da) Reforme in naložbe bi morale okrepiti tudi socialno kohezijo ter prispevati k boju proti revščini in brezposelnosti. Spodbujati bi morale ustvarjanje visokokakovostnih in stabilnih delovnih mest, vključevanje prikrajšanih skupin in kategorij državljanov, omogočiti krepitev socialne infrastrukture in storitev, socialnega dialoga ter socialne zaščite in blaginje. Takšni ukrepi so izjemno pomembni za oživitev naših gospodarstev, pri tem pa nihče ne sme biti zapostavljen.

(6e) Unija bi morala ukrepati, da naslednja generacija Evropejcev ne bi čutila trajnih posledic krize zaradi COVID-19 in da se ne bi generacijska vrzel še poglobila. Potrebne so reforme in naložbe, s katerimi bomo spodbujali izobraževanje, znanja in spretnosti, tudi digitalna, ter njihovo vlogo povečali prek generacijsko usmerjenih prednostnih nalog za izpopolnjevanje, preusposabljanje in prekvalifikacijo aktivne delovne sile, poskrbeli za programe vključevanja za brezposelne ter podprli naložbene politike, ki bodo otrokom in mladini prinesle večje možnosti v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, prehrano, zaposlitvijo in stanovanjem, pa tudi politike za premoščanje generacijske vrzeli.

(6f) Med krizo zaradi COVID-19 se je tudi izkazalo, da je treba okrepiti institucionalno in upravno odpornost ter pripravljenost na krize, zlasti z izboljšanjem nepretrganega poslovanja podjetij in javnih služb, ter dostopnost in zmogljivost sistemov zdravstva in oskrbe, izboljšati učinkovitost javne uprave in nacionalnih sistemov, med drugim tudi z zmanjšanjem upravnega bremena, ter izboljšati učinkovitost pravosodnih sistemov in boja proti goljufijam, pa tudi nadzor na področju preprečevanja pranja denarja. Upoštevati bi bilo treba izkušnje iz krize in povečati odpornost institucij v državah članicah.

(6g) Vsaj 40 % sredstev posameznih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) bi bilo treba uporabiti za vključevanje podnebnih ukrepov in ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati, da bi bilo treba vsaj 37 % zneska posameznih načrtov za okrevanje in odpornost nameniti za financiranje vključevanja podnebnih ukrepov. Poleg tega bi morali biti načrti skladni s strategijo Unije za enakost spolov 2020–2025.

(6h) Vsaj 20 % sredstev posameznih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma bi treba uporabiti za izvajanje evropske digitalne strategije in vzpostavitev enotnega digitalnega trga, da bi povečali konkurenčnost Unije na svetovni ravni in zagotovili, da bo Unija odpornejša, bolj inovativna in strateško neodvisna.

(6i) Vsaj 7 % sredstev posameznih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma bi bilo treba nameniti za naložbene in reformne ukrepe, ki spadajo v okvir šestih evropskih prednostnih nalog, celotni znesek sredstev, dodeljenih mehanizmu, pa bi moral spadati v okvir šest evropskih prednostnih nalog.

(6j) Splošni cilj mehanizma bi moral prispevati k reševanju izzivov na področju šestih evropskih prednostnih nalog, določenih v tej uredbi, in sicer s spodbujanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, prispevati k političnim ciljem Unije ter ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, evropskega stebra socialnih pravic in Pariškega sporazuma, poleg tega pa tudi spodbujati krepitev enotnega trga. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, ▌obnovitvi potenciala gospodarstev Unije za rast in v obdobju po pandemiji COVID-19 spodbujati ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast.

(6k) Instrument bi moral prispevati k okrevanju in odpornosti z reformami in naložbami, ki koristijo družbi, prebivalstvu, zlasti otrokom, mladim in ranljivim skupinam, z izobraževanjem in usposabljanjem, izboljšanjem poslovnega okolja, okviri za insolventnost, bojem proti agresivnim davčnim praksam, modernizacijo naših gospodarstev in industrije, raziskavami in inovacijami, trajnostno digitalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter povezljivostjo. Mehanizem bi moral prispevati tudi k razvoju trajnostnega krožnega gospodarstva, podpirati podjetništvo, tudi mala in srednja podjetja, sektorje zdravstva in oskrbe, kulturo in medije, šport, turizem in gostinstvo, kmetijstvo in agroživilstvo, krepiti biotsko raznovrstnost in varstvo okolja, verige preskrbe s hrano, spodbujati zeleni prehod z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kot tudi prispevati k naložbam v trajnostna in energetsko učinkovita stanovanja. Reforme in naložbe bi morale okrepiti sisteme socialne zaščite in socialnega varstva, javno upravo in storitve splošnega interesa, vključno s pravosodjem in demokracijo, ter prispevati k reševanju demografskih izzivov.

(6l) Kriza zaradi COVID-19 ima resne posledice za socialne dejavnosti v vseh državah članicah. Dejavnosti na področju izobraževanja, kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter v gostinstvu in turizmu, ki so zastale. Unija in države članice bi morale vlagati tudi v tista področja, ki so izjemno pomembna. Države članice bi bilo treba spodbujati, da vsaj 2 % proračunskih sredstev namenijo za kulturni in ustvarjalni sektor, 10 % pa za naložbe v kakovostno in vključujoče izobraževanje.

(7) Trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi bila povezana z doseganjem rezultatov in izvajanjem reform ter javnih naložb držav članic v odgovor na krize, kot je kriza zaradi COVID-19. Oživitev gospodarstva Unije kot celote bi bilo mogoče doseči, tudi z usmerjanjem naložb in usmerjanjem reform v obstoječe strategije in izzive EU, med drugim tudi tiste, opredeljene v evropskem semestru, evropskem stebru socialnih pravic, ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov, nacionalnih načrtih za podnebno energijo, sprejetih v okviru upravljanja energetske unije, in v načrtih za pravični prehod, da bi trajno vplivali na odpornost držav članic.

(8) Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti mehanizem▌, da se zagotovi učinkovita finančna in znatna podpora za krepitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih in zasebnih naložb, ki bi preprečeval neželene učinke in posledice krize zaradi COVID-19 v Uniji. Mehanizem bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov. Instrument bi lahko zajemal tudi ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb s programi za podporo, tudi prek finančnih instrumentov, subvencij ali podobnih shem, pod pogojem, da se upoštevajo pravila o državni pomoči. Vključeval bi lahko tudi ukrepe za spodbujanje razvoja nacionalnih spodbujevalnih bank.

(9) Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov in za doseganje rezultatov, pri čemer se upošteva pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta [3] (finančna uredba).

(9a) Ukrepi za spodbujanje okrevanja po socialni in gospodarski krizi zaradi COVID-19 bi morali temeljiti na načelih odpornosti ter okoljske in socialne trajnosti. S tem ukrepi je treba združiti potrebo po nujnosti z dolgoročno perspektivo. Ukrepov, ki so podprti z trdnimi znanstvenimi dokazi, zanje pa je bil dosežen vsesplošen politični in socialni dogovor, se ne bi smelo oslabiti ali odložiti, temveč bi morali biti še naprej na vrhu prednostnih nalog.

(10) V skladu z Uredbo [o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah sredstev, ki so tam dodeljena, bi bilo treba izvajati ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma ▌, da bi se odzvali na neprimerljive socialne in ekonomske posledice krize zaradi COVID-19. Taka dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

(10a) Z mehanizmom bi morali projekte podpirati na podlagi načela dodatnosti pri dodeljevanju sredstev Unije in tako financirati tiste, ki ustvarjajo resnično evropsko dodano vrednost. Sredstva mehanizma ne bi smela nadomeščati tekočih nacionalnih odhodkov, poleg tega pa mehanizma ne bi smeli uporabljati v nasprotju s strateškimi in gospodarskimi interesi Unije, zato z njim ne bi smeli financirati naložbenih načrtov tretjih držav.

(10b) Evropska dodana vrednost bi morala biti produkt medsebojnih učinkov in povezanosti šestih evropskih prednostnih nalog ter zagotavljati skladnost in sinergije, pa tudi koristi, ki izhajajo iz usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja.

(10c) V krizi zaradi COVID-19 je postalo jasno, da mora Unija diverzificirati kritične dobavne verige, zato bi bilo treba v okviru mehanizma opredeliti cilj za krepitev strateške avtonomije Unije.

(10d) Zneske neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in sproščenih odobritev bi bilo treba uporabiti za okrepitev programov z evropsko dodano vrednostjo, zlasti v okviru neposrednega upravljanja, kot so, vendar ne izključno, programi na področju raziskav in inovacij, izobraževanja in infrastrukture.

(10e) Načrti za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma bi se morali izvajati v sinergiji s programom InvestEU, vsebovali pa bi lahko tudi prispevke v oddelek za države članice v okviru programa InvestEU, s čimer bi lahko zlasti podprli plačilno sposobnost podjetij s sedežem v ustreznih državah članicah. Načrti bi lahko vsebovali tudi prispevke za programe iz večletnega finančnega okvira v sklopu neposrednega upravljanja za otroke, mladino, vključno s programom Erasmus, kulturo, pa tudi raziskavami in inovacijami, tudi s programom Obzorje Evropa.

(10f) Evropski instrument za okrevanje ne bi smel postati finančno breme za prihodnje generacije in bi bilo treba porabljena sredstva poplačati z novimi lastnimi sredstvi Unije. Poleg tega je ključnega pomena, da se posojila, odobrena v okviru tega instrumenta, izplačajo v predvidenem času.

(11) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo mehanizem, vzpostavljen s to uredbo, prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem, 10 % pa za spodbujanje doseganja ciljev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Države članice bi morale v svojih načrtih za okrevanje in odpornost posebno pozornost nameniti podpori in opolnomočenju delavcev, ki se lahko zaradi posledic prehodov znajdejo v težkem položaju, zlasti z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in podpiranjem načela kolektivnih pogajanj.

 

(15) Specifični cilj mehanizma bi moral biti zagotavljanje finančne podpore za doseganje jasnih mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v načrtih za okrevanje in odpornost. Ta specifični cilj bi bilo treba dosegati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

(16) Da bi načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih, ustreznih, uspešnih in učinkovitih načrtov za okrevanje in odpornost. ▌

(16a) V načrtu za okrevanje in odpornost bi bilo treba podrobno pojasniti, kako načrti in ukrepi za okrevanje in odpornost prispevajo k posameznim šestim evropskim prednostnim nalogam, vključno z skupnimi minimalnimi proračunskimi dodelitvami za vsako od teh prednostnih nalog.

(16b) V načrtu bi bilo treba tudi pojasniti, kako prispeva k izvajanju politik Unije, ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, evropskega stebra socialnih pravic in Pariškega sporazuma ter krepitvi enotnega trga in kako ni z njimi v nasprotju. V načrtu bi bilo treba tudi navesti, kako prispeva k uresničevanju strateških in gospodarskih interesov Unije in kako z njimi ni v nasprotju, ne nadomešča nacionalnih proračunskih odhodkov ter spoštujejo načelo dodatnosti pri dodeljevanju sredstev Unije in načelo, naj se ne povzroča znatna škoda. Utemeljena bi morala biti njegova skladnost z načeli strategije Unije za enakost spolov 2020–2025.

(16c) Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost ne bi smeli vplivati na pravico do sklepanja ali izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter zakoni in praksami na ravni Unije in državni ravni.

(16d) V načrtu bi bilo treba navesti, kako prispeva k učinkovitemu reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, naslovljenih na zadevno državo članico, ali drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra. V načrtu bi moralo biti tudi pojasnjeno, kako se priporočila iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[4] skladajo z načrti, v primeru, da se država članica sooča z neravnotežji ali čezmernimi neravnotežji, kot ugotovi Komisija po poglobljenem pregledu. Podrobno bi morali opredeliti predvidene jasne mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform in naložb.

(16e) Načrt bi moral predstavljati celovit sveženj reform in naložb ter pojasniti, kako so med seboj skladne. Načrt bi moral podrobno opredeliti predvidene javne in zasebne naložbene projekte in z njimi povezano naložbeno obdobje ter po potrebi navedbe o udeležbi zasebnih partnerjev. V načrtu bi bilo treba podrobno navesti ocenjene skupne stroške reform in naložb. Po potrebi bi moral vsebovati informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije in povezavo s prejšnjimi ali načrtovanimi reformami v okviru programa za podporo strukturnim reformam ali instrumenta za tehnično podporo ter informacije o morebitnih potrebnih spremljevalnih ukrepih, vključno s časovnim razporedom vseh političnih ukrepov.

(16f) Regionalni in lokalni organi so državljanom najbližji ter imajo neposredne izkušnje s potrebami in težavami lokalnih skupnosti in gospodarstev, zato imajo v gospodarskem in socialnem okrevanju ključno vlogo. Zato bi morali tesno sodelovati pri načrtovanju in izvajanju mehanizma, vključno s pripravo načrtov za okrevanje in odpornost ter upravljanjem projektov v okviru mehanizma. Da bi v celoti izkoristili potencial regionalnih in lokalnih organov pri doseganju okrevanja in odpornosti, bi jim bilo treba ob upoštevanju načela subsidiarnosti države članice nameniti delež sredstev iz mehanizma.

(16g) Načrt bi moral po potrebi podrobno opredeliti prošnjo za podporo v obliki posojila in dodatne mejnike.

(16h) Načrt bi moral vsebovati razlago načrtov, sistemov in konkretnih ukrepov države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij pri uporabi prejetih sredstev iz mehanizma.

(16i) V načrtu bi morale biti podrobno opredeljene ureditve, ki so jih sprejele države članice za zagotovitev, da podjetja, ki prejmejo sredstva, niso vključena v nobeno davčno ureditev, o kateri se poroča v skladu z Direktivo (EU) 2018/822[5] v zvezi s čezmejnimi aranžmaji.

(16j) Kjer je to ustrezno, bi morale biti v načrtih navedene naložbe v čezmejne ali vseevropske projekte, s katerimi se spodbuja evropsko sodelovanje.

(16k) Vse države članice, ki prejemajo podporo iz mehanizma, bi morale spoštovati in spodbujati vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Komisija bi morala biti pooblaščena, da sproži začasno ustavitev odobritev za prevzem obveznosti ali odobritev plačil državam članicam v okviru mehanizma v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, kadar te pomanjkljivosti vplivajo ali bi lahko vplivale na načelo dobrega finančnega poslovodenja ali načelo zaščite finančnih interesov Unije. Mehanizem bi moral določiti jasna pravila in postopke za začasno ustavitev plačil iz mehanizma ali za njeno odpravo. V zvezi s tem bi bilo treba postopek za začasno ustavitev financiranja iz mehanizma in njegovo poznejšo vključitev v rezervo blokirati le, če temu nasprotuje kvalificirana večina v Svetu ali večina v Evropskem parlamentu. Izplačila končnim upravičencem ali prejemnikom, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, bi se morala nadaljevati.

(16l) Do sredstev mehanizma bi morali biti upravičeni tudi ukrepi, ki so bili sprejeti od 1. februarja 2020 dalje ter so povezani z gospodarskimi in socialnimi posledicami krize zaradi COVID-19.

(17) Kadar je država članica opravičena od spremljanja in ocenjevanja evropskega semestra na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 472/2013[6] ali je pod nadzorom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002[7], bi moralo biti omogočeno, da se določbe te uredbe uporabljajo za zadevno državo članico v zvezi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ukrepih, določenih z zadevnimi uredbami.

(18) Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost s strani držav članic bi morala imeti Evropski parlament in Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Za pridobivanje ustreznih dokazov bi morala ta razprava temeljiti na strateških in analitičnih informacijah Komisije, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih, če so te na voljo. Komisija bi morala vse ustrezne informacije sočasno in pod enakimi pogoji dati na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu. V ustreznih odborih Evropskega parlamenta bi moral potekati dialog o okrevanju in odpornosti, ki bi temeljil na že obstoječem strukturiranem gospodarskem dialogu, da se zagotovita preglednost in odgovornost.

(19) Da bi zagotovili smiseln finančni prispevek, sorazmeren dejanskim potrebam držav članic za začetek in dokončanje reform iz načrta za okrevanje in odpornost, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru mehanizma na razpolago v smislu finančne podpore (tj. nepovratna finančna podpora). Ta najvišji prispevek bi bilo treba v letih 2021 in 2022 izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti ▌BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici med letoma 2015 in 2019. V letih 2023 in 2024 bi bilo treba najvišji finančni prispevek izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP in kumulativne izgube realne vrednosti BDP, ugotovljene v obdobju od leta 2020 do leta 2021 glede na leto 2019.

(20) Določiti je treba postopek za predložitev predlogov načrtov za okrevanje in odpornost držav članic in njihovo vsebino. Da bi zagotovili primernost postopkov, bi morale države članice načrt za okrevanje in odpornost predložiti najpozneje do 30. aprila, in sicer kot ločeno prilogo k nacionalnemu reformnemu programu. Za zagotovitev hitrega izvajanja bi morale imeti države članice možnost predložiti osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto, torej 15. oktobra predhodnega leta. Države članice lahko za pripravo načrta za okrevanje in odpornost uporabijo instrument za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo].

(20a) Komisija bi morala v svoji oceni upoštevati sinergije, ustvarjene med načrti za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, ter medsebojno dopolnjevanje med temi načrti in drugimi nacionalnimi naložbenimi načrti. Komisija bi se morala, kjer je to primerno, posvetovati z ustreznimi deležniki na ravni Unije, da bi zbrala njihova mnenja o skladnosti in učinkovitosti nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter odgovornosti zanj. Komisija bi morala tudi zahtevati oceno učinka načrta na enakost spolov, ki jo opravi neodvisen strokovnjak, ali pa takšno oceno opraviti sama.

(22) Komisija bi morala oceniti načrte za okrevanje in odpornost, ki jih predlagajo države članice, in morala delovati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami. Komisija bi morala v celoti spoštovati nacionalno odgovornost za proces ter upoštevati tudi sinergije med načrti za okrevanje in odpornost, ki so jih pripravile različne države članice, ter dopolnjevanje med temi načrti in drugimi naložbenimi načrti posameznih držav. Komisija bi morala načrt za okrevanje in odpornost oceniti na podlagi seznama zahtev in seznama meril, ki bi morala dokazati njihovo uspešnost, učinkovitost, ustreznost in skladnost, pri tem pa bi morala upoštevati utemeljitev in elemente, ki jih bo navedla zadevna država članica ▌.

(23) V prilogi k tej uredbi bi bilo treba določiti primerne smernice, ki bi služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni načrte za okrevanje in odpornost ter določi finančni prispevek v skladu s cilji in drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. V interesu preglednosti in učinkovitosti bi bilo treba v ta namen vzpostaviti ocenjevalno lestvico za oceno načrtov za okrevanje in odpornost. Rezultate ocenjevanja sprejetih načrtov bi bilo treba objaviti.

(24) Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih načrtov in Komisiji pomagali pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost strokovnega svetovanja in, na zahtevo države članice, medsebojnega svetovanja in tehnične podpore. Kadar je tako strokovno svetovanje povezano zlasti s politikami dela, je treba vanj vključiti socialne partnerje.

(25) Zaradi poenostavitve bi morala določitev finančnega prispevka potekati po enostavnih merilih. Finančni prispevek bi bilo treba določiti na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica. Financiranje iz mehanizma ne bi smelo podpirati ukrepov, ki dolgoročno ali trajno zmanjšujejo državne prihodke, kot so znižanja davkov ali dajatev.

(26) Če načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti najvišji finančni prispevek, kadar so ocenjeni skupni stroški reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost enaki ali višji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka. Kadar pa so ocenjeni skupni stroški nižji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti znesek v višini ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost. Državi članici se finančni prispevek ne bi smel dodeliti, če načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo. Kadar Komisija meni, da načrt meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo, bi morala o tem obvestiti Evropski parlament in Svet ter od zadevne države članice zahtevati, da načrt spremeni.

(28) Omogočiti bi se morala finančna podpora načrtu države članice v obliki posojila ob pridržku sklenitve posojilne pogodbe s Komisijo in na podlagi ustrezno utemeljene zahteve zadevne države članice. Posojila v podporo izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost bi se morala zagotavljati z zapadlostjo, ki bi odražala dolgoročnejšo naravo te porabe, hkrati pa bi bil potreben jasen in podroben načrt odplačevanja. Navedena zapadlost lahko odstopa od zapadlosti finančnih sredstev, ki si jih Unija za financiranje posojil izposodi na kapitalskih trgih. Zato je treba predvideti možnost odstopanja od načela iz člena 220(2) finančne uredbe, v skladu s katerim se zapadlosti posojil za finančno pomoč ne sme spreminjati.

(29) Prošnjo za posojilo bi bilo treba utemeljiti s finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, ter posledično stroški načrta, ki presegajo najvišji finančni prispevek, (ki bo) dodeljen kot nepovraten prispevek. Prošnjo za posojilo bi moralo biti mogoče vložiti skupaj s predložitvijo načrta. Če se prošnja za posojilo vloži v drugem trenutku, bi ji bilo treba priložiti spremenjen načrt z dodatnimi mejniki in cilji. Za zagotovitev okrepljenega financiranja v začetni fazi bi morale države članice zaprositi za podporo v obliki posojila najpozneje do 31. avgusta 2024. Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omejiti skupni znesek vseh posojil, odobrenih v skladu s to uredbo. Poleg tega največji obseg posojila za posamezno državo članico ne bi smel presegati 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Vendar bi moralo biti mogoče v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju razpoložljivih virov zgornjo mejo zneska zvišati. Iz istih razlogov dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omogočiti izplačevanje posojila v obrokih glede na izpolnjevanje rezultatov.

(30) Države članice bi morale imeti možnost ob obrazložitvi zahtevati spremembo načrta za okrevanje in odpornost v obdobju izvajanja, če objektivne okoliščine upravičujejo takšno ukrepanje. Komisija bi morala obrazloženo zahtevo oceniti in v dveh mesecih sprejeti nov sklep. Država članica bi morala imeti možnost, da kadar koli med letom zaprosi za pomoč prek instrumenta za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo], da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost spremenila ali nadomestila z drugim.

(30a) Države članice in institucije Unije, ki sodelujejo v postopku odločanja, bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi skrajšale čas obravnave in poenostavile postopke in s tem zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi in izvajanju mehanizma.

(31) Zaradi učinkovitosti in poenostavitve finančnega upravljanja mehanizma bi morala imeti finančna podpora Unije za načrte za okrevanje in odpornost obliko financiranja na podlagi doseganja rezultatov, merjeno glede na mejnike in cilje, navedene v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost. V ta namen bi morala biti dodatna podpora v obliki posojila vezana na mejnike in cilje, ki so dodatni k tistim, ki so pomembni za finančno podporo (tj. nepovratno podporo). Izplačila bi bilo treba izvesti po izpolnitvi zadevnih mejnikov.

(32) Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Za zagotovitev predvidljivosti bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zahtevke za plačila predložijo dvakrat na leto. Plačila bi se morala izplačevati v obrokih in bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije glede tega, kako država članica izvaja načrt za okrevanje in odpornost. Komisija bi morala zagotoviti predhodno financiranje 20 % skupne podpore iz skladov, določene v sklepu o odobritvi načrta za okrevanje in odpornost. Treba bi bilo omogočiti začasno prekinitev in razveljavitev ter zmanjšanje in izterjavo finančnega prispevka v primeru, da država članica načrta za okrevanje in odpornost ne izvaja zadovoljivo, ter v primeru resnih nepravilnosti, vključno goljufije, korupcije in nasprotja interesov. Izterjavo bi bilo treba po možnosti zagotoviti s pobotom z neizvršenimi izplačili v okviru mehanizma. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe.

(32a) Države članice pri izvajanju mehanizma zagotovijo delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter povračilo neustrezno izplačanih ali neustrezno porabljenih zneskov, da se zaščitijo finančni interesi Unije. Poleg tega bi morale zbirati podatke in informacije, da bi omogočile preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, tudi goljufij, korupcije in nasprotja interesov, v zvezi z ukrepi, ki jih podpira mehanizem.

(33) Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice dvakrat na leto v okviru procesa evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala ustrezno odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje in odpornost. Pristojni odbori Evropskega parlamenta lahko predstavnike držav članic, pristojne za načrte za okrevanje in odpornost, ter vse druge ustrezne institucije in zainteresirane strani v kateri koli fazi povabijo na predstavitev z razpravo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s to uredbo.

(34) Za namene preglednosti bi bilo treba načrte za okrevanje in odpornost, ki jih sprejme Komisija, hkrati sporočiti Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala opraviti primerne dejavnosti komuniciranja. Komisija bi morala zagotoviti prepoznavnost porabe v okviru mehanizma, in sicer bi morala izrecno zahtevati, da se podprti projekti jasno označijo kot „Pobuda Evropske unije za okrevanje“.

(35) Poraba sredstev v okviru mehanizma bi morala biti učinkovita in bo na dva načina pozitivno vplivala na okrevanje Evrope po krizi in na prehod Evrope na trajnostno gospodarstvo. Da bi zagotovili učinkovito in dosledno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije, upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja ter preprečili nasprotja interesov, bi morali biti ukrepi v okviru te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo skladnost, doslednost, komplementarnost in sinergija virov financiranja ter tehnične podpore, prejete v okviru instrumenta za tehnično podporo. V ta namen bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj Komisiji ob predložitvi načrtov zagotovijo ustrezne informacije o obstoječih ali načrtovanih financiranjih Unije. Finančna podpora v okviru mehanizma bi morala biti dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih skladov in programov Unije, projekti reform in naložb, ki se financirajo v okviru mehanizma, pa naj bi lahko pridobili financiranje iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

(36) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ▌mehanizem ▌oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati prekomerni regulaciji in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov mehanizma na terenu. V ta namen bi bilo treba pripraviti poseben pregled stanja, ki bi dopolnjeval obstoječi pregled socialnih kazalnikov in obstoječi pregled stanja postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Izdatke v okviru mehanizma bi bilo treba potrditi z razrešnico v ločenem poglavju ocenjevalnega poročila Komisije v skladu s členom 318 PDEU. Podatki, ki se zbirajo za spremljanje, bi se morali zbirati po spolu.

(36a) Komisija bi morala biti odgovorna za izvajanje mehanizma in bi morala po potrebi nastopiti pred Evropskim parlamentom in zagotoviti obrazložitve, tudi v primerih hude malomarnosti ali neprimernega ravnanja. V zvezi s tem lahko Evropski parlament pripravi priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

(37) Primerno je, da Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe dvakrat na leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo bi moralo vsebovati podrobne informacije o napredku držav članic v okviru odobrenih načrtov za okrevanje in odpornost, tudi pri doseganju ciljev in mejnikov; vsebovati bi moralo tudi informacije o obsegu prihodkov, dodeljenih mehanizmu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah, ter prispevkih zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev mehanizma.

(38) Pripraviti bi bilo treba neodvisno oceno doseganja ciljev mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Če je primerno, bi se moral oceni priložiti predlog za spremembo te uredbe. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki mehanizma.

(38a) Komisija bi morala pregledovati izvajanje mehanizma in po potrebi predlagati spremembe uredbe, da se zagotovi, da bodo proračunska sredstva dodeljena v celoti.

(39) Načrte za okrevanje in odpornost, ki jih morajo izvesti države članice, ter ustrezen finančni prispevek, ki se jim dodeli, bi bilo treba določiti z delegiranimi akti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejetjem načrtov za okrevanje in odpornost ter izplačilom finančne podpore ob izpolnitvi ustreznih mejnikov in ciljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Po sprejetju delegiranega akta bi morali imeti zadevna država članica in Komisija možnost, da se dogovorita o nekaterih tehničnih operativnih ureditvah, ki podrobno opredeljujejo vidike izvajanja glede rokov, kazalnikov v zvezi z mejniki in cilji ter dostopom do osnovnih podatkov. Da se zagotovi stalna ustreznost operativnih ureditev z vidika prevladujočih okoliščin med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, bi moralo biti mogoče take tehnične ureditve spremeniti z medsebojnim soglasjem. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(40) V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[8], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[9], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[10] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[11] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta[12]. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podelijo enakovredne pravice. Za zagotovitev popolne preglednosti bi bilo treba objaviti identiteto končnih prejemnikov ali upravičencev do sredstev iz mehanizma. Za namene revizije in nadzora porabe sredstev bi morale države članice informacije v elektronski obliki zagotoviti v enotni podatkovni zbirki, da se ne bi ustvarjalo nepotrebno upravno breme.

(41) Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ti cilji zato lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja. Evropskemu parlamentu bi bilo treba poročati o pregledih in ga redno obveščati o delovanju programa, na primer na konferenci o prihodnosti Evrope.

(42) Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –


 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe in finančna sredstva

Člen 1
Vsebina

S to uredbo se vzpostavlja mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem).

V uredbi so določeni cilji mehanizma, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „skladi Unije“ pomeni sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah][13];

2. „finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo, ki je na razpolago za dodelitev ali je dodeljena državam članicam v okviru mehanizma, ▌

2a. „neobnavljajoči se kredit“ pomeni posojilo državi členici, ki se vrača po fiksnem časovnem razporedu v rednih obrokih;

3. „evropski semester za usklajevanje ▌politik“ ali evropski semester je postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 ▌[14];

3a. „nacionalni organ“ pomeni enega ali več javnih organov na vladni ravni, vključno s tistimi na regionalni in lokalni ravni, ter organizacije v državah članicah v smislu člena 2(42) finančne uredbe, ki sodelujejo v duhu partnerstva v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic;

3b. „dodatnost“ v tej uredbi pomeni skladnost z zahtevo iz [točke (b) člena 209(2)] [finančne uredbe] in, če je ustrezno, doseganje čim večjih zasebnih naložb v skladu s [točko (d) člena 209(2)] [finančne uredbe];

3c. „mejniki“ pomenijo jasne, kvalitativne, kvantitativne, merljive in preverljive zaveze, ki jih je država članica sprejela v okviru načrtov za okrevanje in odpornost;

3d. „odpornost“ pomeni sposobnost soočanja z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi pretresi ter trajnimi strukturnimi spremembami, ki so posledica kriz, na pošten, trajnosten in vključujoč način, pri čemer se spodbuja blaginja za vse;

3e. „ne povzroča se znatna škoda“ pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki znatno škodujejo doseganju okoljskih ciljev, kot je, če je ustrezno, navedeno v Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta[15] (uredba EU o taksonomiji). Komisija upošteva navedeno uredbo pri pripravi tehničnih navodil za praktično uporabo načela, da „se ne povzroča znatna škoda“.

3f. „podnebni in okoljski cilji Unije“ pomenijo podnebne cilje Unije iz Uredbe (EU).../... [evropska podnebna pravila].

Člen 3
Področje uporabe

Področje uporabe mehanizma ▌, vzpostavljenega s to uredbo, se nanaša na šest evropskih prednostnih nalog, ki so opredeljene kot naslednji stebri:

 pravičen zeleni prehod ob upoštevanju ciljev zelenega dogovora;

 digitalna preobrazba ob upoštevanju ciljev evropske digitalne strategije;

 ekonomska kohezija, produktivnost in konkurenčnost ob upoštevanju ciljev v okviru strategij za industrijo ter mala in srednja podjetja;

– socialna in teritorialna kohezija ob upoštevanju ciljev evropskega stebra socialnih pravic;

 odpornost institucij, da se poveča zmogljivost za odzivanje in pripravljenost na krize, in

 politike v okviru instrumenta za okrevanje ob upoštevanju ciljev programa znanj in spretnosti za Evropo, jamstva za mlade in jamstva za otroke.

V okviru načrtov za okrevanje in odpornost, upravičenih do financiranja v okviru tega instrumenta, se 100-odstotni delež prejetih sredstev (opredeljenih kot skupni stroški), nameni za naložbene in reformne ukrepe, ki spadajo v šest evropskih prednostnih nalog. V okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost se vsaj 7 % dodeljenih sredstev, ki predstavljajo skupne stroške, dodeli za naložbene in reformne ukrepe, ki spadajo v vseh šest evropskih prednostnih nalog.

Komisija pripravi tehnična navodila za izvajanje dodeljevanja v praksi.

Vsaj 40 % sredstev posameznih načrtov za okrevanje in odpornost se dodeli za vključevanje podnebnih ciljev in ciljev za ohranjanje biotske raznovrstnosti v izvajanje šestih prednostnih nalog, da bi prispevali k izvajanju podnebnih in okoljskih ciljev Unije ter zagotovili dosledno skladnost z njimi, zlasti prehoda za izpolnitev posodobljenih podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in cilja glede podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu z [Uredbo 2020/XXX o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)].

V skladu s prednostnimi nalogami evropske digitalne strategije in potrebo po vzpostavitvi enotnega digitalnega trga, ki bo povečal konkurenčnost Unije na svetovni ravni in tudi pomagal, da bo Unija odpornejša, bolj inovativna in strateško neodvisna, se z dodelitvijo vsaj 20 % sredstev posameznih načrtov za okrevanje in odpornost se prispeva k financiranju odhodkov na digitalnem področju v okviru šestih evropskih prednostnih nalog.

Člen 4
Splošni in posebni cilji

1. Splošni cilj mehanizma ▌je osredotočiti se na šest evropskih prednostnih nalog iz člena 3. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti medsebojnim učinkom in povezanosti šestih evropskih prednostnih nalog, da bi zagotovili skladnost in sinergije ter s tem ustvarili evropsko dodano vrednost. Mehanizem spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije, konvergenco ter strateško neodvisnost z izboljšanjem zmogljivosti držav članic za odpornost, pripravljenost na krizne razmere in prilagajanje nanje, blaženjem socialnih, gospodarskih in s spolom povezanih posledic krize, ▌podpiranjem pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, ▌prispevanjem k ponovni vzpostavitvi potenciala gospodarstev Unije za rast, spodbujanjem ustvarjanja visokokakovostnih delovnih mest po krizi zaradi COVID-19 in trajnostne rasti ter krepitvijo euroobmočja.

1b. Mehanizem prispeva k izvajanju ciljev politik Unije, ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, evropskega stebra socialnih pravic, Pariškega sporazuma ter krepitvi enotnega trga.

2. Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje jasnih mejnikov in ciljev reform za povečanje rasti in vzdržnih naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. Ta specifični cilj se dosega v tesnem in preglednem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Člen 4a
Horizontalna načela

1. Mehanizem ni v nasprotju s strateškimi in gospodarskimi interesi Unije. Zato podpore ne prejmejo projekti, ki so del strateških naložbenih načrtov tretjih držav in spadajo med dejavnike, ki utegnejo vplivati na varnost ali javni red in ki jih morajo države članice in Komisija upoštevati v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta[16].

2. Podpora iz mehanizma ne nadomešča tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov in upošteva načelo dodatnosti financiranja Unije.

3. Z mehanizmom se podpirajo le projekti, pri katerih se bo upoštevalo načelo, naj se ne povzroča znatna škoda.

Člen 5
Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje

1. Ukrepi iz člena 2 Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] se v okviru ▌mehanizma izvajajo:

(a) z zneskom v višini 337 968 000 000 EUR iz točke (ii) člena 3(2)(a) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah [EUR 312 500 000 000 v cenah iz leta 2018], ki je na voljo za nepovratno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (8) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

(b) z zneskom v višini 385 856 000 000 EUR iz člena 3(2)(b) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v tekočih cenah [EUR 360 000 000 000 v cenah iz leta 2018], ki je na voljo za podporo v obliki nepovratnih posojil državam članicam v skladu s členoma 12 in 13 pod pogoji iz člena 4(5) Uredbe [uredba o Instrumentu Evropske unije za okrevanje].

2. Zneski iz odstavka 1(a) lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje mehanizma in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, posvetovanja z nacionalnimi organi, socialnimi partnerji, civilno družbo, zlasti mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov in korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju mehanizma. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb za povečanje trajnostne rasti. Države članice lahko za te dejavnosti zaprosijo za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo].

2a. Komisija do 31. decembra [2024] oceni pričakovani znesek neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in sproščenih odobritev, na voljo za nepovratno podporo iz odstavka 1(a) tega člena, ki se lahko vnesejo v proračun Unije za okrepitev programov z evropsko dodano vrednostjo kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe v predlogu proračuna EU za leto 2025.

Komisija na posamični osnovi predlaga okrepitev programov iz prvega pododstavka šele po oceni, v kateri se ugotovi, da zadevni programi za doseganje ciljev, določenih v ustrezni zakonodaji, potrebujejo dodatno financiranje.

Ocena Komisije se predloži proračunskemu organu. Parlament in Svet imata možnost, da spremenita, odobrita ali zavrneta posamične predloge Komisije za okrepitev posebnih programov iz prvega pododstavka tega odstavka.

Zneski, ki ne bodo porabljeni za okrepitev programov iz prvega pododstavka tega odstavka, se v celoti uporabijo za povračilo financiranja, ki ga je Komisija porabila za financiranje mehanizma.

Člen 6
Viri iz programov deljenega upravljanja

1. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na mehanizem. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice, pri čemer zgornja meja znaša 5 % proračunskih sredstev države članice.

2. Države članice lahko predlagajo, da se do 5 % sredstev iz njihovega načrta reform in odpornosti dodeli instrumentu za tehnično podporo in programu InvestEU, zlasti za ukrepe za podporo plačilni sposobnosti, pa tudi za programe iz večletnega finančnega okvira v sklopu neposrednega upravljanja za otroke, mladino, vključno s programom Erasmus, kulturo, pa tudi raziskavami in inovacijami, tudi s programom Obzorje Evropa, in sicer samo v primeru, ko dodeljeni znesek prispeva k doseganju ciljev in upoštevanju zahtev iz te uredbe v skladu s členi 3, 4 in 4a ter v skladu s postopkom ocenjevanja iz člena 17. Dodeljena sredstva se uporabljajo v skladu s pravili skladov, ki ta sredstva prejmejo, in v korist zadevne države članice. Za preneseni znesek ni potrebno sofinanciranje. Komisija te vire izvršuje v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 7
Izvajanje

Mehanizem ▌izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

Člen 8
Dodatnost in dopolnilno financiranje

Podpora v okviru mehanizma ▌je dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih skladov in programov Unije, ter financiranje, ki ga zagotavljajo skupina Evropske investicijske banke ali druge mednarodne finančne institucije, katerih delničarka je država članica. Projekti reform in naložb lahko prejmejo podporo v okviru programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

Člen 9
Ukrepi za povezovanje mehanizma z dobrim gospodarskim upravljanjem

Ko se preneha uporabljati splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast, Komisija v treh mesecih predlaga spremembo te uredbe, da poveže mehanizem z dobrim gospodarskim upravljanjem, kot je določeno v členu 15(7) uredbe o skupnih določbah o [...] [uredba o skupnih določbah]. ▌

Člen 9a
Ukrepi, s katerimi bi se mehanizem uporabljal tudi za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države

1. Mehanizem je na voljo samo državam članicam, ki so zavezane spoštovanju pravne države in temeljnih vrednot Unije.

2. Komisija je pooblaščena, da začasno ustavi odobritve za prevzem obveznosti ali odobritve plačil državam članicam v okviru mehanizma v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, kadar te pomanjkljivosti vplivajo ali bi lahko vplivale na načeli dobrega finančnega poslovodenja ali zaščite finančnih interesov Unije.

3. Za splošne pomanjkljivosti, kar zadeva načelo pravne države, se šteje zlasti naslednje, če vpliva ali bi lahko vplivalo na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije:

(a) ogrožanje neodvisnosti sodstva, vključno s postavljanjem omejitev za zmožnost samostojnega opravljanja sodnih funkcij prek zunanjega poseganja v jamstva neodvisnosti, oviranja sojenja prek zunanjih navodil, samovoljnega spreminjanja pravil o imenovanju ali pogojev službovanja pravosodnega osebja ali prek vplivanja na pravosodne uslužbence na način, ki ogroža njihovo nepristranskost, ali s poseganjem v neodvisnost odvetniškega poklica;

(b) neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c) omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava;

(d) ogrožanje upravne zmožnosti države članice, da spoštuje obveznosti članstva v Uniji, vključno z zmožnostjo za učinkovito izvajanje pravil, standardov in politik, ki sestavljajo pravo Unije;

(e) ukrepi, ki slabijo varstvo zaupne komunikacije med odvetnikom in stranko.

4. Splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici se lahko ugotovijo zlasti, kadar je prizadeto ali bi lahko bilo prizadeto vsaj eno od naslednjega:

(a) pravilno delovanje organov države članice, ki izvaja mehanizem, zlasti v povezavi s postopki za oddajo javnih naročil ali dodelitev nepovratnih sredstev;

(b) pravilno delovanje tržnega gospodarstva, s čimer se spoštujejo konkurenca in tržne sile v Uniji ter učinkovito izvajajo obveznosti članstva, tudi prizadevanja za politično, ekonomsko in monetarno unijo;

(c) pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje ter notranje in zunanje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov finančnega poslovodenja in odgovornosti;

(d) pravilno delovanje preiskovalnih služb in javnih tožilstev v zvezi s pregonom goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanega z izvajanjem mehanizma;

(e) učinkovit sodni nadzor dejanj ali opustitev dejanj organov iz točk (a), (c) in (d), ki ga izvajajo neodvisna sodišča;

(f) preprečevanje in sankcioniranje goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, korupcije ali drugih kršitvami prava Unije v zvezi z izvajanjem mehanizma, ter sprejemanje učinkovitih in odvračilnih kazni zoper prejemnike s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;

(g) povračilo neupravičeno izplačanih sredstev;

(h) preprečevanje in sankcioniranje davčnih utaj in davčne konkurence ter pravilno delovanje organov, ki prispevajo k upravnemu sodelovanju v davčnih zadevah;

(i) učinkovito in pravočasno sodelovanje z uradom OLAF in, ob upoštevanju sodelovanja zadevne države članice, evropskim javnim tožilstvom pri njunih preiskavah ali pregonu na podlagi ustreznih pravnih aktov in načela lojalnega sodelovanja;

(j) pravilno izvrševanje mehanizma po sistemski kršitvi temeljnih pravic.

5. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se lahko sprejme eden ali več naslednjih ukrepov:

(a) prepoved prevzemanja novih pravnih obveznosti;

(b) zamrznitev obveznosti;

(c) zmanjšanje obveznosti, tudi s finančnimi popravki;

(d) zmanjšanje predhodnega financiranja;

(e) prekinitev rokov za plačila;

(f) zamrznitev plačil.

Razen če sklep o sprejetju ukrepov ne določa drugače, uvedba ustreznih ukrepov ne vpliva na obveznost države članice, da izvrši plačila končnim prejemnikom ali upravičencem. Regionalni in lokalni ukrepi, ki so upravičeni do podpore, so še naprej upravičeni do pomoči iz mehanizma. V primeru kakršnih koli pomanjkljivosti v državi članici so regionalni in lokalni ukrepi, ki so upravičeni do podpore, še naprej upravičeni do pomoči iz mehanizma.

Sprejeti ukrepi so sorazmerni z naravo, resnostjo, trajanjem in obsegom splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo. Kolikor je mogoče so usmerjeni v ukrepe Unije, ki jih pomanjkljivost zadeva ali bi jih lahko zadevala.

Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotovi informacije in navodila za končne prejemnike ali upravičence glede obveznosti držav članic.

Komisija na istem spletnem mestu ali portalu zagotovi tudi ustrezna orodja, s katerimi lahko končni prejemniki ali upravičenci Komisijo obvestijo o morebitnih kršitvah teh obveznosti, ki po mnenju teh končnih prejemnikov ali upravičencev neposredno vplivajo nanje. Komisija lahko informacije, ki jih zagotovijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu s tem odstavkom, upošteva le, če so pospremljene z dokazi, da se je zadevni končni prejemnik ali upravičenec uradno pritožil pri pristojnem organu.

Na podlagi informacij, ki jih zagotovijo končni prejemniki ali upravičenci, Komisija zagotovi, da se vsi zneski, ki jih dolgujejo države članice, dejansko izplačajo končnim prejemnikom ali upravičencem.

6. Kadar Komisija ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, tej državi članici pošlje pisno uradno obvestilo, v katerem navede razloge, na katerih temelji njena ugotovitev. O tem obvestilu in njegovi vsebini nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet.

Komisija pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni, upošteva vse ustrezne informacije, sodbe Sodišča Evropske unije, resolucije Evropskega parlamenta, poročila Računskega sodišča ter sklepe in priporočila ustreznih mednarodnih organizacij in mrež. Upošteva tudi merila, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavja pravnega reda o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernice, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje za spremljanje napredka države članice.

Komisiji pomaga skupina neodvisnih strokovnjakov, ki se ustanovi z delegiranim aktom.

Pred sprejetjem svoje ugotovitve in po tem lahko Komisija zahteva vse dodatne informacije, potrebne za njeno oceno.

Zadevne države članice zagotovijo zahtevane informacije ter lahko podajo pripombe v roku, ki ga določi Komisija. Ta rok ne sme biti krajši od enega meseca niti daljši od treh mesecev od datuma obvestila o ugotovitvah. Država članica lahko v svojih pripombah predlaga sprejetje popravnih ukrepov.

Komisija pri odločanju, ali naj sprejme odločitev o morebitnih ukrepih iz odstavka 5, upošteva prejete informacije in vse pripombe zadevne države članice ter ustreznost morebitnih predlaganih popravnih ukrepov. Komisija o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prejetimi informacijami odloči v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema teh informacij.

Pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki se uvedejo, Komisija ustrezno upošteva informacije in navodila iz tega odstavka.

Kadar meni, da je ugotovljena splošna pomanjkljivost v zvezi z načelom pravne države, z izvedbenim aktom sprejme sklep o ukrepih iz odstavka 5.

Hkrati s sprejetjem svojega sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno predloži predlog za prerazporeditev zneska, ki je enak vrednosti sprejetih ukrepov, v proračunsko rezervo.

Evropski parlament in Svet z odstopanjem od člena 31(4) in (6) finančne uredbe odločata o predlogu prerazporeditve v štirih tednih od datuma, ko ga obe instituciji prejmeta. Predlog prerazporeditve se šteje kot sprejet, razen če ga v roku štirih tednov Evropski parlament, ki odloči z večino oddanih glasov, ali Svet, ki odloči s kvalificirano večino, ne spremeni ali zavrne. Če Evropski parlament ali Svet predlog prerazporeditve spremeni, se uporabi člen 31(8) finančne uredbe.

Sklep iz osmega pododstavka začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne zavrne predloga prerazporeditve v roku iz desetega pododstavka.

7. Zadevna država članica lahko Komisiji kadar koli predloži uradno obvestilo z dokazi, da je bila splošna pomanjkljivost v zvezi z načelom pravne države odpravljena oziroma ne obstaja več.

Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo oceni stanje v tej državi članici v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema uradnega obvestila. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, zaradi katerih so bili sprejeti ukrepi iz odstavka 5, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija nemudoma sprejme sklep o celotni ali delni odpravi teh ukrepov. Hkrati s sprejetjem svojega sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno poda predlog, da se v celoti ali delno sprosti proračunska rezerva iz odstavka 6. Uporabi se postopek iz odstavka 5.

POGLAVJE II

Finančni prispevek, postopek dodeljevanja in posojila

Člen 10
Najvišji finančni prispevek

Za dodelitev zneska iz člena 5(1)(a) se za vsako državo članico izračuna najvišji finančni prispevek na podlagi metodologije, določene v Prilogi I, in sicer na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, ▌ relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici in kumulativne izgube realne vrednosti BDP, ugotovljene v obdobju od leta 2020 do leta 2021 glede na leto 2019.

Za obdobje od leta 2021 do 2022 se najvišji finančni prispevek izračuna z uporabo metodologije, določene v Prilogi I, na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici za obdobje od leta 2015 do 2019.

Za obdobje od leta 2023 do 2024 se najvišji finančni prispevek izračuna z uporabo metodologije, določene v Prilogi I, na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in kumulativne izgube realne vrednosti BDP, ugotovljene v obdobju od leta 2020 do leta 2021 glede na leto 2019, izračuna pa se do 30. junija 2022.

Člen 11
Dodelitev finančnega prispevka

1. Komisija za obdobje do 31. decembra 2022 za dodelitev da na razpolago 337 968 000 000 EUR iz točke (a) člena 5(1). Vsaka država članica lahko predloži zahteve do njenega najvišjega finančnega prispevka iz člena 10 za izvajanje svojih načrtov za okrevanje in odpornost.

2. Komisija lahko v obdobju, ki se začne po 31. decembru 2022 in traja do 31. decembra 2024, če so sredstva na razpolago, organizira razpise v skladu s koledarjem evropskega semestra. V ta namen objavi okvirni koledar razpisov, ki bodo organizirani v tem obdobju, in pri vsakem razpisu navede preostali znesek, ki je na voljo za dodelitev. Vsaka država članica lahko za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost predlaga prejem zneska do višine najvišjega zneska, ki ustreza njenemu deležu pri dodeljevanju razpoložljivih sredstev za dodelitev, kakor je naveden v Prilogi I.

Člen 12
Posojila

1. Komisija lahko do 31. decembra 2024 zadevni državi članici na njeno prošnjo odobri podporo v obliki posojila za izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost.

2. Država članica lahko zaprosi za posojilo sočasno s predložitvijo načrta za okrevanje in odpornost iz člena 15 ali kadar koli do 31. avgusta 2024. V slednjem primeru je treba prošnji priložiti spremenjen načrt z dodatnimi mejniki in cilji.

3. Prošnja države članice za posojilo mora izkazovati:

(a) razloge za podporo v obliki posojila, utemeljene z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami;

(b) dodatne reforme in naložbe v skladu s členom 15;

(c) stroške zadevnega načrta za okrevanje in odpornost, ki presegajo najvišji finančni prispevek iz člena 10 ali finančni prispevek, ki je za načrt za okrevanje in odpornost dodeljen na podlagi člena 17(3)(b);

(ca) informacije o tem, kako se prošnja za posojilo ujema s splošnim finančnim načrtovanjem države članice in splošnim ciljem dobrih fiskalnih politik.

4. Podpora za načrt za okrevanje in odpornost zadevne države članice v obliki posojila ne presega razlike med, po potrebi spremenjenimi, skupnimi stroški načrta za okrevanje in odpornost ter najvišjim finančnim prispevkom iz člena 10. Največji obseg posojila za posamezno državo članico ne presega 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko znesek podpore v obliki posojila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev v izjemnih okoliščinah zviša.

6. Podpora v obliki posojila se izplačuje v obrokih glede na izpolnjevanje mejnikov in ciljev v skladu s členom 17(4)(g).

7. Komisija odloči o prošnji za podporo v obliki posojila v skladu s členom 17. Po potrebi se ustrezno spremeni načrt za okrevanje in odpornost.

Člen 13
Posojilna pogodba

1. Komisija pred sklenitvijo posojilne pogodbe z zadevno državo članico oceni, ali:

(a) je utemeljitev prošnje za posojilo in njegove višine razumna in verjetna glede na dodatne reforme in naložbe ter

(b) dodatne reforme in naložbe izpolnjujejo merila iz člena 16(3).

2. Če prošnja za posojilo izpolnjuje merila iz odstavka 1, Komisija po sprejetju sklepa iz člena 17(2) sklene posojilno pogodbo z zadevno državo članico. Posojilna pogodba poleg elementov iz člena 220(5) finančne uredbe vsebuje naslednje elemente:

(a) znesek posojila v eurih, ki po potrebi vključuje znesek vnaprej izplačane podpore v obliki posojila v skladu s členom XX;

(b) povprečno zapadlost dolga. Za to zapadlost se ne uporablja člen 220(2) finančne uredbe;

(c) formulo za izračun cene in obdobje razpoložljivosti posojila;

(d) največje število obrokov ter jasen in podroben načrt odplačevanja;

(e) druge elemente, potrebne za izvajanje podpore v obliki posojila v zvezi z zadevnimi reformami in naložbenimi projekti v skladu s sklepom iz člena 17(2).

3. V skladu s členom 220(5)(e) finančne uredbe stroške, povezane z najemanjem sredstev za posojila iz tega člena, krijejo države članice upravičenke.

4. Komisija določi potrebno ureditev za upravljanje dajanja posojil v zvezi s posojili, odobrenimi v skladu s tem členom.

5. Država članica, ki prejme posojilo, odobreno v skladu s tem členom, odpre namenski račun za upravljanje prejetega posojila. Prav tako glavnico in zapadle obresti v okviru katerega koli povezanega posojila prenese na račun, ki ga določi Komisija v skladu z ureditvijo, vzpostavljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, 20 delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.

Člen 13a
Pregledi in revizije

1. Komisija najpozneje do konca leta 2022 predstavi pregled izvajanja sredstev iz poglavja II te uredbe. Ta obvezen pregled se po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom za revizijo te uredbe, da se zagotovi celotna poraba sredstev.

2. Komisija najpozneje do konca leta 2024 predstavi pregled izvajanja sredstev iz poglavja II te uredbe. Temu obveznemu pregledu sledijo ustrezni ukrepi za revizijo te uredbe, da se zagotovi celotna poraba dodeljenih proračunskih sredstev.

 

POGLAVJE III

Načrti za okrevanje in odpornost

Člen 14
Upravičenost

1. Države članice za uresničevanje evropskih prednostnih nalog iz člena 3 in doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice za naslednja štiri leta. Načrti za okrevanje in odpornost, upravičeni do financiranja iz tega mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform ter javnih in zasebnih naložbenih projektov v okviru celovitega in doslednega svežnja. Države članice lahko za pripravo načrtov za okrevanje in odpornost uporabijo instrument za tehnično podporo v skladu z uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo].

Ukrepi, ki so se začeli izvajati po 1. februarju 2020 in so povezani z gospodarskimi in socialnimi posledicami krize zaradi COVID-19, so upravičeni do podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

2. Načrti za okrevanje in odpornost prispevajo k šestim evropskim prednostnim nalogam, kot so opredeljene v členu 3, vključno z najmanjšimi deleži porabe iz člena 3, splošnimi in posebnimi cilji, kot so opredeljeni v členu 4, ter upoštevajo horizontalna načela iz člena 4a.

2a. V skladu s področjem uporabe mehanizma načrti za okrevanje in odpornost prispevajo k učinkovitemu reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ki so naslovljene na zadevne države članice, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih Komisija uradno sprejme v okviru evropskega semestra, vključno z ustreznimi priporočili za euroobmočje, ki jih potrdi Svet.

2b. Načrti za okrevanje in odpornost so skladni tudi z informacijami, ki jih države članice vključijo v nacionalne reformne programe v okviru evropskega semestra, svoje nacionalne energetske in podnebne načrte in posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999[17], načrte za pravični prehod v okviru Sklada za pravični prehod[18], izvedbene načrte jamstva za mlade in partnerske sporazume in operativne programe v okviru skladov Unije ter ukrepe v zvezi z izvajanjem prava in politik Unije.

2c. Načrti za okrevanje in odpornost so skladni s strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, temeljijo na oceni učinka načrtovanih ukrepov na enakost spolov in vključujejo ključne ukrepe za učinkovito obravnavanje negativnega učinka krize na enakost spolov v povezavi z ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov. Poleg tega bi morali biti načrti skladni z nacionalnimi strategijami za enakost spolov.

2d. Načrti za okrevanje in odpornost ne škodijo enotnemu trgu.

3. Kadar je država članica opravičena od spremljanja in ocenjevanja evropskega semestra na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali je pod nadzorom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002, se določbe te uredbe uporabljajo za zadevno državo članico v zvezi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ukrepih, določenih z zadevnimi uredbami.

3a. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost ne vplivajo na pravico do sklepanja ali izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in prakso v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter zakoni in praksami na nacionalni ravni in ravni Unije.

Člen 15
Načrt za okrevanje in odpornost

1. Država članica, ki želi prejeti finančni prispevek, kot je dan na razpolago za dodelitev v skladu s členom 11(1), predloži Komisiji načrt za okrevanje in odpornost, kakor je opredeljen v členu 14(1).

Po tem, ko Komisija da na razpolago za dodelitev znesek iz člena 11(2), država članica po potrebi posodobi in Komisiji predloži načrt za okrevanje in odpornost iz odstavka 1, da se upošteva posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 10(2).

2. Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predloži zadevna država članica, se predloži skupaj z nacionalnim reformnim programom v obliki enega celovitega dokumenta in ga je treba praviloma uradno predložiti najpozneje do 30. aprila. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto.

Država članica, ki želi prejeti podporo iz mehanizma, vzpostavi dialog na več ravneh, v okviru katerega lahko lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe, zlasti mladinske organizacije, ter drugi ustrezni deležniki in širša javnost dejavno sodelujejo in razpravljajo o pripravi in izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Osnutek načrta se predloži lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, organizacijam civilne družbe, zlasti mladinskim organizacijam, in drugim ustreznim deležnikom ter splošni javnosti, da se opravi posvetovanje pred datumom predložitve Komisiji, socialni partnerji pa imajo na voljo vsaj 30 dni, da se pisno odzovejo na osnutek v skladu z načelom partnerstva.

3. Načrt za okrevanje in odpornost mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

(a) podrobno razlago o tem, kako načrti in ukrepi za okrevanje in odpornost prispevajo k vsaki od šestih evropskih prednostnih nalog iz člena 3 ter kako prispevajo k ciljem iz člena 4(1)(b) in niso v nasprotju z njimi;

(ab) obrazložitev – v skladu s področjem uporabe mehanizma – o tem, kako načrt prispeva k učinkovitemu reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ki so naslovljeni na zadevno državo članico, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih Komisija uradno sprejme v okviru evropskega semestra, vključno z ustreznimi priporočili za euroobmočje, ki jih potrdi Svet;

(ac) pojasnilo, kako se priporočila iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 skladajo z načrti, v primeru, da se država članica sooča z neravnotežji ali čezmernimi neravnotežji, kot ugotovi Komisija po poglobljenem pregledu;

(ad)  podrobno pojasnilo, kako se načrt sklada z minimalnimi deleži dodeljenih sredstev za vsako od šestih evropskih prednostnih nalog, določenih v členu 3;

(ae) podrobno pojasnilo, kako vsaj 40 % zneska, zaprošenega za načrt za okrevanje in odpornost, prispeva k vključevanju ukrepov za podnebje in biotsko raznovrstnost, za kar se uporabi metodologija spremljanja, ki jo zagotovi Komisija. Pred začetkom veljavnosti uredbe Komisija z delegiranim aktom sprejme ustrezno metodologijo, pri čemer po potrebi uporabi merila, določena s taksonomijo EU;

(af) pojasnilo, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k digitalnim ukrepom in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % vseh odobritev za načrt, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge...; metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v katero od področij posredovanja, navedenih v preglednici; koeficienti za podporo digitalnim ciljem se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni ukrepi reform, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;

(ag) pojasnilo, kako ukrepi niso v nasprotju s strateškimi in gospodarskimi interesi Unije, ne nadomeščajo ponavljajočih se nacionalnih proračunskih odhodkov ter spoštujejo načelo dodatnosti in načelo, naj se ne povzroča znatna škoda, v skladu s členom 4a;

(ah) utemeljitev, kako je načrt za okrevanje in odpornost skladen z načeli strategije Unije za enakost spolov za obdobje 2020–2025, nacionalno strategijo za enakost spolov, oceno učinka na enakost spolov in razlago, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k spodbujanju enakosti spolov in načela vključevanja enakosti spolov ter k odpravi diskriminacije na podlagi spola ali izzivom, ki iz tega izhajajo;

(d) predvidene jasne mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform v obdobju največ štirih let ter naložb v obdobju največ sedmih let;

(da) utemeljitev, kako načrti za okrevanje in odpornost predstavljajo celovit sveženj reform in naložb ter kako so usklajeni, pa tudi pričakovane sinergije z načrti, strategijami in programi iz dokumentov iz člena 14(2b);

(e) predvidene javne in zasebne naložbene projekte in z njimi povezano naložbeno obdobje ter po potrebi navedbe o udeležbi zasebnih partnerjev;

(ea) če ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost niso izvzeti iz obveznosti priglasitve državne pomoči iz člena 108(3) PDEU v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014[19], Komisija prednostno analizira načrt za okrevanje in odpornost, da ugotovi skladnost s pravili o državni pomoči in o konkurenci;

(f) ocenjene skupne stroške reform in naložb iz predloženega načrta za okrevanje in odpornost (imenovane tudi „ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost“) in njihovo jasno utemeljitev, ki jo potrdi neodvisni javni organ, ter navedbo, kako so stroški sorazmerni s pričakovanimi socialnimi in gospodarskimi učinki, v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti;

(g) po potrebi informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije in povezavi s prejšnjimi ali načrtovanimi reformami v okviru programa za podporo strukturnim reformam ali instrumenta za tehnično podporo;

(h) spremljevalne ukrepe, ki bodo morda potrebni, vključno s časovnim razporedom vseh političnih ukrepov;

(i) povzetek dialoga na več ravneh iz pododstavka 2 odstavka 2 o tem, kako so bili upoštevani prispevki deležnikov, na zahtevo deležnikov pa se lahko nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost priložijo njihova mnenja ter podrobnosti, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, o posvetovanjih in dialogih, načrtovanih v zvezi z izvajanjem tega načrta;

(j) ureditev za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi jasnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki, tudi, kako se bo z načrtom izboljšala uspešnost države v pregledu socialnih kazalnikov in v pregledu stanja postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem;

(k) po potrebi prošnjo za podporo v obliki posojila in dodatne mejnike iz člena 12(2) in (3) in njihove elemente ter

(ka) razlaga načrtov, sistemov in konkretnih ukrepov države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij pri uporabi sredstev, pridobljenih iz mehanizma, tudi tistih, ki so namenjeni preprečevanju dvojnega financiranja iz drugih programov Unije in izterjavi izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi uvedbi sankcij;

(kb) ureditve, ki so jih uvedle države članice, da bi zagotovile, da podjetja, ki prejmejo sredstva, niso vključena v nobeno davčno ureditev, o kateri se poroča v skladu z Direktivo (EU) 2018/822 v zvezi s čezmejnimi aranžmaji;

(l) katere koli druge ustrezne informacije.

4. Pri pripravi predlogov načrtov za okrevanje in odpornost lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo dobrih praks, da bi državam članicam, ki so to zahtevale, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic. Države članice lahko kadarkoli v letu zahtevajo tudi tehnično podporo v okviru instrumenta za tehnično podporo v skladu z uredbo, ki jo ureja. Pri tehnični podpori se v celoti spoštujejo nacionalna pravila in prakse o kolektivnih pogajanjih. Dejavnosti tehnične podpore ne smejo ogroziti vloge socialnih partnerjev ali avtonomije kolektivnih pogajanj.

4a. Predstavniki držav članic, pristojni za načrt za okrevanje in odpornost, in po potrebi neodvisne fiskalne institucije na povabilo nastopijo pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, da predstavijo načrt za okrevanje in odpornost, s čimer se zagotovita večja preglednost in odgovornost. Komisija vse ustrezne informacije sočasno in pod enakimi pogoji da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 16
Ocena Komisije

1. Komisija pri ocenjevanju načrta za okrevanje in odpornost ter, kjer je to primerno, posodobitve tega načrta, ki jo predloži država članica v skladu s členom 15(1), deluje v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica predloži zahtevane dodatne informacije in lahko pred uradno predložitvijo ali po njej po potrebi načrt spremeni. Zadevna država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita za razumno podaljšanje roka, določenega v členu 17(1).

1a. Komisija v svoji oceni upošteva sinergije, ustvarjene med načrti za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, ter medsebojno dopolnjevanje med temi načrti in drugimi nacionalnimi naložbenimi načrti.

2. Komisija pri ocenjevanju načrta za okrevanje in odpornost in pri določitvi zneska, ki se dodeli zadevni državi članici, upošteva analitične informacije o zadevni državi članici, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, ter utemeljitev in elemente, ki jih je predložila zadevna država članica, kakor so navedeni v členu 15(3), pa tudi vse druge ustrezne informacije, zlasti tiste iz nacionalnega reformnega programa in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta zadevne države članice ter iz območnih načrtov za pravični prehod v okviru Sklada za pravični prehod, iz izvedbenih načrtov jamstva za mlade in, po potrebi, informacije iz tehnične podpore, prejete prek instrumenta za tehnično podporo.

Upošteva tudi informacije iz letnega poročila o stanju pravne države, pregleda stanja na področju pravosodja v EU, pregleda stanja postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem in pregleda socialnih kazalnikov. Komisija tudi zahteva oceno učinka načrta na enakost spolov, ki jo opravi neodvisen strokovnjak, ali pa takšno oceno opravi sama.

Komisija se, kjer je to primerno, posvetuje z ustreznimi deležniki na ravni Unije, da bi zbrala njihova mnenja o skladnosti in učinkovitosti nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter odgovornosti zanj.

3. Komisija oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost in doslednost načrta za okrevanje in odpornost ter ▌v ta namen ▌upošteva naslednje elemente:

Komisija oceni, ali vsi načrti za okrevanje in odpornost izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) ali načrt prispeva vsaj 40 % svojega zneska za vključevanje ukrepov za podnebje in biotsko raznovrstnost ter ali se metodologija spremljanja iz člena 15(3)(ae) pravilno uporablja;

(b) ali načrt prispeva vsaj 20 % svojega zneska za ukrepe digitalizacije in ali se metodologija spremljanja iz člena 15(3)(af) pravilno uporablja;

(c) ali ukrepi niso v nasprotju s strateškimi in gospodarskimi interesi Unije, ne nadomeščajo ponavljajočih se nacionalnih proračunskih odhodkov ter spoštujejo načelo dodatnosti in načelo, naj se ne povzroča znatna škoda, v skladu s členom 4a;

(d) ali je načrt skladen z minimalnimi deleži dodeljenih sredstev za vsako od evropskih prednostnih nalog, določenih v členu 3;

(e) ali ureditve, ki so jih uvedle države članice, zagotavljajo, da podjetja, ki prejmejo sredstva, niso vključena v nobeno davčno ureditev, o kateri se poroča v skladu z Direktivo (EU) 2018/822 v zvezi s čezmejnimi aranžmaji;

Uspešnost:

(f) ali načrt za okrevanje in odpornost prispeva k vsaki od šestih evropskih prednostnih nalog iz člena 3 in ali prispeva k ciljem iz člena 4(1)(b) in ni v nasprotju z njimi;

(g) ali je bil opravljen dialog na več ravneh iz pododstavka 2 odstavka 2 člena 15 in ali imajo ustrezni deležniki dejanske možnosti za sodelovanje pri pripravi in izvajanju načrta za okrevanje in odpornost;

(h) ali se pričakuje, da bo ureditev, ki jo je predlagala zadevna država članica, zagotovila učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predlaganimi jasnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki, in ali se bo z načrtom izboljšala uspešnost države v pregledu socialnih kazalnikov in v pregledu stanja postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem;

(i) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek v zadevni državi članici;

(j) ali načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v čezmejne ali vseevropske projekte, ki ustvarjajo evropsko dodano vrednost, kjer je to primerno, ob upoštevanju omejitev držav članic, ki izhajajo iz njihovega geografskega položaja;

Učinkovitost:

(k) ali je utemeljitev, ki jo je država članica podala o znesku ocenjenih skupnih stroškov predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanimi socialnimi in gospodarskimi učinki v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti;

(l) ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlagajo zadevne države članice, preprečevale, odkrivale in popravljale nasprotja interesov, korupcijo in goljufije pri uporabi sredstev, ki izhajajo iz tega mehanizma, tudi tiste, ki so namenjene preprečevanju dvojnega financiranja iz drugih programov Unije;

Ustreznost:

(m) ali načrt vsebuje ukrepe, ki bodo v skladu s področjem uporabe mehanizma učinkovito prispevali k obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznem priporočilu za posamezno državo, naslovljenem na zadevno državo članico, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, vključno z ustreznimi priporočili za euroobmočje, ki jih potrdi Svet;

(n) ali je v primeru, da se država članica sooča z neravnotežji ali čezmernimi neravnotežji, kot ugotovi Komisija po poglobljenem pregledu, načrt skladen s priporočili na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011;

(o) ali načrt vsebuje točne informacije iz člena 15;

Usklajenost:

(p) ali načrt predstavlja celovit sveženj reform in naložb ter ali ureditve zagotavljajo doslednost in sinergije iz člena 14(2b);

(q) ali je načrt skladen z načeli strategije Unije za enakost spolov za obdobje 2020–2025, nacionalno strategijo za enakost spolov, ali je bila opravljena ocena učinka na enakost spolov in ali se za ukrepe iz načrta pričakuje, da bodo prispevali k spodbujanju enakosti spolov in načela vključevanja enakosti spolov ter k odpravi diskriminacije na podlagi spola ali izzivom, ki iz tega izhajajo.

Ta merila za ocenjevanje se uporabljajo v skladu s Prilogo II.

4. Če je zadevna država članica zaprosila za podporo v obliki posojila, kakor je navedeno v členu 12, Komisija oceni, ali prošnja za podporo v obliki posojila izpolnjuje merila iz člena 13(1), zlasti ali dodatne reforme in naložbe, na katere se prošnja za posojilo nanaša, izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz odstavka 3.

4a. Kadar Komisija predlog načrta za okrevanje in odpornost oceni negativno, ustrezno utemeljeno oceno sporoči v roku, določenem v členu 17(1).

5. Za namen ocene načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki, tudi tisti, ki jih imenuje Evropski parlament.

Člen 17
Sklep Komisije

1. Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 25a sprejme sklep v dveh mesecih po uradni predložitvi načrta za okrevanje in odpornost s strani države članice. V primeru, da Komisija pozitivno oceni načrt za okrevanje in odpornost, ta sklep določa reforme in naložbene projekte, ki jih mora izvesti država članica, vključno z mejniki in cilji, ki so potrebni za izplačilo obroka finančnega prispevka, ki se dodeli v skladu s členom 11.

2. Če zadevna država članica zaprosi za podporo v obliki posojila, ta sklep določa tudi znesek podpore v obliki posojila, kakor je navedeno v členu 12(4) in (5), ter dodatne reforme in naložbene projekte, zajete z navedeno podporo v obliki posojila, vključno z dodatnimi mejniki in cilji.

3. Znesek finančnega prispevka za načrte za okrevanje in odpornost, ki izpolnjujejo merila iz člena 16(3) ▌, se določi na naslednji način:

(a) kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka za navedeno državo članico, kakor je naveden v členu 10, je finančni prispevek, ki se dodeli zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka iz člena 10;

(b) kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka za navedeno državo članico, kakor je naveden v členu 10, je finančni prispevek, ki se dodeli zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(ba) kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in načrt prejme vsak B, ki presega dva B za merila iz točk h, i, l, m, p, določena v členu 16(3), se dodeljena finančna sredstva zmanjšajo za 2 % na merilo, skupno zmanjšanje pa ne presega 6 % skupnih dodeljenih finančnih sredstev;

(c) kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 16(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek. Zadevna država članica lahko v okviru instrumenta za tehnično podporo zaprosi za tehnično podporo, da bi lahko svoj predlog v naslednjih krogih bolje pripravila.

4. Sklep iz odstavka 1 določa tudi:

(a) finančni prispevek, ki se izplača v obrokih le, ko država članica zadovoljivo izvede ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost;

(aa) finančni prispevek in po potrebi znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 11a po odobritvi načrta za okrevanje in odpornost;

(b) opis reform in naložbenih projektov ter znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(c) obdobje za izvedbo načrta za okrevanje in odpornost, kot sledi:

(1) v zvezi z dokončanjem naložb: naložbeno obdobje, do katerega mora biti izveden naložbeni projekt, se konča najpozneje sedem let po sprejetju sklepa;

(2) v zvezi z dokončanjem reform: obdobje, v katerem morajo biti izvedene reforme, se konča najpozneje štiri leta po sprejetju sklepa;

(d) ureditev in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z jasnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi mejniki ter po potrebi ustreznimi ukrepi, potrebnimi za skladnost s členom - 19;

(e) zadevne kazalnike v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev, vključno z metodologijo za merjenje skladnosti s cilji porabe na področju podnebja in okolja iz člena 15 ter

(f) ureditev za zagotavljanje celovitega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov in poročil;

(g) po potrebi, znesek posojila, ki se izplača v obrokih ter dodatne mejnike in cilje, povezane z izplačilom podpore v obliki posojila.

5. Kadar Komisija predlog načrta za okrevanje in odpornost oceni negativno, ustrezno utemeljeno oceno sporoči v dveh mesecih po tem, ko je država članica predlog uradno predložila. V navedenem sporočilu se državi članici tudi priporoči, da za spremembo ali nadomestitev načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18 te uredbe v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo] uporabi instrument za tehnično podporo. Komisija na povabilo Evropskega parlamenta nastopi pred njegovimi pristojnimi odbori, da predstavi pojasnila za negativno oceno načrta za okrevanje in odpornost. Komisija vse ustrezne informacije sočasno in pod enakimi pogoji da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

6. Ureditev in časovni razpored izvajanja iz točke (d), zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev iz točke (e), ureditev za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov iz točke (f) in, po potrebi, dodatni mejniki in cilji, povezani z izplačilom podpore v obliki posojila, iz točke (g) odstavka 4 tega člena se dodatno opišejo v operativni ureditvi, o kateri se zadevna država članica in Komisija dogovorita po sprejetju sklepa iz odstavka 1 tega člena. Sprejeti načrt in vse druge ustrezne informacije, vključno z operativnim dogovorom iz odstavka 6, Komisija sočasno in pod enakimi pogoji da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer takoj po sprejetju sklepa in objavi na spletnem mestu Komisije. Komisija z delegiranim aktom iz odstavka 1 tega člena določi vsebino operativnih dogovorov, da bi spodbudila doslednost in primerljivost nacionalnih načrtov držav članic za okrevanje in odpornost ter zagotovila standardizirane podatke za pregled stanja na področju okrevanja in odpornosti iz člena 21a.

7. Delegirani akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s členom 25(a).

Člen 18
Sprememba načrta države članice za okrevanje in odpornost

1. Kadar zadevna država članica svojega načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, delno ali v celoti ne more več doseči zaradi objektivnih okoliščin ali kadar je zadevna država članica opredelila pomembne dodatne ukrepe naložb in reform, ki so upravičeni do podpore na podlagi te uredbe, ali kadar namerava zadevna država članica znatno izboljšati rezultate ocenjevanja v skladu s členoma 16 in 17, lahko Komisiji poda utemeljeno zahtevo za spremembo ali nadomestitev sklepa iz člena 17(1) ali 17(2). V ta namen lahko država članica predlaga spremenjen ali nov načrt za okrevanje in odpornost. Država članica lahko kadar koli med letom zaprosi za uporabo instrumenta za tehnično podporo v skladu z Uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo], da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost spremenila ali nadomestila.

2. Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, upravičujejo spremembo zadevnega načrta za okrevanje in odpornost, oceni nov načrt v skladu z določbami člena 16 in v dveh mesecih po uradni predložitvi zahteve sprejme nov sklep v skladu s členom 17.

3. Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, ne upravičujejo spremembe načrta za okrevanje in odpornost, zahtevo v dveh mesecih po uradni predložitvi zavrne, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o ugotovitvah Komisije. Komisija na povabilo Evropskega parlamenta nastopi pred njegovimi pristojnimi odbori, da pojasni, zakaj je načrt za okrevanje in odpornost ocenila negativno.

3a. Kjer je to primerno, države članice v šestih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu s posodobitvijo uskladijo svoje načrte za okrevanje in odpornost s posodobljenim podnebnim ciljem za leto 2030 iz Uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila). Komisija posodobljene načrte za okrevanje in odpornost oceni v skladu z zahtevami iz člena 16 in v dveh mesecih po njihovi uradni predložitvi sprejme nov sklep v skladu s členom 17.

 

POGLAVJE IV

Finančne določbe

Člen -19
Zaščita finančnih interesov Unije

1. Pri izvajanju mehanizma države članice kot upravičenke ali posojilojemalke sredstev iz mehanizma sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in zlasti za zagotovitev, da so vsi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost skladni z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

2. V pogodbah iz členov 13(2) in 19(1) se določijo naslednje obveznosti držav članic:

(a) da redno preverjajo, ali so bila dodeljena finančna sredstva pravilno uporabljena v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se morebitni ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost ustrezno izvajajo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, vključno s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(b) da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij, korupcije in nasprotja interesov, kot je opredeljeno v členu 61(2) in (3) finančne uredbe, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter sprejmejo pravne ukrepe za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, kar velja tudi za vse ukrepe za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost;

(c) da zahtevku za plačilo priložijo naslednje dokumente:

(i) izjavo o upravljanju v zvezi s tem, da so bila sredstva uporabljena za predvideni namen, da so informacije, predložene v zahtevku za plačilo, popolne, točne in zanesljive ter da vzpostavljeni kontrolni sistemi ustrezno zagotavljajo, da je upravljanje sredstev potekalo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotja interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja v skladu z dobrim finančnim upravljanjem; ter

(ii) podrobno poročilo o revizijah, ustrezno utemeljitev ocen stroškov, ki jih je potrdil neodvisni javni organ, ocene učinka, računovodske izkaze in druge ustrezne informacije ter izvedene kontrole, zlasti v zvezi z naložbenimi projekti, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi sprejetimi korektivnimi ukrepi;

(d) da zbirajo naslednje podatke za namene revizije in nadzora porabe sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v elektronski obliki in v enotni podatkovni zbirki, ki omogoča, brez dodatnih nepotrebnih upravnih bremen, primerljivo raven dostopa Unije do preiskovalnih in revizijskih organov:

(i) ime končnega prejemnika sredstev;

(ii) ime izvajalca in podizvajalca, kadar je končni prejemnik sredstev javni naročnik v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami o javnem naročanju;

(iii) imena, priimke in datume rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v členu 3(6) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta[20];

(iv) seznam vseh ukrepov za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter skupni znesek javnega financiranja, pri čemer se navede znesek sredstev, ki se izplačajo v okviru mehanizma in iz drugih skladov Unije;

(e) da izrecno pooblastijo Komisijo, urad OLAF, Evropsko javno tožilstvo in Računsko sodišče, da uveljavljajo svoje pravice, kot je predvideno v členu 129(1) finančne uredbe, in da podobne obveznosti naložijo vsem končnim prejemnikom sredstev, izplačanih za ukrepe za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ali vsem drugim osebam ali subjektom, vključenim v njihovo izvajanje;

(f) da vodijo evidence v skladu s členom 132 finančne uredbe;

(fa) da vodijo evidence v skladu s členom 75 finančne uredbe. Zato se dokumenti v zvezi z izvrševanjem proračuna hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico. Dokazila v zvezi s postopki se v vsakem primeru hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se ti postopki dokončno zaključijo. V primeru sodnih postopkov se rok začasno prekine do izteka zadnje možnosti sodne pritožbe;

(g) osebni podatki v dokazilih se po možnosti izbrišejo, ko za namene proračunske razrešnice, nadzora in revizije niso več potrebni. Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta[21] se uporablja za shranjevanje prometnih podatkov.

3. Države članice so izvajalske partnerice, ki informacijam o prejemnikih sredstev za projekte iz instrumenta sledijo, jih zbirajo in hranijo.

Komisija še naprej odgovarja proračunskemu organu v okviru letnega postopka razrešnice in predstavi mehanizem kot namenski postopek razrešnice v posebnem poglavju poročila o oceni razrešnice Komisije v skladu s členom 318 PDEU.

4. Za sredstva Unije, izplačana v okviru mehanizma, se uporablja zunanja revizija Evropskega računskega sodišča v skladu s členom 287 PDEU.

5. Države članice Komisijo, urad OLAF, EJT in Računsko sodišče po tej uredbi izrecno pooblastijo za uveljavljanje svojih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe.

Urad OLAF lahko opravlja upravne preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s podporo iz mehanizma.

Komisija uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj. V ta namen razvije ali prilagodi informacijske sisteme, da bi vzpostavila digitalni sistem za poročanje o smotrnosti, ki bi omogočal spremljanje in odkrivanje nepravilnosti ali goljufij ter poročanje o njih.

6. V pogodbah iz člena 13(2) in člena 19(1) se določi tudi pravica Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo v okviru mehanizma in izterja vse zneske, dolgovane v proračun Unije, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru goljufije, korupcije in navzkrižja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali v primeru kršitve obveznosti iz teh sporazumov.

Komisija pri odločanju o znesku izterjave, zmanjšanju ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost goljufije, korupcije in navzkrižja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Pred zmanjšanjem zneska ali zahtevo po predčasnem odplačilu se državi članici omogoči, da poda svoje pripombe.

Člen 19
Obveznost finančnega prispevka

1. Sklep iz člena 17(1) pomeni posamezno pravno obveznost v smislu finančne uredbe, ki lahko temelji na skupnih obveznostih. Proračunske obveznosti se lahko po potrebi razdelijo na več let v letne obroke.

1a. Proračunske obveznosti lahko temeljijo na skupnih obveznostih in se lahko po potrebi razdelijo v letne obroke, razporejene na več let.

Člen 19a
Pravila o plačilih, začasni prekinitvi in razveljavitvi finančnega prispevka

2. Plačila finančnih prispevkov zadevni državi članici v skladu s tem členom se izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Sklepi ▌iz tega člena se sprejmejo v skladu s ▌ členom 25(a).

2a. Komisija – pod pogojem, da sprejme pravno obveznost iz člena 19(1) te uredbe, in če za to zaprosi država članica ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost – v letu 2021 izplača predhodno financiranje v znesku do 20 % pravne obveznosti v obliki nepovratne podpore in po potrebi v znesku do 20 % podpore v obliki posojila, kot je določeno v skladu s členom 19 te uredbe. Z odstopanjem od člena 116(1) finančne uredbe Komisija izvede ustrezno plačilo v dveh mesecih po sprejetju pravne obveznosti iz člena 19 te uredbe.

V primeru predhodnega financiranja na podlagi odstavka 2a se finančni prispevki in po potrebi podpora v obliki posojila, ki naj bi se izplačala v skladu s členom 17(4)(a), sorazmerno prilagodita.

Če znesek predhodnega financiranja finančnega prispevka v obliki nepovratne podpore, ki se v skladu z odstavkom 1 izplača v letu 2021, presega 20 % najvišjega možnega finančnega prispevka, ki se do 30. junija 2022 izračuna v skladu s členom 10(2), se naslednje izplačilo, odobreno v skladu s členom 19a(3), in po potrebi naslednja izplačila zmanjšajo, dokler se presežni znesek ne izravna. Če preostala izplačila ne zadostujejo, se presežni znesek vrne.

2b. V pogodbah in sklepih iz člena 13(2) in člena 19(1) se določi tudi pravica Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo v okviru mehanizma in izterja vse zneske, ki se dolgujejo v proračun Unije, ali da zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru goljufije, korupcije in navzkrižja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih države članice niso popravile, ali v primeru kršitve obveznosti iz navedenih pogodb oziroma sporazumov in sklepov.

Komisija pri odločanju o znesku izterjave, zmanjšanju ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost goljufije, korupcije in navzkrižja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Pred zmanjšanjem zneska ali zahtevo po predčasnem odplačilu se državi članici omogoči, da poda svoje pripombe.

3. Ob upoštevanju predhodnega financiranja po členu 19(2a) in po izpolnitvi zadevnih dogovorjenih mejnikov in ciljev, navedenih v načrtu za okrevanje in odpornost, kakor je bil odobren v delegiranem aktu Komisije, zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za izplačilo dela finančnega prispevka, ki ustreza izvajanju ciljev in mejnikov, in, po potrebi, obroka posojila. Države članice take zahtevke za izplačilo Komisiji po potrebi predložijo vsaki dve leti. Komisija v dveh mesecih od prejema zahtevka oceni, ali so bili ustrezni mejniki in cilji iz sklepa iz člena 17(1) zadovoljivo izvedeni. Za namen ocene se upošteva tudi operativna ureditev iz člena 17(6). Izplačilo sredstev ustreza ravni izvajanja dogovorjenih mejnikov in ciljev. Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki, vključno s tistimi, ki jih imenuje Evropski parlament.

Kadar Komisija poda pozitivno oceno, sprejme sklep, s katerim odobri izplačilo finančnega prispevka v skladu s finančno uredbo. Sklep o plačilu se vedno izplača le, če so bili izvedeni ustrezni mejniki in cilji, ki kažejo merljiv napredek.

4. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 3 ugotovi, da mejniki in cilji iz člena 17(1) niso bili zadovoljivo izvedeni, se ▌ustrezni del zahtevka za plačilo začasno prekine. Zadevna država članica lahko predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o oceni Komisije.

Začasna prekinitev se prekliče le, če država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izvajanja mejnikov in ciljev iz člena 17(1).

5. Z odstopanjem od člena 116(2) finančne uredbe rok plačila začne teči od datuma obvestila o pozitivnem rezultatu zadevni državi članici v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 ali od datuma obvestila o preklicu začasne prekinitve v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.

6. Če zadevna država članica v šestih mesecih od začasne prekinitve ni sprejela potrebnih ukrepov, Komisija v skladu s členom 14(1) finančne uredbe sorazmerno zniža znesek finančnega prispevka, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da v dveh mesecih od obvestila predloži svoje pripombe o njenih ugotovitvah.

7. Če v 18 mesecih po sprejetju sklepa iz člena 17(1) zadevna država članica ni dosegla vidnega napredka v zvezi z zadevnimi mejniki in cilji, Komisija prekine sporazume ali sklepe iz člena 13(2) in člena 19(1) te uredbe in sprosti znesek finančnega prispevka brez poseganja v člen 14(3) finančne uredbe. Vse predhodno financiranje v skladu z odstavkom 2a tega člena se v celoti izterja.

Komisija sprejme sklep o razveljavitvi in po potrebi izterjavi predhodnega financiranja, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da v dveh mesecih po prejemu obvestila o oceni Komisije predloži svoje pripombe o tem, ali ni bil dosežen noben vidni napredek.

7a. V izjemnih okoliščinah se lahko sprejetje sklepa o odobritvi izplačila finančnega prispevka v skladu s členom 19a(3) odloži za največ tri mesece.

8. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za dodatno podporo v obliki posojila v skladu z določbami posojilne pogodbe iz člena 13 in sklepa iz člena 17(2).

POGLAVJE V

Poročanje in obveščanje

Člen 20
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

Zadevna država članica vsako četrtletje v okviru procesa evropskega semestra poroča o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost, vključno z operativno ureditvijo iz člena 17(6), izvajanjem posameznih predlaganih mejnikov, ciljev in s tem povezanih kazalnikov in priporočili Komisije kot dela instrumenta tehnične podpore, če ga je država članica zahtevala. Zato se četrtletna poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost. Predstavniki držav članic, pristojni za načrte za okrevanje in odpornost, ter zadevne institucije in deležniki za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti na zahtevo Evropskega parlamenta nastopijo pred pristojnimi odbori, da bi razpravljali o ukrepih, ki so predvideni in naj bi bili sprejeti v skladu s to uredbo. Države članice dajo Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezne informacije v vseh fazah postopka sočasno na voljo.

Neodvisne fiskalne ustanove, kot so opredeljene v Direktivi Sveta 2011/85/EU[22], so pozvane, da vsaki dve leti dopolnijo in ocenijo ta poročila, pri čemer se osredotočijo na zanesljivost predloženih informacij, podatkov in napovedi ter uspešnost in splošni napredek pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost.

Člen 20a
Dialog o okrevanju in odpornosti

1. Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter da bi se zagotovila večja preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo predstavnike Sveta in njenih pripravljalnih teles ter Komisije, po potrebi pa tudi Euroskupine, k razpravi o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo in v skladu z Uredbo Sveta XXX[EURI].

2. Zaradi večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor ali odbori Evropskega parlamenta povabijo predstavnike države članice, pristojne za načrt za okrevanje in odpornost, po potrebi pa tudi neodvisne nacionalne fiskalne institucije, da pred odbori predstavijo načrt za okrevanje in odpornost in ukrepe, sprejete za v skladu s to uredbo.

3. Komisija da Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati na voljo vse informacije, ki jih je prejela od države članice in so institucije pomembne za izvedbo nalog v skladu s to uredbo. Občutljive in zaupne informacije se lahko posredujejo ob upoštevanju posebnih obveznosti glede zaupnosti.

4. Informacije, ki jih Komisija v okviru te uredbe ali njenega izvajanja posreduje Svetu ali enemu od njegovih pripravljalnih teles, so istočasno na voljo Evropskemu parlamentu, pri čemer se po potrebi upoštevajo pravila o zaupnosti. Tehtni rezultati razprav v pripravljalnih telesih Sveta se delijo z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta.

Člen 21
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta ter komuniciranje o načrtih držav članic za okrevanje in odpornost

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno in pod enakimi pogoji brez nepotrebnega odlašanja posreduje načrte za okrevanje in odpornost, kakor so bili odobreni v delegiranem aktu Komisije v skladu s členom 17, ter vse druge ustrezne informacije. V takem primeru se Komisija poveže s Parlamentom in Svetom glede tega, kako jima lahko zakrite informacije zagotovi na zaupen način. Predstavniki držav članic, pristojni za načrte za okrevanje in odpornost, ter zadevne institucije in deležniki za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti na zahtevo Evropskega parlamenta nastopijo pred pristojnimi odbori, da bi razpravljali o ukrepih, ki so predvideni in naj bi bili sprejeti v skladu s to uredbo. Države članice dajo Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezne informacije v vseh fazah postopka sočasno na voljo.

2. Komisija lahko sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v zadevnem načrtu za okrevanje in odpornost, tako da se vidno prikaže logotip Unije, med drugim tudi prek skupnih dejavnosti komuniciranja z zadevnimi nacionalnimi organi. Komisija zagotovi prepoznavnost porabe sredstev iz mehanizma, in sicer izrecno zahteva, da se podprti projekti jasno označijo kot „Pobuda Evropske unije za okrevanje“.

2a. Komisija Evropskemu parlamentu dvakrat na leto poroča o napredku pri izvajanju mejnikov in ciljev iz načrtov za okrevanje in odpornost, pa tudi o tem, kako se načrti dopolnjujejo z obstoječimi programi Unije.

2b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti pošlje podrobno poročilo o finančnih obveznostih, ki jih je za namene financiranja mehanizma sprejela do tretjih oseb. Poročilo vsebuje jasen in verodostojen načrt odplačevanja brez uporabe večletnega finančnega okvira v skladu s členom 7. Občutljive ali zaupne informacije so poslancem Evropskega parlamenta na voljo pod vnaprej določenimi pogoji stroge zaupnosti.

Člen 21a
Pregled stanja na področju okrevanja in odpornosti

1. Komisija pripravi pregled stanja na področju okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: pregled stanja), ki dopolnjuje vendar ne spreminja obstoječi pregled socialnih kazalnikov s kazalniki, ki so določeni v ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov in obstoječem pregledu stanja postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Pregled stanja prikazuje stanje izvajanja dogovorjenih reform in naložb prek načrtov za okrevanje in odpornost posamezne države članice in stanje izplačevanja obrokov državam članicam, glede na zadovoljivo izvajanje jasnih mejnikov in ciljev.

2. Pregled stanja prikazuje napredek, ki se v okviru načrtov za okrevanje in odpornost kaže pri vsaki od šestih prednostnih nalog, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

3. Pregled stanja vključuje ključne kazalnike za evropske prednostne naloge iz člena 3 in posebne cilje iz člena 4 ter horizonatalna načela iz člena 4a, kot so socialni, ekonomski in okoljski kazalniki, s katerimi se ocenjujejo napredek, zabeležen v načrtih za okrevanje in odpornost, pri vsaki od šestih evropskih prednostnih nalog iz člena 3, ki opredeljujejo področje uporabe te uredbe, ter povzetek postopka spremljanja skladnosti z minimalnimi deleži odhodkov za podnebne in druge okoljske cilje.

4. V pregledu stanja se navede, v kolikšni meri so bili ustrezni mejniki načrtov za okrevanje in odpornost doseženi. Navedejo pa se tudi pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju mejnikov, in priporočila Komisije za njihovo odpravo.

5. V pregledu stanja je navedena ureditev in časovni razpored za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter za izplačilo obrokov, povezanih z zadovoljivim izvajanjem jasnih mejnikov in ciljev.

6. Države članice si prek pregleda stanja, ki se izvaja v obliki rednega strukturiranega dialoga, stalno izmenjujejo primere dobre prakse.

7. Pregled stanja se redno posodablja in je javno dostopen na spletišču Komisije. V njem je navedeno stanje zahtevkov za plačilo, plačil, zamrznitev in ukinitev finančnih prispevkov.

8. Komisija pregled stanja predloži na predstavitvi, ki jo organizirajo pristojni odbori Evropskega parlamenta.

9. Pri pripravi pregleda stanja bi se morala Komisija čim bolj zanašati na preglednice z več kazalniki za spremljanje socialne in ekonomske razsežnosti odpornosti in preglednice za spremljanje zelene in digitalne razsežnosti, kot je priloženo poročilu o strateških napovedih za leto 2020 z naslovom „Načrtovanje poti k odpornejši Evropi“.

POGLAVJE VI

Komplementarnost, spremljanje in ocenjevanje

Člen 22
Usklajevanje in komplementarnost

Komisija in zadevne države članice z ukrepi, sorazmernimi njihovim pristojnostim, spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, vključno z instrumentom za tehnično podporo, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, ter financiranjem, ki ga zagotavljajo skupina Evropske investicijske banke ali druge mednarodne finančne institucije, katerih delničarka je država članica. V ta namen:

(a) zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b) izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj; ter

(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, ki so odgovorni za izvajanje, nadzor in spremljanje na ravni Unije, na nacionalni ravni in, po potrebi, na regionalni ravni, da se dosežejo cilji instrumentov, vzpostavljenih s to uredbo;

Člen 23
Spremljanje izvajanja

1. Komisija spremlja izvajanje mehanizma in meri doseganje ciljev iz člena 4. Kazalniki, ki se uporabijo za poročanje o napredku mehanizma ter za spremljanje in ocenjevanje mehanizma glede doseganja splošnega in specifičnega cilja, so določeni v Prilogi III. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru mehanizma.

2. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter ločeno po spolu in ravni dohodka. V ta namen se končnim upravičencem in prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

2a. Evropski parlament ima pravico, da pregleda vse odločitve Komisije o izdatkih. Komisija zagotovi poln dostop do ustreznega organa Evropskega parlamenta in njegovih poslancev. Komisija vsako četrtletje obvesti Evropski parlament o stanju odobrenih načrtov, odobrenih spremembah teh načrtov, predloženih zahtevkih za plačilo, sprejetih sklepih o plačilih, začasni ustavitvi plačil, ukinitvi plačil in izterjavi sredstev. Komisija vsako četrtletje predstavi pregled stanja na predstavitvi, ki jo organizirajo pristojni odbori Evropskega parlamenta.

2ab. Komisija Evropskemu parlamentu vsako četrtletje v vednost predloži seznam končnih upravičencev do sredstev iz mehanizma. Občutljive ali zaupne informacije so poslancem Evropskega parlamenta na voljo pod vnaprej določenimi pogoji stroge zaupnosti.

2ac. Komisija Evropskemu parlamentu vsako četrtletje na javnih predstavitvah poroča o izvajanju mehanizma v državah članicah. To poročilo vsebuje podrobne informacije o zneskih, za katere so bile prevzete obveznosti in ki so bili izplačani državam članicam, in stanju izvajanja dogovorjenih mejnikov ter vse druge ustrezne informacije, da se zagotovi popolna preglednost in objava informacij v zvezi z mehanizmom. 

2ad. Komisija vzpostavi učinkovit okvir za spremljanje zaključenih projektov.

Člen 24
Polletno poročilo

1. Komisija o izvajanju mehanizma iz te uredbe predloži polletna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Polletno poročilo vsebuje informacije o napredku zadevnih držav članic pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma.

3. Polletno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije:

(a) obseg prihodkov, dodeljenih mehanizmu v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje v preteklem letu, razčlenjen po proračunskih vrsticah;

(b) prispevke zneskov, pridobljenih iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, k doseganju ciljev mehanizma;

(ba) podrobnosti o prošnjah za dodelitev sredstev iz instrumenta za tehnično podporo za pripravo, pregled, izvajanje in izboljšanje načrta za okrevanje in odpornost;

(bb) stanje izvajanja ciljev in mejnikov za vsako državo članico, zneske, za katere so bile prevzete obveznosti in so bili plačani posamezni državi članici ter skupaj, predložene zahtevke za plačilo, sprejete sklepe o plačilih, začasne ustavitve ali ukinitve plačil, izterjave sredstev, prejemnike sredstev in vse druge ustrezne informacije, ki zagotavljajo popolno preglednost in odgovornost, pa tudi informacije o dopolnjevanju načrtov z obstoječimi programi Unije;

(bc) oddelek za vsako državo članico, v katerem je podrobno opisano, kako se izvaja spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 61 finančne uredbe;

(bd) del sredstev mehanizma, ki prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije;

(be) seznam prejemnikov in končnih upravičencev do sredstev iz mehanizma.

4. Poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu kot del celovitega poročanja o finančni odgovornosti in je del posebnega postopka razrešnice v ločenem poglavju poročila o oceni razrešnice Komisiji v skladu s členom 318 PDEU.

Člen 25
Ocena in naknadna ocena mehanizma

1. Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o neodvisni oceni izvajanja te uredbe, najpozneje v 12 mesecih po koncu leta 2027 pa tudi poročilo o neodvisni naknadni oceni.

2. V poročilu o oceni je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri so bili doseženi cilji, učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

3. Če je primerno, se oceni priloži predlog za spremembo te uredbe.

4. Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno instrumentov, vzpostavljenih s to uredbo, in vključuje informacije o njenem dolgoročnem učinku.

Člen 25a
Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 in člena 19 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz člena 17 in člena 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 9, 17 in 19, začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE VII

Komuniciranje in končne določbe

Člen 26
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, tako da vidno prikažejo logotip Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji, družbenimi mediji in javnostjo. Prejemniki zagotovijo prepoznavnost izdatkov v okviru mehanizma, tako da podprte projekte jasno označijo kot „Pobudo Evropske unije za okrevanje“.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z mehanizmom, vzpostavljenim s to uredbo, njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena izvajanju mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 4.

2a. Pri spodbujanju ukrepov in njihovih rezultatov prejemniki finančnih sredstev Unije in Komisija redno obveščajo pisarne za stike Evropskega parlamenta in Komisije o projektih v ustrezni državi članici in z njimi sodelujejo.

Člen 28
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik


PRILOGA I

Metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka (tj. nepovratne finančne podpore) za posamezno državo članico v okviru mehanizma

 

V tej prilogi je določena metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za posamezno državo članico v skladu s členom 10. Ta metoda upošteva:

 število prebivalcev;

 inverzno vrednost BDP na prebivalca;

 povprečno stopnjo brezposelnosti v zadnjih 5 letih v primerjavi s povprečjem EU (2015–2019).

 Kumulativna izguba realne vrednosti BDP, ugotovljena v obdobju od leta 2020 do leta 2021, zlasti sprememba realnega BDP do leta 2021, glede na leto 2019.

Da bi preprečili prekomerno koncentracijo sredstev:

 se inverzna vrednost BDP na prebivalca omeji na 150 % povprečja EU;

 odstopanje stopnje brezposelnosti posamezne države od povprečja EU se omeji na 150 % povprečja EU;

 ker so trgi dela bogatejših držav članic (katerih BND presega povprečje EU) na splošno stabilnejši, je odstopanje stopnje brezposelnosti teh držav od povprečja EU omejeno na 75 %.

Za leti 2021 in 2022 je najvišji finančni prispevek za državo članico v okviru mehanizma () opredeljen, kot sledi:

MFCi(2021-2022) = αi × 0,6 × (FS)

Za leti 2023 in 2024 je najvišji finančni prispevek za državo članico v okviru mehanizma (MFCi) opredeljen, kot sledi:

MFCi(2023-2024) = betai × [ 0,4(FS) + neodobreni znesek (2021–2022)

pri čemer:

FS (finančna podpora) so razpoložljiva finančna sredstva v okviru instrumenta iz

člena 5(1)(a); je razdelitveni ključ države članice i, ki je opredeljen kot:

,

z 1.

ter z 1. in 0,75 za države članice z

pri čemer:

je razdelitveni ključ države i bruto domači proizvod na prebivalca države i v letu 2019, je tehtani povprečni bruto domači proizvod na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019

 

je skupno število prebivalcev v državi i v letu 2019,

je skupno število prebivalcev v državah članicah EU-27 v letu 2019,

je povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v državi i,

je povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v EU-27.

FS (finančna podpora) so razpoložljiva finančna sredstva v okviru mehanizma iz člena 5(1)(a); ter

betai je razdelitveni ključ države članice i, ki je opredeljen kot:

z 1.

ter s in 0,75 za države članice s

pri čemer:

je razdelitveni ključ države i,

je bruto domači proizvod na prebivalca države i v letu 2019,

je tehtani povprečni bruto domači proizvod na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019,

je skupno število prebivalcev v državi i v letu 2019,

je skupno število prebivalcev v državah članicah EU-27 v letu 2019,

je kumulativna izgube realne vrednosti BDP države i v obdobju 2020–2021

je kumulativna izgube realne vrednosti BDP držav članic EU 27 v obdobju 2020–2021.

Razdelitveni ključ za obdobje 2023–2024 se izračuna do 30. junija 2022 na podlagi podatkov Eurostata.

S to metodologijo se bo izračunal naslednji delež in znesek najvišjega finančnega prispevka na državo članico.

 

Najvišji finančni prispevki držav članic EU

 

Delež v % od celote

Znesek (v mio. EUR, cene iz leta 2018)

BE

1,55

4821

BG

1,98

6131

CZ

1,51

4678

DK

0,56

1723

DE

6,95

21545

EE

0,32

1004

IE

0,39

1209

EL

5,77

17874

ES

19,88

61618

FR

10,38

32167

HR

1,98

6125

IT

20,45

63380

CY

0,35

1082

LV

0,70

2170

LT

0,89

2766

LU

0,03

101

HU

1,98

6136

MT

0,07

226

NL

1,68

5197

AT

0,95

2950

PL

8,65

26808

PT

4,16

12905

RO

4,36

13505

SI

0,55

1693

SK

1,98

6140

FI

0,71

2196

SE

1,24

3849

Skupaj

100,00

310000

 


PRILOGA II

Smernice za ocenjevanje instrumenta

1. Področje uporabe

Namen teh smernic za ocenjevanje je, da bi skupaj s to uredbo služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni predloge načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. Te smernice so predvsem podlaga za uporabo meril za ocenjevanje in določitev finančnega prispevka iz člena 16(3) oziroma člena 17(3).

Smernice za ocenjevanje so namenjene:

(a) dajanju dodatnih navodil o postopku ocenjevanja predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice;

(b) zagotavljanju nadaljnjih podrobnosti o merilih za ocenjevanje in določitvi ocenjevalne lestvice, ki se določi za zagotovitev pravičnega in preglednega postopka; ter

(c) opredelitvi povezave med oceno, ki jo Komisija opravi v skladu z merili za ocenjevanje, in določitvijo finančnega prispevka, ki se določi s sklepom Komisije v zvezi z izbranimi načrti za okrevanje in odpornost.

Smernice so orodje, s katerim se Komisiji olajša ocena predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, in s katerim se zagotovi, da načrti za okrevanje in odpornost podpirajo reforme in javne naložbe, ki so pomembne in spoštujejo načelo dodatnosti pri dodeljevanju sredstev Unije in ustvarjajo resnično evropsko dodano vrednost, hkrati pa zagotavljajo enako obravnavo držav članic.

2. Merila za ocenjevanje

Komisija v skladu s členom 16(3) oceni učinkovitost, uspešnost, ustreznost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost ter pri tem upošteva naslednje:

Komisija oceni, ali vsi načrti za okrevanje in odpornost izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) ali načrt prispeva vsaj 40 % svojega zneska za vključevanje ukrepov za podnebje in biotsko raznovrstnost ter ali se metodologija spremljanja iz člena 15(3)(ae) pravilno uporablja;

(b) ali načrt prispeva vsaj 20 % svojega zneska za ukrepe digitalizacije in ali se metodologija spremljanja iz člena 15(3)(af) pravilno uporablja;

(c) ali ukrepi niso v nasprotju s strateškimi in gospodarskimi interesi Unije, ne nadomeščajo ponavljajočih se nacionalnih proračunskih odhodkov ter spoštujejo načelo dodatnosti in načelo, naj se ne povzroča znatna škoda, v skladu s členom 4a;

(d) ali je načrt skladen z minimalnimi deleži dodeljenih sredstev za vsako od evropskih prednostnih nalog, določenih v členu 3;

(e) ali ureditve, ki so jih sprejele države članice, zagotavljajo, da podjetja, ki prejmejo sredstva, niso vključena v nobeno davčno ureditev, o kateri se poroča v skladu z Direktivo (EU) 2018/822 v zvezi s čezmejnimi aranžmaji;

Uspešnost:

(f) ali načrt za okrevanje in odpornost prispeva k vsaki od šestih evropskih prednostnih nalog iz člena 3 in ali prispeva k ciljem iz člena 4(1)(b) in ni v nasprotju z njimi;

(g) ali je bil opravljen dialog na več ravneh iz drugega pododstavka člena 15(2) in ali imajo ustrezni deležniki dejanske možnosti za sodelovanje pri pripravi in izvajanju načrta za okrevanje in odpornost;

(h) ali se pričakuje, da bo ureditev, ki jo je predlagala zadevna država članica, zagotovila učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, predlaganih kvalitativnih in kvantitativnih mejnikov in ciljev ter povezanih kazalnikov, in ali se bo z načrtom izboljšala uspešnost države v pregledu socialnih kazalnikov in v pregledu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

(i) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek v zadevni državi članici;

(j) ali načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v čezmejne ali vseevropske projekte, ki ustvarjajo evropsko dodano vrednost, kjer je to primerno, ob upoštevanju omejitev držav članic, ki izhajajo iz njihovega geografskega položaja;

Učinkovitost:

(k) ali je utemeljitev, ki jo je država članica podala o znesku ocenjenih skupnih stroškov predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanimi socialnimi in gospodarskimi učinki v skladu z načelom gospodarnosti;

(l) ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlagajo zadevne države članice, preprečevale, odkrivale in popravljale nasprotja interesov, korupcijo in goljufije pri uporabi sredstev, ki izhajajo iz tega mehanizma, tudi tiste, ki so namenjene preprečevanju dvojnega financiranja iz drugih programov Unije;

Ustreznost:

(m) ali načrt vsebuje ukrepe, ki bodo v skladu s področjem uporabe mehanizma učinkovito prispevali k obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznem priporočilu za posamezno državo, naslovljenem na zadevno državo članico, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, vključno z ustreznimi priporočili za euroobmočje, ki jih potrdi Svet;

(n) pojasnilo, kako je treba obravnavati priporočila iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, če se država članica sooča z neravnotežji ali čezmernimi neravnotežji, kot ugotovi Komisija po poglobljenem pregledu;

(o) ali načrt vsebuje točne informacije iz člena 15;format

Usklajenost:

(p) ali načrt predstavlja celovit sveženj reform in naložb ter ali ureditve zagotavljajo doslednost in sinergije iz člena 14(2b);

(q) ali je načrt skladen z načeli strategije Unije za enakost spolov za obdobje 2020–2025, nacionalno strategijo za enakost spolov, ali je bila opravljena ocena učinka na enakost spolov in ali se za ukrepe iz načrta pričakuje, da bodo prispevali k spodbujanju enakosti spolov in načela vključevanja enakosti spolov ter k odpravi diskriminacije na podlagi spola ali izzivom, ki iz tega izhajajo.

▌Komisija po opravljenem postopku ocenjevanja poda ocene načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, v skladu z vsakim merilom za ocenjevanje iz člena 16(3), da oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost in skladnost načrtov ter določi finančno dodelitev v skladu s členom 17(3).

Zaradi poenostavitve in učinkovitosti ima ocenjevalna lestvica razpon od A do C, kot sledi:

Ocena za točke (a) do (e)

A – Izpolnjena merila

C – Neizpolnjena merila

Ocena za točke (f), (g), (h), (i), (j), (k), (l), (m), (n), (o), (p), (q)

A – Izpolnjena merila v veliki meri / Ustrezna ureditev za učinkovito izvajanje za (h)

B – Izpolnjena merila v določeni meri / Minimalna ureditev za učinkovito izvajanje za (h)

C – Izpolnjena merila v majhni meri / Nezadostna ureditev za učinkovito izvajanje za (h)

Za merila (j) se uporablja samo ocena A ali B, za države članice, ki imajo objektivne omejitve, ki izhajajo iz njihovega geografskega položaja, pa ni ocene.

▌3. Določitev finančnega prispevka v okviru proračunskega instrumenta za okrevanje in odpornost

Komisija v skladu s členom 17(3) določi finančni prispevek, pri čemer upošteva pomen in skladnost načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica, kot je bil ocenjen v skladu z merili iz člena 17(3). V ta namen uporabi naslednja merila:

(a) če načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka za navedeno državo članico iz člena 10, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka iz člena 10;

(b) kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka za navedeno državo članico, kakor je naveden v členu 10, je finančni prispevek, ki se dodeli zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(ba) kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3), se dodeljena finančna sredstva zmanjšajo za 2 % na merilo za vsak B, ki ga prejme načrt in presega dva B za merila iz točk h, i, l, m, p, skupno zmanjšanje pa ne presega 6 % skupnih dodeljenih finančnih sredstev;

(c) kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 16(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

Za namen izvajanja tega pododstavka se uporabljajo naslednje enačbe:

 za (a) zgoraj: ≥ država članica prejme

 za (b) zgoraj: ≥ država članica prejme

 pri čemer:

 i se nanaša na zadevno državo članico

 MFC je najvišji finančni prispevek za zadevno državo članico

 C je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost

 

Glede na rezultat postopka ocenjevanja v skladu s členom 16(3) in ob upoštevanju ocen:

Načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje:

 

če končna ocena za merila (a) do (q) vključuje:

 

- za merila (a) do (f) ocena ni A;

 

ter za druga merila:

 

- vse A,

 

ali

 

- več ocen A kot B in nobene ocene C.

Dodeljena finančna sredstva se zmanjšajo za 2 % na merilo za vsak B, ki ga prejme načrt in presega dva B za merila iz točk h, i, l, m, p, skupno zmanjšanje pa ne presega 6 % skupnih dodeljenih finančnih sredstev.

Načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo:

 

če končna ocena za merila (a) do (q) vključuje:

 

- za merila (a) do (f) ocena ni A;

 

ter za druga merila:

 

- več ocen B kot A

 

ali

 

- vsaj eno oceno C.

 

 

 

PRILOGA III

Kazalniki

Doseganje ciljev iz člena 4 se meri na podlagi naslednjih kazalnikov, razčlenjenih po državah članicah in področjih ukrepanja.

Kazalniki se uporabljajo v skladu z razpoložljivimi podatki in informacijami, vključno s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi podatki.

  Kazalniki izložka:

(a) število odobrenih načrtov za okrevanje in odpornost▌;

(b) skupni finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost;

  Kazalniki rezultatov:

(c) število izvedenih načrtov za okrevanje in odpornost; Kazalniki učinka, ki jih določa ta uredba

(d) cilji iz načrta za okrevanje in odpornost, ki so bili med drugim doseženi zaradi skupne finančne podpore (vključno s podporo v obliki posojila, kadar je to primerno), prejete v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, ustanovljenega s to uredbo.

Komisija naknadno oceno iz člena 25 opravi tudi zaradi vzpostavitve povezav med skupno finančno podporo (vključno s podporo v obliki posojila, kadar je to primerno) iz instrumenta za okrevanje in odpornost ter izvajanjem ustreznih ukrepov v zadevni državi članici z namenom izboljšanja okrevanja, odpornosti, trajnostne rasti in kohezije ter ustvarjanja delovnih mest.

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (16.10.2020)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost

(COM(2020)0408 – C9-0150/2020 – 2020/0104(COD))

Pripravljavec mnenja: Dragoș Pîslaru

 

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 28. maja 2020 predstavila predlog za vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost in z njim nadomestila svoj umaknjeni predlog programa za podporo reformam (RSP). Novi predlog temelji na zadnjem besedilu predloga o programu za podporo reformam in je tesno usklajen s političnimi smernicami, oblikovanimi v evropskem semestru. Cilji predloga so bili revidirani, način izvajanja mehanizma pa prilagojen, da bi se upoštevale nove razmere, ki so posledica pandemije COVID-19. V tem kontekstu je bistveno strateško načrtovanje okrevanja in zagotavljanje trajnostne rasti s krepitvijo odpornosti evropskih gospodarstev in družb.

Mehanizem za okrevanje in odpornost bo ključen program Instrumenta Evropske unije za okrevanje kot dela spremenjenega večletnega finančnega okvira. Predlog je tudi del niza ukrepov, ki so bili oblikovani v odziv na sedanjo pandemijo COVID-19, kot je „naložbena pobuda v odziv na koronavirus“.

Njegov namen je zagotoviti obsežno finančno podporo za spodbujanje oblikovanja in izvajanja zelo potrebnih dolgoročnih reform in z njimi povezanih javnih naložb v državah članicah. Splošni cilj mehanizma je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije z ukrepi, ki zadevnim državam članicam omogočajo hitrejše in bolj trajnostno okrevanje ter večjo odpornost, blažijo socialne in gospodarske posledice krize ter podpirajo zeleni in energetski prehod in spodbujajo ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast.

V širšem pogledu bo mehanizem za okrevanje in odpornost prispeval tudi k izvajanju zavez Unije in držav članic v okviru evropskega stebra socialnih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Podpora v okviru mehanizma se zagotovi v odziv na zahtevo države članice, ki jo poda na prostovoljni osnovi, ter se nudi v obliki nepovratne podpore v neposrednem upravljanju in v obliki posojil.

Države članice bodo morale pripraviti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo vključevali skladen sveženj ukrepov za izvajanje reform in projektov javnih naložb ter bodo morali biti usklajeni z izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Ti načrti bodo priloga k nacionalnim reformnim programom, poročanje o napredku pri njihovem izvajanju pa bo ravno tako potekalo v okviru evropskega semestra.

Komisija je hkrati z mehanizmom za okrevanje in odpornost predlagala tudi uredbo o instrumentu za tehnično podporo, ki bo zagotavljal podporo za krepitev upravnih zmogljivosti in dolgoročne strukturne reforme v državah članicah ter spodbujal izvajanje priporočil za posamezne države, ki so naslovljena na države članice v okviru evropskega semestra.

Pripravljavec mnenja pozdravlja novi predlog Komisije za vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost ter je prepričan, da bo ta odigral ključno vlogo pri okrevanju in obnovi Unije. Zavzema se, da se v okviru tega mehanizma oblikuje steber, namenjen reformam in naložbam za naslednjo generacijo, zlasti za mlade in otroke. To odraža njegovo trdno privrženost ideji, da bi moral biti mehanizem za okrevanje in odpornost v prihodnost usmerjen instrument, ki je zasnovan tako, da bo koristil prihodnji generaciji.

Pričujoče mnenje se opira na mnenje o vzpostavitvi programa za podporo reformam (2018/0213(COD)), ki ga je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve sprejel 26. maja 2020. Zato vključuje vse predloge sprememb, ki so relevantni tudi za mehanizem za okrevanje in odpornost.

Poleg tega želi pripravljavec mnenja predlagati dodatne spremembe, s katerimi se poudari pomen strukturnih reform, utemeljenih na solidarnosti, integraciji in socialni pravičnosti, ki sodijo med cilje evropskega semestra, z njimi pa se zagotovijo enake možnosti in enakopraven dostop do njih, tudi kar zadeva socialno varstvo, zaščitijo ranljive skupine in izboljšajo življenjski standardi za vse državljane. Po njegovem mnenju bodo reforme, ki se jih poskuša doseči, deležne široke podpore, če bodo države članice v postopku predložitve zahtevkov za finančno podporo v okviru mehanizma predvidele posvetovanja z ustreznimi deležniki in nacionalnimi parlamenti.

Pripravljavec mnenja predlaga razširitev področja uporabe mehanizma (člen 3) z vključitvijo širokega niza političnih področij, na primer ukrepov za izobraževanje, vseživljenjsko učenje in usposabljanje; ukrepov za boljšo prihodnost prikrajšanih otrok, mladih, starejših in invalidov; ukrepov za zmanjšanje diskriminacije in spodbujanje enakosti med spoloma, ukrepov za promocijo pogojev, s katerimi se spodbujajo podjetniške priložnosti ter znanja in spretnosti; ukrepov za izvajanje podnebnih ukrepov; ukrepov za izboljšanje zmogljivosti javnih institucij pri zagotavljanju pravic mobilnih in čezmejnih delavcev; ukrepov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vključevanje mladih na trg dela; ukrepov pokojninske reforme in ukrepov za izboljšanje sistemov javnega zdravstva.

Pripravljavec mnenja predlaga tudi spremembo, ki je posebej posvečena položaju držav članic, ki se soočajo s prevelikimi neravnotežji, in držav članic, katerih valuta ni evro in močno zaostajajo v strukturnem razvoju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) V členih 2 in 8 Pogodbe je določeno, da je enakost med moškimi in ženskami vrednota Unije ter da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Glede na to bi bilo treba v vse politike in predpise Unije vključiti načelo enakosti spolov, vključno s pripravo proračuna, ki bo upošteval vidik spola.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

(3) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno s cilji evropskega zelenega dogovora, načeli evropskega stebra socialnih pravic in cilji Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. V okviru ciljev evropskega semestra se obravnavajo tudi strukturne reforme, ki temeljijo na solidarnosti, vključevanju in socialni pravičnosti, z namenom ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti, zagotavljanja enakih možnosti in enakopravnega dostopa do njih, tudi kar zadeva socialno zaščito, zagotavljanja zaščite ranljivih skupin in izboljšanja življenjskih standardov za vse. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice. Zaradi COVID-19 so se okrepili izzivi, povezani z demografskimi razmerami. Sedanja pandemija COVID-19 ter gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih ekonomskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Srednje- in dolgoročne posledice krize zaradi COVID-19 bodo v ključnem odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva držav članic okrevala po krizi, to pa je odvisno od fiskalnega manevrskega prostora, ki ga imajo države članice na voljo za sprejemanje ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic, ter od odpornosti njihovih gospodarstev. Zato bodo reforme in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega okrevanja in prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

(4) Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je za prihodnja leta spremenil gospodarske obete v Uniji in po svetu ter od Unije zahteva takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice za vse države članice. Zaradi COVID-19 so se povečali izzivi, povezani z demografskimi in socialnimi razmerami, zlasti za ženske in dekleta zaradi obstoječih neenakosti. Sedanja pandemija COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov ter sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah ter zagotavljajo dostojne življenjske standarde, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Srednje- in dolgoročne posledice krize zaradi COVID-19 bodo v ključnem odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva držav članic okrevala po krizi, to pa je odvisno od fiskalnega manevrskega prostora, ki ga imajo države članice na voljo za sprejemanje ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic, ter od odpornosti njihovih gospodarstev. Zato bodo reforme in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove gospodarske, socialne, ekološke in upravne odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva vrnejo na pot trajnostnega okrevanja in prepreči nadaljnje povečevanje razlik v Uniji, prav tako pa, kadar je to mogoče, onemogoči, da bi se posledice šokov razširile po državah članicah ali celotni Uniji, saj bi to prineslo nove izzive za konvergenco in kohezijo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Sistemi socialnega varstva držav članic družbam in državljanom zagotavljajo celovite storitve in ekonomske ugodnosti za dostojno življenje ter zajemajo naslednja področja ukrepanja: socialno varnost, zdravstvo, izobraževanje, stanovanja, zaposlovanje, pravosodje in socialne storitve za ranljive skupine. Sistemi socialnega varstva imajo poglavitno vlogo pri doseganju trajnostnega socialnega razvoja ter spodbujanju enakosti in socialne pravičnosti. Zaradi krize zaradi COVID-19 so se sistemi socialnega varstva v državah članicah znašli pod neprimerljivim stresom in pritiskom, saj niso bili predvideni za izpolnjevanje povečanih socialnih potreb v času izrednih razmer v zdravstvu in gospodarstvu. Okrepiti jih bo treba, da bodo lahko opravljali svoje naloge in pomagali vsem prebivalcem, zlasti v primerih kriz ali sistemskih šokov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Zaradi gospodarskih posledic krize zaradi COVID-19 se je fiskalni manevrski prostor v številnih državah članicah močno skrčil, kar slabi njihovo zmožnost izvajanja pomembnih reform in prednostnih naložb. Okvir Unije za opredelitev gospodarskih reform in prednostnih naložb je sicer evropski semester, vendar se je med krizo zaradi COVID-19 pokazalo, da potrebno okrevanje in krepitev odpornosti presegata področje gospodarske politike, zato jima je treba pri oblikovanju in vzpostavljanju evropskega semestra nameniti ustrezno prednostno vlogo.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Izvajanje reform, ki prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje in sprostitvi potenciala za rast, je ena izmed prednostnih nalog politike Unije. Te reforme so torej bistvenega pomena za to, da se okrevanje usmeri na trajnostno pot in podpre proces navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence. To je po izbruhu pandemije še toliko bolj nujno, da se omogoči hitro okrevanje.

(5) Izvajanje reform, ki prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in družb, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje, sprostitvi potenciala za vključujočo rast in prilagajanju na tehnološki razvoj, je ena izmed prednostnih nalog politike Unije. Te reforme so torej bistvenega pomena za to, da se okrevanje usmeri na trajnostno pot in podpre proces navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence. Gospodarstva in družbe v Uniji so bili tudi pred krizo zaradi COVID-19 v procesu korenitih sprememb zaradi podnebnih sprememb, okoljskih, digitalnih in demografskih izzivov ter vrzeli v socialnih naložbah. To je po izbruhu pandemije še toliko bolj nujno, da se omogoči hitro okrevanje. Ta postopek oblikovanja vključujočih in odpornih družb mora temeljiti na socialni trajnostnosti in vključenosti.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Ženske so v ospredju krize zaradi COVID-19, saj je njihov delež med zdravstvenimi delavci v vsej Uniji večji, s službenimi obveznostmi pa morajo usklajevati še neplačane dejavnosti oskrbe, kar postaja za starše samohranilce, med katerimi je 85 % žensk, čedalje težje. Naložbe v trdno infrastrukturo za oskrbo so bistvene, da se zagotovita enakost žensk in moških ter ekonomsko opolnomočenje žensk, oblikujejo odporne družbe, odpravijo negotovi pogoji v sektorju, kjer prevladujejo ženske, spodbudi ustvarjanje delovnih mest ter preprečita revščina in socialna izključenost. Takšne naložbe pa prav tako pozitivno vplivajo na BDP, saj omogočajo več ženskam, da opravljajo plačano delo.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tem posebnem položaju bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši okrevanje in okrepi dolgoročni potencial rasti. Naložbe v zelene in digitalne tehnologije, zmogljivosti in procese za pospešitev prehoda na čisto energijo, kar bo povečalo energijsko učinkovitost v stanovanjskem in drugih ključnih sektorjih gospodarstva, so pomembne za doseganje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo pripomogle tudi k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije.

(6) Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tem posebnem položaju bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši gospodarsko in socialno okrevanje, poveča dolgoročni potencial za trajnostno rast, okrepita družbena odpornost in kohezija ter prepreči povečanje neenakost in porast revščine. Naložbe v zelene in digitalne tehnologije, zmogljivosti in procese za pospešitev prehoda na čisto energijo, kar bo povečalo energijsko učinkovitost v stanovanjskem in drugih ključnih sektorjih gospodarstva, so pomembne za doseganje trajnostne rasti, ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest ter oblikovanje odpornih trgov dela. Z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig bodo pripomogle tudi k večji odpornosti in neodvisnosti Unije.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), da se zagotovi učinkovita finančna in znatna podpora za krepitev izvajanja reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov.

(8) Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za podporo državam članicam in zagotoviti mehanizem, ki omogoča razdeljevanje neposredne finančne podpore prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), da se zagotovi učinkovita finančna in znatna podpora za krepitev izvajanja reform, povezanih s priporočili Komisije za posamezne države v okviru evropskega semestra, ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah, zlasti glede na cilje nove strategije za trajnostno rast, predstavljene v evropskem zelenem dogovoru, načela evropskega stebra socialnih pravic in cilje Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, da bi dosegli socialno in teritorialno kohezijo. Mehanizem bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Mehanizem bi moral zagotoviti sinergije s skladom InvestEU in ga dopolnjevati, kar bo državam članicam omogočilo, da v načrtu za okrevanje in odpornost dodelijo znesek, s katerim bodo prek sklada InvestEU podprle plačilno sposobnost podjetij s sedežem v državah članicah ter njihove dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo mehanizem, vzpostavljen s to uredbo, prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem.

(11) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo mehanizem, vzpostavljen s to uredbo, prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju skupnega cilja, da bi bil dosežen pravičen prehod, pri katerem ne bi ostal nihče zapostavljen, in da bi bilo 37 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem, nič sredstev pa ukrepom, ki bi Unijo ovirali na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ker Agenda 2030 zahteva celosten in medsektorski pristop politike, da se zagotovi skupna obravnava gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov, je treba v okviru mehanizma enako prednostno vlogo nameniti tudi potrebam na področju socialne trajnostnosti.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic kot socialno strategijo Evrope, s katero se zagotavlja, da so prehodi na področjih podnebne nevtralnosti, digitalizacije in demografskih sprememb ter okrevanje po krizi zaradi COVID-19 socialno pravični in pošteni, bo mehanizem prispeval k izvajanju 20 načel stebra ter doseganju ciljev in mejnikov socialnega napredka.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Da se omogoči sprejemanje ukrepov, ki bodo mehanizem povezovali z dobrim gospodarskim upravljanjem, da se zagotovijo enotni izvedbeni pogoji, bi bilo treba Svet pooblastiti, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti odloži rok za sprejetje sklepov o predlogih načrtov za okrevanje in odpornost ter začasno prekine plačila v okviru tega mehanizma v primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zadevnih primerih v zvezi s procesom ekonomskega upravljanja iz Uredbe (EU) XXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] (...). Svet bi bilo treba pooblastiti tudi za to, da na predlog Komisije z izvedbenimi akti v zvezi z istimi zadevnimi primeri odpravi navedena odlog in začasno prekinitev.

(13) Da se omogoči sprejemanje ukrepov, ki bodo mehanizem povezovali z dobrim gospodarskim upravljanjem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva odložitev ali odpravo odložitve roka za sprejetje sklepov o predlogih načrtov za okrevanje in odpornost ter začasno prekinitev, delno ali v celoti, plačil v okviru tega mehanizma v primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zadevnih primerih v zvezi s procesom ekonomskega upravljanja iz Uredbe (EU) XXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] (...). Odločitev o začasni prekinitvi plačil se ne bi smela uporabljati, če je aktivna splošna odstopna klavzula. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Področje uporabe mehanizma bi se moralo nanašati na področja politike, ki so povezana z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, zelenim in digitalnim prehodom, zdravjem, konkurenčnostjo, podjetništvom, odpornostjo, produktivnostjo, stabilnostjo finančnih sistemov, kulturo, izobraževanjem in spretnostmi, politikami za otroke in mlade, raziskavami in inovacijami, pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, javnimi zdravstvenimi sistemi ter politikami, ki so skladne z evropskim stebrom socialnih pravic ter prispevajo k izvajanju njegovih načel, kot so socialno varstvo, visokokakovostna delovna mesta in naložbe, enakost spolov, vključevanje invalidov, socialni dialog za krepitev demokratičnih sistemov, vključno z učinkovitimi in neodvisnimi pravosodnimi sistemi, pa tudi medijski pluralizem in svobodo medijev..

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Splošni cilj mehanizma bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti.

(14) Splošni cilj mehanizma bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, prispevanje k ciljem politik Unije, ciljem Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, pa tudi ciljem evropskega stebra socialnih pravic in Pariškega sporazumu, krepitev notranjega trga, odpornih gospodarskih in socialnih struktur, odpornih trgov dela, obravnavanje demografskih izzivov ter krepitev upravnih in institucionalnih zmogljivosti. V ta namen bi moral prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blažitvi socialnih in gospodarskih posledic krize, zlasti za ranljive skupine, ter podpiranju zelenega in digitalnega prehoda, katerih cilj je do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, s tem pa ponovno vzpostavljati potencial gospodarstev Unije za rast v obdobju po krizi ob spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, trajnostne rasti in enakosti spolov, pa tudi inovativne in trajnostne ponovne industrializacije in infrastrukture, reform izobraževalnega sistema ter sistemov usposabljanja, prekvalifikacije in strokovnega izpopolnjevanja, pa tudi podpiranju reform v državah članicah, katerih valuta ni euro, da bi olajšali prevzemanje eura kot njihove valute.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Specifični cilj mehanizma bi moral biti zagotavljanje finančne podpore za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v načrtih za okrevanje in odpornost. Ta specifični cilj bi bilo treba dosegati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

(15) Specifični cilj mehanizma bi moral biti zagotavljanje finančne podpore državam članicam za spodbujanje projektov, ki podpirajo njihov razvoj, in naložb v proizvodne in strateške sektorje ter oblikovanje strukturne vloge pri zagotavljanju univerzalnih, brezplačnih in visokokakovostnih javnih storitev. Ta specifični cilj bi bilo treba dosegati ob ustreznem spoštovanju posebnih razvojnih strategij zadevnih držav članic, ki pomembno prispevajo z zagotavljanjem takojšnjih odzivov na posledice krize zaradi COVID-19 in javnih naložb, ki imajo strukturno vlogo pri zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije držav članic in Unije.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki zadevajo zeleni in digitalni prehod. Ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije.

(16) Zaradi zagotavljanja, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k ciljem mehanizma, bi moral vključevati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov prek doslednih načrtov za okrevanje in odpornost. Da bodo želene reforme uživale široko podporo, bi se morale države članice, ki želijo izkoristiti podporo v okviru tega mehanizma, pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost posvetovati z lokalnimi in regionalnimi organi, občinami in drugimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, v skladu z ustreznimi določbami kodeksa dobre prakse v okviru kohezijske politike, pa tudi z nacionalnimi parlamenti. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral biti skladen s strateško neodvisnostjo Unije, cilji Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma in načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda, pa tudi z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, zlasti tistimi, ki se nanašajo na socialno politiko in politiko zaposlovanja, pri čemer se upoštevajo posebni socialni kazalniki za posamezno državo članico, nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravični prehod ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral vsebovati tudi posebne socialne kazalnike, ki jih je treba doseči, in oceno učinka na enakost spolov v skladu s cilji evropske strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025. Za spodbuditev ukrepov, ki sodijo v okvir prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, jamstva za otroke, jamstva za mlade in načel evropskega stebra socialnih pravic, bi moral načrt določati tudi ukrepe, ki se nanašajo na šest področij politike, opredeljenih v tej uredbi, oziroma neposredno prispevajo k njim. Ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost pripravijo po posvetovanju s socialnimi partnerji, ki bi morali imeti tudi možnost, da svoje mnenje podajo v zgodnji fazi.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost s strani držav članic bi moral imeti Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Za pridobivanje ustreznih dokazov bi morala ta razprava temeljiti na strateških in analitičnih informacijah Komisije, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih, če so te na voljo.

(18) Za informirano pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost s strani držav članic bi morala imeti Evropski parlament in Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Za pridobivanje ustreznih dokazov bi morala ta razprava temeljiti na strateških in analitičnih informacijah Komisije, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, in informacijah o izvajanju načrtov v predhodnih letih, če so te na voljo.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost; vključevati bi moral tudi ukrepe, povezane z zelenim in digitalnim prehodom; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje in odpornost z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

(21) Da se zagotovi nacionalna odgovornost in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral določati podroben sklop ukrepov za njegovo izvajanje, obseg posvetovanja z regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi deležniki, tudi s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, ki se izvede pred predložitvijo načrta, vključno s cilji in mejniki, ter opredeljevati pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na cilje evropskega zelenega dogovora, načela evropskega stebra socialnih pravic in cilje Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem, zlasti na potencial trajnostne rasti, kakovost, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost, pa tudi socialne kazalnike, ki jih je treba izboljšati, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic in cilji Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem; vključevati bi moral tudi ukrepe, ki so povezani z zelenim in digitalnim prehodom oziroma neposredno prispevajo k njima, ter po potrebi oceno učinka zelenega in digitalnega prehoda z vidika izgubljenih delovnih mest in pomanjkanja socialne zaščite, pa tudi ustrezne ukrepe za reševanje teh težav; vsebovati bi moral obrazložitev skladnosti predlaganega načrta za okrevanje in odpornost z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, prav tako pa podkrepiti, kako naj bi načrt prispeval k enakosti spolom in spolno uravnoteženima rasti in ustvarjanju delovnih mest. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Komisija bi morala oceniti načrte za okrevanje in odpornost, ki jih predlagajo države članice, in morala delovati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami. Komisija bo v celoti spoštovala nacionalno odgovornost za potek procesa ter bo zato upoštevala utemeljitev in elemente, ki jih bo navedla zadevna država članica, ter ocenila: ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga država članica, prispeval k učinkovitemu obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznem priporočilu za posamezno državo, naslovljenem na zadevno državo članico, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra; ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ter obravnavanju izzivov, ki ju prinašata; ali se pričakuje, da bo načrt imel trajen učinek v zadevni državi članici; ali se pričakuje, da bo načrt učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter h gospodarski in socialni odpornosti države članice, ublažil gospodarske in socialne posledice krize ter prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ali je utemeljitev, ki jo je država članica podala o ocenjenih skupnih stroških predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanim učinkom na gospodarstvo in zaposlovanje; ali predlagani načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo dosledne ukrepe; in ali se pričakuje, da bo ureditev, ki jo je predlagala zadevna država članica, zagotovila učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

(22) Komisija bi morala oceniti načrte za okrevanje in odpornost, ki jih predlagajo države članice, in morala delovati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami ter z udeležbo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Komisija bo v celoti spoštovala nacionalno odgovornost za potek procesa ter bo zato upoštevala utemeljitev in elemente, ki jih bo navedla zadevna država članica, ter ocenila: ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga država članica, prispeval k učinkovitemu obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznem priporočilu za posamezno državo, naslovljenem na zadevno državo članico, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra; ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ter obravnavanju izzivov, ki ju prinašata; ali se pričakuje, da bo načrt imel trajen učinek v zadevni državi članici; ali se pričakuje, da bo načrt učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter h gospodarski in socialni odpornosti države članice, ublažil gospodarske in socialne posledice krize, zlasti za ranljive skupine in mlade, ter prispeval k izvajanju strateške neodvisnosti Unije, pa tudi njenih zavez in zavez držav članic, zlasti Pariškega sporazuma, ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem in evropskega stebra socialnih pravic, prav tako pa pripomogel h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter k zmanjšanju vrzeli v naložbah; ali je utemeljitev, ki jo je država članica podala o ocenjenih skupnih stroških predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanim učinkom na gospodarstvo, zaposlovanje in socialni napredek; ali predlagani načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo dosledne ukrepe; in ali se pričakuje, da bo ureditev, ki jo je predlagala zadevna država članica, zagotovila učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih načrtov in Komisiji pomagali pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost strokovnega svetovanja in, na zahtevo države članice, medsebojnega svetovanja.

(24) Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih načrtov in Komisiji pomagali pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost strokovnega svetovanja in, na zahtevo države članice, medsebojnega svetovanja. Kadar je tako strokovno svetovanje povezano s politikami v zvezi z delom, se obvestijo in sčasoma vključijo tudi socialni partnerji. Na področjih, za katera so deloma ali v celoti pristojni socialni partnerji, brez njihovega soglasja ni mogoče zaprositi za tehnično podporo. Te dejavnosti ne smejo ogrožati vloge socialnih partnerjev ali avtonomije kolektivnih pogajanj.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Prošnjo za posojilo bi bilo treba utemeljiti s finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, ter posledično stroški načrta, ki presegajo najvišji finančni prispevek, (ki bo) dodeljen kot nepovraten prispevek. Prošnjo za posojilo bi moralo biti mogoče vložiti skupaj s predložitvijo načrta. Če se prošnja za posojilo vloži v drugem trenutku, bi ji bilo treba priložiti spremenjen načrt z dodatnimi mejniki in cilji. Za zagotovitev okrepljenega financiranja v začetni fazi bi morale države članice zaprositi za podporo v obliki posojila najpozneje do 31. avgusta 2024. Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omejiti skupni znesek vseh posojil, odobrenih v skladu s to uredbo. Poleg tega največji obseg posojila za posamezno državo članico ne bi smel presegati 4,7 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Vendar bi moralo biti mogoče v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju razpoložljivih virov zgornjo mejo zneska zvišati. Iz istih razlogov dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omogočiti izplačevanje posojila v obrokih glede na izpolnjevanje rezultatov.

(29) Prošnjo za posojilo bi bilo treba utemeljiti s finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, ter posledično stroški načrta, ki presegajo najvišji finančni prispevek, (ki bo) dodeljen kot nepovraten prispevek. Prošnjo za posojilo bi moralo biti mogoče vložiti skupaj s predložitvijo načrta. Če se prošnja za posojilo vloži v drugem trenutku, bi ji bilo treba priložiti spremenjen načrt z dodatnimi mejniki in cilji. Za zagotovitev okrepljenega financiranja v začetni fazi bi morale države članice zaprositi za podporo v obliki posojila najpozneje do 31. avgusta 2024. Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omejiti skupni znesek vseh posojil, odobrenih v skladu s to uredbo. Poleg tega največji obseg posojila za posamezno državo članico ne bi smel presegati 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Vendar bi moralo biti mogoče v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju razpoložljivih virov zgornjo mejo zneska zvišati. Iz istih razlogov dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omogočiti izplačevanje posojila v obrokih glede na izpolnjevanje rezultatov. Komisija bi morala prošnjo za podporo v obliki posojila oceniti v dveh mesecih od datuma njene vložitve.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32a) Kadar zadevna država članica načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, delno ali v celoti ne more več uresničiti zaradi objektivnih okoliščin ali kadar sprememba socialnih in ekonomskih kazalnikov občutno vpliva na prvotni načrt, ki ga je predložila, lahko Komisiji poda utemeljen zahtevek za spremembo ali nadomestitev sklepa. V ta namen bi morala imeti država članica možnost, da predlaga spremembe načrta za okrevanje in odpornost ter uporabi instrument za tehnično podporo.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32b) Če Komisija sklene začasno ustaviti izplačevanje dodeljenih sredstev državi članici, kadar odkrije pomanjkljivosti v zvezi z načeli pravne države, upravičeni ukrepi na regionalni in lokalni ravni še naprej prejemajo sredstva iz mehanizma.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32c) Države članice, ki se soočajo s prevelikimi neravnotežji, in države članice, katerih valuta ni euro, ter države članice, ki znatno zaostajajo v strukturnem razvoju, bi morale imeti možnost, da v svojih načrtih za okrevanje in odpornost predlagajo reforme za odpravljanje težav, ki so privedle do takih čezmernih neravnotežij.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a) Države članice bi morale zagotoviti, da se komunikacijske dejavnosti, zlasti v zvezi z obveznostjo povečanja prepoznavnosti podpore, zagotovljene v okviru mehanizma, prek več kanalov brez diskriminacije ustrezno razširjajo na primerni regionalni in lokalni ravni.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Načrte za okrevanje in odpornost, ki jih morajo izvesti države članice, ter ustrezen finančni prispevek, ki se jim dodeli, bi morala določiti Komisija z izvedbenim aktom. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem načrtov za okrevanje in odpornost ter izplačilom finančne podpore ob izpolnitvi ustreznih mejnikov in ciljev bi morala Komisija izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru postopka pregleda iz navedene uredbe13. Po sprejetju izvedbenega akta bi morali imeti zadevna država članica in Komisija možnost, da se dogovorita o nekaterih tehničnih operativnih ureditvah, ki podrobno opredeljujejo vidike izvajanja glede rokov, kazalnikov v zvezi z mejniki in cilji ter dostopom do osnovnih podatkov. Da se zagotovi stalna ustreznost operativnih ureditev z vidika prevladujočih okoliščin med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, bi moralo biti mogoče take tehnične ureditve spremeniti z medsebojnim soglasjem. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(39) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva oblikovanje načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih morajo izvesti države članice, ter ustrezen finančni prispevek, ki se jim dodeli. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. Po sprejetju delegiranega akta bi morali imeti zadevna država članica in Komisija možnost, da se dogovorita o nekaterih tehničnih operativnih ureditvah, ki podrobno opredeljujejo vidike izvajanja glede rokov, kazalnikov v zvezi z mejniki in cilji ter dostopom do osnovnih podatkov. Da se zagotovi stalna ustreznost operativnih ureditev z vidika prevladujočih okoliščin med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, bi moralo biti mogoče take tehnične ureditve spremeniti z medsebojnim soglasjem. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj so spoštovanje tega načela, neodvisno sodstvo, pluralizem in svoboda medijev bistveni predpogoji za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

________________________________

 

13 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

 

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Področje uporabe mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega s to uredbo, se nanaša na področja politike, povezana z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, zelenim in digitalnim prehodom, zdravjem, konkurenčnostjo, odpornostjo, produktivnostjo, izobraževanjem, znanjem in spretnostmi, raziskavami in inovacijami, pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami ter stabilnostjo finančnih sistemov.

Področje uporabe mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega s to uredbo, se – z oblikovanjem boljše prihodnosti za naslednjo generacijo, izboljševanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, spodbujanjem reform za večjo rast in krepitvijo notranjega trga – nanaša na naslednjih šest področij politike.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 – točka a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(a) zeleni prehod ob upoštevanju ciljev evropskega zelenega dogovora;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b) digitalna preobrazba ob upoštevanju ciljev digitalne agende;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 3 – točka c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(c) ekonomska kohezija, storilnost in konkurenčnost ob upoštevanju ciljev strategij Unije za industrijo in MSP;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 3 – točka d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(d) socialna kohezija ob upoštevanju ciljev evropskega stebra socialnih pravic;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – točka e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(e) institucionalna odpornost in vzpostavljanje zmogljivosti;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 3 – točka f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(f) politike v okviru programa Next Generation ob upoštevanju ciljev jamstva za mlade in jamstva za otroke.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

1. Pri uporabi te uredbe se v celoti spoštuje člen 152 Pogodbe, v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, pripravljenih v skladu s to uredbo, pa se upoštevajo nacionalne prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač. Ta uredba upošteva člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v skladu s tem ne vpliva v pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja ali izvajanja ter pravico do kolektivnega ukrepanja v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Splošni cilj mehanizma za okrevanje in odpornost je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije z izboljšanjem zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blaženjem socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda, ter s tem prispevanje k ponovni vzpostavitvi potenciala gospodarstev Unije za rast ter spodbujanje ustvarjanja delovnih mest po krizi zaradi COVID-19 in trajnostne rasti.

1. Splošni cilj mehanizma za okrevanje in odpornost je pripomoči k reševanju izzivov s šestih področij politike iz člena 3 in s tem spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije z izboljšanjem zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blažiti socialne in gospodarske posledice krize, podpirati zeleni in digitalni prehod, prispevati k ponovni vzpostavitvi potenciala gospodarstev Unije za rast, spodbujati ustvarjanje delovnih mest po krizi zaradi COVID-19 in trajnostno rast ter ustvarjati evropsko dodano vrednost.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Mehanizem z izvajanjem spodaj navedenih ukrepov prispeva k ciljem politik Unije, zavezam Unije iz Pariškega sporazuma, pa tudi h krepitvi notranjega trga, evropskega stebra socialnih pravic in ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem:

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(a) za prehod na podnebno nevtralno Unijo do leta 2050, pravičen prehod s podporo najbolj prizadetim regijam, trajnostno mobilnost in infrastrukturo, boj proti energetski revščini, spodbujanje energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, obnovljive vire energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo in doseganje energetske varnosti ter ukrepe za kmetijski sektor, ribištvo in trajnostni razvoj podeželja in čezmejnih območij;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b) za digitalizacijo in razširitev vloge javnih zavodov za zaposlovanje, ki spodbujajo digitalno infrastrukturo, izboljšujejo dostop do digitalnega dela in spodbujajo razvoj digitalnih znanj in spretnosti;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(c) za vzpostavljanje odpornih trgov dela z dostojnimi delovnimi pogoji, krepitev notranjega trga, spodbujanje naložb in podporo procesu navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ukrepe za spodbujanje podjetniških priložnosti ter znanj in spretnosti, ustvarjanje ugodnega okolja za naložbe in MSP, vključno z inovativno in trajnostno reindustrializacijo, naložbe v industrijski sektor, utrjevanje produktivne in strateške zmogljivosti Unije, razvoj industrijskih ekosistemov in podpiranje držav članic, katerih valuta ni euro, pri prizadevanjih za uvedbo enotne valute;

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(d) za socialno vključenost, krepitev sistemov socialne varnosti ter socialnega varstva in zaščite, socialni dialog, razvoj socialne infrastrukture, kakovostna delovna mesta, vključevanje invalidov, enakost spolov, odpravljanje revščine in neenakosti, obravnavo razlik v plačilu med spoloma, ustrezen dopust iz družinskih razlogov in prožno ureditev delovnega časa ter povečanje udeležbe žensk na trgu dela, tudi z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(e) za krepitev upravnih in institucionalnih zmogljivosti držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javno upravo ter gospodarske in socialne sektorje, za izboljšanje javnega zdravja in zdravstvenih sistemov, vključno z boljšo zmogljivostjo odzivanja na krize, razvojem kakovostnih in cenovno dostopnih storitev nege in oskrbe na domu, bolj varnimi, kakovostnimi in dostopnimi domovi za nego in oskrbo, zdravstveno opremo in zdravstvenimi storitvami za vse državljane, ukrepe za izboljšanje zmogljivosti javnih institucij za zagotavljanje pravic mobilnih in čezmejnih delavcev, vključno z varnimi in enakimi delovnimi pogoji, plačo v skladu z zakonom in vsemi potrebnimi informacijami, za stabilnost finančnih sistemov, krepitev učinkovitih in neodvisnih pravosodnih sistemov, spodbujanje medijskega pluralizma in medijske svobode;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo) – točka f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(f) za obravnavo demografskih izzivov, kulturo, izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključno z razvojem nacionalnih in regionalnih strategij in ukrepov za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, boljše napovedovanje razvoja trga dela, politike za otroke in mlade, enake možnosti in dostop za vse, pokojninske reforme s poudarkom na vzdržnosti in ustreznosti pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, pa tudi enake možnosti za ženske in moške pri pridobivanju pokojninskih pravic;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

2. Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost, ob upoštevanju dejstva, da imajo gospodarske razlike, socialne neenakosti in slaba socialna zaščita učinke prelivanja, ki ogrožajo splošno stabilnost Unije. Ta specifični cilj se dosega v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice, katerih valuta ni evro, ki občutno zaostajajo v strukturnem razvoju, lahko predlagajo načrte za okrevanje in odpornost, s katerimi rešujejo svoje težave.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Reforme in naložbe, ki so jih začele države članice izvajati po 1. februarju 2020, so upravičene do mehanizma za okrevanje in odpornost.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zneski iz odstavka 1(a) lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje posameznega instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov in korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju posameznega instrumenta. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb.

2. Zneski iz odstavka 1(a) lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje posameznega instrumenta in doseganje njegovih ciljev, kolikor so povezane s cilji te uredbe in če ne gre za ukrepe, upravičene do tehnične podpore v skladu s členom 7 Uredbe ... [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo, 2020/0103(COD)]. Kadar država članica ne uporabi dodeljenih sredstev, lahko da Komisija ta sredstva na voljo za predloge, pripravljene po posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, da bi se spodbudila odprta razprava v podporo ukrepom za spodbujanje raziskav, javne razprave in razširjanja informacij v zvezi z reformami, ki so potrebne za odpravljanje negativnih posledic krize zaradi COVID19.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zvezi s katerim koli primerom iz člena 15(7) uredbe o skupnih določbah [...][uredba o skupnih določbah] Svet na predlog Komisije sprejme sklep z izvedbenim aktom, s katerim odloži rok za sprejetje sklepov iz člena 17(1) in 17(2) ali začasno prekine plačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

1. V primeru znatnega neizpolnjevanja obveznosti v zvezi s katerim koli primerom iz člena 15(7) uredbe o skupnih določbah [...][uredba o skupnih določbah] Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 27a v zvezi s sklepom o odložitvi roka za sprejetje sklepov iz člena 17(1) in 17(2) ali začasno delno ali v celoti prekine plačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Sklep o začasni prekinitvi plačil iz odstavka 1 se uporablja za zahtevke za plačila, predložene po datumu sklepa o začasni prekinitvi.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  Odložitev roka iz člena 17 se uporablja od dneva po sprejetju sklepa iz odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c.  Odločitev o začasni prekinitvi plačil iz odstavka 1 se ne uporablja, če je aktivna splošna odstopna klavzula.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če se zgodi kateri koli primer iz člena 15(11) uredbe o skupnih določbah […], Svet na predlog Komisije z izvedbenim aktom sprejme sklep, s katerim odpravi odlog roka ali začasne prekinitve plačil iz prejšnjega odstavka.

2. Če se zgodi kateri koli primer iz člena 15(11) uredbe o skupnih določbah […], Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 27a v zvezi s sklepom o odpravi odloga roka ali začasne prekinitve plačil iz prejšnjega odstavka. Zadevni postopki ali plačila se nadaljujejo dan po odpravi odloga ali začasne prekinitve.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če Komisija sklene začasno ustaviti izplačevanje dodeljenih sredstev državi članici, kadar odkrije pomanjkljivosti v zvezi z načeli pravne države, upravičeni ukrepi na regionalni in lokalni ravni še naprej prejemajo sredstva iz mehanizma.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Podpora za načrt za okrevanje in odpornost zadevne države članice v obliki posojila ne presega razlike med, po potrebi spremenjenimi, skupnimi stroški načrta za okrevanje in odpornost ter najvišjim finančnim prispevkom iz člena 10. Največji obseg posojila za posamezno državo članico ne presega 4,7 % njenega bruto nacionalnega dohodka.

4. Podpora za načrt za okrevanje in odpornost zadevne države članice v obliki posojila ne presega razlike med, po potrebi spremenjenimi, skupnimi stroški načrta za okrevanje in odpornost ter najvišjim finančnim prispevkom iz člena 10. Največji obseg posojila za posamezno državo članico ne presega 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) je utemeljeno, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k obravnavanju pomanjkljivosti v zvezi z vrednotami iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) je utemeljeno, kako ukrepi iz načrta upoštevajo stališča neprofitnih organizacij civilne družbe ter lokalnih ali regionalnih organov v državi članici.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice za doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice za naslednja štiri leta. Načrti za okrevanje in odpornost, upravičeni do financiranja iz tega mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov v okviru doslednega svežnja.

1. Države članice za doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice za naslednja štiri leta. Načrti za okrevanje in odpornost, upravičeni do financiranja iz tega mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov v okviru doslednega svežnja. Države članice lahko za pripravo načrtov za okrevanje in odpornost uporabijo instrument za tehnično podporo v skladu z uredbo XX/YYYY [o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo].

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  V skladu z evropskim zelenim dogovorom kot evropsko strategijo za trajnostno rast ter zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem se najmanj 37 % sredstev vsakega načrta za okrevanje in odpornost nameni za vključevanje dejavnosti na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev okoljske trajnosti. Komisija z delegiranim aktom sprejme ustrezno metodologijo, ki bo državam članicam v pomoč pri izpolnjevanju te zahteve.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic kot strategijo Evrope za socialni napredek se precejšen delež sredstev iz vsakega načrta za okrevanje in odpornost nameni za izvajanje ciljev stebra. Komisija z delegiranim aktom sprejme ustrezno metodologijo, ki bo državam članicam v pomoč pri izpolnjevanju te zahteve.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c.  V skladu z v prihodnost usmerjenim instrumentom EU Next Generation za gospodarsko okrevanje in ob priznavanju pomena programa za digitalna znanja in spretnosti, jamstva za otroke in jamstva za mlade načrti za okrevanje in odpornost prispevajo k odpravljanju tveganja za dolgotrajno ogrožanje poklicnih možnosti mladih in njihove splošne blaginje, in sicer s sprejetjem mladim namenjenih rešitev in ukrepov za kakovostno zaposlovanje, izobraževanje in pridobivanje kvalifikacij.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, zlasti tistimi, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod ali iz njiju izvirajo. Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni tudi z informacijami, ki jih države članice vključijo v nacionalne reformne programe v okviru evropskega semestra, svoje nacionalne energetske in podnebne načrte in posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo (EU) 2018/199921, načrte za pravični prehod v okviru Sklada za pravični prehod22 ter partnerske sporazume in operativne programe v okviru skladov Unije.

2. Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami posameznih držav članic, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, zlasti tistimi, ki so pomembni za področja politik iz člena 3, pa tudi teritorialno, socialno in ekonomsko kohezijo, pri čemer je treba upoštevati naložbene potrebe in izzive, povezane z regionalnimi in lokalnimi razlikami. Prav tako morajo z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem prispevati k strateški neodvisnosti Unije, prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050 ter socialni trajnostnosti. Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni tudi z informacijami, ki jih države članice vključijo v nacionalne reformne programe v okviru evropskega semestra, svoje nacionalne energetske in podnebne načrte in posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo (EU) 2018/199921, načrte za pravični prehod v okviru Sklada za pravični prehod22 ter partnerske sporazume in operativne programe v okviru skladov Unije.

______________________________

________________________

21 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

21 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

22 […]

22 […]

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Načrti za okrevanje in odpornost se pripravijo po posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, v skladu s členom 6 Uredbe (EU) XX/xx Evropskega parlamenta in Sveta1a;

 

____________________________

 

1aUredba (EU) XX/xx Evropskega parlamenta in Sveta z dne XX o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (UL L ...).

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Mehanizem bo upošteval tehnološki razvoj in morebiti prispeval k sprejetju celovitih načrtov za naložbe v digitalno infrastrukturo in spretnosti ter k oblikovanju učinkovitega okvira financiranja, da se zagotovi čim večja konkurenčnost regij v Uniji.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predloži zadevna država članica, je priloga k nacionalnemu reformnemu programu in ga je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto.

2. Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predloži zadevna država članica, je priloga k nacionalnemu reformnemu programu in ga je treba uradno predložiti najpozneje do 30. aprila. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta skupaj s predlogom proračuna za prihodnje leto. Ti osnutki načrta se socialnim partnerjem predložijo v posvet najpozneje februarja pred aprilskim rokom za uradno predložitev načrta Komisiji, tako da imajo socialni partnerji na voljo vsaj 30 dni, da podajo pisni odgovor.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) obrazložitev, kako naj bi se obravnavali zadevni izzivi in prednostne naloge posamezne države članice, opredeljeni v okviru evropskega semestra;

(a) obrazložitev, kako se bodo najverjetneje obravnavali zadevni izzivi in prednostne naloge, opredeljeni v okviru evropskega semestra, zlasti tisti, ki se nanašajo na socialno politiko in politiko zaposlovanja;

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) obrazložitev, kako naj bi načrt okrepil potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost zadevne države članice, ublažil gospodarske in socialne posledice krize ter prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergence;

(b) obrazložitev, kako naj bi načrt okrepil potencial rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, socialni napredek ter gospodarsko in socialno odpornost zadevne države članice, zmanjšal naložbeno vrzel, ublažil gospodarske in socialne posledice krize, zlasti za najranljivejše in mlade ter MSP, ter prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergence ter strateški neodvisnosti Unije;

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) obseg posvetovanja z regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi deležniki, tudi s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, opravljenega pred predložitvijo načrta za okrevanje in odpornost; pisni prispevek socialnih partnerjev se priloži načrtu;

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz njiju izvirajo;

(c) obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta prispevali k šestim stebrom iz člena 3;

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) socialne kazalnike, ki se bodo dosegli s predlaganim načrtom za okrevanje in odpornost, in prispevek za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in uresničevanje ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) po potrebi oceno učinka zelenega in digitalnega prehoda v smislu tega, koliko delovnih mest je bilo izgubljenih in koliko ustvarjenih, pa tudi ustreznih ukrepov za reševanje teh težav, zlasti v regijah, v katerih bo prišlo do obsežnih energijskih prehodov;

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc) obrazložitev, kako naj bi ukrepi spoštovali načela interoperabilnosti, energijske učinkovitosti, varstva podatkov, spodbujanja digitalne enakosti, digitalne dostopnosti, odprtokodne programske in strojne opreme ter varstva osebnih podatkov;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cd) obrazložitev, kako je načrt skladen z ustreznimi dokumenti, ki so bili sprejeti v okviru zadnjega evropskega semestra;

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ce) podrobno obrazložitev, kako naj bi se z ukrepi zagotovilo, da bo najmanj 37 % sredstev, ki se zahtevajo za načrt za okrevanje in odpornost, namenjenih vključevanju ukrepov na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev glede okoljske trajnosti na podlagi metodologije, ki jo zagotovi Komisija v skladu s členom 14(1);

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cf) podrobno obrazložitev, kako naj bi se z ukrepi zagotovilo, da bo precejšen delež sredstev, ki se zahtevajo za načrt za okrevanje in odpornost, namenjen doseganju ciljev evropskega stebra socialnih pravic na podlagi metodologije, ki jo zagotovi Komisija v skladu s členom 14(1);

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c g (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cg) oceno načrta z vidika učinka na enakost spolov v skladu s cilji iz strategije za enakost spolov, da bi učinkovito obravnavali negativni vpliv krize na enakost spolov, zlasti tako, da se zagotovijo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za ženske, zmanjšanje razlik med plačami moških in žensk ter dostop do kreditov za podjetnice, pa tudi z ukrepi za preprečevanje nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja ter boj proti njima;

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c h (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ch) zagotovilo, da ukrepi javnih naložb v načrtu ne povzročajo navzkrižja interesov v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije;

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka c i (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ci) dokaz, da so predvidene reforme in naložbe iz načrta v skladu z načelom, da se ne sme povzročiti znatna škoda;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka j

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) ureditev za učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki;

(j) ureditev za učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki, med drugim tudi, kako se bo z načrtom izboljšala uspešnost države v pregledu socialnih kazalnikov;

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – točka j a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja) zagotovilo, da se finančna pomoč nudi samo podjetjem, ki spoštujejo veljavne kolektivne pogodbe in nimajo sedeža v kateri od jurisdikcij, navedenih v Prilogi I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Pri pripravi predlogov načrtov za okrevanje in odpornost lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo dobrih praks, da bi državam članicam, ki so to zahtevale, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic. Države članice lahko zahtevajo tudi tehnično podporo v okviru instrumenta za tehnično podporo v skladu z uredbo, ki jo ureja.

4. Pri pripravi predlogov načrtov za okrevanje in odpornost lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo dobrih praks, da bi državam članicam, ki so to zahtevale, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic. Države članice lahko zahtevajo tudi tehnično podporo v okviru instrumenta za tehnično podporo v skladu z uredbo, ki jo ureja. Pri tehnični podpori se v celoti spoštujejo nacionalna pravila in prakse o kolektivnih pogajanjih. Dejavnosti tehnične podpore ne smejo ogroziti vloge socialnih partnerjev ali avtonomije kolektivnih pogajanj. Na področjih, za katera so deloma ali v celoti pristojni socialni partnerji, brez njihovega soglasja ni mogoče zaprositi za tehnično podporo.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija oceni pomen in doslednost načrta za okrevanje in odpornost ter njegov prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu, v ta namen pa upošteva naslednja merila:

3. Komisija oceni ustreznost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost ter njegov prispevek h gospodarskim, socialnim in zdravstvenim potrebam. Pri tem upošteva naslednja merila:

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, naslovljenih na zadevno državo članico, ali drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

(a) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznem priporočilu za posamezno državo, naslovljenem na zadevno državo članico, zlasti ko gre za področje socialne politike ali politike zaposlovanja, ali v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ali načrt vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ali k reševanju izzivov, ki nastanejo pri teh prehodih;

črtano

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) ali načrt za okrevanje in odpornost prispeva k uresničevanju zavez Unije in držav članic, zlasti podnebnih ciljev, s katerimi bi bila Unija do leta 2050 podnebno nevtralna, vključno z zavezami iz Pariškega sporazuma, evropskega zelenega dogovora, pa tudi k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic, evropske strategije za enakost spolov in ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem;

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek na zadevno državo članico;

(c) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek v zadevni državi članici, in ali vsaj 37 % načrta za okrevanje in odpornost prispeva k boju proti podnebnim spremembam;

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval k povečanju potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter ekonomski in socialni odpornosti države članice, ublažil gospodarske in socialne posledice krize ter prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

(d) ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval na področju uporabe in k izvajanju ciljev iz členov 3 in 4;

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ali je utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanim učinkom na gospodarstvo in zaposlovanje;

(e) ali je utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov predloženega načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter sorazmerna s pričakovanim učinkom na gospodarstvo, zaposlovanje in socialno kohezijo;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje;

(f) ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje skladne ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje;

Predlog spremembe