POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi z izvzetjem nekaterih referenčnih deviznih tečajev iz tretjih držav in določitvijo nadomestnih referenčnih vrednosti za nekatere referenčne vrednosti, ki bodo prenehale

19.11.2020 - (COM(2020)0337 – C9-0209/2020 – 2020/0154(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Caroline Nagtegaal


Postopek : 2020/0154(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0227/2020
Predložena besedila :
A9-0227/2020
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi z izvzetjem nekaterih referenčnih deviznih tečajev iz tretjih držav in določitvijo nadomestnih referenčnih vrednosti za nekatere referenčne vrednosti, ki bodo prenehale

(COM(2020)0337 – C9-0209/2020 – 2020/0154(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0337),

 ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0209/2020),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne ...,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. oktobra 2020[1],

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0227/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


 

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[*]

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2020/0154(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi z izvzetjem nekaterih referenčnih deviznih tečajev iz tretjih držav in določitvijo nadomestnih referenčnih vrednosti za nekatere referenčne vrednosti, ki bodo prenehale, in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za varovanje pred izpostavljenostjo nihanju deviznih tečajev valut, ki niso prosto zamenljive ali so predmet deviznega nadzora, podjetja v Uniji sklepajo valutne terminske pogodbe brez dejanske izročitve in valutne zamenjave brez dejanske zamenjave. Ti instrumenti uporabnikom omogočajo zaščito pred volatilnostjo tujih valut, ki niso prosto zamenljive v osnovno valuto, kot sta dolar ali euro. Nedostopnost promptnih deviznih tečajev za tuje valute za izračun izplačil, zapadlih v okviru valutnih terminskih pogodb in valutnih zamenjav, bi negativno vplivala na podjetja v Uniji, ki izvažajo na trge v razvoju ali imajo sredstva na teh trgih, zaradi česar bi bila tudi izpostavljena nihanju valut trgov v razvoju. Po izteku prehodnega obdobja iz odstavka 5 člena 51 Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta[3] uporaba promptnih deviznih tečajev, ki jih zagotovi upravljavec iz tretje države, ki ni centralna banka, ne bo več mogoča.

(2) Da bi lahko podjetja v Uniji še naprej opravljala svoje poslovne dejavnosti in hkrati omejevala valutno tveganje, bi morali biti promptni devizni tečaji, na katere se sklicujejo valutne terminske pogodbe brez dejanske izročitve ali valutne zamenjave brez dejanske zamenjave pri izračunu pogodbenih plačil, izključeni iz področja uporabe Uredbe (EU) 2016/1011.

(3) Da se lahko nekateri promptni devizni tečaji iz tretjih držav določijo za izključene iz področja uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da sprejme akte v zvezi z izvzetjem promptnega deviznega tečaja za nezamenljive valute, kadar se ta promptni devizni tečaj uporablja za izračun izplačil v okviru valutnih terminskih pogodb brez dejanske izročitve ali valutnih zamenjav brez dejanske zamenjave. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(3a) Uredba (EU) 2016/1011 določa, da lahko udeleženci na trgu Unije do 31. decembra 2021 uporabljajo referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v državi zunaj Unije, ne glede na to, ali je bil sprejet sklep o enakovrednosti ali je bil priznan ali odobren indeks za uporabo v Uniji. Zakonodajalci so pričakovali, da bodo do konca leta 2021 tretje države svoje ureditve referenčnih vrednosti prilagodile pravilom iz te uredbe in da bo uporaba referenčnih vrednosti, ki se upravljajo v državi zunaj Unije, s strani udeležencev na trgu Unije zagotovljena s sklepi Komisije o enakovrednosti ali odobritvi, ki bo tako zagotovila pravno varnost. Vendar je bil v zvezi s tem dosežen le majhen napredek. Glede na razlike in intenzivnost, ki obstajajo med ureditvijo finančnih referenčnih vrednosti za uporabo v Uniji in v tretjih državah in z namenom, da bi zagotovili nemoteno delovanje trga in razpoložljivost referenčnih vrednosti tretjih držav za uporabo v Uniji po koncu decembra 2021, bi morala Komisija do 30. junija 2021 z delegiranim aktom pregledati veljavne določbe Uredbe (EU) 2016/1011 o ureditvi v tretjih državah, da bi presegla sedanje ovire in po potrebi dobila dodatna pooblastila za odobritev referenčnih vrednosti tretjih držav ali družine referenčnih vrednosti.

(4) Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije obrestna mera LIBOR po koncu prehodnega obdobja 31. decembra 2020 ne bo več veljala kot ključna referenčna mera. Poleg tega je organ Združenega kraljestva za finančno poslovanje napovedal, da bo prenehal spodbujati banke ali od njih zahtevati, da prispevajo k LIBOR, kar bo pomenilo znatno tveganje, da bo do konca leta 2021 prenehala ena najpomembnejših referenčnih obrestnih mer. Prenehanje LIBOR pa lahko privede do negativnih učinkov, ki lahko povzročijo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji. V Uniji obstaja mnogo pogodb na področjih dolga, posojil, vezanih vlog in izvedenih finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na LIBOR, zapadejo po 31. decembru 2021 in nimajo zanesljivih pogodbenih rezervnih določb, ki obravnavajo prenehanje LIBOR. Od teh pogodb za številne ni mogoče doseči novega dogovora, da bi se vanje pred 31. decembrom 2021 vključila pogodbena rezervna določba. Prenehanje LIBOR lahko zato povzroči znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji.

(5) Člen 28(2) Uredbe 2016/1011 določa, da morajo imeti nadzorovani subjekti, ki niso upravljavci referenčnih vrednosti, pripravljene načrte izrednih ukrepov za primer, da se referenčna vrednost bistveno spremeni ali se preneha zagotavljati. Če je mogoče, bi morali ti krizni načrti vsebovati eno ali več morebitnih nadomestnih referenčnih vrednosti. Takšna decentralizirana nezakonodajna metoda bi morala ostati privzeta metoda v primeru prenehanja referenčne vrednosti, vendar je primer LIBOR pokazal, da ta metoda v praksi morda ne bo vedno zadostovala. Zato bi morala obstajati rezervna metoda za obvezno javno določitev nadomestne referenčne vrednosti, da bi zagotovili urejen iztek pogodb, ki se sklicujejo na splošno uporabljano referenčno vrednost, katere prenehanje lahko privede do negativnih učinkov, ki lahko povzročijo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji, in kadar o takih pogodbah ni mogoče doseči novega dogovora, da bi do prenehanja te referenčne vrednosti vključevale pogodbeno rezervno stopnjo, bi bilo treba določiti okvir, ki bi se uporabljal ob prenehanju takih referenčnih vrednosti. Ta metoda bi morala vključevati mehanizem za prehod teh pogodb na ustrezne nadomestne referenčne vrednosti. Nadomestne referenčne vrednosti bi morale zagotavljati, da ne prihaja do nezmožnosti izvršitve pogodb, kar lahko privede do negativnih učinkov, ki lahko povzročijo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji.

(6) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi nadomestno referenčno vrednost, ki se bo uporabljala do izteka pogodb, o katerih ni bilo mogoče doseči novega dogovora do datuma, ko se referenčna vrednost, ki bo prenehala, ne objavlja več. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[4]. Pravna varnost zahteva, da Komisija ta izvedbena pooblastila izvaja le ob natančno opredeljenih sprožilnih dogodkih, ki jasno kažejo, da bosta upravljanje in objavljanje referenčne vrednosti, ki jo je treba nadomestiti, trajno prenehala.

(7) Komisija bi morala po potrebi ob ustreznem času sprejeti priporočilo, s katerim bi države članice spodbudila, naj z nacionalno zakonodajo določijo nadomestno stopnjo za referenčno vrednost, ki bo prenehala, za pogodbe, sklenjene med subjekti, ki niso nadzorovani subjekti, za katere se uporablja Uredba (EU) 2016/1011. Da bi se upoštevala medsebojna povezanost pogodb, bi morala imeti Komisija možnost priporočiti, da bi morale biti nacionalne nadomestne stopnje enake nadomestni stopnji, ki jo določi za pogodbe, ki jih sklenejo nadzorovani subjekti.

(8) Komisija bi morala svoja izvedbena pooblastila izvajati le v primerih, ko oceni, da bi lahko prenehanje referenčne vrednosti privedlo do negativnih učinkov, ki lahko povzročijo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji in v njenem realnem gospodarstvu. Komisija bi morala poleg tega svoja izvedbena pooblastila izvajati le, če je postalo jasno, da ni mogoče ponovno zagotoviti reprezentativnosti zadevne referenčne vrednosti ali da se referenčna vrednost ne bo več stalno objavljala.

(9) Uporaba te nadomestne referenčne vrednosti bi morala biti dovoljena samo za pogodbe, o katerih ni bilo mogoče doseči novega dogovora pred datumom prenehanja zadevne referenčne vrednosti. Zato bi morala biti uporaba nadomestne referenčne vrednosti, ki jo določi Komisija, omejena na pogodbe, ki so že bile sklenjene s strani nadzorovanih subjektov ob začetku veljavnosti izvedbenega akta, ki določa nadomestno referenčno vrednost. Poleg tega določitev nadomestne referenčne vrednosti ne bi smela vplivati na pogodbe, ki že vsebujejo ustrezno pogodbeno rezervno določbo, saj je tak izvedbeni akt namenjen zagotavljanju neprekinjenosti pogodb.

(10) Komisija bi morala pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil za določitev nadomestne referenčne vrednosti upoštevati priporočila delovnih skupin iz zasebnega sektorja, ki delujejo pod okriljem javnih organov, odgovornih za valuto, v kateri so denominirane obrestne mere nadomestne referenčne vrednosti, glede nadomestnih stopenj, ki naj se uporabljajo v obstoječih finančnih instrumentih in pogodbah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, ki bo prenehala. Komisija bi morala upoštevati tudi priporočila ustreznega nadzornega organa upravljavca referenčne vrednosti in ESMA. Ta priporočila bi morala temeljiti na obsežnih javnih posvetovanjih in strokovnem znanju ter bi morala odražati dogovor uporabnikov referenčne vrednosti o najustreznejši nadomestni stopnji za referenčno obrestno mero, ki bo prenehala. Poleg tega gre v celoti za priporočila teh delovnih skupin zasebnega sektorja, javni organi, pod okriljem katerih delujejo te delovne skupine, pa ne prevzemajo nobene odgovornosti za vsebino priporočil in ne delijo nujno stališč, izraženih v njih.

(11) Ker je glavni cilj teh izvedbenih pooblastil zagotoviti pravno varnost za nadzorovane subjekte z obstoječimi pogodbami, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, ki bo prenehala, bi morali pristojni organi nadzorovanega subjekta, ki uporablja tako referenčno vrednost, spremljati razvoj preostalih obstoječih pogodb med nasprotnimi strankami in o svojih ugotovitvah letno poročati Komisiji in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(12) Uredbo (EU) 2016/1011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12a) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[5] je v postopku spreminjanja, da bi udeležencem na trgu pojasnili, da zahteve za kliring ali kritje ne bodo veljale za posle, ki bodo sklenjeni ali prenovljeni, preden se bodo te zahteve začele uporabljati za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ki se bodo sklicevali na referenčno obrestno mero (obstoječi posli), kadar bodo prenovljeni samo z namenom izvajanja reforme referenčnih obrestnih mer ali z namenom priprave na to izvajanje. Uredba (EU) 2016/1011 zahteva, da nadzorovani subjekti pripravijo in vzdržujejo zanesljive pisne načrte ukrepov, ki bi jih sprejeli, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali se ne bi več pripravljala, odražati pa se morajo v pogodbenih razmerjih s strankami. Da bi udeležencem na trgu olajšali izpolnjevanje teh obveznosti in da bi njihovo delovanje na trgu okrepilo trdnost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklicujejo na katero koli vrsto referenčnih vrednosti, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 648/2012 spremeniti tako, da se pojasni, da za obstoječe posle ne bodo veljale navedene zahteve za kliring in kritje, kadar se ti posli nadomestijo, spremenijo ali prenovijo, bodisi posamezno bodisi kot del sprememb v zvezi s portfeljem poslov, in sicer le z namenom zamenjave referenčne obrestne mere, na katero se sklicujejo zaradi izvajanja reforme referenčnih obrestnih mer ali z namenom priprave na to izvajanje ali z namenom uvedbe rezervnih določb v zvezi z zadevno referenčno obrestno mero, da bi se izvedla navedena reforma ali pripravilo njeno izvajanje oziroma da bi se drugače okrepila trdnost njihovih pogodb. Te spremembe so potrebne za zagotovitev jasnosti udeležencem na trgu in ne bi smele vplivati na obseg obveznosti kliringa in kritja v zvezi z nadomestitvijo, spremembo ali prenovitvijo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za druge namene.

(13) Glede na dejstvo, da LIBOR od 1. januarja 2021 ne bo več ključna referenčna vrednost v smislu Uredbe (EU) 2016/1011, je primerno, da začne ta uredba veljati takoj –

 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011

(1) Člen 2 se spremeni:

(-a) vstavi se naslednji odstavek:

 „1a. Člen 28a se uporablja za:

(a) vsako pogodbo ali finančni instrument, kot je opredeljen v Direktivi 2014/65/EU, ki ga ureja zakonodaja ene od držav članic in se sklicuje na referenčno vrednost, in

(b) vsako pogodbo, za katero velja pravo tretje države, vendar imajo vse stranke sedež v Uniji in kjer pravo te tretje države ne določa urejenega prenehanja referenčne vrednosti.“

(a) v odstavku 2 se doda naslednja točka (i):

„(i) referenčni devizni tečaj, ki ga je določila Komisija v skladu z odstavkom 3.“;

(b) dodata se naslednja odstavka 3 in 4:

„3. Komisija lahko določi referenčne devizne tečaje, ki jih upravljajo upravljavci zunaj Unije, če so izpolnjena vsa naslednja merila:

(a) referenčni devizni tečaj se nanaša na promptni devizni tečaj valute tretje države, ki ni prosto zamenljiva;

(b) nadzorovani subjekti referenčni devizni tečaj pogosto, sistematično in redno v uporabljajo pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih za varovanje pred volatilnostjo valute tretje države;

(c) referenčni devizni tečaj se uporablja kot referenčna vrednost za poravnavo pri izračunu izplačila pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz točke (b) v valuti, ki ni valuta z omejeno zamenljivostjo iz točke (a).

4. Komisija do 31. decembra 2022 opravi javna posvetovanja za opredelitev referenčnih deviznih tečajev, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3 tega člena. Komisija do 31. decembra 2023 sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, s katerimi ustvari seznam referenčnih promptnih deviznih tečajev za zavarovanje pred nestanovitnostjo valut tretjih držav, seznam pa redno posodablja. Pristojni organi nadzorovanih subjektov, ki uporabljajo referenčne devizne tečaje iz tretjih držav, ki jih je Komisija določila v skladu z odstavkom 3, vsaj vsaki dve leti poročajo Komisiji ▌o številu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki uporabljajo ta referenčni devizni tečaj za varovanje pred volatilnostjo valute tretje države.“;

(1a) člen 3 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(22a) „referenčni devizni tečaj“ pomeni referenčno vrednost, določeno v razmerju do cene, izražene v eni valuti, za drugo valuto ali košarico drugih valut;“

(b) točka (i) točke 24(a) se spremeni:

„(i) mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki (24) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali mesto trgovanja v tretji državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni sklep, da se šteje, da ima pravni in nadzorni okvir te države enakovreden učinek v smislu člena 28(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (22) ali člena 25(4) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ali regulirani trg, ki se šteje za enakovrednega v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar samo za podatke o transakcijah v zvezi s finančnimi instrumenti;“

(1b) člen 28(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Nadzorovani subjekti, razen upravljavca iz odstavka 1, ki uporabljajo referenčno vrednost, pripravijo in vzdržujejo zanesljive pisne načrte ukrepov, ki bi jih sprejeli, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali bi se prenehala zagotavljati. Kadar je izvedljivo in primerno, takšni načrti navajajo eno ali več nadomestnih referenčnih vrednosti, na katere bi se bilo mogoče sklicevati za zamenjavo referenčnih vrednosti, ki se več ne zagotavljajo, in razloge, zakaj bi bile te referenčne vrednosti primerne zamenjave. Nadzorovani subjekti te načrte in vse posodobitve brez nepotrebnega odlašanja pošljejo ustreznemu pristojnemu organu in jih upoštevajo v pogodbenem razmerju s strankami. Pristojni organi ocenijo zanesljivost teh načrtov.“

(2) vstavi se naslednji člen:

„Člen 28a
Obvezna nadomestitev referenčne vrednosti

(1) Komisija lahko določi eno ali več nadomestnih referenčnih vrednosti za referenčno vrednost, ki se bo prenehala objavljati, če bi lahko prenehanje objavljanja te referenčne vrednosti pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost in realno gospodarstvo v eni ali več držav članic in če je prišlo do katerega koli od naslednjih dogodkov:

(a) pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti je javno izjavil ali izdal javno izjavo ali objavil informacije, v katerih je navedeno, da se zmožnost te referenčne vrednosti za merjenje dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja ne more obnoviti ▌; pristojni nacionalni organ pred objavo izvede popravne ukrepe iz člena 23 in ugotovi, da ukrepi iz člena 23 ne zadostujejo za ponovno vzpostavitev referenčne vrednosti;

(b) upravljavec referenčne vrednosti ali zastopnik upravljavca je z javno izjavo ali objavo informacij javno izjavil, da je upravljavec trajno ali za nedoločen čas prenehal ali bo prenehal zagotavljati to referenčno vrednost, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni upravljavca naslednika, ki bo še naprej zagotavljal referenčno vrednost;

(c) pristojni organ za upravljavca referenčne vrednosti ali kateri koli subjekt, ki ima v nad upravljavcem navedene referenčne vrednosti pristojnosti v primeru insolventnosti ali reševanja, je z javno izjavo ali objavo informacij javno izjavil, da je upravljavec navedene referenčne vrednosti trajno ali za nedoločen čas prenehal ali bo prenehal zagotavljati to referenčno vrednost, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni upravljavca naslednika, ki bo še naprej zagotavljal referenčno vrednost;

(ca) pristojni organ upravljavcu referenčne vrednosti odvzame ali začasno prekliče dovoljenje ali registracijo, če ob umiku ali začasnem preklicu ni upravljavca naslednika, ki bo še naprej zagotavljal to referenčno vrednost.

(2) Nadomestna referenčna vrednost po samem zakonu nadomesti vsa sklicevanja na referenčno vrednost ▌v finančnih pogodbah iz člena 2(1a), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) te ▌pogodbe ▌se sklicujejo na referenčno vrednost, ki se je prenehala objavljati, na datum, ko začne veljati izvedbeni akt, ki določa nadomestno referenčno vrednost;

(b) navedeni finančni instrumenti, pogodbe ali merjenje uspešnosti ne vsebujejo ustreznih rezervnih določb;

(ba) nadomestna določba se ne šteje za primerno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) ne zajema trajne ukinitve referenčne vrednosti;

(b) je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(i) ni nadomestne stopnje,

(ii) za uporabo nadomestne stopnje je potrebno soglasje tretjih oseb;

(iii) nadomestna stopnja se izračuna s kotacijami, ki jih zagotovijo tretje osebe, ali določi v višini zadnje objave zadevne referenčne vrednosti,

(c) je pristojni organ ugotovil, da uporaba pogodbeno dogovorjene nadomestne določbe na splošno ne odraža več osnovnega trga ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo prenehanja, in znatno odstopa od njega, in bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost.

Za namene točke (c) točke (b a) zadevni organ brez nepotrebnega odlašanja o svoji oceni obvesti Komisijo in ESMA. Kadar bi ocena lahko vplivala na subjekte v več kot eni državi članici, zadevni organi vseh teh držav članic oceno opravijo skupaj.

Države članice imenujejo enega ali več ustreznih organov, ki lahko izvedejo oceno v skladu s točko (c). Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

(3) Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi eno ali več nadomestnih referenčnih vrednosti v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2), če je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1. Komisija pri sprejemanju izvedbenega akta iz odstavka 1 upošteva, če je to na voljo, priporočilo delovne skupine za alternativno referenčno stopnjo, ki deluje pod okriljem javnih organov, odgovornih za valuto, v kateri so denominirane obrestne mere nadomestne referenčne vrednosti. Komisija pred določitvijo nove nadomestne referenčne vrednosti opravi javno posvetovanje ter se posvetuje z ESMA in pristojnim nacionalnim organom upravljavca referenčnih vrednosti.

(3a) Izvedbeni akt iz odstavka 3 zajema:

(i) nadomestitev referenčne vrednosti ali referenčnih vrednosti;

(ii) prilagoditev razmika, vključno z metodo za določitev takšne prilagoditve razmika, ki se uporabi za nadomestitev referenčne vrednosti, ki preneha veljati na datum nadomestitve za vsako posamezno obdobje, da se upoštevajo učinki prehoda ali spremembe referenčne vrednosti, ki bo prenehala veljati, na nadomestitev referenčne vrednosti;

(iii) ustrezne bistvene prilagoditvene spremembe, ki so povezane z uporabo nadomestitve referenčne vrednosti in so za to razumno potrebne;

(iv) ustrezni datum, od katerega se začne uporabljati nadomestitev referenčne vrednosti ali referenčnih vrednosti;

(4) Pristojni organi nadzorovanih subjektov, ki uporabljajo referenčno vrednost, ki jo določi Komisija, spremljajo, ali so izvedbeni akti, sprejeti v skladu z odstavkom 1, v čim večji meri omejili nezmožnost izvršitve pogodb ali druge škodljive učinke na gospodarsko rast in naložbe v Uniji. O tem letno poročajo Komisiji in ESMA.

(4a) Člen se uporablja za ključne referenčne vrednosti. Uporablja se tudi za referenčne vrednosti, ki niso ključne, in referenčne vrednosti tretjih držav, če bi njihovo prenehanje znatno in negativno vplivalo na celovitost trga, finančno stabilnost in realno gospodarstvo v Uniji.“

(2a) v členu 29 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Nadzorovani subjekt lahko uporabi tudi nadomestitev referenčne vrednost v Uniji, če nadomestitev določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 23a.“

Člen 1a

Sprememba Uredbe (EU) št. 648/2012

Člen 13a Uredbe (EU) št. 648/2012 se nadomesti z:

„Člen 13a

Nadomestitev referenčnih obrestnih mer in vključitev rezervnih pogodbenih določb v obstoječe posle

1. Nasprotne stranke iz člena 11(3) postopke obvladovanja tveganja, ki so vzpostavljeni na datum začetka veljavnosti te uredbe, lahko še naprej uporabljajo v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa, sklenjenimi ali prenovljenimi pred datumom, ko začne učinkovati obveznost o vzpostavitvi postopkov obvladovanja tveganja na podlagi člena 11(3), če so, po začetku veljavnosti te uredbe, te pogodbe nadomeščene, spremenjene ali prenovljene le z namenom zamenjave referenčne obrestne mere, na katero se sklicujejo, ali z namenom uvedbe rezervnih določb v zvezi s katero koli referenčno obrestno mero, navedeno v poslu.

2. Če so posli sklenjeni ali prenovljeni pred datumom, ko začne učinkovati obveznost kliringa na podlagi člena 4, in če so po začetku veljavnosti te uredbe naknadno nadomeščeni, spremenjeni ali prenovljeni le z namenom zamenjave referenčne obrestne mere, na katero se sklicujejo, ali z namenom uvedbe rezervnih določb v zvezi s katero koli referenčno obrestno mero, navedeno v poslu, zanje ne bo začela veljati obveznost kliringa iz člena 4.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

 


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi z izvzetjem nekaterih referenčnih deviznih tečajev iz tretjih držav in določitvijo nadomestnih referenčnih vrednosti za nekatere referenčne vrednosti, ki bodo prenehale

Referenčni dokumenti

COM(2020)0337 – C9-0209/2020 – 2020/0154(COD)

Datum predložitve EP

27.7.2020

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.9.2020

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

14.9.2020

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

 Datum sklepa

ITRE

10.9.2020

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Caroline Nagtegaal

7.9.2020

 

 

 

Datum sprejetja

19.11.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

0

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Patryk Jaki, Eugen Jurzyca, Maximilian Krah, Ville Niinistö, Mick Wallace

Datum predložitve

19.11.2020

 

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

49

+

ECR

Derk Jan Eppink, Patryk Jaki, Eugen Jurzyca, Johan Van Overtveldt, Roberts Zīle

NI

Piernicola Pedicini

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon Courtin

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Dietmar Köster, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

Verts/ALE

Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Ville Niinistö, Ernest Urtasun

 

0

-

 

10

0

GUE/NGL

Manon Aubry, José Gusmão, Mick Wallace

ID

Gunnar Beck, Francesca Donato, Valentino Grant, Maximilian Krah, Jörg Meuthen, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Zadnja posodobitev: 4. december 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov