POROČILO o strategiji EU za enakost spolov

25.11.2020 - (2019/2169(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Maria Noichl
Pripravljavka mnenja (*):
Eugenia Rodríguez Palop, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika


Postopek : 2019/2169(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0234/2020

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za enakost spolov

(2019/2169(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 6, 8, 10, 83, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 5 ter njegovih podciljev in kazalnikov,

 ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

 ob upoštevanju direktiv EU o različnih vidikih enakega obravnavanja žensk in moških, sprejetih od leta 1975 (Direktiva 79/7/EGS[1], Direktiva 86/613/EGS[2], Direktiva 92/85/EGS[3], Direktiva 2004/113/ES[4], Direktiva 2006/54/ES[5], Direktiva 2010/18/EU[6] in Direktiva 2010/41/EU[7]),

 ob upoštevanju Direktive 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU[8],

 ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. marca 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

 ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

 ob upoštevanju predloga sklepa Sveta z dne 4. marca 2016 o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (COM(2016)0109),

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. marca 2019 z naslovom Poročilo o enakosti žensk in moških za leto 2019 (SWD(2019)0101),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2020 o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk[9],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk[10],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU[11],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola[12],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o enakosti spolov v medijskem sektorju v EU[13],

 ob upoštevanju indeksa enakosti spolov za leto 2019 Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), objavljenega 15. oktobra 2019,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU[14],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU[15],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU[16],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma[17],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015[18],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah[19],

 ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o enakem nagrajevanju št. 100 iz leta 1951 ter konvencije ILO o nasilju in nadlegovanju št. 190 iz leta 2019,

 ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo[20],

 ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2019,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2017 z naslovom Akcijski načrt EU za obdobje 2017–2019: Spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma (COM(2017)0678),

 ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2019 o enakosti žensk in moških v EU,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. junija 2019 o odpravljanju razlike v plačah med spoloma: ključne politike in ukrepi,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[21],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti[22],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov[23],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi[24],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju[25],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov[26],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[27],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti[28],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi[29],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015[30],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi,

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 1, 2, 3, 6, 9, 11, 12 in 15,

 ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov II in skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182),

 ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje ter rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

 ob upoštevanju mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), njenega akcijskega programa in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma iz leta 2016 v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC) ter okrepljenega delovnega programa iz Lime o enakosti spolov in akcijskega načrta za enakost spolov iz decembra 2019,

 ob upoštevanju raziskave Agencije za temeljne pravice (FRA) z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey“ (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava), objavljene leta 2014,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. maja 2020 z naslovom Demografski izzivi v EU glede na gospodarske in razvojne neenakosti,

 ob upoštevanju evropske listine za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve;

 ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0234/2020),

A. ker je pravica do enakega obravnavanja opredeljujoča temeljna pravica, priznana v pogodbah o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah, in je bistvenega pomena za njegov nadaljnji razvoj;

B. ker so države članice v indeksu enakosti spolov EU za leto 2019 dosegle povprečno 67,4 od 100 točk, ta rezultat pa se je od leta 2005 izboljšal le za 5,4 točke;

C. ker škodljive strukture in stereotipi po svetu ohranjajo neenakost in ker bo odprava teh struktur in stereotipov izboljšala enakost spolov; ker ne le, da spodbujanje enakosti spolov in vlaganje v ženske in dekleta koristita družbi kot celoti, temveč sta tudi cilj sama po sebi; ker je treba preučiti prisotnost in temeljne vzroke za pojav tako imenovanega učinka slabega tesnjenja; ker je za spoštovanje demokratičnih vrednot, temeljnih pravic in zlasti pravic žensk potrebno močno gibanje za pravice žensk in ker ogrožanje pravic žensk hkrati tudi ogroža demokracijo;

D. ker diskriminacijo na podlagi spola pogosto spremlja diskriminacija na podlagi identitet, na primer spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete in izraza ter razreda in/ali statusa migranta, zaradi česar pride do dvoplastne ali večplastne diskriminacije; ker je horizontalni presečni vidik bistvenega pomena za vsako politiko enakosti spolov, da bi prepoznali in obravnavali te številne grožnje diskriminacije; ker politike EU doslej niso uporabljale presečnega pristopa in so se osredotočale predvsem na individualno razsežnost diskriminacije, ki ne obravnava njene institucionalne, strukturne in zgodovinske razsežnosti; ker uporaba presečne analize ne omogoča le razumevanja strukturnih ovir, temveč tudi zagotavlja dokaze za oblikovanje referenčnih meril in usmeritev k strateškim in učinkovitim politikam proti sistemski diskriminaciji, izključenosti in razlikam med spoloma, in ker morajo ta prizadevanja obravnavati vse oblike diskriminacije, da bi dosegli enakost spolov za vse ženske;

E. ker je EU sprejela pomembno zakonodajo in je napredek pri doseganju enakosti spolov zanjo ključnega pomena; ker so se kljub temu ta prizadevanja v zadnjih letih upočasnila, razširila pa so se gibanja, ki nasprotujejo politikam enakosti spolov in pravicam žensk ter poskušajo kot normo ponovno vzpostaviti tradicionalne vloge spolov, dvomijo v sedanje stanje in zavirajo nadaljnji napredek; ker ta gibanja, ki nasprotujejo politikam enakosti spolov, raznolikosti družine, istospolnim zakonskim zvezam, spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam ter vključevanju načela enakosti spolov, poskušajo vplivati na oblikovanje nacionalnih in evropskih politik, da bi, kar je zaskrbljujoče, odpravili že uveljavljene temeljne pravice, in ker grožnje pravicam žensk vedno pomenijo tudi grožnje demokraciji ter socialnemu in gospodarskemu napredku;

F. ker so pravice do zdravja, zlasti pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja, temeljne pravice žensk, bi jih bilo treba okrepiti, nikakor pa ne oslabiti ali jih odpraviti;

G. ker se v nekaterih državah članicah stanje očitno slabša, tudi na področju ekonomskega opolnomočenja žensk, in obstaja tveganje, da bi enakost spolov zdrsnila navzdol po seznamu prednostnih nalog držav članic;

H. ker je vsaka tretja ženska v EU, stara 15 let ali več, doživela neko obliko fizičnega in/ali spolnega nasilja[31], vsaka druga je doživela spolno nadlegovanje, vsaka deseta pa je bila izpostavljena spletnemu nadlegovanju;

I. ker je nasilje nad ženskami vseh oblik (fizično, spolno, psihološko, ekonomsko ali spletno nasilje) kršitev človekovih pravic in ena največjih ovir za doseganje enakosti spolov; ker je življenje brez nasilja pogoj za enakost; ker je nasilje na podlagi spola na področju zdravja, kot sta na primer porodniško in ginekološko nasilje, oblika nasilja, ki je bila izpostavljena šele v zadnjih letih, in ker je nasilje nad starejšimi ženskami še vedno v veliki meri premalo priznano; ker kampanje dezinformiranja za spodkopavanje enakosti spolov tudi onemogočajo napredek v zvezi z vprašanjem odprave nasilja nad ženskami, kot je bilo videti v povezavi z Istanbulsko konvencijo, kar vodi k javnemu nasprotovanju in škodljivim političnim odločitvam v nekaterih državah članicah;

J. ker je trgovina z ljudmi ena najbolj očitnih kršitev temeljnih pravic in človekovega dostojanstva; ker ženske in dekleta predstavljajo 80 % registriranih žrtev trgovine z ljudmi in 95 % registriranih žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja; ker je trgovina z ljudmi veja organiziranega kriminala, ki se širi, oblika suženjstva in kršitev človekovih pravic, njene žrtve pa so predvsem ženske in otroci, zlasti za namene spolnega izkoriščanja; ker trg prostitucije spodbuja trgovino z ženskami in otroki, zaradi njega pa je nasilje nad njimi še hujše; ker morajo države članice socialne in ekonomske politike oblikovati tako, da bodo ranljivim ženskam in dekletom pomagale opustiti prostitucijo, vključno z uvedbo posebnih socialnih in ekonomskih politik, oblikovanih za ta namen;

K. ker imata revščina in socialna izključenost strukturne vzroke, ki jih je treba odpraviti in obrniti, zlasti s politikami zaposlovanja, stanovanj, mobilnosti in dostopa do javnih storitev; ker je prostitucija, trgovina z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, za spolno izkoriščanje oblika suženjstva in nezdružljiva s človekovim dostojanstvom, zlasti v državah, kjer je spolna industrija legalizirana; ker je zaradi povečanja organiziranega kriminala in njegove donosnosti trgovina z ljudmi po vsem svetu vse pogostejša; ker trg prostitucije spodbuja trgovino z ženskami in otroci ter povečuje nasilje nad njimi, zlasti v državah, kjer je spolna industrija legalizirana;

L. ker je po podatkih Organizacije združenih narodov skoraj 35 % žensk po svetu doživelo psihološko ali spolno nadlegovanje na delovnem mestu ali nadlegovanje z resnimi posledicami za osebne in poklicne težnje, kar škodi samospoštovanju žensk in njihovemu pogajalskemu položaju za pravičnejše plačilo; ker sta pošteno plačilo in ekonomska neodvisnost bistveni pogoj, da lahko ženske izstopijo iz odnosa, v katerem vladajo zlorabe in nasilje;

M. ker je mogoče enakost med moškimi in ženskami doseči le z zagotavljanjem enakosti pred zakonom ter enakih možnosti pri dostopu do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve;

N. ker tradicionalne spolne vloge in stereotipi še vedno vplivajo na razdelitev dela doma, v izobraževanju, na delovnem mestu in v družbi; ker neplačano oskrbo in gospodinjska dela pretežno zagotavljajo in opravijo ženske, kar vpliva na zaposlitev in poklicno napredovanje ter prispeva k plačilni vrzeli in razlikam pokojninah med spoloma; ker so ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot je Direktiva (EU) 2019/1158[32] (direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja), pomembni prvi koraki, ki jih morajo države članice v prvi vrsti ustrezno prenesti ter v celoti in pravočasno izvajati, dopolnjevati pa jih morajo tudi dodatni ukrepi, da bi v neplačano delo vključili več moških, pri čemer je treba poudariti, da je to enako pomembno kot poklicno delo in dolžnosti oskrbe, in spodbudili model, po katerem sta zaslužek in skrb za družino v enaki meri porazdeljena med moške in ženske; ker tradicionalne strukture, neplačana oskrba in odvračilni dejavniki v nacionalnih davčnih politikah prispevajo k spodbujanju žensk, da postanejo ali ostanejo prejemnik drugega dohodka v gospodinjstvu, kar ima negativne posledice za ženske in njihovo ekonomsko neodvisnost, pa tudi za družbo kot celoto;

O. ker po ocenah 80 % celotne oskrbe v EU zagotovijo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), kar pomeni, da razlike med ženskami in moškimi pri oskrbi močno vplivajo na razlike v pokojninah med spoloma; ker več kot 50 % oskrbovalcev, mlajših od 65 let, oskrbo združuje z zaposlitvijo, zaradi tega pa je oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker so lahko oskrbovalci pogosto zaposleni na slabo plačanih delovnih mestih, ki zahtevajo nizko usposobljenost in jih je mogoče prilagajati urniku oskrbe, poleg tega pa so lahko prisiljeni skrajšati delovni čas ali plačano delo popolnoma opustiti; ker si 7 % do 21 % neformalnih oskrbovalcev skrajša delovni čas, 3 % do 18 % pa se jih umakne s trga dela; ker se zagotavljanje kakovostne oskrbe v EU med zasebnim in javnim sektorjem, mestnimi in podeželskimi območji ter posameznimi starostnimi skupinami, zelo razlikuje, tako znotraj držav članic kot med njimi; ker so podatki o zagotavljanju oskrbe v EU precej razdrobljeni in ni celostnega pristopa k obravnavanju demografskih izzivov, s katerimi se sooča EU, kar ima javnofinančne posledice;

P. ker se različne države članice srečujejo s pomanjkljivostmi pri usklajevanju sistemov otroškega varstva s potrebami staršev, vključno s starši samohranilci (predvsem materami samohranilkami), in ker so še vedno prisotne težave pri usklajevanju družinskega, zasebnega in poklicnega življenja, zlasti za ženske; ker ženske, starejše od 45 let, pogosto veljajo za podzaposlene in so zaposlene pod veliko slabšimi pogoji kot moški, zlasti kadar se vrnejo na delo po porodniškem ali starševskem dopustu ali so prisiljene uskladiti delo z oskrbo vzdrževanih oseb;

Q. ker bi bilo treba za spodbujanje usklajenega poklicnega in zasebnega življenja zagotoviti dobro premišljen sistem dopusta za oskrbo ter visokokakovostne, lahko dostopne in cenovno ugodne ustanove za oskrbo, izdatke za te ustanove pa bi bilo treba šteti kot del naložb v infrastrukturo; ker so te storitve predpogoj za udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo zasedanje vodilnih položajev v znanosti in raziskavah;

R. ker je zaščita materinstva pravica, ki jo je treba v celoti zagotoviti, in ker bi moralo biti podaljšanje porodniškega dopusta s polnimi pravicami in 100-odstotnim plačilom realnost;

S. ker pravica do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, tudi če je zagotovljena z zakonom, ni vedno zagotovljena; ker so kolektivna pogajanja pomembno sredstvo za odpravljanje in premagovanje neenakosti med moškimi in ženskami na trgu dela; ker je razlika med urnimi postavkami žensk in moških v EU 16 %, čeprav se med državami članicami zelo razlikuje; ker se razlika v plačilu med spoloma poveča na 40 %, če se upoštevajo stopnje zaposlenosti in splošna udeležba na trgu dela; ker je med posledicami razlike v plačilu med spoloma 37-odstotna razlika med spoloma v pokojninskih prihodkih; ker, kar zadeva udeležbo na trgu dela, v EU s krajšim delovnim časom dela 8 % moških v primerjavi z 31 % žensk, kar kaže na zakoreninjene neenakosti, pri katerih je treba odpraviti vzroke;

T. ker kljub porastu udeležbe žensk na trgu dela še vedno obstajajo razlike med spoloma, zaradi katerih se lahko ženske znajdejo v ranljivem ali negotovem položaju; ker razlike v zaposlenosti med spoloma v EU znašajo 11,6 %[33]; ker so ženske manj zastopane v dobro plačanih sektorjih in na vodilnih položajih ter pogosteje zasedajo delovna mesta, za katera imajo previsoko izobrazbo, pri čemer je v najnižji plačni skupini v EU vsaka peta ženska, medtem ko je pri moških v tej skupini vsak deseti; ker sta posledici razlike med plačami moških in žensk tudi 37-odstotna[34] razlika med spoloma v pokojninskih prihodkih, kar bo trajalo še desetletja, in neenaka stopnja ekonomske neodvisnosti med ženskami in moškimi; ker so za odpravo vseh teh razlik med spoloma potrebna velika prizadevanja;

U. ker premajhna zastopanost žensk na trgu dela pomeni tudi neenako sodelovanje pri odločanju ali plače, kar ženske omejuje pri možnostih spreminjanja gospodarskih, političnih, družbenih in kulturnih struktur; ker so vertikalna in horizontalna segregacija v poklicih ter diskriminatorne prakse pri zaposlovanju in napredovanju eden od glavnih vzrokov za razlike v plačilu med spoloma; ker so se kvote po spolu, sistemi zadrge in naknadne sankcije v primerih neskladnosti ali nedelovanja postopkov izkazali kot učinkoviti ukrepi za zagotavljanje enakosti in boj proti neenakim razmerjem moči;

V. ker obstaja ekonomski argument za polno udeležbo žensk v gospodarstvu, saj razlika v zaposlenosti med spoloma Evropo stane 370 milijard EUR letno[35];

W. ker je dostop do izčrpnih in starosti primernih informacij, spolne vzgoje ter do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in pravic, vključno z načrtovanjem družine, kontracepcijskimi metodami ter varnim in zakonitim splavom, ključen za doseganje enakosti spolov in odpravo nasilja na podlagi spola; ker so kršitve spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk, vključno z odrekanjem varnega in zakonitega opravljanja splava, oblika nasilja nad ženskami; ker so celovita spolna vzgoja ter samostojnost in sposobnost deklet in žensk, da svobodno in neodvisno odločajo o svojem telesu in življenju, predpogoj za njihovo ekonomsko neodvisnost ter s tem za enakost spolov in odpravo nasilja na podlagi spola;

X. ker so ženske v ospredju boja proti pandemiji covida-19 in ker sedanja kriza nesorazmerno vpliva na ženske, dekleta in enakost spolov; ker ti učinki segajo od zaskrbljujočega povečanja nasilja in nadlegovanja na podlagi spola, neplačane in neenake oskrbe ter gospodinjskih obveznosti prek omejenega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic do velikega gospodarskega vpliva in vpliva na ženske, zlasti zdravstvene delavke, oskrbovalke in delavke v drugih sektorjih, kjer prevladujejo ženske, in prekarnih sektorjih; ker so potrebni posebni ukrepi, da bi se to uravnotežilo; ker bi bilo treba programe za oživitev gospodarstva ali sredstva za prehod dodeliti ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov; ker so se varčevalni ukrepi v preteklosti izkazali kot škodljivi za ženske, pravice žensk in enakost spolov;

Y. ker je spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, predpogoj za ustvarjanje in razširjanje raznolikih kulturnih in izobraževalnih izrazov, saj vsi kulturni in ustvarjalni sektorji pomembno vplivajo na naša prepričanja, vrednote in dojemanje vprašanj spola;

Z. ker se ženske in dekleta soočajo s številnimi ovirami na področju športa in niso le izpostavljene nasilju, temveč se soočajo tudi z diskriminacijo pri plačilu, vrednosti nagrad in delovnih pogojih ter so ponavadi slabo zastopane v upravnih odborih športnih organizacij in medijev;

AA. ker ženske predstavljajo le 34,4 % samozaposlenih v EU in 30 % zagonskih podjetnikov;

AB. ker revščina in socialna izključenost v Evropi nesorazmerno prizadeneta ženske, zlasti matere samohranilke, invalidke, starejše ženske, ženske s podeželskih in oddaljenih območij ter migrantke in pripadnice narodnostnih manjšin; ker 15 % gospodinjstev z otroki v EU predstavljajo enostarševska gospodinjstva; ker v povprečju 85 % teh gospodinjstev vodijo matere samohranilke, 47 % enostarševskih gospodinjstev pa je leta 2017 grozila revščina ali socialna izključenost; ker je brezdomstvo med ženskami vse večja težava; ker je protidiskriminacijska direktiva, ki bi s horizontalnim pristopom določala večjo zaščito še vedno blokirana v Svetu;

AC. ker je enakost spolov in vključenost žensk v postopke odločanja pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov, da bi zagotovili pošten in pravičen prehod, pri katerem ne bo nihče prezrt, ker podnebna kriza povečuje neenakosti med spoloma in otežuje doseganje pravičnosti na podlagi spola; ker ženske drugače doživljajo vpliv podnebnih sprememb, saj so bolj ranljive, izpostavljene večjemu tveganju in večjim obremenitvam iz različnih razlogov, ki segajo od neenakega dostopa do virov, izobrazbe, možnosti za delo in zemljiških pravic do družbenih in kulturnih norm, stereotipov ter različnih presečnih izkušenj; ker morajo vsi podnebni ukrepi vključevati vidik spola in presečni vidik; ker je treba za ublažitev učinkov podnebnih sprememb na ženske okrepiti njihove pravice in ker je treba ustvariti priložnosti, ki bodo ženskam omogočile pomembnejšo vlogo v razpravah in odločitvah o podnebnih spremembah, v katerih bodo sodelovale kot vodje, strokovnjakinje in spodbujevalke sprememb;

AD. ker se ženske na podeželskih območjih soočajo s številnimi izzivi, vključno z nižjim življenjskim standardom, bolj omejenimi zaposlitvenimi možnostmi, relativno izoliranostjo od trgov, omejenim dostopom do infrastrukture, vključno s podeželsko infrastrukturo, javnimi storitvami in zdravstvenim varstvom, dostopom do izobraževanja (vključno s spolno vzgojo) in informacij o možnostih izobraževanja, ter so premalo zastopane na forumih odločanja; ker lahko opravljajo nevidno delo na kmetijah, ker ne obstaja formalni status pomagajočega zakonca, zaradi česar pride do težav pri priznavanju njihovega dela v nacionalnih sistemih;

AE. ker v Evropski uniji živi 46 milijonov invalidnih žensk in deklet; ker je to skoraj 60 % celotnega prebivalstva invalidov; ker je večina primerov invalidnosti pogojena s starostjo;

AF. ker več kot polovica delovno sposobnih invalidk ni ekonomsko aktivna; ker je v vseh državah članicah stopnja hudega materialnega pomanjkanja pri invalidkah višja kot pri neinvalidnih ženskah;

AG. ker indeks enakosti spolov za leto 2019 razkriva trajne neenakosti med moškimi in ženskami v digitalnem sektorju in poudarja, da je treba upoštevati vidik spola v vseh politikah, ki obravnavajo digitalno preobrazbo, in njihovo oceno učinka na enakost spolov; ker je odpravljanje digitalnega razkoraka med spoloma z boljšim dostopom do tehnologije in interneta za dekleta in ženske bistvenega pomena; ker so ženske neizkoriščeni vir na novih področjih, kot so digitalni sektor, sektor umetne inteligence in IKT, kjer predstavljajo samo 16 % od skoraj 8 milijonov ljudi, ki delajo v sektorju IKT v Evropi; ker je delež moških, ki delajo v digitalnem sektorju, trikrat večji od deleža žensk; ker je spodbujanje zaposlovanja več žensk v digitalnem sektorju in drugih sektorjih prihodnosti ključnega pomena za boj proti razlikam v plačah in pokojninah med spoloma ter za zagotavljanje njihove ekonomske neodvisnosti, pa tudi za ustvarjanje novih priložnosti za zaposlitev, tudi za skupine, ki so običajno izključene s trga dela; ker je pri tem bistveno spodbujati udeležbo žensk v digitalnem podjetništvu ter izobraževanju in zaposlovanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT; ker bi lahko z boljšim vključevanjem žensk v trg digitalnih delovnih mest BDP evropskega gospodarstva povečali za 16 milijard EUR; ker se neenakosti in diskriminacija med spoloma ponavljajo na podlagi zasnove, vhodnih podatkov in uporabe sistemov umetne inteligence; ker lahko nepopolni nabori podatkov in neustrezna pristranskost izkrivijo sklepanje sistema umetne inteligence in ogrozijo enakost spolov v družbi;

AH. ker je zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, bistveno za prepoznavanje neenakosti in oblikovanje ciljno usmerjenih politik ter je izjemno pomembno za pristop, osredotočen na spol, pri vseh zadevnih vprašanjih, kot so med drugim nasilje na podlagi spola, invalidnost, rak ter redke ali kronične bolezni, vpliv podnebnih sprememb, digitalna znanja in spretnosti ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika; ker na različnih področjih politik EU in držav članic še vedno ni podatkov, ki upoštevajo vidik spola;

AI. ker so ženske v novicah in informativnih medijih podpovprečno zastopane, ker se z neenakim prikazovanjem žensk in moških v medijih ohranjajo stereotipi, ki vplivajo na podobo žensk in moških;

AJ. ker so za doseganje enakosti spolov na vseh področjih politike EU pomembni vključevanje vidika spola, priprava proračunov ob upoštevanju vidika spola in opravljanje ocen učinka na enakost spolov; ker je enakost spolov v politikah EU obravnavana z različnimi skladi in instrumenti in ker je omogočanje optimalne sinergije med njimi zelo pomembno orodje; ker je to zlasti pomembno za socialno-ekonomske ukrepe, sprejete po zdravstveni krizi zaradi covida-19, vključno z načrtom EU za okrevanje;

AK. ker sta strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in krepitev politik, pri katerih se upošteva različnost spolov, na ravni EU bistvena, da se po krizi zaradi covida-19 ne bodo povečale razlike med spoloma in da bodo odzivi nanjo prispevali k zmanjševanju diskriminacije žensk;

AL. ker ima kriza zaradi covida-19 vpliv tudi na spolne delavce, saj se je povečalo njihovo tveganje za izgubo dohodka in revščino, hkrati pa zanje še vedno ni nobenega okvira in se njihove človekove pravice ne uveljavljajo;

AM. ker je enotno ukrepanje bistvenega pomena za navzgor usmerjeno konvergenco in harmonizacijo pravic žensk v Evropi s trdnim paktom med državami članicami, in sicer z zavezanostjo najbolj ambiciozni zakonodaji in najboljšim praksam, ki trenutno veljajo v EU, ter njihovo izmenjavo;

AN. ker obstaja komisarka, pristojna izključno za enakost, in ima Evropski parlament odbor za pravice žensk in enakost spolov, v okviru Sveta pa ni namenske sestave za to področje, tako da ministri in državni sekretarji, pristojni za enakost spolov, nimajo priložnosti za razprave o teh temah;

Splošne ugotovitve

1. pozdravlja sprejetje sporočila Komisije z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, ki ga je nova Komisija pravočasno pripravila v prvih 100 dneh mandata in je jasen znak političnega delovanja na področju evropskih politik za enakost spolov ter odločen, jasen in ambiciozen okvir politike za nadaljnje uresničevanje pravic žensk in enakosti spolov ter preprečevanje njihovega spodkopavanja; podpira cilj Komisije o Evropski uniji vseh ljudi v vsej njihovi raznolikosti brez diskriminacije in strukturnih neenakosti; poudarja pomen izbranega dvojnega pristopa, sestavljenega iz ciljno usmerjenih ukrepov ter zaveze o doslednem vključevanju vidika spola in presečnosti, ki se uporabljata kot prečni načeli, in pozdravlja tesno povezavo med področji dela in odpravljanjem stereotipov, spolnih predsodkov in diskriminacije ter poziva k zanesljivemu mehanizmu spremljanja, da bomo lahko redno merili in ocenjevali uspešnost strategije in njenih ukrepov;

2. poudarja, da je treba v okviru strategije za enakost spolov uporabljati pristop na podlagi možnosti; poziva Komisijo, naj kot izhodišče za nadaljnji razvoj strategije uporabi načelo enakih možnosti za ženske;

3. pozdravlja, da nova Komisija in njena predsednica enakosti spolov dajeta prednost in da je bila imenovana posebna komisarka za enakost, ter pričakuje letno poročilo o enakosti, ki je koristno orodje za ocenjevanje napredka in prepoznavanje obstoječih vrzeli in potreb po vključevanju vidika spola v politični okvir;

4. pozdravlja, da je bilo napovedanih več dopolnilnih pobud EU, kot so evropska strategija o invalidnosti z zavezujočimi ukrepi za obdobje po letu 2020, strategija za enakost LGBTI+ in okvir EU za strategije za enakost in vključevanje Romov za obdobje po letu 2020, ter poziva k strateškemu okviru za njihovo povezovanje in k sprejetju presečnega pristopa v vseh teh pobudah; poudarja, kako pomembno je, da z uporabo sedanjih politik ali predlaganjem novih orodij spremljamo razmere, ki se obravnavajo, in prožno prilagajamo strategije za enakost spolov in ustrezne druge strategije rezultatom, pa tudi prihodnjim izzivom, kot se je pokazalo v nedavni koronavirusni krizi; ponovno poudarja, da je treba izboljšati specifične ukrepe proti diskriminaciji in za enakost in zaščito žensk, ki so izpostavljene strukturnim neenakostim, ter opominja Komisijo, da si je treba še naprej prizadevati v tej smeri;

5. obžaluje, da je strategija še vedno nejasna glede vprašanja rokov za več zelo zaželenih ukrepov in ne določa konkretnih ciljev za enakost spolov, ki naj bi jih dosegli do leta 2025, in jasnih orodij za spremljanje; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkreten načrt s časovnimi okviri, cilji, letnim pregledom in mehanizmom spremljanja, jasnimi in merljivimi kazalniki uspešnosti in dodatnimi ciljno usmerjenimi ukrepi; poleg tega jo poziva, naj pripravi smernice in časovni načrt o tem, kako pri oblikovanju politik EU učinkovito izvajati presečne pristope in pristope vključevanja vidika spola, vključno z vključevanjem vidika spola v proračun, ter razvije posebna orodja (kot so kazalniki, cilji in orodja za spremljanje) in naj temu dodeli ustrezne človeške in finančne vire, da jih bo mogoče uporabljati v vseh politikah EU; poziva k jasnemu časovnemu okviru, kar zadeva razvoj napovedanega okvira za sodelovanje spletnih platform, strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi, strategijo za enakost spolov v avdiovizualni industriji (del podprograma MEDIA) in vseunijsko komunikacijsko kampanjo za boj proti spolnim stereotipom;

6. poziva Komisijo, naj pri vsaki reviziji spoštuje zaveze iz delovnega programa za leto 2020 in pravočasno pripravi predlog za zavezujoče ukrepe za preglednost plač, strategijo EU za pravice žrtev, okvir EU za strategije EU za enakost in vključevanje Romov za obdobje po letu 2020, novo strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi ter akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih za obdobje 2021–2025;

7. poziva države članice, naj odobrijo in izvajajo direktivo proti diskriminaciji ter zagotovijo izkoreninjenje večplastnih in presečnih oblik diskriminacije v vseh državah članicah;

8. opozarja, da se je treba boriti proti večplastni diskriminaciji, zlasti ranljivih skupin, kot so invalidke, temnopolte ženske, migrantke, pripadnice etničnih manjšin, Romke, starejše ženske, matere samohranilke, osebe LGBTIQ+ in brezdomke, ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imele vse korist od ciljev in ukrepov strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; poziva Komisijo, naj določi jasne smernice za izvajanje medsektorskega okvira, pri čemer bi bilo treba dajati prednost udeležbi skupin, na katere vplivajo presečne oblike diskriminacije, da bi ocenili različen učinek politik in ukrepov ter bi lahko odziv na vseh področjih prilagodili, tako da bo temeljil na načelu nediskriminacije;

9. poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s cilji strategije vidik spola sistematično vključujejo v vse faze odziva na koronavirusno krizo in spodbujajo udeležbo žensk na vseh ravneh odločanja; poudarja, da bi bilo napačno preložiti nekatere elemente nove strategije, zato poziva Komisijo, naj še naprej sledi novi strategiji; poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju in razdeljevanju sredstev, dogovorjenih v načrtu za okrevanje gospodarstva (NextGenerationEU) za Evropo, ustrezno upoštevajo potrebe žensk;

10. poudarja, da je treba zagotoviti zanesljivo in ustrezno zbiranje in analizo podatkov, razčlenjenih po spolu, da bodo lahko podlaga pri odločanju, kar pomeni, da je treba zagotoviti in razširiti financiranje in zmogljivosti Evropskega inštituta za enakost spolov;

11. poziva države članice, naj si redno izmenjujejo zglede dobre prakse in se zavežejo k navzgor usmerjeni konvergenci in harmonizaciji pravic žensk v Evropi ter v svojo zakonodajo uvedejo najbolj ambiciozne nacionalne ukrepe in prakse, ki trenutno veljajo v državah članicah;

12. poleg tega poziva, naj se indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov vključi v postopek spremljanja, ki ga izvaja Komisija, in naj se v skladu s priporočili Parlamenta iz resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma[36] oblikuje kazalnik razlik v pokojninah med spoloma, ki naj se spremlja v strategiji za enakost spolov, saj je edina strategija, ki združuje vse neenakosti, s katerimi se srečujejo ženske; poziva, naj se preučijo tudi možnosti drugih kazalnikov o razlikah med plačami moških in žensk, razlikah med spoloma na področju oskrbe, digitalnem razkoraku med spoloma itd.

13. poziva Svet, naj ustanovi namensko sestavo za enakost spolov, ki bo v okviru enega samega namenskega foruma združevala ministre in državne sekretarje, pristojne za enakost spolov, da bo lahko sprejemal konkretne skupne ukrepe za reševanje izzivov na področju pravic žensk in enakosti spolov ter bo mogoče o teh vprašanjih razpravljati na najvišji politični ravni;

14. poziva države članice, naj oblikujejo uradno sestavo Sveta za enakost spolov, ki bo ministrom in državnim sekretarjem, pristojnim za enakost spolov, zagotavljala namenski forum za razpravo, in še olajšajo vključevanje vidika spola v vse politike EU, vključno z zaposlitveno in socialno politiko;

15. obžaluje, da v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ni omenjena zaščita žensk in deklet, ki jim grozijo socialna izključenost, revščina in brezdomstvo; poziva Komisijo, naj ta vprašanja obravnava v prihodnjem akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje, da teh žensk ne bi izključili iz socialne in ekonomske politike, s čimer bi se krog revščine še povečal;

16. poziva Svet, naj sprejme sklepe ter odobri strategijo za enakost spolov in opredeli konkretne ukrepe za njeno izvajanje;

Odprava nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola

17. podpira zavezanost Komisije boju proti nasilju na podlagi spola, podpori in zaščiti žrtev teh kaznivih dejanj ter zagotavljanju, da bodo krivci za ta kazniva dejanja odgovarjali; podpira načrt Komisije za nadaljnja prizadevanja za ratifikacijo Istanbulske konvencije v vsej EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebej ukrepati in obravnavati razlike v zakonih, politikah in storitvah med državami članicami ter povečanje nasilja v družini in nasilja na podlagi spola med pandemijo covida-19; opozarja pa, da nekaterih držav članic kljub večkratnim poskusom ni bilo mogoče prepričati, da pristopijo h konvenciji, in da se je madžarska vlada pred kratkim odločila, da je sploh ne bo ratificirala; zato toplo pozdravlja, da namerava Komisija v letu 2021 predlagati ukrepe za uresničitev ciljev Istanbulske konvencije, če bo pristop EU h konvenciji še naprej blokiran; poziva, naj se začnejo priprave za uvedbo dodatnih pravno zavezujočih ukrepov in okvirne direktive EU za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njim, s katerimi bi med drugim obravnavali vprašanja, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilni splav, sterilizacija in poroke, ter naj se vanje vključijo vprašanja spolnega izkoriščanja, trgovine z ljudmi, kibernetskega nasilja, objave pornografije iz maščevanja in spletnega sovražnega govora proti ženskam, in sicer na podlagi presečnega pristopa; pozdravlja pobudo za razširitev področij kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU na posebne oblike nasilja na podlagi spola; želi spomniti, da bi morali novi zakonodajni ukrepi dopolnjevati ratifikacijo Istanbulske konvencije;

18. pozdravlja načrt za predložitev dodatnega priporočila in morebitne zakonodaje o preprečevanju škodljivih praks in za vzpostavitev mreže EU za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini; poziva k upoštevanju opredelitev in ciljev Istanbulske konvencije in rednemu vključevanju organizacij za pravice žensk in organizacij civilne družbe; poziva, naj se predlagajo ustrezni nadaljnji ukrepi, pri katerih se bo vedno upoštevalo načelo nediskriminacije; poudarja, kako pomembno je, da v tem procesu sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, če je to primerno glede na strukturo v posameznih državah članicah; poudarja vlogo izobraževanja, vključno z izobraževanjem fantov in moških, ter poziva k boju proti spolnim stereotipom na tem področju; poziva, naj se zagotovi ustrezna zaščita žensk, ki so žrtve nasilja v družini, ter naj države povečajo sredstva za to in se učinkovito odzovejo;

19. poudarja, da je treba zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah nasilja na podlagi spola; pozdravlja napoved nove raziskave na ravni EU o razširjenosti in dinamiki vseh oblik nasilja nad ženskami; poudarja, da na ravni EU potrebujemo celovite in primerljive podatke, razčlenjene po spolu, ter da je treba uskladiti sisteme zbiranja podatkov med državami članicami;

20. meni, da je treba mladoletnice, ki so pripadnice manjšin ali imajo zdravstvene težave ali so invalidke, zaščititi pred različnimi oblikami nasilja; podpira, da Komisija namerava pripraviti in financirati ukrepe za boj proti morebitnim zlorabam in izkoriščanju teh posebno ranljivih skupin in proti nasilju nad njimi;

21. poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo vključujočo enakost invalidnih žensk in deklet na vseh področjih življenja in jim zagotovijo spolne in reproduktivne pravice, zaščito pred nasiljem v družini ter nasiljem ponudnikov storitev oskrbe in podpore ter naj v ta namen začnejo programe za senzibilizacijo in povečanje zmogljivosti za zaposlene na področju zdravstvenega varstva, socialnih storitev in storitev oskrbe, izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodja;

22. opozarja na obseg in učinek nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ter poudarja, da za reševanje teh vprašanj in boj proti psihološkemu in spolnemu nadlegovanju potrebujemo konkretne ukrepe na ravni EU; poudarja, da zlasti neformalni oskrbovalci, delavci v gospodinjstvu in med drugim delavci na kmetijah niso dovolj zaščiteni in opaženi, ter poziva države članice, naj sprejmejo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189, in povečajo pravice delavcev, zlasti žensk, v neformalnem gospodarstvu in zagotovijo, da bodo pritožbeni mehanizmi neodvisni, zaupni in dostopni vsem ženskam brez diskriminacije, ter da se bodo sprejeli posebni ukrepi za zaščito pritožnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in ponovno viktimizacijo; pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo kot delodajalka sprejela nov celovit pravni okvir z nizom preventivnih in reaktivnih ukrepov proti nadlegovanju na delovnem mestu;

23. obžaluje, da se pri trgovini z ljudmi za namene izkoriščanja delavcev premalo upošteva razsežnost spola, zlasti v primeru delavk v gospodinjstvu, saj je zaradi tega, ker se ta dejavnost opravlja na domu, težje izvajati inšpekcijske preglede in spremljati delovno dejavnost; opozarja na svojo resolucijo z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo preiskave na tem področju, da bi izboljšale mehanizme prepoznavanja in zaščite žrtev, ter naj v postopek odkrivanja vključijo nevladne organizacije, sindikate, javne organe in vse državljane;

24. je zelo zaskrbljen zaradi vrste, obsega in resnosti nasilja in nadlegovanja v delovnem okolju ter vpliva vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti na delovnem mestu; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeto konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 190 o nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu ter poziva države članice, naj jo nemudoma ratificirajo in izvajajo; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo učinkovite in zavezujoče ukrepe za opredelitev in prepoved nasilja in nadlegovanja v delovnem okolju, vključno z dejanskim dostopom do varnih in učinkovitih mehanizmov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, pri katerih se upošteva vidik spola, usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje, podpornimi storitvami in pravnimi sredstvi;

25. meni, da bi morale biti delavke, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, upravičene do skrajšanja ali reorganizacije delovnega časa in spremembe delovnega mesta; meni, da bi moralo biti nasilje na podlagi spola vključeno v ocene tveganja na delovnem mestu;

26. obsoja kampanjo proti Istanbulski konvenciji, ki je usmerjena v nasilje nad ženskami, in kampanjo za namerno diskreditacijo te konvencije; je zaskrbljen, ker se zavrača pravilo ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola, za katero obstaja močno mednarodno soglasje; poudarja, da to postavlja pod vprašaj bistvo človekovih pravic, kot so enakost, samostojnost in dostojanstvo; poudarja ključno vlogo organizacij civilne družbe pri boju proti nasilju na podlagi spola in podpori žrtvam, zato poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje za združenja, ki se zavzemajo za te cilje; pozdravlja zavezo v okviru nove strategije o pravicah žrtev za obravnavanje posebnih potreb žensk in deklet, ki so žrtve nasilja, zlasti da bi žrtvam zagotovili pravice, zaščito in odškodnino; poziva Svet, naj čim prej zaključi postopek ratifikacije Istanbulske konvencije in zagotovi njeno polno izvajanje ter naj se zavzame, da jo bodo ratificirale vse države članice;

27. poudarja, da je treba priznati in se boriti proti vsem vrstam nasilja in nadlegovanja v izobraževalnem sistemu, šolah, univerzah, pripravništvih, programih za poklicni razvoj in vseh drugih programih v celotnem sektorju;

28. pozdravlja predlagane posebne ukrepe za boj proti kibernetskemu nasilju, ki nesorazmerno bolj prizadene ženske in dekleta (vključno s spletnim nadlegovanjem, kibernetskim ustrahovanjem in seksističnim sovražnim govorom), zlasti aktivistke, političarke in druge javne osebnosti, ki so dejavne v javni razpravi; v zvezi s tem pozdravlja napoved, da se bo ta pojav obravnaval v aktu o digitalnih storitvah in da se v novem okviru sodelovanja predvideva sodelovanje s tehnološkimi platformami in sektorjem IKT, da bodo lahko ti to vprašanje rešili z ustreznimi tehničnimi ukrepi, kot so tehnike preprečevanja in mehanizmi za odzivanje na škodljive vsebine; poziva države članice in EU, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe, vključno z zavezujočimi zakonodajnimi ukrepi, za boj proti tem oblikam nasilja v okviru direktive o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in boju proti njim, ter meni, da je treba države članice podpreti pri razvoju orodij za usposabljanje za službe, ki sodelujejo v vseh fazah, od preprečevanja in zaščite do pregona, kot sta policija in pravosodni sistem, skupaj z informacijskim in komunikacijskim sektorjem, ob hkratnem varstvu temeljnih pravic na spletu;

29. je zaskrbljen, ker pravo EU ne vsebuje jasne prepovedi diskriminacije na podlagi spolne identitete ali spolnega izraza osebe; ugotavlja, da se osebe LGBTIQ+ še vedno srečujejo z diskriminacijo, nadlegovanjem in izključevanjem s trga dela; želi spomniti na svoji resoluciji z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI[37] in z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim[38]; poziva Komisijo, naj na podlagi svojega seznama ukrepov za osebe LGBTIQ+ za obdobje 2016–2019 čim prej sprejme strateški okvir za enakost oseb LGBTIQ+ ter naj vanj vključi posebne ukrepe za odpravo diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti na delovnem mestu;

30. pozdravlja nedavno sprejeto prvo strategijo EU o pravicah žrtev (2020–2025), ki bo obravnavala posebne potrebe žrtev nasilja na podlagi spola, zlasti poseben pristop k psihološkemu nasilju nad ženskami in njegov dolgoročni vpliv na njihovo duševno zdravje; poudarja, da je treba odpraviti sedanje vrzeli v zakonodaji EU, in poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi predlog za pregled direktive o pravicah žrtev glede na mednarodne standarde o nasilju nad ženskami, kot je Istanbulska konvencija, da bi izboljšali zakonodajo o pravicah in zaščiti ter odškodnini zanje; poudarja, da morajo imeti vse žrtve dejanski dostop do pravnega varstva z izvajanjem direktive o pravicah žrtev, ki je v nekaterih državah članicah še vedno pomanjkljivo; poziva k nadaljnjemu spodbujanju pravic žrtev tudi z obstoječimi instrumenti, kot je evropska odredba o zaščiti;

31. opozarja Komisijo in države članice na izjemno hud položaj otrok, ki so zaradi nasilja na podlagi spola postali sirote, ali otrok, ki morajo trpeti nasilje v družini, ter jih poziva, naj pri reševanju problema nasilja v družini upoštevajo njihov položaj;

32. poziva Komisijo, naj predstavi dolgo pričakovano strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi, in poudarja, da je treba izrecno priznati vidik spola pri trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju, saj so njune žrtve največkrat ženske in dekleta; meni, da je spolno izkoriščanje za nadomestno materinstvo in reproduktivne namene ali namene, kot so prisilne poroke, prostitucija in pornografija, nesprejemljivo ter pomeni kršitev človekovega dostojanstva in človekovih pravic; zato poziva, naj se v strategiji podrobno preuči položaj žensk v prostituciji, pri čemer naj se posebna pozornost nameni povezavi med prostitucijo in trgovino z ženskami in mladoletniki v EU in po svetu ter vse pogostejšo uporabo interneta za namene izkoriščanja; poudarja pomembno vlogo in delo koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi ter poziva Komisijo, naj nemudoma imenuje novega koordinatorja, da bo pozorno spremljal, kako države članice izvajajo direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi; vztraja, da je treba vključiti ukrepe in strategije za zmanjšanje povpraševanja;

33. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi direktivo o boju proti trgovini z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja v EU, saj gre za najbolj razširjeno obliko trgovine z ljudmi;

34. poziva k strožjim ukrepom v zakonodaji o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in poudarja, da mora biti spolni odnos vedno prostovoljen; poziva Komisijo, naj vključi priporočilo za vse države članice, da v svoji zakonodaji spremenijo opredelitev posilstva in jo utemeljijo na odsotnosti soglasja;

35. pozdravlja komunikacijsko kampanjo na ravni EU o boju proti spolnim stereotipom, pa tudi ukrepe za preprečevanje nasilja, osredotočene na moške, fante in moškost; poziva k jasnejšim ukrepom za odpravo destruktivnih norm glede moškosti, saj so spolni stereotipi glavni vzrok za neenakost spolov in vplivajo na vsa področja družbe;

36. poziva, naj se večja pozornost in podpora nameni sirotišnicam in domovom za žrtve nasilja, ki so se med pandemijo covida-19 zaprli ali se je njihova zmogljivost močno zmanjšala, zaradi česar so morale ženske ali mlada dekleta in otroci karanteno preživeti z osebo, ki jih zlorablja;

37. poudarja, da je nasilje nad ženskami pogosto glavni vzrok, da ženske ostanejo brez strehe nad glavo; zato poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami, ki povzroča ali podaljšuje njihovo brezdomstvo;

38. pozdravlja napoved priporočila o preprečevanju škodljivih praks skupaj z morebitno zakonodajo za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov, prisilni sterilizaciji, zgodnjim in prisilnim porokam ter tako imenovanemu nasilju zaradi časti, ki zlasti prizadene otroke in dekleta;

Ženske in gospodarstvo

39. ponovno poziva Komisijo in države članice k nadaljnjemu razvoju in izboljševanju zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu[39], statističnih podatkov, raziskav in analiz ter k podpori in ukrepom za izboljšanje zbiranja podatkov in analize za gradnjo zmogljivosti institucij in organizacij civilne družbe, zlasti v zvezi z udeležbo žensk na trgu dela in na področjih, kot so neformalno zaposlovanje, podjetništvo, dostop do financiranja in zdravstvenih storitev, neplačano delo, revščina in vpliv sistemov socialne zaščite; poleg tega poziva Evropski inštitut za enakost spolov in vse druge ustrezne institucije in agencije EU, naj pripravijo in vključujejo nove kazalnike, kot so revščina zaposlenih, časovna revščina, razlike v izkoriščanju časa, vrednost (plačanega/neplačanega) dela, povezanega z oskrbo in stopnje izrabe starševskega dopusta pri ženskah in moških, tudi kar zadeva direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poziva Komisijo, naj te podatke uporabi za učinkovito izvajanje ocen učinka svojih politik in programov ter politik in programov drugih agencij in institucij EU na enakost spolov;

40. podpira revizijo barcelonskih ciljev in poziv državam članicam, naj zagotovijo ustrezne naložbe v storitve oskrbe in dolgotrajne oskrbe, vključno z razpoložljivimi sredstvi EU, pa tudi cenovno sprejemljivo, dostopno in visokokakovostno otroško varstvo, vključno s predšolsko vzgojo, ki zlasti mladim materam omogoča delo in/ali študij, ter v zvezi s tem opozarja na 11. načelo evropskega stebra socialnih pravic; poziva k finančni podpori za države članice, ki še niso dosegle teh ciljev, in k izmenjavi zgledov dobre prakse; prav tako pozdravlja pripravo smernic za države članice za spopadanje z odvračilnimi finančnimi dejavniki v zvezi s socialno, ekonomsko in davčno politiko; poudarja, da mora biti cilj, da moški in ženske postanejo oskrbovalci v enaki meri in prejemnikih enakih dohodkov, v središču teh prizadevanj, in v zvezi s tem pozdravlja direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki je prvi korak v tej smeri;

41. poziva Komisijo, naj predlaga celovit dogovor o oskrbi za Evropo, ki bo zajemal vse potrebe in storitve oskrbe ter določal minimalne standarde in smernice o kakovosti oskrbe v celotnem življenju, tudi za otroke, starejše in osebe z dolgotrajnimi potrebami; poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo podatke o opravljanju storitev oskrbe, razčlenjene po spolu; poziva države članice, naj hitro in v celoti prenesejo in izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in zagotovijo pošteno delitev dela in družinskega življenja ter naj presežejo minimalne standarde, ki jih ta direktiva določa, in uvedejo ukrepe, kot je plačan dopust, ter spodbujajo enakovredno vlogo moških kot oskrbovalcev, odpravijo spolne stereotipe pri uveljavljanju očetovskega/materinskega dopusta, priznajo vlogo neformalnega oskrbovalca z zagotavljanjem dostopa do socialne varnosti in pokojninske pravice, zagotovijo podporo za storitve, ki so prilagojene posebnim izzivom in potrebam staršev in/ali družinskih članov, ki skrbijo za invalida, osebo z dolgotrajno boleznijo ali starejšo osebo, ter prožne oblike dela, ki niso v škodo in ne gredo na račun plače delavca ali njegovega dostopa do socialnih in delavskih pravic in nadomestil ter spoštujejo njegovo pravico, da se odklopi; poziva Komisijo, naj letno natančno in dosledno spremlja države članice pri izvajanju direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

42. poziva k cenovno sprejemljivim in kakovostnim storitvam otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki zlasti ženskam omogočajo vrnitev na trg dela in so v pomoč pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

43. poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo jaslic in vrtcev; poudarja, da je ta mreža splošna družbena odgovornost in bi morala biti univerzalna storitev, ki bi bila dejansko dostopna vsem otrokom in družinam, ki jo želijo uporabljati;

44. poziva države članice, naj uvedejo tako imenovane dobropise za oskrbo tako za ženske kot za moške na podlagi izmenjave zgledov dobre prakse, da bi tako nadomestili prekinitev poklicne poti zaradi neformalne oskrbe družinskega člana in odsotnosti zaradi uradne oskrbe, kot so porodniški, očetovski in starševski dopust, ter naj te dobropise pravično upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic; meni, da bi se morali ti dobropisi dodeljevati za določeno kratko obdobje, da ne bi dodatno krepili stereotipov in neenakosti;

45. poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za preprečevanje tveganja revščine v starosti in upokojitvi ter zvišajo pokojnine in povečajo socialne ugodnosti; meni, da je treba odpraviti dohodkovno neenakost med moškimi in ženskami v pokoju in da je zato treba zvišati pokojnine ter ohraniti in izboljšati javne in splošne sisteme socialne varnosti, ki temeljijo na solidarnosti, da se zagotovi prerazporejanje ter pošten in dostojen dohodek po vseživljenjski delovni dobi, poleg tega je treba ustvariti bolje plačana delovna mesta s pravicami, da se ohrani vzdržnost javnih sistemov socialne varnosti;

46. poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj natančno preučijo potrebe in udeležbo žensk na trgu dela, pa tudi horizontalno in vertikalno segregacijo na trgu dela, obenem pa naj oblikujejo programe v naslednjem večletnem finančnem okviru in načrtu EU za okrevanje NextGenerationEU;

47. meni, da je treba prednostno sprejeti ukrepe za podporo družini, vključno z zagotavljanjem ustreznega in cenovno dostopnega otroškega varstva, kar bo pozitivno prispevalo k udeležbi žensk na trgu dela in njihovim možnostim za upokojitev;

48. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo spremljala prenos direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v nacionalno zakonodajo do leta 2022, kot je določeno, in zagotovila njeno polno izvajanje;

49. poziva Komisijo, naj zbere podatke o nudenju različnih vrst oskrbe (otroško varstvo, oskrba za starejše in invalide ter osebe, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo) in jih vključi v študijo za preučitev vrzeli v oskrbi, na kateri bo temeljila pobuda za evropsko strategijo o oskrbi; je seznanjen, da je treba pri tej strategiji spoštovati pristojnosti držav članic, kot so določene v Pogodbah, in si prizadevati za boljše sodelovanje in usklajevanje vseh ukrepov, ki bi lahko koristili neformalnim oskrbovalcem v EU in njihovim oskrbovancem; poudarja, da lahko sodelovanje na evropski ravni skupaj z učinkovito uporabo sredstev EU prispeva k razvoju kakovostnih, dostopnih in cenovno sprejemljivih storitev oskrbe;

50. pozdravlja odločitev Sveta o uporabi tako imenovane splošne odstopne klavzule in poziva države članice, naj vlagajo v javne storitve, vključno z brezplačnim otroškim varstvom in zdravstvom, da se bodo ustvarila nova kakovostna delovna mesta in zmanjšale socialno-gospodarske posledice krize; meni, da bodo imeli varčevalni ukrepi dolgoročne škodljive posledice, zlasti za ženske, in da jih po koronavirusni krizi ne bi smeli izvajati;

51. pozdravlja instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE); poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo ta instrument obravnaval tudi izgubo dohodka za ženske;

52. meni, da je treba spodbuditi naložbe v storitve, zlasti v zdravstvu, izobraževanju in prometu, da bi zadostili potrebam prebivalstva in prispevali k neodvisnosti, enakosti in emancipaciji žensk;

53. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo do konca leta 2020 predlagala zavezujoče ukrepe za preglednost plač, ki so lahko koristno orodje za odkrivanje vrzeli in diskriminacije v posameznem sektorju ter za odpravo razlik v plačah med spoloma; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna sta polno sodelovanje in udeležba socialnih partnerjev in vseh deležnikov v skladu z nacionalno prakso in tradicijo; vseeno poudarja, da je treba vprašanje enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske v različnih poklicnih sektorjih še vedno obravnavati in izravnati razlike v plačilu za delo enake vrednosti na trgu dela, na katerem je še vedno prisotna segregacija po spolu, tako da so v sektorjih, v katerih so večinoma zaposlene ženske, kot so zdravstvena nega, oskrba, maloprodaja, prodaja in izobraževanje, nižje plače v primerjavi z na primer proizvodnim sektorjem ali tehničnimi poklici, kjer prevladujejo moški; toplo priporoča vključitev načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti za moške in ženske, ki bi ga lahko opredelili, kot sledi: „Delo je delo enake vrednosti, če je pri primerjavi dveh skupin delavcev, ki niso bile oblikovane samovoljno, opravljeno delo primerljivo. Pri tem se upoštevajo dejavniki kot so delovni pogoji, stopnja odgovornosti delavca ter telesna ali duševna zahtevnost dela.“; poudarja, da je treba v ta namen oblikovati spolno nevtralna orodja za ocenjevanje delovnih mest in merila za razvrstitev;

54. pozdravlja oceno obstoječega okvira za enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, ki jo je izvedla Komisija, začetek postopka posvetovanja o tem, kako izboljšati enakost spolov v delovnem okolju, prihodnje poročilo o ustreznosti pokojnin in preučitev možnosti uvedbe pokojninskih dobropisov za prekinitve poklicne poti zaradi oskrbe v pokojninskih načrtih pokojninskega zavarovanja;

55. poziva Komisijo, naj na podlagi svoje nedavne ocene delovanja in izvajanja predpisov EU o enakem plačilu in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije v naslednjem letu pripravi pregled Direktive 2006/54/ES; meni, da bi bilo treba v tem pregledu opredeliti „delo enake vrednosti“ v vseh poklicnih panogah in pri tem upoštevati vidik spola, poleg tega bi bilo treba navesti različne oblike diskriminacije in uvesti dodatne ukrepe, ki bodo zagotavljali izvršljivost direktive;

56. opozarja na svojo resolucijo z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk; poziva, naj se nemudoma pregleda akcijski načrt in se do konca leta pripravi nov akcijski načrt za odpravo razlike med plačami moških in žensk, v katerem bi bilo treba določiti jasen cilj za države članice, da morajo v naslednjih petih leti zmanjšati te razlike, in zagotoviti, da se bodo ti cilji upoštevali v priporočilih za posamezne države; poudarja zlasti, da je treba v novi akcijski načrt vključiti presečni vidik; poziva Komisijo in države članice, naj v oblikovanje novih politik za zmanjšanje razlike med plačami moških in žensk ter za izboljšanje in nadaljnji razvoj statističnih podatkov, raziskav in analiz vključijo socialne partnerje in organizacije civilne družbe, da bi bolje merili in spremljali napredek pri odpravljanju razlik med plačami moških in žensk, pri čemer naj posebno pozornost namenijo skupinam, ki so žrtve večplastnih in presečnih oblik diskriminacije; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost dejavnikom, ki povzročajo razlike v pokojninah, in podpre države članice pri ukrepih za njihovo zmanjšanje z določitvijo kazalnika razlik v pokojninah med spoloma za oceno nakopičenih neenakosti, ki so jim ženske izpostavljene skozi vse življenje;

57. ugotavlja, da davčne politike različno vplivajo na različne vrste gospodinjstev; poudarja, da je lahko individualna obdavčitev ključna za doseganje davčne pravičnosti za ženske; poudarja, da nekatere oblike obdavčitve negativno vplivajo na stopnjo zaposlenosti žensk in njihovo ekonomsko neodvisnost, ter ugotavlja, da bi bilo treba davčne politike optimizirati, da bi povečali spodbude za udeležbo žensk na trgu dela; opozarja na morebitne negativne posledice skupne obdavčitve za razlike v pokojninah med spoloma; poudarja, da bi se morali davčni sistemi oddaljiti od predpostavke, da se sredstva v gospodinjstvu enakovredno združujejo in delijo; poudarja, da tako imenovana revščina mesečnega perila prizadene veliko evropskih žensk, saj so v številnih državah članicah menstrualni higienski izdelki dragi in visoko obdavčeni, zato poziva države članice, naj ukrepajo proti tej obliki posredne davčne diskriminacije in proti tej revščini;

58. opozarja, da je v politikah financiranja in obdavčevanja pomemben vidik spola; pozdravlja, da se je Komisija zavezala k vključevanju vidika spola v večletni finančni okvir, zlasti kar zadeva Evropski socialni sklad plus (ESS+), da bi spodbudila udeležbo žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter žensko podjetništvo, vendar obžaluje, da se pri pripravi proračuna za novi večletni finančni okvir in strukturne sklade ni upošteval vidik spola; poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja in izboljša upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna, države članice pa, naj vidik spola vključijo v politike obdavčevanja, vključno z revizijami fiskalnih politik glede na vidik spola, in odpravijo z davki povezano spolno pristranskost;

59. ponavlja, da se je treba v različnih fazah evropskega semestra bolj osredotočiti na enakost spolov, in poziva, naj se v strategijo, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020 vključita steber in krovni cilj o enakosti spolov; poziva, naj se oblikujejo jasni kazalniki enakosti spolov ter statistične metode in analize za spremljanje napredka na področju enakosti spolov s presečnim vidikom ter se vključijo v izzive za posamezne države, opredeljene v pregledu socialnih kazalnikov;

60. poudarja, da je 70 % svetovne delovne sile na zdravstvenem in socialnem področju žensk, ki pogosto prejmejo le minimalno plačo in delajo pod prekarnimi delovnimi pogoji, ter poziva k izravnavi plač in delovnih pogojev v sektorjih, v katerih močno prevladujejo ženske, kot so oskrba, zdravstvo in trgovina na drobno, ter k odpravi razlik v plačilu in pokojninah med spoloma in segregaciji na trgu dela;

61. poziva Komisijo in države članice, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji oblikujejo smernice za zdravje in varnost pri delu, ki bodo upoštevale različnost spolov in bodo posebej usmerjene na najbolj izpostavljene poklice, da bi ob prihodnjih epidemijah zaščitili delavce, ki te poklice opravljajo; poudarja, da lahko spremembe delovnih razmer, kot je delo na daljavo, ki sicer omogočajo prožnejšo ureditev dela in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prispevajo tudi k temu, da se je težje odklopiti od dela, in k povečevanju delovne obremenitve, kar ženske zaradi njihove prevladujoče ali še vedno tradicionalne vloge, kar zadeva skrb za dom in družino, veliko bolj prizadene kot moške; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o pravici do odklopa, pri katerem se bo upoštevala različnost spolov, in direktivo o duševnem dobrem počutju na delovnem mestu, katere cilj naj bo priznanje anksioznosti, depresije in izgorelosti kot poklicnih bolezni, ter naj vzpostavi mehanizme za preprečevanje in ponovno vključevanje obolelih zaposlenih na trg dela;

62. poziva Komisijo, naj spremeni Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in zagotovi, da bodo lahko ženske po vsej Evropi enako kot moški uveljavljale pravico do prostega gibanja delavcev[40];

63. poudarja, da morajo države članice predstaviti dobro zasnovane politike in reforme trga dela, ki bodo temeljile na dokazih ter dejansko izboljšale delovne pogoje žensk in povečale število kakovostnih zaposlitev;

64. poziva Komisijo, naj predstavi evropsko strategijo za socialno zaščito za obravnavanje prostega pretoka delavcev in zlasti feminizacije revščine, s posebnim poudarkom na gospodinjstvih mater samohranilk;

65. poudarja, da se lahko z enakimi možnostmi in večjo stopnjo udeležbe žensk na trgu dela povečajo število delovnih mest, gospodarska blaginja in konkurenčnost v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj določijo cilje za zmanjšanje števila prekarnih zaposlitev in neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, da bi se izboljšal položaj žensk na trgu dela;

66. poziva Komisijo, naj sprejme poseben pristop za matere samohranilke, saj so še posebej ekonomsko ranljive, ker pogosto zaslužijo manj kot moški in pogosteje zapustijo trga dela, ko dobijo otroka; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izboljša izvajanje sedanjih pravnih instrumentov o čezmejni izterjavi preživnine ter javnost ozavešča o njihovi razpoložljivosti; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami opredeli praktične težave, povezane z izterjavo preživnine v čezmejnih primerih ter razvije orodja za učinkovito izvrševanje plačilnih obveznosti;

67. ugotavlja, da je stopnja udeležbe žensk na trgu dela nižja od stopnje udeležbe moških; poudarja, da je pomembno znižati davek od dohodkov pri spodbujanju udeležbe na trgu dela;

68. poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe v boju proti diskriminaciji žensk na trgu dela;

69. opozarja, da v delovnem okolju še vedno obstajajo neenakosti pri dohodkih, poklicnih možnostih, t. i. ženskih sektorjih, dostopu do socialne zaščite ter izobraževanju in usposabljanju; opozarja, da moramo obravnavati vse te razsežnosti, če želimo doseči enakost spolov;

70. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enako udeležbo in enake možnosti na trgu dela za moške in ženske ter obravnavajo vse oblike feminizacije revščine, tudi v starosti; pri čemer naj vidik spola upoštevajo zlasti pri razpoložljivosti in dostopu do pokojninskih pravic, da bodo odpravile razlike v pokojninah med spoloma, ter naj izboljšajo delovne pogoje v t. i. ženskih sektorjih in poklicih, na primer na področju gostinstva, turizma, čistilnih storitev in v sektorju oskrbe; poudarja, da je treba odpraviti kulturno podcenjevanje delovnih mest, na katerih prevladujejo ženske, ter se boriti proti stereotipom in preveliki zastopanosti žensk v nestandardnih oblikah dela; poziva države članice, naj skrbijo za enako obravnavno migrantk (tudi s pregledom sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij) ter drugih posebej ranljivih skupin žensk; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo obseg kolektivnih pogajanj na sektorski ravni in povečajo udeležbo socialnih partnerjev pri oblikovanju politik, da bi spodbudili stalne in kakovostne zaposlitve; poudarja, da potrebujemo strategije za spodbujanje in podpiranje podjetniških pobud žensk;

71. opozarja, da ima rastoče gospodarstvo priložnostnih del posledice za delavce, ki nimajo zadostne podpore sindikatov in pri katerih obstaja tveganje prekarnosti zaposlitve zaradi dejavnikov, kot so nereden delovni čas in neredni dohodki, nepokritost pravic iz delovnega razmerja, negotovost, kar zadeva socialno in pokojninsko varnost, ali pomanjkanje dostopa do poklicnega razvoja in prekvalifikacije; izraža zaskrbljenost, da s tem povezani negotovost in prekarnost, ki sta se zaradi omejitve gibanja med sedanjo krizo še okrepili, še posebej škodujeta ženskam, ki še vedno nosijo breme oskrbe na zelo spolno segregiranem trgu dela, zlasti če se srečujejo s presečnimi oblikami diskriminacije; poziva države članice, naj izvajajo ciljno usmerjene ukrepe socialnega varstva za samostojne delavke in ženske, zaposlene v gospodarstvu priložnostnih del; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje Direktive 2010/41/EU;

72. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da je treba z medsektorskim pristopom v skladu z 2. in 3. načelom tega stebra upoštevati vidik spola; 

73. poudarja, da je v medijskem sektorju velika razlika med plačami moških in žensk ter da se ženske pogosteje soočajo z nadlegovanjem, nasiljem, seksizmom in diskriminacijo kot moški; želi spomniti na drugo poglavje evropskega stebra socialnih pravic o poštenih delovnih pogojih; zato poziva države članice, naj zaščitijo pravico do poštenih in varnih delovnih pogojev za vse delavce v medijskem sektorju;

74. poziva države članice, naj ukrepajo in migrantkam in begunkam zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva, zaposlitve, hrane in informacij ter zmanjšajo tveganja v zvezi z njihovo zaščito, zlasti nasilje med moškimi in ženskami ter trgovino z ženskami;

 

75. spodbuja države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za kaznovanje podjetij, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje in diskriminirajo med moškimi in ženskami; poleg tega se zavzema za pogojenost pri dodeljevanju sredstev EU podjetjem, ki imajo visoke delovne standarde in ne diskriminirajo žensk;

76. poziva Komisijo, naj se zavzema za več žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu s poudarjanjem njihovih prednosti za gospodarstvo in družbo ter za izmenjavo zgledov dobre prakse, kot so javni indeksi enakosti v podjetjih; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami ter s sedanjim in prihodnjim predsedstvom EU še naprej prizadeva, da se nemudoma odpravi zastoj v Svetu in sprejeme predlagana direktiva o ženskah v upravnih odborih, ter naj skupaj z državami članicami oblikuje strategijo za smiselno zastopanost vseh žensk iz različnih okolij na vodilnih položajih, tudi v vseh institucijah EU;

77. opozarja, da nizka zastopanost žensk v javnem in političnem življenju slabo vpliva na pravilno delovanje demokratičnih institucij in postopkov; zato poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo ukrepe, ki omogočajo uravnoteženo udeležbo moških in žensk pri sprejemanju odločitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

78. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti pojavu steklenega stropa, kot so daljši starševski dopust, dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega varstva otrok ter odprava vseh oblik neposredne in posredne diskriminacije, povezane z napredovanjem na trgu dela;

79. pozdravlja podporo enakosti spolov v izvoljenih organih, kot je Evropski parlament; poziva k sprejetju zavezujočih ukrepov, kot so kvote, ter poudarja, da mora biti Parlament na tem področju zgled drugim; pozdravlja tudi napoved Komisije, da bo dajala zgled v zvezi z vodstvenimi položaji, in jo poziva k sprejetju strategij za zagotavljanje dejanske zastopanosti žensk iz različnih okolij na vodstvenih položajih v Komisiji; je seznanjen z že vloženimi prizadevanji v sestavi sedanje Komisije in poudarja, da si mora Parlament zastaviti enak cilj; poziva države članice, naj v svoje volilne sisteme uvedejo zavezujoče kvote, da bi zagotovile enako zastopanost žensk in moških v Evropskem parlamentu in nacionalnih parlamentih;

80. pozdravlja zavezanost Komisije spodbujanju udeležbe žensk kot volivk in kandidatk na volitvah v Evropski parlament leta 2024; v zvezi s tem poudarja, da je treba revidirati akt o volitvah, da bi omogočili začasno nadomestitev poslancev Evropskega parlamenta, ki uveljavljajo pravico do materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta; poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni akt o evropskih volitvah, in Svet, naj to spremembo odobri;

81. poziva, naj imajo ženske možnost, da svoje življenjske načrte uresničijo tudi na podeželskih in obrobnih območjih; poudarja, da mora biti za to na voljo potrebna infrastruktura, razvita morajo biti nova poslovna področja, olajšati je treba vrnitev na delo in spodbujati sodelovanje številnih partnerjev, da bi podprli, spodbudili, olajšali in okrepili dostop teh žensk do trga dela, zagotovili enake možnosti in povečali socialno kohezijo v vaseh;

82. poudarja aktivno in ključno vlogo žensk v gospodarstvu podeželskih območij in obžaluje, da pri zaposlovanju v kmetijstvu ter glede dostopa do socialne varnosti, usposabljanja, materinskega dopusta in pokojninskih pravicah ostajajo velike razlike med spoloma; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podprejo posebej ženskam namenjene projekte za ustvarjanje inovativnih kmetijskih dejavnosti na podeželskih in neposeljenih območjih, da bi izboljšali njihov položaj na kmetijskem trgu, kar je lahko vir novih delovnih mest; Komisijo tudi poziva, naj opredeli možnosti financiranja v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike, da bi ženske lažje dostopale do zemljišč in da bi se izboljšali njihovi delovni pogoji na podeželju, zlasti za sezonske delavke;

83. poziva Komisijo, naj več napora vloži v pripravo konkretnih ukrepov in posebnih skladov za boj proti feminizaciji revščine in prekarnega dela, s posebnim poudarkom na ženskah, ki se soočajo z več oblikami diskriminacije;

84. ponavlja svoj poziv Komisiji in državam članicam v zvezi s svojo resolucijo z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU; poziva Komisijo, naj uvede okvir za profesionalizacijo dela v gospodinjstvu in oskrbe, kar bi privedlo do priznanja in standardizacije teh poklicev in spretnosti ter omogočilo nove poklicne poti, naj spodbuja države članice k vzpostavitvi sistema za profesionalizacijo, usposabljanje, stalen razvoj spretnosti ter priznavanje kvalifikacij delavk v gospodinjstvu in oskrbovalk ter naj ustanovi javne agencije za zaposlovanje za večjo profesionalizacijo teh poklicev;

85. poziva države članice, naj spodbujajo in razvijajo takšne politike v sektorju uprizoritvenih umetnosti, ki upoštevajo pomen enakih možnosti, pa tudi enakost spolov v vseh dejavnostih, s poudarkom na blažitvi negativnih učinkov dolgotrajnih razlik in neenakosti, kot je razlika med spoloma v glasbenem sektorju, kjer je razmerje med moškimi in ženskami v vseh regijah in nasploh v Evropi približno 70 % proti 30 %, pri čemer je delež žensk med registriranimi skladatelji in glasbenimi ustvarjalci zgolj 20 % ali še manj, ženske v tem sektorju zaslužijo povprečno 30 % manj od moških, med klasičnimi deli, ki se izvajajo na koncertih, je le 2,3 % takih, ki so jih napisale ženske, in ženske imajo v lasti vsega 15 % založb;

86. je zaskrbljen zaradi omejene socialne mobilnosti, ki ovira mobilnost ženske delovne sile; poudarja, da je treba izboljšati priložnosti za mobilnost delovne sile v EU;

Digitalne politike za enakost spolov

87. obžaluje prenizko zastopanost žensk v digitalnem gospodarstvu, sektorju umetne inteligence, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter opozarja, da lahko to pri programiranju umetne inteligence in drugih programov privede do spodbujanja in ponavljanja stereotipov in predsodkov na podlagi spola; opozarja na potencialne koristi in priložnosti, pa tudi izzive digitalizacije za ženske in dekleta, ter poziva Komisijo, naj zagotovi sprejetje konkretnih ukrepov za vključevanje vidika spola pri izvajanju strategije za enotni trg in digitalne agende, da bi pravočasno in vnaprej preprečili negativne učinke digitalizacije na ženske in dekleta ter zagotovili jasno povezavo med zavezami za odpravo stereotipov in celovitimi ukrepi za zagotovitev neodvisnosti žensk pri oblikovanju digitalnega trga dela; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe, kako tehnologije in umetno inteligenco spremeniti v orodja za boj za odpravo spolnih stereotipov, in naj se opolnomoči dekleta in ženske, da bodo lažje vstopale na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter v sektor informacijske in komunikacijske tehnologije in tam nadaljevale poklicno pot;

88. poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo horizontalno in vertikalno segregacijo pri zaposlovanju ter diskriminacijo pri odločitvah o zaposlovanju in napredovanju, med drugim s politikami, ki spodbujajo vključevanje žensk iz marginalnih skupin na trg dela;

89. poziva k nadaljnjemu razbijanju strukture tradicionalnih spolnih norm ter pripisovanja delovnih mest in dejavnosti glede na spol, da bi odpravili vztrajne predsodke in stereotipe o spolih; v zvezi s tem poudarja pomen ozaveščanja vseh, ki sodelujejo pri izbiri študijskih programov in poklicnih poti;

90. poudarja pomen dostopa do digitalnih znanj in spretnosti ter njihovega razvoja za starejše ženske, ženske na podeželskih območjih ter ženske in dekleta v slabšem položaju z omejenim dostopom do novih tehnologij, da se ohrani povezava z aktivnim življenjem in olajša njihov stik s prijatelji in sorodniki;

91. pozdravlja zavezo Komisije, da bo program Obzorje Evropa uporabila za krepitev razumevanja in iskanje rešitev za odpravo morebitne pristranskosti na podlagi spola v umetni inteligenci; vendar poziva, naj se vsa razpoložljiva sredstva uporabijo za podporo projektom, ki dekleta in ženske spodbujajo k izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti ter jih seznanjajo z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko;

92. ugotavlja, da se ob dogodkih, kot je sedanja pandemija koronavirusa, povečujejo vloga dela od doma in dela na daljavo ter možnosti zanju; poziva Komisijo, naj vlogo dela od doma in dela na daljavo vključi v strategijo kot pomemben dejavnik pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

Vključevanje vidika spola v vse politike EU in financiranje politike o enakosti spolov

93. poudarja, da sta vključevanje vidika spola in priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola bistveni orodji za ocenjevanje in usmerjanje učinkov različnih ukrepov politike in porabe proračunskih sredstev na moške in ženske ter da bi ju bilo treba uporabljati v celotnem procesu oblikovanja politik in v vseh proračunskih ukrepih;

94. ponovno poudarja pomen vključevanja vidika spola kot sistematični pristop za doseganje enakosti spolov; zato pozdravlja novoustanovljeno projektno skupino Komisije za enakost in poziva, naj se ta projektna skupina ustrezno usposobi in financira ter naj o svojem delu redno poroča Odboru za pravice žensk in enakost spolov; poudarja pomen preglednosti in vključevanja organizacij za pravice žensk in organizacij civilne družbe z različnimi ozadji; poziva Komisijo, naj vključi določbe, v skladu s katerimi bo upoštevanje prispevkov projektne skupine obvezno za generalne direktorate, naj za vse zaposlene organizira usposabljanje ter naj oblikuje postopke za spremljanje in ocenjevanje vključevanja v skladu s svojimi cilji;

95. poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj v okviru strateških načrtov skupne kmetijske politike ustvarita tematski podprogram za ženske na podeželju, ki se bo financiral iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EAGF) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD); poudarja, da bi moral ta podprogram spodbujati zaposlovanje žensk in žensko podjetništvo z izkoriščanjem priložnosti, povezanih s kmečkim turizmom in razvojem digitalnih vasi, olajšanjem dostopa kmetic do zemlje, posojil in finančnih instrumentov, izboljšanjem znanj in spretnosti ter uspešnosti prek izobraževanja, usposabljanja in svetovanja, večjim sodelovanjem v lokalnih akcijskih skupinah in razvojem lokalnih partnerstev v okviru programa Leader; v zvezi s tem poziva k dodelitvi sredstev EU za boljše življenjske in delovne pogoje na podeželju, vključno z boljšim dostopom do storitev in razvojem infrastrukture, s posebnim poudarkom na dostopu do širokopasovnega interneta, ter za podporo podjetniškim pobudam in dostopu do posojil, s čimer bi okrepili vlogo žensk na podeželju; poziva države članice, naj izmenjujejo zglede dobre prakse o poklicnem statusu zakoncev, ki samozaposlenim osebam v kmetijskem sektorju pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, ter tako žensk pomagajo uveljavljati pravice na področju socialne varnosti, vključno s porodniškim dopustom in pokojninskimi pravicami, ter poziva Komisijo, naj pripravi smernice v zvezi s tem;

96. poziva Komisijo, naj spodbuja podjetništvo žensk ter njihov dostop do posojil in lastniškega financiranja prek programov in skladov EU, ter pozdravlja njeno namero, da bo v letu 2020 uvedla nove ukrepe za spodbujanje zagonskih podjetij, ki jih vodijo ženske, ter inovativnih malih in srednjih podjetij ter za okrepitev enakosti spolov v okviru programa Obzorje Evropa; poudarja, da je zahteva, da morajo prosilci za sredstva predložiti načrt za enakost spolov, ključno orodje za napredek na tem področju; poudarja, da je treba dvigniti ozaveščenost o obstoječih in prihodnjih možnostih financiranja EU za podjetnice ter povečati prepoznavnost vodilnih žensk, da bi ustvarili močnejše vzornice in odpravili obstoječe stereotipe;

97. poudarja, da je mogoče odziv na epidemijo covida-19 izkoristiti za zagotovitev dodatnih proračunskih sredstev, ki bi jih države članice lahko uporabile za podporo žrtvam nasilja;

98. je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da evropski zeleni dogovor in z njim povezane pobude ne vsebujejo niti posebnega vidika spola niti nobenega sklicevanja na enakost spolov; poziva k vključevanju vidika spola v okoljske in podnebne politike EU, kot je zeleni dogovor, in poudarja, da morajo te politike temeljiti na ocenah učinka na enakost spolov, kar bo zagotovilo, da obravnavajo obstoječe neenakosti med spoloma in druge oblike socialne izključenosti; poziva Komisijo, naj poveča finančno in institucionalno podporo za spodbujanje podnebnih ukrepov, ki bodo pravični z vidika spola, in naj uvede odločne politične ukrepe za spodbujanje enake udeležbe žensk v organih odločanja ter podnebni politiki na nacionalni in lokalni ravni, kar je bistveno za doseganje dolgoročne podnebne pravičnosti, ženskam in dekletom pa naj se prizna vloga nosilk sprememb in naj se jih pri tem podpre;

99. poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za izpolnitev zavez obnovljenega akcijskega načrta za enakost spolov, sprejetega na konferenci COP-25, ter naj imenuje stalno kontaktno točko EU za enakost spolov in podnebne spremembe z zadostnimi proračunskimi sredstvi za izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov, ki upoštevajo enakost spolov, v EU in po svetu.

100. poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru povečati sredstva za programe EU, namenjene spodbujanju enakosti spolov in pravic žensk, zlasti za načrt za oživitev gospodarstva NextGenerationEU, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo revidirani predlog naslednjega večletnega finančnega okvira vseboval klavzulo o vključevanju vidika spola; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bo upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna postalo sestavni del proračunskega postopka v vseh fazah in v vseh proračunskih vrsticah, ter naj vključi neodvisne proračunske vrstice za ciljno usmerjene ukrepe; poudarja, da bi bilo treba za vsak nov ukrep, mehanizem ali strategijo opraviti oceno učinka z vidika spola; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj vlagata v skrbstveno ekonomijo in naj sprejmeta dogovor o oskrbi za Evropo, ki bo dopolnil evropski zeleni dogovor;

101. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju najnovejših evropskih politik in strategij upošteva vidik enakosti spolov in življenjskega cikla, kar bo dolgoročno prispevalo k večji ekonomski neodvisnosti žensk in zmanjšanju neenakosti na tem področju;

102. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo ženske lahko izkoristile priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod; poudarja, da bi bilo treba vidik spola vključiti v politike zaposlovanja, povezane s trajnostjo in pravičnim prehodom, da bi oblikovali politike, ki omogočajo ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljajo enako plačilo, dostojen dohodek, osebni razvoj in primerno socialno zaščito; poziva, naj se pri projektih, financiranih v okviru okoljskih programov, in pri dostopu do naložb za podnebne ukrepe upošteva vidik spola;

103. poziva države članice in Komisijo, naj storijo več za enakost spolov in krepitev vloge žensk v športu na splošno, saj je nesporno, da lahko šport ženskam in dekletom zelo pomaga pri odpravljanju spolnih stereotipov, povečanju samozavesti in krepitvi njihovih vodstvenih sposobnosti; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo učinkovite platforme za spodbujanje vzornic in vodilnih žensk z mednarodnim, nacionalnim in lokalnim dosegom; poziva države članice, naj spodbujajo in razvijajo politike za boj proti razlikam v plačilu na podlagi spola in razlikam v denarnih sredstvih za nagrade, vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti v športu ter naj zagotovijo večjo pokritost žensk v športnih medijih in na vodilnih položajih; poziva Komisijo, naj šport vključi v načrtovano kampanjo proti stereotipom;

104. poziva EU, naj v odzivu na krizo zaradi covida-19 sprejme presečni pristop ob upoštevanju vidika enakosti spolov ter naj znatna sredstva iz instrumenta za okrevanje in odpornost dodeli ukrepom za enakost spolov, zlasti v sektorjih, kjer zelo prevladujejo ženske, in za spodbujanje pravic žensk; poziva, naj financiranje temelji na merljivem načelu vključevanja vidika spolov, s katerim bo mogoče zagotoviti pravično, ustrezno in skladno porazdelitev financiranja; poleg tega poziva k ustanovitvi posebnega sklada za enakost spolov v boju proti koronavirusu, ki bo podpiral boj proti obstoječim neenakostim;

105. znova poudarja, da je treba vidik spola konkretneje vključiti v prihodnjo strategijo o enakosti invalidov za leto 2021, pri tem pa posebno pozornost nameniti izboljšanemu dostopu do trga dela s ciljno usmerjenimi ukrepi;

106. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidnih žensk[41]; poziva Komisijo, naj v okviru evropske strategije o invalidnosti po letu 2020 pripravi konsolidiran predlog, ki bo vključeval razvoj pozitivnih ukrepov za invalidke, da se bo zagotovila njihova polna in dejanska udeležba na trgu dela ter preprečila diskriminacija in predsodki, s katerimi se soočajo, tudi z ukrepi za spodbujanje zaposlovanja, usposabljanja, posredovanja zaposlitev, enakih poklicnih poti, enakega plačila, dostopnosti in ustreznih prilagoditev na delovnem mestu in nadaljnjega izobraževanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti digitalnemu vključevanju ter potrebi po zaščiti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; prav tako poziva k ukrepom v zvezi z razlikami v plačah, pokojninah in oskrbi med spoloma, pri katerih bi se izrecno obravnavale potrebe staršev in oskrbovalcev invalidnih otrok, zlasti žensk in enostarševskih gospodinjstev; ugotavlja, da je treba zagotoviti pravice invalidov, in sicer s posebnimi ukrepi, ki bodo obravnavali potrebe invalidk, ter okrepiti jamstvo za mlade;

107. naproša Komisijo, naj doseže zlasti najranljivejše ženske, in jo zato poziva, naj zagotovi, da pri vseh ustreznih ukrepih strategije nobena ženska ne bo zapostavljena;

108. opozarja na neupoštevanje vidika spola na področju zdravja in varnosti pri delu; poudarja, da bi bilo treba vključevanje vidika spola upoštevati pri oblikovanju politik na področju varnosti in zdravja pri delu ter strategij preprečevanja v vseh sektorjih, tudi pri prihodnjem pregledu strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu po letu 2020, ki ga bo pripravila Komisija; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj med poklicne in z delom povezane bolezni vključijo tiste, ki še niso priznane kot take in prevladujejo v t. i. ženskih poklicih, ter bolezni, ki prizadenejo posebej ženske, naj vidik enakosti spolov upoštevajo pri zdravju in varnosti v poklicih, v katerih prevladujejo moški in kjer je še veliko vrzeli, tudi v zvezi s sanitarnimi napravami, delovno opremo ali opremo za osebno zaščito, zagotovijo varstvo in varnost materinstva na delovnem mestu in ukrepe za vrnitev na delo po materinskem dopustu ter ocenijo tveganja pri delu v t. i. ženskih sektorjih, tudi pri delu doma, če se tam izvajajo dela v gospodinjstvu in oskrba;

109. naproša Komisijo, naj glede na dokazane koristi človeškega mleka za novorojenčke spodbuja dojenje, zlasti pri nedonošenčkih; poziva Komisijo, naj podpre politike, ki povečujejo uporabo človeškega mleka za nedonošenčke, vključno z dojenjem in darovanim mlekom, ter naj spodbuja čezmejno uporabo bank mleka, da bi ženskam v obmejnih regijah zagotovili, da bodo lahko po potrebi izkoristile to podporo;

110. poziva, naj se vidik invalidnosti vključi v vse splošne pobude za enakost spolov, ki se spodbujajo v Evropski uniji; poziva, naj se invalidnim žrtvam nasilja na podlagi spola, ki so v skrbništvu države ali v kateri koli drugi shemi omejene pravne sposobnosti, zagotovi zaščita, in v ta namen zahteva učinkovit dostop do pravnega varstva za to skupino oseb, delavcem v posebnih službah, udeleženih v teh postopkih (kot so kazensko pravosodje ali zdravstveni delavci), pa naj se zagotovi usposabljanje in krepitev zmogljivosti; poziva k vzpostavitvi dostopnega izobraževalnega sistema brez stereotipov, ki bo invalidnim dekletom in ženskam omogočal, da področje študija in dela izberejo glede na svoje želje in nadarjenost, ne da bi jih omejevali nedostopnost, predsodki in stereotipi; podpira vključevanje invalidk kot zgledov za spremembe v enakosti spolov in gibanjih za pravice žensk; poziva k vključitvi invalidnih žensk in deklet, vključno s tistimi v ustanovah, v vse načrte za preprečevanje raka dojke in materničnega vratu v državah članicah ter k vključitvi te skupine v vse programe za boj proti virusu HIV/aidsu in druge programe za izkoreninjenje spolno prenosljivih bolezni; poziva, naj se vsi zbrani kazalniki in podatki o vprašanjih enakosti spolov razčlenijo po starosti, invalidnosti in spolu;

Soočanje z nazadovanjem na področju enakosti spolov

111. znova poudarja, da morajo države članice, Komisija in ključni deležniki (kot so zdravstveni delavci, regulativni organi in organizacije civilne družbe) redno izmenjevati zglede dobre prakse o vidikih spola v zdravstvu, vključno s smernicami za celovito spolno vzgojo in izobraževanje o odnosih, ozaveščanje o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah ter upoštevanje vidika spola v odzivih na epidemije; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe in podporo za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic med izvajanjem sedanje strategije za enakost spolov ter naj spolno in reproduktivno zdravje in pravice vključi v svojo naslednjo zdravstveno strategijo EU; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri krepitvi njihovih zdravstvenih sistemov in zagotavljanju visokokakovostnega in univerzalnega dostopa do vseh zdravstvenih storitev ter naj zmanjša razlike v dostopu do zdravstvenih storitev, vključno s storitvami spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, med državami članicami in znotraj njih; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo varen in pravočasen dostop brez omejitev do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter pripadajočih zdravstvenih storitev;

112. naproša Komisijo, naj neenakosti na področju zdravja obravnava v prihodnji zdravstveni strategiji EU, ki naj bo osredotočena na dostop do preventivnega zdravstvenega varstva v vseh življenjskih obdobjih, zdravje in varnost žensk na delovnem mestu ter izrecno vključitev vidika spola v evropski načrt za boj proti raku; znova poudarja pomen medicine in raziskav, osredotočenih na posamezni spol, ter zato poudarja, da bi bilo treba v okviru programa Obzorje Evropa podpreti naložbe v razlike med ženskami in moškimi, povezane z njihovim zdravjem, da bi se lahko sistemi zdravstvenega varstva bolje odzivali na različne potrebe žensk in moških;

113. poziva Komisijo, naj podpre raziskave na področju nehormonalne kontracepcije za ženske in jim zagotovi več alternativ, podpre naj pa tudi raziskave o kontracepcijskih sredstvih za moške, da bi zagotovili enakost pri dostopu do kontracepcijskih sredstev in njihovi uporabi ter delitev odgovornosti;

114. zahteva, da se podpre zagovornike pravic žensk in organizacije za pravice žensk v EU in po svetu, vključno z organizacijami, ki se ukvarjajo s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami ter z vprašanji LGBTI+, in sicer z večjo in namensko finančno podporo v naslednjem večletnem finančnem okviru; poleg tega poudarja, da imajo zaradi sedanje krize finančne težave, in poziva k povečanju sredstev, da bi lahko ustrezno financirali njihovo nadaljnje delo; je zelo zaskrbljen zaradi nasprotovanja uveljavljenim pravicam žensk in enakosti spolov v nekaterih državah članicah, zlasti zaradi poskusov nadaljnje inkriminacije opravljanja splavov in onemogočanja dostopa mladih do celovite spolne vzgoje na Poljskem, pa tudi zaradi sprejetja reforme na Madžarskem, ki napada pravice transspolnih in interspolnih oseb; poziva, naj se redno spremljajo razmere na področju pravic žensk in enakosti spolov, vključno z dezinformacijami in regresivnimi pobudami v vseh državah članicah, ter naj se vzpostavi sistem opozarjanja na primere nazadovanja; poziva Komisijo, naj podpre raziskave, ki preučujejo povezavo med protidemokratičnimi gibanji ter kampanjami dezinformiranja in napadi na pravice žensk in enakost spolov kot tudi na demokracijo, ter jo poziva, naj preuči temeljne vzroke teh pojavov in si bolj prizadeva za boj proti njim, tako da oblikuje načine preverjanja dejstev, zraven pa vodi protidiskurz in kampanje ozaveščanja;

115. poziva Komisijo, naj izvede svetovno kampanjo proti vse močnejšim napadom nanje in doseže izpustitev zagovornikov človekovih pravic, pri čemer naj posebno pozornost nameni zagovornikom pravic žensk; poziva, naj se v smernice EU o zagovornikih človekovih pravic nemudoma vključi priloga o priznanju in razvijanju dodatnih strategij in orodij za boljše in učinkovitejše odzivanje na posebne razmere, grožnje in dejavnike tveganja, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic žensk, ter za njihovo preprečevanje;

116. poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo ženske, ki so še posebej izpostavljene večplastni diskriminaciji, ter naj priznajo presečne oblike diskriminacije, ki jih ženske doživljajo na podlagi spola, etnične pripadnosti, državljanstva, starosti, invalidnosti, socialnega položaja, spolne usmerjenosti in spolne identitete ter migrantskega ozadja, ter naj zagotovijo, da bodo izvedeni ukrepi upoštevali in naslovili posebne potrebe teh skupin;

117. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020[42], v kateri je navedeno, da v večini držav članic ni opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve, da obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in da je bilo na področju revščine doseženega le malo napredka ter da v okviru EU potrebujemo močan poudarek na vidiku spola; je zaskrbljen zaradi sovražnega govora proti Romom v času pandemije covida-19 in dodatnih omejitev, ki so jih uvedle nekatere države članice, da bi romske skupnosti spravile v karanteno, in se boji negativnih posledic za najbolj ranljive skupine med Romi, kot so dekleta, mlade ženske, starejše ženske, invalidi ali osebe LGBTIQ+; poziva Komisijo, naj čim prej sprejme strateški okvir EU za enakost in vključevanje Romov, naj preuči vpliv koronavirusa na Romske skupnosti in naj sprejme ukrepe za preprečitev napadov nanje;

118. poziva Komisijo, naj vzpostavi konkreten okvir za pravice in varstvo spolnih delavcev med krizo in po njej; poleg tega vztraja, da je treba oblikovati ukrepe in strategije za boj proti diskriminaciji, s katero se soočajo spolni delavci pri dostopu do financiranja, stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in drugih storitev;

119. poudarja, da ima sektor avdiovizualnih in tiskanih medijev precejšnjo kulturno, družbeno in gospodarsko težo, saj družbo in kulturo odseva in hkrati oblikuje; obžaluje, da so ženske daleč prenizko zastopane na ključnih ustvarjalnih položajih v tem sektorju, zlasti v filmski industriji po vsej Evropi in po svetu; poziva Komisijo, naj obravnava spolne stereotipe v medijih in spodbuja vsebine, ki upoštevajo enakost spolov; poudarja, kako pomembno je spodbujati medijsko pismenost in vsem deležnikom na tem področju zagotoviti pobude za medijsko izobraževanje, ki upoštevajo vidik spola; poziva države članice, naj z zakonodajo prepovejo seksistično oglaševanje v medijih ter spodbujajo usposabljanje in praktične tečaje o boju proti spolnim stereotipom v izobraževalnih programih za novinarstvo, komuniciranje, medije in oglaševanje; poziva Komisijo, naj pomaga pri izmenjavi zgledov dobre prakse na področju boja proti seksističnim oglasom; poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike za odpravo zakoreninjenih neenakosti v celotnem avdiovizualnem sektorju, da bi ženskam in dekletom zagotovili boljše priložnosti;

Enakost spolov v zunanjih odnosih

120. v skladu s členom 8 PDEU, v katerem je navedeno, da bi si morala EU v vseh svojih dejavnostih prizadevati odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, poziva k skladnosti in vzajemni krepitvi notranjih in zunanjih politik EU glede načela večplastne diskriminacije, vključevanja vidika spolov in načela enakosti spolov, boja proti spolnim stereotipom in normam ter škodljivih praks in diskriminatornih zakonov, poleg tega pa naj se EU v zunanjih odnosih zavzema za pravico žensk do enakega uživanja vseh človekovih pravic; v zvezi s tem zlasti poudarja trgovinske politike EU, razvojno sodelovanje in politike na področju človekovih pravic; poudarja, da je krepitev vloge žensk eden najpomembnejših dejavnikov pri učinkovitem izvajanju razvojnih politik; opozarja na pomen izobraževanja za krepitev vloge žensk in deklet tako v EU kot v partnerskih državah; poudarja, da izobraževanje ni le pravica, temveč tudi ključno orodje za boj proti zgodnjim in prisilnim porokam ter najstniškim nosečnostim; vztraja, da mora zunanja politika EU prednostno prispevati k temu, da dekleta v partnerskih državah ostanejo v šolah in nadaljujejo izobraževanje; pozdravlja obnovljeno zavezanost pravicam žensk in deklet ter sklicevanje na cilje trajnostnega razvoja, zlasti na cilj trajnostnega razvoja 5 kot ključni okvir za strategijo za enakost spolov;

121. poziva Komisijo, naj v partnerstvu z državami članicami spremlja in si prizadeva za celovito izvajanje pekinških izhodišč za ukrepanje, programa za ukrepanje Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov konferenc o njunem pregledu, pa tudi vseh ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljema 3.7 in 5.6, tako znotraj kot zunaj EU, z uporabo kazalnikov v skladu z okvirom svetovnih kazalnikov OZN za cilje trajnostnega razvoja;

122. poziva Komisijo, naj hitro sprejme nov akcijski načrt za enakost spolov III (GAP III), ki bo temeljil na sedanjem GAP II, da se bo lahko začel izvajati v letu 2021 kot ključni instrument za spodbujanje enakosti spolov ter krepitev vloge žensk in deklet v zunanjih odnosih; poudarja, da mora biti ta dokument v obliki sporočila, spremljati pa ga morajo jasni, merljivi in časovno opredeljeni kazalniki, vključno z dodelitvijo vlog in odgovornosti različnim akterjem; poziva, naj se v novem akcijskem načrtu ohrani cilj, da mora 85 % vseh novih programov prispevati k enakosti spolov, določi pa naj se tudi nov cilj, da naj bo enakost spolov pri 20 % programov glavni cilj; zahteva, da se v vseh geografskih in tematskih programih v okviru novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje prednostno obravnavajo enakost spolov in pravice žensk v skladu s temi cilji; pozdravlja premik v institucionalni kulturi služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje v smeri učinkovitejšega uresničevanja zavez EU v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov;

123. poziva Komisijo, naj dodatno okrepi vlogo EU kot spodbujevalke enakosti spolov po svetu.

124. poziva Komisijo, naj spodbuja boljše razumevanje posebnih potreb migrantk in prosilk za azil pri dostopu do zdravstvene in izobraževalne podpore ter finančne varnosti, da se prepreči tveganje njihovega izkoriščanja in zagotovi spoštovanje njihovih pravic;

125. ugotavlja, da se mora Komisija lotiti konkretnega vprašanja zaščite žensk pred nasiljem na podlagi spola v sprejemnih centrih za migrante in prosilce za azil, ter poziva k zagotovitvi prilagojene infrastrukture za ženske in dekleta in po potrebi ustreznega usposabljanja osebja v teh centrih;

126. pozdravlja usmeritev v trgovinski politiki EU, ki temelji na vrednotah in zagotavlja visoko raven varstva delavskih in okoljskih pravic ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; opozarja, da morajo vsi trgovinski in naložbeni sporazumi EU vključevati vidik spola ter ambiciozno in izvršljivo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju; pozdravlja zavezo Komisije, da pri posodobitvi pridružitvenega sporazuma s Čilom prvič zagotovila vključitev posebnega poglavja o trgovini in enakosti spolov na podlagi obstoječih mednarodnih zgledov;

127. znova poudarja, da bo Komisiji pri delu na tem področju vedno stal ob strani;

 

°

° °

128. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Ob 25. obletnici sprejetja ciljev iz pekinških izhodišč bodo letos po vsem svetu potekala različna ocenjevanja, da bi ugotovili, kakšen je bil napredek pri doseganju enakosti spolov. Te ocene bodo ponovno zelo jasno pokazale, da resnična enakost spolov, ki sega na vsa področja življenja, napreduje le počasi, neenakost med spoloma pa je kljub našim prizadevanjem še vedno močno prisotna.

Nasilje nad ženskami in celo feminicidi so še vedno del vsakdana, ekonomska neodvisnost žensk še kar ni zagotovljena zaradi močne segregacije v izobraževanju in na trgu dela, neenakega plačila in neplačanega dela pri negi, ki večinoma obremenjuje ženske. Poleg tega so ženske še naprej izključene iz položajev odločanja. Položaji v politiki, gospodarstvu in kulturi, na katerih bi bilo moč narediti razliko, vključno z možnostjo spremembe teh (strukturnih) neenakosti, niso enakopravno porazdeljeni med spola.

Indeks enakosti med spoloma v EU, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov in v katerem EU v povprečju doseže 67,4 točke od možnih 100, kaže, da je EU komaj več kot pol poti do popolne enakosti, in torej potrjuje navedene domneve.

Uresničitev enakosti spolov ovirajo ukrepi in učinki gospodarske krize ter pomanjkanje politične volje, da bi to kljub vsemu postalo prednostna naloga v zadnjem desetletju. Danes se mora soočati z načrtnimi napadi in zavračanjem, ki se organizira v več državah članicah ter je usmerjeno v varovanje obstoječega stanja, ne pa v napredek. Zahvaljujoč močnim državljanskim gibanjem v nekaterih državah članicah se grožnja nazadovanja v številnih državah ni uresničila (vsaj ne na papirju). Zahtev po popolni enakosti in dodatnih ukrepih ni bilo mogoče utišati in to bi moralo veljati tudi za našo politično voljo. Neenakost spolov in strukturna diskriminacija pa se vseeno še vedno krepita z različnimi družbenimi izzivi, kot je bilo moč ugotoviti nedavno med krizo zaradi pandemije covida-19. Medtem ko je delo žensk v pomembnih sektorjih, kot sta zdravstvena oskrba in preskrba s hrano, bistvenega pomena za delovanje družbe, je nujen dostop žensk do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter podpornih struktur, kot so telefonske številke za pomoč in zatočišča v primeru nasilja, v teh časih pogosto omejen.

Ta trend je treba obrniti zdaj in oblikovati skupen in ambiciozen okvir za naslednjih pet let, da bi zagotovili učinkovite in usklajene ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije žensk in moških. Storiti moramo vse, da bi odpravili diskriminacijo na podlagi narodnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, verskega prepričanja, razreda, državljanstva ali starosti. Za enakost spolov je kot tudi v vseh drugih evropskih politikah torej potreben medsektorski pristop.

Poleg tega poročevalka meni, da lahko gospodarske in socialne cilje ter cilje na področju zaposlovanja v EU dosežemo le, če bomo v celoti uveljavili načelo enakosti spolov. To vprašanje je torej treba obravnavati kot strateško pomemben univerzalni cilj. Zato mora delo institucij EU in držav članic v jedru prežemati vključevanje načela enakosti spolov, vključevati mora ocene učinka na enakost spolov in pripravo proračunov ob upoštevanju vidika spola.

Predlog Komisije o novi strategiji EU za enakost spolov, ki ga je predstavila v prvih 100 dneh svojega mandata, lahko razumemo kot jasen politični signal v podporo vsem prizadevanjem za uresničitev enakosti spolov. V predlogu so opredeljeni skupni cilji in potrebni ukrepi na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU, da bi izkoreninili nasilje na podlagi spola in stereotipe, zagotovili enakopravno udeležbo in enake možnosti na trgu dela, vključno s preglednostjo plačil za zagotovitev enakega plačila za delo enake vrednosti, ter končno dosegli ravnovesje med spoloma na vodilnih položajih. Poleg tega predlog sledi zamisli, da se spola v enaki meri posvečata oskrbi in prejemata enake dohodke, ter vsebuje ukrepe, ki bi ženskam in moškim omogočili, da si enakopravno delijo plačano in neplačano delo.

Poročevalka zlasti pozdravlja prizadevanja za boj proti predsodkom in stereotipom na podlagi spola, ki so med glavnimi razlogi za diskriminacijo, in uporabo medsektorskega pristopa povsod, pri čemer so prizadevanja osredotočena na ženske in moške v vsej njihovi raznolikosti. Gre za zelo potreben pristop, s katerim bo mogoče doseči resničen napredek za vse ženske in moške v EU.

Ker je bila strategija Komisije zasnovana tako, da bi omogočala stalne spremembe, bo Evropski parlament redno spremljal strategijo ter predlagal dodatne dejavnosti in ukrepe. Pričujoče poročilo je bilo pripravljeno kot prvo v nizu več poročil in izpostavlja načrtovane pozitivne ukrepe, hkrati pa poudarja tudi dodatne cilje, dejavnosti in ukrepe, ki so potrebni za celovito in skladno oblikovanje politik na ravni EU, da bi končno dosegli, da bosta EU in svet pravična z vidika enakosti spolov.



 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (23.7.2020)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o strategiji EU za enakost spolov

(2019/2169(INI))

Pripravljavka mnenja: Eugenia Rodríguez Palop

 

 

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 2, 3, 6, 9 in 15,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti 1, 5, 8 in 10 ter njihovih podciljev in kazalnikov,

 ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o enakem nagrajevanju iz leta 1951 ter konvencije ILO o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019,

 ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo[43],

 ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2019,

 ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma v EU v obdobju 2017–2019 (COM(2017)0678),

 ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2019 o enakosti žensk in moških v EU,

 ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu[44] ter Direktive 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU[45],

 ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov, zlasti poročila za leto 2019,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. junija 2019 o odpravljanju razlike v plačah med spoloma: ključne politike in ukrepi,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[46],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[47],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma[48],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU[49],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti[50],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk[51],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami[52],

A. ker je enakost spolov ena od osnovnih vrednot Evropske unije ter eno njenih skupnih in temeljnih načel, ki je zapisano v členih 2 in 3(3) PEU, členih 8 in 19 PDEU ter členu 23 Listine o temeljnih pravicah, odraža pa zavezo EU, da se vidik spola upošteva v vseh njenih politikah in dejavnostih; ker je v členu 157 PDEU izrecno navedeno, da morajo države članice skrbeti, da se bo uporabljalo načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske;

B. ker so dohodki žensk po EU nesorazmerno nižji od dohodkov moških; ker po najnovejših podatkih Komisije razlika med spoloma v urnih postavkah znaša 15,7 %[53], čeprav se med državami članicami zelo razlikuje; ker razlika v plačilu med spoloma zrase na 40 %[54], če se upoštevajo stopnje zaposlenosti in splošna udeležba na trgu dela; ker je v EU za krajši delovni čas zaposlenih le 8 %[55] moških in skoraj tretjina žensk (31 %)[56], in sicer iz različnih razlogov, tudi zaradi stereotipov, strukturnih razlogov in družbenih pričakovanj; ker lahko preglednost plač bistveno prispeva k napredku pri odpravljanju razlike med plačami moških in žensk ter v boju proti neenakostim, in bi se tako lahko pokazalo tudi dosledno podcenjevanje in nezadostno spoštovanje dela žensk ter nezadostno plačilo zanj, kar je glavni vzrok za trajne razlike med plačami moških in žensk; ker se lahko s kolektivnim pogajanjem zmanjšajo razlike med plačami in spodbuja preglednost plač ter odpravijo nizke plače na splošno;

C. ker je medsektorski pristop, skupaj s kombinacijo identitet in prekrivanjem spola z drugimi socialnimi dejavniki, izjemno pomemben, če želimo razumeti različne oblike diskriminacije, ki povečujejo razliko med plačami moških in žensk, kot je invalidnost; ker več kot polovica delovno sposobnih invalidk ni ekonomsko aktivna; ker je v vseh državah članicah stopnja hudega materialnega pomanjkanja pri invalidkah višja kot pri neinvalidkah;

D. ker so kljub porastu udeležbe žensk na trgu dela še vedno razlike med spoloma, zaradi katerih se lahko ženske znajdejo v ranljivem ali negotovem položaju; ker razlike v zaposlenosti med spoloma v EU znašajo 11,6 %[57]; ker so ženske manj zastopane v dobro plačanih sektorjih in na odločevalskih položajih ter pogosteje zasedajo delovna mesta, za katera imajo previsoko izobrazbo, pri čemer je v najnižji plačni skupini v EU vsaka peta ženska, medtem ko je pri moških v tej skupini vsak deseti; ker sta posledici razlike med plačami moških in žensk tudi 37-odstotna razlika[58] med spoloma v pokojninskih prihodkih, kar bo trajalo še desetletja, in neenaka stopnja ekonomske neodvisnosti med ženskami in moškimi; ker so za odpravo vseh teh razlik med spoloma potrebna velika prizadevanja;

E. ker se v nekaterih državah članicah stanje vidno poslabšuje tudi na področjih ekonomskega opolnomočenja žensk in ker obstaja tveganje, da bi enakost spolov lahko izgubila pomen na seznamu prednostnih nalog držav članic;

F. ker kriza zaradi covida-19 na socialno-gospodarskem področju nesorazmerno bolj vpliva na ženske in se bodo s to krizo še povečale neenakosti in diskriminacija med moškimi in ženskami na trgu dela, saj imajo ženske nižje plače, manj prihrankov in nižje pokojnine, medtem ko so pri njih stopnje nestandardnih in prekarnih oblik dela in revščine višje, nimajo enakega dostopa do socialne zaščite, so bolj izpostavljene tveganju odpuščanja ali skrajšanega delovnega časa zaradi krize ter se v primeru omejitve gibanja srečujejo z večjimi in specifičnimi obremenitvami, kot so delo na daljavo v stresnih pogojih, preobremenitve in neenaka delitev neplačanega dela v gospodinjstvu ali na področju oskrbe; ker je večina najbolj izpostavljenih delavcev žensk, ki so v nekaterih sektorjih neupravičeno premalo plačane in premalo cenjene;

G. ker imajo ženske glavno vlogo pri oskrbi in podpori za zaščito družbe med sedanjo krizo zaradi covida-19 in so hkrati bolj izpostavljene tveganju okužbe, saj je v ključnih in bolj izpostavljenih poklicih[59], na primer med medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci, farmacevti, blagajničarji, oskrbovalci starejših in čistilci, zaradi spolne segregacije na trgu dela več žensk;

H. ker sta boljši ekonomski položaj žensk in enak dostop do finančnih sredstev ključna za doseganje enakosti spolov ter boj proti revščini in socialni izključenosti; ker neenako plačevanje žensk omejuje tudi njihovo zmožnost za ekonomsko in s tem osebno neodvisnost; ker bi se lahko stopnja revščine med zaposlenimi ženskami znižala z 8,0 % na 3,8 %, če bi bile plačane enako kot moški[60]; ker bi se od 5,6 milijona otrok, ki zdaj živijo v revščini, 2,5 milijona otrok izkopalo iz nje, če bi se odpravila razlika med plačami žensk in moških; ker je bila razlika med plačami moških in žensk pri bruto mesečnih plačah med zaposlenimi v starosti od 15 do 24 let (7 %) več kot petkrat manjša kot pri zaposlenih, starejših od 65 let (razlika med spoloma je znašala 38 %), pri čemer se danes tudi kaže, da so ženske pri plačah na slabšem tudi zaradi materinstva, da so razlike med plačami žensk, ki imajo odvisne otroke ali ne, ter razlike med materami in očeti; ker se tveganje revščine s staranjem močno povečuje, kar kaže na učinek kopičenja plačne neenakosti, in ker je revščina pri osebah nad 74. letom starosti vseskozi pogostejša med ženskami, večinoma zaradi vpliva na spol vezane neplačane oskrbe in krajše delovne dobe žensk in/ali nižjih prihodkov na njihovi poklicni poti ter posledično nižjih pokojnin; ker je revščina najpogostejša v družinah, v katerih so ženske edina oseba z dohodki, pri čemer je leta 2017 revščina grozila 35 % mater samohranilk v EU v primerjavi z 28 % očetov samohranilcev[61];

I. ker sta strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in krepitev politik, pri katerih se upošteva različnost spolov, na ravni EU bistvena, da se po krizi zaradi covida-19 ne bodo povečale razlike med spoloma in da bodo odzivi prispevali k zmanjševanju diskriminacije žensk;

J. ker je po podatkih Združenih narodov 35 % žensk po svetu doživelo duševno ali spolno nadlegovanje na delovnem mestu ali nadlegovanje z resnimi posledicami v smislu osebnih in poklicnih teženj, kar škodi samospoštovanju žensk in njihovemu pogajalskemu položaju za pravičnejše plačilo; ker sta pošteno plačilo in ekonomska neodvisnost bistveni pogoj, da lahko ženske izstopijo iz odnosa, v katerem vladajo zlorabe in nasilje;

K. ker je vsaka tretja ženska v EU po dopolnjenem petnajstem letu starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje;

1. je seznanjen s podlago za posredovanje EU, kot je opisano v časovnem načrtu Evropske komisije za strategijo za enakost spolov; poudarja pomen strategije za enakost spolov, ki podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic na področju enakosti spolov;

2. opozarja, da v delovnem okolju še vedno obstajajo neenakosti pri dohodkih, poklicnih možnostih, t. i. ženskih sektorjih, dostopu do socialne zaščite ter izobraževanju in usposabljanju; opozarja, da je treba za vzpostavitev enakosti spolov obravnavati vse te razsežnosti;

3. pozdravlja oceno obstoječega okvira za enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, ki jo je izvedla Komisija, začetek postopka posvetovanja o tem, kako izboljšati enakost spolov v delovnem okolju, prihodnje poročilo o ustreznosti pokojnin in preučitev možnosti uvedbe pokojninskih dobropisov za prekinitve poklicne poti zaradi oskrbe v pokojninskih načrtih pokojninskega zavarovanja;

4. je zaskrbljen zaradi omejene socialne mobilnosti, ki ovira mobilnost delovne sile med ženskami; poudarja, da je treba izboljšati priložnosti za mobilnost delovne sile v EU;

5. poziva Komisijo, naj na podlagi svoje nedavne ocene delovanja in izvajanja zakonov EU o enakem plačilu in v skladu s sodno prakso Sodišča pripravi v naslednjem letu pregled Direktive 2006/54/ES; meni, da bi moral ta pregled vključevati opredelitev „dela enake vrednosti“ v vseh poklicnih panogah, ki bo zajemala vidik spola, navedbo različnih oblik diskriminacije in dodatne ukrepe, ki bodo zagotavljali izvršljivost direktive;

6. opozarja, da člen 21 Listine o temeljnih pravicah določa načelo prepovedi diskriminacije tudi na podlagi spola;

7. opozarja na svojo resolucijo z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk; poziva k takojšnjemu pregledu akcijskega načrta in ambiciozni posodobitvi akcijskega načrta za odpravo razlik med plačami moških in žensk do konca leta 2020, s katero bi določili jasen cilj za države članice, da morajo v naslednjih petih letih razliko zmanjšati, ter upoštevali ta cilj v priporočilih za posamezne države; poudarja zlasti, da je treba v novi akcijski načrt vključiti presečni vidik; poziva Komisijo in države članice, naj v oblikovanje novih politik za zmanjšanje razlik med plačami moških in žensk ter za izboljšanje in nadaljnji razvoj statističnih podatkov, raziskav in analiz vključijo socialne partnerje in organizacije civilne družbe, da bi bolje merili in spremljali napredek pri odpravljanju razlike med plačami moških in žensk, pri čemer naj posebno pozornost namenijo skupinam, ki so žrtve večplastnih in presečnih oblik diskriminacij; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost dejavnikom, ki vodijo v razlike v pokojninah, in podpre države članice pri ukrepih za njihovo zmanjšanje z določitvijo kazalnika razlik v pokojninah med spoloma za oceno nakopičenih neenakosti, ki so jim ženske izpostavljene skozi vse življenje;

8. poziva Komisijo in države članice, naj horizontalno in vertikalno segregacijo pri zaposlovanju ter diskriminacijo obravnavajo v sklepih o zaposlovanju in napredovanju, tudi s politikami, ki spodbujajo vključevanje žensk iz marginalnih skupin na trg dela; opozarja, da je treba vlagati v izobraževanje in usposabljanje ter upoštevati različnost spolov pri zaposlovanju in izbirnih postopkih v javnem in zasebnem sektorju ter zlasti v sektorjih prihodnosti, kot je področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ter digitalnem sektorju, kjer so ženske premalo zastopane; poudarja, da diskriminacija na podlagi spola ne škoduje le posameznikom, ampak družbi kot celoti;

9. ponovno poziva Komisijo, naj čim prej[62], najkasneje pa do konca leta 2020, pripravi zakonodajo o preglednosti plač moških in žensk; poleg tega poudarja, da je to nujno zaradi sedanje krize, ki bo povzročila še večje razlike med spoloma in diskriminacijo na trgu dela; poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba uvesti konkretne ukrepe, ki bodo veljali za javni in zasebni sektor, pri tem pa primerno upošteva posebnosti malih in srednjih podjetij ter se opre na svoja priporočila iz leta 2014, kot so: (a) jasna opredelitev meril za oceno vrednosti dela, (b) sistemi spolno nevtralnega ocenjevanja in razvrstitve delovnih mest, (c) revizije plač na podlagi spola in poročila o zagotavljanju enakih plač, (d) pravica delavcev, da zahtevajo popolne informacije o plačah, in pravica do pritožbe ter (e) jasni cilji glede zagotavljanja enakopravnosti za podjetja; poziva tudi k boljšemu dostopu do pravnega varstva in uvedbi strožjih postopkovnih pravic za odpravo diskriminacije pri plačah; poziva Komisijo, naj v prihodnji zakonodaji o preglednosti plač spodbuja vlogo socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj na vseh ravneh (nacionalni, sektorski in lokalni ravni ter na ravni podjetij); poziva Komisijo, naj določi stroge izvršilne ukrepe za vse, ki pravil ne bodo upoštevali;

10. poudarja, da so zaposlene ženske še vedno premalo zastopane na vodstvenih položajih; opozarja, da je bilo po podatkih, ki jih je leta 2019 objavil Eurostat, med člani upravnih odborov družb, ki so kotirale na borzi, le 28 % žensk in med višjimi vodstvenimi delavci le 18 %, v največjih podjetjih EU pa je bilo samo 8 % izvršnih direktorjev žensk; poziva države članice, naj ne blokirajo več direktive o ženskah v upravnih odborih, ter hitro sprejmejo stališče Sveta, da se odpravi znatno neravnovesje med ženskami in moškimi pri sprejemanju odločitev na najvišji ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo institucije EU dajale zgled in zagotavljale najmanj 50-odstotno zastopanost žensk na najvišjih vodstvenih položajih; poleg tega poziva države članice, naj vzpostavijo preglednost pri poročanju podjetij o deležu žensk na najvišjih vodstvenih položajih in zagotavljanju podatkov o višini plač; obžaluje, da je horizontalna direktiva o boju proti diskriminaciji blokirana v Svetu, in poziva Komisijo, naj predlaga novo protidiskriminacijsko zakonodajo;

11. opozarja, da slaba zastopanost žensk v javnem in političnem življenju slabo vpliva na pravilno delovanje demokratičnih institucij in postopkov; zato poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo ukrepe, ki omogočajo uravnoteženo sodelovanje moških in žensk pri sprejemanju odločitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

12. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti pojavu steklenega stropa, kot so daljši starševski dopust, dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega varstva otrok ter odprava vseh oblik neposredne in posredne diskriminacije, povezane z napredovanjem na trgu dela;

13. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enako udeležbo in enake možnosti na trgu dela za moške in ženske ter obravnavajo vse oblike feminizacije revščine, tudi v starosti; pri čemer naj vidik spola upoštevajo zlasti pri razpoložljivosti in dostopu do pokojninskih pravic, da bodo odpravile razlike v pokojninah med spoloma, ter naj izboljšajo delovne pogoje v t. i. ženskih sektorjih in poklicih, na primer na področju gostinstva, turizma, čistilnih storitev in v sektorju oskrbe; poudarja, da je treba odpraviti kulturno podcenjevanje delovnih mest, na katerih prevladujejo ženske, ter se boriti proti stereotipom in preveliki zastopanosti žensk pri nestandardnih oblikah dela; poziva države članice, naj skrbijo za enako obravnavno migrantk (tudi s pregledom sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij) ter drugih posebej ranljivih skupin žensk; poziva Komisijo in države članice, naj razširijo pokritost kolektivnih pogajanj na sektorski ravni in povečajo udeležbo socialnih partnerjev pri oblikovanju politik, da bi spodbudili stalne in kakovostne zaposlitve; poudarja, da so potrebne strategije za spodbujanje in podpiranje podjetniških pobud žensk;

14. opozarja, da ima rastoče gospodarstvo priložnostnih del posledice za delavce, ki nimajo zadostne podpore sindikatov in pri katerih obstaja tveganje prekarnosti zaposlitve zaradi dejavnikov, kot so nereden delovni čas in neredni dohodki, nepokritost pravic iz delovnega razmerja, negotovost, kar zadeva socialno in pokojninsko varnost, ali pomanjkanje dostopa do poklicnega razvoja in prekvalifikacije; izraža zaskrbljenost, da s tem povezani negotovost in prekarnost, ki sta se zaradi obvezne omejitve gibanja med sedanjo krizo še okrepili, škodujeta posebej ženskam, ki še vedno nosijo breme oskrbe na zelo spolno segregiranem trgu dela, zlasti če se srečujejo s prepletajočimi se oblikami diskriminacije; poziva države članice k izvajanju ciljno usmerjenih ukrepov socialne zaščite za ženske, ki opravljajo samostojno dejavnost, in ženske, ki opravljajo priložnostna dela; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost[63];

15. poudarja, da morajo države članice predstaviti dobro zasnovane politike in reforme trga dela, ki bodo temeljile na dokazih ter dejansko izboljšale delovne pogoje žensk in povečale število kakovostnih zaposlitev;

16. poudarja, da se lahko z enakimi možnostmi in večjo udeležbo žensk na trgu dela povečajo zaposlenost, gospodarska blaginja in konkurenčnost v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj določijo cilje za zmanjšanje števila prekarnih zaposlitev in neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, da bi se izboljšal položaj žensk na trgu dela; poudarja, da bi moralo biti delo s polnim delovnim časom pravilo;

17. poziva države članice, naj zmanjšajo regulativno breme za podjetja in visoko obdavčitev dela ter s tem spodbudijo ustvarjanje delovnih mest in udeležbo žensk na trgu dela;

18. poziva Komisijo, naj pripravi dogovor o oskrbi za Evropo s celovitim pristopom, ki bo zajemal vse potrebe in storitve oskrbe ter določal minimalne standarde in smernice o kakovosti oskrbe v celotnem življenju, tudi za otroke, starejše in osebe z dolgotrajnimi potrebami; poziva Komisijo in države članice, naj zberejo po spolih razčlenjene podatke o opravljanju storitev oskrbe; poziva države članice, naj ratificirajo konvencijo št. 189 Mednarodne organizacije dela o delavcih v gospodinjstvu in jo v celoti izvajajo ter presežejo barcelonske cilje o oskrbi, s tem ko zagotovijo kritje teh potreb z naložbami v kakovostne, dostopne in cenovno sprejemljive univerzalne javne storitve oskrbe, ter naj jih posodobijo, da ženskam ne bo treba izbirati med družino in udeležbo na trgu dela; poziva države članice, naj hitro in v celoti izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja[64] in naj presežejo minimalne standarde, ki jih ta direktiva določa, tako da uvedejo ukrepe, kot so plačan dopust, spodbujanje enakovredne vloge moških kot skrbnikov, s tem pa odprava stereotipov o spolih pri uveljavljanju očetovskega/materinskega dopusta, priznavanje vloge neformalnega oskrbovalca, tako da se mu omogočijo dostop do socialne varnosti in pokojninske pravice, podpora za storitve, ki so prilagojene posebnim izzivom in potrebam staršev in/ali družinskih članov, ki skrbijo za invalida, osebo z dolgotrajno boleznijo ali starejšo osebo, ter prožne oblike dela, ki niso v škodo in ne gredo na račun plače delavca ali njegovega dostopa do socialnih in delavskih pravic in nadomestil ter spoštujejo njegovo pravico, da se odklopi; poziva Komisijo, naj letno natančno in dosledno spremlja države članice pri izvajanju direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

19. ponavlja svoj poziv Komisiji in državam članicam v zvezi s svojo resolucijo z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU[65]; poziva Komisijo, naj uvede okvir za profesionalizacijo dela v gospodinjstvu in oskrbe, kar bi privedlo do priznanja in standardizacije teh poklicev in spretnosti ter nove poklicne poti, naj spodbuja države članice k vzpostavitvi sistema za profesionalizacijo, usposabljanje, stalen razvoj spretnosti ter priznavanje kvalifikacij delavk v gospodinjstvu in oskrbovalk ter naj ustanovi javne agencije za zaposlovanje za večjo profesionalizacijo teh poklicev;

20. ugotavlja, da se ob dogodkih, kot je sedanja pandemija koronavirusa, povečujejo vloga dela na domu in dela na daljavo ter možnosti zanju; poziva Komisijo, naj vlogo dela na domu in dela na daljavo vključi v strategijo kot pomemben dejavnik pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

21. poziva Komisijo in države članice, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji oblikujejo smernice za zdravje in varnost pri delu, ki bodo upoštevale različnost spolov in bodo namenjene posebej najbolj izpostavljenim poklicem, da bi ob prihodnjih epidemijah zaščitili delavce, ki te poklice opravljajo; poudarja, da lahko spremembe delovnih pogojev, kot je delo na daljavo, ki nudi možnost za prožnejšo ureditev dela in boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vplivajo tudi na zmožnost odklopa in povečevanje intenzivnosti dela, pri čemer so ženske zaradi prevladujoče ali še vedno tradicionalne vloge oskrbovalk doma in družine veliko bolj prizadete kot moški; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o pravici do odklopa, pri katerem se bo upoštevala različnost spolov, in direktivo o dobrem psihičnem počutju na delovnem mestu, katere cilj bo priznanje anksioznosti, depresije in izgorelosti kot poklicnih bolezni, ter naj vzpostavi mehanizme za preprečevanje in ponovno vključevanje obolelih zaposlenih na trg dela;

22. opozarja na neupoštevanje vidika spola na področju zdravja in varnosti pri delu; poudarja, da bi bilo treba vidik spola upoštevati pri oblikovanju politik na področju varnosti in zdravja pri delu ter strategij preprečevanja v vseh sektorjih, tudi pri prihodnjem pregledu strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu po letu 2020, ki ga bo pripravila Komisija; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj med poklicne in z delom povezane bolezni vključijo tiste, ki še niso priznane kot take in prevladujejo v t. i. ženskih poklicih, ter bolezni, ki prizadenejo posebej ženske, naj vidik enakosti spolov upoštevajo pri zdravju in varnosti v poklicih, v katerih prevladujejo moški in kjer je še veliko vrzeli, tudi v zvezi s sanitarnimi napravami, delovno opremo ali opremo za osebno zaščito, zagotovijo varstvo in varnost materinstva na delovnem mestu in ukrepe za vrnitev na delo po materinskem dopustu ter ocenijo tveganja pri delu v t. i. ženskih sektorjih, tudi pri delu doma, če se tam izvajajo dela v gospodinjstvu in oskrba;

23. poziva Komisijo, naj pregleda Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, da bi lahko ženske po vsej Evropi enako kot moški uveljavljale pravico do prostega gibanja delavcev[66];

24. je zelo zaskrbljen zaradi vrste, obsega in resnosti nasilja in nadlegovanja v delovnem okolju ter vpliva vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v njem; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeto konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 190 o nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu ter poziva države članice, naj jo nemudoma ratificirajo in izvajajo; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo učinkovite in zavezujoče ukrepe za opredelitev in prepoved nasilja in nadlegovanja v delovnem okolju, vključno z učinkovitim dostopom do varnih in učinkovitih mehanizmov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, usposabljanja in kampanj za ozaveščanje, podpornih storitev in pravnih sredstev, pri katerih se bo upošteval vidik spola; poziva Svet, naj hitro sklene, da bo EU ratificirala Istanbulsko konvencijo, ki se nanaša tudi na sprejetje ukrepov za pomoč žrtvam pri iskanju zaposlitve, in poziva države članice, ki je še niso ratificirale, naj to čim prej storijo in jo izvajajo; poziva Komisijo, naj predlaga direktivo s celovitim pristopom k preprečevanju in odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami ter izboljša veljavno zakonodajo EU za preprečevanje spolnega nadlegovanja ob upoštevanju določb konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 in Istanbulske konvencije; ponavlja, da sta spolna vzgoja in usposabljanje o enakosti spolov ključno orodje za boj proti nasilju na podlagi spola;

25. poudarja, da se je zaradi socialne osamitve in omejitve izhoda zaradi pandemije covida-19 v Evropi bistveno povečalo nasilje na podlagi spola; zato meni, da morajo vse države članice okrepiti ukrepe za zaščito žensk med krizo in po njej; želi spomniti, da je eden od ključnih dejavnikov pri odpravi nasilja na podlagi spola ekonomska neodvisnost, in v zvezi s tem predlaga pripravo posebnega programa socialnega vključevanja in vključevanja na trg dela za žrtve nasilja na podlagi spola v Evropi, namenjenega dejavnemu spodbujanju njihove zaposljivosti;

26. meni, da bi morale biti delavke, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, upravičene do skrajšanja ali reorganizacije delovnega časa in spremembe delovnega mesta; meni, da bi moralo biti nasilje na podlagi spola vključeno v ocene tveganja na delovnem mestu;

27. obžaluje, da se pri trgovini z ljudmi za namene izkoriščanja delavcev premalo upošteva razsežnost spola, zlasti v primeru delavk v gospodinjstvu, zaradi omejitev, povezanih z domom kot delovnim mestom, kar zadeva možnosti inšpekcijskih pregledov in spremljanja delovne dejavnosti; opozarja na svojo resolucijo z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo preiskave na tem področju, da bi izboljšale mehanizme identifikacije in varstva žrtev, ter v postopek odkrivanja vključijo nevladne organizacije, sindikate, javne organe in vse državljane;

28. poziva Komisijo, naj predstavi evropsko strategijo za socialno zaščito za obravnavanje prostega pretoka delavcev in zlasti feminizacije revščine, s posebnim poudarkom na gospodinjstvih mater samohranilk;

29. obžaluje, da v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ni omenjena zaščita žensk in deklet, ki so izpostavljene tveganju revščine, socialne izključenosti in brezdomstva, ter poziva Komisijo, naj obravnava ta vprašanja v prihodnjem akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje, da te ženske ne bi bile izključene iz socialnih in ekonomskih politik ter da se krog revščine ne bi še povečal;

30. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da je treba z medsektorskim pristopom v skladu z načeloma št. 2 in 3 tega stebra upoštevati vidik spola; poziva Komisijo, naj spremlja, kako makroekonomske politike ter zeleni in digitalni prehod vplivajo na enakost spolov; poziva, naj se v strategijo, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020, vključita steber za enakost spolov in krovni cilj enakosti spolov;

31. opozarja, da je v politikah financiranja in obdavčevanja pomemben vidik spola; pozdravlja zavezanost Komisije upoštevanju načela enakosti spolov v večletnem finančnem okviru in zlasti Evropskem socialnem skladu plus, da bi spodbujali udeležbo žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ženskega podjetništva, vendar obžaluje, da se pri pripravi proračuna za novi večletni finančni okvir in strukturne sklade ni upoštevalo načelo enakosti spolov; poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja in izboljša upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, države članice pa, naj vidik spola vključijo v politike obdavčevanja, vključno z revizijami fiskalnih politik glede na enakost spolov, da bi odpravile z davki povezano spolno pristranskost;

32. ponovno poziva Komisijo in države članice k nadaljnjemu razvoju in izboljševanju zbiranja po spolu razčlenjenih podatkov[67], statističnih podatkov, raziskav in analiz ter k podpori in ukrepom za izboljšanje zbiranja podatkov in analize za gradnjo zmogljivosti institucij in organizacij civilne družbe, zlasti v zvezi z udeležbo žensk na trgu dela in na področjih, kot so neformalno zaposlovanje, podjetništvo, dostop do financiranja in zdravstvenih storitev, neplačano delo, revščina in vpliv sistemov socialne zaščite; poleg tega poziva Evropski inštitut za enakost spolov in vse druge ustrezne institucije in agencije EU, naj pripravijo in vključujejo nove kazalnike, kot so revščina zaposlenih, časovna revščina, razlike v izkoriščanju časa, vrednost dela, povezanega z oskrbo (plačano/neplačano), in stopnje izrabe starševskega dopusta pri ženskah in moških, tudi v odnosu do direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poziva Komisijo, naj te podatke uporabi za učinkovito izvajanje ocen učinka njenih politik in programov ter politik in programov drugih agencij in institucij EU na enakost spolov;

33. poudarja, kako pomembno je obravnavati vidike enakosti spolov, povezane s prihodnjim delovnim okoljem, vključno z ekologizacijo in digitalizacijo gospodarstva; poziva k močnejši povezavi med novo strategijo EU za enakost spolov in evropskim zelenim dogovorom; poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih okrepi povezavo med politikami na področju podnebnih sprememb in enakostjo spolov; izrecno poziva Komisijo, naj z upoštevanjem vidika enakosti spolov v Skladu za pravični prehod in ustreznih podnebnih ukrepov in politikah novega zelenega dogovora izvaja sistematične ocene učinka na enakost spolov in dodeljuje posebna sredstva za enakost spolov;

34. opozarja, da se je treba boriti proti večplastni diskriminaciji, zlasti ranljivih skupin, kot so invalidke, temnopolte ženske, migrantke, pripadnice etničnih manjšin, Romke, starejše ženske, matere samohranilke, in osebe LGBTIQ+ in brezdomke, ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imele vse korist od ciljev in ukrepov strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; poziva Komisijo, naj določi jasne smernice za izvajanje medsektorskega okvira, ki bi morale dajati prednost udeležbi skupin, na katere vplivajo prepletajoče se oblike diskriminacije, da bi se ocenil različen vpliv politik in ukrepov za prilagoditev odzivov na vseh področjih, ki bodo temeljili na načelu nediskriminacije;

35. opozarja na svojo resolucijo z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidnih žensk[68]; poziva Komisijo, naj v okviru evropske strategije o invalidnosti po letu 2020 pripravi konsolidiran predlog, ki bo vključeval razvoj pozitivnih ukrepov za invalidke, da se bo zagotovila njihova polna in dejanska udeležba na trgu dela ter preprečila diskriminacija in predsodki, s katerimi se soočajo, tudi z ukrepi za spodbujanje zaposlovanja, usposabljanja, posredovanja zaposlitev, enakih poklicnih poti, enakega plačila, dostopnosti in ustreznih prilagoditev na delovnem mestu in nadaljnjega izobraževanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti digitalnemu vključevanju ter potrebi po zaščiti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; prav tako poziva k ukrepom v zvezi z razlikami v plačah, pokojninah in oskrbi med spoloma, pri katerih bi se izrecno obravnavale potrebe staršev in oskrbovalcev invalidnih otrok, zlasti ženske in enostarševska gospodinjstva; ugotavlja, da je treba zagotoviti pravice invalidov, in sicer s posebnimi ukrepi, ki bodo obravnavali potrebe invalidk, ter okrepiti jamstvo za mlade;

36. poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo vključujočo enakost invalidnih žensk in deklet na vseh področjih življenja, da se zagotovijo njihove spolne in reproduktivne pravice, njihova zaščita pred nasiljem v družini ter nasiljem ponudnikov storitev oskrbe in podpore ter vzpostavijo programi za senzibilizacijo in krepitev zmogljivosti v ta namen za strokovnjake na področju zdravstvenega varstva, socialnih storitev in storitev oskrbe, storitev izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, kazenskega pregona in pravosodja;

37. poudarja aktivno in ključno vlogo žensk v gospodarstvu podeželskih območij, in obžaluje, da pri zaposlovanju v kmetijstvu ter glede dostopa do socialne varnosti, usposabljanja, materinskega dopusta in pokojninskih pravicah ostajajo velike razlike med spoloma;  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podprejo posebej ženskam namenjene projekte za ustvarjanje inovativnih kmetijskih dejavnosti na podeželskih in neposeljenih območjih, da bi izboljšali njihov položaj na kmetijskem trgu, kar je lahko vir novih delovnih mest; Komisijo tudi poziva, naj opredeli možnosti financiranja v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike, da bi ženske lažje dostopale do zemljišč in da bi obravnavali njihove delovne pogoje na podeželju, zlasti za sezonske delavke;

38. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020[69], v kateri je navedeno, da v večini držav članic ni bilo opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve, da obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in da je bilo na področju revščine doseženega le malo napredka ter da je v okviru EU potrebno močno načelo enakosti spolov; je zaskrbljen zaradi sovražnega govora proti Romom v času pandemije covida-19 in dodatnih omejitev, ki so jih uvedle nekatere države članice, da bi romske skupnosti spravile v karanteno, in se boji negativnih posledic za najbolj ranljive skupine med Romi, kot so dekleta, mlade ženske, starejše ženske, invalidi ali osebe LGBTIQ+; poziva Komisijo, naj čim prej sprejme strateški okvir EU za enakost in vključevanje Romov, da se bo preučil vpliv koronavirusa na Rome, in naj sprejme ukrepe za preprečitev negativnih posledic;

39. je zaskrbljen, ker pravo EU ne vsebuje jasne prepovedi diskriminacije na podlagi spolne identitete ali spolne usmerjenosti osebe; ugotavlja, da se osebe LGBTIQ+ še vedno srečujejo z diskriminacijo, nadlegovanjem in izključevanjem s trga dela; želi spomniti na svoji resoluciji z dne 14. februarja 2019[70] o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI in z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim[71]; poziva Komisijo, naj čim prej sprejme strateški okvir za enakost oseb LGBTIQ+ za spremljanje svojega seznama ukrepov za osebe LGBTI za obdobje 2016–2019 ter naj vključi posebne ukrepe za odpravo diskriminacije na delovnem mestu na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja in spolnih značilnosti;

40. pozdravlja predlog Komisije o uporabi Sklada za azil in migracije za spodbujanje ukrepov držav članic za podpiranje vključevanja žensk, vendar obžaluje, da se ne razmišlja o nobenih drugih konkretnih ukrepih za odpravo nizke stopnje zaposlenosti v EU za državljanke tretjih držav in posebno ranljive ženske in dekleta, ki so begunke, prosilke za azil ali so brez dokumentov; poziva Komisijo, naj obravnava položaj vseh žensk in deklet migrantk tako, da bi dala prednost cilju sklada glede vključevanja žensk v naslednjem večletnem finančnem okviru z upoštevanjem načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, dodeli več sredstev za izpopolnjevanje, prekvalificiranje za prehod na kakovostno zaposlovanje in kakovostne delovne pogoje ter poveča njihovo udeležbo na trgu dela in sprejme tudi konkretnejše ukrepe za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo migrantke;

41. poziva Komisijo, in države članice, naj se na socialno in gospodarsko krizo zaradi covida-19 odzovejo z upoštevanjem različnosti spolov, da bi zmanjšale nesorazmerni in dolgotrajni vpliv na pravice, prihodke in socialno zaščito žensk med krizo in po njej ter preprečile še večji porast neenakosti; meni, da bi moralo okrevanje, ki bi upoštevalo različnost spolov, vključevati posebne ukrepe za obravnavo enakega dostopa do trga dela za ženske ter preprečevanje neenakosti in diskriminacije pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti, tudi morebitne izzive obveznega dela na daljavo; poziva k posebnim ukrepom za obravnavo potreb mladih žensk, ker so stopnje brezposelnosti in negotovosti zaposlitve med mladimi eksponentno višje kot v drugih starostnih skupinah; meni, da lahko strategija enakosti spolov prispeva k poštenemu in učinkovitejšemu izvajanju načrta okrevanja EU;

42. pozdravlja instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE); poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo instrument SURE obravnaval tudi izgubo dohodka za ženske;

43. pozdravlja odločitev Sveta, da bo uveljavil „splošno odstopno klavzulo“, in poziva države članice, naj vlagajo v javne storitve, vključno z brezplačnima otroškim varstvom in zdravstveno oskrbo za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest in zmanjšanje socialno-gospodarskega vpliva krize; meni, da bodo imeli varčevalni ukrepi dolgoročne škodljive posledice, zlasti za ženske, in da jih po krizi zaradi covida-19 ne bi smeli izvajati;

44. izpostavlja neutrudno in občudovanja vredno delo najbolj izpostavljenih delavcev, ki se borijo proti pandemiji covida-19, pa tudi ključnih delavcev, ki se trudijo ohranjati javno življenje in storitve ter dostop do osnovnih dobrin; poudarja, da je na svetovni ravni 70 % zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva žensk in da za nekatere poklice v teh sektorjih pogosto prejemajo le minimalno plačo in delajo v negotovih delovnih pogojih; zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 pripravi izčrpno oceno uvedbe evropskega pravnega instrumenta za zagotovitev dostojnih delovnih pogojev za vse delavce in naj jih v večjem številu zajame v kolektivne pogodbe;

45. poudarja, da je več kot 70 % delavcev v sektorju zdravstva in socialnega dela po vsem svetu žensk, poleg tega pa so tudi med zaposlenimi v maloprodaji in na področju čiščenja večinoma ženske, ki pogosto prejemajo le minimalno plačo; želi spomniti, da bodo ženske, tako kot v prejšnji krizi, ekonomsko močno prizadete, tudi v obdobju po krizi; zato vztraja, da je za takojšnje in dolgoročne ukrepe na nacionalni ravni in ravni EU potreben postopen pristop, pri katerem se bo upoštevala različnost spolov in ki bo temeljil na kakovostnih podatkih, razčlenjenih po spolu; v zvezi s tem predlaga, da bi bilo treba v načrtu okrevanja upoštevati poklicno segregacijo trgov, da bi preprečili, da se ponovijo napake iz prejšnjih kriz, ko je bilo spodbujanje zaposlovanja osredotočeno na moške sektorje, medtem ko so bili t. i. ženski sektorji zapostavljeni, ali potrebo po prekinitvi dinamike poklicne segregacije;

46. opozarja, da je bilo leta 2018 na Svetovnem gospodarskem forumu poudarjeno, da bo do leta 2022 na svetovni ravni 58 milijonov novih delovnih mest povezanih z umetno inteligenco, vendar je le 24,9 % žensk, vključenih v terciarno izobraževanje, diplomiralo na področjih, povezanih z novimi tehnologijami; poudarja, da je pomembno zagotoviti pravično zastopanost žensk v znanosti in tehnologiji; poudarja, da bi se lahko s povečanjem števila žensk, zaposlenih na področju novih tehnologij, v Evropi ustvarilo do 16 milijard EUR;

47. poziva države članice, naj spodbujajo in olajšajo udeležbo žensk v sektorju IKT ter okrepijo njihovo vlogo, da bodo postale vlagateljice in podjetnice;

48. ugotavlja, da študije kažejo, da je razlika med plačami moških in žensk v veliki meri posledica dejstva, da ženske in moški delajo v različnih poklicih z različnimi ravnmi plač; poudarja, da se po spolu razdeljen trg dela začne z izbiro izobraževanja, zato so za boj proti razlikam med spoloma na trgu dela potrebne spremembe pri izbiri izobraževanja; poziva države članice, naj zagotovijo boljše svetovanje glede izobraževanja in izbire poklica, da bodo vsi učenci seznanjeni z možnostmi, ki jih ponuja trg dela, in posledicami različnih odločitev glede izobraževanja;

49. ugotavlja, da je stopnja udeležbe žensk na trgu dela nižja od stopnje udeležbe moških; poudarja, da je pomembno znižati davek od dohodkov pri spodbujanju udeležbe na trgu dela;

50. poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za povečanje stopnje zaposlenosti žensk v Evropi in jim olajša tudi dostop do trga dela, tako da se na primer bolj zavzame za spodbujanje podjetništva žensk;

51. obžaluje, da ženske ne ustanavljajo in vodijo podjetij v enakem obsegu kot moški; poziva države članice, naj uvedejo podjetjem prijazne reforme za spodbujanje enakosti in povečanje števila podjetnic;

52. poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo socialne vidike iz priporočil za posamezne države, pri tem pa naj upoštevajo načelo subsidiarnosti in nacionalne pristojnosti;

53. pozdravlja zavezanost Komisije spodbujanju udeležbe žensk kot volivk in kandidatk na volitvah v Evropski parlament leta 2024; v zvezi s tem poudarja, da je treba pregledati akt o volitvah, da bi omogočili začasno nadomestitev poslancev Evropskega parlamenta, ki uveljavljajo pravico do materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta; poziva Komisijo, naj ustrezno pregleda akt o evropskih volitvah, in Svet, naj ta pregled odobri;

54. priznava ključno vlogo nevladnih organizacij in organizacij za pravice žensk, ki se borijo proti razlikam med spoloma, diskriminaciji in nasilju nad ženskami; poziva Komisijo, naj zagotovi in okrepi zaščito, udeležbo in dejavno sodelovanje organizacij civilne družbe z zavzemanjem za instrumente, s katerimi bi zagotovili sredstva za zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe, ki se borijo proti negativnim posledicam za enakost spolov in nazadovanju na tem področju ter si prizadevajo za izboljšanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic žensk v EU in po svetu;

55. poziva države članice, naj vzpostavijo uradno sestavo Sveta za enakost spolov, ki bo ministrom in državnim sekretarjem, pristojnim za enakost spolov, zagotovila namenski forum za razprave, in naj še dodatno olajšajo upoštevanje načela spolov v vseh politikah EU, vključno z zaposlitveno in socialno politiko;

56. poziva Komisijo, naj dodatno okrepi vlogo EU kot spodbujevalke enakosti spolov po svetu.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.7.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

11

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Yana Toom, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marc Botenga, Jordi Cañas, Lukas Mandl, Samira Rafaela, Anna Zalewska

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41

+

EPP

David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Ádám Kósa, Lukas Mandl, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh

S&D

Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind

RENEW

Abir Al-Sahlani, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Radka Maxová, Samira Rafaela, Monica Semedo, Yana Toom

VERTS/ALE

Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

GUE/NGL

Marc Botenga, Leila Chaibi, Özlem Demirel, Nikolaj Villumsen

NI

Daniela Rondinelli

 

11

-

EPP

Miriam Lexmann

ID

Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

ECR

Elżbieta Rafalska, Beata Szydło, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión

 

1

0

ECR

Helmut Geuking

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (22.7.2020)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o strategiji EU za enakost spolov

(2019/2169(INI))

Pripravljavka mnenja: Evin Incir

 

 

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker Evropska unija v skladu s členom 2 PEU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic; ker je pravica do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljna pravica in ker člen 21 Listine o temeljnih pravicah evropske državljane ščiti pred diskriminacijo; ker se člen 151 PDEU nanaša na temeljne socialne pravice, kot so tiste, določene v Evropski socialni listini, in ključno načelo te listine je enakost spolov;

B. ker je nasilje na podlagi spola še vedno eden največjih izzivov naše družbe in v vseh oblikah pomeni kršitev temeljnih pravic, ki vpliva na vse ravni družbe; ker je to nasilje vzrok in hkrati posledica strukturnih neenakosti; ker je treba za boj proti nasilju na podlagi spola razumeti njegove vzroke in dejavnike, ki k njemu prispevajo; ker se ženske s presečnimi identitetami in ženske v ranljivem položaju soočajo z vse večjim tveganjem nasilja in nadlegovanja; ker so Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ[72], Direktiva 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti[73] in Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[74] podlaga za boj proti nasilju na podlagi spola; ker je Istanbulska konvencija prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument o preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti ter boju proti njemu, s katerim je bil uveden celovit okvir pravnih in političnih ukrepov za preprečevanje nasilja nad ženskami, nudenje podpore žrtvam in kaznovanje storilcev; ker mora to konvencijo ratificirati in prenesti v svoj pravni red še šest držav članic, pa tudi sama EU;

C. ker se ženske v vsej svoji raznolikosti[75] soočajo s presečnimi vprašanji, kot so strukturni rasizem, diskriminacija, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, pomanjkanje dostopa do pravnega varstva in trajne socialno-ekonomske neenakosti, ki jih je treba priznati kot veliko oviro za polno uveljavljanje temeljnih pravic ter za vključevanje in enakost; ker Svet že več kot desetletje blokira postopek sprejetja protidiskriminacijske direktive, ki bi s horizontalnim pristopom določala večjo zaščito;

D. ker smo v zadnjih letih priča velikemu nazadovanju na področju enakosti spolov in pravic žensk, tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic; ker je za napredovanje na področju pravic žensk v Evropi potreben trden dogovor med državami članicami, tako da bi imele skupno zakonodajo in bi si izmenjevale zglede dobre prakse; ker je komisarka, ki je pristojna izključno za enakost, in ker je v Parlamentu odbor, ki se ukvarja s pravicami žensk in enakostjo spolov, ker pa v Svetu ni posebne skupine, ki bi se posvečala temu področju, in ker ni posebnega foruma za razprave ministrov in sekretarjev, ki so za enakost spolov pristojni v državah članicah;

1. poudarja, da je nujno v strategiji za enakost spolov ohraniti medsektorski pristop ter dodati posebne in merljive zaveze, zlasti v zvezi s skupinami, ki so zaščitene pred diskriminacijo s pravom EU in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega sodišča; poudarja, da brez presečnega pristopa, ki bi upošteval diskriminacijo žensk v vsej njihovi raznolikosti ter vseboval posebne ukrepe za odpravo neenakosti, s katerimi se soočajo ženske, odrinjene na stranski tir ali prezrte v sedanjih politikah o enakosti spolov, ne bo pravega napredka na področju enakosti spolov; meni, da bi morali tako vključevati pozitivne ukrepe za doseganje enakosti v politike strukturnih skladov EU ter sprejeti konkretnejše ukrepe, kot so podpora za strateške pravdne postopke, politike raznolikosti za ženske na vodilnih položajih, zasnova usposabljanja o praktičnem izvajanju presečnosti v mrežah pravnih strokovnjakov in za sodstvo ter vzpostavitev čvrstih in stalnih posvetovalnih mehanizmov, ki se posvečajo ženskam v vsej njihovi raznolikosti, vključno z najbolj marginaliziranimi ženskami; pozdravlja, da bo presečnost tudi horizontalno načelo akcijskega načrta o povezovanju in vključevanju ter strateških okvirov EU za invalide, osebe LGBTI+, vključevanje Romov in pravice otrok, ter opozarja Komisijo, da si je treba bolj prizadevati v tej smeri;

2. opozarja, da je vključevanje načela enakosti spolov nepogrešljivo orodje za odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti spolov in boj proti diskriminaciji; poudarja, da morajo institucije EU in države članice med seboj sodelovati in poglobiti sodelovanje s civilno družbo, vštevši gibanja žensk in ženske organizacije, ter mednarodnimi organizacijami, da bi dosegle napredek na področju enakosti spolov in še naprej ostale na čelu prizadevanj v svetovnem merilu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo načelo enakosti spolov vključeno v vse politike in dejavnosti Unije, ter predstavi konkretne nadaljnje ukrepe; pozdravlja zavezo o ustanovitvi projektne skupine za enakost, katere naloga bo oblikovati presečni pristop k vključitvi načela enakosti spolov v vse politike EU; meni, da lahko tudi tesnejši medinstitucionalni stiki pri vključevanju načela enakosti spolov prispevajo k temu, da bodo politike EU upoštevale različnost spolov, in zato poziva k strukturiranemu sodelovanju na tem področju z vsemi institucionalnimi partnerji, kot so Parlament, Komisija, Svet in Evropski inštitut za enakost spolov; poziva Komisijo, naj z jasnimi kazalniki, cilji, viri in mehanizmi spremljanja zagotovi, da se bo načelo enakosti spolov upoštevalo v vseh fazah oblikovanja politik EU na vseh področjih in s presečnim pristopom; zato jo poziva, naj predloži načrt za vključevanje načela enakosti spolov, tudi pri pripravi proračuna, in vidika presečnosti v vse politike EU;

3. ugotavlja, da so se neenakost in različne oblike nasilja nad ženskami in dekleti zaradi spola med pandemijo covida-19 povečale, in je zlasti zaskrbljen zaradi velikega porasta nasilja v družini; poziva EU in države članice, naj pozornost namenijo posebnim ukrepom in podpori za ženske in dekleta, med drugim naj vzpostavijo ustrezne storitve za obravnavo nasilja nad ženskami in dekleti ter specialistične podporne storitve za žrtve, kot so zavetišča, telefonske številke za pomoč v stiski, klepetalnice in druge ustvarjalne rešitve za pomoč; poziva, naj se to ustrezno preuči v strategiji za enakost spolov in naj se v odziv na te spremembe izvedejo posebni ukrepi;

4. ponovno poziva Svet in Komisijo, naj si ponovno prizadevata in hitro sprejmeta horizontalno direktivo o preprečevanju diskriminacije, da bi v pravnem okviru EU odpravili sedanjo vrzel na področju varstva pred diskriminacijo na podlagi starosti, invalidnosti, vere ali prepričanja in spolne usmerjenosti na najpomembnejših življenjskih področjih, kot so socialna zaščita, izobraževanje ter dostop do blaga in storitev, in zagotovili, da EU ne bo uporabljala umetne hierarhije razlogov; pozdravlja, da namerava Komisija predlagati dodatno protidiskriminacijsko zakonodajo, kot je določeno v njenih političnih smernicah za obdobje 2019–2024; poziva jo, naj hitro pripravi ustrezne predloge;

5. poziva države članice, naj redno izmenjujejo najboljšo prakso in spodbujajo pravice žensk v Evropi, zato naj podprejo ukrepe in prakso, ki trenutno veljajo v evropskih državah in omogočajo najvišjo raven varstva; poziva Svet, naj oblikuje namensko sestavo za enakost, ki bo sprejela konkretne skupne ukrepe za reševanje izzivov na področju pravic žensk in enakosti spolov ter bedela nad tem, da se bo o teh vprašanjih razpravljalo na najvišji politični ravni; poziva evropske institucije, naj spoštujejo enakost na delovnem mestu, zlasti na vodstvenih položajih; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe in mehanizme spremljanja ter zagotovi uravnoteženo zastopanost spolov v vseh agencijah EU, tudi na vseh ravneh upravljanja in na vodstvenih položajih;

6. je zaskrbljen zaradi velike razširjenosti vseh oblik nasilja na podlagi spola in pomanjkljivega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; obsoja hude kršitve pravic žensk in otrok v EU in zunaj nje, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilni splav in sterilizacija, zgodnje in prisilne poroke ter druga škodljiva dejanja za ženske in dekleta; ugotavlja, da so ženske, ki se ukvarjajo s spolno industrijo, vštevši prostitucijo, zaradi revščine, diskriminacije in drugih vrst stiske, dnevno izpostavljene spolnemu nasilju in zlorabi; poziva k akcijskemu načrtu na ravni EU za preprečevanje in odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola; obžaluje, da evropska strategija za enakost spolov ne vsebuje posebnih ukrepov, ki bi podpirali spolno in reproduktivno zdravje in pravice v EU; poudarja, da morajo države članice spoštovati, varovati in upoštevati zaveze v zvezi z reproduktivnim in spolnim zdravjem, brez prisile, diskriminacije in nasilja; poziva, naj se spolno in reproduktivno zdravje in pravice vključijo v naslednjo zdravstveno strategijo EU ter naj se za njihovo varstvo zagotovijo namenska sredstva; opozarja, da potrebujemo ustrezna orodja za merjenje napredka pri omogočanju univerzalnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo spolno in reproduktivno zdravje in pravice zaščiteni in se bodo izpolnjevali za vse; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja stanje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v državah članicah; znova poudarja, da je odrekanje storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom, ena od oblik nasilja nad ženskami in dekleti; ponavlja, da morajo ženske in dekleta ohraniti nadzor nad svojim telesom in spolnostjo ter da popolno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic vključuje tudi pravice oseb LGBTI; znova poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spolno vzgojo, enostaven dostop žensk do načrtovanja družine in celoten nabor storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno s sodobnimi načini kontracepcije ter varnim in zakonitim splavom; poziva k ciljnim ukrepom, s katerimi bi zagotovili spolno svobodo in neodvisnost vseh žensk;

7. poziva k učinkovitemu preprečevanju neenakosti spolov in nasilja na podlagi spola z izobraževalnimi ukrepi za mlade in skupaj z njimi, pa tudi s celovito spolno vzgojo za vse mlade, zlasti za dekleta in mlade osebe LGBTI, ki najbolj občutijo posledice nepravičnih spolnih norm; poziva Komisijo, da države članice podpre, da bi se sprejel pristop k celoviti spolni vzgoji, ki bi bil v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije in smernicami Unesca ter bi države članice podprl, ter zagotovil splošni dostop do te vzgoje brez diskriminacije na kakršni koli podlagi; poudarja, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri zagotavljanju spolne vzgoje, in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje za te organizacije;

8. je globoko zaskrbljen, ker je 33 % žensk v EU že izkusilo fizično in/ali spolno nasilje; meni, da neuspešen pristop EU k Istanbulski konvenciji slabi njeno verodostojnost; poziva EU, naj nemudoma pristopi k tej konvenciji; poziva Komisijo, naj se zavzema, da jo bodo ratificirale vse države članice, in jih pri tem podpre; zlasti poziva šest držav članic (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Latvija in Slovaška), ki je te konvencije še niso ratificirale, naj to storijo, saj gre za temeljni mednarodni standard na področju človekovih pravic za izkoreninjenje nasilja na podlagi spola; želi spomniti, da bi morali novi zakonodajni ukrepi o nasilju na podlagi spola dopolnjevati ratifikacijo Istanbulske konvencije; izreka pohvalo Komisiji, ker se je zavezala, da bo v primeru nadaljnje blokade ratifikacije te konvencije predlagala ukrepe za dosego enakih ciljev, vključno s pripravo pobude za razširitev področij kriminala, opredeljenih v členu 83(1) PDEU, tako da bodo zajemala tudi posamezne oblike nasilja na podlagi spola;

9. izraža zaskrbljenost zaradi nazadovanja na področju enakosti spolov v številnih državah članicah, kar je posledica političnega diskurza, ki ga pogosto vodijo na najvišjih državnih ravneh, nekateri cerkveni predstavniki in številne zelo konzervativne organizacije, s tem ko širijo patriarhalno vizijo družbe in tako spodkopavajo emancipacijo, samostojnost in dostojanstvo žensk; obsoja širjenje politične naracije, ki namerno napačno razlaga vsebino Istanbulske konvencije, ter porast homofobičnega in transfobičnega sovražnega govora, pa tudi graje vredne ukrepe, kot je na primer spodbujanje območij brez oseb LGBTI na Poljskem ali odprava pravnega priznanja transspolnih oseb na Madžarskem, s katerimi se hudo kršijo pravice transspolnih in interseksulanih oseb in se ogrožajo te osebe; opozarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice dosledno in jasno vztraja, da pravno priznanje spola sodi k pravici do zasebnega in družinskega življenja iz evropskega pravnega okvira, ki je posebej zaščitena s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

10. poziva k akcijskemu načrtu na ravni celotne EU za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njim; zato poziva k imenovanju koordinatorja za izvajanje tega akcijskega načrta, ki ne bo podvajal dela pristojnega komisarja, temveč ga bo dopolnjeval; vendar poudarja, da bo najbolje zakonodajno urediti vse razsežnosti nasilja na podlagi spola v enem samem zakonodajnem aktu, in sicer s sprejetjem direktive za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola; ponovno poziva Komisijo, naj čim prej predloži pravni akt o preprečevanju in odpravi vseh oblik nasilja na podlagi spola, pri čemer naj preuči celo vrsto ukrepov, vključno z uporabo pravice do zakonodajne pobude iz člena 225 PDEU; poziva jo, naj si bolj prizadeva za napredek v tej smeri; pozdravlja pobudo Komisije, da vzpostavi mrežo EU za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, v kateri si bodo lahko države članice in deležniki izmenjavali dobro prakso, ter financira usposabljanje, razvoj zmogljivosti in podporne storitve;

11. poziva Komisijo, naj zagotovi neprekinjenost dela koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, in sicer s podelitvijo mandata, ki omogoča razvoj novih pobud; pozdravlja novo strategijo za boj proti trgovini z ljudmi, ki naj bi jo predložila Komisija; poziva k reviziji Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, da bi razdelali določbe za opravljanje storitev in dovoljenj za prebivanje za žrtve trgovine z ljudmi in da bi uporabo storitev, ki jih zagotavljajo žrtve trgovine z ljudmi, uvrstili med kazniva dejanja, za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja pa predpisali strožjo kazen ; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanost tistih, ki s trgovino z ljudmi ustvarjajo dobiček; poudarja, da so žrtve trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja večinoma ženske, zato je treba prizadevanja usmeriti v pomoč tem ženskam;

12. ugotavlja, da mora Komisija obravnavati posebne razmere, ki glede zaščite žensk proti nasilju na podlagi spola vladajo v sprejemnih centrih za migrante in prosilce za azil, in poziva k prilagojeni infrastrukturi za ženske in dekleta ter po potrebi ustreznemu usposabljanju osebja v teh objektih;

13. ugotavlja, da ni skupnega pristopa ali opredelitev za različne oblike nasilja na podlagi spola, kot je kibernetsko nasilje, ki niso nevtralne glede na spol, ampak so nesorazmerno bolj usmerjene v ženske in torej izraz nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni instrument za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s kibernetskim nasiljem in drugimi oblikami spletnega nasilja nad ženskami, saj grožnje z nasiljem in zlorabo globoko vplivajo na duševno zdravje žensk na vseh ravneh njihovega osebnostnega razvoja;

14. poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za zmanjšanje plačne vrzeli, ki je ena od oblik diskriminacije na podlagi spola;

15. poziva države članice, naj zagotovijo in izboljšajo dostop do pravnega varstva, med drugim z usposabljanjem organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnih organov v zvezi z nasiljem na podlagi spola in kaznivimi dejanji iz sovraštva, vključno s tistimi, ki so bila storjena na spletu, ter zagotovijo, da bodo v središču pravice žrtve, da pri sodnih, zdravstvenih in policijskih postopkih ne bo prihajalo do diskriminacije, travmatizacije ali ponovne viktimizacije; poziva jih tudi, naj zagotovijo varne pogoje za prijavo in obravnavajo problem nezadostnih prijav, poleg tega naj zagotovijo pravno pomoč ter integrirane podporne storitve in zavetišča ter izvajajo preventivne ukrepe, pri katerih se bodo upoštevale posebne potrebe žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti; poziva države članice, naj odpravijo nekaznovanost za spolno nasilje in nasilje na podlagi spola; je zgrožen nad stalnimi napadi na spolno in reproduktivno zdravje in pravice; poziva Komisijo, naj na podlagi svoje ocene instrumentov EU na tem področju, ki jo omenja v strategiji EU o pravicah žrtev (2020–2025) (COM(2020)0258), nemudoma poda predlog za pregled direktive o pravicah žrtev, da se doda posebno poglavje o žrtvah nasilja na podlagi spola;

16. opozarja, da so pravice žensk človekove pravice; poudarja, da so spolni stereotipi temeljni vzrok za neenakost spolov in da se tradicionalne spolne vloge in stereotipi oblikujejo v zgodnjem otroštvu ter zelo ovirajo doseganje enakosti spolov ter podžigajo diskriminacijo na podlagi spola; poziva Komisijo in države členice, naj si še bolj prizadevajo za odpravo neenakosti spolov in spolnih stereotipov, in sicer naj več sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se zavzemajo za pravice žensk in krepitev njihove vloge, in sprejmejo preventivne in izobraževalne ukrepe, ki so ključnega pomena za boj proti spolnim stereotipom in neenakosti; v zvezi s tem pozdravlja, da namerava Komisija sprožiti vseevropsko komunikacijsko kampanjo za boj proti spolnim stereotipom, ki bo usmerjena na sodelovanje mladih; z zaskrbljenostjo opaža, da se državljanski prostor za organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, ki delujejo na področju enakosti spolov, pravic manjšin in pravic žensk ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vse bolj krči; poziva k ostrejšim ukrepom proti krčenju prostora za civilnodružbeno delovanje in poudarja, da je treba povečati finančno pomoč za organizacije civilne družbe in specializirane službe, da bi zagotovili njihovo neodvisnost in strokovno znanje; poudarja, da potrebujemo dostopna in neodvisna zavetišča za ženske in osebe LGBTI; poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo imele lokalne organizacije, ki opravljajo osnovne storitve, dostop do finančnih sredstev in bodo zaščitene pred napadi ali diskriminacijo; je močno zaskrbljen, ker se poskuša z gibanji proti enakosti spolov in osebam LGBTI, ki so se okrepila v več državah članicah, spodbijati uveljavljene temeljne pravice na področju enakosti spolov ter preprečiti in izničiti zakone in politike, ki pravice žensk, moških in nebinarnih oseb v vsej njihovi raznolikosti ščitijo pred kaznivimi dejanji iz sovraštva in diskriminacijo;

17. poziva k ločenemu zbiranju podatkov o enakosti spolov in predložitvi letnih poročil o stanju izvajanja strategije za enakost spolov; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo razpoložljivost in primerljivost kakovostnih razčlenjenih podatkov o nasilju na podlagi spola, tako da sodelujejo z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim inštitutom za enakost spolov; ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi evropsko nadzorno opazovalno skupino za področje nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna izvaja kot sestavni del proračunskega postopka in v vseh proračunskih vrsticah; poziva k spremljanju porabe na področju enakosti spolov in dodelitvi neodvisne proračunske vrstice za vsak ciljno usmerjen ukrep ter ustrezne kazalnike, ocene učinka in namensko metodologijo; poziva k vzpostavitvi ustreznih mehanizmov odgovornosti in preglednosti, pa tudi k rednemu poročanju o rezultatih, ki jih je treba razviti in uporabiti ob upoštevanju razlik med spoloma.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.7.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

16

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Katarina Barley, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Caterina Chinnici, Clare Daly, Marcel de Graaff, Lena Düpont, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Balázs Hidvéghi, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Lívia Járóka, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Juan Fernando López Aguilar, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Martin Sonneborn, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Tomas Tobé, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Abir Al-Sahlani, Bartosz Arłukowicz, Malin Björk, Delara Burkhardt, Gwendoline Delbos-Corfield, Nathalie Loiseau, Erik Marquardt, Sira Rego, Domènec Ruiz Devesa, Paul Tang, Hilde Vautmans, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Sven Mikser

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

EPP

Magdalena Adamowicz, Bartosz Arłukowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Andrzej Halicki, Nadine Morano, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Tomas Tobé, Tomáš Zdechovský

S&D

Katarina Barley, Pietro Bartolo, Delara Burkhardt, Caterina Chinnici, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Juan Fernando López Aguilar, Sven Mikser, Javier Moreno Sánchez, Domènec Ruiz Devesa, Sylwia Spurek, Paul Tang, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva)

RENEW

Abir Al-Sahlani, Sophia In ‘T Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Nathalie Loiseau, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans

GREENS/EFA

Saskia Bricmont, Damien Carême, Gwendoline Delbos-Corfield, Erik Marquardt, Terry Reintke, Diana Riba I Giner, Tineke Strik

EUL/NGL

Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Malin Björk, Clare Daly, Sira Rego

NI

Laura Ferrara, Martin Sonneborn

 

16

-

EPP

Balázs Hidvéghi, Lívia Járóka, Roberta Metsola

ID

Nicolas Bay, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Marcel De Graaff, Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche

ECR

Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska

NI

Milan Uhrík

 

3

0

EPP

Nuno Melo, Emil Radev, Javier Zarzalejos

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Annika Bruna, Margarita de la Pisa Carrión, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Karen Melchior, Maria Noichl, Sandra Pereira, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Sylwia Spurek, Jessica Stegrud, Isabella Tovaglieri, Ernest Urtasun, Hilde Vautmans, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Chrysoula Zacharopoulou

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria da Graça Carvalho, Jadwiga Wiśniewska

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

26

+

GUE/NGL

Sandra Pereira, Eugenia Rodríguez Palop

Renew

Karen Melchior, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans, Chrysoula Zacharopoulou

PPE

Maria da Graça Carvalho, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Arba Kokalari, Sirpa Pietikäinen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

S&D

Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner

Verts/ALE

Alice Kuhnke, Diana Riba i Giner, Sylwia Spurek, Ernest Urtasun

 

6

-

ECR

Jessica Stegrud, Jadwiga Wiśniewska, Margarita de la Pisa Carrión

ID

Simona Baldassarre, Annika Bruna, Isabella Tovaglieri

 

1

0

PPE

Lívia Járóka

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

Zadnja posodobitev: 4. december 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov