Postopek : 2018/0166(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0260/2020

Predložena besedila :

A9-0260/2020

Razprave :

PV 16/12/2020 - 4
CRE 16/12/2020 - 4

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0357

<Date>14.12.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0260/2020</NoDocSe>
PDF 304kWORD 93k

<TitreType>PRIPOROČILO</TitreType>     <RefProcLect>***</RefProcLect>

<Titre>o osnutku uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027</Titre>

<DocRef>(09970/2020 – C9-0409/2020 – 2018/0166(APP))</DocRef>


<Commission>Odbor za proračun</Commission>

Soporočevalca: <Depute>Jan Olbrycht, Margarida Marques</Depute>

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: OSNUTEK UREDBE SVETA O DOLOČITVI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA ZA OBDOBJE 2021–2027
 PRILOGA 2: IZJAVE
 OBRAZLOŽITEV
 PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
 PISMO ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

(00000/2020 – C9-0176/2020 – 2018/0166(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (09970/2020),

 ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C9-0409/2020),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020[3],

 ob upoštevanju člena 92, 105(1) in (4) Poslovnika,

 ob upoštevanju pisem Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ustavne zadeve,

 ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A9-0260/2020),

1. odobri osnutek uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določen v prilogi k tej resoluciji;

2. odobri skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, priložene tej resoluciji;

3. odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

4. je seznanjen z izjavami Komisije, ki so priložene k tej resoluciji;

5. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta in predsednico Komisije podpiše skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov na podlagi člena 122 PDEU, ki bi lahko imeli znatne posledice za proračun Unije;

6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


PRILOGA 1: OSNUTEK UREDBE SVETA O DOLOČITVI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA ZA OBDOBJE 2021–2027

UREDBA SVETA (EU, Euratom) 2020/…

z dne …

o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 312 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[4],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,


ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.

(2) Ekonomski učinek krize zaradi COVID-19 od Unije zahteva, da zagotovi dolgoročni finančni okvir, ki bo utrl pot pravičnemu in vključujočemu prehodu na zeleno in digitalno prihodnost, kar bo podprlo dolgoročnejšo strateško neodvisnost Unije in njeno odpornost na šoke v prihodnosti.

(3) Letne zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje za odobritve plačil, določene v tej uredbi, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki je bil sprejet v skladu s tretjim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

(4) Kadar je treba uporabiti jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta[5] (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uporabiti nad zgornjimi mejami za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.

(5) V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu Finančne uredbe.

(6) Večletni finančni okvir bi bilo treba določiti v cenah iz leta 2018. Določiti bi bilo treba tudi pravila za letne tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira, po katerih bi se preračunavale zgornje meje in razpoložljive razlike do zgornjih mej.

(7) Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Takšne prilagoditve bi lahko bile povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja, z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije. Določiti bi bilo treba tudi pravila o mehanizmu za prilagoditev za posamezne programe.

(8) Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 PDEU.

(9) Naslednji tematski posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali posledice, zaradi česar lahko proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za solidarnost in nujno pomoč ter rezerva za prilagoditev na brexit. Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo.

(10) Naslednji netematski posebni instrumenti so potrebni, saj še povečujejo prožnost: enotni instrument za rezervo in instrument prilagodljivosti. Enotni instrument za rezervo bi moral omogočiti, da se razpoložljive razlike do zgornjih mej za odobritve za prevzem obveznosti oziroma za odobritve plačil prerazdelijo med proračunskimi leti in – za odobritve za prevzem obveznosti – med postavkami večletnega finančnega okvira, ne da bi bili preseženi skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in za odobritve plačil za celotno obdobje večletnega finančnega okvira. Instrument za prilagodljivost bi moral omogočiti financiranje posebnih nepredvidenih odhodkov za dano proračunsko leto.

(11) Določiti bi bilo treba posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.

(12) Treba je predvideti revizijo večletnega finančnega okvira v primeru spremembe Pogodb s proračunskimi posledicami, ponovne združitve Cipra ali širitve Unije ter glede na izvrševanje proračuna.

(13) To uredbo bi morda bilo treba revidirati tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, na katere se ne bi bilo mogoče odzvati v okviru omejitev, določenih v večletnem finančnem okviru. Zato je treba predvideti možnost revizije večletnega finančnega okvira v takih primerih.

(14) Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.

(15) Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku, pri čemer je treba spoštovati proračunska pooblastila Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu: institucije), kot so določena v Pogodbah, in zahteve glede preglednosti.

(16) Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi večletni finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu večletnega finančnega okvira iz te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:


Poglavje 1
Splošne določbe

Člen 1
Večletni finančni okvir

Ta uredba določa večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

Člen 2
Spoštovanje zgornjih mej večletnega finančnega okvira

1. Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: institucije) v vsakem proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna za navedeno leto spoštujejo letne zgornje meje odhodkov iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zgornje meje večletnega finančnega okvira).

Posebna zgornja meja za razdelek 3 iz Priloge I se določi brez poseganja v prožnost med obema stebroma skupne kmetijske politike (SKP). Prilagojena zgornja meja, ki se uporabi za steber I SKP po opravljenih prenosih med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in neposrednimi plačili, se določi v ustreznem pravnem aktu, večletni finančni okvir pa se ustrezno prilagodi v skladu s predvideno tehnično prilagoditvijo iz člena 4 te uredbe.

2. Kadar je treba uporabiti sredstva iz posebnih instrumentov iz členov 8, 9, 10 in 12, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Kadar je treba uporabiti sredstva iz enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za dano leto.

3. Kadar je treba uporabiti jamstvo za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Finančne uredbe, se potrebni znesek uporabi nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Člen 3
Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev

1. V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) niso tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v veljavnem sklepu Sveta o virih lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

2. Po potrebi se zgornje meje večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

Poglavje 2
Prilagoditve večletnega finančnega okvira

Člen 4
Tehnične prilagoditve

1. Komisija vsako leto pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1 opravi naslednje tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira:

(a) revalorizacijo zgornjih mej ter skupnih zneskov odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v cenah iz leta n+1;

(b) izračun razpoložljive razlike do zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev;

(c) izračun zneska odobritev za prevzem obveznosti, razpoložljivega v okviru enotnega instrumenta za rezervo, kakor je določen v točki (a) prvega pododstavka člena 11(1) ter skupnega najvišjega zneska iz točke (a);

(d) izračun prilagoditve zgornje meje za odobritve plačil v okviru enotnega instrumenta za rezervo iz točke (b) prvega pododstavka člena 11(1) ter skupnega najvišjega zneska iz točke (b) prvega pododstavka člena 11(2);

(e) izračun dodelitev dodatnih sredstev za posebne programe iz člena 5(1) in rezultat letne prilagoditve iz člena 5(2).

2. Komisija izvede tehnične prilagoditve iz odstavka 1 na podlagi fiksnega deflatorja v višini 2 % na leto.

3. Komisija sporoči rezultate tehničnih prilagoditev iz odstavka 1 ter gospodarske napovedi, na katerih temeljijo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Brez poseganja v člena 6 in 7 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.

Člen 5
Prilagoditev za posamezne programe

1. Znesek, enak prihodkom od kazni, ki so jih institucije Unije naložile na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003[6] in (ES) št. 139/2004[7], ki se v skladu s členom 107 Finančne uredbe knjiži v proračun za leto n–1, po odbitku zneska za leto n–1 iz člena 141(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[8], je na voljo za dodatna sredstva za:

(a) odobritve za prevzem obveznosti za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, za programe iz Priloge II v skladu z odstotki, določenimi za navedene programe v stolpcu „Razdelitveni ključ“ v razpredelnici iz Prilogi II, in

(b) odobritve plačil za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027.

Skupni znesek dodatnih sredstev za obdobje 2022–2027 za odobritve za prevzem obveznosti oziroma odobritve plačil znaša 11 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Za vsako leto v obdobju 2022–2026 letni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil znaša vsaj 1 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018) in ne presega 2 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Skupni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti za programe v obdobju 2022–2027 je določen v stolpcu „Skupna dodatna sredstva za odobritve za prevzem obveznosti v skladu s členom 5“ v razpredelnici iz Priloge II.

2. Zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti iz ustreznih razdelkov za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se prilagodijo navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1, in sicer v skladu z odstotki, določenimi za navedene postavke v stolpcu „Razdelitveni ključ“ v razpredelnici iz Priloge II. Zgornja meja odobritev plačil za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se samodejno prilagodi navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1.

Člen 6
Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem
ali splošnim režimom pogojenosti za zaščito proračuna Unije

1. Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnemu režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, v skladu z ustreznim temeljnim aktom začasno ustavljene proračunske obveznosti v zvezi s sredstvi Unije sprostijo, se zneski, ki ustrezajo začasno ustavljenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2. Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

3. Začasno ustavljenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v splošni proračun Unije po letu n+2.

Člen 7
Prilagoditev v skladu z novimi pravili ali programi v okviru deljenega upravljanja

1. Če se po 1. januarju 2021 sprejmejo nova pravila ali programi na podlagi deljenega upravljanja za strukturna sklada, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizumov v okviru Sklada za celovito upravljanje zunanjih meja se zneski, ki ustrezajo neporabljenim dodeljenim sredstvom v letu 2021, v enakih deležih prenesejo v vsako posamezno leto od 2022 do 2025, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2. Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poglavje 3
Posebni instrumenti

Oddelek 1
Tematski posebni instrumenti

Člen 8
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, ne presega najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2. Odobritve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

Člen 9
Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

1. Z rezervo za solidarnost in nujno pomoč se lahko financirajo:

(a) pomoč pri odzivanju na izredne razmere, nastale zaradi večjih nesreč, ki so zajete v Solidarnostnem skladu Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002[9], in

(b) hitri odzivi na posebne nujne potrebe znotraj Unije ali v tretjih državah ob dogodkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob pripravi proračuna, zlasti odzivi na izredne razmere in operacije podpore po naravnih nesrečah, ki niso zajete v točki (a), nesrečah, ki jih povzroči človek, ob humanitarnih krizah v primerih ogroženosti javnega zdravja ter zdravja živali in rastlin v velikem obsegu pa tudi v primerih posebnega pritiska na zunanjih mejah Unije zaradi migracijskih tokov, kadar to zahtevajo okoliščine.

2. Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ne presega najvišjega letnega zneska 1 200milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Vsi deli letnega zneska, ki se ne porabijo v letu n, se lahko porabijo do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo v letu n+1, zapadejo.

3. Odobritve za rezervo za solidarnost in nujno pomoč so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

4. Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska iz odstavka 2 za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko uporabijo naslednji največji odstotki skupnega zneska, ki je na voljo do 1. septembra vsakega leta:

 50 % za pomoč iz točke (a) odstavka 1; znesek, ki izhaja iz tega izračuna, se zniža za kateri koli znesek, ki je bil z uporabo odstavka 5 uporabljen v predhodnem letu;

 35 % za pomoč tretjim državam iz točke (b) odstavka 1;

 15 % za pomoč znotraj Unije iz točke (b) odstavka 1.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko preostali del razpoložljivega zneska od 1. septembra vsakega leta porabi za kakršno koli pomoč iz drugega pododstavka za kritje potreb, ki se pojavijo do konca navedenega leta.

5. V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki so na voljo v rezervi za solidarnost in nujno pomoč, ne zadostujejo za kritje zneskov, ki so po oceni potrebni za pomoč iz točke (a) odstavka 1 v letu nastanka nesreče, kot je opredeljena v navedeni točki, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz letnih zneskov, ki so na razpolago za rezervo za solidarnost in nujno pomoč v naslednjem letu, in sicer največ do zneska 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Člen 10
Rezerva za prilagoditev na brexit

1. Rezerva za prilagoditev na brexit zagotavlja pomoč pri soočanju z nepredvidenimi in negativnimi posledicami v državah članicah in sektorjih, ki jih je izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo najbolj prizadel, ob upoštevanju in v skladu s pogoji, določenimi v ustreznem instrumentu.

2. Rezerva za prilagoditev na brexit ne presega zneska 5 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

3. Odobritve za rezervo za prilagoditev na brexit so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

Oddelek 2
Netematski posebni instrumenti

Člen 11
Enotni instrument za rezervo

1. Enotni instrument za rezervo zajema:

(a) od leta 2022: zneske, ki ustrezajo razpoložljivim razlikam do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za sredstva za prevzem obveznosti za leto n–1 in ki bodo dani na razpolago nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za prevzem obveznosti za obdobje 2022–2027;

(b) od leta 2022: zneske, ki ustrezajo razliki med izvršenimi plačili in zgornjo mejo plačil večletnega finančnega okvira za leto n–1, da se zgornja meja plačil za obdobje 2022–2027 prilagodi navzgor, in

(c) dodatne zneske, ki so lahko dani na razpolago nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira v določenem letu za prevzem obveznosti ali plačila oziroma oboje, odvisno od primera, če se v celoti izravnajo z razlikami iz enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta, kar zadeva sredstva za prevzem obveznosti, in se v celoti izravnajo z razlikami do zgornje meje plačil za prihodnja proračunska leta, kar zadeva sredstva za plačil.

Zneski se lahko uporabijo na podlagi točke (c) prvega pododstavka le, če so zneski, ki so na voljo na podlagi točk (a) in (b) omenjenega pododstavka, kot je ustrezno, nezadostni in v vsakem primeru kot zadnja možnost za odziv na nepredvidene okoliščine.

Če se uporabi točka (c) prvega pododstavka, se skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila za tekoče proračunsko leto in prihodnja proračunska leta ne presežejo. Zneski, izravnani v skladu z omenjeno točko, se zato v večletnem finančnem okviru ne uporabijo več.

2. Pri uporabi enotnega instrumenta za rezervo na podlagi točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 se v nobenem letu ne preseže skupni znesek:

(a) 0,04 % bruto nacionalnega dohodka Unije v odobrenih sredstvih za prevzem obveznosti, kot je bil izračunan med letno tehnično prilagoditvijo večletnega finančnega okvira iz člena 4;

(b) 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije v odobrenih sredstvih za plačila, kot je izračunan med letno tehnično prilagoditvijo večletnega finančnega okvira iz člena 4.

Uporaba enotnega instrumenta za rezervo v katerem koli danem letu je skladna z zgornjimi mejami lastnih sredstev, določenimi v sklepu o virih lastnih sredstev.

3. Letne prilagoditve iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 za obdobje 2025–2027 v primerjavi s prvotnimi zgornjimi mejami plačil za zadevna leta ne presegajo naslednjih najvišjih zneskov (v cenah iz leta 2018):

  2025 – 8.000 milijonov EUR;

  2026 – 13.000 milijonov EUR,

  2027 – 15.000 milijonov EUR.

Zneski iz drugega pododstavka člena 5(2) so dodani najvišjim zneskom iz prvega pododstavka tega odstavka.

Vsakršna prilagoditev navzgor se v celoti pokrije z ustreznim znižanjem zgornje meje plačil za leto n-1.

4. Evropski parlament in Svet lahko uporabita zneske iz točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena v proračunskem postopku iz člena 314 PDEU, da se omogoči financiranje odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati ob upoštevanju ustreznih razpoložljivih zgornjih mej večletnega finančnega okvira v določenem letu.

Prilagoditev navzgor iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena od leta 2022 naprej izvaja Komisija, in sicer med tehnično prilagoditvijo iz člena 4.

Člen 12
Instrument prilagodljivosti

1. Instrument prilagodljivosti se lahko v danem proračunskem letu uporabi za financiranje posebnih nepredvidenih odhodkov v sredstvih za prevzem obveznosti in ustrezajočih sredstvih za plačila, ki jih ni mogoče financirati ob upoštevanju zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Zgornja meja letnega zneska, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, je 915 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2. Neporabljeni del letnega zneska instrumenta prilagodljivosti se lahko porabi do leta n+2. Najprej se porabijo vsi deli letnega zneska iz prejšnjih let, od najstarejšega dalje. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo do leta n+2, zapadejo.

Poglavje 4
Revizija večletnega finančnega okvira

Člen 13
Revizija večletnega finančnega okvira

1. Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 14 do 17 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

2. Praviloma se vsak predlog za revizijo večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 predloži in sprejme pred začetkom proračunskega postopka za zadevno leto ali za prvo od zadevnih let.

3. Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo morebitna pričakovanja, da se odobrena sredstva ne bodo porabila v celoti.

4. Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se upoštevajo možnosti za izravnavo morebitnega zvišanja zgornje meje enega razdelka z znižanjem zgornje meje drugega razdelka.

5. Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se ohrani ustrezno razmerje med obveznostmi in plačili.

Člen 14
Revizija, povezana z izvrševanjem

Komisija po potrebi hkrati z uradnim obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobrenih plačil, ki se ji v smislu izvrševanja zdijo potrebni, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobrenih plačil glede na razvoj odobrenih obveznosti.

Člen 15
Revizija v primeru spremembe Pogodb

V primeru spremembe Pogodb s proračunskimi posledicami se večletni finančni okvir revidira skladno s tem.

Člen 16
Revizija v primeru širitve Unije

V primeru, da k Uniji pristopi(-ta/-jo) nova(-i/-e) država(-i/-e) članica(-i/-e), se večletni finančni okvir revidira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, ki izhajajo iz pristopa.

Člen 17
Revizija v primeru ponovne združitve Cipra

V primeru ponovne združitve Cipra se večletni finančni okvir revidira, da se upoštevajo celovita rešitev ciprskega vprašanja in dodatne finančne potrebe, ki izhajajo iz ponovne združitve.

Poglavje 5
Prispevek k financiranju obsežnih projektov

Člen 18
Prispevek k financiranju obsežnih projektov

1. V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program na razpolago največ 13.202 milijona EUR (v cenah iz leta 2018).

2. V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za projekt mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) na razpolago največ 5.000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Poglavje 6
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Člen 19
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

1. Institucije sprejmejo ukrepe za lažji potek letnega proračunskega postopka.

2. Institucije sodelujejo v dobri veri med celotnim postopkom, da bi uskladile svoja stališča. Institucije na vseh stopnjah postopka sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da bi spremljale napredovanje dela in analizirale stopnjo zbliževanja.

3. Institucije zagotovijo čim večjo usklajenost svojih urnikov dela, da se omogoči konvergentna in usklajena izvedba postopkov, ki bi privedla h končnemu sprejetju splošnega proračuna Unije.

4. Na vseh stopnjah postopka se lahko med predstavniki z različnih hierarhičnih ravni, odvisno od narave pričakovanih razprav, skličejo trialogi. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi svoje udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja ter druge institucije pravočasno obvesti o podrobnostih sestankov.

Člen 20
Enotnost proračuna

Vsi odhodki in prihodki Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi odločitev, ki jih Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.

Poglavje 7
Končne določbe

Člen 21
Prehod na naslednji večletni finančni okvir

Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.

Člen 22
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

 Za Svet

 Predsednik

 


PRILOGA

VEČLETNI FINANČNI OKVIR (EU-27)

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

Sredstva za prevzem obveznosti

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj
2021–2027

1. Enotni trg, inovacije in digitalno

19 712

19 666

19 133

18 633

18 518

18 646

18 473

132 781

2. Kohezija, odpornost in vrednote

49 741

51 101

52 194

53 954

55 182

56 787

58 809

377 768

2a. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

45 411

45 951

46 493

47 130

47 770

48 414

49 066

330 235

2b. Odpornost in vrednote

4 330

5 150

5 701

6 824

7 412

8 373

9 743

47 533

3. Naravni viri in okolje

55 242

52 214

51 489

50 617

49 719

48 932

48 161

356 374

od tega: tržni ukrepi in neposredna plačila

38 564

38 115

37 604

36 983

36 373

35 772

35 183

258 594

4. Migracije in upravljanje meja

2 324

2 811

3 164

3 282

3 672

3 682

3 736

22 671

5. Varnost in obramba

1 700

1 725

1 737

1 754

1 928

2 078

2 263

13 185

6. Sosedstvo in svet

15 309

15 522

14 789

14 056

13 323

12 592

12 828

98 419

7. Evropska javna uprava

10 021

10 215

10 342

10 454

10 554

10 673

10 843

73 102

od tega: upravni odhodki institucij

7 742

7 878

7 945

7 997

8 025

8 077

8 188

55 852

ODOBRENA SREDSTVA ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

154 049

153 254

152 848

152 750

152 896

153 390

155 113

1 074 300

ODOBRENA SREDSTVA ZA PLAČILA SKUPAJ

156 557

154 822

149 936

149 936

149 936

149 936

149 936

1 061 058

 


PRILOGA II

PRILAGODITEV ZA POSAMEZNE PROGRAME – SEZNAM PROGRAMOV, PORAZDELITVENI KLJUČ IN SKUPNA DODATNA DODELITEV ODOBRENIH SREDSTEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

 

 

v mio EUR, cene iz leta 2018

 

Porazdelitveni ključ

Skupna dodatna sredstva za prevzem obveznosti na podlagi člena 4a

1. Enotni trg, inovacije in digitalno

36,36 %

4 000

Obzorje Evropa

27,27 %

3 000

Sklad InvestEU

9,09 %

1 000

2b. Odpornost in vrednote

54,55 %

6 000

Program EU za zdravje (EU4Health)

26,37 %

2 900

Erasmus+

15,46 %

1 700

Ustvarjalna Evropa

5,45 %

600

Pravice in vrednote

7,27 %

800

4. Migracije in upravljanje meja

9,09 %

1 000

Sklad za integrirano upravljanje meja

9,09 %

1 000

SKUPAJ

100,00 %

11 000

 

 


PRILOGA 2: IZJAVE

 

Sredstva za prednostne programe, stroški v okviru NGEU in prožnost

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov

Brez poseganja v pooblastila zakonodajnega in proračunskega organa se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da se v zvezi s programi, ki jih opredeli Evropski parlament, finančna sredstva, določena v njihovih temeljnih aktih oziroma pri njihovem finančnem načrtovanju, povečajo za 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2018. V ta namen bodo ustrezno zmanjšane razpoložljive razlike do zgornjih mej VFO, pri čemer to ne bo vplivalo na morebitno uporabo instrumenta prilagodljivosti v letu 2021.

Brez poseganja v zakonodajna pooblastila institucij se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da se v temeljne akte programov, navedenih v Prilogi II k uredbi o VFO, vključi določba, da se finančna sredstva povečajo za zneske, določene v Prilogi II. Za programe, s katerimi se vzpostavijo proračunska jamstva, se bo dodatni znesek odražal v dodatni ravni zagotovljenih jamstev.

 

Izjava Evropskega parlamenta o okrepitvi posebnih programov iz nedodeljenih razlik

Znesek 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, naveden v skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov, bo razdeljen tako:

  Obzorje Evropa: +0,5 milijarde EUR

  Erasmus+: +0,5 milijarde EUR, od tega 165 milijonov EUR v letu 2021

  EU4Health: +0,5 milijarde EUR, od tega 70 milijonov EUR v letu 2021

  Evropska agencija za mejno in obalno stražo: +0,5 milijarde EUR

  Humanitarna pomoč: +0,5 milijarde EUR

 


 

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o uporabi vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP v korist instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

Svet se strinja, da se bo v obdobju 2021–2027 znesek v višini največ 1 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018), ki izhaja iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, uporabil v korist instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Vse tri institucije se strinjajo, da bi moral instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje omogočati prejemanje teh sredstev.

 

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni uporabi sproščenih sredstev v zvezi z raziskovalnim programom

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da se skladno s členom 15(3) finančne uredbe v obdobju 2021–2027 v korist raziskovalnega programa znova dajo na razpolago odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku največ 0,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) sprostitev, nastalem kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov v sklopu tega programa ali njegovega predhodnika, pri čemer to ne vpliva na institucionalna pooblastila teh institucij.

 

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o obravnavi stroškov obresti in odplačil v okviru NGEU v VFO 2021–2027

Vse tri institucije se strinjajo, da je namen odhodkov za kritje stroškov financiranja Next Generation EU zagotoviti, da programi in skladi EU ne bodo okrnjeni.

Strinjajo se, da obravnava stroškov obresti in odplačil v okviru NGEU v VFO 2021–2027, ki naj bi po trenutnih napovedih za celotno sedemletno obdobje znašali 12,9 milijarde EUR, ne bi smela vplivati na to, kako bo zadeva obravnavana v prihodnjih VFO, tj. od leta 2028 dalje.

Strinjajo so, da si bodo prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki ustreza pričakovanim odhodkom, povezanim z odplačevanjem in stroški obresti.

 


 

Viri lastnih sredstev

Izjava Komisije o uvedbi vira lastnih sredstev iz naslova digitalne dajatve

Komisija bo ob upoštevanju dogajanja na mednarodni ravni pospešila delo v zvezi s predložitvijo potrebnih predlogov za uvedbo digitalne dajatve v Uniji in čim prej, najpozneje pa junija 2021, pripravila predlog za temeljni akt. Na tej podlagi bo predlagala, da iz digitalne dajatve izhajajoči prihodki z januarjem 2023 postanejo vir lastnih sredstev.

 

Izjava Komisije o uvedbi vira lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije

Razprave o davku na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja še potekajo, zaključile pa naj bi se do konca leta 2022. Če bo o tem davku dosežen dogovor, bo Komisija predlagala, da se prihodki iz njega v proračun EU stekajo kot vir lastnih sredstev.

Če do konca leta 2022 dogovora ne bo, bo Komisija na podlagi ocen učinka predlagala nov vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na novem davku na finančne transakcije. Komisija bo skušala zadevne predloge podati do junija 2024 z namenom njegove uvedbe najpozneje 1. januarja 2026.

 

Vloga proračunskega organa

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU in lahko imajo znatne posledice za proračun Unije

Ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: tri institucije) se zavedajo, da je pravna podlaga za sprejemanje ukrepov, s katerimi se obravnavajo posebne krizne razmere in ki lahko imajo proračunske posledice, ki utegnejo vplivati na razvoj odhodkov Unije v okviru njenih virov lastnih sredstev, člen 122 PDEU.

(2) Primerno je, da veji proračunskega organa glede na svoja proračunska pooblastila iz Pogodb obravnavata proračunske posledice takih predvidenih aktov, če je verjetno, da bodo te posledice znatne. V ta namen bi morala Komisija zagotoviti vse ustrezne informacije, ki so potrebne, da se Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri njunih obravnavah –

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1. Ta izjava ureja postopek proračunskega nadzora (v nadaljnjem besedilu: postopek) med Evropskim parlamentom in Svetom ob dejavni pomoči Komisije.

2. Ta postopek se lahko uporabi v zvezi s predlogom Komisije za akt Sveta, ki temelji na členu 122 PDEU in lahko ima znatne posledice za proračun Unije.

3. Komisija bo k vsakemu takemu predlogu priložila oceno proračunskih posledic predlaganega pravnega akta in navedla, ali po njenem mnenju ta akt lahko ima znatne posledice za proračun Unije. Na tej podlagi lahko Evropski parlament in Svet zahtevata, da postopek steče.

4. Postopek bo potekal v skupnem odboru, ki ga bodo sestavljali predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta na ustrezni ravni. Komisija bo sodelovala pri delu tega skupnega odbora.

5. Evropski parlament in Svet bosta, ne da bi to vplivalo na pooblastila slednjega iz člena 122 PDEU, vzpostavila konstruktiven dialog v prizadevanju za skupno razumevanje proračunskih posledic predvidenega pravnega akta, pri tem pa ustrezno upoštevala nujnost zadeve.

6. Postopek bi moral potekati največ dva meseca, razen če mora biti zadevni akt sprejet pred določenim datumom ali, če je zadeva nujna, v krajšem roku, ki ga določi Svet.

 

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni oceni določb o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil v finančni uredbi

V kontekstu Next Generation EU se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da bodo v okviru naslednje revizije finančne uredbe ocenjene in po potrebi revidirane:

  določbe o zunanjih namenskih prejemkih, zlasti tiste v členu 21(5) finančne uredbe;

  določbe o poročanju glede najemanja in dajanja posojil

Vse tri institucije potrjujejo, da se za namenske prejemke uporabljajo veljavna pravila o revizijah in postopku razrešnice.


4. Horizontalna vprašanja – podnebje, biotska raznovrstnost, enakost med moškimi in ženskami ter cilji trajnostnega razvoja

Izjava Komisije o metodologiji spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe ter o udeleženosti Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija bo zagotovila, da bo metodologija spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe dostopna, transparentna in javno dostopna. Glede te metodologije bo izmenjala mnenja z Evropskim parlamentom in Svetom. Med ključnimi načeli spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe bosta transparentnost in izmenjava informacij s Parlamentom in Svetom glede napredka pri uresničevanju podnebnih ciljev.

 

Izjava Komisije o prispevkih k podnebnim ukrepom po posameznih programih

Brez poseganja v zakonodajna pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zadevnimi sektorskimi temeljnimi akti so za obdobje 2021–2027 prispevki k podnebnim ukrepom, z namenom uresničitve tozadevnega splošnega cilja vsaj 30 % celotnega zneska odhodkov proračuna Unije in odhodkov NGEU, za zadevne programe in sklade naslednji:

Programi

Pričakovani minimalni prispevek

 Obzorje Evropa

35 %

 ITER

100 %

 Sklad InvestEU

30 %

 Instrument za povezovanje Evrope

60 %

 ESRR

30 %

 Kohezijski sklad

37 %

 REACT EU

25 %

 Mehanizem za okrevanje in odpornost

37 %

 SKP 2021–2022

26 %

 SKP 2023–2027

40 %

 ESPR

30 %

 LIFE

61 %

 Sklad za pravični prehod

100 %

 NDICI

25 %

 ČDO

25 %

Predpristopna pomoč

16 %

 

Komisija bo te prispevke k podnebnim ukrepom uporabila kot referenčno točko, na podlagi katere bo ocenila odstopanja in predlagala ukrepe v primeru nezadostnega napredka.


Izjava Komisije o metodologiji spremljanja odhodkov za biotsko raznovrstnost ter o udeleženosti Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija bo zagotovila, da bo metodologija spremljanja odhodkov za biotsko raznovrstnost dostopna, transparentna in javno dostopna. Po zaključku študije o tej metodologiji, ki jo je naročila pred kratkim, bo tozadevno izmenjala mnenja z Evropskim parlamentom in Svetom. Ključnega pomena za takšno spremljanje bosta transparentnost in izmenjava informacij s Parlamentom in Svetom glede napredka pri uresničevanju ciljev na področju biotske raznovrstnosti.

 

5. Druge izjave

Izjava Komisije o vmesnem pregledu/reviziji

Komisija najpozneje 1. januarja 2024 predstavi pregled delovanja VFO.

Tak pregled lahko po potrebi vsebuje zadevne predloge za revizijo uredbe o VFO v skladu s postopki iz PDEU.

 

 


 

OBRAZLOŽITEV

Pogajalska skupina Parlamenta za večletni finančni okvir in lastna sredstva[10] je 10. novembra 2020 dosegla splošni politični kompromis o pomembnejših delih s predsedstvom Sveta in Komisijo.

 

Na podlagi tega kompromisa Svet pošilja Parlamentu osnutek uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, za katerega soporočevalca za večletni finančni okvir priporočata odobritev.

 

Politični kompromis poleg večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, zajema tudi prihodnji sistem virov lastnih sredstev in spremljevalne ukrepe za novi instrument EU za okrevanje (Next Generation EU). Poleg uredbe o večletnem finančnem okviru se kompromis odraža v:

 medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (predloženi v odobritev Parlamentu ločeno od pričujočega priporočila);

 nizu skupnih izjav Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (priložene temu priporočilu).

 

Že pred tem političnim kompromisom je Parlament:

 omogočil hitro sprejetje in ratifikacijo sklepa o virih lastnih sredstev in s tem začetek izvajanja instrumenta EU za okrevanje, saj je 16. septembra 2020 zagotovil obvezno zakonodajno mnenje o novem osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklep o lastnih sredstvih), ki dovoljuje izposojanje sredstev v okviru instrumenta Next Generation EU;

 5. Novembra 2020 dosegel začasni dogovor o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (ki sta ga odobrila Odbor za proračun in Odbor za proračunski nadzor 12. novembra 2020 ter Coreper 16. novembra 2020, Parlamentu pa je bil predložen v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku).

 

Ta politični kompromis, ki mora biti odobren, omogoča sklenitev – vendar ne vpliva na končni rezultat – tekočih sektorskih pogajanj o novi generaciji programov odhodkov v večletnem finančnem okviru, ki se sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku.

 

1. Rezultati pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom

 

Politični kompromis postavlja skupno zgornjo mejo večletnega finančnega okvira 2021–2027 na 1.074,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, ki se postopoma zvišuje do 1.085,3 milijarde EUR.[11] Ta okvir bo dopolnjen z instrumentom za okrevanje v znesku 750 milijard EUR (ki vključuje 390 milijard EUR nepovratnih sredstev ali neposrednih proračunskih odhodkov). Financiranje novega večletnega finančnega okvira in instrumenta za okrevanje/instrumenta Next Generation EU (NGEU) bo mogoče na podlagi novega sklepa o virih lastnih sredstev, ki Komisijo pooblašča, da začne z najemanjem posojil za financiranje instrumenta za okrevanje/instrumenta NGEU in začasno zviša zgornjo mejo lastnih sredstev za plačila za dodatne 0,6 odstotne točke, s čimer se krije najemanje posojil Unije.

 

Kljub zamudam Sveta/Evropskega sveta in neoptimalnemu medinstitucionalnemu sodelovanju je Evropski parlament dejavno prispeval k svežnju, ki so ga voditelji držav in vlad potrdili na srečanju na vrhu od 17. do 21. julija 2020 na podlagi predlogov Komisije iz maja 2018 in maja 2020. Parlament je pozdravil zgodovinsko oblikovanje instrumenta za okrevanje/instrumenta NGEU. Vendar je obžaloval neupravičeno zmanjšanje sredstev za programe, usmerjene v prihodnost, nezadostno zavezanost uvedbi novih virov lastnih sredstev (vsaj za kritje stroškov dolga, nastalega zaradi okrevanja), premajhno sodelovanje Evropskega parlamenta pri odločanju o instrumentu za okrevanje in njegovem upravljanju ter oslabitev mehanizma pravne države.

 

V napornih pogajanjih med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki so potekala od 27. avgusta do 10. novembra 2020, so pogajalci Parlamenta dosegli pomembne izboljšave sklepov Evropskega sveta z dne 21. julija 2020. Poleg tega je bil 5. novembra dosežen začasni dogovor o mehanizmu pravne države.

 

Pozitivni koraki, ki so bodisi že izraženi v stališču Sveta iz julija 2020 bodisi so bili doseženi pozneje, so povzeti v naslednji preglednici.

 

Ključne zahteve EP

Rezultati

Zneski večletnega finančnega okvira:

Okrepitve vodilnih programov

Pozitivni koraki v stališču Sveta: Skupna raven večletnega finančnega okvira je postavljena na 1.074,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, torej pod izhodiščnimi zahtevami Parlamenta. Ko pa se upošteva velika komponenta nepovratnih sredstev v instrumentu za okrevanje/instrumentu NGEU (ki jo je Parlament odločno zagovarjal pred predlogi Komisije za okrevanje in po njih), je ta raven najvišja doslej in znaša 1.464,3 milijarde EUR.

 

V povezavi z instrumentom NGEU (in povečano porabo prek mehanizma za okrevanje in odpornost) se v večletnem finančnem okviru zagotovijo skupne ravni financiranja za kmetijstvo in kohezijo, ki so primerljive z obdobjem 2014–2020, pa tudi skromno povečanje sredstev za večino drugih obstoječih in novih programov v primerjavi z obdobjem 2014–2020. Med postopkom v Svetu je Parlament zlasti dosegel ustanovitev Sklada za pravični prehod.

 

Vendar je Evropski svet znatno zmanjšal sredstva centralno upravljanih programov in del nepovratnih sredstev instrumenta NGEU, ki so bila predlagana kot dodatek za vodilne programe EU (poleg mehanizma za okrevanje in odpornost), da bi se odzval na ekonomske posledice krize. Zato se je več teh programov zmanjšalo na raven, ki je bila nižja kot v prvotnem predlogu Komisije, ali pa so bile načrtovane okrepitve v celoti opuščene.

 

Izboljšave stališča Sveta: Parlament je v okviru političnega kompromisa z dne 10. novembra 2020 zagotovil povečanje sredstev za 16 milijard EUR (cene iz leta 2018), da bi okrepil sredstva za programe odhodkov in mehanizme prilagodljivosti glede na zneske iz predloga Evropskega sveta. Parlamentu je tako prvič uspelo zvišati zgornje meje in dodeljena finančna sredstva za programe EU glede na predloge Evropskega sveta.

 

15 milijard EUR dodatnih sredstev gre za vodilne programe/področja:

- Obzorje Evropa: +4 milijarde;

- InvestEU: +1 milijarda;

- Erasmus+: +2,2 milijarde;

- Program EU za zdravje: +3,4 milijarde;

- Ustvarjalna Evropa: +0,6 milijarde;

- Program za pravice in vrednote: +0,8 milijarde;

- Sklad za upravljanje meja ter mejna in obalna straža: +1,5 milijarde;

- NDICI: +1 milijarda;

- Humanitarna pomoč: +0,5 milijarde.

 

Za prihodnje nepredvidene potrebe se dodatna 1 milijarda EUR nameni za instrument prilagodljivosti (poleg tega so bila pravila o njegovi uporabi poenostavljena glede na stališče Sveta). Parlament je tudi zaščitil in povečal zunanji del nove rezerve za solidarnost in nujno pomoč.

 

Glavni vir povečanja (11 milijard EUR) bo novi mehanizem, povezan s prihodki od glob, ki jih pobere Unija, in bo vodil do samodejnih dodatnih dodelitev za zadevne programe v obdobju 2022–2027. Zaradi tega mehanizma se bodo vsako leto dejansko povečevale zgornje meje večletnega finančnega okvira. Skupna zgornja meja sedemletnega večletnega finančnega okvira bo zato postopoma dosegla 1.085,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar je realno 2 milijardi EUR več od ustrezne zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (1.083,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 brez Združenega kraljestva, a z ERS).

 

Nadaljnja dodatna sredstva (2,5 milijarde EUR) prihajajo iz nerazporejenih razlik do zgornjih mej, ki jih je določil Evropski svet. Milijarda EUR prihaja iz vračil sredstev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP (Evropski razvojni sklad) v korist instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI). 0,5 milijarde EUR prihaja iz sproščenih odobritev na področju raziskav v korist programa Obzorje Evropa (člen 15(3) finančne uredbe).

 

Stroški odplačil in obresti dolga, ki nastane zaradi okrevanja, so vključeni v zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, a je Parlament dosegel dogovor, da ta obravnava ne posega v reševanje tega vprašanja v prihodnjih večletnih finančnih okvirih po letu 2028 in da se zaradi teh odhodkov ne zmanjšajo sredstva za programe in sklade EU.

 

Komisija se enostransko zavezuje, da bo do 1. januarja 2024 predstavila pregled delovanja večletnega finančnega okvira in po potrebi predlagala spremembe.

 

Uvedba novih virov lastnih sredstev 

Pozitivni koraki v stališču Sveta: Novi sklep o virih lastnih sredstev bo vzpostavil instrument za izposojanje za Unijo, tako da bo zagotovil znatno zvišanje zgornje meje lastnih sredstev.

 

Na odločno zahtevo Parlamenta in v skladu z njegovim dolgotrajnim stališčem je Evropski svet uradno podprl nov vir lastnih sredstev v obliki novega prispevka, ki temelji na teži nereciklirane odpadne plastične embalaže („prispevek na plastiko“), s čimer je bil premagan zastoj, ki je trajal več kot 30 let. To je prvi korak za izpolnitev zahteve Parlamenta za uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev. Poleg tega je bil odobren poenostavljen vir lastnih sredstev iz naslova DDV, ki naj bi znatno izboljšal delovanje sistema. Vendar Parlament obžaluje nadaljnjo uporabo in povečevanje rabatov in stroškov zadržanja za pobiranje carin.

 

Izboljšave stališča Sveta: Med pogajanji se je Parlament osredotočil na zagotovitev časovnega načrta za uvedbo novih virov lastnih sredstev med naslednjim večletnim finančnim okvirom. Institucije so na koncu dosegle dogovor o naslednjem:

- časovni načrt je zapisan v medinstitucionalnem sporazumu, ki vzpostavlja sodelovanje in določa ureditev, ki je zavezujoča za vse tri institucije, vključno z začetkom rednega dialoga;

- podpira se načelo, da je treba stroške obresti in odplačevanje za instrument NGEU kriti iz prihodkov iz novih virov lastnih sredstev;

- prvi korak (2021): prispevek na odpadno plastiko se uvede januarja 2021, do junija pa se predložijo novi zakonodajni predlogi o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, digitalni dajatvi in sistemu trgovanja z emisijami;

- drugi korak (2022 in 2023): Svet o teh novih virih lastnih sredstev odloča najpozneje do 1. julija 2022, da bi se uvedli do 1. januarja 2023;

- tretji korak (2024–2026): Komisija do junija 2024 predlaga dodatne nove vire lastnih sredstev, ki lahko vključujejo davek na finančne transakcije in finančni prispevek, povezan s podjetniškim sektorjem, ali novo skupno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. Svet o teh novih virih lastnih sredstev odloča najpozneje do 1. julija 2025, da bi se uvedli do 1. januarja 2026.

 

Vloga Evropskega parlamenta kot veje proračunskega organa

Pozitivni koraki v stališču Sveta: Svet v večletnem finančnem okviru podpira vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, kar Parlamenta zahteva že dolgo časa, da bi zagotovil svojo vlogo in nadzor ter okrepil enotnost proračuna EU.

 

Kar zadeva instrument NGEU, je večina drugih prispevkov sicer najprej temeljila na medvladnih mehanizmih, Parlament pa je bil glavni zagovornik umestitve instrumenta za okrevanje v okvir Unije, kot je predlagala Komisija, Svet pa je na to pristal.

 

Vseeno pa je instrument NGEU vzpostavljen na pravni podlagi, ki izključuje Parlament iz zakonodajnega postopka odločanja (člen 122 PDEU) in omogoča financiranje proračuna v obliki zunanjih namenskih prejemkov, ki niso vključeni v običajni proračunski postopek.

 

Izboljšave stališča Sveta: Kar zadeva vzpostavitev prihodnjih kriznih mehanizmov na podlagi člena 122 PDEU, ki bi lahko imeli znatne proračunske posledice, je Parlament dosegel oblikovanje novega postopkovnega koraka („postopek proračunskega nadzora“). Pred sprejetjem v Svetu se skliče skupni odbor, v katerem Svet in Parlament s konstruktivnim dialogom poskušata doseči skupno razumevanje proračunskih posledic.

 

Kar zadeva sam instrument NGEU, je Parlament zagotovil vključitev novega poglavja v medinstitucionalni sporazum, ki povečuje udeležbo proračunskega organa pri uporabi zunanjih namenskih prejemkov instrumenta NGEU (podrobne in posodobljene informacije, redna medinstitucionalna srečanja, sprejetje priloge k letnemu proračunu, postopek za odpravo odstopanj).

 

Parlament je dosegel tudi dogovor, da se pri naslednji reviziji finančne uredbe bolj strukturno ocenijo določbe o zunanjih namenskih prejemkih in poročanje o najemanju in dajanju posojil.

 

Glede na izkušnje s pogajalskim procesom o večletnem finančnem okviru, ki niso bile najboljše, je Parlament nazadnje zagotovil novo določbo v medinstitucionalnem sporazumu, s katero si bodo institucije prizadevale opredeliti posebno ureditev za sodelovanje in dialog v prihodnjih pogajanjih o večletnem finančnem okviru.

 

Horizontalna vprašanja

Pozitivni koraki v stališču Sveta: Svet ob podpori Parlamenta zviša skupni cilj odhodkov, namenjenih podnebnim ciljem, s 25 % (kot je predlagala Komisija) na vsaj 30 % odhodkov večletnega finančnega okvira/instrumenta NGEU.

 

Izboljšave stališča Sveta: Parlament je v medinstitucionalnem sporazumu zagotovil okrepljeno metodologijo spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe z večjo vlogo Parlamenta in Sveta ter popravnimi ukrepi za dosego skupnega cilja odhodkov za podnebne ukrepe v višini vsaj 30 %.

 

Parlament zagotovi, da se doda nov letni cilj glede biotske raznovrstnosti v višini 7,5 % v večletnem finančnem okviru po letu 2024, ki naj bi se v letih 2026 in 2027 zvišal na 10 %. Metodologija se oblikuje v tesnem sodelovanju s Parlamentom in Svetom.

 

Parlament zagotovi tudi oblikovanje metodologije za merjenje odhodkov za enakost spolov, ki se začne za več centralno upravljanih programov izvajati najpozneje leta 2023, v drugi polovici večletnega finančnega okvira pa je razširjena.

 

Da bi bolje zaščitili proračun EU, vključno z odhodki v okviru instrumenta NGEU, ter izboljšali proračunski nadzor, kontrolo in revizijo, so se institucije dogovorile o reformi zbiranja, kakovosti in primerljivosti podatkov o upravičencih, da bodo informacije na voljo pravočasno, celovito, primerljivo in centralno dostopno ter da bodo zajemale tudi dejanske lastnike prejemnikov sredstev in ne le neposrednih prejemnikov.

 

 

2. Časovni razpored

 

 14. marec 2018 Parlament je prva institucija, ki svoje stališče o večletnem finančnem okviru 2021-2027 in lastnih sredstvih predstavi v dveh nezakonodajnih resolucijah[12], da bi vplivala na predloge Komisije. Izjavi, da ne bo dal soglasja k večletnemu finančnemu okviru brez zadostnega napredka glede lastnih sredstev.

 

 2. maj 2018 Komisija je 2. maja 2018 objavila predloge o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, v katerih predlaga večletni finančni okvir z obveznostmi v višini 1.134,6 milijarde EUR v cenah iz leta 2018. Prav tako je predlagala osnutek uredbe o zaščiti proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mehanizem pravne države) in v naslednjih tednih vložila predloge za temeljne akte 37 sektorskih programov. Komisija si je zastavila cilj, da bo dogovor dosegla pred evropskimi volitvami maja 2019. Parlament je 30. maja 2018 sprejel kratko resolucijo v odgovor na predloge Komisije.

 

 Maj 2018 (do julija 2020) Začetek izmenjave mnenj med pogajalsko skupino in zaporednimi predsedstvi Sveta pred sejo Sveta za splošne zadeve in po njej, na kateri je na dnevnem redu večletni finančni okvir („poročila/dialogi Sveta za splošne zadeve“). Parlament jih opisuje kot kratke in formalistične. Pogajalska skupina je bila dvakrat povabljena na neformalna srečanja z ministri Sveta za splošne zadeve 12. marca 2019 (v Bukarešti) in 19. novembra 2019 (v Bruslju).[13]

 

 14. november 2018 Parlament sprejme vmesno poročilo[14], ki je njegov podroben pogajalski mandat in vsebuje zlasti:

 natančne zneske za vse zgornje meje večletnega finančnega okvira in posebne instrumente, razčlenjene po programih do zgornje meje 1.324,1 milijarde EUR;

- posebne spremembe osnutka uredbe Komisije o večletnem finančnem okviru in osnutka medinstitucionalnega sporazuma.

Parlament poziva k okrepitvi rednih srečanj s Svetom, da bi utrli pot uradnim pogajanjem in s tem dosegli dober dogovor pred volitvami v Evropski parlament leta 2019.

 

 December 2018 Prvi delni pogajalski okvir, predložen Svetu za splošne zadeve.[15] Pogajalska skupina Parlamenta začne s prakso, da Svetu posreduje in v Parlamentu razširi obrazložene različice pogajalskih okvirov, pripravljenih v sodelovanju s poročevalci za sektorske programe, da bi spodbudila obveščanje in izmenjavo o stališčih Parlamenta Evropski svet izključuje možnost dogovora pred volitvami.

 

 Od novembra 2018 do aprila 2019 Parlament sprejme pogajalske mandate glede mehanizma pravne države in skoraj vse programe odhodkov. Parlament sprejema sklenitev nekaterih delnih sporazumov s Svetom na podlagi njegovih delnih pogajalskih mandatov (sektorske določbe, na katere vpliva pogajalski okvir, ostanejo v oklepajih).

 

 10. oktober 2019 Po evropskih volitvah je Parlament potrdil in posodobil svoj pogajalski mandat ter pozval Komisijo, naj v svojem prvotnem predlogu večletnega finančnega okvira uradno razmisli o učinku zavez, ki jih je sprejel novi predsednik [16]. Zaradi zamud Sveta Parlament poziva k oblikovanju kriznega načrta, če dogovor ne bo dosežen pravočasno.

 

 December 2019 Prvi pogajalski okvir s podatki, predloženimi Svetu za splošne zadeve. Pogajalska skupina Parlamenta poleg obrazloženih različic pogajalskega okvira začne s prakso širjenja primerjalnih analiz vsakega novega izbora podatkov, ki so jih predložile druge institucije.

 

 20.–21. februar 2020  Izredno zasedanje Evropskega sveta ni sklepčno. Parlament nato na podlagi člena 225 PDEU pripravi uradno zahtevo za načrt izrednih ukrepov, naslovljeno na Komisijo[17].

 

 April in maj 2020 Zaradi zdravstvenih in gospodarskih posledic pandemije covida-19 je Parlament v dveh resolucijah[18] pozval Komisijo, naj predlaga obsežen sveženj ukrepov za okrevanje in obnovo, ki se bo financiral s skupnim zadolževanjem, za katerega jamči proračun Unije, z znatnim delom nepovratnih sredstev.

 

 27. maj 2020 Komisija predlaga načrt za oživitev gospodarstva, ki vključuje revidirane predloge za večletni finančni okvir in lastna sredstva, nove predloge za vzpostavitev instrumenta za okrevanje/Next Generation EU v višini 750 milijard EUR, ki se financira z izposojanjem na finančnih trgih, ter nove ali revidirane sektorske predloge.

 

 8. julij 2020 Prvo srečanje predsednikov institucij na visoki ravni iz člena 324 PDEU, namenjeno „spodbujanju posvetovanja in usklajevanja stališč“.[19]

 

 17.–21. julij 2020 Evropski svet je dosegel politični dogovor o večletnem finančnem okviru v višini 1.074,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 in o instrumentu za okrevanje v višini 750 milijard EUR, vključno s 390 milijardami EUR nepovratnih sredstev. To Svetu omogoča, da sprejme popolna stališča in pogajalske mandate glede celotnega svežnja predlogov.

 

 23, julij 2020 Parlament sprejme resolucijo[20], v kateri predstavi oceno sklepov Evropskega sveta in opredeli glavne elemente za prihodnja pogajanja.

 

 27. avgust 2020 Pogajanja se začnejo v obliki srečanj „tristranskega dialoga“ med pogajalsko ekipo Parlamenta, stalnim predstavnikom Nemčije (ki predseduje Svetu) in komisarjem, pristojnim za proračun. Številna tristranska srečanja na tehnični ravni zagotavljajo pripravo in spremljanje.

 

 16. september 2020 Ne da bi čakal na izid pogajanj, Parlament predloži obvezno mnenje o sklepu o virih lastnih sredstev[21], da bi Svet lahko sprejel sklep in ga nato ratificiral v vseh državah članicah ter tako lahko začel hitro izvajati instrument za okrevanje.

 

 30. september 2020 Svet sprejme pogajalski mandat glede mehanizma pravne države. Pogajalci sklenejo začasni dogovor 5. novembra 2020 (ki sta ga Odbor za proračun in Odbor za proračunski nadzor odobrila 12. novembra, Coreper pa 16. novembra).

 

 10. november 2020 Na 12. srečanju „tristranskega dialoga“ so pogajalci o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih dosegli politični dogovor o večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in instrumentu za okrevanje.

 

 


 

 

PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

Johan Van Overtveldt

predsednik

Odbor za proračun

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o postopku odobritve predloga uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027</Titre> <DocRef>(2018/0166(APP))</DocRef>

Spoštovani g. Van Overtveldt!

Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je bilo v postopku iz naslova naloženo, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji 12. oktobra 2020 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Zaradi zelo kratkih rokov v odboru BUDG vam kot predsednik odbora ENVI skupaj s poročevalcem odbora ENVI Adamom Jarubasom posredujem naš prispevek, ki smo ga sprejeli 18. novembra 2020. Upamo, da ga bo vaš odbor lahko upošteval.

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane:

1. pozdravlja dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in pravno zavezujoč časovni načrt za uvedbo novih lastnih sredstev EU in poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, naj priporoči odobritev omenjenega dogovora;

2. pozdravlja dogovor o ambicioznem samostojnem programu za zdravje s proračunom 5,1 milijarde EUR v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar je dvanajstkratno povečanje v primerjavi s prejšnjim okvirom; poudarja, kako pomembno je velikopotezno financiranje programa EU za zdravje, da bomo okrepili učinkovitost, dostopnost, trajnost in odpornost zdravstvenih sistemov v EU, med drugim s podporo digitalizaciji, na trajnosten način povečali razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravil, spodbudili ukrepe za boj proti raku in drugim nenalezljivim boleznim, se spopadli s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje in se pripravili na nove zdravstvene nevarnosti, med drugim v kontekstu pandemije COVID-19;

3. pozdravlja občutno povečanje sredstev za mehanizem Unije na področju civilne zaščite na 3 milijarde EUR v naslednjem večletnem finančnem okviru in evropskem instrumentu za okrevanje, kar je bistveno za boljšo pripravljenost Unije in držav članic za odzivanje na izredne razmere večjega obsega, pa tudi za podporo, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic na področju civilne zaščite, da bi preprečili naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter se pripravili in odzvali nanje;

4. pozdravlja povečanje proračuna programa LIFE na 4,8 milijarde EUR; vendar je seznanjen s stališčem Parlamenta, da se sedanje financiranje podvoji; poudarja, da je ta program pomemben za uresničitev evropskega zelenega dogovora; znova poudarja, da novega podprograma za prehod na čisto energijo ne bi smeli financirati v škodo financiranja za naravo in biotsko raznovrstnost, krožno gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihove blažitve;

5. pozdravlja dogovor o skupnem cilju porabe, povezane s podnebjem, v višini vsaj 30 %, ki se uporablja za skupni znesek proračuna Unije in odhodke evropskega instrumenta za okrevanje, ob upoštevanju učinkov postopnega opuščanja financiranja tega instrumenta in razlikovanja med blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kjer je to izvedljivo, ter cilja 7,5 % letne porabe v večletnem finančnem okviru 2021–2027 za cilje biotske raznovrstnosti od leta 2024 in 10 % od leta 2026; meni, da si je treba na vse načine prizadevati, da se ta 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost doseže čim prej po letu 2021;

6. poudarja, da je oblikovanje pregledne, celovite in učinkovite metodologije v skladu z evropskim zelenim dogovorom in načelom „ne škoduj“ ključnega pomena za opredeljevanje in sledenje odhodkom v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo; pozdravlja zavezo Komisije, da bo tesno sodelovala s Parlamentom in Svetom pri njenem razvoju in doseganju ustreznih ciljev; pozdravlja, da se bodo upoštevala obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti;

7. poudarja, da je treba decentraliziranim agencijam in generalnim direktoratom Komisije, odgovornim za izvajanje ključnih politik v pristojnosti odbora ENVI, kot sta evropski zeleni dogovor in zdravje, dodeliti zadostne finančne in človeške vire na podlagi njihovih individualnih potreb, zlasti če bodo dodeljene nove naloge; poudarja, da je pomembno zagotoviti resnično predvidljivost prihodkov in prožnost pri upravljanju proračuna, ki sta osnovna pogoja za uspešno dolgoročno upravljanje agencij in pozitiven prispevek k politikam EU.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, naj priporoči odobritev predloga uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Podobno pismo sem poslal tudi Janu Olbrychtu in Margaridi Marques, soporočevalcema odbora BUDG za večletni finančni okvir 2021–2027.

S spoštovanjem!

Pascal Canfin

 


 

 

PISMO ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE

Johan Van Overtveldt

predsednik

Odbor za proračun

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027</Titre> <DocRef>(2018/0166(APP))</DocRef>

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za ustavne zadeve je bil v postopku iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji 24. septembra 2020 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za ustavne zadeve je vprašanje obravnaval na seji 19. novembra 2020. Na seji[22] se je odločil, da Odbor za proračun, kot pristojni odbor, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bo sprejel, vključi pobude, navedene v nadaljevanju.

S spoštovanjem!

Antonio Tajani


POBUDE

1. poudarja pomembnost delovanja v interesu evropskih državljanov in ključno vlogo, ki jo ima Evropski parlament v zvezi s tem pri pripravi večletnega finančnega okvira; pozdravlja dogovor, dosežen o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

2. v zvezi s tem pozdravlja tudi določbe, ki omogočajo boljši parlamentarni nadzor na evropski ravni, zlasti dogovorjene določbe o okrepljenem proračunskem nadzoru porabe sredstev instrumenta Next Generation EU ter skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU in bi lahko imeli znatne posledice za proračun Unije; pozdravlja dogovorjeni pravno zavezujoč časovni načrt za uvedbo novih lastnih sredstev v naslednjih sedmih letih; poleg tega pozdravlja politični dogovor, dosežen 5. novembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah;

3. poudarja, da je dogovor o svežnju o večletnem finančnem okviru zgodovinski korak v procesu nadaljnjega povezovanja Evropske unije; vztraja, kako pomembni so vsi politični sporazumi, vključno z zavezo o uvedbi košarice novih lastnih sredstev in mehanizma pogojevanja s pravno državo, ter poudarja, da je treba vse elemente iz svežnja o večletnem finančnem okviru izvajati v skladu z načelom medsebojnega lojalnega sodelovanja, kot je določeno v členu 13 PEU;

4. želi spomniti na svojo zahtevo po uskladitvi obdobja večletnega finančnega okvira s trajanjem zakonodajnega obdobja Parlamenta in mandata Komisije; obžaluje, da to vprašanje doslej še ni bilo obravnavano, in meni, da bi ga bilo treba ponovno obravnavati ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2021–2027;

5. ponovno poziva k uporabi premostitvene klavzule iz člena 312(2) PDEU, da bi Svet uredbo o večletnem finančnem okviru lahko sprejel s kvalificirano večino, in poleg tega opozarja na svoje predloge za uporabo rednega zakonodajnega postopka za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru;

6. predlaga, naj se izkoristi zagon, ki ga pomeni konferenca o prihodnosti Evrope, ki jo je treba začeti med nemškim predsedovanjem Svetu, da bi z drugimi institucijami EU, državljani in organizirano civilno družbo, ki odražajo različna stališča v EU in predstavljajo geografsko in demografsko raznolikost EU in njenih držav članic, med drugim razpravljali o demokratičnih in ustavnih izzivih, povezanih z institucionalno ureditvijo instrumenta za okrevanje ter postopki odločanja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih na splošno, da bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta v teh postopkih.


 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027

Referenčni dokumenti

09970/2020 – C9-0409/2020 – 2018/0166(APP)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

14.12.2020

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

 

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

AFET

 

DEVE

 

INTA

 

CONT

 

 

ECON

 

EMPL

 

ENVI

 

ITRE

 

 

IMCO

 

TRAN

 

REGI

 

AGRI

 

 

PECH

 

CULT

 

JURI

 

LIBE

 

 

AFCO

 

FEMM

 

PETI

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

 Datum sklepa

AFET

30.9.2019

DEVE

29.6.2020

INTA

10.9.2020

CONT

17.9.2020

 

ECON

22.7.2019

EMPL

3.9.2019

ITRE

25.6.2020

IMCO

4.12.2019

 

TRAN

23.6.2020

REGI

7.9.2020

AGRI

16.11.2020

PECH

1.7.2019

 

CULT

22.6.2020

JURI

24.7.2019

LIBE

7.9.2017

FEMM

22.11.2019

 

PETI

19.6.2018

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Jan Olbrycht

23.7.2019

Margarida Marques

23.7.2019

 

 

Obravnava v odboru

16.11.2020

 

 

 

Datum sprejetja

14.12.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Olivier Chastel, Lefteris Christoforou, David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Vlad Gheorghe, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Silvia Modig, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Rainer Wieland, Angelika Winzig

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mario Furore

Datum predložitve

14.12.2020

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

30

+

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Rainer Wieland, Angelika Winzig

S&D

Paolo De Castro, Eider Gardiazabal Rubial, Eero Heinäluoma, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs

Renew

Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds

Verts/ALE

Rasmus Andresen, David Cormand, Alexandra Geese, Francisco Guerreiro

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca

NI

Mario Furore

 

2

-

ID

Joachim Kuhs, Hélène Laporte

 

4

0

S&D

Pierre Larrouturou

GUE/NGL

Silvia Modig, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

NI

Mislav Kolakušić

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.

[4]  Odobritev z dne … (še ni objavljena v Uradnem listu).

[5] Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

[6] Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

[7] Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

[8] UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

[9] Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).

[10] Predsednik Johan Van Overtveldt, soporočevalca za večletni finančni okvir Jan Olbrycht in Margarida Marques, soporočevalca za lastna sredstva Jose Manuel Fernandes in Valérie Hayer, poslanec Rasmus Andresen.

[11] Končne zgornje meje za obdobje 2021–2027 (ne glede na prihodnje revizije) bodo zato realno presegle skupno zgornjo mejo iz obdobja 2014–2020, ki je po ocenah Komisije znašala 1.083,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, po tem, ko so bili odšteti odhodki Združenega kraljestva in prišteti ustrezni zneski iz Evropskega razvojnega sklada.

[12] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075 in P8_TA(2018)0076.

[13] Dvostranska srečanja z ministri, veleposlaniki, komisarji in deležniki se v tem obdobju ne upoštevajo.

[14] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

[15] „Pogajalski okviri“ so interni dokument, namenjen usklajevanju stališč Sveta o najbolj političnih vidikih več zakonodajnih besedil, kar vodi do podrobnih sklepov Evropskega sveta. Kot je poudaril Parlament, podeljujejo Evropskemu svetu običajno prevladujočo vlogo, tudi v zvezi s številnimi sektorskimi določbami, o katerih se odloča po rednem zakonodajnem postopku. Svetu preprečujejo sprejetje celotnih pogajalskih mandatov do pozne faze v postopku in, ko postanejo sklepi Evropskega sveta, močno omejujejo manevrski prostor pogajalcev Sveta.

[16] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.

[17] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0065

[18] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054 in P9_TA(2020)0124

[19]  Brez nastopov predsednika Evropskega parlamenta pred Evropskim svetom in neformalnih dvostranskih srečanj z drugimi predsedniki (nekateri v navzočnosti pogajalske skupine).

[20] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.

[21] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.

[22] Pri končnem glasovanju so sodelovali: Antonio Tajani (predsednik in pripravljavec mnenja), Gabriele Bischoff (prva podpredsednica), Giuliano Pisapia (tretji podpredsednik), Gerolf Annemans, Damian Boeselager, Geert Bourgeois, Gilles Boyer (nadomeščal drugega podpredsednika Charlesa Goerensa), Fabio Massimo Castaldo, Leila Chaibi, Włodzimierz Cimoszewicz, Gwendoline Delbos-Corfield, Pascal Durand, Daniel Freund, Esteban González Pons, Sandro Gozi, Brice Hortefeux, Laura Huhtasaari, Maite Pagazaurtundúa (nadomeščala Guya Verhofstadta), Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Jacek Saryusz-Wolski, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, László Trócsányi, Mihai Tudose, Loránt Vincze, Rainer Wieland.

Zadnja posodobitev: 15. december 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov