POROČILO o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo

17.12.2020 - (2020/2115(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Reinhard Bütikofer

Postopek : 2020/2115(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A9-0269/2020

Predložena besedila :

A9-0269/2020

Razprave :

PV 19/01/2021 - 16
PV 19/01/2021 - 18
CRE 19/01/2021 - 16
CRE 19/01/2021 - 18

Glasovanja :

PV 20/01/2021 - 17
PV 21/01/2021 - 9

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0016

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo

(2020/2115(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije z dne 28. junija 2016,

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

– ob upoštevanju partnerstva za trajnostno povezljivost in kakovostno infrastrukturo med EU in Japonsko z dne 27. septembra 2019,

– ob upoštevanju skupne izjave EU in ZDA o azijsko-pacifiški regiji z dne 12. julija 2012,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2018 o okrepljenem sodelovanju EU na področju varnosti v Aziji in z njo,

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 15. maja 2019 z naslovom EU in Srednja Azija: nove priložnosti za tesnejše partnerstvo (JOIN(2019)0009),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. aprila 2019 z naslovom Evropska unija, Latinska Amerika in Karibi: s skupnimi močmi za skupno prihodnost (JOIN(2019)0006),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. aprila 2016 o celostni politiki Evropske unije za Arktiko (JOIN(2016)0021),

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. marca 2020 z naslovom Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020: krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse (JOIN(2020)007),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o gospodarskem in naložbenem načrtu za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji – Prispevek Komisije med pripravami na srečanje voditeljev EU in Zahodnega Balkana 6. maja 2020 (COM(2020)0315),

– ob upoštevanju agende na področju povezljivosti za Zahodni Balkan, sprejete leta 2015,

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 (2015) in akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj (2015),

– ob upoštevanju načel G20 za kakovostne naložbe v infrastrukturo (2019) in načrta za infrastrukturo kot razred sredstev (2018),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2020 z naslovom Varna uvedba tehnologije 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU (COM(2020)0050),

– ob upoštevanju izjave predsednika in sklepov trinajstega azijsko-evropskega srečanja zunanjih ministrov (ASEM), ki je potekalo 20. in 21. novembra 2017,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za promet in turizem,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0269/2020),

A. ker razširjena globalna strategija za povezljivost za EU potrebuje učinkovito upravljanje in široko sodelovanje držav članic ter gospodarskih in družbenih deležnikov, da bi učinkovito zastopala temeljne vrednote EU in njene skupne interese;

B. ker mora EU v vse bolj povezanem in globalnem svetu izvajati in izkazovati strategije za povezljivost, da bi uveljavila svoje interese, vrednote in stališča ter okrepila sodelovanje s svojimi partnerji na digitalnem področju in na področjih zdravja, varnosti, zelenega prehoda ter prometnega, energetskega in zlasti človeškega omrežja; ker znaten gospodarski potencial med Evropo, Azijo in drugimi kontinenti ostaja neizkoriščen zaradi pomanjkljive fizične in digitalne infrastrukture;

C. ker je pandemija covida-19 dodatno poudarila pomembnost učinkovite strategije EU za povezljivost ter jasno razkrila pomanjkljivosti in prednosti evropskih in globalnih omrežij za povezljivost; ker gospodarske spodbude po covidu-19 nudijo novo priložnost in se lahko uporabijo za preusmeritev naložb v bolj trajnostne, digitalne in zelene, ki bodo obenem okrepile naše agende za povezljivost za doseganje večje odpornosti;

D. ker bi bilo treba pri globalni strategiji za povezljivost uporabljati trajnosten pristop na podlagi pravil in ker bi morala strategija služiti ciljem ključnih politik EU, kot so gospodarsko okrevanje, evropski zeleni dogovor, digitalna preobrazba in spodbujanje človekovih pravic po svetu ter učinkovit multilateralizem; ker bi regionalni in globalni varnostni okviri morali prispevati k ustvarjanju varnega okolja za dobro delovanje odnosov med državami; ker bi ti okviri morali temeljiti na moči Evrope v trgovinski politiki in diplomaciji ter obravnavati nove nujne izzive, kot so svetovno zdravje in varnost, hibridne grožnje, terorizem in revščina;

E. ker je povezljivost že zdaj bistven sestavni del številnih strategij EU; ker je treba povečati skladnost in prepoznavnost vseh politik povezljivosti; ker globalna povezljivost vpliva na konkurenčnost Evrope in tretjih držav ter evropskim in drugim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, prinaša gospodarske priložnosti za doseganje skupne blaginje;

F. ker bi trajnostna strategija za povezljivost morala voditi v doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov;

G. ker bodo za izvajanje strategije EU za povezljivost potrebna namenska javna finančna sredstva v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, dodeljeni človeški viri in okrepljena prizadevanja za vključevanje zasebnega sektorja, kot je že izrecno navedeno v skupnem sporočilu o povezovanju Evrope in Azije iz leta 2018; ker številne regije v razvoju potrebujejo znatne naložbe, temelječe na pravilih, da bi dosegle novo gospodarsko dinamiko, zlasti po pandemiji covida‑19;

H. ker bi globalna strategija za povezljivost Evropski uniji, ki je eno največjih svetovnih gospodarstev in vodilna pri regionalnem sodelovanju ter združevanju ljudi, lahko prinesla dodano vrednost pri izvajanju in spodbujanju njene globalne agende, vključno s pristopom Ekipa Evropa in regionalnimi agendami, kot sta oblikovanje evropske indijsko-pacifiške strategije in sodelovanje v okviru azijsko-evropskega srečanja s sinergijami med ključnimi politikami EU, ki bi okrepile vlogo EU kot svetovnega akterja;

I. ker bodo novi prostotrgovinski sporazumi EU z Japonsko in Južno Korejo ustvarili več trgovanja med Azijo in Evropo, za kar je treba izboljšati prometno infrastrukturo;

J. ker je partnerstvo za povezljivost med EU in Japonsko iz leta 2019 tej strategiji dalo dodaten pomen; ker bi bilo treba vzpostaviti partnerstva z drugimi azijskimi partnerji, kot je Indija, ki je svetovni akter v vzponu; ker bi bilo treba Afriko in evropsko sosedstvo opredeliti kot prednostni regiji na področju povezljivosti;

K. ker bi bilo treba pri strategiji upoštevati tudi skupno sporočilo o odnosih med EU, Latinsko Ameriko in Karibi;

L. ker bi bilo treba globalno strategijo za povezljivost vključiti v delovni program Komisije za leto 2021;

M. ker je ohranjanje obstoječe infrastrukture za okolju prijazne načine prevoza v Evropi in drugod bistvenega pomena; ker mora Evropa več vlagati v trajnostno infrastrukturo, kot je sodobno železniško omrežje za visoke hitrosti, ki bi lahko nadomestilo nekatere letalske povezave v Evropi; ker so izkušnje pokazale, da netrajnostni projekti vodijo v visoke ravni zadolženosti in zapravljenih virov, ogrožajo koristi naložb v infrastrukturo za lokalne skupnosti, povečujejo onesnaževanje in škodijo okolju;

N. ker so svetovni akterji v zadnjih letih prepoznali potencial prometne povezljivosti in prevzeli vodilno vlogo v prizadevanju za strateški razvoj svetovne infrastrukture; ker se pojavljajo nove priložnosti za prometna omrežja med EU in Azijo, zlasti v železniškem in pomorskem sektorju; ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da je neprekinjenost prometa z Azijo ključna za zagotavljanje dobavnih verig za vse vrste blaga; ker je promet med EU in Azijo na svetovnem prizorišču izjemen z vidika obsega trgovanja in prepotovanih razdalj; ker je treba zagotoviti varnost, zaščito in ekološko trajnost vseh vrst prometa med EU in Azijo zlasti z vidika emisij toplogrednih plinov;

Načela strategije za povezljivost

1. poudarja, da ima povezljivost temeljno vlogo v geopolitičnih odnosih EU in držav članic ter da je kot temeljna usmeritev Evropske unije globoko zakoreninjena v pristopu EU k notranjim in mednarodnim izzivom; poudarja, da so se politike povezljivosti v EU uspešno izvajale, ukrepi na področju povezljivosti pa so vse pogosteje vključeni v številne zunanje odnose EU;

2. spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj oblikujeta globalno strategijo EU za povezljivost, ki bo nadaljevala sedanjo strategijo povezljivosti med EU in Azijo, da bi filozofijo povezljivosti in politiko povezljivosti uskladili s ciljem krepitve vloge EU kot resničnega in nepogrešljivega geopolitičnega in geoekonomskega medkulturnega akterja z enotnim pristopom ter okrepili partnerstva z demokratičnimi državami po vsem svetu, s katerimi imamo skupne temeljne vrednote; ker bi bilo treba specifične regionalne prednostne naloge in politike, kot so naloge in politike vzhodnega partnerstva, evropske sosedske politike, skupnega sporočila o odnosih z Latinsko Ameriko in Karibi ter prihodnje indijsko-pacifiške strategije, uskladiti s strategijo;

3. vztraja, da se bodo svetovni izzivi še povečali, če se bo svet razdelil na nasprotniške tabore ali bo prišlo do popolne razdrobitve; zato meni, da bi bilo treba povezljivost spodbujati kot načelo, ki spodbuja sodelovanje, kjer je potrebno in mogoče;

4. poudarja, da bi povezljivost morala biti ključna prednostna naloga prizadevanj EU, s katero bi potrdili evropske ambicije, dosegli bolj proaktivno vlogo Evrope v svetovni politiki in določili pogoje za evropsko dvostransko sodelovanje z drugimi državami, pa tudi v večstranskih forumih pri spodbujanju trajnostne povezljivosti s fiskalnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika;

5. pričakuje, da bo strategija prispevala k izvajanju glavnih okvirnih politik EU za izgradnjo močne in pravične Unije, k vlaganju v miroljubne in spoštljive mednarodne odnose, k trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu napredku, tudi na podlagi ambicioznih trgovinskih sporazumov, ki spodbujajo evropski zeleni dogovor in digitalno preobrazbo, ter k spodbujanju globalne pravičnosti;

6. meni, da bi za spodbujanje trajnostne oblike globalizacije moralo biti sodelovanje s tretjimi državami za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja osrednji element strategije;

7. meni, da mora strategija celovito obravnavati širok spekter političnih, gospodarskih, kulturnih, trajnostnih in varnostnih razsežnosti, ki temeljijo na temeljnih vrednotah EU in njenih skupnih interesih, ter izvajati vodilne projekte, ki izkazujejo naše vrednote svobode, človekovih pravic, pravne države, demokracije, solidarnosti zoper diskriminacijo, trajnosti, vključevanja, preglednosti na področju socialne pravičnosti, enakih konkurenčnih pogojev, vzajemnosti in spoštovanja multilateralizma, ki temelji na pravilih, in okrepiti mednarodno vlogo EU kot tiste, ki narekuje standarde; se zaveda, da je za njeno izvajanje treba nameniti ustrezne človeške in finančne vire;

8. poziva gospodarske in družbene deležnike ter ustrezne strokovnjake na tem področju na ravni EU in v državah članicah, naj sodelujejo pri razvoju in izvajanju te strategije; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne forume za takšno vključevanje; poudarja, da morajo parlamenti imeti dejavno vlogo pri oblikovanju in nadzoru politike povezljivosti;

9. opozarja, da so za ustvarjanje trajnostne rasti in delovnih mest potrebne naložbe v povezljivost; opozarja, da je treba pri teh naložbah spoštovati javno dobro, preglednost, učinkovitost trga, enake konkurenčne pogoje, vključno s poštenim dostopom do trgov javnih naročil, in fiskalno vzdržnost, pri tem pa se izogibati pasti zadolževanja; poudarja, da morajo take naložbe podpirati ekonomsko odpornost, razogljičenje gospodarstva, skladno s Pariškim sporazumom, in razvoj novih znanj in spretnosti delovne sile ter izpolnjevati visoke okoljske standarde in standarde biotske raznovrstnosti; poleg tega poudarja, da je treba spoštovati stroge standarde EU na področju socialnih pravic in pravic delavcev, preglednosti, človekovih pravic, primerne skrbnosti, interoperabilnosti in dobrega upravljanja ter dati besedo ljudem, ki jih projekti zadevajo, z ustreznimi, vključujočimi in javnimi posvetovanji z deležniki in odprtim dostopom, tudi za lokalne deležnike, kot so mala in srednja podjetja;

10. poziva vse evropske države, naj se pridružijo strategiji EU za povezljivost, vključno z državami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), Zahodnega Balkana in evropskega sosedstva, in naj se različne regije v razvoju funkcionalno povežejo; spodbuja Združeno kraljestvo, naj združi moči z EU pri spodbujanju strateške mednarodne povezljivosti, zlasti glede na nedavno poročilo spodnjega doma o prihodnosti mednarodne politike Združenega kraljestva; meni, da bi bilo treba dati prednost projektom, ki jih nadzira več evropskih držav;

11. poudarja, da je nujno treba pošteno sodelovati z našimi partnerji in drugimi zadevnimi državami in regijami ter uporabljati mehke moči za spodbujanje evropskih vrednot in zagotovitev trdnih ter trajnih partnerstev; meni, da mora strategija ustvariti skupne koristi, zagotoviti vzajemen dostop do trgov in preprečiti enostransko odvisnost ali pasti dolga, ki ogrožajo neodvisnost sodelujočih držav, izvajati pa jo je treba ob medsebojnem spoštovanju;

12. poudarja, da je Zahodni Balkan kot prednostna naloga strategije ključnega pomena; meni, da lahko strategija ustvari pozitivne sinergije z drugimi političnimi in ekonomskimi procesi v regiji, zlasti z regionalnim povezovanjem; meni, da bi bilo treba obstoječe infrastrukturne načrte za države Zahodnega Balkana, kot je agenda EU za povezljivost za Zahodni Balkan, uskladiti s strategijo; pozdravlja zagon, ki je bil z gospodarskim in naložbenim načrtom za Zahodni Balkan ustvarjen za naložbe v povezljivost v regiji; poudarja tudi, kako pomembna sta vzhodno partnerstvo in osredotočenost na povezljivost, kot je navedeno v skupnem sporočilu z dne 18. marca 2020;

Upravljanje strategije

13. poudarja, da je treba strategijo spremljati in usklajevati s prizadevanji za notranjo povezljivost v EU ter med EU in njenimi potencialnimi članicami, kot je vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) ali pobuda treh morij, pri čemer je treba okrepiti skupne vrednote, standarde in interese ter zagotoviti skupno odgovornost institucij EU in držav članic zanjo; meni, da bo strategija kot avto brez koles, če države članice ne bodo dejavno prevzemale odgovornosti zanjo;

14. poudarja večdimenzionalno naravo strategije, zaradi katere bo potrebno učinkovito usklajevanje obstoječih strategij, politik in projektov za mednarodno povezljivost in interoperabilnost; pričakuje, da se bo obstoječe usklajevanje ESZD in generalnih direktoratov Komisije v zvezi s tem okrepilo in racionaliziralo;

15. poudarja, da morata biti jasno določena vodstvo strategije in razdelitev pristojnosti znotraj Komisije na vseh ustreznih ravneh, vključno z najvišjo; zato predlaga, naj o izvajanju strategije redno razpravlja skupina komisarjev za močnejšo Evropo, ki bi morala delovati kot organ za usklajevanje povezljivosti, sopredsedujeta pa naj ji podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter koordinator Komisije za povezljivost, po možnosti izvršni podpredsednik;

16. priporoča, naj ESZD zagotovi sekretariat organa za usklajevanje povezljivosti, ustrezna delovna raven naj vključuje vse zadevne generalne direktorje, sopredsedujeta pa naj ji generalna sekretarja Komisije in ESZD, da bi kar najbolj povečali sinergije in učinkovitost;

17. poudarja, da je pomembno v strategijo vključiti Parlament, Svet, države članice in nacionalne parlamente; vztraja, naj Komisija pripravlja redna poročila o dosežkih pri izvajanju strategije, o katerih naj Parlament in Svet podrobno razpravljata; spodbuja imenovanje nacionalnih koordinatorjev za povezljivost v vladah držav članic; meni, da bi ustanovitev namenske delovne skupine Sveta lahko izboljšala skladnost, operacionalizacijo in odgovornost držav članic na področju povezljivosti; predlaga, naj se o povezljivosti glasuje s kvalificirano večino, razen na področjih, ki so pomembna za nacionalno varnost ali povezana z njo;

18. meni, da sta izmenjava informacij z ustreznimi deležniki in njihovo dejavno vključevanje, vključno s finančnimi institucijami EU, bistvena za uspeh te strategije glede na obstoječe naložbene vrzeli na tem področju; priporoča ustanovitev skupine strokovnjakov na visoki ravni kot svetovalnega organa Komisije za mednarodno povezljivost, ki bo vključevala predstavnike podjetij, kot je predvideno v predlogu za poslovno svetovalno skupino, predstavljenem v skupnem sporočilu z dne 19. septembra 2018, ter civilno družbo in druge deležnike, tudi s področij človekovih pravic, okoljskih pravic in pravic delavcev, ter mednarodne finančne institucije, zlasti Evropsko investicijsko banko (EIB) kot banko EU, pri čemer naj bo skupina sestavljena v skladu z načelom enake zastopanosti spolov;

19. je prepričan, da bi morale evropske razvojne banke in razvojne banke držav članic, agencije za naložbe ter izvozne agencije imeti osrednjo vlogo pri upravljanju naložb v projekte mednarodne povezljivosti, zlasti v zvezi z mobilizacijo sodelovanja zasebnega sektorja pri financiranju in izvajanju projektov ter svetovanju o potrebah po naložbah ali obstoječih okvirih, odvisno od stopnje razvoja države; zagovarja vzpostavitev vmesnika „vse na enem mestu“ za zasebni sektor;

20. predvideva, da bosta EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) imeli pomembno vlogo v tem okviru; je trdno prepričan, da mora biti dejavno spodbujanje vključevanja zasebnega sektorja v dobičkonosne mednarodne projekte povezljivosti temelj strategije; poziva, naj se pospešijo tekoča prizadevanja za okrepitev evropske arhitekture za financiranje razvoja, ki bi lahko privedla do vzpostavitve celovite evropske razvojne banke; podpira sodelovanje z drugimi finančnimi institucijami na podlagi evropskih vrednot in strateških interesov;

21. poudarja, da mora strategija imeti potrebna orodja in sredstva za njeno izvajanje v obsegu, ki ustreza njenim ciljem, da bi bila verodostojna; pozdravlja velik znesek finančnih sredstev, ki jih za mednarodno sodelovanje namenja EU, zlasti znatna nepovratna sredstva, ki so v obdobju 2014–2018 znašala 345 milijard EUR, kar je veliko tudi v primerjavi z drugimi pomembnimi svetovnimi silami;

22. izraža kritiko zaradi prenizke javne ozaveščenosti o mednarodnih prispevkih EU k spodbujanju in financiranju politik povezljivosti in njihove prepoznavnosti, in poziva, naj se nemudoma uvedejo potrebne spremembe; poudarja, da je treba razviti namensko komunikacijsko politiko za strategijo, ter poziva k jasnejšemu in bolj učinkovitemu obveščanju o koristih, dosežkih in ciljih strategije, da bi zagotovili potrebno podporo za njen uspeh; v zvezi s tem poudarja potencial vodilnih projektov;

23. meni, da bi bilo treba za doseganje ciljev strategije nameniti ustrezna javna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027; poziva, naj bo strategija vključena v prihodnji uredbi o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) ter o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA III), da bi EU lahko učinkovito dosegala cilje strategije z uporabo programov financiranja EU, kot so InvestEU in zlasti Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), jamstvo za zunanje delovanje in geografske naložbene zmogljivosti, kot so Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF), Sklad za spodbujanje naložb v Srednjo Azijo (IFCA) in Sklad za spodbujanje naložb v Azijo (AIF); poudarja tudi možnost zagotavljanja pomoči partnerskim državam pri razvoju njihovih lastnih finančnih mehanizmov;

24. meni, da bi strategija kljub večplastnemu pristopu morala biti tudi jasno osredotočena na izrecno določen niz prednostnih nalog; pozdravlja jasno vključitev povezljivosti v 18-mesečni program nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja Evropskemu svetu; poudarja, da je pomembno opredeliti vodilne projekte za zadevne sektorje, ki bi morali imeti visoko evropsko dodano vrednost, predstavljati strateški javni interes in izkazovati edinstven pristop EU, ki temelji na vrednotah; poziva Komisijo in ESZD, naj predlagata merila za opredelitev takih projektov;

25. pozdravlja pobude, kot so načela skupine G20 za naložbe v kakovostno infrastrukturo in resolucija skupščine OZN za okolje o trajnostni infrastrukturi; spodbuja Komisijo, ESZD in države članice, naj spodbujajo strateški pristop EU k mednarodni povezljivosti v vseh večstranskih in mnogostranskih forumih, kot so Generalna skupščina Združenih narodov, azijsko-evropsko srečanje in skupina G7;

Prednostne naloge strategije

Zeleni prehod

26. opozarja na vlogo EU pri izvajanju Pariškega sporazuma s spodbujanjem krožnega gospodarstva in naložb, ki so odporne na podnebne spremembe; meni, da bi morali biti odziv na podnebne spremembe, razogljičenje gospodarstev ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in okolja glavna prednostna naloga strategije, zlasti v zvezi z razvojem kakovostne infrastrukture; poudarja, da je ohranjanje obstoječe infrastrukture za okolju prijazne načine prevoza v Evropi in drugod bistvenega pomena; poziva k sistematični ekologizaciji vseh ustreznih naložb v povezljivost; v zvezi s tem priporoča, naj se določijo pregledna merila javnih razpisov za stroške življenjskega cikla proizvodov ali storitev ter izpolnjevanje standardov in predpisov EU; meni, da so socialno pravična in trajnostna ekologizacija razvojnega sodelovanja, naložbe v infrastrukturo na vseh področjih in zlasti energetska razsežnost zelo pomembna prednostna vprašanja; meni, da je sodelovanje v zvezi z alternativnimi viri energije in energijsko učinkovitostjo ključen usmerjevalni projekt; predlaga, naj sodelovanje za razvoj obnovljivih virov energije postane steber povezljivosti med EU in Afriko; meni, da je krepitev zmogljivosti za trajnost temeljni vidik; pozdravlja ambiciozno znanstveno sodelovanje za izboljšanje blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, zaščito biotske raznovrstnosti, spodbujanje krožnosti gospodarstva, trajnostne rasti in pravičnega prehoda;

Promet

27. odločno spodbuja sprejetje usklajenega svetovnega pristopa s tesnim sodelovanjem s tretjimi državami, da bi ponovno vzpostavili in ohranili povezljivost, odporno prometno infrastrukturo in industrijo, ki bi podpirale globalne dobavne verige; pozdravlja sodelovanje med EU in Azijo pri pobudah, kot je program prometnega koridorja Evropa–Kavkaz–Azija (TRACECA), in spodbujanje novih prometnih pobud s pomembnimi azijskimi partnerji, kot sta Indija in Srednja Azija;

28. poudarja, da bi EU morala povezati dobro razvit okvir TEN-T z omrežji v Aziji, obenem pa dokončati svoje projekte TEN-T v EU, kot so Rail Baltica in drugi; pozdravlja sprejetje gospodarskega in naložbenega načrta EU za Zahodni Balkan in sedanjo širitev omrežja TEN-T na Zahodni Balkan in države vzhodnega partnerstva, ki jo je treba zaradi geografske lokacije razumeti kot enega od glavnih elementov strategije za povezljivost; meni, da bi bilo treba imenovati posebnega koordinatorja TEN-T za države širitve in države vzhodnega partnerstva;

29. poudarja pomen železniških povezav; poudarja, da je treba zagotoviti enotno pravno ureditev za železniški prevoz blaga po vsej evrazijski celini; poziva k razširitvi uporabe tehničnih specifikacij EU, zlasti varnostnih standardov za železniški prevoz nevarnega blaga, in izpolnjevanju povezanih smernic organizacije OTIF [1] v skladu s Prilogo 2 k sporazumu SMGS [2] ter ustvarjanju novih gospodarskih obetov z odpiranjem trgov in spodbujanjem naložbenih priložnosti;

30. poudarja, kako pomembna so potekajoča pogajanja za celovite sporazume o letalskem prometu s partnerskimi državami v Aziji, zlasti za sporazum med EU in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), s katerimi bi ustvarili pravične in pregledne tržne pogoje na podlagi jasnega regulativnega okvira in zlasti spoštovanja visokih standardov Evropske unije; poudarja, kako pomembna je podpora EU azijskim državam pri blaženju vpliva civilnega letalstva na podnebne spremembe;

31. poziva Komisijo, naj si prek Mednarodne pomorske organizacije in sporazumov o pomorskem prometu prizadeva za nadaljnji napredek pri pobudah v pomorskem prometu, s katerimi naj bi digitalizirali in poenostavili upravne formalnosti ter okrepili pomorsko varnost v pristaniščih v Aziji; poudarja pomen nadaljnjega sodelovanja s tretjimi državami v Aziji na podlagi ustreznih sporazumov o pomorskem prometu, ki bi pripomogli k reguliranju in spodbujanju pomorskega prometa ter povečanju njegove trajnosti;

32. poudarja, da mora strategija zagotavljati, da bodo morali azijski cestni prevozniki spoštovati standarde EU v sektorju cestnega prometa; poziva k sodelovanju med Komisijo in državami članicami v zvezi z okrepitvijo zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje za ta sektor;

Digitalna preobrazba

33. posebej poudarja dejstvo, da je digitalizacija ključna razsežnost v 21. stoletju, ki vpliva na vsakodnevno življenje vseh ljudi na svetu; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za digitalno preobrazbo; pričakuje, da bo EU postala konkurenčen svetovni akter na področju digitalizacije in bo enakovredna ZDA in Kitajski; v zvezi s tem meni, da je spodbujanje digitalne povezljivosti in dostopa z zelo visokozmogljivimi omrežji, ki temeljijo na optični tehnologiji in tehnologiji 5G, pomembna prednostna naloga EU; meni, da mora razvoj odprte strateške avtonomije v tem sektorju vključevati diverzifikacijo dobavne verige proizvajalcev opreme s spodbujanjem odprtih in interoperabilnih omrežnih arhitektur ter partnerstva za digitalizacijo s tretjimi državami in regijami, s katerimi imamo skupne vrednote in ki uporabljajo tehnologijo povsem v skladu s temeljnimi pravicami; poziva Komisijo, naj projekte povezljivosti s tretjimi državami pogojuje z etično uporabo tehnologije doma in v tujini; v zvezi s tem poudarja, da je varnostni vidik ključnega pomena;

34. poudarja, da bi si morala EU kot tista, ki narekuje standarde, prizadevati za skupno vodenje pri določanju, zagovarjanju in spodbujanju mednarodnih predpisov, standardov in praks, ki temeljijo na mirnem, varnem in na pravni državi temelječem in odprtem okolju IKT ter trajnostni in odgovorni digitalizaciji, ter obravnavati kibernetske grožnje in zaščititi človekove pravice in svoboščine na spletu, vključno z varstvom osebnih podatkov;

35. priporoča, naj se znatno okrepi sodelovanje na področju varstva podatkov z državami ASEAN ter Indijo, Japonsko, ZDA, Avstralijo, Kanado, Južno Korejo, Novo Zelandijo in drugimi, da bi spodbudili sklepe o ustreznosti za podatkovne tokove; meni, da bi morale določbe o elektronskem poslovanju in digitalni trgovini v trgovinskih sporazumih služiti ciljem digitalnega stebra strategije; v zvezi s podatkovnimi tokovi ugotavlja, da je EU pri več pogajanjih že predložila predloge v skladu z varstvom podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov [3]; ugotavlja, da je sklep o ustreznosti za Japonsko zgled za spodbujanje digitalnega povezovanja; se zavzema, da bi agendo za digitalno povezljivost povezali s prihodnjo strategijo EU za globalno digitalno sodelovanje;

36. poudarja, da je infrastruktura 5G element evropske strateške odpornosti; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za razvoj evropskih omrežij 5G in postopno opustitev tehnologije 5G, ki so jo zgradile tretje države, ki ne delijo evropskih vrednot in etičnih standardov; poziva Komisijo, naj projekte povezljivosti s tretjimi državami odločno pogojuje z etično uporabo tehnologije doma in v tujini; pozdravlja določbe za kibernetsko varnost v programu za digitalno Evropo v zvezi z razpisnim postopkom; zagovarja, naj se pristop, ki temelji na sklopu orodij za 5G, zaradi možnosti uporabe zunaj območja vključi v spodbujanje digitalne povezljivosti; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za sporazume s partnerji za povezljivost, ki bodo podobni sporazumom EU o mednarodnem mobilnem gostovanju; pozdravlja pobudo za internet naslednje generacije in naložbe v projekte digitalne infrastrukture, kot je projekt gradnje globokomorskega kabla, imenovan Building Europe Link to Latin America, za povezavo med Evropo in Latinsko Ameriko; priporoča, naj Komisija opredeli dejanske potrebe za usmerjeno digitalno uradno razvojno pomoč; predlaga Komisiji, naj kot vodilni projekt spodbuja sodelovanje s podobno mislečimi državami za razvoj omrežij 6G;

Medosebni stiki

37. meni, da je medosebna razsežnost eden temeljnih stebrov strategije in bi ji bilo treba posvetiti več pozornosti; v zvezi s tem poziva k vzajemnim priložnostim za mobilnost med Evropo in Azijo; poudarja, da je potrebno ustrezno javno financiranje diplomacije;

38. poudarja, da je spodbujanje medosebnih stikov med študenti, pripravniki na področju poklicnega izobraževanja, mladimi strokovnjaki, akademiki, civilno družbo, raziskovalci iz nevladnih organizacij in s kulturnih področij ključnega pomena za medsebojno razumevanje in spoštovanje; zagovarja takšno sodelovanje, ki temelji na vključenosti, vzajemnosti in enakosti spolov; poziva zlasti h krepitvi mladinske razsežnosti prek mladinskih forumov, da bi vzajemno spodbujali znanje tujih jezikov, študentske in akademske izmenjave ter vzajemno priznavanje diplom; v zvezi s tem se zavzema za to, naj se platforma eTwinning odpre partnerskim državam za povezljivost; želi spomniti na priložnosti za regionalno izmenjavo, na primer med inovatorji, in za sodelovanje med mesti; poudarja, da povezljivost odpira možnosti za Evropo, da zavzame mesto v stičišču raziskav, inovacij in naložb; meni, da je treba v okviru tega stebra posebno pozornost nameniti vprašanjem manjšin;

39. izraža pohvalo pobudam, sprejetim za Zahodni Balkan, ki so namenjene spodbujanju sodelovanja in izmenjav med mladimi, pa tudi poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, ter spodbuja nudenje podobnih programov drugim partnerjem strategije, začenši z državami vzhodnega partnerstva; ugotavlja, da je povezljivost med EU in Zahodnim Balkanom bistvena za strategijo, saj so države te regije potencialne članice EU;

40. izraža pohvalo organizaciji foruma mladih voditeljev in foruma strateških mislecev EU in združenja ASEAN, ki sta potekala februarja 2018, ter vrhov mladih voditeljev Azijsko-evropske fundacije poleg azijsko-evropskih vrhov; predlaga, naj te konvencije potekajo redno in naj podobni forumi postanejo del odnosov med EU in Afriško unijo;

41. poziva Komisijo, naj to strategijo uskladi s prihajajočo strategijo EU za sodelovanje na področju raziskav in inovacij; poziva Komisijo, naj na področju raziskav in inovacij uporabi strateški pristop z nadgraditvijo odnosov s podobno mislečimi partnerji, tudi tako, da razmisli o statusu pridruženih partnerjev in sodelovanje opre na univerzalna načela, kot so akademska svoboda, odprt dostop, zaščita intelektualne lastnine, enaki konkurenčni pogoji, raziskovalna integriteta in zaščita osebnih podatkov; spodbuja, naj se sprejmejo posamezni državi prilagojene politike za sodelovanje na področju raziskav; poudarja, da je treba določiti merila, s katerimi bi opredelili občutljive sektorje na področju raziskav in inovacij, tudi na področju tehnologije z dvojno rabo;

Trgovina, naložbe, konkurenčnost in standardi

42. ugotavlja, da bi morala EU okrepiti svoje vezi z državami gostiteljicami ter jim predstaviti verodostojno in trajnostno alternativno ponudbo za financiranje povezljivosti;

43. meni, da je medosebna razsežnost bistvena tudi za opiranje konkurenčnosti na vrednote EU in za učinkovito evropsko gospodarsko diplomacijo;

44. meni, da bi trgovinska politika morala biti ključna za doseganje ciljev strategije s spodbujanjem pravičnega in trajnostnega trgovanja ter naložb; poudarja, da je pomembno krepiti gospodarsko odpornost z diverzifikacijo oskrbovalnih verig, pa tudi regionalno povezovanje; poudarja, da bi morala strategija iti z roko v roki s prizadevanji za povečanje dostopa do zadevnih trgov, vključno z javnimi naročili, ter spodbujati odprto in pregledno naložbeno okolje, sprostiti priložnosti in prispevati h globalni konkurenčnosti; poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje na področju potrebne skrbnosti, pravic intelektualne lastnine in geografskih označb;

45. v zvezi s tem poudarja osrednjo vlogo mednarodnih okoljskih, trajnostnih in socialnih standardov v trgovinskih in naložbenih sporazumih; opozarja na pregled akcijskega načrta Komisije v 15 točkah ter razprave v Svetu o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj v celoti izvaja instrumente trgovinske zaščite, da bi zagotovila, da evropska podjetja ne bodo podvržena nepoštenim trgovinskim praksam, ter naj poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju učinkovito izvaja v skladu s Pariškim sporazumom, cilji trajnostnega razvoja in konvencijami Mednarodne organizacije dela, da bi razvili strategijo in si prizadevali za trajnostno povezovanje; meni, da bi morali Komisija in ESZD uporabiti bolj strateški pristop k splošni shemi preferencialov, vključno s krepitvijo ukrepov na najvišji politični ravni, da bi povečali njeno učinkovitost v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, mednarodnega dela, okolja in dobrega upravljanja;

46. poudarja, da sta strateški odnos in sistemsko rivalstvo med EU in Kitajsko pomembna, ter poziva države članice in institucije EU, naj bodo v komunikaciji s Kitajsko enotne in usklajene; ponovno poziva Kitajsko, naj nadaljuje velikopotezno reformo Svetovne trgovinske organizacije, vključno s celovitimi pravili o industrijskih subvencijah, in priznava zaskrbljenost zaradi praks kitajskih podjetij v državni lasti, ki izkrivljajo trg, prisilnih prenosov tehnologije in lokalizacije podatkov, presežnih zmogljivosti in s tem povezanega dampinškega izvoza ter drugih nepoštenih trgovinskih praks; meni, da je za dolgoročne priložnosti evropskih podjetij izjemno pomembno, da se enaki konkurenčni pogoji razširijo na trge tretjih držav;

47. poudarja vlogo mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenila EU, in pomembnosti njihovega pravilnega izvajanja; meni, da bi bilo treba povezljivost vključiti v sporočilo Komisije o reviziji trgovinske politike; poudarja vlogo mednarodnih norm in preglednih standardov za spodbujanje kakovostne infrastrukture in interoperabilnosti omrežij; poziva Komisijo, naj s sistematičnim vključevanjem politike standardizacije v dvostranska partnerstva in trgovinske sporazume poskrbi, da bodo obstoječi sporazumi bolj ambiciozni, da bi spodbudila večstransko določanje standardov in splošno uporabo mednarodno dogovorjenih standardov ter pregledno regulativno sodelovanje ob popolnem spoštovanju pravice do pravnega urejanja;

48. meni, da ima model EU za politiko standardizacije prednost, saj je inovativen, odprt in vključujoč, treba pa mu je omogočiti, da se bo še naprej spopadal s svetovno konkurenco med različnimi standardizacijskimi paradigmami; pričakuje, da bo imela Komisija proaktivno vlogo pri spodbujanju politike standardizacije; zato priporoča, naj se odgovornost za usklajevanje politike standardizacije EU dodeli visokemu uradniku Komisije, po možnosti komisarju za notranji trg; poziva Komisijo in ESZD, naj se tesneje usklajujeta s podobno mislečimi demokratičnimi partnerji na mednarodnih forumih za določanje standardov, da bi spodbudili mednarodne standarde, ki podpirajo demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

Zdravje

49. meni, da je pandemija covida-19 pokazala, da je treba dati prednost zdravstvenemu sektorju kot novemu ključnemu področju za sodelovanje, zlasti glede odpornosti zdravstvenih sistemov, dostopa do zdravil, medicinske opreme in cepiv, okrepitve strateške neodvisnosti EU na področju zdravja, preprečevanja enostranskih odvisnosti, zagotavljanja varnih in raznolikih farmacevtskih in z zdravjem povezanih industrijskih dobavnih verig ter izmenjave najboljše prakse na področju obvladovanja kriz in politik preprečevanja pandemij ter vzajemnosti pri upravljanju potovanj in odprtih mej; predlaga, naj se prizadevanja evropske zdravstvene unije povežejo s strategijo in naj se vzpostavi partnerstvo z drugimi regionalnimi mehanizmi, kot je nadzorni center za nalezljive bolezni združenja ASEAN; poudarja, da bi morala EU izkoristiti zdravstveno povezljivost in se učiti iz primerov uspešnega obvladovanja pandemije v podobno mislečih partnerskih državah, kot so Nova Zelandija, Republika Koreja in Tajvan;

50. ugotavlja, da smo se iz izkušenj s pandemijo covida-19 naučili, kako pomembni so usklajeni ukrepi za zagotovitev, da prometne poti in dobavne verige ostanejo odprte in varne;

Varnost

51. je prepričan, da je treba nujno razviti varnostno razsežnost strategije, saj je treba upoštevati tveganja, da se povezljivost uporabi kot orožje; poudarja, da je potreben geopolitični pristop h globalnemu sodelovanju, da bi se EU uspešno spopadla z novimi varnostnimi izzivi, vključno s kibernetsko varnostjo, digitalno povezljivostjo, kritično infrastrukturo in morebitno dvojno rabo tehnologije; poudarja resnost terorističnih groženj; opozarja na vse večje varnostne grožnje v evropskem sosedstvu; poziva ESZD in države članice, naj pri teh vprašanjih igrajo bolj proaktivno vlogo;

52. poudarja, da je treba razviti močnejšo varnostno razsežnost v našem partnerstvu z Afriko; želi spomniti na sklepe Sveta iz leta 2018 o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo; je seznanjen, da so varnostni pomisleki v indijsko-pacifiški regiji za EU vse pomembnejši, kot je navedeno v indijsko-pacifiških strategijah držav članic; podpira pobudo za razvoj skupne indijsko-pacifiške strategije EU in sodelovanje s partnerskimi državami v indijsko-pacifiški regiji, vključno z vojaškimi izmenjavami; meni, da bi morale biti odprtost, blaginja, vključenost, trajnost, preglednost, vzajemnost in izvedljivost vodilna načela sodelovanja z indijsko-pacifiško regijo;

Partnerstva za povezljivost

53. odločno pozdravlja vzpostavitev partnerstva med EU in Japonsko za trajnostno povezljivost in kakovostno infrastrukturo, s poudarkom na trajnostni povezljivosti z Zahodnim Balkanom, Vzhodno Evropo, Srednjo Azijo, indijsko-pacifiško regijo in Afriko; upa, da bosta EU in Japonska aktivno spodbujali partnerstvo za povezljivost med ustreznimi ciljnimi skupinami in v prvi polovici leta 2021 začeli operacionalizirati partnerstvo;

54. pozdravlja sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je začel veljati 1. februarja 2019, ter okrepljeno sodelovanje med EIB, japonsko agencijo za mednarodno sodelovanje (JICA) in japonsko banko za mednarodno sodelovanje (JBIC), zlasti pri financiranju zelene povezljivosti; meni, da Zahodni Balkan in jugovzhodna Azija ponujata zelo dobre priložnosti za sodelovanje za povezljivost med Japonsko in EU s tretjimi partnerskimi državami; meni, da obstaja velik potencial za naložbe zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednjimi podjetji; poleg tega se zavzema tudi za preučitev varnostnih vidikov sodelovanja za povezljivost med Japonsko in EU, tudi pomorske varnosti;

55. odločno pozdravlja trenutna pogajanja za vzpostavitev partnerstva za povezljivost z Indijo; upa, da bodo šestmesečna predsedstva Evropskega sveta in prihodnji predsedstvi držav G20, ki ju bosta prevzeli Italija in Indija, uporabili svoje vzvode za napredek; je seznanjen s pobudo za regionalno povezljivost infrastrukture južne Azije; je seznanjen s sodelovanjem Indije v pobudi Bengalskega zaliva za večsektorsko tehnično in gospodarsko sodelovanje (BIMSTEC) in mednarodnem prometnem koridorju sever–jug (INSTC); glede na trenutne razmere meni, da bi Indija morala imeti večjo vlogo in da bi si bilo treba prizadevati za tesnejše sodelovanje med EU in državami južne Azije; zagovarja pomoč pri usklajevanju različnih strategij za povezljivost v Aziji, ki jih je po podatkih Svetovne banke 16;

56. opozarja, da želita tudi Ruska federacija in Turčija postati deležnika v povezljivosti med EU in Azijo; je pripravljen z njima skleniti partnerstvo, če bo mogoče; priznava, da je državam Srednje Azije v zadnjih dveh desetletjih močno koristilo večje vključevanje v svetovno gospodarstvo; meni, da bi morala EU imeti veliko večjo vlogo in postati eden ključnih akterjev v regiji, tako da bi trgovino in naložbe uporabljala kot gonilo skupne blaginje; izraža zaskrbljenost, ker projekti, ki jih financira Kitajska v Srednji Aziji, niso pregledni; vztraja, da je treba dati prednost visokim delovnim in okoljskim standardom ter vzdržnosti dolgov;

57. pozdravlja predhodne izmenjave med EU in Korejo o partnerstvu za povezljivost ter upa, da bo v letu 2021 uspešno napredovalo; se zavzema za vzpostavitev partnerstva za povezljivost med EU in združenjem ASEAN, katerega cilj je med drugim povezovanje z že obstoječim osrednjim načrtom za povezljivost in naborom projektov združenja ASEAN; priznava, da je regija ASEAN tretja največja trgovinska partnerica EU, takoj za ZDA in Kitajsko, zato bodo imeli izvozniki EU znatne koristi pri zagotavljanju boljšega dostopa do trga in krepitvi sodelovanja prek celovitih sporazumov o partnerstvu; zagovarja regionalni prostotrgovinski sporazum med EU in združenjem ASEAN; poziva, naj se naložbe uporabijo za zmanjšanje krčenja gozdov in diverzifikacijo trajnostnega kmetijstva;

58. je seznanjen z avstralsko politiko regionalne povezljivosti in izmenjavami EU z Avstralijo o povezljivosti na pomembnih geografskih območjih; poziva k tesnejšemu sodelovanju z Avstralijo, da bi pokazali solidarnost med demokracijami; prepoznava potencial za sodelovanje s partnerskimi državami na vodnem območju reke Mekong;

59. poudarja, da je treba vzpostaviti sodelovanje za povezljivost s Tajvanom, da bi pridobili znanje na podlagi njegovih primerov dobre prakse obvladovanja pandemije covida-19, povečali medosebne stike, zmanjšali digitalno vrzel v regiji jugovzhodne Azije in proučili možnost naložbenega sporazuma med EU in Tajvanom;

60. poziva Komisijo, naj oceni sporazum o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP) in vlogo Kitajske v njem;

61. je trdno prepričan, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z ZDA; pozdravlja koncept Blue Dot Network (BDN), ki so ga sprožile ZDA; poziva Komisijo in ESZD, naj sodelujeta z ZDA glede mreže BDN, da bi okrepili čezatlantsko sodelovanje na področju trajnostne povezljivosti, ki temelji na pravilih, vendar tudi opozarja na pomisleke glede tega; upa na prihodnje sodelovanje, zlasti v zvezi z ohranjanjem visokih standardov kakovosti projektov povezljivosti in spodbujanjem udeležbe zasebnega sektorja;

62. podpira zaveze za okrepitev partnerstva med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi, kot so opredeljene v skupnem sporočilu iz leta 2019, vključno s tistimi, ki so povezane z digitalnim gospodarstvom in povezljivostjo; poudarja, da je treba okrepiti partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi, ki imajo popolnoma enake temeljne vrednote in interese kot Evropa;

63. poudarja, da EU sodeluje s Kitajsko v okviru platforme za povezljivost med EU in Kitajsko, ki dosega skromne rezultate; meni, da je pobuda En pas, ena pot v središču odločne kitajske zunanje politike; je pripravljen razmisliti o partnerstvu s pobudo En pas, ena pot v posebnih primerih, ko to ne bo ogrožalo temeljnih načel EU, če bo pobuda izpolnjevala mednarodne standarde in če bo projekte nadzirala Komisija, da se zagotovi njihova skladnost s standardi EU, kot so socialni, okoljski in fiskalni standardi, ter trajnost, preglednost, vključevanje, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in vzajemnost, da se ne bi povečal mednarodni vzvod za prisilo nad tretjimi državami ter da bi se zagotovili celovitost skupnega trga in politična kohezija EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba pozornost nameniti izboljšanju evrazijske prometne infrastrukture, zlasti večmodalnega in trajnostnega prometa;

64. poudarja, kako pomembno je potekajoče delo platforme za povezljivost med EU in Kitajsko, ki preučuje možnosti za sodelovanje na področju prometa med razširjenim vseevropskim prometnim omrežjem EU in pobudo En pas, ena pot; poudarja, da je potreben celovit in vseobsegajoč pristop, da bi zagotovili prosto in pošteno konkurenco za podjetja na področju razvoja prometne infrastrukture s Kitajsko, vključno s popolno preglednostjo in enakimi konkurenčnimi pogoji; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti pogodbene klavzule na tem področju čim bolj pregledne in morajo ščititi bistvene interese EU;

65. ugotavlja, da bi morale politike povezljivosti zmanjšati negativne zunanje učinke, kot so posledice za okolje in onesnaževanje; poudarja pomen trajnosti v celotni strategiji; spodbuja EU, naj sodeluje z azijskimi partnerskimi državami, da bi prometna povezljivost z Azijo postala varnejša in zanesljivejša, tudi na področju podatkovnih tokov, mobilnosti in kibernetske varnosti;

66. poudarja pomen najbolj oddaljenih evropskih regij, zlasti tistih, ki so bližje Aziji, in opozarja na njihov gospodarski potencial; spodbuja Komisijo, naj olajša naložbe na teh ozemljih, da bi okrepila njihovo povezljivost in spodbudila njihova gospodarstva;

67. spodbuja Komisijo in ESZD, naj razvijeta zanesljive zmogljivosti spremljanja strategij povezljivosti drugih držav in regij, tudi v zvezi z dejansko uporabljenimi finančnimi sredstvi, učinki na finančno stabilnost, trajnostni razvoj in spoštovanje človekovih pravic, pravno državo, dobro upravljanje ter načela multilateralizma; poudarja, da bi lahko s svežnjem Ekipa Evropa našli sinergije v prizadevanjih EU in držav članic za povezljivost; se zavzema za sodelovanje s partnerskimi državami pri spremljanju dolgoročnih vplivov na strukturne politike, izboljšave industrije in gospodarstva ter blaženje revščine;

Globalna povezljivost

68. odločno poudarja, da mora biti strategija posebej osredotočena na povezljivost z evropskim sosedstvom in s sosednjo afriško celino glede na njeno vse večjo geopolitično pomembnost za številne globalne akterje; pričakuje, da bodo ta prizadevanja odražala izkušnje EU s politikami, ki spodbujajo povezljivost in se izvajajo v Afriki prek razvojnega sodelovanja; poziva, naj se o tem cilju razpravlja na visoki ravni z Afriško unijo in naj se do konca leta 2021 oblikuje partnerstvo za povezljivost med EU in Afriko;

69. izraža pohvalo Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku za njuno pripravljenost, da leta 2021 oblikujeta strategijo za Arktiko, in poziva EU, naj dejavno sodeluje v arktični regiji; je zaskrbljen zaradi vpliva podnebnih sprememb na to ranljivo regijo; posebej opozarja na morebitno odprtje nove plovne poti do Azije zaradi taljenja morskega ledu, ki bi se lahko uporabila tudi za digitalne povezave, kot so optični kabli, in na kitajsko pobudo o arktični svileni cesti; pričakuje, da bo trajnostna povezljivost v ospredju teh prizadevanj;

70. je seznanjen z uspehom prvega evropskega foruma za povezljivost iz leta 2019; obžaluje, da je bil forum leta 2020 odpovedan zaradi pandemije covida-19; z zanimanjem pričakuje naslednji forum, ki bo potekal leta 2021, če bo pandemija to dovoljevala; meni, da bi morali prihodnje forume uporabiti za vključitev vseh evrazijskih partnerjev za povezljivost, tudi Rusije in Kitajske, v večstranske razprave o njihovih vizijah za prihodnji gospodarski, politični in varnostni red v Evraziji;

71. pričakuje, da bo Komisija predstavila nov komunikacijski pristop z jasnimi sporočili, da se zagotovita ustrezna prepoznavnost in zadostna odgovornost politik povezljivosti EU in njihovih rezultatov; odločno poziva, naj se strategija EU za povezljivost preoblikuje v jasen in privlačen jezik z izrazi, ki odražajo poseben evropski pristop k povezljivosti, temelječ na vrednotah, ter naj se pripravi jasen načrt za izvajanje in uresničevanje strategije;

° °

72. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam in partnerjem EU za povezljivost.

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (10.11.2020)

za Odbor za zunanje zadeve

o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo

(2020/2115(INI))

Pripravljavec mnenja: Seán Kelly

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. priznava, da v Aziji živi največ svetovnega prebivalstva in so tam najhitreje rastoča gospodarstva; meni, da bi morala imeti trgovinska politika ključno vlogo pri doseganju ciljev strategije povezljivosti med EU in Azijo ter da bi morala EU dati prednost povečanju učinkovite in trajnostne povezljivosti med EU in Azijo, z odprtim, pravičnim, mnogostranskim trgovinskim sistemom, ki bo temeljil na pravilih in zagotavljal enake konkurenčne pogoje, trajnostni razvoj, večstranskost, preglednost, mednarodne standarde in vzajemnost, kar bi imelo ključno vlogo pri svetovni stabilnosti, regionalni blaginji in vzajemni trajnostni rasti; meni tudi, da je koristno povezovanje pomemben dejavnik pri okrevanju po pandemiji covida-19;

2. obžaluje, da več azijskih držav v določenih sektorjih še vedno izvaja neutemeljene protekcionistične gospodarske politike, ki ustvarjajo nepoštene konkurenčne pogoje za evropska podjetja; poudarja, da bi morala strategija za povezljivost iti z roko v roki s prizadevanji za povečanje dostopa do zadevnih trgov, vključno z javnimi naročili, ter spodbujati odprto in pregledno naložbeno okolje, sprostiti priložnosti in prispevati h globalni konkurenčnosti; ugotavlja, da omogočanje prostotrgovinskih tokov krepi gospodarsko odpornost in razpoložljivost proizvodov z diverzifikacijo oskrbovalnih verig ter krepi regionalno povezovanje; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju potrebne skrbnosti, določb o intelektualni lastnini in geografskih označb; opozarja, da sta EU in Azija pomembna partnerja na področju trajnostnega razvoja, zlasti pri uresničevanju Agende OZN 2030, in da je spodbujanje učinkovite in trajnostne povezljivosti skupaj s trgovino bistven element širšega strateškega partnerstva z azijskimi partnerji; ugotavlja, da bi si morale evropske in azijske države še naprej prizadevati za večstranska prizadevanja in dialog med regijami, kjer je to mogoče, da bi v Evraziji spodbudile trajnostne gospodarske mreže, ki bodo temeljile na pravilih; meni, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) uporabiti bolj strateški pristop k splošni shemi preferencialov, vključno s krepitvijo ukrepov na najvišji politični ravni, da bi povečali njeno učinkovitost v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, mednarodnega dela, okolja in dobrega upravljanja;

3. meni, da se bo v skladu s strategijo Komisije za odprto strateško avtonomijo odpornost dobavne verige okrepila prek zaupanja vredne mreže akterjev, ki so lahko zanesljivi partnerji za razvoj skupnih mehanizmov, metod in standardov za usklajevanje tveganj, za ocenjevanje, izmenjavo informacij in pričakovanj ter sodelovanje v dejavnem dialogu z vladami, podjetji in vlagatelji; meni, da bodo učinkovite in trajnostne povezave in omrežja med Evropo in Azijo prek prednostnih prometnih koridorjev, vključno z zračnim, morskim in kopenskim prometom, in visoko zmogljivo mrežo digitalnih, energetskih in medosebnih orodij ter učinkovitejšimi in zanesljivejšimi carinskimi postopki, ki temeljijo na digitalizaciji in upravni poenostavitvi, trajnostno povečali trgovinske tokove in prenose podatkov med EU in Azijo; meni, da bi morale določbe o elektronskem poslovanju in digitalni trgovini v trgovinskih sporazumih služiti ciljem digitalnega stebra strategije za povezljivost; v zvezi s pretokom podatkov ugotavlja, da je EU že predložila predloge v pogajanjih z Indonezijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Čilom, ki bi morali biti tudi temelji drugih večstranskih pobud v skladu z varstvom podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov; ugotavlja, da je sklep o ustreznosti za Japonsko zgled za spodbujanje digitalnega povezovanja; priznava, da je na področju povezljivosti prisotna vrzel v naložbah in da je treba mobilizirati in okrepiti sodelovanje z zasebnimi vlagatelji, nacionalnimi in mednarodnimi institucijami ter multilateralnimi razvojnimi bankami in drugimi deležniki, tudi z namenom opredelitve konkretnih vodilnih pobud; poudarja, da bi moralo spodbujanje trgovine med EU in azijskimi partnerji z večjo povezljivostjo prispevati tudi h krepitvi carinske uspešnosti in upravljanja, zlasti pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot orodja za boj proti goljufijam in preprečevanje vstopa ponarejenega blaga na enotni trg;

4. v nekaterih posebnih primerih, ko načela EU niso ogrožena, je pripravljen razmisliti o sodelovanju s kitajsko pobudo En pas, ena pot, da bi vzpostavili povezljivost med gospodarskimi koridorji, vključno s sodelovanjem s Kitajsko, in zagotovili, da ta pobuda izpolnjuje mednarodne standarde; poudarja, da je nujno zagotoviti pošteno konkurenco na trgih tretjih držav s podpiranjem večstranskih praks gospodarskega upravljanja; meni, da bi morala Komisija nadalje analizirati morebitne sinergije s Kitajsko in Japonsko pri povezovanju njunih prizadevanj s študijami o koridorjih vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), da bi preprečili morebitna ozka grla in prometne omejitve; poudarja, da je strateški odnos med EU in Kitajsko pomemben, ter poziva države članice in institucije EU, naj bodo v komunikaciji s Kitajsko enotne in usklajene; ponovno poziva Kitajsko, naj nadaljuje velikopotezno reformo Svetovne trgovinske organizacije (STO), vključno s celovitimi pravili o industrijskih subvencijah, in priznava zaskrbljenost zaradi praks kitajskih podjetij v državni lasti, ki izkrivljajo trg, prisilnih prenosov tehnologije in lokalizacije podatkov, presežnih zmogljivosti in s tem povezanega dampinškega izvoza ter drugih nepoštenih trgovinskih praks; meni, da je za dolgoročne priložnosti evropskih podjetij izjemno pomembno, da se enaki konkurenčni pogoji razširijo na trge tretjih držav;

5. opozarja na potencial novih arktičnih plovnih poti za skrajšanje časa in oddaljenosti med Evropo in Azijo za do 40 % ter za vzpostavitev novih trgovalnih vozlišč, kar bi lahko pomembno vplivalo na trgovinske tokove; poudarja, da mora EU prek celovite strategije za Arktiko dejavno sodelovati v arktični regiji, hkrati pa spodbujati trajnostni razvoj in okoljske cilje ter zagotoviti, da so nove poti v skladu z mednarodnimi pravili in predpisi, da se prepreči kakršen koli dodaten pritisk na arktični ekosistem;

6. poudarja pomen obstoječe mreže dvostranskih, regionalnih in mnogostranskih trgovinskih sporazumov ter dvostranskega sodelovanja med EU in azijskimi partnerji z uspešnimi primeri strateških partnerstev na Japonskem, v Južni Koreji, Vietnamu in Singapurju; priznava, da je regija ASEAN tretja največja trgovinska partnerica EU zunaj Evrope, takoj za ZDA in Kitajsko, zato bodo imeli izvozniki EU znatne koristi pri zagotavljanju boljšega dostopa do trga in krepitvi sodelovanja prek celovitih sporazumov o partnerstvu; pozdravlja novi sporazum o geografskih označbah in možnost tesnejšega sodelovanja s Kitajsko, na primer s celovitim sporazumom o naložbah; poziva Komisijo, naj začne predhodno študijo in oceno učinka ter začne pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom; je seznanjen z odločitvijo o ukinitvi sheme „Vse razen orožja“ s Kambodžo in poudarja zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v državi; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi jasno strategijo, in poziva Kambodžo, naj sodeluje s Komisijo in obravnava ključna problematična področja, da bi državo ponovno vključili v shemo;

7. pozdravlja dejstvo, da strategija EU za povezovanje Evrope in Azije ni pritegnila enake pozornosti kot pobuda En pas, ena pot v srednji Aziji, kar zadeva povezljivost v regiji; podpira prizadevanja Komisije za odpravo trgovinskih ovir, ki temeljijo na prizadevanjih za trajnostno povezljivost na podlagi pravil in vključujejo odpravo nefizičnih in regulativnih ovir za gibanje ter infrastrukturo; priznava, da je državam Srednje Azije v zadnjih dveh desetletjih močno koristilo večje vključevanje v svetovno gospodarstvo; meni, da bi morala EU imeti veliko večjo vlogo in postati eden ključnih akterjev v regiji, tako da bi trgovino in naložbe uporabljala kot gonilo rasti in prispevala k skupni blaginji; izraža zaskrbljenost, ker projekti, ki jih financira Kitajska v Srednji Aziji, niso pregledni, kar zadeva njihove razpisne postopke, in jih v veliki večini primerov dokončajo kitajska podjetja, ki so bistveno manj odprta za lokalna ali mednarodna podjetja; poziva Kitajsko, naj poveča vzajemnost, zlasti v infrastrukturnem sektorju, izboljša preglednost, prednostno obravnava visoke delovne in okoljske standarde ter zagotovi vzdržnost dolga;

8. poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje trgovinskih sporazumov in poveča doseg obstoječih sporazumov, tako da okrepi določbe o standardizaciji s preglednim regulativnim sodelovanjem ter spodbujanjem trajnostnih norm EU in mednarodnih okoljskih, trajnostnih in socialnih standardov ob upoštevanju pregleda akcijskega načrta Komisije v 15 točkah [4] in razprav v Svetu o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj v celoti izvaja instrumente trgovinske zaščite, da bi zagotovila, da evropska podjetja ne bodo podvržena nepoštenim trgovinskim praksam, da bi odpravila izkrivljanja cen in stroškov, ki niso posledica sil prostega trga, ter naj poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju učinkovito izvaja v skladu s Pariškim sporazumom, cilji OZN za trajnostni razvoj in konvencijami Mednarodne organizacije dela, da bi razvili strategijo povezljivosti in si prizadevali za trajnostno povezovanje.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.11.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Barry Andrews, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Udo Bullmann, Jordi Cañas, Daniel Caspary, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Raphaël Glucksmann, Markéta Gregorová, Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Karin Karlsbro, Maximilian Krah, Bernd Lange, Gabriel Mato, Sara Matthieu, Emmanuel Maurel, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Liesje Schreinemacher, Sven Simon, Dominik Tarczyński, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestnika, navzoča pri končnem glasovanju	Marek Belka, Jean-Lin Lacapelle

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39	+
PPE	Anna‑Michelle Asimakopulu (Anna‑Michelle Asimakopoulou), Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Enikő Győri, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler
S&D	Udo Bullmann, Miroslav Číž, Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Bernd Lange, Marek Belka, Inma Rodríguez‑Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt,
RENEW	Barry Andrews, Jordi Cañas, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Liesje Schreinemacher, Marie‑Pierre Vedrenne
ID	Roman Haider , Herve Juvin, Jean‑Lin Lacapelle
VERTS/ALE	Saskia Bricmont, Markéta Gregorová, Heidi Hautala, Sara Matthieu
ECR	Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Dominik Tarczyński, Jan Zahradil
NI	Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó

1	-
ID	Maximilian Krah

2	0
GUE	Emmanuel Maurel, Helmut Scholz

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (2.12.2020)

za Odbor za zunanje zadeve

o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo

(2020/2115(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so globalni akterji v zadnjih letih prepoznali potencial prometne povezljivosti in prevzeli vodilno vlogo v prizadevanjih za strateški razvoj svetovne infrastrukture; ker je bil prvi korak v zvezi s tem na ravni EU narejen jeseni 2018 s sprejetjem strategije povezljivosti med EU in Azijo;

B. ker sodobni promet postaja vse bolj multimodalen in se ustvarjajo nove priložnosti za izboljšanje in nadaljnji razvoj prometnih omrežij med EU in Azijo, zlasti v železniškem in pomorskem sektorju;

C. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da je neprekinjenost prometa z Azijo med pandemijo ključna za zagotavljanje dobavnih verig za vse vrste blaga;

D. ker se nikjer na svetu prometne povezave ne morejo primerjati s tistimi med EU in Azijo, kar zadeva prevožene količine in razdalje, ter ker je treba za zagotavljanje varnosti in zaščite, ne glede na način prevoza, upoštevati raznolikost in stabilnost prevoženih ozemelj;

E. ker bi bilo treba okrepiti spodbujanje vseevropskih pravil, kot so pravila EU o nadzoru državne pomoči in o javnih naročilih; ker je potrebna vzajemnost med partnerji, kar zadeva dostopnost javnih naročil; ker bi morala EU zagotoviti, da bodo postopki javnega naročanja odprti in pregledni, da bodo imele gospodarske družbe enake konkurenčne pogoje, ne glede na državo sedeža;

F. ker je treba ob upoštevanju ciljev zelenega prehoda EU razmisliti o emisijah toplogrednih plinov, ki nastajajo na prometnih poteh med EU in Azijo; ker bi lahko uporaba trajnostnih načinov prevoza znatno vplivala na te emisije, saj se prevažajo velike količine tovora; ker je treba posebno pozornost nameniti prehodu na alternativno energijo (elektrika ali vodik) za namene prometa, da ne bi omejili učinkovitosti cestnih prometnih povezav;

1. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj zagotovita ustrezno izvajanje strategije povezljivosti med EU in Azijo na podlagi konkretnih političnih predlogov in pobud, da bi se izboljšale povezave med Evropo in Azijo ter zagotovil učinkovit mehanizem političnega upravljanja, s katerim bi lahko EU določala pravila na področju prometne povezljivosti, hkrati pa bi se uveljavljala njena načela, kot so preglednost, dobro upravljanje, trajnost, vzajemnost in lojalna konkurenca v enakih konkurenčnih pogojih, demokracija in človekove pravice; ugotavlja, da je Azija največja trgovinska partnerica EU ter da je zato povezljivost med EU in Azijo gospodarskega in geopolitičnega pomena; ugotavlja, da je Kitajska sistemska tekmica Evropske unije in da imajo infrastrukturni projekti vlogo v kitajski dolgoročni politični strategiji; ugotavlja, da bi morala EU še naprej spodbujati odprte in pregledne postopke za oddajo javnih naročil, v katerih bi imela vsa podjetja enake konkurenčne pogoje, ne glede na državo sedeža;

2. poudarja, da smo se iz izkušenj s pandemijo covida-19 naučili nekaj pomembnega, zato priznava pomen usklajene ponovne vzpostavitve čezmejnega pretoka blaga, delavcev v prometu, storitev in kapitala, da se zagotovi, da globalne prometne poti in dobavne verige ostanejo odprte in varne; poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo in poenostavitev upravnih postopkov, da bi omogočila interoperabilnost prometnih omrežij in trgovine prek meja;

3. odločno spodbuja usklajen svetovni pristop s tesnim sodelovanjem s tretjimi državami, da bi ponovno vzpostavili in ohranili povezljivost, odporno prometno infrastrukturo in industrijo, ki bi podpirale globalne dobavne verige; zato poudarja, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 še naprej spodbujati naložbe v povezljivost z instrumenti, kot so naložbeni okvir za zunanje delovanje ali geografske naložbene zmogljivosti, na primer Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF), Sklad za spodbujanje naložb v Srednjo Azijo (IFCA) in Sklad za spodbujanje naložb v Aziji (AIF);

4. poziva Komisijo in države članice, naj kot sestavni del strategije povezljivosti med EU in Azijo opredelijo in uporabljajo minimalen niz standardov na področjih okolja, zdravja in pravic potnikov, da bi zagotovile, da bo standarde narekovala Unija; spodbuja Komisijo, naj določi posebna pravila, s katerimi zagotovi, da bodo vsi partnerji EU upoštevali in spoštovali načela trajnosti ter celovito povezljivost, ki temelji na pravilih; poudarja, da bi lahko EU in Azija bolje sodelovali, da bi izboljšali regulativno okolje, upravljanje javnih financ in mobilizacijo domačih sredstev; poudarja zavezanost EU izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, tudi s spodbujanjem krožnega gospodarstva in naložb, odpornih na podnebne spremembe; pozdravlja sodelovanje na temelju teh načel med različnimi pobudami EU in Azije, kot je prometni koridor Evropa–Kavkaz–Azija (TRACECA), pozdravlja pa tudi spodbujanje novih pobud za sodelovanje na področju trajnostnega prometa s pomembnimi azijskimi partnerji, kot sta Indija in Centralna Azija;

5. pozdravlja sprejetje gospodarskega in naložbenega načrta EU za Zahodni Balkan ter sedanjo širitev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) EU na Zahodni Balkan in države vzhodnega partnerstva, kar velja – glede na geografsko lego – šteti za ključni del strategije povezljivosti med EU in Azijo; poziva Komisijo, naj pospeši postopek pregleda TEN-T in njegove zunanje razsežnosti, razmisli o imenovanju posebnega koordinatorja TEN-T za države širitve in države vzhodnega partnerstva ter pripravi celovito prometno pobudo za povezavo TEN-T s strateškimi omrežji v Aziji;

6. poudarja, da je pomembna pazljivost pri uporabi sredstev EU za financiranje infrastrukturnih projektov, ki bi se lahko oddali podjetjem iz tretjih držav, kljub temu, da javna naročila v teh državah niso dostopna evropskim podjetjem, osredotočiti pa se je treba tudi na okoljsko, gospodarsko in socialno vzdržnost ter ustvarjanje resnične dodane vrednosti; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in usklajuje prizadevanja držav za izvedbo obstoječih načrtov razširitve omrežja TEN-T;

7. poudarja pomen železniških povezav in njihove prihodnje vloge v smislu naložbenih obetov; poudarja, da je treba zagotoviti enotno pravno ureditev za železniški prevoz blaga po vsej evrazijski celini; poziva k širitvi uporabe tehničnih specifikacij EU in k ustvarjanju novih gospodarskih obetov z odpiranjem trgov in spodbujanjem naložbenih priložnosti;

8. poziva Komisijo, naj predlaga možnosti sofinanciranja EU za vzpostavitev in nadgradnjo terminalov za pretovarjanje, da bi povečali zmogljivosti obstoječih transevrazijskih železniških koridorjev; poziva Komisijo, naj izkoristi večjo varnost železniškega prevoza nevarnega blaga in zagotovi, da bodo zlasti kitajski organi potrdili odprtje železniških storitev med Kitajsko in EU za prevoz nevarnega blaga, v skladu s potrebnimi varnostnimi ukrepi in ustreznimi smernicami iz Priloge 2 k Sporazumu o mednarodnem železniškem tovornem prometu (SMGS)[5], ki jih razširja Medvladna organizacija za mednarodni železniški promet (OTIF); poziva Komisijo, naj ob podpori Agencije Evropske unije za železnice (ERA) spodbuja evropsko-azijski železniški promet s harmonizacijo obstoječih razlik v pravnih predpisih o tem prometu;

9. poudarja pomen sedanjih pogajanj o celovitih sporazumih o zračnem prometu s partnerskimi državami v Aziji ter zagotavljanja, da bodo ti sporazumi obravnavali skrb za okolje; poziva zlasti, naj EU in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) čim prej skleneta sporazum, ki bo po pričakovanjih povezal več kot milijardo državljanov; opozarja, da predvideni sporazum o zračnem prometu med EU in združenjem ASEAN ni namenjen uvajanju nelojalne konkurence med podjetji, temveč naj bi imel nasprotni učinek – ustvariti poštene in pregledne tržne pogoje, ki temeljijo na jasnem regulativnem okviru, ter zlasti uveljavljati visoke standarde EU, kar zadeva varstvo pravic delavcev v zračnem prometu, varnost, zaščito, upravljanja zračnega prometa ter socialno varstvo, varstvo potrošnikov in varstvo okolja; odločno spodbuja nadaljnje raziskave in inovacije na področju trajnostnega goriva za letalski sektor;

10. ugotavlja, da vzajemno dodeljevanje pravic do preleta prispeva k nemotenemu delovanju mednarodne trgovine; poudarja, kako pomembna je podpora EU azijskim državam pri blaženju vpliva civilnega letalstva na podnebne spremembe;

11. poziva Komisijo, naj si prek Mednarodne pomorske organizacije in sporazumov o pomorskem prometu prizadeva za nadaljnji napredek pri pobudah v pomorskem prometu, s katerimi naj bi digitalizirali in poenostavili upravne formalnosti ter okrepili pomorsko varnost v pristaniščih v Aziji; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo alternativnih goriv v evropskih in azijskih pristaniščih; poudarja pomen nadaljnjega sodelovanja s tretjimi državami v Aziji na podlagi ustreznih sporazumov o pomorskem prometu, ki bi pripomogli k urejanju in spodbujanju pomorskega prometa ter povečanju njegove trajnosti;

12. poudarja, da je EU zavezana pravici do plovbe ter trajnostnemu gospodarjenju z oceani in morji; opozarja na pomen varnih, stabilnih in čistih oceanov in morij po vsem svetu, s katerimi se gospodari trajnostno; poziva EU, naj zagotovi prehod njenih azijskih partnerjev na trajnostno modro gospodarstvo, ki spoštuje biotsko raznovrstnost in okolje;

13. je seznanjen s kritičnimi razmerami, v katerih so se znašli obtičali mornarji med pandemijo covida-19; obžaluje, da politične napetosti ali piratstvo na nekaterih mednarodnih pomorskih območjih ogrožajo svobodo plovbe na mednarodnih povezavah;

14. poudarja, da mora strategija povezljivosti zagotavljati, da bodo morali azijski cestni prevozniki spoštovati zakonodajo Unije v sektorju cestnega prometa; poziva k sodelovanju med Komisijo in državami članicami v zvezi z okrepitvijo zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje za ta sektor;

15. poudarja, kako pomembno je potekajoče delo platforme za povezljivost med EU in Kitajsko, ki preučuje možnosti za sodelovanje na področju prometa med razširjenim vseevropskim prometnim omrežjem EU in kitajsko pobudo En pas, ena pot; se zaveda pomena prizadevanj za večjo preglednost, spoštovanje pravil, vzajemnost pri dostopu do trgov in enake konkurenčne pogoje; poudarja, da je potreben celovit in vseobsegajoč pristop, da bi zagotovili prosto in pošteno trgovino za podjetja na področju razvoja prometne infrastrukture s Kitajsko; pozdravlja sodelovanje na podlagi teh načel med različnimi pobudami EU in azijskimi pobudami; z zanimanjem pričakuje izvedbo skupne študije, ki naj bi jo začela izvajati platforma za povezljivost, o trajnostnih prometnih koridorjih med Evropo in Kitajsko, ki temeljijo na železnicah.

16. se zaveda nove odločnosti kitajske zunanje politike ter vloge pobude En pas, ena pot in njenih prizadevanj za širjenje povezljivosti na zahod; glede na to poudarja, da si je treba prizadevati za usklajeno politiko EU do pobude En pas, ena pot; opozarja, da mora Evropa svojo strateško infrastrukturo zaščititi pred tujimi prevzemi, da bi ohranila suverenost; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti pogodbene klavzule na tem področju čim bolj pregledne in morajo ščititi bistvene interese Unije.

17. spodbuja Komisijo, naj sprejme ukrepe za konkretno zagotavljanje lojalne in pregledne konkurence med gospodarskimi družbami; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo Evropejci vedno imeli dostop do velike izbire operaterjev in objektov; ugotavlja, da bi morale politike povezljivosti zmanjšati negativne zunanje učinke, kot so posledice za okolje in onesnaževanje; poudarja pomen trajnosti v celotni strategiji;

18. poudarja pomen digitalne infrastrukture in visokozmogljivih omrežnih vodov za povezljivost ter pomen varnosti podatkov, saj se mobilnost ljudi in blaga v veliki meri opira na prenos podatkov; poziva k ustrezni varnosti in kibernetski varnosti pri upravljanju teh tokov; opozarja, da teh izzivov ni mogoče obravnavati samo z nacionalnimi politikami; zato poziva EU, naj sodeluje z azijskimi partnerskimi državami, da bi prometna povezljivost z Azijo postala varnejša in zanesljivejša;

19. poudarja pomen najbolj oddaljenih regij EU, zlasti tistih, ki so bližje Aziji, in opozarja na njihov gospodarski potencial; spodbuja Komisijo, naj olajša naložbe na teh ozemljih, da bi okrepila njihovo povezljivost in spodbudila njihovo gospodarstvo;

20. poziva k popolni preglednosti pogodbe o gradnji železniške proge za visoke hitrosti Budimpešta–Beograd; poziva, naj se odpravi zaupnost podrobnosti pogodbe in pogojev za njeno sklenitev ter da se ti objavijo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.12.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 1 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Tomasz Piotr Poręba, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Leila Chaibi, Anne-Sophie Pelletier, Markus Pieper

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42	+
ECR	Peter Lundgren, Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
GUE/NGL	Leila Chaibi, Anne‑Sophie Pelletier
NI	Mario Furore
PPE	Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Benoît Lutgen, Marian‑Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg‑Vrionidi), Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Renew	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan‑Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Bogusław Liberadzki, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov)
Verts/ALE	Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay‑Grunenberg, Tilly Metz

1	-
NI	Dorien Rookmaker

6	0
GUE/NGL	Elena Kundura (Elena Kountoura)
ID	Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	10.12.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 2 12
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Reinhard Bütikofer, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Karol Karski, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Jaak Madison, Claudiu Manda, Lukas Mandl, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Jérôme Rivière, María Soraya Rodríguez Ramos, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Thomas Waitz, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andor Deli, Markéta Gregorová, Bart Groothuis

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

54	+
PPE	Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Andor Deli, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Kinga Gál, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, Antonio López‑Istúriz White, Lukas Mandl, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Gheorghe‑Vlad Nistor, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler‑Lima, Željana Zovko
S&D	Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Claudiu Manda, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nacho Sánchez Amor
Renew	Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Bart Groothuis, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans
VERTS/ALE	Alviina Alametsä, Reinhard Bütikofer, Markéta Gregorová, Jordi Solé, Tineke Strik, Thomas Waitz, Salima Yenbou
GUE	Manu Pineda, Idoia Villanueva Ruiz
NI	Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi

2	-
ID	Lars Patrick Berg
NI	Kostas Papadakis

12	0
ID	Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi, Jaak Madison, Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Harald Vilimsky
ECR	Anna Fotyga, Karol Karski, Jacek Saryusz‑Wolski, Hermann Tertsch, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

[1] Medvladna organizacija za mednarodni železniški promet.
[2] Sporazum o mednarodnem železniškem tovornem prometu Organizacije za sodelovanje železnic (OSJD).
[3] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
[4] http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/february/tradoc_156618.pdf
[5] Sporazum o mednarodnem železniškem prevozu blaga Organizacije za sodelovanje železnic (OSJD).

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov