Postopek : 2020/2043(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0019/2021

Predložena besedila :

A9-0019/2021

Razprave :

PV 08/03/2021 - 18
PV 08/03/2021 - 20
CRE 08/03/2021 - 18
CRE 08/03/2021 - 20

Glasovanja :

PV 09/03/2021 - 17
PV 10/03/2021 - 14

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0071

<Date>{15/02/2021}15.2.2021</Date>
<NoDocSe>A9-0019/2021</NoDocSe>
PDF 297kWORD 112k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije</Titre>

<DocRef>(2020/2043(INI))</DocRef>


<Commission>{ENVI}Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</Commission>

Poročevalec: <Depute>Yannick Jadot</Depute>

Pripravljavca mnenja (*):

Karin Karlsbro, Odbor za mednarodno trgovino

Luis Garicano, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
 MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije

(2020/2043(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

 ob upoštevanju poročila programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019 z dne 26. novembra 2019,

 ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C ter o oceanih in kriosferi,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (COM(2020)0562) in ocene učinka, ki je priložena temu sporočilu (SWD(2020)0176),

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 ter 17. do 21. julija 2020,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020[1],

 ob upoštevanju sklepov in priporočil Evropskega računskega sodišča iz njegovega posebnega poročila št. 18/2020 z dne 15. septembra 2020 o sistemu EU za trgovanje z emisijami: brezplačna dodelitev pravic bi morala biti bolj ciljno usmerjena,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[3],

 ob upoštevanju svojega stališča o podnebnem cilju Unije za leto 2030, namreč o zmanjšanju emisij za 60 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990[4],

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračun in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

 ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0019/2021),

A. ker škodljivi vplivi podnebnih sprememb neposredno ogrožajo preživetje ljudi ter kopenske in morske ekosisteme, kar je bilo potrjeno v posebnih poročilih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C in o oceanih in kriosferi; ker so ti vplivi neenakomerno porazdeljeni, najhujše posledice pa občutijo revnejše države in ljudje;

B. ker naj bi po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) od leta 2030 podnebne spremembe povzročile približno 250.000 dodatnih smrti letno, in sicer zaradi podhranjenosti, malarije, driske in vročinskega stresa;

C. ker se je povprečna svetovna temperatura že dvignila za več kot 1,1 °C nad predindustrijsko ravnjo[5];

D. ker so se EU in njene države članice v skladu s Pariškim sporazumom zavezale, da bodo na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov izvajale podnebne ukrepe ter si prizadevale, da bodo najpozneje leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost;

E. ker je Evropski uniji v zadnjih desetletjih emisije toplogrednih plinov uspelo ločiti od gospodarske rasti, saj so se v obdobju 1990–2018 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 24 %, BDP pa se je povečal za več kot 60 %; ker to ne upošteva emisij toplogrednih plinov v mednarodni trgovini in zato podcenjuje njen svetovni ogljični odtis;

F. ker je leta 2015 razmerje med uvoženimi in izvoženimi emisijami v EU znašalo približno 3:1, pri čemer je bilo 1,317 milijarde ton CO2 uvoženega, 424 milijonov ton pa izvoženega[6];

G. ker se na podlagi veljavne zakonodaje EU učinkovito dosegajo doslej sprejeti podnebni cilji; ker sedanja zasnova sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), zlasti obstoječe določbe o selitvi virov CO2, ni zagotovila učinkovitih spodbud za potrebno razogljičenje nekaterih sektorjev, zlasti v industrijski proizvodnji, po poročanju Evropskega računskega sodišča[7] pa upravičenci v nekaterih primerih ustvarjajo neupravičene nepričakovane dobičke;

H. ker bi si morala Komisija še naprej prizadevati za razvoj metodologij za ugotavljanje ogljičnega in okoljskega odtisa izdelkov ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga in zagotavljanju, da je upoštevanje implicitnih emisij proizvodov čim bližje dejanskemu stanju, vključno z emisijami iz mednarodnega prometa;

I. ker bi morala Komisija preučiti tudi sledljivost proizvodov in storitev, da bi natančneje opredelila vse učinke njihovega življenjskega cikla, kot so pridobivanje in uporaba materialov, proizvodni postopek in uporaba energije ter način prevoza, ki se uporabi, s ciljem vzpostavitve zbirk podatkov;

J. ker je približno 27 % svetovnih emisij CO2 zaradi zgorevanja goriv trenutno povezanih z blagom in storitvami, s katerimi se trguje na mednarodnih trgih[8]; ker 90 % mednarodnega tovornega prometa poteka na morju, kar povzroča znatne emisije toplogrednih plinov; ker so bile v prvotni nacionalno določeni prispevek EU vključene le emisije toplogrednih plinov iz notranjega vodnega prometa; ker je treba to spremenit ob upoštevanju okrepljenega cilja do leta 2030;

K. ker je kriza zaradi covida-19 prinesla nekatera pomembna spoznanja, zato je v predlogu Komisije za nov instrument za okrevanje Next Generation EU zato poudarjeno, da je treba okrepiti avtonomijo in odpornost Evrope ter kratke verige, zlasti krajše verige preskrbe s hrano;

L. ker mora imeti Komisija celostno vizijo podnebnih politik, na primer z obravnavanjem ciljev zmanjšanja emisij, kot so emisije iz pomorskega prevoza, ob usklajevanju s strategijami oblikovanja cen ogljika;

M. ker je lahko zagotavljanje učinkovitih in tehtnih cen ogljika znotraj širšega regulativnega okvira gospodarska spodbuda za oblikovanje proizvodnih metod z nižjim odtisom toplogrednih plinov ter spodbudi naložbe v inovacije in nove tehnologije ter omogoča razogljičenje in krožnost gospodarstva EU; ker ima lahko pri tem pomembno vlogo učinkovit mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah;

N. ker je lahko trgovina pomembno orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja in za boj proti podnebnim spremembam; ker je enotni trg EU drugi največji potrošniški trg na svetu, zaradi česar je Unija v edinstvenem položaju, na podlagi katerega lahko določa svetovne standarde;

O. ker je boj proti podnebnim spremembam dejavnik konkurenčnosti in socialne pravičnosti ter ponuja veliko možnosti za industrijski razvoj, ustvarjanje delovnih mest, inovacije in regionalni razvoj;

P. ker člen XX Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) članicam Svetovne trgovinske organizacije omogoča izvajanje ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin (b) ali naravnih virov (g);

Q. ker bi morala EU sprejeti, da tretja država vzpostavi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, če bo ista država uvedla višjo ceno ogljika;

R. ker je predsednik ZDA Joe Biden na svoji volilni platformi zavzel za določitev dajatev za ogljično prilagoditev ali kvot na ogljično intenzivno blago iz držav, ki ne izpolnjujejo svojih podnebnih in okoljskih obveznosti; ker bi to ustvarilo novo priložnost za sodelovanje med EU in ZDA v boju proti podnebnim spremembam in za obnovo tega ključnega partnerstva;

S. ker se zaradi okrepljenih prizadevanj EU v zvezi s podnebnimi spremembami ne bi smelo povečati tveganje selitve virov CO2 za evropsko industrijo;

Splošne ugotovitve

1. je zelo zaskrbljen, ker ni noben doslej predložen nacionalno določen prispevek, vključno s prispevki Unije in njenih držav članic, v skladu s ciljem zadržanja dviga svetovne temperature znatno pod 2 °C, kot določa Pariški sporazum, ob prizadevanjih za omejitev dviga svetovne temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo;

2. je zaskrbljen, ker nekatere trgovinske partnerice EU v zadnjih nekaj letih ne sodelujejo ustrezno v mednarodnih pogajanjih o podnebju, kar po ugotovitvah s konference COP25 ogroža našo skupno, globalno sposobnost za doseganje ciljev Pariškega sporazuma; spodbuja vse strani, naj podprejo skupna in znanstveno utemeljena prizadevanja na svetovni ravni za uresničitev teh ciljev; poziva Komisijo in Svet, naj v okviru UNFCCC zagotavljata pregleden, pravičen in vključujoč postopek odločanja;

3. poudarja, da so EU in njene države članice odgovorne in imajo priložnost, da skupaj z drugimi vodilnimi svetovnimi onesnaževalci še naprej v ospredju v ukrepanju proti globalnim podnebnim spremembam; poudarja, da ima EU v boju proti podnebnim spremembam vodilno vlogo, na kar kaže tudi cilj, ki si ga je zadala, namreč da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, in njen načrt, da pospeši izvajanje cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030; odločno spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo podnebno diplomacijo pred sprejetjem zakonodajnega predloga za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah in po njem, pri čemer morajo zlasti zagotoviti stalen dialog med trgovinskimi partnerkami za spodbujanje podnebnih ukrepov na svetovni ravni; poudarja, da so hkrati potrebna diplomatska prizadevanja za zagotovitev, da bodo v dialog od zgodnje faze naprej vključene tudi sosednje države EU;

4. poudarja, da imajo državljani in potrošniki osrednjo vlogo v energetskem prehodu ter da je treba spodbujati in podpirati izbiro potrošnikov, da bi zmanjšali učinke podnebnih sprememb s spodbujanjem trajnostnih dejavnosti in dodatnih koristi, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja;

5. je seznanjen s predlogom Komisije za določitev podnebnega cilja EU za leto 2030 na „najmanj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij“ v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; vendar poudarja, da je Parlament sprejel višji cilj, namreč 60 %;

6. ugotavlja, da je EU sicer bistveno zmanjšala svoje domače emisije toplogrednih plinov, vendar emisije toplogrednih plinov iz uvoza v EU nenehno naraščajo, kar ogroža prizadevanja Unije za zmanjšanje njenega svetovnega odtisa toplogrednih plinov; poudarja, da neto uvoz blaga in storitev v EU zajema več kot 20 % domačih emisij CO2 v Uniji; meni, da bi bilo treba bolje nadzorovati vsebnost toplogrednih plinov v uvoznem blagu, da bi opredelili možne ukrepe za zmanjšanje svetovnega odtisa toplogrednih plinov EU;

Oblikovanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije

7. podpira uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki mora biti združljiv s pravili Svetovne trgovinske organizacije in sporazumi EU o prosti trgovini, torej ne sme biti diskriminatoren ali prikrito ovirati mednarodne trgovine; meni, da bi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah tako spodbudil evropsko industrijo in njene trgovinske partnerje k razogljičenju proizvodnje ter tako podpiral podnebne in svetovne politike EU pri uresničevanju podnebne nevtralnosti v skladu s cilji Pariškega sporazuma; izrecno izjavlja, da bi moral biti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zasnovan izključno za doseganje podnebnih ciljev in da se ne sme zlorabljati kot orodje za krepitev protekcionizma, neupravičene diskriminacije ali omejitve; poudarja, da bi moral ta mehanizem podpirati zelene cilje EU, zlasti za boljše reševanje problematike emisij toplogrednih plinov iz industrije EU in mednarodne trgovine, ter biti nediskriminatoren in spodbujati enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni;

8. poudarja, da bi morale biti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju prednostno obravnavane, da bi se upoštevale njihove posebnosti in morebitni negativni učinki mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na njihov razvoj;

9. opozarja na posebne omejitve in izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, zlasti zaradi oddaljenosti, otoške lege in majhnosti trga, ter poziva, naj se na podlagi člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah ustrezno upoštevajo njihove posebnosti;

10. poudarja, da bi moral biti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah vključen v sveženj zakonodajnih ukrepov za zagotovitev hitrega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz proizvodnje in potrošnje v EU, zlasti s povečanjem energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov; poudarja, da bi bilo treba mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah povezati s politikami, s katerimi se omogočajo in spodbujajo naložbe v nizkoogljične industrijske procese, tudi z inovativnimi orodji financiranja, pa tudi z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo ter širšo industrijsko politiko EU z ambiciozno zastavljenimi cilji, ki bo socialno pravična, da bi razogljičeno industrializacijo Evrope usmerili v ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter zagotovili konkurenčnost evropskega gospodarstva ter si hkrati prizadevali za uresničevanje podnebnih ciljev EU kot tudi zagotovili predvidljivost in gotovost v okviru naložb v podnebno nevtralnost;

11. poudarja, da lahko standardi za izdelke zagotovijo nizkoogljično proizvodnjo, gospodarno z viri, ter prispevajo k zagotavljanju minimalnih negativnih vplivov na okolje, ki izhajajo iz uporabe izdelkov; zato poziva Komisijo, naj mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah dopolni s predlogi ambicioznejših in obvezujočih pravil in standardov za proizvode, ki se dajejo na trg EU, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter varčevanje z viri in energijo, da bi s tem podprla okvir politike za trajnostne izdelke ter novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo;

12. meni, da bi moral mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zajemati vse uvožene izdelke in blago, ki jih zajema sistem EU ETS, tudi kadar so emisije umeščene v vmesne ali končne proizvode, da bi preprečili morebitna izkrivljanja na notranjem trgu in vzdolž vrednostne verige; meni, da bi se moral mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah izhodiščno (že od leta 2023 naprej) in po opravljeni presoji vpliva uporabljati za elektroenergetski sektor in energetsko intenzivne industrijske panoge, kot so cement, jeklo, aluminij, rafiniranje nafte, papir, steklo, kemikalije in gnojila, ki še vedno prejemajo znatne brezplačne dodelitve in še vedno povzročajo 94 % industrijskih emisij Unije;

13. poudarja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov iz uvoza upoštevati na podlagi preglednih, zanesljivih in posodobljenih referenčnih vrednosti za posamezne proizvode na ravni obratov v tretjih državah, če proizvajalec ne zagotovi podatkov, pa bi bilo treba praviloma upoštevati povprečne emisije toplogrednih plinov iz posameznih proizvodov na svetovni ravni, ter pri tem upoštevati različne proizvodne metode z različno intenzivnostjo emisij; meni, da bi bilo treba pri oblikovanju cen ogljika iz uvoza upoštevati posredne in neposredne emisije ter zato tudi intenzivnost emisij CO2 v elektroenergetskem omrežju posamezne države članice ali intenzivnost emisij CO2 pri porabi energije na ravni obrata, če uvoznik zagotovi podatke v zvezi s tem;

14. ugotavlja, da Komisija zdaj ocenjuje vse možnosti za uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, kar zajema vse od davčnih instrumentov do mehanizmov, ki bi temeljili na sistemu EU ETS; poudarja, da bi bilo treba načine za zasnovo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah preučiti vzporedno s pregledom sistema EU ETS, da bi zagotovili, da se medsebojno dopolnjujeta in da sta skladna, ter preprečili prekrivanje, ki bi vodilo v dvojno zaščito industrij EU; poudarja, da mora biti postopek, na katerem temelji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, pregleden, vanj pa bi morale biti vključene Svetovna trgovinska organizacija in trgovinske partnerice EU v sodelovanju z Evropskim parlamentom, pri čemer bi bilo treba skrbno ocenjevati in primerjati uspešnost, učinkovitost in pravno izvedljivost različnih oblik mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, da bi zmanjšali skupne svetovne emisije toplogrednih plinov; vztraja, da je glavni cilj mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah varstvo okolja in da bi zato morala imeti okoljevarstvena merila ključno vlogo pri izbiri instrumenta, s čimer bi zagotovili predvidljivo in dovolj visoko ceno ogljika ter s tem spodbudili naložbe v razogljičenje v skladu s cilji Pariškega sporazuma;

15. poudarja, da je nujno oceniti učinek vsake od možnosti na življenjski standard potrošnikov, zlasti tistih, ki spadajo v ranljivejše skupine, in njen učinek na prihodek; poziva Komisijo, naj v oceno učinka vključi tudi vpliv uporabe prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, kot lastnih sredstev na proračun EU, glede na izbrano zasnovo in pogoje;

16. meni, da je treba pri določanju plačila za vsebnost ogljika v uvoženih proizvodih ustrezno upoštevati stroške ogljika, ki jih plačajo proizvajalci EU, da bi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah upošteval morebitno tveganje selitve virov CO2 in bi bil hkrati skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da bi bilo treba pri oblikovanju cen ogljika v okviru mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah upoštevati dinamičen razvoj cen pravic EU v okviru sistema EU ETS, obenem pa bi morala biti zagotovljena predvidljivost in manjša nestanovitnost cen ogljika; meni, da bi morali uvozniki kupovati pravice iz ločenega nabora kvot sistema EU ETS, pri katerem cena ogljika ustreza ceni ogljika na dan transakcije v tem sistemu; poudarja, da je uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah samo eden od ukrepov v okviru izvajanja ciljev evropskega zelenega dogovora in da je treba sprejeti tudi potrebne ukrepe v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, potrebna pa je tudi ambiciozna reforma sistema EU ETS, da bo zagotovljeno smiselno oblikovanje cen ogljika ob doslednem spoštovanju načela „onesnaževalec plača“, ter da se prispeva k potrebnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s posodobljenim podnebnim ciljem EU za leto 2030 in ciljem ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, vključno s prilagoditvijo linearnega faktorja zmanjšanja, določitvijo nove izhodiščne zgornje meje in z morebitno potrebo po določitvi najnižje cene ogljika;

17. poudarja, da se s trošarino (ali davkom) na vsebnost ogljika v vseh porabljenih proizvodih, tako domačih kot uvoženih, ne bi v celoti odpravilo tveganje selitve virov CO2, da bi bila trošarina tehnično zahtevna zaradi zapletenosti sledenja ogljiku v svetovnih vrednostnih verigah in da bi lahko pomenila veliko breme za potrošnike; priznava, da bi lahko bila fiksna trošarina ali davek na uvoz enostavno orodje ter močan in stabilen signal glede okoljske cene uvoženega ogljika; vendar meni, da bi se tak davek zaradi svoje fiksne narave manj prožno odzival na spreminjajočo se ceno v okviru sistema EU ETS; poudarja, da bi bil spreminjajoč se davek, ki bi samodejno odražal ceno v okviru tega sistema, v praksi enak hipotetičnemu sistemu za trgovanje z emisijami; priznava, da bi bilo mogoče uvesti mehanizem, ki bi temeljil na členu 192(2) PDEU, če bi bil mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah fiskalne narave;

18. poudarja, da bi morali imeti uvozniki možnost, da v skladu s standardi EU za spremljanje, poročanje in preverjanje EU ETS dokažejo, da je vsebnost ogljika v njihovih proizvodih manjša od navedenih vrednosti, in uporabijo ustrezno prilagojeno ceno, ki jo je treba plačati, da bi spodbudili inovacije in naložbe v trajnostne tehnologije po vsem svetu; meni, da to ne bi smelo nesorazmerno obremeniti malih in srednjih podjetij; poudarja, da bo treba izvajanje mehanizma podpreti z naborom standardov EU, ki bodo preprečevali njegovo kršitev ali zlorabo, za njegovo uporabo pa bo potrebna trdna in neodvisna infrastruktura;

19. poudarja, da bi bilo treba z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah zagotoviti, da se uvoznikom iz tretjih držav ne bi dvakrat zaračunala vsebnost ogljika v njihovih proizvodih, s čimer bi zagotovili, da bodo obravnavani enakopravno in nediskriminatorno; poziva Komisijo, naj skrbno oceni, kakšen bi bil učinek različnih oblik mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na najmanj razvite države;

20. poudarja, da mehanizem v nasprotju z ETS ne bi smel obravnavati sežiganja lesa za gorivo kot ogljično nevtralnega, v pregledanem in posodobljenem okviru pa bi bilo treba za ogljik iz posekanega lesa in osiromašenih tal oblikovati ceno;

21. poziva Komisijo, naj zagotovi zmanjšanje tveganja, da bodo izvozniki v Unijo poskušali zaobiti mehanizem ali ogroziti njegovo učinkovitost, na primer s preusmerjanjem proizvodnje med trgi ali izvozom polizdelkov;

Trgovinski vidiki mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

22. poziva, naj Pariški sporazum in njegov cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C postaneta eno od glavnih vodilnih načel trgovinske politike ter se mu morajo prilagoditi vse trgovinske pobude in njihova orodja politike, pri čemer naj se to načelo med drugim kot bistven sestavini del vključi v sporazume o prosti trgovini; je prepričan, da je lahko taka ciljno usmerjena trgovinska politika pomembno gonilo za usmerjanje gospodarstev v razogljičenje, potrebno za uresničitev podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora;

23. izraža globoko zaskrbljenost zaradi spodkopavanja multilateralnega trgovinskega sistema; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje z vladami naših trgovinskih partneric, da bi zagotovila nadaljnji dialog o tej pobudi ter s tem spodbudila podnebno ukrepanje v Uniji in njenih trgovinskih partnericah; poudarja, da se trgovinska politika lahko uporablja in bi se morala uporabljati za spodbujanje pozitivne okoljske agende in preprečevanje velikih razlik v ravneh okoljevarstvene ambicioznosti med EU in drugimi deli sveta ter da bi moral biti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zasnovan kot ukrep, ki bi dopolnjeval ukrepe iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini; poudarja, da mora biti končni cilj te pobude ukrepanje na svetovni ravni, zaradi katerega mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah ne bo več potreben, saj bo tudi preostali del sveta dosegel raven ambicij, ki si jo je za zmanjšanje emisij CO2 določila EU; zato meni, da bi bilo treba mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obravnavati kot orodje, ki prispeva k hitrejšemu poteku tega procesa, in ne kot orodje protekcionizma; pričakuje, da bo Komisija začela pogajanja o globalnem pristopu v okviru Svetovne trgovinske organizacije ali skupine G20;

24. meni, da sta mednarodna trgovina in trgovinska politika ključna omogočitvena dejavnika prehoda na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno svetovno gospodarstvo ter kot taka podpirata svetovna prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN in Pariškega sporazuma; meni, da je treba nujno izvesti celovito reformo Svetovne trgovinske organizacije, tako da bo lahko zagotavljala pravično trgovino, hkrati pa se borila proti globalnemu segrevanju; ugotavlja, da pravila sporazuma GATT izvirajo iz leta 1947, in meni, da je treba v sedanjem kontekstu podnebne krize o njih ponovno razmisliti; pričakuje, da bo Komisija sprejela nujne pobude za reformo Svetovne trgovinske organizacije, s katero bi dosegli njeno skladnost s podnebnimi cilji; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev oblikovanja cen CO2 na svetovni ravni ter olajša trgovino s podnebnimi tehnologijami in tehnologijami za varstvo okolja, na primer s pobudami trgovinske politike, kot je sporazum Svetovne trgovinske organizacije o okoljskih dobrinah;

25. poziva Komisijo, naj nadaljuje večstranske reforme Svetovne trgovinske organizacije, ki bodo mednarodno trgovinsko pravo uskladile s cilji Pariškega sporazuma in drugimi vidiki mednarodnega prava, zlasti s konvencijami Mednarodne organizacije dela; poudarja, da je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah združljiv s pravili Svetovne trgovinske organizacije, če temelji na jasnih okoljskih ciljih glede zmanjšanja svetovnih emisij toplogrednih plinov in na največji okoljski celovitosti;

26. poudarja, da lahko mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da je eden od ciljev trajnostnega razvoja spodbujanje dostojnega dela, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo blago na trgu EU proizvedeno pod pogoji v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela;

27. ugotavlja, da bi bilo mogoče skladnost mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s pravili Svetovne trgovinske organizacije doseči tako, da bi bile podlaga za zasnovo tega mehanizma določbe Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), kot so člen I (obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), člen III (načelo nacionalnega obravnavanja) in po potrebi člen XX (splošne izjeme), in da bi moral biti mehanizem namenjen izključno varovanju okolja, tj. zmanjšanju svetovnih ogljikovih emisij in preprečevanju selitve virov CO2;

28. poudarja načelo nediskriminacije v skladu s členom III GATT; poudarja, da je enako obravnavanje uvoza in domače proizvodnje ključno merilo za zagotavljanje združljivosti morebitnih ukrepov s pravili Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da bi moral mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah predstavljati alternativo obstoječim ukrepom za boj proti selitvi virov CO2 v sektorjih, zajetih v sistem EU ETS, saj bi ta mehanizem ustvaril enake konkurenčne pogoje za domače proizvajalce iz EU in tuje proizvajalce z uvedbo davka na emisije ogljika v vsem blagu v tem sektorju, ne glede na njegov izvor, s čimer bi zagotovili popolno zaščito evropske industrije pred selitvijo virov CO2 in preprečili prenos emisij v tretje države; poudarja, da bi moralo biti zato izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah tesno povezano z vzporednim, postopnim in hitrim opuščanjem ter po možnosti s popolno opustitvijo teh ukrepov za zadevne sektorje, da bi se izognili dvojni zaščiti naprav EU, hkrati pa ocenili učinek na izvoz in odvisne sektorje vzdolž vrednostne verige; poudarja, da bi morala zasnova mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah temeljiti na preprostem načelu, da se ena tona ogljika ne bi smela zaščititi dvakrat;

29. poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni za evropsko industrijo, ne da bi pri tem škodljivo vplivali na podnebje in okolje; zato poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti uvedbe izvoznih rabatov, vendar le, če lahko v celoti dokaže, da pozitivno vplivajo na podnebje in da spoštujejo pravila Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da bi morale biti vse možne oblike izvozne podpore pregledne, sorazmerne in ne bi smele ustvarjati konkurenčnih prednosti za evropsko izvozno industrijo, da bi preprečili negativne podnebne učinke s spodbujanjem manj učinkovitih proizvodnih metod za evropske izvozne industrije in zagotovili skladnost s Svetovno trgovinsko organizacijo, ter da bi morale biti strogo omejene na najučinkovitejše obrate, tako da bi se za izvozna podjetja EU ohranile spodbude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

30. poudarja, da bo moral mehanizem, kakršen koli že bo, spodbujati gospodarske panoge v EU in tujini k proizvodnji čistih in konkurenčnih izdelkov ter preprečevati selitev virov CO2, ne da bi bile pri tem ogrožene trgovinske priložnosti;

31. je seznanjen, da je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah del evropskega zelenega dogovora in orodje za uresničitev cilja EU, po katerem naj bi najpozneje do leta 2050 dosegli ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; ugotavlja, da bi lahko mehanizem posredno ali neposredno vplival na večino ogljično in trgovinsko intenzivnih industrijskih sektorjev ter da bi se bilo treba med celotnim postopkom z njimi posvetovati; ugotavlja tudi, da bi lahko mehanizem na dobavne verige vplival tako, da bi internalizirale stroške ogljika; poudarja, da bi moral biti mehanizem enostaven za upravljanje ter ne bi smel neupravičeno finančno in upravno obremenjevati podjetij, zlasti malih in srednjih;

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah in lastna sredstva

32. priznava, da bi se lahko mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah izvajal kot razširitev sedanjega sistema carin ali kot dopolnilni sistem v okviru obstoječega sistema EU za trgovanje z emisijami; poudarja, da bi bila lahko oba pristopa v celoti skladna s pobudo o uvedbi novih virov lastnih sredstev;

33. podpira namero Komisije, da se prihodki, ustvarjeni z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, uporabijo kot nova lastna sredstva za proračun EU, in jo poziva, naj zagotovi, da bo poraba teh prihodkov povsem pregledna; vendar poudarja, da bi morala biti vloga mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v proračunu zgolj stranski učinek instrumenta; meni, da bi morali ti prihodki omogočiti večjo podporo ciljem v okviru zelenega dogovora, denimo pravičnemu prehodu in razogljičenju evropskega gospodarstva ter povečanju prispevka Unije k mednarodnemu financiranju podnebnih ukrepov v korist najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju, ki so najbolj ranljive na podnebne spremembe, zlasti da bi jih podprli v procesu industrializacije, ki bo temeljil na čistih in razogljičenih tehnologijah; poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem predlogu upošteva socialne učinke mehanizma, da bi se čim bolj zmanjšali; poudarja, da se prihodki iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah nikakor ne bi smeli uporabljati za prikrite subvencije za evropske industrije, ki močno onesnažujejo okolje, saj bi utegnil biti zaradi tega v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije;

34. želi spomniti, da so Parlament, Svet in Komisija v Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, dosegli soglasje o uvedbi novih virov lastnih sredstev, vključno z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, v naslednjem večletnem finančnem okviru[9]; poudarja, da bi usmerjanje finančnih tokov iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v proračun EU pomagalo blažiti težave na področju davčne enakosti in pravično razdeliti učinek med državami članicami ter zagotoviti poenostavljeno strukturo z minimalnimi upravnimi stroški; zato ugotavlja, da bi opredelitev prilivov kot lastnih sredstev EU zmanjšala delež prispevkov na podlagi BND pri financiranju proračuna EU in tako pomagala pri vzajemnem prevzemanju učinka mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na pravičen način v vseh državah članicah; meni, da bodo morebitni prihranki na nacionalni ravni zaradi manjših prispevkov na podlagi BND državam članicam omogočili večji fiskalni manevrski prostor; poudarja, da bi bilo treba hkrati z izvajanjem mehanizma odpraviti okolju škodljive subvencije za energetsko intenzivne industrijske panoge, zlasti davčne oprostitve in olajšave za energijo, ki jo uporabljajo energetsko intenzivne panoge;

35. ugotavlja, da različne previdne ocene prihodkov segajo od 5 do 14 milijard EUR na leto, odvisno od obsega in zasnove novega instrumenta; poudarja, da je proračun EU v vsakem primeru edinstveno primeren za absorbiranje nihanj v prihodkih ali celo dolgoročnih regresivnih učinkov;

36. je odločen zagotoviti, da bodo lastna sredstva na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah del košarice virov lastnih sredstev, ki bodo zadostovali za kritje vseh pričakovanih odhodkov za stroške glavnice in obresti posojil v okviru instrumenta Evropske unije za okrevanje, ob upoštevanju načela univerzalnosti; poleg tega opozarja, da mora morebitni presežek iz načrta za odplačilo dolgov ostati v proračunu EU kot splošni prihodek;

37. poudarja, da bi lahko uvedba košarice novih lastnih sredstev, kot je določeno v časovnem načrtu za uvedbo novih virov lastnih sredstev v Medinstitucionalnem sporazumu, omogočila boljše usmerjanje odhodkov na ravni EU v prednostna področja in skupne javne dobrine, ki bi bilo učinkovitejše od nacionalne porabe; opozarja, da bi lahko v primeru, kadar ena od treh institucij ne bi spoštovala pogojev, dogovorjenih v okviru Medinstitucionalnega sporazuma, drugi dve instituciji zoper njo sprožili pravni postopek;

38. poziva institucije, naj si še naprej aktivno prizadevajo v skladu z duhom in črko načrta za uvedbo novih lastnih sredstev v okviru Medinstitucionalnega sporazuma, ki določa, da naj to novo lastno sredstvo začne veljati najpozneje 1. januarja 2023;

Izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in drugi vidiki

39. poudarja, da je treba hkrati z izvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev odpraviti vse oblike okolju škodljivih subvencij za energetsko intenzivne industrijske panoge na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem oceni različne prakse držav članic ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“;

40. poziva, naj mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah spremlja neodvisen organ pod okriljem Komisije, ki bi moral vsaj dvakrat na leto redno poročati Parlamentu, Svetu in Komisiji ter jim na zahtevo zagotoviti pregledne informacije;

41. ugotavlja, da je EU največja uvoznica ogljika na svetu in da je vsebnost ogljika v blagu, izvoženem iz EU, precej nižja od vsebnosti ogljika v uvoženem blagu; na podlagi tega sklepa, da so evropska prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam večja od povprečnih mednarodnih prizadevanj; poudarja, da je za merjenje splošnega vpliva Unije na podnebje potrebna zanesljiva metoda poročanja, pri kateri se upoštevajo emisije uvoženega blaga in storitev v EU;

42. poudarja, da bo mehanizem zaradi zadostnih mednarodnih podnebnih prizadevanj, kot so zanesljivo, razširjeno in dosledno oblikovanje cen ogljika na mednarodni ravni ter popolnoma konkurenčne nizkoemisijske tehnologije, izdelki in proizvodni postopki, sčasoma postal zastarel; meni, da so podnebne spremembe svetovni problem, za katerega so potrebne globalne rešitve, in da bi zato morala EU še naprej podpirati vzpostavitev svetovnega okvira za oblikovanje cen CO2 v skladu s členom 6 Pariškega sporazuma; spodbuja Komisijo, naj mehanizem oblikuje z jasnim in ambicioznim časovnim okvirom za njegovo izvajanje in razvoj; opozarja, da so nekatere tehnične rešitve za zmanjšanje emisij CO2 še vedno v pilotni fazi, in zato poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za njihov nadaljnji razvoj; Komisijo poziva, naj mehanizem oblikuje kot del celovitega in dolgoročno usmerjenega svežnja politik, ki je skladen z doseganjem visoko energijsko učinkovitega in z viri gospodarnega gospodarstva z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, in sicer najpozneje do leta 2050;

43. opozarja, da morajo biti podnebna in industrijska politika EU ter cilj EU za ohranitev in povečanje trajnostne gospodarske rasti tesno povezani; poudarja, da je treba morebiten mehanizem vključiti v našo industrijsko strategijo, kar bo gospodarske panoge spodbudilo k proizvodnji čistih in konkurenčnih izdelkov;

44. poudarja, da bi moral ustrezno delujoč mehanizem zagotoviti zmanjšanje emisij, uvoženih v EU, in najučinkovitejše varstvo podnebja pred tveganjem selitve virov CO2 ob upoštevanju pravil Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da bi moral biti mehanizem zasnovan tako, da bi se zagotovila njegova učinkovita in preprosta uporaba ter da bi se hkrati preprečilo ravnanje, kot je premeščanje virov ali uvoz polizdelkov ali končnih izdelkov, ki ne bi bili zajeti z mehanizmom;

45. poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično svetovanje in podporo gospodarskim panogam doma in v tujini, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri vzpostavljanju zanesljivih sistemov za obračunavanje emisij toplogrednih plinov pri uvozu, da bi ohranili močno evropsko industrijo, ne da bi povzročili tehnične ovire za trgovinske partnerice;

46. poziva k posebni oceni učinka mehanizma na mala in srednja podjetja ter konkurenco na notranjem trgu; poziva, naj se po potrebi oblikuje podporni mehanizem za mala in srednja podjetja, da bi se uspešno prilagodila novim tržnim razmeram, s čimer bi preprečili, da bi bila žrtev nepoštenih praks večjih udeležencev na trgu;

47. nadalje ugotavlja, da mehanizem ne bi smel povzročiti podrejenega konkurenčnega položaja med konkurenčnimi materiali, da bi preprečili nepošteno konkurenco na evropskem trgu; poudarja, da podnebju najprijaznejši materiali ne bi smeli biti v podrejenem konkurenčnem položaju;

48. poudarja, da ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zastopanosti evropskih državljanov in njihovih interesov ter uresničevanju prednostnih nalog EU, kot so varstvo podnebja, trajnostna rast in mednarodna konkurenčnost; zato poziva Komisijo in Svet, naj Parlament kot sozakonodajalca v celoti vključita v zakonodajni postopek za vzpostavitev mehanizma.

°

° °

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 


 

OBRAZLOŽITEV

Podnebne spremembe ne zadevajo več le znanstvenikov in prihodnjih generacij. Vsak dan nas preseneti, kako hude posledice povzročajo na naših ozemljih, v naši neposredni bližini. Pretreseni smo nad slikami katastrof iz drugih delov sveta. Požari, vročinski valovi, suše, poplave, poplavni valovi, cikloni, taljenje ledu, pandemije, razseljevanje prebivalstva itd. dokazujejo, da se je verižna reakcija, ki so jo povzročile podnebne spremembe, že začela. Povprečni dvig temperature pa je šele 1,1 °C!

Pariški sporazum je bil poziv k splošni mobilizaciji. Naše cilje je treba povečati in pospešiti njihovo uresničevanje, saj se s sedanjimi podnebnimi politikami bližamo dvigu temperature za 3 do 4 °C ali celo več, če upoštevamo najbolj črnoglede napovedi. Doslej nepoznan svet kaosa! Evropska unija nosi svoj del odgovornosti. Prvič, za emisije toplogrednih plinov, ki jih proizvaja. Drugič, za vse večje emisije toplogrednih plinov, ki jih uvaža. Tretjič, ker je v središču nujno potrebnega multilateralizma in mednarodnega sodelovanja. In nazadnje, ker je gospodarska in trgovska velesila ter mora kot taka postaviti zgled.

Evropejke in Evropejci se zavedajo nujnosti in nevarnosti in so dejavni na svoji ravni. Mladi demonstrirajo za podnebje. Vse več gospodarskih akterjev ogromno vlaga v obnovljive vire energije, zmernost ter energijsko učinkovitost stavb in prometa, pa tudi v razogljičenje industrije in storitev. Kmetje dokazujejo, da lahko kmetijstvo namesto k segrevanju planeta prispeva k njegovemu ohlajanju. Ne gre le za boj proti nevarnostim, temveč za željo ljudi, da bi preoblikovali naš razvojni model, tako da bi bil bolj trajnosten, socialno pravičnejši, odpornejši in bolj suveren. Razogljičenje ni le nujno potrebno, temveč je postalo tudi priložnost in izjemen vzvod za ustvarjanje delovnih mest, uravnotežen razvoj naših ozemelj ter tehnološke, socialne, industrijske in demokratične inovacije.

S ciljem, da bi najkasneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, z zelenim sporazumom in evropskimi podnebnimi pravili je bil boj proti podnebnim spremembam postavljen v središče političnega programa Unije. Resolucije Evropskega parlamenta, program Komisije in razprave v Svetu pozivajo k povečanju in izboljšanju naših prizadevanj. Cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 je zastarel. Znanstveniki priporočajo, naj se zviša na 65-odstotno zmanjšanje emisij. Ne glede na to, kakšen bo novi cilj, moramo zelo resno in sistematično pregledati vse evropske politike na tem področju, zlasti direktivo o trgovanju z emisijami, ki znatno vpliva na ceno ogljika in posledično na spodbude za razogljičenje. Za ambiciozno podnebno politiko je nujno, da se bistveno zmanjšajo dodeljene kvote ogljika, nemudoma odpravijo brezplačne kvote, ki zmanjšujejo učinkovitost trga ogljika, in določi minimalna cena za tono CO2.

Čeprav je podnebna politika Unije nezadostna, je ambicioznejša od politik več njenih trgovinskih partnerk. Če želimo, da je boj proti podnebnim spremembam industrijska, gospodarska in socialna priložnost, z razogljičenjem našega gospodarstva ne smemo povzročiti nove deindustrializacije s selitvami ogljika in naložb. Naša odgovornost je preprečiti, da bi podjetja zaradi prizadevanj, ki jih od njih zahtevamo, ogrožala nelojalna konkurenca s strani akterjev, ki na notranji trg uvažajo proizvode iz držav, katerih cilji so manj ambiciozni od ciljev Unije. To je bistvo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (carbon border adjustment mechanism – CBAM).

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah je nepogrešljivo orodje, ki izpolnjuje več ciljev in spodbuja oblikovanje pozitivnega cikla, katerega poglavitni cilj je varstvo podnebja:

 prispeva k okrepitvi podnebnih ukrepov v Uniji,

 spodbuja k ambicioznejšim ciljem na strani naših partnerk,

 naše proizvajalce varuje pred morebitno nelojalno konkurenco,

 spodbuja k vrnitvi gospodarskih dejavnosti v Evropo,

 povečuje lastna sredstva Unije.

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah mora zato izpolnjevati več načel:

 Postopoma ga je treba uveljaviti za vse uvožene proizvode, da se zajame naš celoten ogljični odtis in prepreči izkrivljanje notranjega trga. V prehodnem obdobju bo veljal za surovine, katerih proizvodnja povzroča velike emisije CO2 in je zajeta z evropskim trgom ogljika.

 Čim prej se mora začeti uporabljati, in sicer vsaj od leta 2023. Da bi bila povezava s trgom ETS čim bolj učinkovita, je treba obdobje prehoda čim bolj pospešiti. Učinkovit mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah mora omogočiti odpravo brezplačnih kvot. Te kvote, ki so bile uvedene kot osrednje orodje za preprečevanje selitve virov CO2, so povzročile znatne nasprotne učinke in omogočile neupravičene dobičke (windfall profits), kot je opozorilo Evropsko računsko sodišče v svojem posebnem poročilu 18/2020 z naslovom Sistem EU za trgovanje z emisijami: brezplačna dodelitev pravic bi morala biti bolj ciljno usmerjena.

 Združljiv mora biti z večstranskimi trgovinskimi pravili, saj več členov Splošnega sporazuma o carinah in trgovini dovoljuje ukrepe za zaščito interesov, ki so pomembnejši od trgovine, kot sta okolje in zdravje.

 Prispevati v evropski proračun kot novo lastno sredstvo. Zavzemamo se, da bi se ta vir uporabljal predvsem za zeleni dogovor in pravični prehod, velik del pa za podporo prehoda v najrevnejših državah in tistih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele.

Evropski državljani in državljanke pričakujejo, da bo Evropska unija v zvezi s podnebjem ukrepala odločneje in bolj ambiciozno ter opustila naiven ali ciničen pristop na področju trgovinske politike, na podlagi katerega pogosto zanemarja socialne, okoljske in industrijske stroške sporazumov, ki jih podpisuje.

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah je izjemna priložnost za vzpostavitev ravnotežja med podnebjem, industrijo, zaposlovanjem, odpornostjo, suverenostjo in vrnitvijo proizvodnje. S tega vidika je tudi izjemno pomemben preizkus za politiko in demokracijo Unije. Evropski parlament mora pokazati pot.


MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (14.12.2020)

<CommissionInt>za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</CommissionInt>


<Titre>o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije</Titre>

<DocRef>(2020/2043(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja (*): <Depute>Karin Karlsbro</Depute>

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

 

 

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja cilj Evropske unije, po katerem naj bi do leta 2050 dosegli socialno pravičen prehod na podnebno nevtralnost, ter cilj, ki ga je predlagal Parlament in po katerem naj bi emisije do leta 2030 zmanjšali za 60 %; poziva, naj bodo podnebna prizadevanja v trgovinski politiki EU in na številnih drugih področjih politike še naprej tako ambiciozna; poziva, naj Pariški sporazum in njegov cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C postaneta eno od glavnih vodilnih načel trgovinske politike ter se mu morajo prilagoditi vse trgovinske pobude in njihova orodja politike, pri čemer naj se to načelo med drugim kot bistven sestavini del vključi v sporazume o prosti trgovini; je prepričan, da je lahko taka ciljno usmerjena trgovinska politika pomembno gonilo za usmerjanje gospodarstev v razogljičenje, potrebno za uresničitev podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora; poudarja, da bi se lahko zaradi večjih ambicij EU na področju podnebnih sprememb povečalo tveganje selitve virov CO2; poziva Komisijo, naj v vseh svojih politikah zagotovi popolno zaščito pred selitvijo virov CO2, pri čemer naj upošteva konkurenčnost evropske industrije ter malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da je Unija leta 2018 zmanjšala svoje domače emisije toplogrednih plinov za 23,2 % pod ravnmi iz leta 1990, vendar pa njene emisije toplogrednih plinov v mednarodni trgovini nenehno naraščajo; poudarja, da neto uvoz blaga in storitev v EU zajema več kot 20 % domačih emisij CO2 v Uniji;

2. glede na to, da ni globalno dogovorjene cene ogljika in večstranske rešitve, podpira namero Komisije, da bo predlagala pravičen, pregleden in učinkovit tržni mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, če bo združljiv s pravili Svetovne trgovinske organizacije in sporazumi EU o prosti trgovini (kar pomeni, da ne bo diskriminatoren in ne bo prikrito omejeval mednarodne trgovine) ter bo sorazmeren, temeljil na načelu „onesnaževalec plača“ in ustrezno prispeval k učinkovitemu doseganju podnebnih ciljev EU; meni, da se mora mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah uporabljati za blago iz vseh tretjih držav, ki še niso vključene v učinkovito shemo za oblikovanje cen ogljika ali enakovredne ukrepe s cilji in stroški, podobnimi tistim iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s čimer bi preprečili vsakršno diskriminacijo na podlagi porekla, ter da se morajo stroški manj ambicioznega sistema oblikovanja cen ogljika odšteti od tega mehanizma;

3. je prepričan, da bi moral biti cilj mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah preprečiti tveganje selitve virov CO2 za EU ter tako prispevati k skupnemu cilju zmanjšanja svetovnih emisij in pomagati EU pri izpolnjevanju njenih zavez; poudarja dejstvo, da je izključni namen mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah spodbujati podnebne cilje in zmanjšati tveganje selitve virov CO2, kar pa bi moralo potekati na sorazmeren in uravnotežen način ter na podlagi dokazov in se ne bi smelo zlorabljati kot orodje za povečevanje protekcionizma, neupravičene diskriminacije ali omejitev v že zdaj obremenjenem globalnem okolju mednarodne trgovine; poziva, naj se prepreči pretirana birokracija v zvezi s tem; ugotavlja, da bo ena od posledic ukrepa to, da se bo preprečilo tveganje selitve proizvodnje v države zunaj EU, saj bi se lahko zaradi tega izničila prizadevanja EU za zmanjšanje emisij in spodbujanje mednarodnih politik EU na področju varstva okolja;

4. ugotavlja, da bi bilo mogoče skladnost mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s pravili Svetovne trgovinske organizacije doseči tako, da bi bile podlaga za zasnovo tega mehanizma določbe Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), kot so člen I (obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), člen III (načelo nacionalnega obravnavanja) in po potrebi člen XX (splošne izjeme), in da bi moral biti edini razlog za obstoj mehanizma izključno okoljevarstveni, tj. zmanjšanje svetovnih ogljikovih emisij in preprečevanje selitve virov CO2;

5. poziva, naj se izvedejo temeljite ocene učinka in skupaj z zakonodajnim predlogom predložijo do sredine leta 2021, naj se zagotovi čim večja preglednost ter v sodelovanju z Evropskim parlamentom predložijo pobude za sodelovanje in povezovanje s Svetovno trgovinsko organizacijo in trgovinskimi partnericami EU; opozarja, da je treba oceno učinka izvesti s ciljem zmanjšanja tveganja selitve virov CO2 in posledično skupnih svetovnih emisij; zato poziva Komisijo, naj v oceno učinka vključi naslednje vidike:

a. učinke mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na trajnostne inovacije ter spremembe v trgovinskih tokovih in dobavnih verigah;

b. oceno dodane vrednosti mehanizma v primerjavi z alternativnimi možnostmi;

c. morebitne pilotne sektorje za zgodnje izvajanje, v katerih je mogoče zlahka določiti vsebnost ogljika v blagu;

d. možen učinek na industrijo EU, če bi bil mehanizem osredotočen samo na osnovne materiale, zaradi česar bi se lahko uvoz preusmeril v vmesne in končne proizvode, ki jih mehanizem ne zajema, zlasti če bi mehanizem nadomestil že obstoječe ukrepe za preprečevanje selitve virov CO2;

e. ali in kako bi moral biti elektroenergetski sektor vključen v konkretni primer uvoza visokoogljične električne energije;

f.  možne učinke na podjetja EU z vidika svetovne konkurence, zlasti mala in srednja podjetja, če bi na proizvode vplivale višje cene njihovih sestavnih delov;

g. analizo kombinacije ključnih spremenljivk, med drugim sektorjev, držav in emisij toplogrednih plinov, vključenih v mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ter njihovega razmerja z obstoječimi ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2;

h. posebno obravnavo najmanj razvitih držav in držav v razvoju, s čimer bi se zagotovilo, da mehanizem ne bi negativno vplival na njihov razvoj;

6. ugotavlja, da je treba v oceni učinka skrbno preučiti, kako bi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah vzajemno deloval z obstoječimi ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), med drugim tudi to, ali bi morali sedanji ukrepi ali brezplačne dodelitve pravic dopolnjevati mehanizem v začetni fazi oziroma ali bi jih bilo treba odpraviti, hkrati pa preprečevati dvojno zaščito in diskriminacijo uvoza, in ali bi bilo treba ta mehanizem, da bi se zagotovila njegova skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije, uvesti postopoma ob hkratnem ohranjanju predvidljivosti in stabilnosti za podjetja EU;

7. poudarja, da bo moral mehanizem, kakršen koli že bo, spodbujati gospodarske panoge v EU in tujini k proizvodnji čistih in konkurenčnih izdelkov ter preprečevati selitev virov CO2, ne da bi bile pri tem ogrožene trgovinske priložnosti; poudarja, da bi lahko imel tak mehanizem, če bo uravnotežen in ustrezno izveden, pomembno vlogo v energetsko intenzivnih panogah, kot so jeklarstvo ter industriji cementa in aluminija, saj so ti sektorji trgovinsko bolj izpostavljeni in tudi sodelujejo v sistemu za trgovanje z emisijami;

8. je seznanjen, da je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah del evropskega zelenega dogovora in orodje za doseganje cilja EU, po katerem naj bi najpozneje do leta 2050 povsem odpravili neto emisije toplogrednih plinov; ugotavlja, da bi lahko mehanizem posredno ali neposredno vplival na večino ogljično in trgovinsko intenzivnih industrijskih sektorjev ter da bi se bilo treba med celotnim postopkom z njimi posvetovati; ugotavlja tudi, da bi lahko mehanizem na dobavne verige vplival tako, da bi internalizirale stroške ogljika; poudarja, da bi moral biti mehanizem enostaven za upravljanje ter ne bi smel neupravičeno finančno in upravno obremenjevati podjetij, zlasti malih in srednjih;

9. poziva, naj se prihodki od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah uporabijo za podpiranje svetovnih in evropskih podnebnih ukrepov; predlaga, naj se ti prihodki ponovno vložijo v proračun EU za namene raziskav, inovacij in razvoja ogljično nevtralnih tehnologij v podporo trajnostnemu prehodu industrije ter v podnebno pomoč, da bi se zagotovila skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije;

10. izraža globoko zaskrbljenost zaradi spodkopavanja multilateralnega trgovinskega sistema; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje z vladami naših trgovinskih partneric, da bi zagotovila nadaljnji dialog o tej pobudi ter s tem spodbudila podnebno ukrepanje v Uniji in njenih trgovinskih partnericah; poudarja, da se trgovinska politika lahko uporablja in bi se morala uporabljati za spodbujanje pozitivne okoljske agende in preprečevanje velikih razlik v ravneh okoljevarstvene ambicioznosti med EU in drugimi deli sveta ter da bi moral biti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zasnovan kot ukrep, ki bi dopolnjeval ukrepe iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini; poudarja, da mora biti končni cilj te pobude ukrepanje na svetovni ravni, zaradi katerega mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah ne bo več potreben, saj bo tudi preostali del sveta dosegel raven ambicij, ki si jo je za zmanjšanje emisij CO2 določila EU; zato meni, da bi bilo treba mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obravnavati kot orodje, ki prispeva k hitrejšemu poteku tega procesa, in ne kot orodje protekcionizma; pričakuje, da bo Komisija začela pogajanja o globalnem pristopu v okviru Svetovne trgovinske organizacije ali skupine G20;

11. poziva k oblikovanju metode za izračun vsebnosti ogljika, pri kateri se ne bo razlikovalo med proizvajalci iz EU in proizvajalci iz tretjih držav in po kateri se bo izračunala vrednost, ki bo čim bližje dejanski vsebnosti ogljika v posameznem blagu; opozarja na težave pri izračunih vsebnosti ogljika v proizvodih iz držav članic EU in tretjih držav ter poziva, da si je treba nepretrgoma prizadevati za primerljivost vsebnosti ogljika v proizvodih; poudarja, da bi bila lahko tehnologija za spremljanje in sledenje vsebnosti ogljika v kompleksnih proizvodih in njihove učinkovitosti glede emisij ogljika koristna pri izvajanju mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah za te proizvode; opozarja, da mora mehanizem spodbujati države in proizvajalce k izmenjavi informacij o cenah ogljika in vsebnosti ogljika v proizvodih;

12. meni, da sta mednarodna trgovina in trgovinska politika ključna omogočitvena dejavnika prehoda na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno svetovno gospodarstvo ter kot taka podpirata svetovna prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN in Pariškega sporazuma; meni, da je treba nujno izvesti celovito reformo Svetovne trgovinske organizacije, tako da bo lahko zagotavljala pravično trgovino, hkrati pa se borila proti globalnemu segrevanju; ugotavlja, da pravila sporazuma GATT izvirajo iz leta 1947, in meni, da je treba v sedanjem kontekstu podnebne krize o njih ponovno razmisliti; pričakuje, da bo Komisija sprejela nujne pobude za reformo Svetovne trgovinske organizacije, s katero bi dosegli njeno skladnost s podnebnimi cilji; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev oblikovanja cen CO2 na svetovni ravni ter olajša trgovino s podnebnimi tehnologijami in tehnologijami za varstvo okolja, na primer s pobudami trgovinske politike, kot je sporazum Svetovne trgovinske organizacije o okoljskih dobrinah.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Barry Andrews, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Udo Bullmann, Jordi Cañas, Daniel Caspary, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Raphaël Glucksmann, Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Karin Karlsbro, Maximilian Krah, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Margarida Marques, Gabriel Mato, Sara Matthieu, Emmanuel Maurel, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Sven Simon, Dominik Tarczyński, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Campomenosi, Nicola Danti, Manuela Ripa

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34

+

PPE

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Enikő Győri, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn

S&D

Udo Bullmann, Miroslav Číž, Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Bernd Lange, Margarida Marques, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt

RENEW

Barry Andrews, Jordi Cañas, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Nicola Danti, Marie-Pierre Vedrenne

ID

Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini, Marco Campomenosi

VERTS/ALE

Manuela Ripa, Heidi Hautala, Sara Matthieu

ECR

Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos)

NI

Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó

 

2

ID

Roman Haider, Maximilian Krah

 

5

0

ECR

Geert Bourgeois, Dominik Tarczynski, Jan Zahradil

GUE/NGL

Emmanuel Maurel, Helmut Scholz

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 


MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (11.12.2020)

<CommissionInt>za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</CommissionInt>


<Titre>o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije</Titre>

<DocRef>(2020/2043(INI))</DocRef>

Pripravljavec mnenja (*): <Depute>Luis Garicano</Depute>

 

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

 

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da bi morala biti glavna cilja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah boj proti podnebnim spremembam in podpiranje podnebnih ciljev EU, tako da bi ublažil tveganje selitve virov CO2 ter zagotovil spodbude za naložbe v zeleno in energetsko učinkovito tehnologijo na ravni EU in svetovni ravni, s čimer bi prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni; meni, da bi moral biti končni cilj prizadevanje za učinkovito svetovno podnebno politiko;

2. meni, da bodo za uresničitev nedavno sprejetega cilja evropskega zelenega dogovora, tj. doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, cilja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za najmanj 60 % do leta 2030, ki ga je sprejel Parlament, ter mednarodnih zavez Unije na podlagi Pariškega sporazuma potrebna znatna prizadevanja za razogljičenje na ravni EU, zaradi česar se bo zvišala cena ogljika, ki jo plačujejo domači proizvajalci v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in to verjetno precej nad sedanjo ceno; posledično meni, da bi se lahko povečalo tveganje selitve virov CO2, saj ni določena cena za emisije ogljika na svetovni ravni; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Sveta in Komisije o uvedbi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ki naj bi zagotovil, da bodo uvozne cene odražale vsebnost ogljika v proizvodih, s čimer bo prispeval k enakim konkurenčnim pogojem za domače in tuje proizvajalce ter s tem zagotovil, da podnebni cilji EU ne bodo ogroženi zaradi selitve proizvodnje in večjega uvoza iz držav z manj ambicioznimi podnebno politiko, to pa bo prispevalo k pravičnemu prehodu;

3. ugotavlja, da Komisija zdaj ocenjuje vse možnosti za uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, kar zajema vse od davčnih instrumentov do mehanizmov, ki bi temeljili na EU ETS; poudarja, da se s trošarino (ali davkom) na vsebnost ogljika v vseh porabljenih proizvodih, tako domačih kot uvoženih, ne bi v celoti odpravilo tveganje selitve virov CO2, da bi bila trošarina tehnično zahtevna zaradi zapletenosti sledenja ogljiku v svetovnih vrednostnih verigah in da bi lahko pomenila veliko breme za potrošnike; meni, da je treba pri določanju plačila za vsebnost ogljika v uvoženih proizvodih ustrezno upoštevati stroške ogljika, ki jih plačajo proizvajalci EU, da bi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah upošteval tveganje selitve virov CO2 in bi bil hkrati skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba za skladnost z nediskriminacijskim načelom Svetovne trgovinske organizacije zagotoviti, da bo v mehanizmu določena enotna cena ogljika za domače proizvajalce in uvoznike; meni, da bi stroške ogljika, ki jih plačajo proizvajalci EU, najbolje odražal mehanizem, ki bi temeljil na EU ETS, ter bi zagotavljal tudi samodejno prilagajanje cen in spoštovanje načela nediskriminacije; zato spodbuja Komisijo, naj uvede sistem, kjer bi morali uvozniki kupiti pravice za emisije ogljika, vključene v njihove proizvode; meni, da bi bilo to mogoče doseči bodisi z uvedbo posebnega nabora pravic za uvoz, povezanih s cenami v okviru sistema za trgovanje z emisijami (hipotetični sistem trgovanja z emisijami), bodisi z vključitvijo uvoznikov v sedanji nabor pravic v okviru EU ETS; opozarja, da bi lahko slednje pomenilo dodatne tehnične izzive, na primer, kako zagotoviti stabilnost cen (kar bi se lahko uredilo z zvišanjem obstoječe zgornje meje na ustrezno raven in uporabo rezerve za stabilnost trga) in ali uvesti varovala za preprečitev morebitnih motenj na trgu; priznava, da bi lahko bila fiksna trošarina ali davek na uvoz enostavno orodje ter močan in stabilen signal glede okoljske cene uvoženega ogljika; vendar meni, da bi se tak davek zaradi svoje fiksne narave manj prožno odzival na spreminjajočo se ceno v okviru EU ETS; poudarja, da bi bil spreminjajoč se davek, ki bi samodejno odražal ceno v okviru EU ETS, v praksi enak hipotetičnemu sistemu za trgovanje z emisijami; priznava, da bi, če bi bil mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah fiskalne narave, obstajala možnost za uvedbo mehanizma, ki bi temeljil na členu 192(2) PDEU; vztraja, da je glavni namen mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah varovanje okolja, zato bi morali pri izbiri instrumenta upoštevati predvsem okoljska merila; poudarja, da je treba glede na to z izbranim instrumentom zagotoviti predvidljivo in dovolj visoko ceno ogljika, ki bo spodbujala naložbe v razogljičenje, da bi izpolnili cilje Pariškega sporazuma;

4. meni, da bi se moral mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah po možnosti uporabljati za ves uvoz (od surovin do vmesnih ali končnih proizvodov), tako da bi vključeval osnovne materiale, zajete v EU ETS, da bi preprečili izkrivljanje med proizvodi na notranjem trgu in vzdolž vrednostne verige; priznava, da bi bilo s tehničnega vidika zahtevno, da bi vse osnovne materiale, zajete v EU ETS, vključili že v letu 2023, in razume, da bi lahko v začetni fazi imeli prednost sektorji, za katere se šteje, da jih tveganje selitve virov CO2 najbolj ogroža; kljub temu opozarja Komisijo na škodo, ki bi jo lahko utrpele gospodarske panoge EU, če ne bodo zajeti vsi sektorji EU ETS, in jo poziva, naj predlaga najširše možno sektorsko področje uporabe; poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja postopnega pristopa vključi zavezujoč časovni okvir za razširitev obsega, ki ga zajema mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah;

5. meni, da bi moral mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah po možnosti čim natančneje meriti vsebnost ogljika v uvozu, ki spada na njegovo področje uporabe; kljub temu priporoča, naj se uvede izvedljiv sistem, ki bo objektivno meril vsebnost ogljika v uvozu na podlagi sestave osnovnih materialov (kot je opisano v predlogu Evropskega ekonomsko-socialnega odbora); opozarja, da bi se s to oceno ugotovila količina vsakega osnovnega materiala, ki je zajet v EU ETS, ki bi se pomnožila s privzeto vrednostjo ogljične intenzivnosti; vendar poudarja, da bi morali imeti uvozniki možnost, da v skladu s standardi EU za spremljanje, poročanje in preverjanje EU ETS dokažejo, da je vsebnost ogljika v njihovih proizvodih manjša od navedenih vrednosti, in uporabijo ustrezno prilagojeno ceno, ki jo je treba plačati, da bi spodbudili inovacije in naložbe v trajnostne tehnologije po vsem svetu; meni, da to ne bi smelo nesorazmerno obremeniti malih in srednjih podjetij; poudarja, da bo treba izvajanje mehanizma podpreti z naborom standardov EU, ki bodo preprečevali njegovo kršitev ali zlorabo, za njegovo uporabo pa bo potrebna trdna in neodvisna infrastruktura;

6. predlaga, naj izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah vodi v postopno opuščanje brezplačnega dodeljevanja pravic, dokler ne bodo v celoti odpravljene, in sicer po ustreznem prehodnem obdobju, saj bi moral mehanizem zagotoviti, da bodo morali proizvajalci in uvozniki v EU plačati enake stroške ogljika na trgu EU; poudarja, da je treba v prehodnem obdobju, ki bo združljivo s predvidljivim časovnim okvirom, postopno opustiti brezplačne dodelitve pravice; meni, da bi bilo treba s prehodnim obdobjem zagotoviti regulativno varnost za industrijske panoge, ki intenzivno porabljajo vire in energijo; poudarja, da ne bi smelo biti dvojne zaščite in da mora biti mehanizem skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije; meni, da bi bilo zato treba v okviru mehanizma od plačljivega zneska, ki se zaračuna uvoznikom, odšteti vrednost brezplačnih dodelitev pravic, da bi se lahko mehanizem uporabljal sočasno z brezplačnim dodeljevanjem pravic, ne da bi to pomenilo dvojno nadomestilo, hkrati pa bi bila zagotovljena skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije; opozarja, da bi morali to postopno opuščanje spremljati podporni ukrepi za izvoz, ki bi bili skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije in okoljskimi cilji EU; poziva Komisijo, naj oceni uvedbo delnih izvoznih rabatov po logiki sedanjih meril za ogljično najučinkovitejše proizvajalce, pri čemer naj se ne povrne več kot aktualna raven brezplačnih dodelitev pravic, in sicer zato, da bi ohranili močne spodbude za razogljičenje in hkrati zagotovili enake konkurenčne pogoje za izvoz EU;

7. poudarja, da bi bilo treba z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah zagotoviti, da se uvoznikom iz tretjih držav ne bi dvakrat zaračunala vsebnost ogljika v njihovih proizvodih, s čimer bi zagotovili, da bodo obravnavani enakopravno in nediskriminatorno; poziva Komisijo, naj skrbno oceni, kakšen bi bil učinek različnih oblik mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na najmanj razvite države;

8. poziva, naj se izkupiček od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah šteje za prihodek EU;

9. meni, da zgornji predlog zagotavlja trdno podlago za skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije, saj ne razlikuje med proizvajalci in uvozniki (ali med posameznimi proizvajalci oziroma uvozniki), temelji na preglednih in znanstvenih objektivnih merilih ter izpolnjuje svoj glavni cilj, tj. varstvo okolja in zdravja; poziva Komisijo, naj sodeluje v dvo- in večstranskih razpravah s trgovinskimi partnerji, da bi olajšala izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in preprečila povračilne ukrepe; vztraja, da mora Komisija pospešiti delo v zvezi z okoljsko trajnostnostjo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, da bi se mednarodno trgovinsko pravo uskladilo s podnebnimi cilji Pariškega sporazuma; poziva Komisijo, naj vključi Parlament v vse faze postopka razvoja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah; poziva k vzpostavitvi mehanizma za spremljanje in postopka pregleda, v katerega bo Parlament vključen v največji možni meri.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

7

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Jonás Fernández, Raffaele Fitto, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Billy Kelleher, Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Antonio Maria Rinaldi, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marc Angel, Manon Aubry, Gabriele Bischoff, Damien Carême, Eugen Jurzyca, Chris MacManus, Margarida Marques, Andreas Schwab

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

GUE/NGL

Manon Aubry, José Gusmão

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Frances Fitzgerald, José Manuel García Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Andreas Schwab, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Billy Kelleher, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon Courtin

S&D

Marc Angel, Marek Belka, Gabriele Bischoff, Jonás Fernández, Aurore Lalucq, Margarida Marques, Pedro Marques, Csaba Molnár, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

Verts/ALE

Damien Carême, Sven Giegold, Claude Gruffat, Philippe Lamberts, Kira Marie Peter Hansen, Ernest Urtasun

 

7

ECR

Derk Jan Eppink, Eugen Jurzyca, Roberts Zīle

ID

Gunnar Beck, Jörg Meuthen

NI

Levteris Nikolau Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

PPE

Enikő Győri

 

8

0

ECR

Raffaele Fitto, Johan Van Overtveldt

GUE/NGL

Chris MacManus

ID

Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

Renew

Caroline Nagtegaal

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (11.12.2020)

<CommissionInt>za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</CommissionInt>


<Titre>o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije</Titre>

<DocRef>(2020/2043(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Elisabetta Gualmini</Depute>

 

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. želi spomniti, da je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah že dolgo kandidat za resničen zeleni vir prihodkov iz lastnih sredstev za proračun EU in je bil vključen v ožji izbor možnosti za košarico novih virov lastnih sredstev v zakonodajni resoluciji Parlamenta z dne 16. septembra 2020[10];

2. priznava, da mora biti temeljni namen mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah varstvo podnebja, blaženje težav s selitvami virov CO2, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za stroške razogljičenja ter povečanje povpraševanja po nizkoogljičnih proizvodih in postopkih, pa tudi preprečevanje izkrivljanja konkurence in trgovine ter ohranjanje konkurenčnosti industrije EU; poudarja, da bo mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah EU pomagal doseči njene podnebne cilje, hkrati pa bo zagotovil enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini, zmanjšal selitev proizvodnje v tretje države z manj ambicioznimi okoljskimi predpisi in zagotovil spoštovanje načela „onesnaževalec plača“, da bi preostali svet spodbudili k podnebnim ukrepom v skladu s Pariškim sporazumom in evropskim zelenim dogovorom; meni, da bo končni rezultat uvedbe mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah povečanje inovacij in naložb v bolj zelene tehnologije; poudarja tudi, da je treba v njegovo zasnovo čim celoviteje vključiti okoljske vidike;

3. poziva Komisijo, naj pred predložitvijo zakonodajnega predloga izvede poglobljeno oceno učinka različnih zasnov za izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah; poziva, naj se v tej oceni učinka vse od začetka upoštevajo različni scenariji, med drugim zmožnost, da se zajamejo vsi sedanji in morebitni prihodnji sektorji sistema za trgovanje z emisijami, ter posebne značilnosti sektorjev, ki jih bo mehanizem lahko zajemal; meni, da je treba v oceni nujno analizirati učinek različnih zasnov na njihovo zmožnost, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, ter njihove gospodarske in družbene posledice za industrijski sektor EU s poudarkom na MSP, konkurenčnosti izvoznikov EU ter morebitnih protiukrepih tretjih držav in njihovih dobaviteljev proti industriji EU; obenem verjame, da bi bilo treba v oceni učinka preučiti tudi prednosti in verjetne posledice izvoznih rabatov (tudi v primeru postopne uvedbe) v sektorjih, ki so vključeni v mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, in tistih, ki niso vključeni vanj, ter njihovo dopolnjevanje z ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS), da bi ohranili močne pobude za razogljičenje in zagotovili enake konkurenčne pogoje za blago EU na trgih tretjih držav; poudarja, da je nujno oceniti učinek vsake od možnosti na življenjski standard potrošnikov, zlasti tistih, ki spadajo v ranljivejše skupine, in njen učinek na prihodek; poziva Komisijo, naj v oceno učinka vključi tudi vpliv uporabe prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, kot lastnih sredstev na proračun EU, glede na izbrano zasnovo in pogoje;

4. poudarja, kako pomembno je preprečiti izkrivljanje notranjega trga in protekcionistične ukrepe proti EU; ugotavlja, da večje ambicije EU na področju podnebnih sprememb povzročajo večje tveganje selitve virov CO2, ker imajo tretje države ohlapnejše okoljske standarde in manj ambiciozne podnebne ukrepe; poziva Komisijo, naj zato v vseh svojih politikah zagotovi popolno zaščito pred selitvijo virov CO2; predlaga nediskriminatoren in napreden mehanizem, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije, in odločno spodbuja Komisijo, naj bo še naprej odprta za večstranski pristop, ki bi lahko učinkovito prispeval h globalnim podnebnim ukrepom v skladu s Pariškim sporazumom in preprečil povračilne ukrepe proti gospodarstvu EU; hkrati spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za večstranske reforme Svetovne trgovinske organizacije, ki bi mednarodno trgovinsko pravo uskladile s cilji Pariškega sporazuma; meni, da je glede na svetovno pandemijo in posledično gospodarsko krizo vse bolj nujen razvoj mednarodnih politik, ki lahko potrebne podnebne ukrepe uskladijo z industrijsko konkurenčnostjo in pravično trgovino;

5. priznava, da bi se lahko mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah izvajal kot razširitev sedanjega sistema carin ali kot dopolnilni sistem v okviru obstoječega sistema za trgovanje z emisijami; poudarja, da bi bila lahko oba pristopa v celoti skladna s pobudo o uvedbi novih virov lastnih sredstev; poudarja, da bi drugi model, ki bi bil centraliziran v skladu s standardi ETS za sektorje, materiale in cene ogljika, olajšal uvedbo enakih ravni oblikovanja cen ogljika za proizvode EU in proizvode iz ostalega sveta ter tako zagotovil poštene enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije, zlasti členom III splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT); poudarja, da bi bila lahko prvotna zasnova mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah omejena na določene sektorje gospodarstva, izbrane na podlagi ocene učinka, vendar bi moral končni mehanizem sčasoma zajemati čim večji delež uvoza;

6. želi spomniti, da so Parlament, Svet in Komisija v Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, dosegli soglasje o uvedbi novih virov lastnih sredstev, vključno z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi usmerjanje finančnih tokov iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v proračun EU pomagalo blažiti težave na področju davčne enakosti in pravično razdeliti učinek med državami članicami ter zagotoviti poenostavljeno strukturo z minimalnimi upravnimi stroški; zato ugotavlja, da bi opredelitev prilivov kot lastnih sredstev EU zmanjšala delež prispevkov na podlagi BND pri financiranju proračuna EU in tako pomagala pri vzajemnem prevzemanju učinka mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na pravičen način v vseh državah članicah; meni, da bodo morebitni prihranki na nacionalni ravni zaradi manjših prispevkov na podlagi BND državam članicam omogočili večji fiskalni manevrski prostor; poudarja, da bi bilo treba hkrati z izvajanjem mehanizma odpraviti okolju škodljive subvencije za energetsko intenzivne industrijske panoge, zlasti davčne oprostitve in olajšave za energijo, ki jo uporabljajo energetsko intenzivne panoge;

7. pozdravlja dejstvo, da bo mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, če bo postal osnova za lastna sredstva v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom, tesneje uskladil prihodkovno stran proračuna EU s strateškimi cilji politik, kot so evropski zeleni dogovor, boj proti podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo in pravičen prehod, s čimer bo tudi ustvarjal dodatne koristi, spodbude in dodano vrednost EU; meni, da bi bili prihodki od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah po svoji naravi in izvoru tesno povezani s podnebnimi politikami, zunanjimi mejami in trgovinsko politiko na ravni EU ter bi zato predstavljali zelo primerno osnovo za vir lastnih sredstev EU; poudarja, da se prihodki od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah zato zaradi okoljske celovitosti ne bi uporabljali za subvencioniranje politik ali ukrepov, ki so v nasprotju s Pariškim sporazumom in cilji evropskega zelenega dogovora;

8. poudarja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov iz uvoza upoštevati na podlagi preglednih in zanesljivih referenčnih vrednosti za posamezne proizvode, ki prikazujejo povprečne emisije toplogrednih plinov iz posameznih proizvodov na svetovni ravni, ter pri tem upoštevati različne proizvodne metode z različno intenzivnostjo emisij; meni, da bi bilo treba pri oblikovanju cen ogljika iz uvoza upoštevati tudi intenzivnost emisij CO2 v elektroenergetskem omrežju posamezne države;

9. ugotavlja, da različne previdne ocene prihodkov segajo od 5 do 14 milijard EUR na leto, odvisno od obsega in zasnove novega instrumenta; poudarja, da je proračun EU v vsakem primeru edinstveno primeren za absorbiranje nihanj v prihodkih ali celo dolgoročnih regresivnih učinkov;

10. je odločen zagotoviti, da bodo lastna sredstva na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah del košarice virov lastnih sredstev, ki bodo zadostovali za kritje vseh pričakovanih odhodkov za stroške glavnice in obresti posojil v okviru instrumenta Evropske unije za okrevanje, ob upoštevanju načela univerzalnosti; poleg tega opozarja, da mora morebitni presežek iz načrta za odplačilo dolgov ostati v proračunu EU kot splošni prihodek; poudarja, da bi bilo kakršno koli namensko dodeljevanje prihodkov od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v nasprotju z Medinstitucionalnim sporazumom, sklepom o virih lastnih sredstev in finančno uredbo;

11. poudarja, da bi lahko uvedba košarice novih lastnih sredstev, kot je določeno v časovnem načrtu za uvedbo novih virov lastnih sredstev v Medinstitucionalnem sporazumu, omogočila boljše usmerjanje odhodkov na ravni Unije v prednostna področja in skupne javne dobrine, ki bi bilo učinkovitejše od nacionalne porabe; opozarja, da bi lahko v primeru, kadar ena od treh institucij ne bi spoštovala pogojev, dogovorjenih v okviru Medinstitucionalnega sporazuma, drugi dve instituciji zoper njo sprožili pravni postopek;

12. poziva institucije k dejavnim nadaljnjim ukrepom v skladu z duhom in črko načrta za uvedbo novih lastnih sredstev v okviru Medinstitucionalnega sporazuma, ki določa, da naj to novo lastno sredstvo začne veljati najpozneje 1. januarja 2023.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Vlad Gheorghe, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Ioannis Lagos, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann, Niclas Herbst, Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

 

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

Verts/ALE

Rasmus Andresen, Damian Boeselager, David Cormand, Francisco Guerreiro

GUE/NGL

Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

ID

Hélène Laporte

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Herbert Dorfmann, José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Rainer Wieland, Angelika Winzig

Renew

Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds

S&D

Robert Biedroń, Paolo De Castro, Eider Gardiazabal Rubial, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs

 

2

-

ID

Joachim Kuhs

NI

Joanis Lagos (Ioannis Lagos)

 

4

0

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca, Johan Van Overtveldt

ID

Anna Bonfrisco

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (17.12.2020)

<CommissionInt>za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</CommissionInt>


<Titre>za mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije</Titre>

<DocRef>(2020/2043(INI))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Jens Geier</Depute>

 

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker člen XX Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) članicam Svetovne trgovinske organizacije (STO) omogoča izvajanje ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin (b) ali naravnih virov (g);

1. pozdravlja Pariški sporazum kot mednarodno zavezo za boj proti podnebnim spremembam in poudarja, da je treba izvesti temeljito oceno združljivosti vseh mednarodnih pravilnikov s temi podnebnimi cilji; ugotavlja, da je EU odgovorna za 9 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in je na svetovni ravni na tretjem mestu po ustvarjenih emisijah toplogrednih plinov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na mednarodni ravni ni dovolj ambicioznih podnebnih prizadevanj in ukrepov za izvajanje sklepov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, ter da so ZDA odstopile od navedenega sporazuma;

2. v zvezi s tem pozdravlja evropska prizadevanja, kot sta uvedba evropskega zelenega dogovora in cilja, da se najpozneje do leta 2050 doseže stroškovno učinkovit, pravičen, socialno uravnotežen in pošten prehod, ki bo privedel do podnebne nevtralnosti; poudarja, da je treba ohraniti 60-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2030, hkrati pa zagotoviti dosledno uporabo načela „onesnaževalec plača“;

3. meni, da asimetrični ukrepi za varstvo podnebja ne zadostujejo za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da se trgovinska politika lahko uporablja in bi se morala uporabljati za spodbujanje pozitivne okoljske agende, ob tem pa ohranjati konkurenčnost EU, ter za preprečevanje velikih razlik v okoljskih ambicijah med EU in drugimi deli sveta; meni tudi, da se z mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), lahko spodbudita nizkoemisijski uvoz v EU ter oblikovanje nizkoemisijskih tehnologij in izdelkov v EU, kar bi privedlo do nujno potrebnega zmanjšanja uvoženih emisij EU; meni, da bi mehanizem lahko privedel do večjih mednarodnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in bi bil prvi korak k mednarodnemu oblikovanju cen ogljika, če bo njegovo izvajanje sorazmerno in uravnoteženo; ugotavlja tudi, da bi mehanizem moral privesti do pozitivnega cikla za boj proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni, na primer z njegovo vključitvijo v pogajanja o večstranskih okoljskih sporazumih;

4. ugotavlja, da je EU največja uvoznica ogljika na svetu in da je vsebnost ogljika v blagu, izvoženem iz EU, precej nižja od vsebnosti ogljika v uvoženem blagu; na podlagi tega sklepa, da so evropska prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam večja od povprečnih mednarodnih prizadevanj; poudarja, da je za merjenje splošnega vpliva Unije na podnebje potrebna zanesljiva metoda poročanja, pri kateri se upoštevajo emisije uvoženega blaga in storitev v EU;

5. poudarja, da je glavni cilj mehanizma spodbujati doseganje ogljične nevtralnosti in mednarodna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da bi moral mehanizem evropski industriji omogočiti, da bi znatno prispevala k uresničevanju podnebnih ciljev EU, tretjim državam pa, da bi znatno prispevale k uresničevanju mednarodnih podnebnih ciljev, s spodbujanjem znatnih prizadevanj za razogljičenje proizvodnih procesov, ter dodaja, da bi se morali tako ustvariti enaki konkurenčni pogoji za evropsko industrijo; nadalje opozarja, da je treba pri izračunu za oblikovanje cen vsebnosti ogljika upoštevati emisije iz prometa pri uvozu; meni, da mora obseg mehanizma zajemati čim večji del ogljičnega odtisa izdelka, na primer z vključitvijo emisij iz energije pri proizvodnji in nazadnje vzdolž vrednostne verige, ob tem pa ne sme povzročati izkrivljanja na notranjem trgu, zlasti na trgih nižje v prodajni verigi;

6. poudarja, da bo mehanizem zaradi zadostnih mednarodnih podnebnih prizadevanj, kot so zanesljivo, razširjeno in dosledno oblikovanje cen ogljika na mednarodni ravni ter popolnoma konkurenčne nizkoemisijske tehnologije, izdelki in proizvodni postopki, sčasoma postal zastarel; meni, da so podnebne spremembe svetovni problem, za katerega so potrebne globalne rešitve, in da bi zato morala EU še naprej podpirati vzpostavitev svetovnega okvira za oblikovanje cen CO2 v skladu s členom 6 Pariškega sporazuma; spodbuja Komisijo, naj mehanizem oblikuje z jasnim in ambicioznim časovnim okvirom za njegovo izvajanje in razvoj; opozarja, da so nekatere tehnične rešitve za zmanjšanje emisij CO2 še vedno v pilotni fazi, in zato poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za njihov nadaljnji razvoj; poziva Komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjeno in pravočasno zaščito pred selitvijo virov CO2 za vse sektorje, ki se obravnavajo kot ogroženi; nazadnje poziva Komisijo, naj mehanizem oblikuje kot del celovitega in dolgoročno usmerjenega svežnja politik, ki je skladen z doseganjem visoko energijsko učinkovitega in z viri gospodarnega gospodarstva z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, in sicer najpozneje do leta 2050;

7. poudarja, da bi moral biti mehanizem del širšega sklopa politik in dopolnilnih ukrepov za omogočanje in spodbujanje naložb v nizkoogljične industrijske procese, zmanjšanje intenzivnosti emisij v industriji ter spodbujanje ukrepov za energijsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije; meni, da mora mehanizem spremljati industrijska politika, ki bo okoljsko ambiciozna, gospodarsko sprejemljiva in socialno pravična ter bo krepila odpornost in svetovno konkurenčnost; nadalje predlaga, naj se spodbujajo prenova stavbnega fonda, zamenjava gradbenih surovin, izvajanje mehanizma za pravični prehod, pobude za nakup nizkoogljičnih materialov prek javnih naročil ter močne javne inovacijske politike, pri katerih je izključena podpora tehnologijam, vezanim na fosilna goriva; poudarja, da je treba v skladu z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo razmisliti o dopolnilni vlogi izboljšanih standardov za izdelke;

8. želi spomniti na rezultate, ki jih je Unija dosegla s pravili o zahtevah za izdelke in označevanju, s katerimi je spodbudila odgovorno porabo, vključila evropske državljane ter podprla industrijsko konkurenčnost in inovacije; poziva Komisijo, naj preuči sorodne politike o izdelkih, ki bi lahko spodbudile nove standarde in ustvarile vodilne trge za nizkoogljične izdelke in tehnologije, gospodarne z viri, da bi zagotovili prehod na trajnostno gospodarstvo ter prispevali k zagotavljanju minimalnih negativnih vplivov uporabe izdelkov na okolje;

9. poudarja, da se lahko zaradi asimetričnih podnebnih ukrepov na svetovni ravni in zlasti zaradi premalo ambicioznih podnebnih ukrepov evropskih trgovinskih partneric poveča tveganje za selitev virov CO2, ki bi privedla do povečanja svetovnih emisij in konkurenčno slabšega položaja evropske industrije na mednarodnih trgih, ter da bi zato ti ukrepi lahko ogrozili evropska delovna mesta in vrednostne verige; poudarja, da je evropska industrija izpostavljena vse večjemu gospodarskemu pritisku zaradi poceni uvoza iz trgovinskih partneric in krize zaradi covida-19; zato poziva Komisijo, naj pri zasnovi mehanizma zagotovi bolj ciljno usmerjeno in učinkovito zaščito pred podnebnimi spremembami in selitvijo virov CO2;

10. poudarja, da je preprečevanje tveganja selitve virov CO2 povezano z ohranitvijo industrijske konkurenčnosti EU ter preprečevanjem prenosa emisij v tretje države s preselitvijo industrijskih dejavnosti, naložb in delovnih mest; poudarja, da bi morale biti dejavnosti za preprečevanje vsakršnega tveganja selitve virov CO2 skladne s podnebnimi cilji; poudarja, da so strateški sektorji še posebej izpostavljeni v smislu vpliva na njihovo proizvodno in naložbeno zmogljivost; poudarja, da je treba oceniti možna tveganja preselitve proizvodnje zunaj EU ter njenega oddajanja v zunanje izvajanje; poleg tega opozarja, da je treba za vlade in izvoznike tretjih držav ustvariti spodbude za zmanjšanje emisij;

11. opozarja, da morajo biti podnebna in industrijska politika EU ter cilj EU za ohranitev in povečanje trajnostne gospodarske rasti tesno povezani; poudarja, da je treba morebiten mehanizem vključiti v našo industrijsko strategijo, kar bo gospodarske panoge spodbudilo k proizvodnji čistih in konkurenčnih izdelkov;

12. predlaga, naj bo mehanizem progresiven in sektorski, tako da bo po temeljiti oceni učinka najprej zajemal sektorje z največjo vsebnostjo ogljika in intenzivnostjo trgovine, kot so energetsko intenzivne industrije jekla, cementa in aluminija, elektroenergetski sektor ter industrija plastike, kemična industrija in industrija gnojil, ter se nato sčasoma razširil še na ostale; meni, da bi lahko taka zasnova zmanjšala mednarodne povračilne ukrepe in bila preskusna faza za evropsko industrijo; vendar poudarja, da to ne bi smelo povzročiti izkrivljanja notranjega trga ali prevelikega upravnega bremena, ki bi lahko omejili pošteno, odprto in na pravilih temelječo tržno konkurenco ter še posebej negativno vplivali na mala in srednja podjetja, ali postati orodje za protekcionizem;

Trgovinski vidiki

13. poudarja, da bi morala imeti evropska industrija, vključno z malimi in srednjimi podjetji, za ohranjanje konkurenčnosti možnost dostopa do globalne dobavne verige in svetovnih trgov; izraža globoko zaskrbljenost zaradi posledic erozije večstranskega trgovinskega sistema, pogostejših trgovinskih ovir in trgovinskih sporov za evropsko trgovinsko bilanco; vztraja, da bi bilo treba mehanizem zasnovati tako, da bi se zmanjšalo tveganje ponovnih trgovinskih sporov; zato poziva Komisijo, naj uporabi večstranski pristop, ne da bi to vplivalo na učinkovitost mehanizma, z nadaljnjimi dialogi z mednarodnimi trgovinskimi partnericami, zlasti tistimi, ki imajo drugačen pristop k varstvu podnebja, da se preprečijo morebitni mednarodni povračilni ukrepi zoper EU;

14. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo mehanizem nediskriminatoren in združljiv s pravnim redom STO in določbami v trgovinskih sporazumih EU, po možnosti z uporabo člena XX(b) in (g) sporazuma GATT; spodbuja Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini ob upoštevanju položaja EU kot največjega trgovinskega sistema na svetu; poudarja, da je treba ustrezno upoštevati načela prostega in pravičnega svetovnega trga;

15. poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja svetovni okvir za oblikovanje cen CO2 ter olajša trgovino s podnebnimi tehnologijami in tehnologijami za varstvo okolja, na primer s pobudami trgovinske politike, kot je sporazum STO o okoljskih dobrinah; poudarja, da ima lahko Unija pionirsko vlogo, in sicer tako, da v svoje trgovinske sporazume vključi ambiciozna poglavja o energiji in trajnostnosti;

Metodologija

16. poudarja, da bi moral ustrezno delujoč mehanizem zagotoviti zmanjšanje emisij, uvoženih v EU, in najučinkovitejše varstvo podnebja pred tveganjem selitve virov CO2 ob upoštevanju pravil STO; poudarja, da bi moral biti mehanizem zasnovan tako, da bi se zagotovila njegova učinkovita in preprosta uporaba ter da bi se hkrati preprečilo ravnanje, kot je premeščanje virov ali uvoz polizdelkov ali končnih izdelkov, ki ne bi bili zajeti z mehanizmom;

17. meni, da bi bilo treba dejansko vsebnost ogljika v uvoženem blagu čim bolj upoštevati v metodi izračuna, pri tem pa se evropski industriji ne bi smele povzročiti dodatne težave in se je ne bi smelo dodatno prikrajšati; opozarja, da je zaradi mednarodnih vrednostnih verig zbiranje preverjenih in zanesljivih podatkov o vsebnosti ogljika v končnih ali vmesnih izdelkih težavno; zato poziva Komisijo, naj oceni tehnično izvedljivost in razpoložljivost zanesljivih podatkov uvoznikov in izvoznikov, na primer s preučitvijo možnosti naprednih tehnologij, kot so blokovne verige, ter po potrebi predlaga rešitve; zato poudarja, kako pomembno je vzpostaviti temeljit sistem spremljanja, poročanja in preverjanja, da bi ocenili učinkovitost mehanizma; meni, da bi bilo lahko neodvisno zunanje preverjanje ustrezno orodje za zagotavljanje zanesljivosti podatkov;

18. poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično svetovanje in podporo gospodarskim panogam doma in v tujini, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri vzpostavljanju zanesljivih sistemov za obračunavanje emisij toplogrednih plinov pri uvozu, da bi ohranili močno evropsko industrijo, ne da bi povzročili tehnične ovire za trgovinske partnerice; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvozniki lahko dokazovali nizko vsebnost ogljika v svojih izdelkih, kar jim bo omogočilo znižanje ali oprostitev plačila za ogljik za te izdelke; poziva Komisijo, naj zagotovi izvedljivost in skladnost s sistemom EU za trgovanje z emisijami;

19. nadalje ugotavlja, da mehanizem ne bi smel povzročiti podrejenega konkurenčnega položaja med konkurenčnimi materiali, da bi preprečili nepošteno konkurenco na evropskem trgu; poudarja, da podnebju najprijaznejši materiali ne bi smeli biti v podrejenem konkurenčnem položaju;

20. meni, da bi bilo treba pri uporabi mehanizma upoštevati poseben položaj najmanj razvitih držav, ki v preteklosti niso povzročale veliko emisij; poudarja, da mehanizem ne bi smel ovirati njihovega trajnostnega razvoja ter da se njihovega položaja ne bi smelo dodatno poslabšati s preselitvijo gospodarskih panog, ki onesnažujejo ter škodijo okolju in lokalnemu prebivalstvu;

21. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bil mehanizem pogojen s postopnim opuščanjem brezplačne dodelitve pravic, ki bi se ohranile v prehodnem obdobju, dokler mehanizem ne bi bil v celoti uveden in učinkovit; poudarja, da ne bi smelo biti dvojne zaščite in da mora biti mehanizem skladen s pravili STO;

22. poziva Komisijo, naj pri zasnovi mehanizma oceni možnost uvedbe izvoznih rabatov, ki bi bili v celoti skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije, za industrijske akterje z največjo učinkovitostjo glede emisij CO2;

23. poudarja, da se glede na njegovo resolucijo z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor[11] in zakonodajno resolucijo, sprejeto na plenarnem zasedanju 16. septembra 2020, o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[12] prihodki od mehanizma obravnavajo kot lastna evropska sredstva;

24. poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem predlogu upošteva socialno razsežnost mehanizma, da bi se zagotovila pravična porazdelitev bremena; ugotavlja, da bi lahko mehanizem privedel do višjih cen izdelkov za potrošnike; poudarja, da ne bi smel dodatno obremeniti kupne moči potrošnikov, zlasti tistih z nizkimi dohodki; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo morebitne učinke na življenjski standard, zlasti življenjski standard ranljivih skupin in v državah članicah, ki so močno odvisne od uvoza iz tretjih držav, ter naj sprejmejo učinkovite ukrepe za podporo gospodinjstvom z nizkimi dohodki in si prizadevajo za nadomestitev tveganja morebitnega zvišanja cene uvoženega blaga, ki bi izhajalo iz izvajanja mehanizma;

25. poziva Komisijo, naj pred predstavitvijo zakonodajnega predloga izvede temeljito oceno učinka vseh razpoložljivih možnosti za različne mehanizme, zasnove in alternative, da bi ocenili, v kakšnem obsegu spodbujajo mednarodne podnebne ukrepe in preprečujejo tveganje selitve virov CO2 in naložb, ter ugotovili, kateri instrument je najučinkovitejši pri uresničevanju svetovnih podnebnih ambicij; svetuje Komisiji, naj pri izbiri oblike mehanizma kot vodilni dejavnik upošteva doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050;

26. poziva Komisijo, naj v oceni učinka opredeli ukrepe za sektorje, v katerih je tveganje selitve virov CO2 največje, ter pri tem upošteva njihovo konkurenčnost; poziva Komisijo, naj oceni učinke mehanizma na trgovinske partnerice, vključno s sosednjimi državami in državami v razvoju; poziva Komisijo, naj rezultate ocene učinka objavi čim prej in pred objavo svojega zakonodajnega predloga;

27. poziva k posebni oceni učinka mehanizma na mala in srednja podjetja ter konkurenco na notranjem trgu; poziva, naj se po potrebi oblikuje podporni mehanizem za mala in srednja podjetja, da bi se uspešno prilagodila novim tržnim razmeram, s čimer bi preprečili, da bi bila žrtev nepoštenih praks večjih udeležencev na trgu;

28. poudarja, da ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zastopanosti evropskih državljanov in njihovih interesov ter prispevanju k uresničevanju prednostnih nalog EU, kot so varstvo podnebja, trajnostna rast in mednarodna konkurenčnost; zato poziva Komisijo in Svet, naj Parlament kot sozakonodajalca v celoti vključita v zakonodajni postopek za vzpostavitev mehanizma.


 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15. 12. 2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

32

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ciarán Cuffe, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Eva Maydell, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Tsvetelina Penkova, Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Jérôme Rivière, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Damien Carême, Eleonora Evi, Klemen Grošelj, Alicia Homs Ginel, Elena Lizzi

 

 


 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37

+

PPE

François-Xavier Bellamy

S&D

Carlo Calenda, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Alicia Homs Ginel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Tsvetelina Penkova, Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

RENEW

Nicola Beer, Nicola Danti, Valter Flego, Claudia Gamon, Klemen Groselj, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen

Verts/ALE

François Alfonsi, Damien Carême, Ciarán Cuffe, Eleonora Evi, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Marie Toussaint

GUE/NGL

Manuel Bompard

NI

Clara Ponsatí Obiols

 

32

-

PPE

Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyurk, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

ID

Paolo Borchia, Markus Buchheit, Elena Lizzi, Isabella Tovaglieri

ECR

Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Robert Roos, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

NI

Andrea Caroppo

 

4

0

RENEW

Bart Groothuis

ID

Thierry Mariani, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

5.2.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

58

8

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Androulakis, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurélia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Cyrus Engerer, Eleonora Evi, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Karin Karlsbro, Petros Kokkalis, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Petar Vitanov, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manuel Bompard, István Ujhelyi, Inese Vaidere

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

NI

Ivan Vilibor Sinčić

PPE

Traian Băsescu, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth, Inese Vaidere, Pernille Weiss, Michal Wiezik

Renew

Pascal Canfin, Martin Hojsík, Jan Huitema, Karin Karlsbro, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Cyrus Engerer, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Günther Sidl, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tiemo Wölken

The Left

Malin Björk, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace

Verts/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Grace O'Sullivan, Jutta Paulus

 

8

-

ECR

Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Rob Rooken, Alexandr Vondra, Anna Zalewska

The Left

Manuel Bompard

 

10

0

ID

Simona Baldassarre, Aurelia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Teuvo Hakkarainen, Joëlle Mélin, Luisa Regimenti, Silvia Sardone

PPE

Esther de Lange

Renew

Andreas Glück

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

[4] Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 8. oktobra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), Sprejeta besedil, P9_TA(2020)0253.

[5] Svetovna meteorološka organizacija, „Statement on the state of the global climate in 2019“ (Stanje svetovnega podnebja v letu 2019).

[6] Fezzigna, P., Borghesi, S., Caro, D., „Revising Emissions Responsibilities through Consumption-Based Accounting: A European and Post-Brexit Perspective“ (Ponovni pregled odgovornosti glede zmanjšanja emisij: sistem računovodstva na podlagi porabe: evropska perspektiva in obeti po brexitu), revija Sustainability, 17. januar 2019.

[7] Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 18/2020.

[8] Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),“CO2 emissions embodied in international trade and domestic final demand: methodology and results using the OECD input-output database“ (Emisije CO2, vključene v mednarodno trgovino in domače končno povpraševanje: metodologija in rezultati na podlagi večdržavne podatkovne zbirke vložkov in izložkov OECD), 23. november 2020.

[9] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0358.

[10] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.

[11] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

[12] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov