Postopek : 2019/2170(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0041/2021

Predložena besedila :

A9-0041/2021

Razprave :

PV 25/03/2021 - 8
CRE 25/03/2021 - 8

Glasovanja :

PV 25/03/2021 - 10
PV 25/03/2021 - 17
CRE 25/03/2021 - 17

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0112

<Date>{10/03/2021}10.3.2021</Date>
<NoDocSe>A9-0041/2021</NoDocSe>
PDF 206kWORD 67k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o poročilih Komisije o Albaniji za leti 2019 in 2020</Titre>

<DocRef>(2019/2170(INI))</DocRef>


<Commission>{AFET}Odbor za zunanje zadeve</Commission>

Poročevalka: <Depute>Isabel Santos</Depute>

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilih Komisije o Albaniji za leti 2019 in 2020

(2019/2170(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani[1],

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, sklepov Sveta z dne 18. junija 2019 in sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019, s katerimi so bile preložene odločitve o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo,

 ob upoštevanju skupne izjave članic Evropskega sveta z dne 26. marca 2020 o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, v katerih so podprle sklepe Sveta z dne 25. marca 2020 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter Solunske agende za Zahodni Balkan,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2019 (COM(2019)0260), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2019 (SWD(2019)0215),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2020 (COM(2020)0660), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2020 (SWD(2020)0354),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0608),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

 ob upoštevanju vrha EU–Zahodni Balkan, ki je potekal 10. novembra 2020 v Sofiji v okviru berlinskega procesa;

 ob upoštevanju zaključkov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, med katerimi je bil tudi sklep, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v EU,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o krepitvi svobode medijev: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo[3],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

 ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

 ob upoštevanju izjave, sprejete v Zagrebu na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je potekal prek videokonference 6. maja 2020,

 ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev ODIHR (Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)) z dne 5. septembra 2019 o lokalnih volitvah v Republiki Albaniji, ki so potekale 30. junija 2019, ter skupnega mnenja Beneške komisije in OVSE/ODIHR z dne 11. decembra 2020 o spremembah albanske ustave 30. julija 2020 in volilnega zakonika,

 ob upoštevanju letnega delovnega programa skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev za leto 2021,

 ob upoštevanju svojih priporočil z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020[4],

 ob upoštevanju skupne izjave več kot 20 poslancev Evropskega parlamenta z dne 8. decembra 2020 o pristopnih pogajanjih s Severno Makedonijo in Albanijo,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0041/2021),

A. ker je širitev eden najučinkovitejših zunanjepolitičnih instrumentov EU, ki prispeva k povečevanju vpliva temeljnih vrednot Unije, tj. spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije in pravne države, spodbujanja miru in spoštovanja človekovih pravic;

B. ker si Albanija še naprej vztrajno prizadeva na svoji poti k EU in je izpolnila večino pogojev za organizacijo prve medvladne konference, ki jih je postavila EU;

C. ker je pravna država osrednje merilo za ocenjevanje napredka države kandidatke v smeri pristopa k EU;

D. ker mora Albanija še napredovati pri utrjevanju demokratičnih institucij in postopkov, zagotavljanju pravilnega delovanja svojih pravosodnih institucij, boju proti korupciji ter zaščiti svobode medijev in pravic manjšin;

E. ker je za dosledna prizadevanja za ključne reforme v Albaniji potrebno sodelovanje vseh deležnikov;

F. ker je možnost, da Albanija postane država članica na podlagi lastnih zaslug, v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije; ker bi moral biti časovni načrt pristopa določen s kakovostjo potrebnih reform in predanostjo države tem reformam;

G. ker širitveni proces EU in napredek na področju demokracije, načel pravne države in blaginje na Zahodnem Balkanu prispevata h krepitvi varnosti in stabilnosti zahodnobalkanske regije, katere del je Albanija;

H. ker bodo v Albaniji 25. aprila 2021 potekale splošne volitve in ker priporočila OVSE/ODIHR niso bila v celoti izvedena;

I. ker je Komisija 1. julija 2020 predložila osnutek pogajalskega okvira za Albanijo;

J. ker je sedanja pandemija jasno pokazala, da se morata EU in Zahodni Balkan še naprej skupaj lotevati skupnih izzivov;

K. ker mora Albanija okrevati po obsežni škodi, ki sta jo povzročila potres 26. novembra 2019 in pandemija covida-19, okrepiti pripravljenost civilne zaščite in odzivanja na nesreče ter pospešiti priprave na pridružitev mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

L. ker je EU v skladu z obljubo o evropski podpori v višini 400 milijonov EUR namenila nepovratna sredstva v višini 115 milijonov EUR za sanacijo in obnovo po potresu;

M. ker je albansko gospodarstvo močno prizadela pandemija covida-19, ukrepi za preprečevanje širjenja virusa pa negativno vplivajo na državni proračun;

N. ker je EU mobilizirala 3,3 milijarde EUR za odzivanje na pandemijo covida-19 na Zahodnem Balkanu, od tega 38 milijonov EUR za takojšnjo podporo zdravstvenemu sektorju, 467 milijonov EUR za vzpostavitev odpornosti zdravstvenih sistemov in ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije, 750 milijonov EUR za makrofinančno pomoč, 385 milijonov EUR za podporo zasebnemu sektorju in njegovo oživitev ter 1,7 milijarde EUR za preferenčna posojila Evropske investicijske banke;

O. ker je EU namenila 51 milijonov EUR za pomoč Albaniji pri boju proti covidu-19 in dala na razpolago do 180 milijonov EUR makrofinančne pomoči;

P. ker je EU največja trgovinska partnerica Albanije in največja donatorica, država pa je od leta 2007 prejela predpristopna sredstva EU v višini 1,25 milijarde EUR;

Q. ker bo gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan omogočil dolgoročno okrevanje po pandemiji covida-19 ter podprl gospodarski razvoj in reforme;

R. ker lahko albanski državljani od decembra 2010 v schengensko območje potujejo brez vizumov;

S. ker lahko albanski državljani od leta 2015 sodelujejo v študentskih, akademskih in mladinskih izmenjavah v okviru programa Erasmus+;

T. ker EU ostaja v celoti zavezana podpori strateški odločitvi Albanije za evropsko povezovanje, ki temelji na pravni državi in dobrih sosedskih odnosih;

U. ker ostaja Albanija po zaslugi svojih prizadevanj za spodbujanje regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov na področju zunanje politike zaupanja vredna partnerica;

1. pozdravlja jasno strateško usmeritev in zavezanost evropskemu povezovanju, ki ju je Albanija pokazala z dobrimi sosedskimi odnosi in stalnim izvajanjem reform, povezanih s pristopom; v zvezi s tem pozdravlja izjavo Evropskega sveta z dne 26. marca 2020 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo; poudarja, da je proces vključevanja pomemben katalizator reform, in pozdravlja podporo, ki jo ta proces uživa med albanskimi prebivalci;

2. meni, da bi morala konferenca o prihodnosti Evrope po potrebi vključevati in dejavno spodbujati predstavnike Albanije in drugih držav Zahodnega Balkana, tako na vladni ravni kot na ravni civilne družbe, vključno z mladimi;

3. podpira, da se, potem ko bo v Svetu sprejet pogajalski okvir in bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je določil Evropski svet, brez nadaljnjega odlašanja skliče prva medvladna konferenca; opominja, da je Albanija od leta 2014 država kandidatka in da Komisija od leta 2018 priporoča začetek pristopnih pogajanj;

4. spominja na preobrazbeno naravo pristopnih pogajanj in ugotavlja, da se mora, če želimo poskrbeti za verodostojnost pristopnega procesa, izpolnjevanje mejnikov odražati v napredku v smeri članstva v EU; opozarja, da si konkurenčni akterji v regiji prizadevajo preprečiti nadaljnje povezovanje in spodkopati politično stabilnost držav Zahodnega Balkana;

5. meni, da je imenovanje glavnega pogajalca in pogajalske skupine skupaj s sprejetjem akcijskega načrta za obravnavo prednostnih nalog, določenih v sklepih Sveta iz marca 2020, znak jasne politične zaveze pospešitvi procesa vključevanja v EU;

6. poudarja, da je napredek na področju pristopa po revidirani metodologiji širitve odvisen od trajnih, temeljitih in nepovratnih reform na vseh temeljnih področjih, začenši s pravno državo, učinkovitim delovanjem demokratičnih institucij in javne uprave ter gospodarstvom; v zvezi s tem opozarja, kako pomembne so pravosodne reforme in krepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje;

7. poziva albanske oblasti, naj povečajo prizadevanja, da bi okrepile politični dialog in delovanje demokratičnih institucij v državi, obenem pa izboljšale okolje za pluralnost medijev in civilno družbo;

Delovanje demokratičnih institucij

8. poziva politične voditelje v Albaniji, naj povečajo preglednost ter presežejo pomanjkanje dialoga in tako vzpostavijo vzdušje zaupanja, ter izraža resno zaskrbljenost, ker polarizirano politično ozračje in pomanjkanje trajnostnega sodelovanja med strankami še naprej ovirata demokratični proces; opozarja na pomen konstruktivnega političnega dialoga za napredek reformnega procesa in nadaljnje izboljšanje normalnega demokratičnega delovanja albanskih institucij;

9. opozarja, da imajo politične sile skupno odgovornost, da opustijo medsebojno obtoževanje, sprejemanje enostranskih odločitev in bojkotiranje ter raje sledijo pozitivnemu zgledu prizadevanj za dosego soglasja, kot so bila tista, ki so privedla do sporazuma z dne 5. junija 2020 o volilni reformi;

10. poziva albanske javne institucije, naj delujejo pregledno in izvajajo prakse dobrega upravljanja; poudarja, kako pomembni so proaktivni koraki pri zakonitem in pravočasnem dostopu civilne družbe, medijev in splošne javnosti do informacij, zlasti kadar so povezane z vprašanji večjega javnega interesa, kot so trenutne izredne zdravstvene razmere;

11. poudarja, da bodo splošne volitve 25. aprila 2021 osrednjega pomena za utrditev in obnovo demokratičnih postopkov in struktur v državi, pa tudi za višjo raven politične stabilnosti; poudarja, da so svobodne in poštene volitve temeljni pogoj za vključevanje v EU;

12. izraža zaskrbljenost zaradi obtožb o kupovanju glasov in opozarja, da je kazenski pregon teh dejanj med pogoji, ki jih je Svet določil 25. marca 2020; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bodo priprave na parlamentarne volitve leta 2021 potekale na pregleden in vključujoč način; ugotavlja, da imajo vse politične sile, državni organi, civilna družba in mediji skupno dolžnost zagotoviti, da bo volilna kampanja pregledna, verodostojna in objektivna in da v njej ne bo dezinformacij, ustrahovanja in lažnih obtožb;

13. poudarja, kako pomembno je izvajanje ukrepov volilne reforme, kodificiranih julija 2020, ki so v skladu s priporočili OVSE/ODIHR in Sveta Evrope; poudarja, kako pomembno je celovito in pravočasno izvajanje skupnega mnenja Beneške komisije in OVSE/ODIHR iz decembra 2020; pozdravlja pozitiven izid sporazuma z dne 5. junija 2020, s katerim se izvajajo nekatera priporočila OVSE/ODIHR; ugotavlja, da ga ni bilo mogoče nadgraditi, in opominja na dejstvo, da so bili kljub večkratnim mednarodnim pozivom, naj se počaka na mnenje Beneške komisije, sprejeti nadaljnji ukrepi, čeprav med strankami ni bilo obsežnega soglasja, zaradi česar je albanski parlament oktobra 2020 sprejel sporne spremembe volilnega zakonika;

14. poudarja, da je treba povečati vključenost albanskega parlamenta v proces povezovanja EU ter okrepiti njegove zakonodajne in nadzorne zmogljivosti ter zmogljivosti proračunskega nadzora, da bi zagotovili pravno usklajenost s pravnim redom EU;

15. poziva Albanijo, naj izboljša usklajevanje znotraj vlade, da bi pospešila decentralizacijo v okviru reforme teritorialne uprave, ter nadaljuje javna posvetovanja na lokalni ravni in pospeši reformo javne uprave;

Pravna država

16. poudarja, da je izjemno pomembno varovati pravno državo z reformo pravosodja ter doslednim in stalnim pregonom korupcije na visoki ravni; pozdravlja napredek pri izvajanju celovite pravosodne reforme, podprte s postopkom doslej najobsežnejšega varnostnega preverjanja ter ustanovitvijo ustreznih institucij in specializiranih organov, ter poziva k pospešitvi teh postopkov, da bi dosegli opazen premik k odgovornemu, neodvisnemu in delujočemu sodstvu, kar je osnovni pogoj za prvo medvladno konferenco;

17. poudarja, da mora Albanija razviti bolj strateški pristop k reformi pravosodnega sektorja, s katero bo obravnavala čedalje večje sodne zaostanke; poziva, naj se v pravosodnem sektorju zagotovijo visoki standardi preglednosti in znova aktivirajo orodja, kot so spletne podatkovne zbirke, ki so nekdaj že delovale; pozdravlja imenovanje novih članov ustavnega sodišča, s katerim je bilo znova vzpostavljeno njegovo delovanje, in poziva albanske institucije, naj hitro zaključijo postopek imenovanja ter omogočijo, da bo ustavno sodišče začelo znova delovati brez omejitev in učinkovito; poudarja, da je treba zagotoviti tudi neprekinjeno delovanje pritožbenih sodišč in jim priskrbeti ustrezne človeške vire;

18. pozdravlja dejstvo, da je višje sodišče deloma znova pridobilo zmožnost delovanja in pregleduje dopustnost več kot tisoč zadev, ter ga spodbuja k nadaljnjemu napredku pri imenovanju dodatnih sodnikov, da bi lahko začelo delovati brez omejitev, in pri korenitem zmanjšanju nevzdržnih zaostankov pri nerešenih zadevah;

19. izraža zadovoljstvo, da je bil ustanovljen državni preiskovalni urad, da njegova direktorica opravlja svoje dolžnosti in da se trenutno iščejo kandidati za preiskovalno osebje;

20. poudarja, da se mora Albanija proti korupciji boriti na vseh ravneh družbe, vlade in uprave; je zaskrbljen zaradi sedanje prakse, ki državni policiji omogoča prejemanje zasebnih donacij in sponzorstev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obtožbe o korupciji še naprej spodkopavajo zaupanje javnosti v vlado in demokratične institucije na splošno;

21. poudarja, da je treba pravosodnim institucijam, organom kazenskega pregona in protikorupcijskim institucijam priskrbeti ustrezne finančne, tehnične in človeške vire ter jim tako omogočiti učinkovito delovanje, sodelovanje ter finančno in operativno neodvisnost; poudarja pomen doseganja oprijemljivih rezultatov v obliki neodvisnih in nepristranskih preiskav, ki vodijo k uspešnemu pregonu odmevnih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo;

22. pozdravlja ustanovitev protikorupcijskih organov in je seznanjen z napredkom, doseženim na področju protikorupcijske zakonodaje; se zaveda, da potekajo temeljite preiskave, ki jih izvaja novoustanovljena posebna struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, sodišča za korupcijo in organizirani kriminal pa izdajajo obtožnice; poudarja, da je treba ohraniti njihovo neodvisnost, da bi se učinkovito in proaktivno borili proti nekaznovanju in korupciji na visoki ravni;

23. poziva k hitremu sprejetju konkretnih načrtov za zagotavljanje integritete in njihovemu izvajanju znotraj vseh ministrstev v skladu z medsektorsko strategijo za preprečevanje korupcije in akcijskim načrtom za njeno izvajanje; opozarja, da je treba izboljšati preglednost in spremljanje financiranja političnih strank v skladu s spremenjenim zakonom o financiranju političnih strank; opozarja, da je treba učinkovito izvajati priporočila albanske vrhovne revizijske institucije;

24. ugotavlja, da se je povečalo število proaktivnih preiskav, pregonov in pravnomočnih obsodb, usmerjenih v nezakonito premoženje in pranje denarja, ki vodijo do sistematičnega zamrzovanja in zaseganja sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ter poziva, naj se kazenske preiskave in dokončne obsodbe dodatno okrepijo v skladu z načeli neodvisnosti sodstva, dolžnega postopanja in poštenega sojenja; opozarja na velike težave, povezane s pranjem denarja, zlasti v gradbenem in nepremičninskem sektorju;

25. pozdravlja korake za izboljšanje zakonodaje in mehanizmov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za hitro izvedbo akcijskega načrta projektne skupine za finančno ukrepanje, zlasti za zmanjšanje obsega neformalne ekonomije;

26. poudarja, da si mora Albanija še naprej prizadevati in doseči sistemske izboljšave na področju boja proti trgovini z ljudmi, strelnim orožjem in ponarejenim blagom, pa tudi pri obravnavi kibernetske kriminalitete in terorističnih groženj;

27. poziva Albanijo, naj še okrepi izčrpna in dosledna prizadevanja za razbitje lokalnih in mednarodnih kriminalnih mrež ter odpravo proizvodnje drog in trgovino z njimi, pri tem pa naj se opira na vzpodbudnih dosežkih iz zadnjih let; pozdravlja okrepljeno sodelovanje države z Europolom in organi kazenskega pregona držav članic EU, po zaslugi katerega so bile uspešno zaključene številne obsežne operacije kazenskega pregona, pri čemer velja omeniti tudi zgledno sodelovanje med albanskimi in italijanskimi organi pod okriljem skupne preiskovalne enote; spodbuja albanske oblasti, naj hitro dokončajo napotitev albanskega tožilca za zvezo na Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust); priporoča, naj Albanija sprejme novo strategijo in akcijski načrt za prepovedane droge, da bi med drugim odpravila zakonodajno vrzel v zvezi s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge;

Temeljne pravice

28. izraža podporo vključujočim politikam in poziva k napredku pri sprejemanju ukrepov za učinkovito varstvo temeljnih svoboščin in pravic vseh državljanov, s posebnim poudarkom na ženskah, otrocih, invalidih, pripadnikih etničnih manjšin in osebah LGBTQI+;

29. pozdravlja dejstvo, da je Albanija imenovala opazovalca za Agencijo EU za temeljne pravice, in spodbuja oblasti, naj v celoti izkoristijo strokovno znanje te agencije, da bi albansko zakonodajo in prakse uskladili s pravnim redom in standardi EU;

30. pozdravlja obvestilo o protidiskriminacijski zakonodaji države in poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja za vzpostavitev trdne protidiskriminacijske sodne prakse; poziva oblasti, naj zagotovijo učinkovito preprečevanje in kazenski pregon sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, tudi antisemitizma;

31. ugotavlja, da je albanski nacionalni akcijski načrt za vprašanja LGBTI za obdobje 2016–2020 potekel, zato poziva vlado, naj pripravi novega, pri tem pa naj v pregledna in vključujoča posvetovanja vključi civilno družbo ter nameni zadostna sredstva za njegovo izvajanje; poziva albanske oblasti, naj spodbujajo družbeno sprejemanje oseb LGBTI+, ki so še zmeraj redno tarča diskriminacije in sovražnega govora; pozdravlja odločitev o odpravi nesprejemljive „spreobrnitvene terapije“, s čimer se krepi pravica do spolne identitete in spolnega izražanja;

32. poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo imeli ustrezni organi, kot so varuh človekovih pravic, protidiskriminacijski komisar ter komisar za pravico do varstva informacij in podatkov, na voljo dovolj človeških, tehničnih in finančnih virov in da se bodo njihova priporočila sistematično izvajala; poudarja, da bi bilo treba na te položaje imenovati le posameznike, katerih neodvisnost in strokovnost sta onkraj dvoma;

33. poziva, naj se vzpostavi učinkovit mehanizem za preprečevanje nasilja na podlagi spola, vključno z nadlegovanjem, nasilja v družini in nasilja zoper otroke, ki so se med pandemijo covida-19 povečali, ter naj se žrtvam zagotovita zaščita in podpora, storilce pa naj se uspešno in učinkovito kazensko preganja;

34. znova poziva Albanijo, naj poskrbi za dostop do javnih storitev brez diskriminacije ter dodatno izboljša izobraževanje in zdravstvo, pa tudi stopnjo zaposlenosti in življenjske pogoje Romov, Egipčanov in drugih etničnih manjšin; pozdravlja Poznansko deklaracijo iz leta 2019 o vključevanju Romov v širitveni proces EU; poziva oblasti, naj spodbujajo politike vključevanja Romov v skladu s strateškim okvirom EU za Rome;

35. poziva Albanijo, naj hitro sprejme preostalih pet statutov, da bi se zagotovilo celovito izvajanje okvirnega zakona o varstvu narodnih manjšin iz leta 2017 in uveljavljanje povezanih pravic do samoopredelitve, uporabe manjšinskih jezikov na upravni ravni, kjer je to potrebno, ter pravice do vzporednega izobraževanja v manjšinskih jezikih; poziva Albanijo, naj varuje in promovira kulturno dediščino, jezike in tradicije svojih narodnih manjšin ter v državnih in lokalnih medijskih hišah odmeri medijski prostor v manjšinskih jezikih;

36. v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakona o popisu prebivalstva jeseni 2021 in poziva Albanijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za njegovo učinkovito izvajanje, vključno s pripravo vprašalnika in priročnika, ki bo zajemal vse priznane manjšinske skupine;

37. poziva Albanijo, naj manjšinam zagotovi enake možnosti ter ustrezno zastopanost v političnem življenju, javni upravi in sodstvu;

38. spodbuja Albanijo, naj si prizadeva za nadaljnji napredek pri ukrepih za utrditev pravic v zvezi z registracijo in vračanjem premoženja ter odškodninami za premoženje, izvajanje zakona o prehodnih postopkih v zvezi z lastništvom, zlasti s preglednim nadaljevanjem postopka za registracijo premoženja, in dokončanje celovite reforme sektorja rabe zemljišč;

39. pozdravlja prizadevanja Albanije za spodbujanje strpnosti in medverskega sožitja, pa tudi za obravnavanje predsodkov in diskriminacije, vključno z antisemitizmom, kar se odraža tudi v parlamentarni potrditvi antisemitizma, kakor ga opredeljuje Mednarodna zveza za spomin na holokavst, pri čemer gre za prvo državo z večinskim muslimanskim prebivalstvom, ki je sprejela to opredelitev; poziva, naj si država še naprej prizadeva zagotavljati spoštovanje svobode izražanja in svobode veroizpovedi ali prepričanja;

40. poziva oblasti, naj svobodo zbiranja uvrstijo med temeljne pravice, pri tem pa spoštujejo načelo sorazmernosti, tudi v izrednih razmerah ali ob naravnih nesrečah; opozarja na priporočila, ki jih je v zvezi s tem podala varuhinja človekovih pravic;

41. ugotavlja, da je treba obravnavati očitke o nepravilnem ravnanju policije ter preiskovati in preganjati nesorazmerno uporabo sile, tudi v okviru pandemije covida-19; opozarja, da je treba prenehati slabo ravnati z osumljenci in zaporniki;

42. opozarja, da morajo oblasti prosilcem za azil zagotoviti ustrezen pravni postopek v skladu z mednarodnimi obveznostmi Albanije ter ustrezno obravnavati potrebe beguncev, prosilcev za azil in migrantov, hkrati pa izboljšati pripravljenost na morebitno povečanje migracijskih tokov in okrepiti sodelovanje z organi v državah članicah; poziva, naj se povečajo zmogljivosti za obdelavo prošenj za azil in preiskave prijavljenih primerov kršitev postopkov vračanja, vključno s kršitvami človekovih pravic;

43. poudarja, da mora biti varovanje meja in preprečevanje čezmejnega kriminala med prednostnimi nalogami, pri izvajanju katerih je treba v celoti spoštovati temeljne pravice, zapisane v veljavnih mednarodnih in regionalnih zakonih in načelih; pozdravlja začetek prve celovite skupne operacije z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražno (Frontex) zunaj Evropske unije;

44. poudarja, da je prispevek Albanije k varovanju zunanjih meja Evropske unije ključnega pomena, in poziva EU, naj okrepi podporo za varovanje meja v tej regiji ter albanskim organom pomaga pri obravnavi beguncev, prosilcev za azil in migrantov;

45. pozdravlja sedanja prizadevanja albanskih oblasti in jih poziva, naj odločno pristopijo k preprečevanju, preiskovanju, kazenskemu pregonu in kaznovanju trgovine z ljudmi in izkoriščanja njenih žrtev, med katerimi so otroci in druge ranljive skupine, povečajo število storitev za ponovno vključevanje in zagotovijo zaščito prič;

46. pozdravlja ukrepe, ki se že izvajajo, in poziva k nadaljnjemu napredku pri znatnem zmanjšanju nedovoljenih migracij in števila neutemeljenih prošenj za azil, ki jih v državah članicah EU vlagajo albanski državljani, vključno z mladoletniki brez spremstva; ugotavlja, da Albanija še naprej izpolnjuje merila za liberalizacijo vizumskega režima;

Civilna družba in mediji

47. poudarja, da je treba izboljšati okolje za delovanje civilne družbe v Albaniji, in poziva oblasti, naj zagotovijo smiselna, pravočasna in reprezentativna posvetovanja v vseh postopkih odločanja na različnih ravneh upravljanja, okrepijo pravni in fiskalni okvir ter tako izboljšajo finančno vzdržnost nevladnega sektorja;

48. poudarja, kako pomembno je, da da organizacije civilne družbe sodelujejo v rednih posvetovanjih od delovanju družbe, saj se tako omogoča udeležba državljanov v državnih zadevah;

49. poudarja, da je treba izboljšati pogoje in vzpostaviti okolje za spodbujanje odgovornosti in nadzora nad javnimi institucijami, zlasti prek sodelovanja s civilno družbo in novinarji in zagotavljanjem njihove pravne varnosti in dostopa do pravnega varstva; je zelo zaskrbljen zaradi resnih obtožb glede tega, da se dezinformacije pogosto uporabljajo kot orožje zoper preiskovalne novinarje, aktiviste civilne družbe in druge osebe, ki si prizadevajo, da bi vplivni akterji odgovarjali za svoja dejanja;

50. z zaskrbljenostjo opaža pomanjkanje napredka na področju svobode izražanja in ovire za pravilno delovanje neodvisnih medijev;

51. poudarja, da je pomembno zagotoviti kakovostno novinarstvo in povečati raven medijske pismenosti, da bi zagotovili delovanje demokracije v Albaniji in se borili proti dezinformacijam, sovražnemu govoru in lažnim novicam; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj izboljšata usklajevanje ter obravnavata dezinformacije in hibridne grožnje, katerih namen je spodkopati perspektivo EU, pri tem pa strateško poudarita, kako pomembna je EU za državljane na Zahodnem Balkanu, prav tako pa ju poziva, naj spodbujata ustanovitev centra odličnosti, ki bi se pri boju proti dezinformacijam osredotočal na Balkan;

52. poziva k pobudam za vzpostavitev medijskega okolja brez zunanjih vplivov, ki bo spodbujalo strokovno delovanje medijev, tudi preiskovalno novinarstvo;

53. poudarja, da je treba okrepiti samoregulacijo, etične standarde, neodvisnost, nepristranskost, finančno vzdržnost in kakovost poročanja javnih in zasebnih medijev ter izboljšati preglednost lastništva, financiranja in javnega oglaševanja medijev; poziva k ukrepom, s katerimi bi zagotovili preglednost lastniške strukture radiotelevizijskih podjetij; ugotavlja, da je treba izboljšati delovne in socialne pogoje medijskih strokovnjakov, da bi zagotovili kakovostno novinarstvo;

54. obsoja nasilje, ustrahovanje, kampanje blatenja ter posreden politični in finančni pritisk, ki se uporabljajo proti novinarjem, s čimer se resno zatira svoboda medijev, spodbuja samocenzura in močno ogrožajo prizadevanja za razkrivanje kriminala in korupcije; poziva oblasti, naj preiščejo nedavne primere nasilja in neutemeljenega pridržanja novinarjev ter se takoj odzovejo na obtožbe poročevalcev glede tega, da so bili žrtve napadov policije, tudi v času pripora;

55. pozdravlja zavezo oblasti, da bodo umaknile predlagane spremembe k zakonu o medijih in v vseh prihodnjih predlogih v celoti upoštevale priporočila Beneške komisije z dne 19. junija 2020; znova izraža zaskrbljenost zaradi prvotno predlaganih ukrepov v okviru tako imenovanega svežnja proti obrekovanju ter ugotavlja, da bi morale vse spremembe zakonov o medijih in komunikaciji potekati pregledno in vključujoče, pri tem pa bi bilo treba poskrbeti tudi, da bodo slišani mnenje in stališča civilne družbe, da bi se izboljšala medijska svoboda in delovno okolje neodvisnih novinarjev;

Družbeno-gospodarske reforme

56. spodbuja albansko vlado, naj daje prednost ukrepom za blaženje zdravstvenih in socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19, s posebnim poudarkom na marginaliziranih in ranljivih skupinah, kot so Romi, Egipčani, skupnost LGBTQI+, invalidi in starši samohranilci, hkrati pa sprejme nadaljnje ukrepe, s katerimi bi povečala diverzifikacijo, konkurenčnost in digitalizacijo, izboljšala reprezentativnost socialnega dialoga in okrepila boj proti močno razširjeni neformalni ekonomiji;

57. opozarja, da je trajnostna rast odvisna od izkoreninjenja vseprisotne korupcije, izboljšanja preglednosti, pravne varnosti in učinkovitosti, poštene konkurence ter poenostavitve upravnih postopkov;

58. spodbuja albanske oblasti, naj okrepijo socialno varstvo ter izboljšajo dostop do socialnih in zdravstvenih storitev, zlasti za ranljive skupine, da bi zmanjšali tveganje revščine in socialne izključenosti;

59. poziva, naj se konkretni ukrepi za obravnavo demografskega upada in bega možganov okrepijo z aktivnimi politikami trga dela za obravnavo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih ter zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti, zlasti med mladimi in najbolj izključenimi/marginaliziranimi skupinami; poudarja, kako pomembno je ustvariti trajnostne dolgoročne zaposlitvene možnosti za mlade s spodbujanjem dostopnega, kakovostnega in vključujočega izobraževanja ter reševanjem težav v zvezi s stanovanji; poziva albansko vlado, naj izboljša dosegljivost in cenovno dostopnost interneta, tudi za šolanje;

60. pozdravlja pozitivne trende pri udeležbi žensk v politiki ter poziva k dodatnim ukrepom za obravnavo neravnovesij med spoloma, plačilne vrzeli po spolu in diskriminacije na delovnem mestu;

61. poziva oblasti, naj povečajo prizadevanja za izkoreninjenje dela otrok v celotnem neformalnem sektorju in okrepitev kazenskega pregona zlorabe otrok;

62. poudarja, da je treba izboljšati prepoznavnost in komunikacijo v zvezi s pomočjo in financiranjem, ki ju EU zagotavlja Albaniji; v zvezi s tem opozarja na nagrado za uspešnost v okviru instrumenta za predpristopno pomoč Severni Makedoniji in Albaniji ter zlasti na znatno podporo, ki jo je EU zagotovila Zahodnemu Balkanu v boju proti pandemiji covida-19;

63. pozdravlja prizadevanja Komisije za bolj strateško vlaganje v državah Zahodnega Balkana na podlagi posebnega gospodarskega in naložbenega načrta; poudarja, da morajo biti vse naložbe v skladu s cilji Pariškega sporazuma in cilji EU za razogljičenje; priznava, da je gospodarski in naložbeni načrt pomemben za podporo trajnostni povezljivosti, človeškemu kapitalu, konkurenčnosti in vključujoči rasti ter za okrepitev regionalnega in čezmejnega sodelovanja; poziva k ustreznemu sofinanciranju ter nadaljnjemu izboljšanju preglednosti in prepoznavnosti financiranja EU; poudarja, da je treba v primeru Albanije sredstva usmeriti predvsem v demokratični prehod, ki poteka, ter v boj proti demografskemu upadu in begu možganov;

Okolje, energija in promet

64. opozarja, da so še vedno potrebna znatna prizadevanja za dosego ciljev energijske učinkovitosti, zanesljive oskrbe z energijo, zmanjšanja emisij ter uporabe energije iz obnovljivih virov in njene diverzifikacije s prehodom na trajnostno energijo, ogrevanje in promet;

65. spodbuja Albanijo, naj diverzificira proizvodnjo energije, zagotovi ekonomsko in okoljsko vzdržne naložbe v vodno energijo ter poveča stroškovno učinkovite naložbe v vetrne in sončne vire; poziva vlado, naj z ustavitvijo razvoja hidroelektrarn na zaščitenih območjih, zlasti na območjih ob rekah Valbona in Vjosa, zmanjša vpliv na biotsko raznovrstnost ter naj v skladu s svojimi napovedmi čim prej ustanovi nacionalni park Vjosa, ki se bo raztezal vzdolž celotnega toka reke;  poudarja, da je treba izboljšati presojo vplivov na okolje, strateško okoljsko presojo ter preglednost v vseh okoljsko občutljivih sektorjih ter okrepiti kazenski pregon okoljske kriminalitete; poudarja, da je treba izboljšati albansko strategijo za jedrsko energijo, jedrsko varnost in varstvo pred sevanjem; opozarja, da Albanija še ni v celoti uskladila z Direktivo Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013, ki določa temeljne varnostne standarde za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja;

66. poziva oblasti, naj zagotovijo popolno skladnost s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, tudi tako, da bodo omogočile začetek delovanja borze električne energije, še naprej odpirale trg, zagotovile funkcionalno ločevanje operaterjev distribucijskih sistemov in poskrbele za združevanje trgov električne energije; poudarja prispevek novega čezjadranskega plinovoda in prihodnje priključitve preoblikovane termoelektrarne Vlora za regionalno energetsko varnost; opozarja, da je treba dokončati reformo trga električne energije ter zagotoviti električno povezavo s Severno Makedonijo z daljnovodom, ki bo povezoval mesti Bitola in Elbasan;

67. poziva k nadaljnjemu napredku pri krepitvi strateških prometnih omrežij v skladu z regulativnim okvirom vseevropskega prometnega omrežja in pri delu v zvezi z albanskimi odseki „modre avtoceste“, pa tudi k dokončanju reform v železniškem sektorju in nadaljnjemu napredku pri železniški povezavi Tirana-Podgorica-Drač;

68. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nekaterih gospodarskih projektov v Albaniji, ki so povzročili okoljsko škodo na zaščitenih območjih; poudarja, da morata načrtovanje in gradnja okoljsko občutljivih objektov turistične in energetske infrastrukture potekati ob obsežnem vsedržavnem posvetovanju s civilno družbo in lokalnimi skupnostmi, ki se organizira pred sprejetjem odločitve, ter izpolnjevati mednarodne standarde in standarde EU o presojah vplivov in varstvu okolja;

69. poziva albanske oblasti, naj oblikujejo nacionalno energetsko strategijo, ki bo zagotavljala popolno uskladitev s Pariškim sporazumom, ustreznimi podnebnimi politikami EU, cilji glede razogljičenja in instrumenti za določanje cen ogljika ter začetek njihovega izvajanja, in sicer v skladu z evropskim zelenim dogovorom in političnimi zavezami, sprejetimi v izjavi iz Sofije leta 2020;  poziva albanske oblasti, naj nemudoma sprejmejo predlog zakona o podnebju ter zakon in sklep o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih; poziva k hitremu dokončanju osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter k njegovi predložitvi sekretariatu Energetske skupnosti v pregled;

70. poziva k nadaljnjim prizadevanjem na področju kmetijstva in razvoja podeželja; meni, da je treba vzpostaviti zanesljiv sistem za posvetovanje med oblikovalci politik in različnimi interesnimi skupinami na podeželju; poudarja, da je treba razvijati sodobna, ekološka in podnebju prijazna mala in srednje velika kmetijska gospodarstva, ki kmetom zagotavljajo možnosti za preživljanje ter ščitijo naravne vire in biotsko raznovrstnost Albanije;

71. poudarja, da mora Albanija namenjati prednost izvajanju nove nacionalne strategije za ravnanje z odpadki v obdobju 2020–2035 in vzpostavitvi celovitega regionalnega sistema za ravnanje z odpadki, prav tako pa spodbujati recikliranje, zapreti odlagališča nevarnih odpadkov, zagotoviti uskladitev s standardi EU, zlasti ko gre za sežiganje, ter preprečiti krčenje gozdov in onesnaževanje morja s plastičnimi odpadki; opozarja na onesnaženost Jadranskega morja in pogosto odlaganje odpadkov, ki jih odnašajo morski tokovi; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti za spremljanje kakovosti vode in čiščenje odpadne vode, prav tako pa povečati zmogljivost agencij, pristojnih za okolje in zaščitena območja;

Regionalno sodelovanje in zunanja politika

72. pozdravlja nenehna prizadevanja Albanije za spodbujanje dobrih sosedskih odnosov in regionalnega povezovanja; poudarja, kako pomembni so nadaljnji ukrepi za spodbujanje sprave s sosednjimi državami in regionalnega sodelovanja, ki bi morala temeljiti na spoštovanju temeljnih vrednot EU in skupni prihodnosti v EU;

73. poziva, naj se z rednimi vrhi EU-Zahodni Balkan in intenzivnejšimi stiki med ministri ustvarijo nove priložnosti za politični dialog in dialog o politikah na visoki ravni z državami Zahodnega Balkana, da bi okrepili politično odgovornost za proces širitve ter zagotovili močnejše usmerjanje in udeležbo na visoki ravni, kar je tudi cilj revidirane metodologije širitve;

74. pozdravlja konstruktivne korake v smeri reševanja dvostranskih vprašanj, tudi skupna prizadevanja Grčije in Albanije, da bi razmejitev pomorskih con prepustili Meddržavnemu sodišču;

75. pozdravlja vključujoče ukrepe za poglobitev regionalnega povezovanja, omogočanje povezljivosti in prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev ter prispevanje k skupnemu regionalnemu trgu;

76. pozdravlja konstruktivno vlogo Albanije v večstranskih pobudah, med drugim v okviru njenega predsedovanja Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi;

77. pozdravlja sodelovanje Albanije v pobudi za mini-schengensko območje za izboljšanje sosedskih odnosov in zagotavljanje novih priložnosti albanskim državljanom in podjetjem;

78. poziva vse politične voditelje, naj sprejmejo nujne ukrepe za vzpostavitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM) med 1. januarjem 1991 in 31. decembrom 2001, ki bo nadaljevala pomembno delo koalicije za RECOM; poziva politične voditelje na Zahodnem Balkanu, naj spodbujajo regionalno spravo in naj teh tem ne izkoriščajo v notranjepolitičnih bojih;

79. pozdravlja popolno usklajenost Albanije s sklepi in izjavami skupne zunanje in varnostne politike od leta 2012 in želi pohvaliti njeno aktivno sodelovanje pri misijah in operacijah EU za krizno upravljanje, pa tudi njen aktivni prispevek k misijam zveze NATO, ki so za EU strateško pomembne; poziva Albanijo, naj upošteva stališče EU glede pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

80. poudarja, da morajo EU in Združene države Amerike okrepiti svoje partnerstvo in usklajevanje na Zahodnem Balkanu, da bi dosegli napredek pri ključnih reformah ter okrepili upravljanje in spravo; poziva ESZD in Komisijo, naj okrepita podporo Albaniji pri boju proti zlonamernemu tujemu vmešavanju iz držav, kot so Rusija, Kitajska in Iran; meni, da mora Tirana ob upoštevanju zgoraj omenjene uskladitve in pristopnega procesa Albanije vzpostaviti še tesnejše sodelovanje z državami članicami EU in zveze NATO na področju varnostnih in obrambnih vprašanj;

°

° °

81. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Albanije.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

4.3.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

62

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Anna Bonfrisco, Reinhard Bütikofer, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Karol Karski, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Claudiu Manda, Lukas Mandl, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Jérôme Rivière, María Soraya Rodríguez Ramos, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Fitto, Marisa Matias

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Janina Ochojska

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

62

+

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Karol Karski, Jacek Saryusz-Wolski, Hermann Tertsch

ID

Anna Bonfrisco

PPE

Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, Antonio López-Istúriz White, Lukas Mandl, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Gheorghe-Vlad Nistor, Janina Ochojska, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko

Renew

Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans

S&D

Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Claudiu Manda, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)

The Left

Marisa Matias, Manu Pineda, Idoia Villanueva Ruiz

VERTS/ALE

Alviina Alametsä, Reinhard Bütikofer, Jordi Solé, Tineke Strik, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Salima Yenbou

NI

Fabio Massimo Castaldo

 

4

-

ID

Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Harald Vilimsky

NI

Kostas Papadakis

 

1

0

The Left

Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou)

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] UL L 107, 28.4.2009, str. 166.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0320.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0050.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0168.

Zadnja posodobitev: 17. marec 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov