POROČILO s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Honduras o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
24.3.2021 - (12543/2020 – C9-0084/2021 – 2020/0157M(NLE))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Karin Karlsbro
PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Honduras o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
(12543/2020 – C9-0084/2021 – 2020/0157M(NLE))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Honduras o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (12543/2020),
– ob upoštevanju osnutka Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Honduras o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (10365/2020),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvima pododstavkoma člena 207(3) in (4) v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0084/2021),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost[1] (uredba FLEGT),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode[2] (uredba EU o lesu),
– ob upoštevanju Pariškega podnebnega sporazuma,
– ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN,
– ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora (COM(2019)0640) in svoje resolucije na to temo z dne 15. januarja 2020[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o Hondurasu: položaj zagovornikov človekovih pravic[6],
– ob upoštevanju potekajočega preverjanja primernosti pravil EU, ki se uporabljajo za nezakonito sečnjo, zlasti uredbe EU o lesu in uredbe FLEGT,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz leta 2003 in delovnega načrta za njegovo izvajanje v obdobju 2018–2022,
– ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani[7],
– ob upoštevanju letnega političnega dialoga na visoki ravni med Hondurasom in EU o gozdarskem sektorju,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu EU z dne 6. decembra 2019 o podaljšanju mandata misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanju v Hondurasu (MACCIH),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne ...[8] o osnutku sklepa Sveta,
– ob upoštevanju člena 105(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0054/2021),
A. ker skoraj polovico kopnega v Hondurasu pokrivajo gozdovi, od tega polovico tropski deževni gozd; ker še vedno obstaja ogromen vir neklasificiranih dreves in vrst; ker je bilo v Hondurasu od leta 2015 izgubljenih približno 12,5 % gozdnih površin, predvsem zaradi napada škodljivcev, ki je bil najverjetneje posledica podnebnih sprememb, nekaj gozdnih površin pa je bilo izgubljenih zaradi požarov, krčenja gozdov in nezakonite sečnje;
B. ker je bil v Hondurasu leta 2014 sprejet zakon o podnebnih spremembah, naslednje leto pa je postal prva država, ki je objavila svoj prvi nacionalno določeni prispevek v okviru Pariškega sporazuma, ki med drugim zajema obveznost obnovitve milijona hektarjev gozdov;
C. ker se je delež gozdarskega sektorja v gospodarstvu Hondurasa z leti zmanjšal in je v zadnjih 16 letih predstavljal 3,6 % bruto nacionalnega proizvoda (BNP) zaradi strožjih zahtev glede zakonitosti lesa na izvoznih trgih Hondurasa in uničevanja gozdov; ker je postopek sklenitve prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, pri katerem se poudarjata zakonitost in dobro upravljanje, gozdarskemu sektorju v pomoč pri povečanju deleža, zagotavljanju dostojnih delovnih mest na podeželju in ustvarjanju dohodka za državljane Hondurasa;
D. ker je obseg trgovine z lesom med Hondurasom in EU trenutno skromen in predstavlja manj kot 2 % izvoza lesa Hondurasa, pri čemer so ZDA njegova največja trgovinska partnerica, narašča pa izvoz v sosednji državi Salvador in Nikaragvo; ker bi se lahko s prostovoljnim sporazumom o partnerstvu odprle dodatne možnosti za izvoz iz Hondurasa v EU in na nove trge;
E. ker je Honduras po klasifikaciji Svetovne banke država z nižjimi srednjimi dohodki; ker je druga najrevnejša država v Latinski Ameriki in tretja najrevnejša na zahodni polobli; ker mora Honduras premagati številne izzive na področju boja proti revščini, neenakosti, korupciji in nekaznovanju, ki še naprej vzbujajo zaskrbljenost, in izboljšati dobrobit svojih državljanov ter razmere na področju pravic žensk, tudi glede na to, da se je stanje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic pred kratkim poslabšalo;
F. ugotavlja, da je vlada Hondurasa sprejela pozitivne zaveze in dala pobudo za zakonodajo, ki bo ščitila zagovornike človekovih pravic; obžaluje zlorabe, nasilje, samovoljna pridržanja, grožnje in uboje zagovornikov človekovih, domorodnih in zemljiških pravic ter okoljskih aktivistov; ker Honduras ni podpisal regionalnega sporazuma iz Escazúja o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in Karibih, tj. prvega okoljskega sporazuma, ki vsebuje posebne določbe o zagovornikih okoljskih in človekovih pravic;
G. ker je mandat misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanju v Hondurasu (MACCIH) potekel januarja 2020 in ni bil podaljšan; ker so EU in njene države članice pozvale honduraško vlado, naj ta mandat obnovi, da bi okrepila vladavino prava v državi;
H. ker je bil pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko sklenjen leta 2012, njegov trgovinski del pa se začasno uporablja od 1. avgusta 2013;
I. ker je Honduras leta 2013 postal prva latinskoameriška država, ki je začela pogajanja z EU o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu FLEGT, na podlagi katerih je bil leta 2018 parafiran osnutek sporazuma;
J. ker je cilj prostovoljnega sporazuma o partnerstvu zagotoviti, da bodo vse pošiljke lesa in lesnih proizvodov iz Hondurasa, namenjene na trg EU, v skladu s honduraškim sistemom za zagotavljanje zakonitosti lesa, s čimer bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja FLEGT; ker bo moral biti tudi domači les in les, namenjen na druge izvozne trge, skladen s sistemom za zagotavljanje zakonitosti lesa in bo treba zanj pridobiti dovoljenje H-Legal;
K. ker sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa temelji na opredelitvi zakonitosti, nadzoru nad dobavno verigo, preverjanju skladnosti, izdaji dovoljenj FLEGT in neodvisnem nadzoru:
L. ker sporazum zajema pet obveznih lesnih proizvodov v skladu z uredbo FLEGT – hlode, žagan les, tirne pragove, vezan les in furnir – ter več drugih lesnih proizvodov;
M. ker namen in pričakovane koristi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT presegajo zgolj olajšanje trgovine z zakonitim lesom, saj so namenjeni tudi uvajanju sistemskih sprememb pri upravljanju gozdov, kazenskem pregonu, vključno z delovno zakonodajo in pravicami domorodnih ljudstev, preglednosti in vključevanju različnih deležnikov v proces političnega odločanja, zlasti organizacij civilne družbe in domorodnih ljudstev, pa tudi podpori gospodarskemu povezovanju ter spoštovanju mednarodnih ciljev glede trajnostnega razvoja; ker so pogajanja, ki so privedla do sklenitve tega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, ustvarila prostor za sodelovanje med različnimi deležniki, da bi razpravljali o okoljskih vprašanjih, vprašanjih človekovih pravic ter socialnih in gospodarskih vprašanjih; ker mora Honduras zagotoviti, da bodo zadevni deležniki vključeni v izvajanje in spremljanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu ne glede na spol, starost, lokacijo, vero ali prepričanja, etnično poreklo, raso, jezik ali invalidnost, ter omogočiti sodelovanje zasebnega sektorja, civilne družbe, lokalnih skupnosti, domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu ter drugih, ki so odvisni od gozdov[9];
N. ker prostovoljni sporazum o partnerstvu predvideva, da je za izvajanje in spremljanje odgovoren skupni odbor;
O. ker je EU zagotovila podporo pogajalskemu procesu s tremi dvostranskimi programi v okviru svoje razvojne pomoči;
P. ker bodo konec leta 2021 v Hondurasu potekale splošne volitve;
Q. ker je Honduras ratificiral konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 o domorodnih in plemenskih ljudstvih, vendar je še ne izvaja v celoti in v svojo zakonodajo ni vključil ključnega načela svobodne, predhodne in informirane privolitve, ki izhaja iz Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev;
1. pozdravlja zaključek pogajanj o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Hondurasom, s katerim se bo zagotovilo, da se bo v EU iz Hondurasa uvažal samo zakonito posekan les, spodbujalo prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostno trgovino z zakonito pridobljenim lesom, prav tako pa izboljšalo upravljanje gozdov in izvrševanje zakonodaje (vključno z delovnimi, poklicnimi, zdravstvenimi in varnostnimi obveznostmi) ter povečalo preglednost, odgovornost in institucionalno odpornost, pri čemer se bo upoštevalo dejstvo, da so gozdovi pomembni za gospodarstvo Hondurasa in da bi bilo treba učinkoviteje obravnavati problem krčenja gozdov v državi; poziva obe strani, naj čim prej ratificirata prostovoljni sporazum o partnerstvu, da bo lahko začel veljati leta 2021 in utrl pot nadaljnjim pomembnim korakom pri izvajanju, vključno z vzpostavitvijo pridobivanja dovoljenj;
2. izraža solidarnost s Hondurasom, ki sta ga nedavno prizadela orkana in v državi povzročila hude posledice, poleg tega pa je državo zelo prizadela tudi pandemija covida-19; poudarja, da se je treba nujno in v svetovnem merilu spopasti s temeljnimi vzroki za te skrajne vremenske pojave in zoonozo, ki so povezani s podnebnimi spremembami, krčenjem gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti;
3. zelo ceni dejstvo, da je Hondurasu k sodelovanju pri procesu oblikovanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu uspelo pritegniti vladne institucije, civilno družbo, zasebni sektor, domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla, akademske kroge in skupnosti, ki so sprejeli ponudbo in zagotovili prispevek; pozdravlja dejstvo, da so bili vsi ti sektorji pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, s čimer se je vzpostavil duh vključenosti in omogočilo prispevanje;
4. priznava, da bo polno izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu dolgoročen proces, pri katerem bo treba sprejeti cel sklop zakonodaje ter zagotoviti ustrezno upravno zmogljivost in strokovno znanje za njegovo izvajanje in izvrševanje; opozarja, da se lahko dovoljenja FLEGT začnejo izdajati šele, ko bo Honduras dokazal, da je njegov sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa pripravljen;
5. poudarja, da so v fazi izvajanja potrebna pristna in nenehna posvetovanja, aktivna udeležba več deležnikov, pa tudi pomembno sodelovanje organizacij civilne družbe ter lokalnih in domorodnih skupnosti pri odločanju, s čimer bi zagotovili svobodno, predhodno in informirano privolitev; želi spomniti, da je treba povečati preglednost in zagotoviti učinkovito javno razkritje informacij ter pravočasno izmenjavo dokumentov z lokalnimi in domorodnimi ljudstvi; poziva Komisijo, delegacijo EU v Hondurasu in države članice, naj zagotovijo in omogočijo zadostno gradnjo zmogljivosti ter logistično in tehnično podporo v okviru sedanjih in prihodnjih instrumentov razvojnega sodelovanja, da bo lahko Honduras izpolnil zaveze za izvajanje svojih sistemov za zagotavljanje zakonitosti lesa in s tem povezanih ukrepov;
6. pozdravlja nedavno sprejetje akcijskega načrta za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu v Hondurasu in vlado Hondurasa poziva, naj sprejme konkreten, časovno omejen in merljiv pristop;
7. je zaskrbljen, ker je bilo, odkar je bil julija 2018 parafiran prostovoljni sporazum o partnerstvu, ubitih več kot 20 okoljskih aktivistov in zagovornikov pravic domorodnih ljudstev; meni, da bo uspeh prostovoljnega sporazuma o partnerstvu v veliki meri odvisen od tega, ali bo mogoče vzpostaviti varno in spodbujevalno okolje za zaščito okoljskih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic ter žvižgačev ter zagotoviti učinkovite pravne mehanizme v zvezi s kršitvami človekovih pravic in bojem proti nekaznovanju; v zvezi s tem poudarja, da bi bila ratifikacija sporazuma iz Escazúja pomemben korak v pravo smer; poziva honduraško vlado, naj ukrepa v zvezi s tem;
8. meni, da mora biti boj proti korupciji stalen; je zadovoljen, da se je preglednost v procesu sklenitve tega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu izkazala za zelo koristno, prav tako pa jo je treba v celoti zagotoviti tudi v procesu izvajanja; poudarja, da je uspeh FLEGT odvisen tudi od boja proti goljufijam in korupciji v celotni verigi dobave lesa; v ta namen poziva EU, naj razširi področje delovanja in okrepi izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi odpravili korupcijska tveganja v verigi preskrbe z lesom v EU, tudi z bolj rednimi in sistematičnimi kontrolami in preiskavami v pristaniščih EU; je seznanjen z dosedanjimi prizadevanji Hondurasa, da bi povečal preglednost, in poziva vlado te države, naj zagotovi spodbude v različnih členih vrednostne verige gozdov, da bi povečala preglednost in poskrbela za vključenost najbolj ranljivih subjektov, kot so mladi in ženske iz domorodnih ljudstev, prebivalci afriškega porekla in mali kmetje; prav tako poziva vlado Hondurasa, naj si prizadeva za zaustavitev razširjene korupcije in naj obravnava druge dejavnike, ki spodbujajo nezakonito sečnjo in degradacijo gozdov, zlasti v zvezi s carinskimi organi, honduraškim zavodom za gozdove in ministrstvi, ki se ukvarjajo z gozdovi in zemljiškimi pravicami, pa tudi drugimi organi, ki bodo imeli ključno vlogo pri izvajanju in izvrševanju prostovoljnega sporazuma o partnerstvu; poudarja, da je treba nekaznovanje v gozdarskem sektorju končati, tako da se zagotovi pregon kršitev;
9. poziva vlado Hondurasa, naj podaljša mandat misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu (MACCIH), ki se je končala januarja 2020;
10. pozdravlja dejstvo, da je Honduras prva država, ki je sklenila prostovoljni sporazum o partnerstvu, pri čemer so pri pogajanjih domorodna ljudstva sodelovala kot ločena interesna skupina, in pogumno sodelovanje skupin domorodnih ljudstev, ki so zagotovila posebne vpoglede in prispevke; poziva, naj se v opredelitev zakonitosti čim prej vključi prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju ter naj se v Hondurasu sprejmejo ustrezni zakoni;
11. priznava, da se lahko s postopkom pogajanj o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu omogoči sektorjem, da opredelijo skupne cilje in prednostne naloge za vzpostavitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa se ponudi pomembna priložnost, da družbe omogočijo participativno upravljanje svojih gozdov na lokalni in regionalni ravni ter na ravni skupnosti in celo na državni ali zvezni ravni;
12. se zaveda, da je treba pojasniti bistvene pravice do zemljiške posesti in pravice domorodnih ljudstev v Hondurasu ter da so potrebni konkretni zaščitni ukrepi v zvezi s pravico lokalnih in domorodnih ljudstev do zemljiške posesti; poudarja, da je dostop do zemljiške posesti, njena uporaba ter nadzor nad njo glavni vir socialnih konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic v Hondurasu; zlasti opozarja, da je po podatkih urada visokega komisarja OZN za človekove pravice približno 80 % zemljišč v zasebni lasti v Hondurasu brez dokazov o lastništvu ali pa je lastništvo neustrezno zabeleženo, zaradi šibkega pravosodnega sistema pa lahko reševanje sporov v zvezi z lastništvom traja več let; poziva vlado Hondurasa, naj sodelujočim javnim institucijam nameni več sredstev in okrepi njihovo usklajevanje;
13. poudarja, da je raba zemljišč pri upravljanju gozdov zelo pomembna in da je potrebna strateška vizija upravljanja gozdov, povezana z vprašanji podnebnih sprememb; poziva vlado Hondurasa, naj zagotovi tesno usklajevanje med obstoječimi različnimi pobudami v gozdarskem sektorju, kot so zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD +), prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT in nacionalno določeni prispevki;
14. poziva vlado Hondurasa, naj poveča nadzor in okrepi območja varstva pred gozdnimi požari na zemljiščih v zasebni lasti; poziva k uvedbi upravljanja dobavne verige v sektorjih živinoreje ter pridelave kave in palmovega olja, saj je to bistveno za odpravo temeljnih vzrokov krčenja gozdov;
15. meni, da uspešna pogajanja o tem prostovoljnem sporazumu dokazujejo tudi pomen delegacij Unije v tretjih državah;
16. poziva, naj se analiza glede na spol vključi v vse dejavnosti in projekte, povezane z izvajanjem prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT; poziva h kvantitativni in kvalitativni analizi zemljiške posesti, razčlenjeni po spolu, lastništva sredstev in finančne vključenosti v sektorjih, na katere vpliva trgovina; poziva Komisijo, naj pri tem pomaga s tehničnimi in človeškimi viri;
17. izraža globoko zaskrbljenost zaradi spremembe zakonodaje o splavu v Hondurasu in nekaterih državah članicah EU;
18. poudarja pomen gozdarskih delovnih mest in zaposlovanja na podeželju v gospodarstvu Hondurasa, ki bi jih bilo treba upoštevati pri izvajanju prostovoljnega sporazuma o partnerstvu; meni, da je prostovoljni sporazum o partnerstvu orodje za spodbujanje dostojnega dela; poziva Komisijo in honduraške organe, naj izvedejo izčrpno oceno učinka prostovoljnega sporazuma o partnerstvu na delavce in male proizvajalce v sektorju, na katere bi lahko vplival povečan nadzor sečnje; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira programe za prizadete delavce in proizvajalce, da bodo ostali konkurenčni v sektorju;
19. poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o izvajanju sporazuma, tudi o delu skupnega odbora za izvajanje, prav tako pa naj dejavno sodeluje z Evropskim parlamentom in ga povabi k napotitvi delegacije, ki bi sodelovala pri delu skupnega odbora za izvajanje;
20. poziva države članice, naj v celoti upoštevajo, izvajajo in izvršujejo uredbo EU o lesu; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi pri naslednjem pregledu uredbo o izdajanju dovoljenj FLEGT izboljšala tako, da se bo lahko hitro odzivala na večje kršitve zavez iz sporazuma o prostovoljnem partnerstvu;
21. poudarja, da bi države po vsem svetu, ki imajo urejene uvozne trge za zakoniti les ali te trge želijo urediti, imele koristi od sodelovanja in po možnosti odobravanja medsebojnih pravil in sistemov, kot so FLEGT in sporazumi o partnerstvu EU; poudarja, da bi bili mednarodni standardi učinkovitejši ter bi spodbujali dolgoročno pravno varnost za podjetja in potrošnike;
22. poudarja, da so ti prostovoljni sporazumi o partnerstvu pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, ki so ga omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja teh držav; podpira Komisijo pri iskanju dodatnih potencialnih partnerjev za prihodnje prostovoljne sporazume o partnerstvu v okviru FLEGT;
23. meni, da mora EU prevzeti zelo pomembno in odgovorno vlogo, prav tako pa je zavezana izboljšati ponudbo in povpraševanje po lesu, da bi zavrnila nezakonito pridobljen les in pomagala pri prizadevanjih držav izvoznic v boju proti nezakoniti sečnji in korupciji, ki uničujeta njihove gozdove, povzročata podnebne spremembe in sta krivi za kršitve človekovih pravic; meni, da je treba te ukrepe dopolniti s prihodnjimi določbami o potrebni skrbnosti, zlasti v zvezi s surovinami, katerih pridobivanje ogroža gozdove; je seznanjen, da je Honduras pomemben svetovni proizvajalec kave;
24. poudarja, da so prostovoljni sporazumi o partnerstvu sestavni del prizadevanj EU za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma in agende OZN do leta 2030, zlasti ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj agendo FLEGT v celoti vključijo v novi strateški okvir evropskega zelenega dogovora, in sicer tako, da se zavzemajo za njeno uveljavitev na svetovni in regionalni ravni ter še naprej krepijo mednarodno sodelovanje med državami proizvajalkami in uvoznicami;
25. poziva EU, naj zagotovi skladnost politik za trajnostni razvoj med prostovoljnim sporazumom o partnerstvu in vsemi njenimi politikami, tudi na področju trgovine, razvoja, kmetijstva in okolja, obenem pa poskrbi, da se bo dopolnjeval z zavezami EU glede varstva okolja in podnebja;
26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Honduras.
MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (28.1.2021)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Honduras o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
Pripravljavka mnenja: Hildegard Bentele
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. zavzeto podpira zaključek pogajanj o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Hondurasom, s katerim se bo zagotovilo, da se bo v EU uvažal samo zakonito posekan les, spodbujalo prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostno trgovino z zakonito pridobljenim lesom, prav tako pa izboljšalo upravljanje gozdov in izvrševanje zakonodaje (vključno z delovnimi, poklicnimi, zdravstvenimi in varnostnimi obveznostmi) ter povečalo preglednost, odgovornost in institucionalno odpornost, pri čemer se bo upoštevalo dejstvo, da so gozdovi pomembni za gospodarstvo Hondurasa in da bi bilo treba učinkoviteje obravnavati problem krčenja gozdov v državi;
2. poudarja, da so prostovoljni sporazumi o partnerstvu sestavni del prizadevanj EU za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma in agende OZN do leta 2030, zlasti ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj agendo za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov v celoti vključijo v novi strateški okvir evropskega zelenega dogovora, in sicer tako, da se zavzemajo za njeno uveljavitev na svetovni in regionalni ravni ter še naprej krepijo mednarodno sodelovanje med državami proizvajalkami in uvoznicami;
3. pozdravlja predanost Hondurasa in dosedanji napredek ter se zaveda, da bo celovito izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu dolgoročen proces, ki bo vključeval sprejetje celotnega sklopa zakonodaje za vzpostavitev sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLAS) in njegovo delovanje; poudarja, da je izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu odvisno od ohranjanja tesnega sodelovanja med več deležniki, ki zajema predvsem smiselno sodelovanje organizacij civilne družbe ter lokalnih in domorodnih skupnosti pri odločanju, in da bo prav tako potrebna trajna politična volja ter precejšnji človeški in finančni viri za upravljanje sistema TLAS; zato poziva Komisijo, naj Hondurasu pomaga pri celotnem postopku izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov ter omogoči potrebno tehnično podporo za popolno in pravilno izvajanje sistema TLAS; v zvezi s tem opozarja, da so določbe o spremljanju, nadaljnji obravnavi in ocenjevanju sestavni del stabilnega in učinkovitega sporazuma; poudarja, da bi morale imeti delegacije EU ključno vlogo pri nadzoru nad tem, ali honduraške oblasti učinkovito vključujejo vse ustrezne deležnike v proces vzpostavljanja povsem delujočega sistema TLAS in izvajanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu; meni, da je potreben parlamentarni nadzor nad izvajanjem prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, zlasti v zvezi z redno izmenjavo mnenj z neodvisnim nadzornikom, ki ga imenuje skupni odbor za izvajanje sporazuma med EU in Hondurasom;
4. je zaskrbljen, da je v Honduras dovoljeno uvažati lesne proizvode, proizvedene v skladu z zakonodajo države, v kateri so bila drevesa posekana, saj je mogoče, da so standardi potrebne skrbnosti v teh državah nižji in se lahko ti proizvodi v končni fazi vključijo v blago, ki se zatem izvozi v EU;
5. poziva Komisijo, naj izvajanju prostovoljnega sporazuma o partnerstvu v okviru naslednjega programskega obdobja za dvostranske sporazume EU (2021–2027) nameni znatna sredstva, da bi bilo mogoče spremljati napredek v skladu z jasnimi merili, časovno določenimi cilji in postopki, ki omogočajo preverjanje skladnosti; prav tako poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku v zvezi z akcijskim načrtom za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov;
6. izraža globoko zaskrbljenost, ker je po podatkih organizacije Global Witness Honduras še vedno med državami, v katerih življenje izgubi največ zagovornikov zemljiških pravic in okoljevarstvenikov; izraža zaskrbljenost, predvsem v zvezi z zagovorniki zemljiških pravic iz črnskih domorodnih skupnosti Garifuna in Guapinol, ki so bili pred kratkim prisilno razseljeni, kriminalizirani ali ubiti v konfliktih z vplivnimi konglomerati zaradi zemljišč in vode; v zvezi s tem poudarja, da je treba v fazi izvajanja in spremljanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu zagotoviti polno vključenost deležnikov, zlasti ohranjanje sodelovanja in dialoga z domorodnimi ljudstvi, ki sta se začela obetavno, da bi ustrezno obravnavali njihove potrebe in spodbujali učinkovito sodelovanje; poleg tega vztraja, da je treba povečati preglednost, zlasti z učinkovitim objavljanjem informacij in pravočasno izmenjavo dokumentov z lokalnimi in domorodnimi ljudstvi, prav tako pa zagotoviti učinkovit dostop do sodnih in upravnih postopkov, vključno s sodnim varstvom in pravnimi sredstvi;
7. odločno obsoja, da honduraške oblasti kriminalizirajo okoljske aktiviste in okoljevarstvenike; poziva honduraško vlado, naj odpravi nekaznovanost za zločine in kršitve na področju človekovih pravic ter ukrepa, da bi ustavila ponavljajoče se napade na zagovornike človekovih pravic, sindikaliste in domorodne skupnosti ter njihovo nadlegovanje in ustrahovanje;
8. pozdravlja dejstvo, da se opredelitev zakonitosti v prostovoljnem sporazumu o partnerstvu izrecno nanaša na pravice domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla v Hondurasu, ki živijo na gozdnih območjih, ter na načela svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja, ki ga je treba pridobiti kot pogoj za nakup ali uporabo gozdnih zemljišč v skladu z mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah, namreč Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih ter standardi iz prostovoljnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti;
9. poudarja, da je dostop do zemljiške posesti, njena uporaba ter nadzor nad njo glavni vir socialnih konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic v Hondurasu; zlasti opozarja, da je po podatkih urada visokega komisarja OZN za človekove pravice približno 80 % zemljišč v zasebni lasti v Hondurasu brez dokazov o lastništvu ali pa je lastništvo neustrezno zabeleženo, zaradi šibkega pravosodnega sistema pa lahko reševanje sporov v zvezi z lastništvom traja več let; v zvezi s tem meni, da bi lahko proces prostovoljnih sporazumov o partnerstvu prispeval k razjasnitvi zemljiških pravic kot vprašanja socialne pravičnosti, tudi z učinkovitim priznavanjem tradicionalnih zemljiških pravic, saj imajo domorodne skupnosti pogosto kolektivno podedovane pravice do zemljiške posesti;
10. poudarja, da bo uspeh sporazuma med drugim odvisen od boja proti goljufijam, obravnave slabega upravljanja na vseh ravneh uprave (zlasti v zvezi z bojem proti nezakoniti sečnji in slabemu upravljanju naravnih virov v gozdarskem sektorju in trgovini z lesom) in odpravljanja korupcije v vseh fazah trgovine z lesom, od sečnje in prevoza, pa do predelave, proizvodnje , izvoza, uvoza in prodaje; v ta namen poziva EU, naj poveča področje delovanja in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi odpravili korupcijska tveganja v verigi preskrbe z lesom v EU, tudi z bolj rednimi in sistematičnimi kontrolami in preiskavami v pristaniščih EU; prav tako meni, da je uspeh sporazuma v enaki meri odvisen od tega, ali bo mogoče vzpostaviti varno in spodbujevalno okolje za zaščito zagovornikov okoljskih človekovih pravic in žvižgačev ter zagotoviti učinkovita pravna sredstva v zvezi s kršitvami človekovih pravic in bojem proti nekaznovanosti; v zvezi s tem poudarja, da bi bila ratifikacija sporazuma iz Escazúja izvrstna priložnost za razširitev okoljskih človekovih pravic v Hondurasu; poziva honduraško vlado, naj ukrepa v tej smeri;
11. poziva EU, naj zagotovi, da bo prostovoljni sporazum o partnerstvu skladen z vsemi njenimi politikami, zlasti na področju razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine, obenem pa poskrbi, da se bo dopolnjeval z zavezami EU glede varstva okolja in podnebja.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
27.1.2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 1 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, Dominique Bilde, Udo Bullmann, Catherine Chabaud, Antoni Comín i Oliveres, Gianna Gancia, Charles Goerens, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Erik Marquardt, Norbert Neuser, Janina Ochojska, Jan-Christoph Oetjen, Michèle Rivasi, Christian Sagartz, Marc Tarabella, Tomas Tobé, Miguel Urbán Crespo, Chrysoula Zacharopoulou, Bernhard Zimniok |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Patrizia Toia |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
22 |
+ |
ECR |
Beata Kempa |
ID |
Gianna Gancia |
NI |
Antoni Comín i Oliveres |
PPE |
Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Janina Ochojska, Christian Sagartz, Tomas Tobé |
RENEW |
Catherine Chabaud, Charles Goerens, Jan-Christoph Oetjen, Chrysoula Zacharopoulou |
S&D |
Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Norbert Neuser, Marc Tarabella, Patrizia Toia |
VERTS/ALE |
Pierrette Herzberger-Fofana, Erik Marquardt, Michèle Rivasi |
1 |
- |
ID |
Bernhard Zimniok |
2 |
0 |
ID |
Dominique Bilde |
The Left |
Miguel Urbán Crespo |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
18.3.2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 1 8 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Barry Andrews, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Udo Bullmann, Daniel Caspary, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Raphaël Glucksmann, Markéta Gregorová, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Karin Karlsbro, Maximilian Krah, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Margarida Marques, Gabriel Mato, Sara Matthieu, Emmanuel Maurel, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Liesje Schreinemacher, Sven Simon, Dominik Tarczyński, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Jan Zahradil |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Campomenosi, Jérémy Decerle, Jean-Lin Lacapelle, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
34 |
+ |
ECR |
Jan Zahradil |
ID |
Jean-Lin Lacapelle |
NI |
Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó |
PPE |
Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
Renew |
Barry Andrews, Jérémy Decerle, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Liesje Schreinemacher, Marie-Pierre Vedrenne |
S&D |
Udo Bullmann, Miroslav Číž, Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Bernd Lange, Margarida Marques, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt |
Verts/ALE |
Saskia Bricmont, Markéta Gregorová, Heidi Hautala, Sara Matthieu |
1 |
- |
ID |
Maximilian Krah |
8 |
0 |
ECR |
Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Dominik Tarczyński |
ID |
Marco Campomenosi, Roman Haider, Danilo Oscar Lancini |
The Left |
Emmanuel Maurel, Helmut Scholz |
|
Popravki in namere glasovanja |
+ |
Marco Campomenosi |
- |
|
0 |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
- [2] UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
- [4] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0212.
- [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0285.
- [6] UL C 58, 15.2.2018, str. 155.
- [7] UL L 346, 15.12.2012, str. 3.
- [8] Sprejeta besedila, P9_TA(0000)0000.
- [9] V skladu s členom 16 prostovoljnega sporazuma o partnerstvu.