VMESNO POROČILO o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice
25.3.2021 - (COM(2020)0225) – (2020/0112R(APP))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Lukas Mandl
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice
(COM(2020)0225) – (2020/0112R(APP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (COM(2020)0225),
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 352,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice[1] (Uredba o Agenciji za temeljne pravice),
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah in skupnega pristopa,
– ob upoštevanju študije Strengthening the Fundamental Rights Agency – The Revision of the Fundamental Rights Agency Regulation (Okrepitev Agencije za temeljne pravice – revizija Uredbe o Agenciji za temeljne pravice), ki jo je maja 2020 objavil Tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve,
– ob upoštevanju člena 105(5) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov,
– ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0058/2021),
A. ker je predlog uredbe Sveta korak naprej v prizadevanjih, da bi bilo delo Agencije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) bolj učinkovito, saj ji bo omogočil polno delovanje na vseh področjih pristojnosti Unije ter pojasnil njene naloge in metode dela, ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; ker je v skladu s to pravno podlago trenutno žal potrebno soglasje Sveta in odobritev Parlamenta, zato je udeležba Parlamenta pri tej reformi omejena;
B. ker Agencija pomembno prispeva k spoštovanju temeljnih pravic in bi jo bilo treba kot neodvisno in polno delujočo agencijo EU in nadzornika spoštovanja temeljnih pravic še okrepiti, da bi čim bolj učinkovito spodbujali in ščitili temeljne pravice, hkrati pa si prizadevali za dialog prek dejavnega sodelovanja civilne družbe, vključno z odvetniškimi združenji, poklicnimi organizacijami, sodniki in odvetniki;
C. ker bi se morale ambicije EU za okrepitev zunanje razsežnosti odražati v nadaljnjem sodelovanju Agencije pri spremljanju in nadzoru dejanj in dejavnosti Unije in njenih držav članic na področju skupne zunanje in varnostne politike;
D. ker je v globaliziranem svetu bistveno, da se z mednarodnim sodelovanjem s tretjimi državami zagotoviti zadostno varstvo temeljnih pravic;
E. ker je mogoče zaupanje državljanov EU v delo policije in pravosodnih organov vzpostaviti in okrepiti le, če se dejanja in dejavnosti Unije in njenih držav članic natančno, skrbno in dosledno spremljajo, pregledujejo in hitro uskladijo z obveznostmi na področju temeljnih pravic; ker je dejavnost Agencije na območju svobode, varnosti in pravice zato izjemnega pomena in bi moral njen mandat kot tak zajemati tudi področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;
F. ker je delo Agencije pri zaščiti temeljnih pravic in opredeljevanju izzivov, kot so pravice otrok, migracije (vključno z zunanjimi mejami), uporaba umetne inteligence in novih tehnologij, enakost spolov, nasilje na podlagi spola, pravice žensk itd., pomembno v smislu prednostnih nalog Agencije, zato ga je treba priznati in podpreti;
1. meni, da so cilji Agencije, da zagotavlja ustreznim institucijam, organom, uradom in agencijam informacije, pomoč in strokovno znanje o temeljnih pravicah ter pri zagovarjanju in varstvu temeljnih pravic v EU, izjemnega pomena, saj je Agencija organ, ki spremlja dejansko uporabo Listine za vse državljane držav članic, in s tem skuša zagotoviti dostojanstveno obravnavo vsakega posameznika, pri čimer so vse države članice deležne enake obravnave; poudarja njeno pomembno vlogo spodbujevalca, ki podpira Unijo in njene države članice pri sprejemanju ukrepov ali določanju smeri ukrepanja v zvezi s temeljnimi pravicami; poudarja, da imajo lahko ti podporni ukrepi različne oblike, kot je objava poročil, ki temeljijo na dejstvih, so uravnotežena in upoštevajo različne vire; spodbuja Komisijo in Svet, naj podatke, ki jih je pripravila Agencija, sistematično vključita v oblikovanje politik in se zavezuje k istemu cilju;
2. poudarja, da so kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor razširjena in pereča problematika, skupaj z diskriminacijo na kakršni koli podlagi, kot so spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost; želi spomniti, da je horizontalna in presečna perspektiva bistvena za varstvo temeljnih pravic za vse; svari pred porastom in normalizacijo sovražnega govora in različnih oblik rasizma, ksenofobije in z njo povezane nestrpnosti, zlasti anticiganizma, antisemitizma, islamofobije ter rasizma proti temnopoltim osebam in nebelcem v številnih državah članicah, ki jih je podžgal porast ekstremističnih gibanj in so postale pogostejše v spletnem okolju, zlasti med pandemijo covida-19; poudarja zavezo Agencije k boju proti vsem vrstam diskriminacije in jo poziva, naj nadaljuje svoje delo v zvezi s sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva ter redno poroča o primerih in najnovejših trendih;
3. ponovno poudarja pripravljenost, da Agenciji omogoči polno delovanje na vseh področjih pristojnosti Unije in izpolnjevanje vloge, ki sta ji jo določila zakonodajalca EU, in da torej opredeli načela in pogoje, pod katerimi bi podal soglasje; v zvezi s tem obžaluje, da ima Parlament le omejeno vlogo pri reformi Agencije in poudarja, da bi bil raje za redni zakonodajni postopek; poziva Komisijo, naj Agenciji kot drugim agencijam na področju pravosodja in notranjih zadev dodeli ustrezno povečan proračun, da bo lahko v celoti izpolnila svojo vlogo; priznava, da je treba Agenciji zagotoviti ustrezno specializirano osebje;
4. poziva Svet, naj pri spreminjanju uredbe o Agenciji za temeljne pravice upošteva naslednje vidike:
(i) Področje uporabe uredbe
V skladu s spremembami, ki jih je prinesel začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, bi bilo treba besedo „Skupnost“ v celotni uredbi nadomestiti z besedo „Unija“, kar pomeni, da bi moralo delovanje Agencije zajemati dejanja ali dejavnosti Unije ali držav članic, ki so povezani s skupno zunanjo in varnostno politiko oziroma spadajo v njen okvir, pa tudi dejanja in dejavnosti na območju svobode, varnosti in pravice; v zvezi s tem bi moralo biti jasno, da mandat Agencije zajema področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in vprašanja, povezana s spoštovanjem temeljnih pravic na zunanjih mejah Unije (v skladu s členom 77 PDEU), ter da se osredotoča tudi na vprašanja, povezana z vzajemnim priznavanjem sodnih odločb in sodb med državami članicami; poudarja pomembno vlogo, ki jo opravlja Agencija z zagotavljanjem dragocenih prispevkov v okviru postopkov iz člena 7 PEU in letnega poročila o stanju pravne države; meni, da bi morala Agencija v prihodnje prispevati tudi v okviru Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije[2]; v zvezi s tem poudarja vlogo Agencije kot instrumenta za zaščito načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic, zlasti v času, ki ga zaznamujejo skrb vzbujajoče avtoritarne težnje.
(ii) Sodelovanje s tretjimi državami
Status opazovalk ne bi smel biti omejen na države kandidatke ali države s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom, temveč bi moral biti omogočen tudi drugim tretjim državam, kot so države Evropskega gospodarskega prostora/Evropskega združenja za prosto trgovino, Združeno kraljestvo, ali – kjer upravni odbor Agencije oceni kot ustrezno – države, zajete v evropski sosedski politiki.
(iii) Področja dejavnosti
V operativnem delu nove uredbe bi bilo treba poleg boja proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti, kot je določeno v členu 5(2)(b) uredbe o Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, ter splošneje, zavezanosti boju proti vsakršni obliki diskriminacije in kaznivih dejanje iz sovraštva posebej omeniti naslednja področja dejavnosti: boj proti anticiganizmu, antisemitizmu, islamofobiji, rasizmu proti temnopoltim in nebelim osebam, varstvu pravic pripadnikov manjšin ter spoštovanju političnih ali drugih mnenj.
(iv) Letno in večletno načrtovanje programov
Upoštevati bi bilo treba predlog Komisije za ukinitev sedanjega petletnega večletnega okvira, da bi opustili določanje tematskih omejitev za vsako petletno obdobje, s čimer bi Agenciji omogočili, da svoje delo in tematsko osredotočenost prilagodi nastajajočim prednostnim nalogam. Agencija bi morala pripraviti program v tesnem sodelovanju z nacionalnimi uradniki Agencije za zvezo, da bi čim bolje in učinkoviteje usklajevala glavna tematska področja dejavnosti z nacionalnimi organi držav članic. Osnutek programskega dokumenta bi bilo treba poslati v razpravo pristojnemu pripravljalnemu organu Sveta in Evropskemu parlamentu, direktor Agencije pa bi moral v skladu z rezultatom teh razprav osnutek programskega dokumenta predložiti v sprejetje upravnemu odboru Agencije;
5. poziva Komisijo, naj razmisli o bolj obsežni in ambiciozni reviziji Uredbe o Agenciji za temeljne pravice po temeljiti oceni učinka in posvetovanju z deležniki, da bi okrepili neodvisnost, učinkovitost in uspešnost Agencije; poziva Svet, naj razmisli o teh predlogih; poziva Komisijo, naj za potrebe te prihodnje revizije zlasti upošteva naslednje vidike;
(i) Upravni odbor
Kot velja za mnoge druge agencije EU, bi moral imeti Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pravico, da imenuje enega dodatnega člana upravnega odbora Agencije; člani upravnega odbora bi morali imeti pravico do enkratnega ponovnega imenovanja; vključiti bi bilo treba zahtevo po uravnoteženi zastopanosti spolov v organih, ustanovljenih z uredbo o Agenciji Evropske unije za temeljne pravice; spodbuja Agencijo, naj nadaljuje s prakso, da ima vsaj en član znanstvenega odbora ustrezno strokovno znanje o enakosti spolov.
(ii) Neodvisno vrednotenje in revizija dejavnosti Agencije
Dejanja in dejavnosti Agencije bi morale biti vsakih pet let obravnavane v okviru neodvisnega zunanjega vrednotenja, ki ga ne naroči Komisija. Namen neodvisnega zunanjega vrednotenja bi moral biti, da se ocenijo zlasti vpliv, uspešnost in učinkovitost dejavnosti in dosežkov Agencije ter njene delovne prakse. Upravni odbor mora preučiti zaključke vrednotenj iz člena 30(3) Uredbe o Agenciji za temeljne pravice in Komisiji izdati priporočila, ki so po njegovem mnenju potrebna zaradi sprememb v Agenciji ter njenega načina dela in obsega nalog. Komisija mora poročila o vrednotenju in priporočila poslati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter jih objaviti. Po pregledu poročila o vrednotenju in priporočil lahko Komisija predstavi predloge sprememb Uredbe, ki so po njenem mnenju potrebne.
(iii) Naloge
Agencija bi morala imeti zmožnost, da na zahtevo Sveta, Komisije ali Parlamenta izvede zlasti neodvisne znanstvene raziskave, ankete, pripravljalne študije in študije izvedljivosti ter oblikuje in objavi ugotovitve in mnenja o posebnih temah, vključno z ocenami za posamezne države in mnenji o zakonodajnih predlogih v različnih fazah zakonodajnega postopka in postopkih iz člena 7 PEU. Imeti pa bi morala tudi možnost, da to stori na lastno pobudo, ne le na zahtevo institucij EU. Poleg tega bi morale imeti pravico do pobude tudi posamezne države članice ali skupina držav članic. V uredbo bi bili treba vključiti dejavno vlogo Agencije za temeljne pravice v prihodnjem mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice kot organa, ki bo v sodelovanju s skupino neodvisnih strokovnjakov v prihodnje nepristransko opredelil glavne pozitivne in negativne dogodke v vsaki državi članici ter prispeval k razvoju metodologije za letno poročilo o spremljanju vrednot Unije;
°
° °
6. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Agencija EU za temeljne pravice ima izjemno pomembno vlogo pri obveščanju, pomoči in ozaveščanju o vprašanjih temeljnih pravic ter zagovarjanje in varstvo temeljnih pravic v EU. Institucije EU in njene države članice spodbuja pri sprejemanju ukrepov ali določanju smeri ukrepanja v zvezi s temeljnimi pravicami.
Za izpolnitev teh pomembnih nalog je treba veljavni mandat Agencije posodobiti, tudi v skladu z institucionalnimi spremembami, ki so se zgodile od sprejetja veljavnega mandata leta 2007. V tem okviru bi se morale ambicije EU za razvoj okrepljene zunanje razsežnosti odražati v nadaljnjem sodelovanju Agencije pri spremljanju in nadzoru dejanj in dejavnosti Unije in njenih držav članic v skupni zunanji in varnostni politiki, tudi z razširitvijo možnosti sodelovanja s tretjimi državami, kot so države EGP/EFTA, Združeno kraljestvo po izstopu iz EU ali države, zajete v evropski sosedski politiki. Poleg tega bi moral mandat Agencije zajemati tudi dejanja in dejavnosti policije in pravosodnih organov na območju svobode, varnosti in pravice.
Ker ima Agencija neodvisno vlogo, bi moral imeti njen upravni odbor možnost, da letno odloča o programskih dokumentih, vsakih pet let pa bi bilo treba opraviti neodvisno zunanje vrednotenje, da se ocenijo vpliv, uspešnost in učinkovitost dejavnosti in dosežkov Agencije ter njene delovne prakse.
MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (10.2.2021)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice
(COM(2020)0225 – 2020/0112R(APP))
Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner
PA_Consent_Interim
POBUDE
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v poročilo, ki ga sprejme, vključi naslednje pobude:
A. ker je enakost spolov temeljna vrednota, zapisana v Pogodbah, in ker Agencija Evropske unije za temeljne pravice na edinstven način prispeva k spodbujanju in varstvu temeljnih pravic v EU;
B. ker diskriminacijo na podlagi spola in spolne identitete pogosto spremlja diskriminacija iz drugih razlogov, kot so spol, rasa, barva kože, narodnostno ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo prepričanje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, zaradi česar pride do dvoplastne ali večplastne diskriminacije; ker je horizontalna presečna perspektiva bistvena za varstvo temeljnih pravic za vse;
C. ker Agencija za temeljne pravice izvaja mandat tako, da stalno razvija svoje raziskovalne zmogljivosti, zagotavlja strokovno svetovanje in ozavešča o različnih vprašanjih temeljnih pravic, vključno z enakostjo spolov;
D. ker so primerljivi podatki, ki so razčlenjeni po spolu in upoštevajo vidik spola, bistveni, da bi odrazili celoten obseg nasilja na podlagi spola, opozorili na neenakosti in oblikovali ciljno usmerjene politike; ker na različnih področjih politik EU in držav članic še vedno ni podatkov, ki bi bili razčlenjeni po spolu in bi upoštevali vidik spola; ker si Agencija za temeljne pravice s svojimi raziskavami in analizami podatkov prizadeva zapolniti te vrzeli v znanju;
E. ker Agencija za temeljne pravice povečuje tudi svojo vlogo v operativnih dejavnostih z zagotavljanjem informacij, pomoči in nasvetov pri vprašanjih temeljnih pravic na migracijskih žariščnih točkah, kjer lahko negotove življenjske razmere povzročijo težave pri dostopu do zdravstvenega varstva za ženske in dekleta, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter kjer je tveganje za spolno nasilje in nasilje na podlagi spola veliko, z organiziranjem usposabljanj in sodelovanjem z drugimi pristojnimi organi in agencijami, kot je Evropski azilni podporni urad (EASO); ker imata Agencija za temeljne pravice in Evropski inštitut za enakost spolov zelo dobre rezultate pri sodelovanju na področju raziskav, komuniciranja in mreženja za okrepitev spodbujanja človekovih pravic in enakosti spolov;
F. ker so pravice s področja spolnega in reproduktivnega zdravja človekove pravice, katerih kršitve so kršitve pravic žensk in deklet do enakosti, nediskriminacije, dostojanstva in zdravja ter varovanja pred nečloveškim in poniževalnim ravnanjem; ker smo zadnje čase priča vidnemu nazadovanju na evropski ravni pri enakosti spolov in pravic žensk, tudi pri spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, ter čedalje bolj omejenemu dostopu do zdravstvenega varstva, ker je "pravica do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji", izrecno omenjena v Listini EU o temeljnih pravicah; ker je Agencija za temeljne pravice v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov pomembno prispevala k varstvu teh pravic;
G. ker je analiza Agencije za temeljne pravice o učinku covida-19 in ukrepov za zajezitev epidemije na temeljne pravice razkrila nesorazmeren vpliv virusa na ženske, zlasti ženske v ranljivem položaju, kot so žrtve nasilja na podlagi spola, ženske v ključnih sektorjih, ženske, ki jim grozi revščina, in ženske žrtve večplastne diskriminacije;
H. ker bi ustanovitev posebne sestave Sveta za enakost spolov, kot je že zahteval Parlament, omogočila obsežno sodelovanje z Agencijo za temeljne pravice pri vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov, ter dodatno okrepila varstvo pravic žensk in enakost spolov v Evropski uniji;
1. meni, da je sedanji mandat Agencije za temeljne pravice relevanten, ustreza potrebam EU in ima znatno dodano vrednost EU; ceni kakovost rezultatov Agencije za temeljne pravice, njeno učinkovitost in učinek na ravni EU, in jo poziva, naj pri svojem delu spodbuja vključevanje načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola v proračun v skladu s prednostnimi nalogami iz večletnega finančnega okvira 2021–2027;
2. poziva Svet, naj pri spreminjanju ustreznih določb v sedanji reformi vključi zahtevo po uravnoteženi zastopanosti spolov v organih, ustanovljenih z Uredbo (ES) št. 168/2007, in naj zahteva, da ima vsaj eden od članov znanstvenega odbora ustrezno strokovno znanje o enakosti spolov;
3. poziva Svet, naj pri spreminjanju ustreznih določb v sedanji reformi vključi zahtevo po oceni, ki upošteva vidik spola;
4. izreka pohvalo Agenciji za temeljne pravice za njeno sodelovanje z Evropskim inštitutom za enakost spolov pri vseh različnih vidikih enakosti spolov, tudi na področju nasilja na podlagi spola, in poziva k okrepitvi tega sodelovanja, da bi se bolje spopadli z vse večjim nazadovanjem na področju enakosti spolov in pravic žensk, politik in/ali zakonodaje, kar bi lahko kršilo spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, pa tudi s presečno diskriminacijo in učinki covida-19 na ženske in dekleta, zlasti na nasilje na podlagi spola, dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter povečanje socialne izključenosti in kibernetskega nasilja, kar je resen in čedalje večji problem, ki bi lahko imel tudi resne družbene in gospodarske posledice v Evropi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je nasilje na podlagi spola v času omejitve gibanja zaradi pandemije covida-19 znatno povečalo, vendar v vseh državah članicah še vedno ni ustreznega poročanja o tem; poziva tudi k okrepljenemu sodelovanju Agencije za temeljne pravice z Evropskim inštitutom za enakost spolov, med drugim s pripravo mnenj, kako ustreznim organom omogočiti izboljšanje varnosti žensk in deklet, ki ostanejo na migracijskih žariščnih točkah, z zagotavljanjem dostojnih življenjskih pogojev in dostopa do zdravstvenega varstva, vključno s storitvami spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter preprečevanjem spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;
5. poziva Agencijo za temeljne pravice, naj pri razširjenih pristojnostih agencije na področju sodelovanja v kazenskih zadevah posebej obravnava vidik spola pri zaščiti žrtev kaznivih dejanj;
6. poziva Agencijo za temeljne pravice, naj v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov pripravi novo študijo o nasilju na podlagi spola in nasilju nad ženskami v luči covida-19, novo študijo o varstvu spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v Evropi ter novo študijo za analizo zakonodaje EU o enakosti spolov in njenega izvajanja, da bi našli morebitne obstoječe vrzeli;
7. meni, da nasilje na podlagi spola ovira popolno uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi ter pomeni diskriminacijo in kršitev človekovih pravic; opozarja, da v državah članicah ni primerljivih in posodobljenih podatkov o nasilju na podlagi spola, razčlenjenih po spolu;
8. obžaluje, da je zadnja raziskava Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami, ki je referenca na ravni EU, z začetka leta 2014, kar pomeni, da razpoložljivi podatki niso niti aktualni niti točni; zato ponovno poziva Agencijo, naj zagotovi aktualne podatke, ki bodo odražali trenutne razmere v državah članicah;
9. poudarja dosedanje dragocene prispevke Agencije za temeljne pravice na področju pravic žensk, kot je nedavno poročilo z naslovom „Out of sight: migrant women exploited in domestic work“ (Izkoriščanje nevidnih delavk migrantk v gospodinjstvu), objavljeno leta 2018, v katerem so bili razkriti grozljivi delovni pogoji in kršitve temeljnih pravic migrantk v zasebnih domovih po vsej EU;
10. poziva k bolj ciljno usmerjenemu usposabljanju osebja Agencije za temeljne pravice na področju enakosti spolov, vštevši nasilje na podlagi spola, zlasti z obiski migracijskih žariščnih točk, ki so podlaga za zagotavljanje podpore in nasvetov na podlagi dokazov o vprašanjih temeljnih pravic na podlagi dokazov nacionalnim organom, Komisiji in drugim agencijam, ki delujejo na teh žariščnih točkah, da lahko s to podporo pomagajo pristojnim organom pri boljši pomoči ženskam in dekletom, na primer v zvezi z njihovimi potrebami pri zdravstveni oskrbi, tudi pri spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicah, identificirajo žrtve nasilja na podlagi spola ter žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, ter nudijo potrebno pomoč;
11. pozdravlja dejstvo, da bo obseg dejavnosti Agencije za temeljne pravice zajemal pristojnosti Unije, tudi policijsko sodelovanje in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; poudarja zavezo Komisije, da bo izboljšala in osredotočila prizadevanja za izkoreninjenje nasilja na podlagi spola, žrtvam zagotovila močan sistem podpore, pospešila pristop EU k Istanbulski konvenciji in izkoristila priložnosti, ki jih ponuja Pogodba o delovanju Evropske unije, da bi nasilje nad ženskami dodala v katalog kaznivih dejanj, ki jih priznava EU, ter pozdravlja prispevek Agencije za temeljne pravice na tem področju;
12. poziva k razširitvi obsega nalog Agencije za temeljne pravice, da bo lahko na lastno pobudo prispevala k razpravam v zvezi s členom 7 Pogodbe o Evropski uniji, ki potekajo v Komisiji, Parlamentu in Svetu; poziva Agencijo za temeljne pravice, naj v sodelovanju s skupino neodvisnih strokovnjakov nepristransko opredeli glavne pozitivne in negativne dogodke v vsaki državi članici ter prispeva k razvoju metodologije za letno poročilo o spremljanju vrednot Unije v okviru mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;
13. priznava, da je treba Agenciji za temeljne pravice v njenem sedanjem delovnem programu za obdobje 2020–2022 zagotoviti ustrezno specializirano osebje za nadaljnjo obravnavo tematskih vprašanj, povezanih s spolom, kot je nasilje na podlagi spola.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
4.2.2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 6 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Christine Anderson, Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Annika Bruna, Margarita de la Pisa Carrión, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Karen Melchior, Andżelika Anna Możdżanowska, Maria Noichl, Sandra Pereira, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Christine Schneider, Sylwia Spurek, Jessica Stegrud, Isabella Tovaglieri, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Chrysoula Zacharopoulou, Marco Zullo |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alicia Homs Ginel, Radka Maxová |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
27 |
+ |
NI |
Marco Zullo |
PPE |
Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Sirpa Pietikäinen, Andreas Schieder, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi) |
Renew |
Radka Maxová, Karen Melchior, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou |
S&D |
Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner |
The Left |
Eugenia Rodríguez Palop |
Verts/ALE |
Alice Kuhnke, Diana Riba i Giner, Sylwia Spurek, Ernest Urtasun |
6 |
- |
ECR |
Margarita de la Pisa Carrión, Andżelika Anna Możdżanowska |
ID |
Christine Anderson, Simona Baldassarre, Annika Bruna, Isabella Tovaglieri |
2 |
0 |
ECR |
Jessica Stegrud |
The Left |
Sandra Pereira |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
16.3.2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
52 13 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Malik Azmani, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Caterina Chinnici, Clare Daly, Marcel de Graaff, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Marina Kaljurand, Assita Kanko, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Martin Sonneborn, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sira Rego, Isabel Santos, Silvia Sardone, Tom Vandenkendelaere, Axel Voss, Isabel Wiseler-Lima |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
52 |
+ |
NI |
Laura Ferrara, Martin Sonneborn |
PPE |
Magdalena Adamowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Emil Radev, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Tomas Tobé, Tom Vandenkendelaere, Axel Voss, Isabel Wiseler-Lima, Javier Zarzalejos |
Renew |
Malik Azmani, Anna Júlia Donáth, Sophia in 't Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache |
S&D |
Katarina Barley, Pietro Bartolo, Caterina Chinnici, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Marina Kaljurand, Juan Fernando López Aguilar, Javier Moreno Sánchez, Isabel Santos, Birgit Sippel, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva) |
The Left |
Pernando Barrena Arza, Clare Daly, Cornelia Ernst, Sira Rego |
Verts/ALE |
Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Damien Carême, Alice Kuhnke, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Tineke Strik |
13 |
- |
ECR |
Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska |
ID |
Nicolas Bay, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Marcel de Graaff, Peter Kofod, Silvia Sardone, Tom Vandendriessche |
NI |
Milan Uhrík |
2 |
0 |
ECR |
Assita Kanko |
PPE |
Nadine Morano |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani