POROČILO o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov

26.3.2021 - (2020/2241(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Christophe Grudler


Postopek : 2020/2241(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0062/2021
Predložena besedila :
A9-0062/2021
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov

(2020/2241(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 194,

 ob upoštevanju Pariškega podnebnega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

 ob upoštevanju cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja št. 7, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke (COM(2020)0066),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o novi evropski industrijski strategiji (COM(2010)0102),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Gonilo za podnebno nevtralno gospodarstvo: strategija EU za povezovanje energetskega sistema (COM(2020)0299),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020)0562),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj (COM(2020)0662),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (COM(2020)0663),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o stanju energetske unije (COM(2019)0950),

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o napredku na področju konkurenčnosti sektorja čiste energije (COM(2020)0953),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o napredku na področju energijske učinkovitosti (COM(2019)0954),

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. oktobra 202 o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (COM(2020)0952),

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o cenah in stroških energije v Evropi (COM(2020)0951),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. novembra 2020 z naslovom Strategija EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost (COM(2020)0741),

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2019 o prihodnosti energetskih sistemov v energetski uniji, s katerimi naj bi zagotovili energetski prehod ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 in pozneje,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. decembra 2020 o novem podnebnem cilju EU za leto 2030,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

 ob upoštevanju pobude za vodik, ki jo je avstrijsko predsedstvo Sveta 17. in 18. septembra 2018 predstavilo v Linzu,

 ob upoštevanju pobude za trajnostno in pametno plinsko infrastrukturo za Evropo, ki jo je romunsko predsedstvo Svetu 1. in 2. aprila 2019 predstavilo v Bukarešti,

 ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije[1],

 ob upoštevanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS[2],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009[3],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010[4], ki je v postopku revizije,

 ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva[5],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[6],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[7],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti[8] (direktiva o energetski učinkovitosti),

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU[9],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu z električno energijo[10],

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2[11],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom[12],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[13],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah za leto 2019 v Madridu (Španija) (COP 25)[14],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[15],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2020 o celovitem evropskem pristopu k shranjevanju energije[16],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo[17],

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem,

 ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0062/2021),

A. ker so Parlament, Svet in Komisija podprli cilj za podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom ter na osnovi pravičnosti in najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj, da bi dvig globalne temperature omejili na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo;

B. ker je Komisija predlagala skupni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030, Parlament pa je podprl cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za 60 %;

C. ker je poročilo o stanju energetske unije iz leta 2020 pokazalo, da povpraševanje po energiji v EU na splošno sicer upada, se pa povečuje v nekaterih sektorjih, kot je prometni sektor ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);

D. ker na stavbe odpade približno 40 % skupne porabe energije v EU in 36 % emisij toplogrednih plinov iz energije, na IKT pa 5 do 9 % svetovne porabe električne energije;

E. ker je 70 % primarne energije, porabljene v EU v letu 2017, izhajalo iz fosilnih goriv (nafta, zemeljski plin in premog)[18];

F. ker naj bi po ocenah Mednarodne agencije za energijo energetski sektor ustvaril približno tretjino svetovnih emisij metana;

G. ker je za doseganje podnebne nevtralnosti potreben prehod s sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na visoko energijsko učinkovit in podnebno nevtralen sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije;

H. ker povezovanje energetskega sistema zahteva usklajeno načrtovanje in delovanje energetskega sistema kot celote, ki zajema več nosilcev energije, povezano infrastrukturo in vse končne odjemalce;

I. ker lahko povezovanje energetskih sistemov prinese rešitve za številne izzive, ki izhajajo iz energetskega prehoda, zlasti razogljičenje, optimizacijo in uravnovešenje energetskih omrežij, in tako zagotavlja zanesljivost oskrbe in spodbuja strateško avtonomijo EU;

J. ker bodo za dvojni zeleni in digitalni prehod energetskih omrežij potrebne doslej največje javne in zasebne naložbe v posodobitev infrastrukture ter uvajanje nove infrastrukture, kjer je to potrebno, pa tudi naložbe v obnovo stavb ter raziskave in razvoj;

K. ker lahko povezovanje energetskih sistemov pospeši prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in si obenem prizadeva ohraniti stroške za evropske državljane, uradne organe in podjetja na realni ravni, hkrati pa okrepi energetsko varnost, varuje zdravje in okolje ter spodbuja rast, inovacije in vodilni položaj v industriji na svetovni ravni; ker je treba izvajati stroškovno učinkovito povezovanje energetskih sistemov;

L. ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ učinkovito izvajati pri načrtovanju ponudbe in povpraševanja na področju energije ter pri političnih in naložbenih odločitvah, kar pomeni, da bi bilo treba vsako odločitev sistematično oceniti glede na alternativne stroškovno učinkovite, tehnično, ekonomsko in okoljsko sprejemljive ukrepe za energijsko učinkovitost[19];

M. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da je zanesljiv, varen in prožen energetski sistem ključnega pomena; ker so dodatni stroški električne energije in ogrevanja povečali pritisk na gospodinjstva;

1. podpira usmeritev, ki jo je Komisija opredelila v svojem sporočilu o strategiji za povezovanje energetskih sistemov, in sicer kaskadno prednostno razvrstitev energijske učinkovitosti in varčevanja, razogljičenje končnih uporabnikov z neposredno elektrifikacijo in nizkoogljičnimi gorivi iz obnovljivih virov za primere, kjer ni druge možnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje skladnega dolgoročnega pristopa v duhu solidarnosti in sodelovanja ter oblikovanje stabilnega regulativnega okvira za zadevne sektorje in družbo kot celoto; poudarja, da bo imel zasebni sektor skupaj z javnim sektorjem ključno vlogo pri uspešnem in učinkovitem izvajanju te strategije ter bo podpiral izgradnjo energetskega sistema, ki bo EU spodbujal, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost;

2. meni, da lahko ta strategija prispeva k določitvi poti za dosego podnebnih ciljev Unije, hkrati pa zagotavlja dostopnost ter cenovno ugodnost energije in zanesljivost oskrbe z energijo z razvojem krožnega, visoko energijsko učinkovitega, integriranega, povezanega, odpornega, pametnega, multimodalnega, pravičnega in razogljičenega sistema; poudarja, da bi morala biti s to strategijo, zlasti po pandemiji covida-19, določena vizija, ki bo podpirala podnebno nevtralno gospodarstvo, hkrati pa krepila energetsko varnost in konkurenčnost, spodbujala ustvarjanje delovnih mest ter mala in srednja podjetja, varovala zdravje in okolje ter spodbujala trajnostno rast in inovacije;

3. opozarja, da je pomembno upoštevati raznolikost nacionalnih energetskih sistemov in izzivov; spodbuja Komisijo, naj preuči različne načine razogljičenja, ki lahko vsaki državi članici pomagajo uporabiti najučinkovitejše rešitve za razogljičenje v skladu z njihovimi potrebami in viri;

Zagotovitev optimizacije in razogljičenja energetskih sistemov

4. ponovno izraža podporo načelu, da je energijska učinkovitost na prvem mestu, zato je treba dati prednost varčevanju z energijo in povečanju učinkovitosti; opozarja, da krožnost in neposredna elektrifikacija, kjer je to mogoče, predstavljata pomembno pot k razogljičenju; poudarja, da je treba razviti odporen in podnebno nevtralen energetski sistem ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti; poudarja, da je potreben portfelj podnebju prijaznih rešitev, ki bo omogočil tržno uspešnost najbolj energijsko in stroškovno učinkovitih tehnologij in pomagal zmanjšati ogljični odtis ter prispevati k spodbujanju energetske neodvisnosti v Uniji;

5. poudarja, da povečana prizadevanja na področju energijske učinkovitosti prinašajo številne koristi, kot so zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, nižji računi za porabo, večja konkurenčnost industrije, pa tudi splošne podnebne in okoljske koristi;

6. poziva Komisijo, naj oceni možnost, da načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ uporabi v prihodnjih revizijah zakonodaje in metodologiji Unije ter v novih pobudah, zlasti pri načrtovanju scenarijev in infrastrukture ter analizi stroškov in koristi, ter s priporočili državam članicam o njihovi nacionalni zakonodaji;

7. ugotavlja, da se v vodnem sektorju porabi veliko energije; poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih za energetsko učinkovitost za vodni sektor EU in možnosti uporabe očiščene odpadne vode kot vira obnovljive energije na kraju samem v okviru povezovanja energetskih sistemov;

8. ugotavlja nezadosten napredek držav članic in Unije kot celote pri energijski učinkovitosti in prenovi stavb, kot je predstavljen v poročilu o napredku na področju energijske učinkovitosti za leto 2020; poziva Komisijo, naj revidira cilje iz Direktive (EU) 2018/2002 o energetski učinkovitosti, da bodo po temeljiti oceni učinka bolj usklajeni s podnebnimi cilji, pri tem pa naj upošteva njena priporočila v okviru procesa upravljanja energetske unije in načrta za uresničitev podnebnih ciljev; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe ukrepe in sprejme bolj ciljno usmerjene politike, zlasti v sektorjih, kjer ni bil dosežen zadosten napredek, kot je prometni sektor; v zvezi s tem pozdravlja strategijo za val prenove in prihodnjo revizijo Direktive (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti[20]; opozarja, da je treba oceniti učinke revidiranih ciljev na podjetja, zlasti na mala in srednja podjetja;

9. poziva Komisijo, naj razširi načelo energijske učinkovitosti na celotno vrednostno verigo in na vse oblike končne uporabe kot stroškovno učinkovit način za zmanjšanje emisij; poziva Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010[21] predlaga konkretne pobude za zmanjšanje izgub energije vzdolž prenosnih in distribucijskih omrežij;

10. pozdravlja novo strategijo EU za metan; opozarja, da je nujno hitro uvesti sisteme za spremljanje emisij metana, ki bodo temeljili na satelitskih tehnologijah za opazovanje, kot so tiste, ki so bile razvite v okviru programa Copernicus; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za nadaljnje zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju; pozdravlja predlog Komisije za obvezno merjenje, poročanje in preverjanje ter odkrivanje in popravljanje puščanja;

11. poudarja potencial ponovne uporabe odpadkov, zlasti energije in odpadne toplote iz industrijskih procesov, bioloških odpadkov, stavb in podatkovnih središč; poudarja trajnostno proizvodnjo energije, ki izvira iz kmetijstva, porabe hrane in gozdarstva; poziva Komisijo in države članice, naj pri nadaljnji reviziji direktive o odpadkih[22] razvijejo učinkovite spodbude in poslovne modele za izkoriščanje industrijske odpadne toplote in neizogibne odpadne toplote v toplotnih omrežjih ali njeno skladiščenje;

12. opozarja na izzive pri razogljičenju ogrevanja in hlajenja; poziva k nadaljnjemu izvajanju strategije za ogrevanje in hlajenje, med drugim tudi pri reviziji direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[23] in direktive o energetski učinkovitosti, ter k oblikovanju omogočitvenega okvira pri reviziji smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo[24]; poudarja potencial visoko učinkovitih nizkotemperaturnih omrežij za daljinsko ogrevanje 4. in 5. generacije; ugotavlja, da lahko imajo pomembno vlogo pri stroškovno učinkovitem razogljičenju ogrevanja v mestnih in industrijskih območjih; pozdravlja dejstvo, da bodo omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje upravičena do financiranja v skladu z revidirano uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope[25], in poziva, naj se vključijo kot potencialni projekti skupnega interesa v okviru uredbe TEN-E[26]; poleg tega poziva Komisijo, naj toplotno infrastrukturo in shranjevanje toplote upošteva pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja za Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) in Evropsko mrežo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G); z zaskrbljenostjo ugotavlja nizko stopnjo zamenjave starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov; pozdravlja sedanjo revizijo sekundarne zakonodaje o označevanju energijske učinkovitost in okoljsko primerni zasnovi grelnikov in hladilnikov za prostore in vodo; poudarja potencial digitalnih orodij za pametno upravljanje energije, pri čemer pa je treba zagotoviti kibernetsko varnost in varstvo podatkov;

13. želi opozoriti, da bodo v okviru energetskega prehoda potrebne letne naložbe v infrastrukturo v višini od 520 do 575 milijard EUR ter sorazmerna in učinkovita uporaba energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj oblikuje vključujoče, povezano in realistično načrtovanje scenarijev, pri čemer naj v skladu z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo upošteva tudi energijsko učinkovitost in povezovanje energetskih sistemov; ugotavlja, da je treba upoštevati merila za trajnostne naložbe iz Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb[27] in da so potrebna finančna orodja, ki so popolnoma v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji za leto 2030 in podnebno nevtralnostjo najpozneje do leta 2050, da se zagotovi, da ne bo prišlo do nasedlih naložb; poudarja, da imajo različni evropski programi in finančni instrumenti ključno vlogo pri spodbujanju energetskega prehoda; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba virov energije, kot je zemeljski plin, samo prehodne narave, saj je cilj uresničiti podnebno nevtralnost; poudarja, da bi bilo treba pri povezovanju sistemov čim bolj izkoristiti obstoječo energetsko infrastrukturo, ki lahko pomaga pri stroškovno učinkovitem prehodu v številnih sektorjih;

14. ponovno poudarja, da je treba vnaprej predvideti potrebe po ukrepih za energijsko učinkovitost, povezovanju sistemov ali novi infrastrukturi za proizvodnjo, medsebojno povezanost, prenos, distribucijo, shranjevanje in pretvorbo energije ter izvesti ustrezne predhodne ocene, da bi zagotovili optimalno uporabo obstoječe energetski infrastrukture v podnebno nevtralnem gospodarstvu, in hkrati zagotoviti gospodarsko, okoljsko in socialno vzdržnost in njeno stroškovno učinkovitost ter preprečiti učinke vezanosti in nasedlih naložb; poudarja, da je pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti pri tehnologijah, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti, saj so za nekatere tehnologije, ki jih bomo potrebovali v bližnji prihodnosti, še vedno potrebne naložbe v raziskave in razvoj; meni, da bi bilo treba pred izgradnjo vsakega infrastrukturnega projekta pripraviti alternativni scenarij na podlagi zmanjšanja povpraševanja in/ali sektorskega povezovanja;

15. pozdravlja objavo nove strategije EU za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju; poudarja, da je hiter razvoj energetskih otokov na morju ključnega pomena za doseganje našega cilja glede zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030; meni, da je ta strategija priložnost za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in neposredne uporabe električne energije ter podporo neposredne elektrifikacije, na primer s pomočjo vodika in sintetičnih goriv; zato poziva k celoviti reviziji zakonodaje EU o energetski infrastrukturi in ciljno usmerjeni reviziji ustreznih smernic o državni pomoči, da bi spodbudili uporabo vseh obnovljivih virov energije; opozarja na potencial, ki ga ima dodatno izkoriščanje sončne energije na ravni distribucije za državljane, industrijo in javni sektor; poziva države članice, naj poenostavijo postopke za pridobitev dovoljenja in odpravijo upravne ovire za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

16. poziva Komisijo, naj ponovni pregled Uredbe (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo izkoristi za to, da jo v celoti uskladi s ciljem podnebne nevtralnosti; poudarja, da bi bilo treba v cilje uredbe in 10-letno načrtovanje razvoja omrežja vključiti načela zmanjšanja emisij, digitalizacije in povezovanja energetskih sistemov, pa tudi daljši časovni okvir načrtovanja, ki bo usklajen s ciljem podnebne nevtralnosti, da bi se med drugim izognili nasedlim stroškom; poudarja, da lahko naložbe v digitalizacijo obstoječe infrastrukture znatno izboljšajo njeno upravljanje z uporabo digitalnih dvojčkov, algoritmov ali umetne inteligence; podpira razširitev področja uporabe uredbe na energetsko infrastrukturo, kot je infrastruktura za shranjevanje in vodik; poziva k celostnemu in usklajenemu načrtu omrežja, v katerega bodo vključeni vsi nosilci energije in vsa infrastruktura; poudarja, da je treba infrastrukturo energetskih sistemov povezati z digitalnim in prometnim sistemom;

17. spodbuja Komisijo, naj pri reviziji Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju energije iz obnovljivih virov predlaga ambicioznejše ukrepe in cilje, da bi na podlagi temeljite ocene učinka povečala delež energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih; poudarja, da je treba pospešiti prehod na energetski sistem, ki bo temeljil na energiji iz obnovljivih virov, in hitreje elektrificirati sektorje končne uporabe, pri čemer je treba upoštevati stroškovno in energijsko učinkovitost;

18. pozdravlja sprejetje strategije za val prenove za Evropo, ki bo pospešila sprejemanje ukrepov za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter večje uveljavljanje obnovljivih virov v stavbah po vsej EU; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sinergije med energetskim sektorjem in gradbeništvom za doseganje podnebne nevtralnosti; poudarja, da bo prenova obstoječega stavbnega fonda dopolnjevala razogljičenje proizvodnje energije;

19. priznava napredek, ki je bil doslej dosežen na področju povezovanja energetskih trgov EU s trgi pogodbenic Energetske skupnosti; poudarja, da je pomembno spodbujati sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov; poudarja, da je treba pri prihodnji reviziji Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov okrepiti mehanizme čezmejnega sodelovanja;

20. pozdravlja sprejetje evropske strategije za vodik; poudarja, da bi bilo prednost treba dati izgradnji oskrbovalne verige z vodikom iz obnovljivih virov v Evropi, da bi spodbudili prednosti prvega na trgu, konkurenčnost industrije in varnost oskrbe z energijo; je prepričan, da lahko vodik, proizveden iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov, prispeva k zmanjšanju trajnih emisij, kot so emisije iz industrijske proizvodnje in težkega tovornega prometa, v katerih so možnosti neposredne elektrifikacije morda omejene zaradi nizke stroškovne učinkovitosti ali tehničnih, socialnih in okoljskih razlogov; želi opomniti, da je treba pospešiti razogljičenje obstoječega načina proizvodnje vodika; podpira začetek pomembnih projektov skupnega evropskega interesa za vodik; poziva Komisijo, naj razvije celovit okvir za razvrščanje in certificiranje plinastih nosilcev na podlagi prihrankov emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu in trajnostnih meril v skladu s pristopom iz Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov; poudarja, da je takšna razvrstitev izredno pomembna za udeležence na trgu, uradne organe in potrošnike; poudarja, da je treba razviti trden okvir in ustrezno izhodišče, da se zagotovi uporaba zadostnih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov sorazmerno s potrebami po obnovljivem vodiku; poziva Komisijo, naj te raznolike potrebe upošteva v svojih prihodnjih zakonodajnih predlogih; poziva Komisijo, naj zagotavlja pravično in učinkovito konkurenco med vodikom, uvoženim od mednarodnih partnerjev, in vodikom, proizvedenim v EU;

21. poudarja vlogo, ki bi jo lahko imelo zajemanje, shranjevanje ter uporaba ogljikovega dioksida (CCS/U) za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora; podpira celovit okvir politike in sistem spodbud za uporabo varnih naprav CCS/U, ki prispevajo k neto zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, da bi težka industrija postala podnebno nevtralna, kjer ni možnosti za neposredno zmanjšanje emisij[28]; pozdravlja predlog Komisije, da bi sklicali letni evropski forum o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika v okviru industrijskega foruma o čisti energiji za nadaljnjo preučitev možnosti spodbujanja takih projektov; opozarja, da je treba dati prednost zmanjšanju neposrednih emisij ter ukrepom za ohranjanje in izboljšanje naravnih ponorov in zbiralnikov v EU, na primer s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi;

22. poudarja, da lahko promet bistveno olajša uvedbo energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo ugoden politični okvir in ambiciozne cilje, ki bodo temeljili na načelu tehnološke nevtralnosti med tehnologijami, potrebnimi za doseganje podnebne nevtralnosti, za pravičen, cenovno dostopen in uravnotežen prehod na razogljičenje vseh vrst potniškega in tovornega prometa, vključno z javnimi voznimi parki in omrežji, cestnim, pomorskim, kopenskim, železniškim in zračnim prometom, predvsem z elektrifikacijo, in kjer to ni mogoče, trajnostno proizvedena goriva; pozdravlja napoved Komisije v reviziji Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva glede namestitve milijona polnilnih postaj za električna vozila; poziva Komisijo, naj proizvajalce avtomobilov spodbuja, da omogočijo polnjenje vozilo-omrežje; poudarja, da je treba prilagoditi omrežja za elektrifikacijo in infrastrukturo za alternativna goriva za evropski vozni park ter podpreti druge rešitve, ki jih je že mogoče uvesti, zlasti v prometnih vozliščih; poudarja možnosti notranjega sodelovanja v zvezi z razogljičenjem čezmejnega prometa; v zvezi s tem poudarja, da imata prometna skupnost in Komisija odločilno vlogo pri ustvarjanju sinergij s sosednjimi državami in pospeševanju prenosa standardov EU o emisijah iz prometa; poudarja, da je javni promet pomemben za zmanjšanje povpraševanja po energiji ter da je treba razviti in širiti razogljičen javni promet, tako na mestnih kot tudi podeželskih območjih;

23. poudarja, da obstajajo sektorji, ki porabljajo vedno več energije, kot so prometni sektor, turistični sektor ter sektor IKT; podpira Komisijo pri tem, da bo preučila sinergije med omrežji za daljinsko ogrevanje in hlajenje ter viri neizogibne odpadne toplote; pozdravlja zavezo v digitalni strategiji EU, da bodo podatkovna središča do leta 2030 postala podnebno nevtralna; poziva Komisijo, naj predlaga akcijski načrt za udeležbo turističnega sektorja v procesu povezovanja energetskega sistema, med drugim s spodbujanjem železniškega turizma, mehke in električne mobilnosti in oblikovanjem skupnosti s krožnim energetskim sistemom v trajnostnem turizmu;

Zagotovitev ravnovesja energetskih sistemov

24. ugotavlja, da bo ohranjanje ravnovesja elektroenergetskih omrežij ter upravljanje koničnih obremenitev in proizvodnje bolj težavno s čedalje bolj decentralizirano mešanico proizvodnje energije iz čedalje bolj obnovljivih virov, in v zvezi s tem poudarja vlogo prilagajanja odjema, shranjevanja in pametnega upravljanja energije; poudarja, da ima prehod na decentralizirano proizvodnjo energije številne koristi: spodbuja lahko uporabo lokalnih virov energije, kar vodi k večji lokalni varnosti oskrbe z energijo, razvoju skupnosti in kohezije z zagotavljanjem novih virov dohodka in ustvarjanjem novih delovnih mest; želi opomniti, da lahko države članice same določajo svojo mešanico virov energije, katere raznolikost je bistvena za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe;

25. poudarja, da so medsebojne povezave pomembnejše kot kdaj koli prej za zagotavljanje prevoza energije iz obnovljivih virov na območja, kjer bo povpraševanje največje, in za zagotovitev ravnovesja energetskega sistema kot celote; poudarja, da je treba čim bolj povečati trgovanje z energijo in določiti obvezno uporabo vsaj 70 % obstoječe zmogljivosti medsebojnih povezav iz člena 16(8) Uredbe (EU) 2019/943 o notranjem trgu električne energije; poudarja, da bi morale Komisija in zadevne države članice sprejeti učinkovite ukrepe za odpravljanje pomanjkanja povezovalnih vodov na morju, ker imam energija na morju vse večjo vlogo v integriranem energetskem sistemu;

26. obžaluje, da številne države članice še niso dosegle cilja 10-odstotne medsebojne električne povezanosti do leta 2020; pozdravlja predlog Komisije, da se cilj medsebojne elektroenergetske povezanosti do leta 2030 poveča na 15 %, pod pogojem, da se bo s seznamom projektov skupnega interesa bolje podpiralo nacionalne naložbe; spodbuja Komisijo, naj ponovno zažene delo skupine strokovnjakov o ciljih medsebojne povezanosti;

27. ugotavlja, da bi bilo treba infrastrukturo elektroenergetskih omrežij nadalje izboljšati z digitalizacijo in avtomatizacijo, da bi sistemu omogočili prožnost in izkoristili sinergije z drugimi energetskimi vektorji; pozdravlja napoved Komisije o akcijskem načrtu za digitalizacijo energetike, da bi razvili konkurenčen trg za digitalne energetske storitve, ki bi zagotavljal zasebnost in suverenost podatkov ter podpiral naložbe v digitalno energetsko infrastrukturo; poudarja, da bodo pametna omrežja omogočila čedalje večji prodor decentralizirane in prožne energije iz obnovljivih virov ter zelo medsebojno povezan elektroenergetski sistem;

28. poudarja, da so evropske zmogljivosti za shranjevanje energije bistven vir prožnosti in zanesljivosti oskrbe; poudarja, da je treba zmanjšati regulativne ovire za nameščanje opreme za shranjevanje; poziva Komisijo, naj oceni, kako zmanjšati stroške davkov in dajatev na energetski prehod in shranjevanje energije, in naj v prihodnji reviziji Direktive 2003/96/ES o obdavčitvi energije odpravi morebitno dvojno obdavčitev projektov shranjevanja; opozarja, da je treba zagotoviti polno interoperabilnost različnih sistemov prevoza in shranjevanja, tudi tistih, ki so čezmejnega pomena in ki so povezani s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj to direktivo revidira, pri čemer naj prepreči neupravičeno izkrivljanje trga na račun drugih virov energije in škodljive učinke na potrošnike;

29. poziva države članice, naj izboljšajo dostop do kapitala za vse projekte shranjevanja energije, pri čemer naj bo poudarek na posodobitvi obstoječe infrastrukture; poziva Komisijo, naj nadalje upošteva potrebo po vključitvi infrastrukture za shranjevanje na naslednji seznam projektov skupnega interesa in v pregled smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo;

30. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je EU močno odvisna od uvoza litij-ionskih baterij; zato pozdravlja pristop, opredeljen v strateškem akcijskem načrtu za baterije[29], zlasti diverzifikacijo virov surovin, razvoj alternativ redkim zemljam, polno uporabo trgovinskih politik EU za zagotavljanje trajnostne in zanesljive oskrbe, razvoj spodbud za krožnost ter ustanovitev evropskega zavezništva za baterije;

31. pozdravlja dopolnilno vlogo, ki jo lahko imajo tehnologije pretvorbe električne energije v druge namene (power-to-x) pri uravnovešenju omrežij za odpravo infrastrukturnih ozkih grl, prenosu energije ter zagotavljanju prožnosti in sezonskega shranjevanja toplote in električne energije, saj ju je enostavno vključiti v obstoječo infrastrukturo; je prepričan, da bodo te tehnologije prispevale k vključevanju vse večjega deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov; ugotavlja, da je treba razviti zmogljivosti za shranjevanje vodika;

32. poudarja, da je pomembna medsebojna povezanost operaterjev omrežij in njihovo sodelovanje; pozdravlja ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 o notranjem trgu električne energije; meni, da bi morali operaterji prenosnih sistemov pri prihodnjem načrtovanju omrežij uporabiti celovit in medsektorski pristop ter zagotavljati skladnost s podnebnimi in energetskimi cilji ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;

33. poudarja prednosti večstranskega sistema, v katerem imajo potrošniki dejavno vlogo pri oskrbi z energijo; opozarja, da morajo države članice zagotoviti, da imajo vsi državljani pravico do proizvodnje, porabe in shranjevanja lastne energije kot posamezniki ali skupnost, in v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo imajo možnosti prožnosti pri prehodu z energetskega sistema, temelječega na oskrbi, na energetski sistem, temelječ na povpraševanju, saj omogočajo dejavne potrošnike za prilagajanje odjema prek digitalnih rešitev, ki so popolnoma skladne s splošno uredbo o varstvu podatkov[30]; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo različne možnosti za nadaljnje spodbujanje razvoja evropskega trga, da bo zagotovljena prožnost pri prilagajanju odjema, med drugim s skupnimi standardi za prožnost končne uporabe ter oceno morebitnih koristi in učinkov na stroške energetskega sistema; pozdravlja prožne povezane energetske sisteme, katerih cilj je optimizacija sektorja daljinskega ogrevanja/hlajenja ter uporaba visoko učinkovite in prožne soproizvodnje in ki prispevajo k zagotovitvi ravnovesja električnega omrežja, stroškovno učinkoviti uporabi obnovljivih virov energije in povezovanju odpadne toplote na lokalni/regionalni ravni; poziva k hitremu izvajanju Direktive (EU) 2019/944 o notranjem trgu električne energije in njenih določb o prilagajanju odjema;

34. poudarja vlogo, ki jo lahko ima električna mobilnost kot oblika pametnega povezovanja energetskih in prometnih sektorjev, tako da izkoristi prožnost, ki jo ta omogoča; poudarja, da ima elektrifikacija prometnega sektorja potencial za povečanje strateške energetske neodvisnosti Unije, ker se zmanjša potreba po uvozu fosilnih goriv; poudarja, da se z uvedbo tehnologij vozilo-omrežje odpirajo možnosti shranjevanja in prožnosti, ter ugotavlja, da bo zanje potrebna interoperabilnost energetskih sistemov in električnih vozil;

35. opozarja, da je treba za zagotavljanje odpornosti energetskih sistemov obravnavati tveganja v elektroenergetskem sektorju na področju kibernetske varnosti; poudarja, da se lahko zaradi vse večjega števila povezanih proizvodov, kot so grelne naprave, električna vozila in pametni števci, poveča tveganje kibernetskih napadov na elektroenergetski sistem; poziva Komisijo, naj hitro obravnava kibernetska tveganja in določi visoko raven zagotavljanja kibernetske varnosti za povezane proizvode v okviru omrežnega kodeksa za električno energijo o kibernetski varnosti;

36. ugotavlja, da bolj decentraliziran in na obnovljivih virih temelječ ter bolj povezan energetski sistem zahteva boljše predvidevanje povpraševanja po energiji ter večje usklajevanje oskrbe in shranjevanja iz različnih nosilcev energije v realnem času; pri tem pa je ključna vloga digitalizacije za obdelavo statističnih in meteoroloških podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo notranji trg za digitalne energetske tehnologije, hkrati pa varujejo zasebnost potrošnikov in osebne podatke; spodbuja države članice, naj sprejmejo indikator pripravljenosti na pametne sisteme, ki je bil razvit v okviru Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb[31], da bi izkoristile možnost prožnosti pri prilagajanju odjema na ravni stavb; poudarja, da bo za to potrebnih več skupnih standardov za izmenjavo podatkov; pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela akcijski načrt za digitalizacijo energetike, da bi okrepila tehnološko vodstvo EU in omogočila bolj povezan energetski sistem s pametnimi rešitvami v posameznih sektorjih (kot so pametna omrežja, učinkovitejši in varnejši promet ter prihranek energije v stavbah) in izboljšanim financiranjem za obdobje 2021–2027;

37. ponovno poudarja, da ima Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ključno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov in izvajanju energetske zakonodaje EU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da ima agencija na voljo dovolj sredstev za izvajanje svojih nalog;

Zagotavljanje dostopnosti energije za vse državljane in podjetja

38. poudarja, da je glavni cilj energetske politike EU zagotoviti pravilno delovanje trga ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zaščito dobrega delovanja energetskih trgov, zagotovi polno izvajanje pravnega reda za notranji energetski trg, vključno s svežnjem o čisti energiji, uskladi pravice potrošnikov na področju plinskega in daljinskega ogrevanja s pravicami odjemalcev električne energije ter jim pomaga prispevati k razogljičenju gospodarstva; poudarja, da je treba potrošnike usmeriti k najbolj energetsko in stroškovno učinkoviti možnosti razogljičenja na podlagi cen, ki ustrezno odražajo vse stroške uporabljenega nosilca energije; pozdravlja pobudo za ponovni pregled Direktive 2003/96/ES o obdavčitvi energije ter njeno preoblikovanje v instrument za uskladitev davčnih politik z energetskimi in podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050; poziva Komisijo in države članice, naj v to direktivo vključijo podnebne cilje; poudarja, da je treba pregledati njeno področje uporabe ter fosilne pline ločiti od nizkoogljičnih plinov in plinov iz obnovljivih virov, da bi spodbudili razvoj trajnostnih alternativ; poziva države članice, naj odpravijo neupravičene davke in dajatve, da bi zagotovile usklajeno obdavčenje, spodbujale čiste inovativne tehnologije in zagotovile konkurenčne stroške energije v Evropi; poziva države članice, naj si prizadevajo za postopno odpravo neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva;

39. se strinja z analizo Komisije, da si je treba še naprej prizadevati za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, da je treba zagotoviti doslednejše cenovne signale v vseh energetskih sektorjih in državah članicah, da so visoke dajatve, ki niso povezane z energijo, in dajatve, ki bremenijo odjemalce električne energije, neusklajene, zunanji stroški pa niso internalizirani; poziva Komisijo in države članice, naj znane težave odpravijo z učinkovitimi regulativnimi ukrepi;

40. meni, da je treba porabnike energije spodbujati, naj bodo bolj dejavni; pozdravlja, da so začele veljati nove določbe iz Direktive (EU) 2019/944 o notranjem trgu električne energije, ki dejavnim porabnikom omogočajo, da v celoti sodelujejo na trgu in izkoristijo svoje dejavnosti; poziva Komisijo, naj oceni obstoječe ovire, da bi olajšala razvoj lastne porabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti za gospodinjstva z nizkimi prihodkih ali ranljiva gospodinjstva ter za industrijske porabnike; poziva k preglednim informacijam o podnebnem učinku energetskih izbir v okviru načrtovane kampanje za obveščanje porabnikov;

41. poudarja, da lahko povezan energetski sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije, okrepi vlogo porabnikov in jim omogoča, da proizvajajo, porabljajo, shranjujejo in prodajajo energijo; meni, da ponuja tudi priložnosti za energetske skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov za izboljšanje energijske učinkovitosti na ravni gospodinjstev in pomoč v boju proti energijski revščini;

42. ponovno poudarja, da lahko energetske skupnosti in mikropodjetja omogočijo razvoj dostopa do bolj trajnostne energije, zlasti v oddaljenih območjih, na otokih in v najbolj oddaljenih regijah; poudarja, da je treba ta območja vključiti v vseevropska energetska omrežja in da bodo po zgledu projekta Tilos, ki je bil razvit v okviru programa Obzorje 2020, razviti projekti za energetsko samozadostnost otokov ali skupin otokov na podlagi obnovljivih virov energije;

43. poziva Komisijo, naj predlaga pravila, ki bodo državljanom in energetskim skupnostim omogočila nadaljnje sodelovanje pri povezovanju energetskih sistemov, na primer s priključitvijo na toplotna omrežja, polnilne postaje za električno mobilnost, naprave za shranjevanje ali prilagajanje odjema, poleg proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

Zagotavljanje vodilne vloge Evrope na področju tehnologij za trajnostne in obnovljive vire energije

44. želi opomniti, da je eden od ciljev energetske unije zmanjšati našo odvisnost od uvoza in zagotoviti zanesljivost oskrbe in tehnološko neodvisnost; poziva EU, naj se iz sedanje gospodarske krize česa nauči in si prizadeva za večjo avtonomnost v strateških vrednostnih verigah; meni, da lahko k doseganju tega cilja prispevamo z ustvarjanjem sinergij;

45. poudarja, da je treba povečati konkurenčnost evropskih tehnologij za krepitev avtonomnosti EU v energetskem sektorju, ki je strateškega pomena; poziva Komisijo, naj raziskave in inovacije na tem področju podpre z različnimi strukturnimi in sektorskimi skladi; opozarja, da ima EU v svetu vodilno vlogo na področju tehnologij za satelitske meritve emisij, kot je zlasti storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja; opozarja, da ima Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi strokovno znanje za napovedovanje vremena in s tem za predvidevanje nihanj v povpraševanju po energiji; poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnji podpori tehnologij, ki bodo prispevale k integriranemu energetskemu sistemu, ki bo skladen s podnebnimi cilji, tudi tam, kjer ima Evropa vodilno vlogo v svetu in domače vrednostne verige;

46. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v sklepih iz poročila o stanju energetske unije iz leta 2020 poudarjeno, da se zmanjšujejo naložbe v raziskave in inovacije na področju tehnologij čiste energije; poudarja, da je podpora EU ključna za raziskave in inovacije, zlasti prelomne inovacije; pozdravlja povečanje proračuna za raziskave v programu Obzorje Evropa in ustanovitev evropskega raziskovalnega prostora;

47. poudarja, da je potreben pravičen prehod, ter poziva Komisijo in države članice, naj v vseh ustreznih zakonodajnih predlogih obravnavajo strukturne spremembe v energetskem sektorju, da bi pomagali olajšati prehod na podnebno nevtralnost; ponovno poudarja zavezo iz novega zelenega dogovora, da nihče ne bi smel biti zapostavljen; v zvezi s tem ugotavlja, da je bistveno, da se preoblikujejo znanja in spretnosti zaposlenih v sektorjih, ki jim grozi nevarnost, da zaradi zelenega prehoda izginejo; poudarja, kako pomembno je bogato evropsko strokovno znanje o povezovanju energetskih sistemov, in poziva države članice, naj ga cenijo in naj ga pomagajo prenesti iz energetskega sektorja, ki temelji na fosilnih gorivih, v ogljično nevtralen integriran energetski sistem;

48. poudarja naslednje prebojne inovacije na področju procesov in tehnologije, ki jih je treba dodatno izboljšati z vidika krožnega gospodarstva, in učinkovito strategijo za povezovanje sektorjev:

 (a) visoko učinkovita proizvodnja jekla, ki temelji na vodiku iz obnovljivih virov ter združuje recikliranje jekla in proizvodnjo s pomočjo trajnih železnih kalupov,

 (b) daljinsko ogrevanje s presežno toploto iz podzemnega prometa,

 (c) pametno polnjenje in prehod na druge oblike prevoza v prometnem sektorju,

 (d) trajnostno nadomeščanje petro- in agrokemičnih proizvodov ter procesov, ki so povezani z njimi,

 (e) nova generacija proizvodnje baterij in recikliranja,

 (f) tehnologije potopitve v tekočino za podatkovna središča, ki znatno zmanjšujejo potrebe po energiji in presežno toploto;

49. pozdravlja sprejete pobude za vrednostne verige, ki so strateškega pomena; poziva k priznanju tehnologij obnovljivih virov energije kot strateške vrednostne verige in k vzpostavitvi zavezništva, ki bo podpiralo prizadevanja za razširitev teh tehnologij, pa tudi k pobudi za izboljšanje postopkov in energijske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj zagotovi pregledno upravljanje vseh zavezništev, vključno z udeležbo malih in srednjih podjetij, civilne družbe, nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov, pri čemer naj zagotovi geografsko raznolikost;

°

° °

50. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Podnebne spremembe, s katerimi se soočamo, so zlasti v Evropi v veliki meri posledica prekomerne uporabe fosilnih goriv od industrijske revolucije dalje. Energetski prehod je zato neločljivo povezan s ciljem EU o podnebni nevtralnosti do leta 2050.

To poročilo je skladno z razpravo zadnjega desetletja o energetskem prehodu EU, ki je temelj politike zmanjševanja okoljskega odtisa.

Poročevalec pozdravlja strategijo, ki odraža spremenjen pogled na energetske sisteme po ustanovitvi energetske unije. Energetski prehod ni več obravnavan kot dodatek k posebnim izzivom – izzivom razogljičenja proizvodnje električne energije, zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanja povpraševanja v energetsko najbolj intenzivnih sektorjih itd. Namenjen je razvoju sistema, ki vsem sektorjem evropskega gospodarstva omogoča razogljičenje z opiranjem na sinergije med njimi in tudi med državami članicami. Povezovanje energetskih sistemov je namreč povezovanje več vektorjev.

Zagotovitev optimizacije in razogljičenja energetskih sistemov

Poročevalec meni, da povezovanje energetskih sistemov temelji na načelih optimizacije in krožnosti. Doslej so energetske vrednostne verige od proizvodnje energije do končnega uporabnika veljale za linearne. Energetska učinkovitost kot načelo evropske energetske politike se je skoraj izključno osredotočala na končne uporabnike.

Tak pristop ne bo dovolj za prizadevanje EU, da bi dosegla ogljično nevtralnost do leta 2050, saj ne bomo mogli razogljičiti stalnega ali celo povečanega povpraševanja po energiji (zlasti v prometnem sektorju). Zato moramo oceniti, pretehtati in najti način za optimizacijo življenjskega cikla energije, od proizvodnje in predelave do ponovne uporabe.

Povečanje deleža obnovljivih virov energije ne bo samo zmanjšalo ogljičnega odtisa, ampak tudi omejilo izgubo energije pri proizvodnji električne energije, saj je faktor primarne energije obnovljivih virov energije nižji kot pri fosilnih virih. Naložbe, ki so potrebne za množično uporabo obnovljivih virov energije, so precejšnje in nas vodijo do preprostega zaključka: da bi bil energetski prehod cenovno dostopen za gospodarstvo EU in njene državljane, je treba varčevati z vso energijo, tudi tisto iz obnovljivih virov.

Strategija Komisije je nadaljnji, a morda preskromen korak k večji učinkovitosti energetskih omrežij. Poročevalec meni, da ima optimizacija infrastrukture velik potencial, ki pa je še vedno premalo izkoriščen. Vzpostavitev nove, zlasti električne infrastrukture za pretvorbo in shranjevanje je treba obravnavati kot celoto, ki ustvarja nove sinergije med sektorji. Zanimiva priložnost je vodik iz brezogljične električne energije, saj ponuja nov, bolj trajnosten vir plinske energije, pa tudi nov način shranjevanja in prilagodljivosti.

Novi pristop mora vključevati tudi več krožnosti. Stranske proizvode industrijskih in kmetijskih procesov ter organske odpadke je treba obravnavati kot vir energije. Odvečno toploto, ki jo oddajajo industrija in podatkovni centri, bi morali znova uporabiti, na primer tako, da bi jo shranili ali vrnili v omrežje daljinskega ogrevanja. Med končnimi porabniki energije je treba vzpostaviti nove, horizontalnejše in bolj decentralizirane povezave, da bodo manj odvisni od centralnih energetskih omrežij, ki jih je težje razogljičiti. Pristop kot tak neposredno odraža industrijsko strategijo EU.

Poročevalec preučuje različne načine za pospešitev razogljičenja v sektorjih, kjer povpraševanje po energiji iz različnih razlogov le počasi upada. V nekaterih sektorjih, kot je gradbeni, prizadevanja za energetsko učinkovitost še vedno niso zadostna. V prometnem sektorju nizkoogljične alternative še niso dovolj privlačne, povpraševanje pa se kljub prizadevanjem za multimodalnost in prehod na nove načine prevoza še naprej povečuje. Močna svetovna konkurenca in nizke cene ogljika upočasnjujejo tudi naložbe v bolj trajnostne načine proizvodnje v sektorju težke industrije. Vse te izzive je treba v celoti upoštevati, saj še vedno predstavljajo mrtve kote v strategiji EU o podnebni nevtralnosti.

Zagotovitev ravnovesja energetskih sistemov

Razogljičenje energije je v številnih evropskih regijah že uveljavljeno, kar nam daje dovolj možnosti za razumevanje priložnosti in predvidevanje izzivov, ki jih razogljičenje lahko predstavlja zlasti za ravnovesje omrežja električne energije. Bolj ko bo naraščalo povpraševanje po električni energiji v sektorjih prometa ali ogrevanja, izrazitejše bodo tudi konice v povpraševanju po električni energiji. Povezovanje energetskih sistemov lahko pomaga uravnavati te konice zaradi vedno bolj nestalne proizvodnje električne energije. Tako na primer pretvorba električne energije v vodik ponuja rešitve za shranjevanje presežka med proizvodnimi konicami.

Poleg tega lahko večja prožnost povpraševanja zelo koristi upravljanju energetskih omrežij. Prožnost se torej lahko začne na ravni omrežij. Digitalizacija in nove rešitve, ki združujejo velike količine podatkov, bosta nepogrešljiva zaveznika za zagotavljanje ravnovesja v realnem času. Na ravni proizvodnje je dobrodošel tudi razvoj „digitalnih dvojčkov“ elektrarn.

Prožnost in odpornost omrežij bosta nedvomno izhajali tudi iz medsebojne povezanosti, zato je treba nadaljevati prizadevanja za razvoj takih energetskih povezav. Poročevalec prav tako meni, da imajo ključno vlogo prihodnji regionalni koordinacijski centri in tudi Agencija za sodelovanje regulatorjev.

Digitalne tehnologije in izkoriščanje podatkov nam lahko bolje pomagajo predvideti povpraševanje po energiji. Na področju gradbeništva se pojavlja trg za tehnologijo upravljanja z energijo, EU pa mora zato pomagati pri odpravljanju ovir. Vse večstranske inovacije, ki zmanjšujejo občutljivost energetskih sistemov, je treba še naprej spodbujati in podpirati z evropskimi sredstvi.

Zagotavljanje dostopnosti energije za vse odjemalce

Poročevalec se zavzema za načelo dostopnosti, ki izhaja iz dobro delujočih trgov in sprejemljive cene za potrošnike. V primeru energije vključuje dostopnost tudi geografske vidike. EU in države članice bi morale vsem odjemalcem, tako zasebnim kot podjetjem, zagotoviti dostop do bolj trajnostne energije.

Odjemalci morajo zato postati dejavni v energetskem sistemu tako, da sami proizvajajo energijo in zmanjšajo njeno porabo med konicami porabe. Lastna poraba in energetske skupnosti se še vedno soočajo z velikimi regulativnimi in finančnimi ovirami, ki jih EU lahko pomaga odpraviti.

Na splošno velja, da je treba evropsko zakonodajo posodobiti, da bo odražala nove ugotovitve. Ponovni pregled zakonodaje o električni energiji in energiji iz obnovljivih virov je ključni korak, možnosti za lastno porabo zlasti plina pa morajo biti dane vsem odjemalcem in industrialcem.

Ta vprašanja so še toliko pomembnejša za bolj izolirana, otoška in najbolj oddaljena območja, ki so manj povezana z omrežji in morajo pogosto plačevati višje cene energije.

Zagotavljanje konkurenčnosti in evropskega vodstva na področju tehnologije čiste energije

Ker se svet že skoraj eno leto sooča z zdravstveno in gospodarsko krizo brez primere, se zdi, da je EU končno pripravljena spregovoriti o tem, da je treba zagotoviti strateško avtonomije v vrednostnih verigah, ki so ključne za naše gospodarstvo. Poročevalec meni, da je na prvem mestu energija.

EU ima srečo, da ima vodilno vlogo na področju novih energetskih tehnologij. Treba jo je ohraniti, saj bo to nujni pogoj za doseganje podnebne nevtralnosti. Razviti moramo inovacijsko, raziskovalno in razvojno politiko, ki bo kos našim energetskim ambicijam.

To se začne z različnimi finančnimi instrumenti EU (strukturnimi in sektorskimi skladi, kot so Obzorje Evropa, sklad za inovacije, LIFE ali program InvestEU). Če bodo evropski gospodarski deležniki imeli zagotovljeno možnost evropskega financiranja, ki je del strateške avtonomije, bodo konkurenčni tudi na svetovnih trgih.

Drug ključni element pri zagotavljanju konkurenčnosti energetskih deležnikov pri njihovem prehodu je ovrednotenje obstoječega znanja in izkušenj v današnjem energetskem sektorju. Nekatere dejavnosti bodo izginile, treba pa je ohraniti z njimi povezano znanje in izkušnje. To velja na primer za poklice na področju povezovanja omrežij.

Poročevalec se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k temu dokumentu.


 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (26.2.2021)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov

(2020/2241(INI))

Pripravljavka mnenja: Elena Kundura (Elena Kountoura))

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da sta prometni in turistični sektor bistvena gradnika evropskega gospodarstva in močno odvisna od energije; ugotavlja, da bosta lahko ta sektorja trajnostno preoblikovana samo, če bodo energetski sistemi, ki prispevajo k ciljem EU glede zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 in bodo podnebno nevtralnost dosegli čim prej, najpozneje pa do leta 2050, povezani in če bo zagotovljen prehod na druge oblike prevoza po načelu „energijska učinkovitost na prvem mestu“;

2. ponovno poudarja, da mora o preoblikovanju v podnebno nevtralni prometni in turistični sektor potekati strukturirani dialog, v katerega bodo vključeni lokalni organi, in da je treba hkrati zagotoviti vključujoč dostop do cenovno ugodne energije za vse državljane in vso industrijo; meni, da je treba pri tem preoblikovanju spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, poskrbeti za skladnost s cilji EU glede okoljske in podnebne nevtralnosti, spoštovati osnovna načela pravičnega prehoda in da ne sme biti ogrožena povezljivost oddaljenih in otoških regij ter najbolj oddaljenih regij, pri tem pa je treba hkrati upoštevati, da so izhodišča držav članic različna, in zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen;

3. poudarja, da bi morala biti s to strategijo, zlasti po pandemiji koronavirusa, določena vizija, ki bo podpirala podnebno nevtralno gospodarstvo, hkrati pa krepila energetsko varnost in konkurenčnost, spodbujala ustvarjanje delovnih mest ter malih in srednjih podjetij, varovala zdravje in okolje ter spodbujala trajnostno rast in inovacije;

4. poudarja, da je mogoče razogljičenje prometa doseči z obsežno uvedbo neposredne in posredne električne mobilnosti; poudarja, da imajo rešitve „power-to-X“ kot ključni dejavnik pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo okvir politike, s katerim bodo spodbujale pravičen, cenovno dostopen in uravnotežen prehod na elektrifikacijo, po možnosti v vseh oblikah prevoza, tako za potniški kot za tovorni promet, vključno z železniškimi in javnimi voznimi parki in omrežji ter mestnim javnim prevozom, ki bo kombiniran z obsežno razširitvijo infrastrukturnega omrežja za polnjenje z električno energijo in gorivi;

5. meni, da so alternativna goriva, ki v skladu s cilji EU glede razogljičenja znatno zmanjšujejo vpliv na podnebje in okolje, ena od rešitev, ki se lahko uporabijo v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, kot so letalstvo, pomorski promet, celinska plovba in del težkega cestnega prometa; poziva Komisijo, naj uporabo tovrstnih goriv spodbuja z zakonodajo EU, pa tudi tako da okrepi prizadevanja na področju raziskav in razvoja, postopoma opusti neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva, uporabi načelo „onesnaževalec plača“ ter določi standarde za nizke emisije v letalstvu in za ladje, pri čemer naj upošteva tehnično izvedljivost zadevnih rešitev in mednarodno konkurenčnost teh sektorjev; poziva Komisijo, naj z revizijo direktive o obdavčitvi energije obdavčitev energentov in električne energije uskladi z okoljskimi in podnebnimi politikami EU;

6. opozarja, da je turizem eden od sektorjev, ki porabijo največ energije, in da so zanj značilna sezonska nihanja v povpraševanju, kar močno vpliva na zanesljivo oskrbo z energijo in njeno ceno; poziva Komisijo, naj predlaga akcijski načrt za vključitev turističnega sektorja v proces povezovanja energetskih sistemov, pri tem pa upošteva, da je treba zaščititi delovna mesta, ustvarjena v tem sektorju, med drugim s spodbujanjem železniškega turizma, zahtevami za mehko in električno mobilnost, storitvami polnjenja ladij z električno energijo v pristaniščih in oblikovanjem skupnosti s krožnim energetskim sistemom v trajnostnem turizmu;

7. poudarja, da lahko promet bistveno olajša uvedbo energije iz obnovljivih virov, saj omogoča prožnost na strani povpraševanja in širok nabor možnosti za shranjevanje energije; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo povezovanje prometnega in energetskega sektorja, tako da omogočijo oblikovanje ustreznih spodbud, med drugim za dejavne odjemalce in energetske skupnosti;

8. poziva Komisijo, naj z ustrezno zakonodajo, tudi z direktivo o infrastrukturi za alternativna goriva, spodbuja uporabo obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, hkrati pa spodbuja tudi nadaljnji razvoj infrastrukturnega omrežja za polnjenje ter infrastrukture za alternativna goriva in za dovod vodika, med drugim v prometnih vozliščih, kot so pristanišča in letališča; nadalje poudarja, kako pomembno vlogo imajo cevovodi pri razogljičenju energetskih sistemov;

9. poudarja, da imajo nekatere otoške regije EU zaradi svoje velikosti, zemljepisne lege in privlačnosti za turiste potencial, da v celoti preidejo na električno mobilnost; meni, da je treba te otoke prednostno priklopiti na celinsko električno omrežje, da bodo lahko na učinkovit in čist način uvedli električno mobilnost; zato poziva Komisijo in države članice, naj nujno razvijejo potrebne medsebojne elektroenergetske povezave z otoki EU in med njimi, da bodo ta območja vključena v vseevropska energetska omrežja in da bodo po zgledu projekta Tilos, ki je bil razvit v okviru Obzorja 2020, razviti projekti za energetsko samozadostnost otokov ali skupin otokov na podlagi obnovljivih virov energije; poleg tega poudarja, da je treba pri procesu razogljičenja posebno pozornost nameniti najbolj oddaljenim regijam, med drugim tako da se vzpostavi mehanizem pozitivne diskriminacije, saj so močno odvisne od zračnega in pomorskega prometa;

10. pozdravlja, da namerava Komisija v okviru ocene nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic analizirati napredek pri uresničevanju cilja, da do leta 2030 zagotovijo15-odstotno medsebojno elektroenergetsko povezanost, ter razmisliti o ustreznih ukrepih; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo revizija uredb o TEN-E in TEN-T v celoti prispevala k bolj povezanim energetskim sistemom, med drugim z večjimi sinergijami med energetsko in prometno infrastrukturo, zagotovi pa naj tudi, da bodo medsebojne energetske povezave vključene v projekte skupnega interesa;

11. poudarja, da bodo za izvajanje strategije za povezovanje energetskih sistemov potrebna znatna finančna sredstva v okviru naložbenega načrta za trajnostno Evropo; poziva Komisijo, naj pri pripravi akcijskih načrtov temeljito analizira vse predvidljive stroške, koristi in tveganja.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.2.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, João Ferreira, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clare Daly, Carlo Fidanza, Marianne Vind

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ECR

Carlo Fidanza, Peter Lundgren, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

ID

Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

NI

Mario Furore

PPE

Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Renew

José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet

S&D

Andris Ameriks, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Bogusław Liberadzki, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Marianne Vind, Peter Vitanov (Petar Vitanov)

The Left

Clare Daly, João Ferreira, Elena Kundura (Elena Kountoura)

Verts/ALE

Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

1

-

NI

Dorien Rookmaker

 

0

0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.3.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

11

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Eva Maydell, Joëlle Mélin, Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Clara Ponsatí Obiols, Sira Rego, Robert Roos, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Andrus Ansip, Damien Carême, Jakop G. Dalunde, Cyrus Engerer, Cornelia Ernst, Elena Kundura (Elena Kountoura), Elena Lizzi, Marian-Jean Marinescu, Sven Schulze, Nils Torvalds

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

60

+

PPE

François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Marian-Jean Marinescu, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Sven Schulze, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

S&D

Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Cyrus Engerer, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

Renew

Andrus Ansip, Nicola Danti, Martina Dlabajová, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Mauri Pekkarinen, Nils Torvalds

Verts/ALE 

Michael Bloss, Damien Carême, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Marie Toussaint

The Left

Manuel Bompard, Cornelia Ernst, Elena Kundura (Elena Kountoura), Sira Rego

NI

Clara Ponsatí Obiols

 

11

-

Renew

Nicola Beer

ECR

Robert Roos, Jessica Stegrud

ID

Matteo Adinolfi, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Elena Lizzi, Thierry Mariani, Joëlle Mélin, Isabella Tovaglieri

NI

Andrea Caroppo

 

5

0

ECR

Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 16. april 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov