Postopek : 2020/2242(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0116/2021

Predložena besedila :

A9-0116/2021

Razprave :

PV 17/05/2021 - 14
CRE 17/05/2021 - 14

Glasovanja :

PV 18/05/2021 - 13
PV 19/05/2021 - 12

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0241

<Date>{08/04/2021}8.4.2021</Date>
<NoDocSe>A9‑0116/2021</NoDocSe>
PDF 320kWORD 106k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o evropski strategiji za vodik</Titre>

<DocRef>(2020/2242(INI))</DocRef>


<Commission>{ITRE}Odbor za industrijo, raziskave in energetiko</Commission>

Poročevalec: <Depute>Jens Geier</Depute>

Pripravljavca mnenja (*):

Hildegard Bentele, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Georg Mayer, Odbor za promet in turizem

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK
 MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
 MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski strategiji za vodik

(2020/2242(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194,

 ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

 ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega panela o podnebnih spremembah z dne 8. oktobra 2018 o globalnem segrevanju za 1,5 °C ter z dne 25. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

 ob upoštevanju poročil programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019 in 2020,

 ob upoštevanju izjave OECD z dne 23. februarja 2018 o krepitvi malih in srednjih podjetij in podjetništva za produktivnost in vključujočo rast,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 1. julija 2020 z naslovom Načrt za čisti vodik – prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k podnebno nevtralni Evropi[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Gonilo za podnebno nevtralno gospodarstvo: strategija EU za povezovanje energetskega sistema (COM(2020)0299),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. novembra 2020 o strategiji EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost(COM(2020)0741),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (COM(2020)0663),

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Poročilo za leto 2020 o stanju energetske unije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih (COM(2020)0950),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020)0562),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo (COM(2020)0102),

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov)[2],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[3],

 ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (direktiva o infrastrukturi za alternativna goriva)[4],

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2[5],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (uredba o TEN-E (vseevropska energetska infrastruktura))[6],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010[7], ki je v postopku revizije,

 ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (direktiva o EU ETS)[8],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o evropskem pristopu k shranjevanju energije[9],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo[10],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[11],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[12],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom[13],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 z naslovom Vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v EU: čas je za ukrepanje[14],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije[15],

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem,

 ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-2242/2020),

A. ker je EU podprla Pariški sporazum, zeleni dogovor in cilj stroškovno učinkovitega in pravičnega prehoda, ki bo najpozneje do leta 2050 privedel do podnebne nevtralnosti;

B. ker je Komisija predlagala povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2030 na vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990 in ker je Parlament podprl cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 60 % pod ravnmi iz leta 1990 do leta 2030;

C. ker fosilna goriva v veliki meri prispevajo h globalnemu segrevanju in ker je cilj Pariškega sporazuma omejiti dvig svetovne temperature precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevati za omejitev dviga temperature na 1,5 °C;

D. ker je za prehod na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov potreben javno načrtovan, hiter in pravičen prehod na sistem oskrbe z energijo, ki bo pretežno temeljil na obnovljivih virih ter bo zelo energijsko učinkovit in gospodaren z viri, kar bo zagotovilo trajnostnost in zdravje, udeležbo državljanov, odpravo energijske revščine po EU, zanesljivo oskrbo z energijo, razpoložljivost in cenovno dostopnost energije ter konkurenčnost pri cenah energije;

E. ker je nujno treba uporabljati čista alternativna goriva in razviti njihove možnosti uporabe, da bi karseda hitro opustili fosilna goriva in zagotovili konkurenčnost industrije EU; ker ima obnovljivi vodik neizkoriščen potencial, da postane tovrstna alternativa;

F. ker se vodik lahko uporablja kot surovina ali vire energije v industrijskih in kemičnih procesih, v zračnem in pomorskem prometu ter prometu s težkimi cestnimi vozili in za ogrevanje, kar omogoča razogljičenje sektorjev, v katerih neposredna elektrifikacija tehnološko ni mogoča ali konkurenčna, pa tudi za shranjevanje energije za uravnoteženje energetskega sistema, kjer je to potrebno, s čimer ima pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov;

G. ker vodik danes predstavlja približno 2 % mešanice virov energije v EU, od tega se 95 % proizvede iz fosilnih goriv, pri čemer se letno sprosti 70–100 milijonov ton CO2, na svetovni ravni pa predstavlja 2,5 % emisij toplogrednih plinov, pri čemer se manj kot 1 % trenutno proizvedenega vodika uporablja kot nosilec energije; ker nekatere študije kažejo, da bi lahko obnovljivi viri energije leta 2050 tvorili do 100 % mešanice virov energije v EU, vodik pa bi lahko pri tem dosegel skupno 20-odstotni delež, med 20 % in 50 % energije, ki se uporablja za promet, in med 5 % in 20 % energije, ki se uporablja v industriji;

H. ker se vodik, ki se ga vsako leto v svetovnem merilu proizvede 120 milijonov ton, proizvaja tako kot stranski proizvod v prečiščevalni in kemični industriji (70 milijonov ton) kot iz namenskih proizvodnih obratov (50 milijonov ton); ker se večina vodika proizvaja s fosilnimi gorivi, in sicer se za njegovo proizvodnjo nameni 6 % svetovne porabe zemeljskega plina in 2 % porabe premoga, z elektrolizo vode pa se proizvede manj kot 0,1 % vodika;

I. ker so bile skupne zmogljivosti za proizvodnjo vodika v Evropskem gospodarskem prostoru konec leta 2018 ocenjene na 11,5 milijona ton na leto in ker je skupna nameščena zmogljivost elektrolizatorjev v Evropskem gospodarskem prostoru približno 1 GW, kar je 1 % do 4 % celotne zmogljivosti za proizvodnjo vodika; ker je skupni delež proizvodnje vodika iz fosilnih goriv z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (nizkoogljični vodik) v Evropskem gospodarskem prostoru približno 0,7-odstoten (brez stranskih proizvodov);

J. ker se 43 % svetovne proizvodnje vodika uporablja za proizvodnjo amonijaka, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo kmetijskih gnojil na amonijevi osnovi, 52 % za prečiščevanje in razžvepljevanje ogljikovodikov, 5 % pa za sintezo metanola in v druge namene;

K. ker so trenutni stroški obnovljivega in nizkoogljičnega vodika z približno od 2,5 do 5,5 EUR na kilogram, medtem ko so stroški proizvodnje vodika na osnovi fosilnih goriv približno 1,5 EUR na kilogram; ker bi se v trenutni mešanici električne energije v večini držav članic vodik na osnovi električne energije proizvajal z večjimi emisijami kot vodik na osnovi fosilnih goriv;

L. ker lahko vodik shranjuje energijo v velikih količinah daljše časovno obdobje in lahko zato izravna sezonska nihanja v povpraševanju; ker se vodik lahko prevaža s tovornjaki, ladjami ali prek cevovoda, kar omogoča proizvodnjo energije iz obnovljivih virov tam, kjer je najučinkovitejša, in omogoča prevoz na dolge razdalje brez obremenitve električnega omrežja;

M. ker bo potreben večji delež energije iz obnovljivih virov, da bi razogljičili vse sektorje gospodarstva, kar bi lahko povzročilo večja nihanja v električnem omrežju, hkrati pa bo treba močno povečati povpraševanje po shranjevanju energije, da bi zagotovili oskrbo z energijo;

N. ker proizvodnja jekla povzroča približno 10 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov po vsem svetu, pomorski promet oddaja približno 2,5 % emisij toplogrednih plinov, razvoj obnovljivega vodika pa bi lahko prispeval k zmanjšanju emisij v teh sektorjih;

O. ker promet prispeva približno 27 % vseh emisij toplogrednih plinov EU; ker se vodik uporablja v različnih industrijskih sektorjih, v energetskem sektorju in v gradbeništvu, ter mnogo obeta kot alternativno gorivo za prometni sektor, vendar je za različne načine prevoza na trgu še vedno le omejeno število možnosti uporabe vodika;

P. ker bi lahko baterijski električni avtomobili prevzeli bistven delež trga osebnih vozil; ker je težki tovorni promet sektor, v katerem je težko doseči razogljičenje, možnosti za neposredno elektrifikacijo pa so omejene zaradi stroškovne neučinkovitosti in tehničnih razlogov; ker baterije predstavljajo praktične težave pri težkih tovornih vozilih, vlakih na neelektrificiranih progah, tovornih ladjah ali letalih, in ker bo to ustvarilo priložnosti za druge nosilce energije, kot je vodik, saj omogoča skladiščenje velikih količin energije v vozilu, plovilu ali zrakoplovu, hitro oskrbo z gorivom in kot izpuh proizvaja le vodo;

Q. ker je konkurenčna in trajnostna ekonomija vodika priložnost, da EU okrepi svoje gospodarstvo, zlasti po upadu gospodarske rasti zaradi covida-19, saj bi lahko do leta 2030 neposredno ustvarila do milijon, do leta 2050 pa do 5,4 milijona visokokakovostnih delovnih mest, in ker bi to lahko bila priložnost za regije, ki so trenutno zelo odvisne od tradicionalnih virov energije in ki tvegajo revščino zaradi postopne odprave fosilnih goriv; ker ima sektor obnovljivega vodika potencial, da ustvari 10.300 delovnih mest za vsako milijardo EUR naložb, h katerim se bodo pridružila še delovna mesta v sektorju električne energije iz obnovljivih virov;

R. ker je za vzpostavitev trajnostnega in konkurenčnega trga vodika, ki bo pravočasno in stroškovno učinkovito prispeval k cilju podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, potrebna dobro razvita infrastruktura za prenos in distribucijo, namenjena učinkovitemu transportu vodika od proizvodnih obratov do območij porabe v EU;

S. ker bi države članice lahko različno obravnavale razvoj vodikovih sistemov, pri čemer bi se upoštevale razlike v strukturi obstoječe plinske infrastrukture, zmogljivosti posamezne države za razvoj različnih tehnologij za proizvodnjo vodika, potencial za inovacije in različno povpraševanje po vodiku v različnih panogah v vsaki državi članici;

T. ker so skoraj vse države članice vključile načrte za vodik v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte in ker je 26 držav članic podpisalo pobudo za vodik;

U. ker bi moral biti energetski sistem EU okoljsko vzdržen in ekonomsko konkurenčen, tehnološke usmeritve pa bi morale temeljiti na preizkušenih in dobrih ocenah, ki bi privedle do izvedljivih poslovnih primerov v predvidljivih časovnih okvirih, s čimer bi zagotovili, da njihovi stroški ne bodo ogrozili konkurenčnosti industrij EU ali blaginje državljanov;

V. ker bi bilo treba upoštevati znatne izgube energije med proizvodnjo, prenosom, hranjenjem in predelavo vodika;

W. ker sedanji zakonodajni okvir, ki ureja zemeljski plin, evropskim odjemalcem že leta zagotavlja zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost energije, zato bi ga lahko uporabili kot načrt za spodbujanje razvoja prihodnjega vseevropskega trga obnovljivega vodika;

1. poudarja, da je treba s konkurenčno in vzdržno ekonomijo vodika in povezanim trgom vodika ohraniti in še povečati vodilno vlogo EU na področju tehnologije, povezane s čistim vodikom[16]; nadalje poudarja, da potrebujemo strategijo EU za vodik, ki bo zajemala celotno vrednostno verigo vodika, vključno s področjema povpraševanja in oskrbe, in bo usklajena z nacionalnimi prizadevanji, da se bo zgradilo dovolj dodatne infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za proizvodnjo obnovljivega vodika in da bodo lahko njegovi stroški znižani; zlasti ugotavlja, da domača proizvodnja obnovljivega vodika v EU prinaša dodano vrednost, kar zadeva razvoj in trženje inovativnih tehnologij za elektrolizo; poudarja, da mora biti ekonomija vodika združljiva s Pariškim sporazumom, podnebnimi in energetskimi cilji EU za leti 2030 in 2050, krožnim gospodarstvom, akcijskim načrtom za ključne surovine in cilji OZN glede trajnostnega razvoja;

2. pozdravlja strategijo za vodik za podnebno nevtralno Evropo, ki jo je predlagala Komisija, vključno s prihodnjo revizijo direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, in da v državah članicah obstaja vse več strategij in naložbenih načrtov za vodik; poudarja, da morajo biti te strategije skladne z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti držav članic, ter poziva k njihovemu hitremu in ambicioznemu izvajanju; meni, da bi morala Komisija te strategije upoštevati pri prihodnjih zakonodajnih predlogih; poziva Komisijo, naj svoj pristop k vodiku uskladi z novo industrijsko strategijo EU in poskrbi, da bo postal del skladne industrijske politike, pri tem pa upošteva, da strategija za vodik kot taka ni cilj sama po sebi, temveč bi morala biti obravnavana kot del splošnih prizadevanj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer bi morala hkrati zagotavljati dolgoročna kakovostna delovna mesta in prispevati h konkurenčnosti gospodarstva EU;

3. poudarja, kako pomemben je odporen in podnebno nevtralen energetski sistem, ki bo temeljil na načelih energijske in stroškovne učinkovitosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe; poudarja, da bi se morali prednostno uporabljati načeli ohranjanja energije in „energijske učinkovitosti na prvem mestu“, ne da bi to preprečilo razvoj inovativnih pilotnih in predstavitvenih projektov; ugotavlja, da je neposredna elektrifikacija iz obnovljivih virov stroškovno učinkovitejša in gospodarnejša z viri in energijo kot vodik, a hkrati ugotavlja, da bi bilo treba pri preučevanju, kako naj se sektor razogljiči, upoštevati tudi dejavnike, kot so zanesljivost oskrbe, tehnična izvedljivost in vidiki, povezani z energetskim sistemom; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je načelo tehnološke nevtralnosti za dosego podnebno nevtralne EU;

4. je prepričan, da je vodik, proizveden iz obnovljivih virov, ključnega pomena za energetski prehod EU, saj lahko samo obnovljivi vodik trajnostno prispeva k temu, da se na dolgi rok doseže podnebna nevtralnost, ter prepreči učinke vezanosti in nasedle naložbe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obnovljivi vodik še ni konkurenčen; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vrednostno verigo in tržno uvajanje obnovljivega vodika, pri tem pa upoštevajo, da se bo razmerje med ceno in donosom z razvojem industrijskih metod in vrednostnih verig postopoma izboljšalo;

5. priznava, da si vodikove doline v različnih regijah po vsej EU prizadevajo za razvoj povezanih, medsektorskih vrednostnih verig vodika; poudarja, da imajo pomembno vlogo pri začetku proizvodnje in uporabe obnovljivega vodika za razvoj evropske ekonomije vodika; poziva Komisijo, naj gradi na teh pobudah, podpre njihov razvoj in sodelujočim pomaga pri združevanju njihovega strokovnega znanja in naložb;

6. poudarja, da so proizvodi na osnovi vodika, kot so sintetična goriva, proizvedena z energijo iz obnovljivih virov in ogljično nevtralna alternativa fosilnim gorivom, zato lahko skupaj z drugimi rešitvami za zmanjšanje emisij, kot je elektrifikacija na podlagi električne energije iz obnovljivih virov, znatno prispevajo k razogljičenju široke palete sektorjev; nadalje poudarja, da je medsektorska uporaba bistvena, če naj se z ekonomijo obsega znatno znižajo cene teh nosilcev energije in zagotovi dovolj velik trg;

Klasifikacija vodika in standardi za vodik

7. meni, da je nadvse pomembno, da je pravna klasifikacija različnih vrst vodika enotna; kot prvi korak pozdravlja klasifikacijo, ki jo je predlagala Komisija; poudarja, da se je treba za prilagoditev nacionalnih pravnih opredelitev in vzpostavitev jasne klasifikacije, ki bo zagotavljala pravno varnost, hitro dogovoriti o celoviti, natančni, znanstveno utemeljeni in enotni terminologiji na ravni EU; poziva Komisijo, naj hitro dokonča svoje delo v zvezi z razvojem tovrstne terminologije v okviru vse ustrezne zakonodaje;

8. meni, da bi bilo treba klasifikacijo različnih vrst vodika določiti na podlagi neodvisne, znanstveno utemeljene ocene, ne več na podlagi splošno uporabljene metode, ki temelji na barvi; meni, da bi morala tovrstna klasifikacija temeljiti na emisijah toplogrednih plinov v življenjskem ciklu celotnega procesa proizvodnje vodika in celotnega procesa njegovega prenosa, a hkrati bi morala upoštevati tudi pregledna in zanesljiva merila trajnostnosti v skladu z načeli krožnega gospodarstva ter temeljiti na povprečnih in standardnih vrednostih po kategorijah, kot so cilji trajnostne rabe in zaščite virov, ravnanje z odpadki in večja uporaba surovin in sekundarnih surovin, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter nenazadnje varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

9. ugotavlja, da med različnimi opredelitvami čistega vodika, ki jih uporabljajo različni akterji, kot sta Komisija in Evropska zveza za čisti vodik, obstajajo razlike, kar povzroča zmedo in kar bi bilo treba preprečiti; v zvezi s tem poudarja, da je treba popolnoma nedvoumno opredeliti razliko med obnovljivim in nizkoogljičnim vodikom[17]; poleg tega ugotavlja, da bi to postalo še bolj jasno, če ne bi uporabljali dveh imen za isto kategorijo vodika, in sicer „obnovljivi“ in „čisti“, kot ju je predlagala Komisija, in v zvezi s tem poudarja, da je izraz „obnovljivi vodik“ za to kategorijo vodika najbolj objektivna in znanstveno utemeljena izbira;

10. poudarja, da so nujno potrebni evropski in mednarodni standardi in certificiranje; poleg tega ugotavlja, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi potrdil o izvoru, ki bi bila usklajena z nacionalnimi registri, da bi zagotovili, da bi se lahko proizvodnja obnovljivega vodika pravočasno povečala, da bi lahko potrošniki zavestno izbrali trajnostne rešitve in da bi čim bolj zmanjšali tveganje nasedlih naložb;

11. poudarja, da mora sistem standardizacije temeljiti na celostnem pristopu in ga je treba uporabljati tudi za uvoženi vodik; poziva Komisijo, naj v sklopu revizije direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov uvede regulativni okvir s trdnimi in preglednimi merili trajnostnosti za certificiranje in sledenje vodiku v EU, pri čemer naj upošteva njegov odtis toplogrednih plinov vzdolž celotne vrednostne verige, tudi pri prenosu, da bi spodbudila tudi naložbe v zadostno dodatno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; prav tako poziva Komisijo, naj čim prej v letu 2021 predloži regulativni okvir za vodik, s katerim bo poskrbela za njegovo standardizacijo, certificiranje, potrdila o izvoru in označevanje ter omogočila trgovanje z njim v vseh državah članicah, ter naj izkoristi prihodnji pregled sistema EU za trgovanje z emisijami in preuči, katere spremembe so potrebne za sprostitev vsega potenciala vodika za prispevanje k podnebnim ciljem EU, pri čemer naj upošteva tveganja selitve virov CO2;

12. poudarja, da bi bila klasifikacija različnih vrst vodika med drugim namenjena obveščanju potrošnikov in da njen namen ni preprečiti širjenja uporabe vodika na splošno; ugotavlja, da obstoječi sistem potrdil o izvoru električne energije iz obnovljivih virov doslej ni privedel do ustreznih naložb v dodatne zmogljivosti; zato poudarja, kako pomembno je nadgraditi smernice o pogojih in merilih, da se zmogljivosti za proizvodnjo z obnovljivimi viri ne bodo štele dvojno;

13. je trdno prepričan, da je to, da javnost sprejme ekonomijo vodika, ključnega pomena za njeno uspešno vzpostavitev; zato poudarja, kako pomembni so sodelovanje javnosti in deležnikov ter evropski varnostni in tehnični standardi za vodik, pa tudi to, da se pri visokokakovostnih rešitvah na osnovi vodika ti standardi upoštevajo; nadalje poudarja, da je treba varnostne protokole glede uporabe vodika v sektorjih povpraševanja nenehno posodabljati; zato zahteva, da se po vsej EU promovirajo primeri dobre prakse in varnost vodika;

Povečanje proizvodnje vodika

14. poudarja, da je treba za dobro in predvidljivo delovanje notranjega trga vodika odpraviti regulativne ovire, Komisija pa bi morala hitro predložiti skladen, integriran in celovit regulativni okvir za trg vodika, ki bi moral biti usklajen z drugo ustrezno zakonodajo in povsem skladen z načeli sorazmernosti, subsidiarnosti in boljšega pravnega urejanja, vključno s preučitvijo vpliva na mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poudarja, da mora biti trg vodika prožen, da bodo lahko inovativni pionirji na tem področju v celoti izkoristili prednosti in da bodo stroški proizvodnje vodika nižji, pri čemer je treba upoštevati, da trg vodika še ni zrel in ga je treba povečati;

15. meni, da bi lahko bila oblikovanje trga EU s plinom in sveženj o čisti energiji podlaga in zgled za zakonsko ureditev trga vodika; poudarja, da je za hiter in predvidljiv razvoj dobro delujoče proizvodnje vodika potrebno tudi demokratično javno načrtovanje, pri katerem bodo moči združili proizvajalci, delavci in njihovi sindikati, znanstveniki in nevladne organizacije; poleg tega spodbuja Komisijo in države članice, naj se domislijo posebnih rešitev za povečanje proizvodnje vodika v slabše povezanih ali izoliranih regijah, kot so otoki, hkrati pa poskrbijo za razvoj s tem povezane infrastrukture, med drugim tako da spremenijo njeno namembnost;

16. poziva Komisijo, naj v svoje ocene učinka v zvezi z revizijo ustrezne zakonodaje vključi in preuči pravne zahteve, ki so potrebne, če naj bo ekonomija vodika EU trajnostna, da bi dosegli ambicioznejše podnebne cilje EU in povečali gospodarsko privlačnost obnovljivega vodika; poziva Komisijo, naj razmisli zlasti o pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, direktive o obdavčitvi energije[18] in direktive o trgovanju z emisijami, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in regulativni okvir za vodik, ki bo primeren za prihodnost;

17. pozdravlja ambiciozna cilja Komisije v zvezi s povečanjem zmogljivosti elektrolizatorjev in proizvodnje obnovljivega vodika; poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za uvedbo in povečanje uporabe elektrolizatorjev ter na ravni EU sklene partnerstva, da bi zagotovili njihovo stroškovno učinkovitost; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo obstoječa upravna bremena ter spodbujajo širitev vrednostne verige obnovljivega vodika in njegovo uvedbo na trg, da bo postal tehnološko dozorel in konkurenčen, in sicer s finančnimi spodbudami in namenskimi shemami financiranja, vključno z inovativnimi rešitvami, kot so odkupne premije za obnovljivi vodik, ki se dovaja v vodikovo omrežje, s pregledom pravil o državni pomoči in celovitim pregledom oblikovanja cen energije in sistemov obdavčitve, da bi se zunanji stroški internalizirali; poudarja, da bi lahko obnovljivi vodik še pred letom 2030 postal konkurenčen, če bodo na voljo potrebne naložbe in ustrezen regulativni okvir ter bo energija iz obnovljivih virov konkurenčna;

18. opozarja, da bi morala trajnostna ekonomija vodika omogočati krepitev zmogljivosti na povezanem energetskem trgu EU; priznava, da bodo na trgu obstajale različne vrste vodika, kot sta obnovljivi in nizkoogljični vodik, ter poudarja, da so potrebne naložbe, da bo mogoče proizvodnjo energije iz obnovljivih virov povečati dovolj hitro, da bodo lahko izpolnjeni podnebni in okoljski cilji EU za leti 2030 in 2050, pri čemer mora nizkoogljični vodik veljati kot prehodna tehnologija, ki se bo uporabljala kratko- in srednjeročno; poziva Komisijo, naj približno oceni, koliko nizkoogljičnega vodika bo v katerih primerih in kako dolgo potrebnega za namene razogljičenja, preden se bo lahko za to namesto njega uporabljal izključno obnovljivi vodik; poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo regulativne in gospodarske ovire in tako spodbudijo hitro uvajanje vodika na trg; poleg tega ugotavlja, da je treba preprečiti, da bi se naravni viri netrajnostno izkoriščali, da bi še naprej nastajale emisije metana, pa tudi odvisnost od ogljika in nasedle naložbe; poudarja, da bi morala uporaba vodika prispevati k doseganju podnebnih ciljev EU ter k hitremu razvoju in uporabi obnovljivega vodika;

19. poudarja, kako pomembno je vodik iz fosilnih goriv čim prej postopno odpraviti, pri čemer mora biti poudarek na najčistejših tehnologijah v smislu trajnostnosti in emisij toplogrednih plinov; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo ta prehod nemudoma skrbno načrtovati, da se bo začela proizvodnja vodika iz fosilnih goriv hitro, predvidljivo in nepreklicno zmanjševati ter da življenjska doba proizvodnih obratov na osnovi fosilnih goriv ne bo podaljšana;

20. poudarja, da lahko okoljsko neoporečno zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljikovega dioksida prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora; podpira celostne politične ukrepe za spodbujanje uvedbe okoljsko neoporečnih načinov zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljikovega dioksida, ki prispevajo k neto zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, da bo težka industrija postala podnebno nevtralna, kadar emisij ni mogoče neposredno zmanjšati; vendar ponavlja, da bi morali pri strategiji EU za ničelno stopnjo neto emisij dajati prednost neposrednemu zmanjšanju emisij ter ukrepom za ohranjanje in povečanje naravnih ponorov in zbiralnikov v EU; v zvezi s tem tudi ugotavlja, da so potrebni raziskave in razvoj na področju tehnologij za zajemanje, shranjevanje in uporabo ogljikovega dioksida;

21. poudarja, da so za ekonomijo vodika potrebne znatne dodatne količine cenovno ugodne energije iz obnovljivih virov in ustrezna infrastruktura za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njen prenos do obratov za proizvodnjo vodika ter prenos proizvedenega vodika do končnih odjemalcev; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo uvajati zadostne dodatne zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov za elektrifikacijo in proizvodnjo obnovljivega vodika, med drugim tako, da poenostavijo postopke za izdajo dovoljenj, ter sklenejo čezmejna partnerstva, ki bodo temeljila na potencialu, ki ga imajo posamezne regije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in obnovljivega vodika;

22. meni, da lahko zagotovitev ustreznih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov glede na potrebe po obnovljivem vodiku pomaga preprečiti neujemanje med zmogljivostmi, potrebnimi za elektrifikacijo, elektrolizatorje ali druge namene, in potrebo po doseganju podnebnih ciljev EU; v zvezi s tem pozdravlja načrte Komisije, da ambiciozneje zastavi cilj EU glede energije iz obnovljivih virov do leta 2030, in strategijo, ki jo je predlagala za energijo iz odobalnih obnovljivih virov;

23. poziva k reviziji direktive o obdavčitvi energije; poziva države članice, naj po potrebi razmislijo o tem, da bi po vsej EU znižale davke in dajatve na energijo iz obnovljivih virov, da bi odpravile dvojno zaračunavanje davkov in pristojbin za električno energijo, proizvedeno v obratih za vodik, kar ovira širšo uporabo vodika, in naj dajejo več finančnih spodbud za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, hkrati pa naj si še naprej prizadevajo za postopno ukinitev subvencij ter oprostitev davkov in dajatev za fosilna goriva;

24. poudarja, da je mogoče obnovljivi vodik proizvajati iz več obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce in vodna energija (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami); poudarja potencial degradiranih območij, da zagotovijo prostor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj v skladu z nedavno objavljeno strategijo za proizvodnjo energije iz odobalnih obnovljivih virov preuči, kako bi lahko ti viri energije utrli pot večjemu razvoju in širši uporabi obnovljivega vodika;

25. poudarja, da bi lahko nekatere obstoječe industrijske obrate preoblikovali v obrate za proizvodnjo obnovljivega vodika; poudarja, da je treba tovrstna preoblikovanja industrijskih obratov javno načrtovati skupaj z delavci in njihovimi sindikati, s čimer se bo, tudi za delavce, odprla možnost, da se opuščeni obrati na zakonit način s skupnimi močmi ponovno odprejo, na primer za proizvodnjo vodika;

26. ugotavlja, da bi bilo treba prehod na podnebno nevtralen energetski sistem skrbno načrtovati, pri tem pa upoštevati današnje izhodiščne točke in obstoječo infrastrukturo, ki je lahko v državah članicah različno razvita; poudarja, da bi morale biti države članice pri oblikovanju podpornih ukrepov, tudi ukrepov državne pomoči, prilagodljive, da bodo lahko razvile svojo nacionalno ekonomijo vodika; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži več informacij o načrtovani diferenciaciji in prožnosti podpornih ukrepov;

27. poudarja, da je za proizvodnjo vodika potrebna znatna količina naravnih virov, na primer vode, in da bi to lahko povzročilo težave v regijah EU, kjer vode primanjkuje; poudarja, da je treba povečati učinkovitost virov, čim bolj zmanjšati vpliv na regionalno oskrbo z vodo, zagotoviti skrbno upravljanje virov in rabo zemljišč za proizvodnjo vodika ter preprečiti, da bi zaradi proizvodne verige, povezane z vodikom, prišlo do onesnaževanja vode, zraka ali tal, krčenja gozdov ali izgube biotske raznovrstnosti;

Udeležba državljanov

28. poudarja, da bo imela udeležba javnosti pomembno vlogo pri pravičnem, uspešnem in vključujočem energetskem prehodu, ki bo v znamenju sodelovanja; zato poudarja, kako pomembno je, da vsi deležniki prispevajo k stroškom in koristim v okviru integriranega sistema;

29. poudarja, da se lahko skupnosti s področja energije iz obnovljivih virov vključijo v proizvodnjo vodika; opozarja, da jim je treba v skladu z direktivo o skupnih pravilih notranjega trga električne energije[19] zagotoviti ustrezen okvir, in poziva, naj uživajo iste ugodnosti kot drugi deležniki;

30. poudarja, da so za pravilno delovanje trga vodika v EU potrebne osebe s specializiranimi znanji in spretnostmi, zlasti s področja varnosti; poudarja, da je potreben trden javni in brezplačni sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt, ki bo države članice usmeril k temu, da bodo razvile in ohranjale namenske programe izobraževanja in usposabljanja za delavce, inženirje, tehnike in širšo javnost ter zasnovale večdisciplinarne učne načrte za ekonomiste, znanstvenike in študente; poudarja, da je treba v sektorju vodika bolj spodbujati enake možnosti, in poziva, naj se sproži pobuda EU, ki bo osredotočena na zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj žensk, da bi prepoznali in odstranili ovire ter oblikovali mreže in modele;

31. obžaluje, da strategije izobraževanja in usposabljanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja ter pravičen prehod na delovno silo, izšolano za delo z vodikom, doslej niso bili del strategije EU za vodik; poudarja, kako pomembno je, da se potencial delavcev s tehničnimi znanji in spretnostmi, ki delajo v obstoječih industrijah, ohrani in izkoristi, in opozarja, da imajo delavci pravico, da se ob zagotovljeni plači usposabljajo in izpopolnjujejo v delovnem času;

32. poziva Komisijo, naj zbere podatke o možnih vplivih, priložnostih in izzivih, povezanih s prehodom gospodarstva ter prometnega in energetskega sektorja na večjo uporabo vodika; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem skupaj z gospodarstvom in sindikati razvijejo sektorske strategije za prehod; predlaga, da se v sklopu pakta za znanja in spretnosti vzpostavi evropsko partnerstvo za znanja in spretnosti na področju vodika;

Infrastruktura za vodik

33. poudarja, da je nujno treba razviti infrastrukturo za proizvodnjo, shranjevanje in prenos vodika, spodbujati ustrezno krepitev zmogljivosti ter hkrati razvijati povpraševanje in ponudbo; nadalje poudarja, kako pomembno je razviti vodikova omrežja z nediskriminatornim dostopom; ugotavlja, da kombiniranje proizvodnje vodika in infrastrukture zanj z drugimi elementi prožnih, večenergetskih sistemov, kot je pridobivanje odvečne toplote iz elektrolize za daljinsko ogrevanje, prinaša sinergijske koristi; pozdravlja predlog Komisije za spremembo uredbe o TEN-E; pozdravlja, da je vodik vključen kot posebna kategorija energetske infrastrukture, in ugotavlja, da se lahko ustrezni vodikovi obrati na novo zgradijo ali pridobijo s preoblikovanjem obratov za zemeljski plin ali s kombinacijo obojega; je poleg tega seznanjen, da je bil predlagan nov sistem upravljanja za načrtovanje infrastrukture, ki vključuje upravljavce vodika;

34. ugotavlja, da bi bilo treba vzporedno s poudarkom na industrijskih grozdih v prvi fazi začeti tudi že z načrtovanjem, urejanjem in razvojem infrastrukture za prenos vodika na daljših razdaljah in njegovo shranjevanje ter z zagotavljanjem ustrezne finančne podpore za to infrastrukturo, da se bo lahko vodik res začel uvajati v številnih sektorjih; v zvezi s tem pozdravlja, da bo infrastruktura za vodik v prihodnje vključena v načrte EU, na primer v desetletne načrte za razvoj omrežja;

 

35. poudarja, kako pomembno je, da bo prihodnja infrastruktura pregledna, vključujoča in utemeljena na znanosti in da se bodo omrežja celovito načrtovala pod vodstvom javnih organov, kot je Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ob sodelovanju deležnikov in znanstvenih organov; v zvezi s tem predlaga, da se za lokacije infrastrukture za proizvodnjo, prenos in shranjevanje obnovljivega vodika opravijo izračuni stroškov in koristi ter da se preuči, ali je treba zgraditi novo infrastrukturo, da bi preprečili nasedle naložbe, pozitivno vplivali na sredstva za preživljanje in ekosisteme ter čim bolj zmanjšali stroške za potrošnike, pri tem pa upoštevali njihove specifične potrebe; poudarja, da postavitev obratov za proizvodnjo vodika v bližini obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali na isti lokaciji, kjer so odjemni obrati, prinaša finančne koristi, zlasti za male odjemalce in industrijske grozde, tako kot tudi povezovanje različnih sektorjev povpraševanja; poudarja tudi, kako pomembno je čezmejno sodelovanje med regijami in državami članicami, da se podprejo projekti, s katerimi se bo izboljšala zanesljivost oskrbe prek postavitve temeljev za vodikovo omrežje EU, s katerim bi morala biti zagotovljena medsebojna povezanost in interoperabilnost v vseh državah članicah;

36. spodbuja Komisijo in države članice, naj pripravijo znanstveno utemeljeno oceno, ali je mogoče spremeniti namembnost obstoječih plinovodov za prenos čistega vodika in podzemno shranjevanje vodika, pri čemer naj upoštevajo različne dejavnike, kot so analiza stroškov in koristi s tehnično-ekonomskega in regulativnega vidika, splošna povezanost sistemov in dolgoročna stroškovna učinkovitost; ugotavlja, da bi se lahko s spremembo namembnosti plinske infrastrukture na ustreznih lokacijah, ki že obstaja ali se še razvija, najbolj povečala stroškovna učinkovitost, raba zemljišč in virov ter naložbene stroške pa najbolj zmanjšala ob kar najmanjših družbenih posledicah; poudarja, da lahko sprememba namembnosti plinske infrastrukture pomembno vpliva na uporabo vodika v prednostnih sektorjih industrij z visokimi emisijami, vključno s povezavami med industrijskimi obrati in multimodalnimi prometnimi vozlišči, pri čemer je treba upoštevati, da mora prenos vodika potekati na čim učinkovitejši način; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo lahko vsa prihodnja plinska infrastruktura uporabljala za čisti vodik; poziva Komisijo, naj oceni, kje se trenutno uporablja praksa dodajanja vodika, in opravi znanstveno oceno povpraševanja po njem, da bi zadostila ugotovljenim potrebam po industrijskem vodiku, ter njegovih prednosti in slabosti, da bi opredelila potrebe po infrastrukturi in preprečila nasedle naložbe;

 

37. poudarja, da je treba regulirati infrastrukturo za vodik, predvsem njeno delovanje in povezavo z energetskim omrežjem, ter da je treba ločevanje ohraniti kot vodilno načelo za oblikovanje trgov vodika in pri tem upoštevati, da je treba trg vodika še razviti; poudarja, da ima ločevanje ključno vlogo pri tem, da se inovativni novi proizvodi dajo na energetski trg na stroškovno najučinkovitejši način; ugotavlja, da bi vsako srednjeročno odstopanje od tega regulativnega načela pomenilo nepotrebno visoke stroške za končne potrošnike; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo jasne smernice o lastništvu novih in predelanih plinovodov, da bi zagotovili varnost načrtovanja;

38. poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo multimodalna pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah kot središča inovacij in vozlišča za uvoz, proizvodnjo, skladiščenje, dobavo in uporabo vodika; poudarja, da je treba zagotoviti prostor in naložbe za pristaniško infrastrukturo, da bi spodbudili uporabo novih brezemisijskih in nizkoemisijskih tehnologij na nacionalnih obalah in v pristaniščih in vzpostavili industrijsko vrednostno verigo za vodik vzdolž multimodalnih prometnih koridorjev;

Povpraševanje po vodiku

39. priznava, da bi se moralo povpraševanje po vodiku osredotočati na sektorje, v katerih je uporaba vodika skoraj konkurenčna ali ki jih ni mogoče razogljičiti z uporabo drugih tehnoloških rešitev; se strinja s Komisijo, da so glavni vodilni trgi za povpraševanje po vodiku industrija, zračni in pomorski promet ter promet težkih vozil; meni, da bi bilo treba za te sektorje na ravni EU pripraviti načrte za razvoj povpraševanja, naložbe in raziskovalne potrebe na podlagi neodvisnih znanstvenih študij in v sodelovanju s socialnimi partnerji, pri čemer je treba upoštevati okoliščine posameznih držav članic in regionalne razlike na področju uvajanja vodika, tehnološke pripravljenosti in infrastrukture;

40. pozdravlja razmislek Komisije o različnih možnostih spodbud na strani povpraševanja; se strinja s Komisijo, da bi za prehodno obdobje lahko razmislili o uporabi politik, osredotočenih na povpraševanje, in jasnih spodbud za uporabo vodika v sektorjih končne porabe, če želimo povečati povpraševanje po vodiku, kot so na primer kvote za uporabo vodika iz obnovljivih virov v omejenem številu specifičnih sektorjev, jamstva Evropske investicijske banke za zmanjšanje začetnega tveganja sonaložb, dokler ne postanejo konkurenčne, ter finančna orodja, vključno s pogodbami na razliko za ogljik (CCfD) za projekte, ki uporabljajo nizkoogljični vodik, saj bi s tem spodbujali razogljičenje s pomočjo vodika, kjer je to potrebno za ohranitev konkurenčnosti končnih uporabnikov; ugotavlja, da je treba poskrbeti, da bo nadomestilo še naprej sorazmerno, in preprečiti podvajanje subvencij za proizvodnjo in uporabo, ustvarjanje umetnih potreb in neupravičeno izkrivljanje trga; poziva k hitremu razvoju pilotnega programa za pogodbe na razliko za ogljik, zlasti za čisto jeklo; poudarja, da lahko tudi javna naročila trajnostnih rešitev, kot je zeleno jeklo za gradnjo ali obnovo, prispevajo k otipljivemu in predvidljivemu povpraševanju; poudarja, da bi morali politike na strani povpraševanja uskladiti z drugimi ukrepi politike in zanje izvesti celovite ocene učinka, da bi se izognili negativnim učinkom na energetsko intenzivne panoge, ki se spopadajo z mednarodno konkurenco;

41. ugotavlja, da v nekaterih sedanjih regulativnih okvirih obstajajo ovire, ki preprečujejo uporabo vodika; poziva Komisijo in države članice, naj te regulativne okvire prilagodijo, da bi spodbudile povpraševanje po vodiku in odpravile odvračilne dejavnike, kot je pravna negotovost;

42. poziva Komisijo, naj v okviru posodobitve in izvajanja Nove industrijske strategije za Evropo spodbuja vodilne trge za tehnologije vodika iz obnovljivih virov ter njihovo uporabo za podnebno nevtralno proizvodnjo, zlasti v jeklarski, cementni in kemični industriji; poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi jeklo, proizvedeno z vodikom iz obnovljivih virov, priznala kot pozitiven prispevek k doseganju ciljev zmanjšanja emisij CO2 v celotnem voznem parku; poleg tega poziva Komisijo, naj kmalu predstavi strategijo EU za čisto jeklo, ki bi morala vključevati ustrezen poudarek na uporabi vodika iz obnovljivih virov;

43. opozarja, da v prometnem sektorju nastaja četrtina emisij CO2 v EU in da je to edini sektor, ki svojih emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ni zmanjšal; poudarja, da lahko vodik prispeva k zmanjšanju emisij CO2 v prometu, zlasti kadar je težje oziroma še ni mogoče doseči popolne elektrifikacije; poudarja, da je treba postaviti infrastrukturo za polnjenje, če želimo spodbuditi uporabo vodika v prometu; v zvezi s tem poudarja, da je treba revidirati uredbo o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T)[20] in direktivo o infrastrukturi za alternativna goriva, da bi zagotovili razpoložljivost javno dostopnih polnilnih postaj za vodik v vsej EU s konkretnimi cilji za vključitev infrastrukture za vodik v prometne sisteme; pozdravlja, da namerava Komisija v strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter v pregled direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva vključiti razvoj infrastrukture za oskrbo z vodikom; poleg tega poudarja, da je treba ustvariti sinergijo med TEN-T, TEN-E in strategijami za alternativna goriva in s tem zagotoviti postopno uvedbo polnilnih postaj za vodik skupaj z osnovnimi tehničnimi zahtevami in harmoniziranimi standardi na podlagi ocene tveganja;

44. poudarja, da je vodik zaradi svojih značilnosti dober kandidat za nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za nekatere vrste prometa; poudarja, da je uporaba vodika v čisti obliki ali kot sintetičnega goriva ali biokerozina ključni dejavnik za nadomestitev fosilnega kerozina v letalstvu; poudarja tudi, da se vodik v omejenem obsegu že uporablja v prometu, predvsem v cestnem prometu, javnem prevozu in posameznih segmentih železniškega sektorja, zlasti tam, kjer elektrifikacija proge ekonomsko ni izvedljiva; poudarja, da je potrebna strožja zakonodaja, če želimo spodbudili uporabo brezemisijskih goriv in drugih čistih tehnologij, vključno z vodikom iz obnovljivih virov, in jih začeti uporabljati v težkih vozilih ter v letalskem in pomorskem prometu, ko bodo v celoti na voljo;

45. poziva Komisijo, naj poveča raziskave in naložbe v okviru strategije za trajnostno in pametno mobilnost ter oceni, ali je treba direktivo o energiji iz obnovljivih virov revidirati, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse rešitve na področju energije iz obnovljivih virov v prometu;

Raziskave, razvoj, inovacije in financiranje

46. poudarja pomen raziskav, razvoja in inovacij vzdolž celotne vrednostne verige ter izvajanja predstavitvenih projektov na industrijski ravni, vključno s pilotnimi projekti, in njihovega uvajanja na trg, če želimo zagotoviti konkurenčnost in cenovno dostopnost vodika iz obnovljivih virov ter dokončati integracijo energetskega sistema in obenem poskrbeti za geografsko uravnoteženost s posebnim poudarkom na ogljično intenzivnih regijah; poziva Komisijo, naj spodbuja raziskovalna in inovacijska prizadevanja za izvajanje obsežnih projektov z velikim učinkom, da bi zagotovili prenos tehnologije vzdolž celotne vrednostne verige vodika; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev centrov mobilnosti v mestih EU, ki spodbujajo poskuse s trajnostnim javnim potniškim prometom, ki temelji na uporabi alternativnih goriv, ter spodbuja k vključitvi vodika kot ene od možnosti, ki se uporabljajo v tovrstnih poskusih;

47. poudarja, da je treba veliko sredstev vložiti v razvoj in povečanje produktivne zmogljivosti vodika iz obnovljivih virov, v njegovo konkurenčnost in spodbujanje vodikovih rešitev, ki so pogosto še vedno v zgodnji fazi razvoja, pri čemer je treba zmanjšati tveganje naložb v vodik iz obnovljivih virov, na primer prek pogodb na razliko za ogljik; poudarja, da imajo programi in finančni instrumenti EU, kot so instrument za okrevanje in odpornost, Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope in InvestEU, vključno z novim sklopom EU za strateške evropske naložbe, evropskim skladom za regionalni razvoj, kohezijskim skladom, skladom za pravični prehod in inovacijskim skladom in inovacijskim sklad sistema EU za trgovanje z emisijami, pomembno vlogo pri spodbujanju kohezivnega razvoja ekonomije vodika po vsej EU; poleg tega poudarja, da imajo lokalna in regionalna javno-zasebna partnerstva pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja in uporabe vodika;

48. poudarja, da je treba zagotoviti sinergije med vsemi razpoložljivimi investicijskimi skladi, programi in finančnimi instrumenti, da bi zagotovili sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri naložbah v številne projekte; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se naložbe v raziskave in inovacije na področju tehnologij čiste energije zmanjšale, kot kaže poročilo o stanju energetske unije za leto 2020;

49. poziva Komisijo, naj razvije usklajeno naložbeno strategijo za obnovljivo energijo in vodik, ki bo usklajena z nacionalnimi strategijami za raziskave in inovacije, pri čemer bodo upoštevana različna izhodišča držav članic;

50. poziva Komisijo, naj v tej strategiji izpostavi pomembno vlogo malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba vključiti regulativna varovala ter zagonskim, malim in srednjim podjetjem zagotoviti dostop do finančnih sredstev in inovacijskih zmogljivosti, kot so inkubatorji in skupni raziskovalni projekti, da bodo lahko začela dejavnost v industriji vodika; poziva Komisijo, naj takim podjetjem zagotovi enak dostop do trga in jim olajša vstop na trg ter naj spodbuja njihovo udeležbo, med drugim tako, da jih proaktivno povabi k sodelovanju na okroglih mizah in v postopkih javnega posvetovanja; poziva Komisijo, naj oceni potrebe malih in srednjih podjetij ter stroške razogljičenja njihovih proizvodnih procesov in oskrbe z energijo prek vodika ter naj spremlja njihov napredek z uporabo ustreznega sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi prispevala k oblikovanju politik na podlagi dokazov;

51. poudarja, da je EU vodilna v proizvodnji elektrolizatorjev ter da mora ohraniti in nadgraditi to konkurenčno prednost; meni, da bi se morala EU pri svojih prizadevanjih za raziskave in razvoj osredotočiti na širok spekter potencialnih novih obnovljivih virov vodika in tehnologij, kot so vodik iz fotosinteze, alge ali elektrolizatorji z morsko vodo, da bi povečali raven tehnološke pripravljenosti;

52. pozdravlja evropsko zavezništvo za čisti vodik, druge pobude in združenja za vodik iz obnovljivih virov, Evropski forum za vodik in pomembne projekte skupnega evropskega interesa, saj gre za pomembna sredstva za povečanje naložb v vodik iz obnovljivih virov; spodbuja države članice, Komisijo in gospodarske subjekte, naj hitro sprostijo potencial pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, da bi podprli projekte, ki so pomembni za ekonomijo vodika EU; poziva k pragmatičnemu pristopu za lažjo odobritev teh projektov; pozdravlja tudi načrt Komisije, da bo spremenila smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo ter omogočila lažjo proizvodnjo vodika in njegovo hitro vključitev na trg;

 

53. poziva zavezništvo, naj v sodelovanju s Skupnim podjetjem za gorivne celice in vodik čim prej pripravi naložbeni načrt in nabor projektov, s katerima bo mogoče zagotoviti uresničevanje ciljev glede vodika; poudarja, da bi se moralo zavezništvo osredotočiti na razvoj vodika iz obnovljivih virov in se jasno zavezati doseganju podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050; prav tako bi moralo zavezništvo zagotoviti uravnoteženo zastopanost vseh ustreznih deležnikov EU, vključno s proizvajalci energije iz obnovljivih virov, znanstveniki, neodvisnimi strokovnjaki, možganskimi trusti, okoljskimi nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji; poudarja, da bi bilo treba izboljšati postopek odločanja v okviru zavezništva v zvezi s preglednostjo in vključenostjo in da bi morala ta postopek voditi Komisija ob podpori neodvisnega organa strokovnjakov, njegov cilj pa bi bil opredeliti načine prehoda in pripraviti smernice za potrebe po vodiku; obžaluje zamude pri dejavnostih zavezništva in poziva Komisijo, naj pospeši postopek;

54. pozdravlja obnovo Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik v okviru programa Obzorje Evropa; poudarja pomen njegovega dela in poziva Komisijo, naj ga uporabi kot strokovno središče za vodik in mu zagotovi zadostna finančna sredstva, da bo lahko ustrezno prispeval k doseganju ciljev zelenega dogovora; poudarja, da bi moralo skupno podjetje spodbujati dejavnosti raziskav in razvoja v celotni vrednostni verigi, da bi zagotovili stroškovno učinkovito uporabo financiranja vodika in boljše usklajevanje; poudarja, da bi moralo skupno podjetje najti sinergije s skupnimi podjetji v prometnem sektorju, da bi spodbudilo ustrezno vključevanje vodikovih tehnologij v prometno infrastrukturo in storitve; poziva Komisijo, naj uporabi izkušnje, pridobljene v Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik ter naj spodbuja nadaljnje raziskave na področju tehnologij gorivnih celic in vodika;

55. poziva Komisijo, naj oceni potencialno vključitev uvedbe vodika vključi v splošne cilje partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) v skladu s prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, da bi okrepili raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvili znanje in skupne inovativne rešitve v sredozemski regiji;

Mednarodno sodelovanje na področju vodika

56. poudarja, da vodilna vloga EU v proizvodnji tehnologij za vodik pomeni priložnost za spodbujanje njenega industrijskega vodstva in inovacij na svetovni ravni, hkrati pa krepi vlogo EU kot vodilne svetovne podnebne akterke; poudarja, da bi bilo prednost treba dati izgradnji oskrbovalne verige z vodikom v EU, da bi spodbudili prednosti prvega na trgu, konkurenčnost industrije in varnost oskrbe z energijo; v zvezi s tem opozarja na cilj povečanja domače proizvodnje vodika, obenem pa priznava, da lahko države članice v skladu s svojimi potrebami preučijo možnost uvoza energije, vodika in vodikovih proizvodov iz sosednjih regij in držav, ki niso članice EU, da bi zadovoljile naraščajoče domače povpraševanje;

57. zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo odprt in konstruktiven dialog, da bi vzpostavile medsebojno koristno sodelovanje in partnerstva s sosednjimi regijami, kot so Severna Afrika, Bližnji vzhod in države vzhodnega partnerstva, ter varovale strateške interese in energetsko varnost EU in njenih partneric; poudarja, da bi lahko bilo to sodelovanje koristno tudi za ustvarjanje trgov čistih in novih tehnologij prek prenosa znanja, krepitev prehoda na energijo iz obnovljivih virov in doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN; poudarja, da je treba preprečiti selitev vplivov na okolje, tudi emisij toplogrednih plinov, in zamude pri razogljičenju električnega omrežja države, ki niso članice EU;

58. poudarja, da bi bilo treba dodatno razviti mednarodno sodelovanje na področju vodika z državami, ki niso članice EU, predvsem z Veliko Britanijo, Evropskim gospodarskim prostorom, energetsko skupnostjo in ZDA, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju pravil in načel, kot so dostop tretjih strani, ločevanje lastništva, preglednost in nediskriminatorne tarife, če želimo okrepiti notranji trg in energetsko varnost; poudarja, da bi se morali izogibati sodelovanju z državami, ki niso članice EU in za katere veljajo omejevalni ukrepi, kot so gospodarske sankcije, ter s tistimi, ki ne zagotavljajo skladnosti z varnostnimi in okoljskimi standardi ter zahtevami glede preglednosti ali kjer bi to sodelovanje ogrozilo varnost EU in držav članic;

59. poudarja, da bi morala EU svoje standarde za vodik in trajnostna merila spodbujati na mednarodni ravni; v zvezi s tem poziva k razvoju mednarodnih standardov in določitev skupnih definicij in metodologij za opredelitev skupnih emisij iz vsake enote proizvedenega vodika ter mednarodnih trajnostnih meril kot predpogoja za vsak uvoz vodika in vodikovih predizdelkov; poudarja, da bi bilo treba za izognitev selitvi virov CO2 celoten uvoz vodika certificirati enako kot vodik, proizveden v EU, vključno s proizvodnjo in prevozom, ter da bi ta uvoz moral biti skladen s prihodnjim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v potrebno infrastrukturo in preoblikovanje obstoječe infrastrukture v pristaniščih ter v čezmejne povezave za uvoz vodika iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj spodbuja vlogo evra kot referenčne valute v mednarodni trgovini z vodikom;

60. meni, da bi moral vodik postati element mednarodnega sodelovanja EU, med drugim v okviru dela Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA), sodelovanja na področju raziskav, podnebne in energetske diplomacije ter evropske sosedske politike;

Vloga vodika v povezanem energetskem sistemu

61. poudarja, da potrebujemo povezan energetski sistem, da bomo lahko najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost in cilje Pariškega sporazuma; zato pozdravlja vključitev vodika v strategijo Komisije za povezovanje energetskega sistema; meni, da povezovanje energetskih sektorjev in nosilcev energije ter dosledno načrtovanje elektroenergetskih, toplotnih, plinskih in vodikovih omrežij koristi trajnosti, energetskemu prehodu ter dobro delujočemu trgu z vodikom in energijo; meni, da je treba več pozornosti nameniti inovativnim projektom, ki združujejo proizvodnjo in predelavo električne energije, vodika in toplote;

62. ugotavlja, da razvoj ekonomije vodika lahko prispeva k zmanjšanju neravnovesij v celotnem energetskem sistemu; ponovno poudarja, da lahko ima vodik pomembno vlogo pri shranjevanju energije, da se uravnotežijo odstopanja v dobavi in odjemu energije iz obnovljivih virov; zato poudarja, da je treba načrtovati razvoj infrastrukture za transport in shranjevanje vodika, pri čemer je treba predvideti potrebo po razvoju zmogljivosti za proizvodnjo energije, če želimo zagotoviti tehnično in gospodarsko optimizacijo;

63. poudarja, da je potrebna ambiciozna in pravočasna strategija za shranjevanje energije z uporabo vodika v inovativnih industrijskih rešitvah in rešitvah za mobilnost; vendar ugotavlja, da uporaba vodika za shranjevanje energije še ni konkurenčna zaradi visokih proizvodnih stroškov in da se izgube energije, povezane s shranjevanjem energije z vodikom, trenutno ocenjujejo na približno 60 % na cikel; ponovno poudarja, da je treba zmanjšati stroške za proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov ter spodbujati enake konkurenčne pogoje za prožnost in uravnoteženje rešitev v celotnem energetskem sistemu; zato spodbuja Komisijo, naj analizira možnosti in zmogljivosti za shranjevanje vodika; ugotavlja, da se lahko zgodi, da bi za shranjevanje vodika veljale nasprotujoče si regulativne ureditve, in sicer za skladiščenje plina in za shranjevanje električne energije, zato poudarja, da je treba ta vidik pojasniti tudi v ustrezni zakonodaji;

°

° °

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vsem institucijam EU in državam članicam.



OBRAZLOŽITEV

 

Evropska unija je sprejela Pariški sporazum in se z evropskim zelenim dogovorom zavezala, da bo s pravičnim prehodom do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Ta prehod pomeni, da je treba razogljičiti vse gospodarske sektorje, vključno z energetskim sektorjem in sektorji, ki jih je težko razogljičiti. Pri prehodu na čiste energetske sisteme je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo po sprejemljivi ceni.

 

K temu prehodu lahko pomembno prispeva vodik. Vodik, pridobljen z elektrolizo z uporabo električne energije iz obnovljivih virov, je namreč okoljsko zelo čista alternativa fosilnim gorivom in se lahko uporablja v različne namene, vključno s surovinami za industrijske procese, gorivnimi celicami in shranjevanjem energije. Prispeva lahko k razogličenju sektorjev, ki jih je težko razogljičiti in v katerih neposredna elektrifikacija še ni mogoča ali stroškovno učinkovita. Kljub temu vodik v evropski mešanici energetskih virov še vedno predstavlja le majhen delež. Trenutno 95 % vodika proizvedemo iz fosilnih goriv[21]. Poleg tega čisti vodik še ni konkurenčen vodiku iz fosilnih goriv in nizkoogljičnemu vodiku[22].

 

EU mora razviti trajnostno ekonomijo vodika, da se čim prej doseže konkurenčnost čistega vodika. Uspešna ekonomija vodika z evropskim vodilnim položajem bi lahko pripomogla h krepitvi gospodarstva EU in ustvarjanju delovnih mest, ki se bodo obdržala v prihodnosti, zlasti po upadu gospodarske rasti zaradi pandemije covida-19. Zato evropska strategija za vodik, ki zajema celotno vrednostno verigo vodika, vključuje sektorje na strani povpraševanja in oskrbe ter je po potrebi usklajena z nacionalnimi prizadevanji. Evropska komisija je storila prvi korak v tej smeri, ko je julija 2020 sprejela strategijo za vodik za podnebno nevtralno Evropo. Namen tega poročila je analizirati politične, gospodarske in tehnološke potrebe za trajnostno ekonomijo vodika v EU ter tako dopolniti strategijo, ki jo je predlagala Komisija.

 

Poročevalec poudarja, da vodik ni čudežna rešitev za razogljičenje. Prevladati bi moralo načelo, da je najpomembnejša energijska učinkovitost, neposredno elektrifikacijo pa bi bilo treba obravnavati kot prednostno možnost za razogljičenje, kadar je tehnološko in ekonomsko izvedljiva, saj je lahko zaradi izgube učinkovitosti pri proizvodnji vodika stroškovno in energetsko učinkovitejša možnost.

 

Ekonomija vodika v EU mora temeljiti na čistem vodiku, saj je le ta trajnostna rešitev na dolgi rok. Da bi pospešili proizvodnjo vodika in bi pravočasno vzpostavili ekonomijo čistega vodika in dosegli podnebne cilje, ima lahko nizkoogljični vodik prehodno vlogo, saj čistega vodika še ni na razpolago v zadostni količini, poleg tega ta vodik še ni konkurenčen. Komisija bi morala oceniti, kako dolgo naj bi trajalo to prehodno obdobje in koliko nizkoogljičnega vodika bi medtem potrebovali. Pomembno je, da vodik na osnovi fosilnih goriv čim prej opustimo.


Razvrstitev vodika in standardi za vodik

 

Poročevalec meni, da za opredelitev različnih vrst vodika potrebujemo enoten evropski sistema razvrščanja. Razvrstitev, ki jo predlaga Komisija, temelji na vsebnosti ogljika v postopku pridobivanja vodika in se odmika od splošno uporabljenega pristopa na podlagi barv, kar je morda dobra rešitev. Vseeno pa ne bi smeli uporabljati različnih poimenovanj za isto vrsto vodika, kot sta „obnovljiv“ in „čisti“ vodik.

 

Poleg tega moramo jasno prepoznati, kdaj gre za čisti vodik. Zato poročevalec predlaga razvoj standardov in evropski sistem razvrščanja in označevanja, ki bo temeljil na neodvisnem znanstveno utemeljenem pregledu emisij v življenjskem ciklu pri proizvodnji vodika. Ker proizvodnja čistega vodika temelji na električni energiji iz obnovljivih virov, potrebujemo tudi jamstva o izvoru te energije. To je za potrošnike vodika pomembno, da bodo lahko zavestno izbirali rešitve čistega vodika in vanje vlagali.

 

Za razvoj trajnostne ekonomije vodika je nadvse pomembno, da je ta tehnologija sprejemljiva za javnost, zato je vanjo nujno treba vključiti državljane in deležnike. Zagotoviti moramo tudi, da bomo v EU imeli najvišje varnostne standarde in tehnične standarde za vodik in da bomo uporabljali le rešitve na osnovi vodika, pri katerih se ti standardi spoštujejo. Zato poročevalec pozdravlja delo na področju varnosti, opravljeno v okviru Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik, ki bi lahko Evropski komisiji služilo kot strokovno središče za vodik.

 

Povečanje proizvodnje vodika

 

Ukrepati moramo takoj in povečati proizvodnjo čistega vodika v Evropi. Komisija je v svoji strategiji predstavila ambiciozne cilje za povečanje te proizvodnje s povečanjem zmogljivosti elektrolizatorjev za pridobivanje vodika na osnovi energije iz obnovljivih virov. Da bi te cilje dosegli ter vzpostavili delujoč in predvidljiv trg čistega vodika, ki bo privabljal naložbe, je treba odpraviti regulativne ovire in oblikovati celovit regulativni okvir za trg vodika. Kot podlaga za ta okvir bi lahko služila regulativni okvir za trg s plinom, saj imata vodik in zemeljski plin podobne značilnosti, in sveženj o čisti energiji zaradi celostnega pristopa k pregledu delovanja energetskega trga.

 

Za čisto proizvodnjo vodika potrebujemo ogromne količine električne energije iz obnovljivih virov. Če torej želimo povečati to proizvodnjo, moramo v EU ustvariti dovolj dodatne energije iz obnovljivih virov. To tudi pomeni, da moramo zagotoviti potrebno infrastrukturo za prenos energije iz obnovljivih virov do obratov za proizvodnjo vodika. Ker je infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov v EU še vedno pomanjkljiva, bi morale Komisija in države članice čim prej zagotoviti manjkajočo infrastrukturo. Poleg tega je treba za dosego konkurenčnosti odpraviti davke in dajatve za električno energijo iz obnovljivih virov, saj prav njena proizvodnja obsega velik delež stroškov proizvodnje čistega vodika.

 

Vodikova infrastruktura

 

Poročevalec se zaveda pomanjkanja vodikove infrastrukture v EU. EU bi se morala izogniti problemu „kaj je prej: kokoš ali jajce“, ko gre za vodikovo infrastrukturo, obrate za proizvodnjo vodika in povpraševanje po njem. Že od začetka moramo razviti vse elemente. EU bi morala spodbujati razvoj infrastrukture, na primer s spremembo uredbe TEN-E. Poročevalec se strinja s pristopom Komisije o načrtovanju infrastrukture srednjega dosega in osrednje infrastrukture za prenos od začetka, da se čim prej razvije pravi trg vodika.

 

Pomembna je stroškovna učinkovitost, saj bodo za vzpostavitev ekonomije vodika potrebne precejšnje naložbe. Obstoječo plinsko infrastrukturo bi lahko uporabili za čisti vodik, s čimer bi zmanjšali naložbene stroške in izravnane stroške prenosa. To možnosti bi bilo treba torej oceniti na evropski in nacionalni ravni.

 

Povpraševanje po vodiku

 

Povpraševanje je ključni vidik za razvoj trga čistega vodika, saj lahko veliko povpraševanje pospeši uvajanje tega vodika na trg. Poleg tega lahko prispeva k razogljičenju. Da pa bi povečali povpraševanje po čistem vodiku, mora ta postati bolj privlačen v poslovnem smislu. Naložbe v ta vodik morajo postati privlačnejše od naložb v rešitve na osnovi fosilnih goriv. Šele takrat bo lahko EU preprečila vezanost na ogljik. Čisti in v prehodnem obdobju „nizkoogljični“ vodik bi morali v glavnem uporabljati v sektorjih, v katerih je uporaba vodika skoraj konkurenčna ali ki jih ni mogoče razogljičiti z drugimi sredstvi.

 

Da bi imeli boljši nadzor nad potrebami po „čistem“ in „nizkoogljičnem“ vodiku, poročevalec predlaga pripravo sektorskih načrtov, ki bi določali razvoj povpraševanja po vodiku ter potrebe po naložbah in raziskavah v sektorjih povpraševanja. Načrte bi bilo treba pripraviti na evropski ravni v tesnem sodelovanju med deležniki in evropskimi institucijami.

 

Komisija v svoji strategiji navaja, kako pomembne so politike za podporo in razvoj na strani povpraševanja. Ker čisti vodik ni konkurenčen, moramo pravzaprav razmisliti o uvedbi politik, kot so kvote za njegovo uporabo v ciljnih sektorjih. Upoštevati bi morali tudi inovativne ukrepe, kot so pogodbe na razliko za ogljik (CCfD). Komisija mora podrobno opredeliti, kako bi lahko te ukrepe financirali in izvajali.

 

Raziskave, razvoj, inovacije in financiranje

 

Za zmanjšanje stroškov čistega vodika in optimizacijo so potrebne raziskave, razvoj in inovacije v njegovi celotni vrednostni verigi. Potrebujemo tudi predstavitvene projekte v industrijskem obsegu, da bi lahko uvedli vodikove rešitve v sektorjih povpraševanja. EU mora zagotoviti polno vključenost malih in srednjih podjetij, saj lahko nekatera ponudijo inovativne rešitve, nekatera pa se morda zaradi omejenih sredstev ne morejo razogljičiti z uporabo rešitev na podlagi čistega vodika. Zagotoviti moramo tudi, da bo imela naša delovna sila ustrezno znanje o tehnologijah čistega vodika, da se zagotovi njihova varnost.

 

Poročevalec poudarja, da so za vzpostavitev ekonomije čistega vodika potrebne velike naložbe. Pri financiranju projektov čistega vodika ter privabljanju dodatnih javnih in zasebnih naložb lahko imajo pomembno vlogo evropski programi. Zlasti program Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, program InvestEU in inovacijski sklad ETS lahko spodbujajo ekonomijo čistega vodika. Tem programom moramo nujno zagotoviti dovolj finančnih sredstev. Zato poročevalec obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva, ki jih je predlagala Komisija.

 

Poleg omenjenih programov je mogoče k financiranju ekonomije vodika prispevati tudi v okviru evropskega zavezništva za čisti vodik in pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Zavezništvo, ki temelji na strokovnem znanju, bi moralo s pripravo nabora projektov in naložbenega načrta pomagati pri opredelitvi konkretnih obetavnih projektov in naložbenih potreb. Poleg tega bi bilo treba smernice o državni pomoči pregledati in uvesti poglavje o čistih tehnologijah vodika, da bo mogoče z njimi podpirati razvoj na področju čistega vodika in ga ne bodo ovirale. Poleg tega je glede na številčnost evropskih programov, ki lahko prispevajo k financiranju na področju čistega vodika, bistveno, da EU razvije usklajeno naložbeno strategijo, na podlagi katere bo mogoče projektom nameniti finančna sredstva iz različnih programov in ki bo zagotavljala, da se bodo ti projekti logično medsebojno dopolnjevali.

 

Mednarodno sodelovanje na področju vodika

 

Poročevalec meni, da samo evropska proizvodnja čistega vodika morda ne bo zadostovala za zadovoljitev evropskega povpraševanja po tem vodiku, saj bodo nekateri sektorji zaradi razogljičenja potrebovali velike količine. Zato bi morala EU na področju čiste proizvodnje vodika začeti sodelovati s sosednjimi regijami, kot sta Balkan in Severna Afrika. Zagotoviti bi morala, da bo to sodelovanje koristilo sodelujočim regijam v smislu njihovega boja proti podnebnim spremembam ter doseganja ciljev OZN za trajnostni razvoj in trajnostnega gospodarskega razvoja.

 

Čisti vodik bi moral postati tudi sestavni del mednarodnega sodelovanja EU na splošno, vključno s podnebno diplomacijo, da si bomo izmenjali zglede dobre prakse in spodbujali evropske standarde za vodik.

 

Vloga vodika v povezanem energetskem sistemu

 

Poročevalec nazadnje poudarja, kako pomemben je povezan energetski sistem za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Zato bi bilo treba uskladiti plinsko, električno in vodikovo omrežje. Vodik lahko ima ključno vlogo pri shranjevanju energije, da se uravnotežijo občasna odstopanja v dobavi in odjemu energije iz obnovljivih virov. Ta rešitev še ni konkurenčna in zanjo v EU potrebujemo dodatne naložbe. Poročevalec pozdravlja uskladitev strategij za vodik in povezovanje energetskih sistemov.

 

 

 



 

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

<FootprintIntro>Naslednji seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno. Zanj je odgovoren izključno poročevalec. Poročevalec je pri pripravi osnutka poročila prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:</FootprintIntro>

Subjekt in/ali oseba

Amprion

Bundesverband der Energie- und Wasserwirtschaft

Bundesverband Deutscher Industrie

Bundesverband Energiespeicher

Cefic

CEPS Energy Climate House

Deutsche Industrie- und Handelskammer

Deutsche Umwelthilfe

E3G

EnBW

Energy Storage Association

ENTSO-E

E.on

Eurogas

Evropska komisija

Evropski odbor regij

Europex

Evropski univerzitetni inštitut

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik

Hydrogen Europe

Iberdrola

Mednarodno združenje proizvajalcev nafte in plina (OGP)

Mednarodna agencija za energijo

Oersted

Open Grid Europe

RWE

Sandbag

Siemens

STEAG

TenneT

Transport & Environment

Uniper

Vattenfall

Verband der Chemischen Industrie

Verbund

Weltenergierat Deutschland

WindEurope

Wirtschaftsvereinigung Stahl

Zero Emissions Platform

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (28.1.2021)

<CommissionInt>za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko</CommissionInt>


<Titre>o evropski strategiji za vodik</Titre>

<DocRef>(2020/2242(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Hildegard Bentele</Depute>

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je cilj Pariškega sporazuma zadržati povišanje povprečne svetovne temperature precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in še naprej izvajati ukrepe za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo;

1. pozdravlja namero Komisije, da bo Evropski uniji na področju vodika zagotovila vlogo svetovno vodilne regije, ki določa standarde; poudarja, da je vodik pomembno orodje za razogljičenje energetskega sistema, ogljično intenzivnih industrijskih procesov in delov prometnega sistema pri prehodu na posodobljene podnebne cilje Unije za leto 2030 in cilj Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, kot je zapisano v predlogu za evropska podnebna pravila (COM/2020/0080), da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma; ugotavlja, da je mogoče z ambiciozno zastavljeno strategijo do leta 2030 ustvariti do milijon delovnih mest in 150 milijard EUR letnega prihodka, hkrati pa do leta 2050[23] zmanjšati letne emisije CO2 za približno 560 megaton, odvisno od uporabljenih tehnologij, cilj pa naj bi bil s spodbujanjem unije za vodik vsem državam članicam zagotoviti koristi;

2. obžaluje, da za različne vrste vodika obstaja množica izrazov in da ni jasnega poimenovanja; zato poziva Komisijo, naj uvede celovito terminologijo in vseevropske standarde in merila za certificiranje vodika na podlagi ocen emisij v življenjskem ciklu, saj je to ključnega pomena za zagotavljanje preglednosti glede ogljičnega odtisa EU in glede izvora vodika in je osnova za vse prihodnje naložbe; meni, da se mora ta terminologija umeščati v zanesljiv mednarodni okvir, da bi se izognili napačnemu označevanju ali dvojnemu štetju okoljskih vplivov;

3. ugotavlja, da se lahko vodik pridobiva z različnimi postopki; poudarja, kako pomembna je jasna zaveza k hitremu prehodu na vodik iz obnovljivih virov, pri čemer ima nizkoogljični vodik, ki znatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in preprečuje prihodnje učinke vezanosti, premostitveno vlogo, da bi dosegli cilj Unije glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, hkrati pa zagotovili tehnološko nevtralnost ter uporabo medsektorskega pristopa za povečanje učinkov obsega in zmanjšanje stroškov različnih vrst uporabe; ugotavlja, da so sedanji stroški vodika iz obnovljivih virov do trikrat višji od stroškov vodika iz fosilnih goriv; ugotavlja, da študije kažejo, da bi se lahko stroški proizvodnje vodika iz obnovljivih virov znatno znižali[24] in v regijah, kjer so obnovljivi viri energije poceni, do leta 2030 dosegli enako raven kot vodik iz fosilnih goriv; poudarja, da so pomembne naložbe za izboljšanje stroškovne konkurenčnosti vodika iz obnovljivih virov v primerjavi z vodikom iz fosilnih goriv; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil v instrumentu Next Generation EU vodik izpostavljen kot prednostna naložba, in poziva Komisijo, naj pripravi tudi časovni načrt za uvedbo in povečanje uporabe elektrolizatorjev ter oblikuje partnerstva na ravni EU, da bi zagotovili njihovo stroškovno učinkovitost v sektorjih, v katerih se vodik najbolj uporablja; v zvezi s tem poudarja, da je treba omogočiti prožnost pri uporabi različnih razpoložljivih proizvodnih postopkov, vključno z inovativnimi tehnologijami, kot sta piroliza in obdelava ostankov odpadkov, ki zagotavlja učinkovito rabo virov in v celoti spoštuje hierarhijo ravnanja z odpadki; se zaveda vloge, ki jo ima okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika, saj naredi težko industrijo podnebno nevtralno, kadar ni na voljo nobenih neposrednih možnosti za zmanjšanje emisij;

4. meni, da bi bilo treba za prehod na posodobljene podnebne cilje Unije za leto 2030 in cilj Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 postopno opustiti vodik iz fosilnih goriv in ga nadomestiti z vodikom iz drugih virov;

5. poziva Komisijo, države članice in industrijo, naj povečajo zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, da bi se izognili nekoristnemu tekmovanju med elektrolizatorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo vodika, in drugimi vrstami neposredne uporabe električne energije iz obnovljivih virov ter zagotovili vsesplošno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da so potrebne boljše spodbude za uporabo presežne energije iz obnovljivih virov za proizvodnjo vodika in da je treba zagotoviti preglednost v zvezi s potrjevanjem izvora vodika, proizvedenega z uporabo električne energije, in emisij v življenjskem ciklu; zlasti ugotavlja potencial energije iz obnovljivih virov na morju in zaprtih krožnih sistemov na kraju samem, ki povezujejo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v bližini industrijskih območij in območij, ki distribuirajo vodik iz obnovljivih virov, saj bo treba večinoma zagotoviti čisto obliko vodika (kot industrijske surovine ali nosilca energije v visokotemperaturnih procesih, kot je proizvodnja jekla); poziva Komisijo, naj preuči potencial skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov za proizvodnjo vodika, da bi okrepili decentralizacijo proizvodnje energije in sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu; poleg tega poudarja, da je treba še naprej vlagati v raziskave o morebitnih novih obnovljivih virih vodika, kot je vodik iz fotosinteze, alg ali elektrolizatorjev z morsko vodo;

6. poudarja, da bodo v prehodnem obdobju potrebni zanesljiv regulativni okvir in začasne spodbude, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje, odpravili nenamerne in odvečne regulativne ovire ter povečali uporabo vodika iz obnovljivih virov, pri čemer ima nizkoogljični vodik, ki znatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in preprečuje prihodnje učinke vezave, premostitveno vlogo;

7. poudarja, da sta oblikovanje cen CO2 in financiranje ključna dejavnika za celovit razvoj potenciala vodika iz obnovljivih virov na stroškovno učinkovit način; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije sistema EU za trgovanja z emisijami prouči, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi lahko potencial vodika v celoti izkoristili za doseganje podnebnih ciljev, ob upoštevanju tveganja selitve virov CO2; poziva k dosledni in usklajeni podpori v evropskem merilu, da bodo lahko proizvajalci in uporabniki uvedli predvidljivo proizvodnjo vodika ter da bo zagotovljena dolgoročna varnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o razvoju inovativnih instrumentov, kot so pogodbe na razliko za ogljik (Carbon Contracts for Difference, CCfD), ki bi pokrivale razliko v stroških prehoda z vodika iz fosilnih goriv, cilji končne uporabe za določene sektorje ali jamstva Evropske investicijske banke za zmanjšanje začetnega tveganja sofinanciranja, dokler naložbe ne bodo stroškovno konkurenčne, in mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah; ugotavlja, da bi bilo treba ustrezno prilagoditi tudi direktivo o obnovljivih virih energije[25] ter smernice o državni pomoči za energijo in okolje, da bi omogočili takšno ciljno usmerjeno podporo;

8. pozdravlja pobudo Komisije, da pregleda obdavčitev energije v EU; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama, da bi zunanje stroške ustrezno vključili v potrošniške cene fosilnih goriv, zagotovili stroškovno konkurenčnost vodika, proizvedenega iz električne energije, in enake konkurenčne pogoje za vse nosilce energije, da bi olajšali povezovanje in razogljičenje sektorjev;

9. poudarja pomen načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“; meni, da je vodik pomemben in potreben element, ki prispeva k neposredni elektrifikaciji ter zagotavlja dodano vrednost kot sredstvo za shranjevanje energije iz obnovljivih virov in razogljičenje sektorjev, kjer je zmanjšanje emisij težavno in kjer neposredna elektrifikacija kratko- in srednjeročno ni najboljša izbira zaradi stroškovne in energetske učinkovitosti, tehnoloških možnosti in regionalnih pogojev;

10. poudarja, da lahko vodik kot nosilec energije omogoči prehod na obnovljive vire energije s shranjevanjem energije in povezovanjem sektorjev, saj lahko uravnoteži elektroenergetsko omrežje in zagotovi prožnost in zanesljivost oskrbe ter v nekaterih omejenih primerih prispeva k razogljičenju proizvodnje toplote; ugotavlja, da se lahko obstoječa infrastruktura uporablja za prenos vodika; zato poziva Komisijo, naj kmalu posodobi in uskladi predpise o mešanju vodika, pri tem pa zagotovi, da to ne bo povzročilo vezanosti fosilnega plina, mešanega z vodikom, ter po potrebi in po temeljiti oceni učinka infrastrukturnih načrtov, tehničnih možnosti, morebitnih dovodnih točk in območij s povečanim povpraševanjem ter ob upoštevanju ustreznih stroškov in koristi ter možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov podpre postopno naknadno opremljanje in spreminjanje obstoječih omrežij ter preudarno vlaga v razvoj manjkajočih vodikovih omrežij, vključno z nadnacionalno infrastrukturo, da bi pomagala vzpostaviti skupno evropsko vodikovo omrežje;

11. poudarja, da lahko vodik prispeva k razogljičenju energetsko intenzivnih panog in da je pomembna industrijska surovina; vendar ugotavlja, da se do 95 % vodika, ki se danes uporablja v industriji EU, proizvaja iz fosilnih goriv; je trdno prepričan, da bi bilo treba pri razogličenju industrije, ki uporablja to vrsto vodika, prednostno obravnavati uvedbo vodika iz obnovljivih virov ter priznati, da ima vodik z nizko vsebnostjo ogljika premostitveno vlogo; zato poziva, da se bistveno povečajo raziskave, naložbe in izmenjava znanja, zlasti na področju vodika iz inovativnih in obnovljivih virov na nižji ravni tehnološke pripravljenosti v industriji, vključno s poenostavitvijo dostopa do financiranja za raziskovalne projekte, manjše akterje in zagonska podjetja, in poziva, naj pravila o državni pomoči omogočajo ciljno usmerjeno podporo;

12. opozarja, da v prometnem sektorju nastaja četrtina emisij CO2 v EU in da je edini sektor, ki svojih emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ni zmanjšal; poudarja, da lahko vodik prispeva k zmanjšanju emisij CO2 v prometu, zlasti kadar je težje oziroma še ni mogoče doseči popolne elektrifikacije; poudarja, da je vodik v čisti obliki ali kot sintetični ali biokerozin ključni dejavnik za nadomestitev fosilnega kerozina v letalstvu; poudarja, da ima vodik izjemen potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju pomorskega prometa na srednje in dolge razdalje, pomembne pa so tudi prednosti zelenega amoniaka za prevoz na dolge razdalje; poudarja, da je vodik pomemben za srednjeročno razogljičenje nekaterih težkih tovornih vozil, zlasti za prevoz na dolge razdalje, avtobusov, gradbene in kmetijske mehanizacije; ugotavlja, da bi se lahko poleg baterijskih električnih vozil uporabljala tudi osebna vozila na vodikov pogon; poudarja tudi, da je vodik pomemben nosilec energije v železniškem sektorju, s katerim bi lahko nadomestili dizelsko gorivo, kadar elektrifikacija tirov ni ekonomsko izvedljiva, in pozdravlja uspešno uporabo in serijsko proizvodnjo vlakov na vodikov pogon v več državah članicah;

13. poziva Komisijo, naj v okviru strategije za trajnostno in pametno mobilnost poveča raziskave in naložbe na tem področju; opaža, da je pri vseh prevoznih sredstvih in oblikah mobilnosti prisotna sorazmerno velika pripravljenost plačati za čista goriva; poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba direktivo o energiji iz obnovljivih virov ponovno pregledati, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje z drugimi obnovljivimi viri energije, in naj pri prihodnjem ponovnem pregledu direktive o infrastrukturi za alternativna goriva pospeši razvoj vseevropskega omrežja za oskrbo z vodikom[26];

14. ugotavlja, da bo visoko povpraševanje Unije po stroškovno konkurenčnih obnovljivih virih energije in vodiku v prihodnosti po vsej verjetnosti preseglo potencial Evrope[27]; poziva Komisijo, naj bolje oceni potencial proizvodnje in porabe vodika iz obnovljivih virov v EU; poudarja, da se lahko vodik iz obnovljivih virov sčasoma tudi stroškovno učinkovito pridobiva zunaj Evrope, pri čemer imajo pomembno strateško vlogo pristanišča; zato poziva k vzpostavitvi novih energetskih partnerstev in k medsebojni povezljivosti s sosednjimi državami, ob upoštevanju dejstva, da bi lahko bila nova partnerstva, zlasti z afriškimi državami, koristna za obe strani pod pogojem, da bodo strategije usklajene z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi interesi partnerskih držav, pomisleki in cilji glede razogljičenja, da ne bodo ogrožale energetske varnosti partnerskih držav in Unije, človekovih pravic ali trajnostnih temeljev preživljanja skupnosti ter da bodo prispevale k izmenjavi znanja in izkušenj;

15. poziva Komisijo in države članice, naj razvoj elektroenergetskega omrežja ter raziskave ter razvoj vodika iz obnovljivih virov in infrastrukture, ki je primerna za vodik, uvrstijo med ključne prednostne naloge pri financiranju iz načrtov za okrevanje in odpornost, načrtov za pravičen prehod, programov InvestEU in Obzorje Evropa, vseevropskih energetskih omrežij (TEN-E) in vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami; priznava, da ima nizkoogljični vodik premostitveno vlogo, saj znatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in preprečuje prihodnje učinke odvisnosti; poudarja, da bi bilo treba postopno odpraviti subvencije za vodik iz fosilnih goriv; poudarja, da bi morala biti namenska podporna orodja dostopna malim in srednjim podjetjem v Uniji, saj imajo pomembno vlogo pri raziskavah in inovacijah na področju vodika; poziva Komisijo, naj še naprej preučuje sinergije med omrežjema TEN-T in TEN-E za optimizacijo proizvodnje, uporabe in transporta vodika; poudarja, da lahko pomembni projekti skupnega evropskega interesa omogočajo vseevropsko sodelovanje pri naložbah in projektih ter povezujejo akterje na vseh ravneh, ki lahko v sklopu teh projektov izmenjujejo strokovno znanje in izkušnje ter združijo znanje v prizadevanjih za vzpostavitev trdne medsebojno povezane evropske vrednostne verige vodika; poudarja tudi, da je treba z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, zagotoviti, da se pri izgradnji infrastrukture podpirajo stroškovno najučinkovitejše usmeritve k razogljičenju;

16. poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem skupaj s socialnimi partnerji pripravijo sektorske strategije za preobrazbo; poudarja, da je treba spodbujati usposabljanje in izobraževanje, da bomo imeli v zadevnih sektorjih kvalificirane delavce in bodoče strokovnjake; poziva Komisijo, naj zbere podatke o možnih vplivih, priložnostih in izzivih pri preobrazbi industrije, prometa in energetike v smeri krepitve vodika; poudarja, da vodik ustvarja priložnosti za regije, ki si trenutno prizadevajo za prehod na razogljičenje; poudarja, da bi bilo treba v strategiji za vodik v skladu s Skladom za pravični prehod in mehanizmom za okrevanje in odpornost preučiti možnost, ki bi se tem regijam zagotovil dostop do financiranja infrastrukture za pridobivanje vodika iz obnovljivih virov;

17. meni, da je glede na posebne lastnosti vodika, denimo molekularna velikost, nizka gostota in visoka vnetljivost, izredno pomembno, da se zagotovijo visoki varnostni standardi za njegovo proizvodnjo, prevoz in shranjevanje, da bi čim bolj zmanjšali tveganja za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter da bi zagotovili široko podporo javnosti za rabo vodika; zato zahteva, da se po vsej Uniji promovirajo primeri dobre prakse in varnost vodika;

18. poziva k prizadevanjem za oceno in izboljšanje rabe virov pri proizvodnji vodika v skladu s krožnim gospodarstvom, zlasti glede uporabe surovin za elektrolizatorje in porabe vode; poudarja, da je treba vlagati v raziskave in inovacije na področju razvoja zanesljivih tehnik in infrastrukture recikliranja in razgradnje za dragocene in redke materiale v vodikovih gorivnih celicah v Evropski uniji; opozarja, da je ta industrija nujna za zagotovitev okolju prijazne uporabe vodika iz obnovljivih virov in vodilnega položaja Evrope pri energetskem prehodu; poleg tega poudarja, da je treba čim bolj zmanjšati vpliv proizvodnje vodika iz elektrolizatorjev na oskrbo z vodo v regijah, zlasti s skrbnim prostorskim načrtovanjem pri vzpostavljanju obratov za proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov, ter preprečiti onesnaženje vode, zraka ali tal, krčenje gozdov ali izgubo biotske raznovrstnosti zaradi proizvodne verige, povezane s pridobivanjem vodika;

19. poudarja, kako pomembne so komunikacijske kampanje, ki so namenjene predstavnikom tako industrije kot družbe ter pojasnitvi prihodnjih gospodarskih in okoljskih koristi energetskega prehoda na vodik;

20. ugotavlja, da se trenutno le 0,1 % energije iz vodikovih gorivnih celic po svetu proizvaja iz obnovljivih virov, kar pomeni, da pri proizvodnji vodika vsako leto še vedno nastane 830 milijonov ton emisij CO2;

21. pozdravlja prizadevanja evropskih proizvajalcev jekla za prehod s fosilnih goriv na zeleni vodik z namenom proizvodnje jekla brez uporabe fosilnih goriv;

22. podpira ukrepe za uskladitev prizadevanj različnih deležnikov za oblikovanje skupnega pristopa, ki bi ga uporabljali politični akterji, predstavniki industrije in vlagatelji;

23. pozdravlja zavezništvo za čisti vodik kot orodje za usklajevanje uvedbe čistega vodika po vsej EU s pričakovanimi kumulativnimi naložbami v višini od 180 do 470 milijard EUR do leta 2050 in opozarja, da bi lahko imela EU vodilno vlogo na področju čistega vodika; poziva k strateškim naložbam v proizvodnjo in rabo čistega vodika, vzpostavitev mreže za infrastrukturo, raziskave in inovacije; zato podpira prizadevanja zavezništva za vzpostavitev izvedljivega nabora projektov na področju vodika iz obnovljivih virov, upravičenih do financiranja, kot vzor za javno-zasebna partnerstva;

24. poudarja, da je izvajanje strategije na nacionalni in regionalni ravni pomembno za zagotovitev, da se bo dosledno uporabljala vsa potencialno skladna nacionalna zakonodaja ter da bo po možnosti vzpostavljeno medregionalno sodelovanje na tem področju;

25. pozdravlja, da so skoraj vse države članice vključile načrte za čisti vodik v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte ter da je 26 držav članic podpisalo pobudo za vodik;

26. poziva, naj se vzpostavi okvir za izmenjavo poročil o napredku in dobre prakse med državami članicami, s čimer bi zagotovili, da se bodo uvedle najučinkovitejše in stroškovno najučinkovitejših tehnologije ter da bodo države članice med seboj uspešno sodelovale in imele na voljo skupno uporabo sredstev;

27. spodbuja Komisijo, naj pospeši opredelitev in promocijo območij v EU, ki veljajo za vodikove grozde ali vozlišča za vodik; poziva, naj se zagotovi posebna podpora za ta okolja, da bi lahko opravljala svojo nalogo gonilne sile pri izvajanju evropske strategije za vodik; poudarja, da je pomembno podeliti vodilno vlogo partnerstvu European Hydrogen Valleys Partnership kot ključnemu deležniku za organizacijo in prenos znanja med evropskimi grozdi;

28. poudarja, da bi lahko decentralizirana proizvodnja vodika prispevala k ustvarjanju delovnih mest in vrednosti na podeželju; poziva Komisijo in države članice, naj v ustreznih programih preučijo spodbude za oblikovanje lokalnih in regionalnih grozdov vodika;

29. poziva k preglednosti ter vključitvi civilne družbe in znanstvene skupnosti v vse usklajevalne in načrtovalne organe, zlasti v evropsko zavezništvo za čisti vodik.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.1.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

16

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Cyrus Engerer, Eleonora Evi, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Karin Karlsbro, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hildegard Bentele, Manuel Bompard

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Veronika Vrecionová

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

60

+

PPE

Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Hildegard Bentele, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Ewa Kopacz, Esther de Lange, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth, Pernille Weiss, Michal Wiezik

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Cyrus Engerer, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Sándor Rónai, Günther Sidl, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tiemo Wölken

Renew

Andreas Glück, Jan Huitema, Karin Karlsbro, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir

ID

Simona Baldassarre, Aurelia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Joëlle Mélin, Luisa Regimenti, Silvia Sardone

ECR

Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Joanna Kopcińska, Alexandr Vondra, Veronika Vrecionová, Anna Zalewska

 

16

-

ID

Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer

Verts/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus

ECR

Rob Rooken

The Left

Manuel Bompard, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace

 

3

0

Renew

Pascal Canfin, Martin Hojsík

The Left

Malin Björk

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 


MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (25.2.2021)

<CommissionInt>za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko</CommissionInt>


<Titre>o evropski strategiji za vodik</Titre>

<DocRef>(2020/2242(INI))</DocRef>

Pripravljavec mnenja (*): <Depute>Georg Mayer</Depute>

 

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

 ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom „Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“ (COM(2020)0301),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ (COM(2020)0562),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ (COM(2020)0102),

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[28],

 ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva[29],

A. ker je treba prometni sektor do leta 2050 razogljičiti, vendar to ne bo lahko, in ker ima vsak način prevoza svoje posebnosti, specifične izzive in zahteve;

B. ker promet prispeva približno 27 % vseh emisij toplogrednih plinov EU, vodik pa se uporablja v različnih industrijskih sektorjih, pri pridobivanju električne energije in v gradbeništvu, ter mnogo obeta kot alternativno gorivo za prometni sektor, vendar je za različne načine prevoza na trgu še vedno le omejeno število možnosti uporabe vodika;

C. ker lahko baterijski električni avtomobili zavzamejo bistven delež trga osebnih vozil; ker je pri težkem tovornem prometu težko doseči razogljičenje, možnosti neposredne elektrifikacije pa so omejene zaradi stroškovne neučinkovitosti in tehničnih razlogov; ker baterije predstavljajo praktične težave, recimo v sektorjih, v katerih se uporabljajo težka tovorna vozila, vlaki na neelektrificiranih progah, tovorne ladje ali letala, kar bo ustvarilo priložnosti za druge nosilce energije, kot je vodik, saj bi lahko tako v vozilu, plovilu ali zrakoplovu skladiščili velike količine energije, po potrebi omogočili hitro oskrbo z gorivom in kot izpuh proizvajali le vodo;

D. ker je neposredna elektrifikacija iz obnovljivih virov najprimernejša možnost za razogljičenje prometa in doseganje naših podnebnih ciljev ob spoštovanju načel „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in tehnološke nevtralnosti, in ker bi bilo treba vodik uporabljati predvsem za zmanjšanje emisij v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, kot so težki kopenski promet, letalski in pomorski sektor;

E. ker bi bilo treba spodbujati povpraševanje po vodiku, da bi postopoma vključili nove načine uporabe ter da bi Evropska unija določala standarde in imela vodilno vlogo v svetu; ker je mogoče z ambiciozno strategijo in spodbujanjem unije za vodik vsem državam članicam zagotoviti koristi, povezane z vodikom, ustvariti do milijon delovnih mest in 150 milijard EUR letnega prihodka do leta 2030, hkrati pa zmanjšati letne emisije CO2 za približno 560 milijonov ton do leta 2050;

F. ker je Komisija leta 2018 napovedala, da bo vodik do leta 2050 predstavljal 13 do 14-odstotni delež mešanice virov energije Unije[30];

G. ker je treba nove tehnologije in inovacije najprej razviti, zato so potrebne obsežne naložbe za povečanje proizvodnje in distribucije, kar bi privedlo do ekonomije obsega, hkrati pa je treba ohraniti konkurenčnost prometnega sektorja EU;

H. ker je treba oblikovati in zagotoviti visoke evropske varnostne in klasifikacijske standarde za proizvodnjo, prevoz, shranjevanje in uporabo vodika, ki temeljijo na stroškovni učinkovitosti in neodvisnih znanstvenih raziskavah;

I. ker imajo lahko nizkoogljične tehnologije pri razvoju vodikove infrastrukture in doseganju podnebnih ciljev Unije sicer dopolnilno vlogo;

J. ker je razpoložljivost dodatne energetske infrastrukture, ki temelji na obnovljivih virih, bistven pogoj za uvedbo in razvoj uporabe vodika v prometnem sektorju;

K. ker bo moralo Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV) najti sinergije s skupnimi podjetji v prometnem sektorju, da bi spodbudilo ustrezno vključevanje vodikovih tehnologij v prometno infrastrukturo in storitve; ker bi se bilo treba s skupnimi močmi osredotočiti na vzpostavitev evropskih vodikovih dobavnih verig, da bi oblikovali medsebojno povezan in povsem razvit evropski vodikov energetski sistem, ki bi Evropi zagotovil manjšo odvisnost od dobaviteljev energije iz tretjih držav in vodilni položaj v svetu na vodikovem trgu;

Cestni promet

1. poudarja, da obstaja ogromen potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v cestnem prometu s prehodom na druge oblike prevoza, učinkovitostjo in neposredno elektrifikacijo, zlasti za osebna vozila in avtobuse; ugotavlja, da bi se bilo treba v cestnem prometu glede na trenutno stanje tehnološkega razvoja osredotočiti na hitrejše uvajanje električnih vozil; opozarja pa, da v bližnji prihodnosti vsega cestnega prometa ne bo mogoče elektrificirati, zato je uporaba vodika zanimiva za tiste segmente prometnega sistema, v katerih je zmanjšanje emisij CO2 težko doseči in ki jih je praktično nemogoče elektrificirati v večjem obsegu, kot je cestni tovorni promet na dolge razdalje; poleg tega poudarja pomembne značilnosti vodika, kot recimo trajanje polnjenja (hitro) in samostojnost (primerljiva z vozili z motorji z notranjim zgorevanjem);

2. poudarja, da je treba s konkurenčno in vzdržno ekonomijo vodika ohraniti in še povečati evropsko vodilno vlogo na področju obnovljivega in nizkoogljičnega vodika; pozdravlja vzpostavitev centrov mobilnosti v evropskih mestih, ki spodbujajo poskuse s trajnostnim javnim potniškim prometom, ki temelji na uporabi alternativnih goriv, ter spodbuja k vključitvi vodika med možnosti, ki se uporabljajo v tovrstnih poskusih; ugotavlja, da skupni učinek cestnih vozil na vodikov pogon, ki so predraga, in odsotnosti ustrezne infrastrukture za prenos vodika in distribucijskega omrežja z zadostnimi črpalnimi postajami ovira množični razvoj;

3. izpostavlja, da mestni prevoz predstavlja posebej zanimivo platformo za eksperimentiranje v zvezi s pomembnejšimi tehnološkimi izzivi, ki jih prinaša ta vrsta alternativne energije v prometu, tudi v smislu razpoložljivih polnilnih mest ter možnosti shranjevanja in hitre oskrbe z gorivom; v zvezi s tem poudarja, da imajo lokalna in regionalna javno-zasebna partnerstva pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja in uporabe vodika;

4. poudarja, da proizvodnja vodika ni cilj sam po sebi, temveč da mora privesti do zmanjšanja emisij; poziva k harmonizirani strategiji EU za razvoj infrastrukture in uporabo vodika v težkih tovornih vozilih; poudarja, da bi bilo treba spodbujati široko uporabo proizvodov iz obnovljivih virov, ki temeljijo na vodiku, da bi dosegli rast trga, ki je potrebna, da bi tem sektorjem zagotovili stroškovno učinkovite, cenovno dostopne in podnebno nevtralne alternative fosilnim gorivom;

5. poudarja, da si je treba v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in zelenim dogovorom na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti bolj prizadevati, da bi zagotovili zeleni prehod ter hkrati upoštevali mešanico virov energije držav članic in njihova različna izhodišča; opozarja, da bo morala prihodnja revizija direktive o infrastrukturi za alternativna goriva vključevati konkretne cilje v zvezi z vključitvijo vodikove infrastrukture v prometne sisteme;

Letalski promet

6. poudarja pomen spodbujanja podjetij EU in spremljanja njihovega napredka, da bi razvili širok nabor tehnologij, vključno z vodikom, da bi omogočili celovit pristop k čistejšemu letalstvu od malih in srednje velikih do velikih zrakoplovov;

7. poudarja, da bi lahko neposredna elektrifikacija in uporaba baterij za hibridna in/ali popolnoma električna letala lahko ustrezala malim zrakoplovom in rotoplanom, v tovornem in potniškem prometu na dolge razdalje pa to povzroča praktične težave, saj baterij ni mogoče dovolj napolniti ali pa spraviti potrebno število baterij na krov, zaradi česar je vodik ena od najbolj obetavnih možnosti za razogljičenje letalskega sektorja za lete na dolge razdalje;

8. poudarja, da bi bilo mogoče preučiti možnost vključitve električnih in/ali hibridnih omogočitvenih elementov in gorivnih celic v letala ter da bi se lahko kratko- do srednjeročno vodik uporabljal kot osnova za sintetično letalsko gorivo, ki bi se lahko uporabljalo kot nadomestno gorivo v obstoječih letalih, dolgoročno pa bi lahko predvideli neposredno uporabo vodika prek vodikovih gorivnih celic ali reaktivnih motorjev na vodik, in sicer po inovacijah na področju motorjev in sistemov;

9. poziva Komisijo, naj sektor spodbudi k uporabi alternativnih in sintetičnih goriv ter drugih čistih tehnologij, ko pa bo enkrat na voljo, pa po možnosti uvede obveznost mešanja goriv v letalskem sektorju za okrepitev vodilnega položaja Evrope na področju tehnologije in njene mednarodne konkurenčnosti;

Pomorske in celinske plovne poti

10. podpira uporabo vodika, goriv, ki temeljijo na vodiku, in gorivnih celic na področjih prometa po celinskih plovnih poteh, pomorskega prevoza na kratke razdalje in plovbe na odprtem morju, ki jih je težko neposredno elektrificirati; poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo multimodalna pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah kot strateška središča inovacij in vozlišča za uvoz, proizvodnjo, skladiščenje, dobavo in uporabo vodika, ter poudarja, da so rešitve, ki temeljijo na vodiku iz obnovljivih virov, posebno pomembne za otoške in najbolj oddaljene regije;

11. opozarja na pomen prehodnih goriv za načine prevoza, za katera vodik še ni stroškovno učinkovita rešitev; v zvezi s tem poudarja potencial utekočinjenega zemeljskega plina in stisnjenega zemeljskega plina kot prehodne rešitve, ob hkratnem izogibanju vezanosti na fosilna gorila in nasedlim naložbam;

12. poudarja, da je treba zagotoviti prostor in naložbe za pristaniško infrastrukturo, da bi spodbudili uporabo novih brezemisijskih in nizkoemisijskih tehnologij na nacionalnih obalah in v pristaniščih, omogočili razvoj vodikove ekonomije in vzpostavili industrijsko vrednostno verigo za vodik vzdolž multimodalnih prometnih koridorjev;

13. poziva Komisijo, naj odpravi ovire in zagotovi primerna finančna sredstva za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse nosilce energije, da bi podprli razogljičenje;

14. poziva Komisijo, naj pripravi splošen okvir za varnost prometa po vsej Evropi, ki bo temeljil na tveganju; poudarja, da bi moral na primer okvir za varnost pomorskega prometa in plovbe po celinskih plovnih poteh vključevati standardizirane postopke za oskrbo z gorivom tako na krovu kot na kopnem, shranjevanje in prezračevanje na plovilih, varno obvladovanje in upravljanje izrednih razmer ter usposabljanje osebja, ki dela z vodikom;

15. opozarja na pomen prehodnih goriv za načine prevoza, za katera vodik še ni stroškovno učinkovita rešitev; v zvezi s tem poudarja potencial utekočinjenega zemeljskega plina kot prehodne rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa, saj vse več ladij poganja utekočinjeni zemeljski plin, pri katerem so emisije CO2, dušikovih oksidov in delcev manjše kot pri konvencionalnih gorivih za plovila; poudarja tudi, da bi lahko srednje- do dolgoročno plovila, ki zdaj temeljijo na utekočinjenem zemeljskem plinu, in distribucijsko infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin prilagodili tudi za bioplin, zato bo bistveno, da se poveča uporaba utekočinjenega zemeljskega plina iz bioloških virov kot goriva za plovila; poudarja torej, da je treba vlagati v potencialna brezemisijska goriva, kot je vodik, in nizkoogljična goriva, hkrati pa upoštevati načelo tehnološke nevtralnosti;

Železniški promet

16. ugotavlja, da se na 46 % omrežja glavnih železniških prog še vedno uporablja dizelska tehnologija, vendar evropski železniški sektor razvija inovativne rešitve, ki bodo bistveno prispevale k razogljičenju kopenskega prometa;

17. s tem v zvezi poudarja, da bi se lahko električni akumulatorski vlaki in vlaki na vodikove gorivne celice ter predelane dizelske lokomotive uporabljali na delih železniškega omrežja, kjer bi bila neposredna elektrifikacija predraga ali neprimerna ali kjer je promet preredek, da bi bila elektrifikacija stroškovno učinkovita, recimo na manjših regionalnih progah;

18. poudarja, da je evropska železniška industrija v ospredju inovacij na področju vlakov na vodikov pogon; ugotavlja, da so tovrstna tirna vozila odlična alternativa dragi elektrifikaciji manjših regionalnih prog tako za tovorni kot potniški promet, poudarja pa tudi, da lahko z uporabo čistega vodika tam, kjer je neposredna elektrifikacija nemogoča, železniški promet postane popolnoma okoljsko nevtralen;

Raziskave in inovacije: razvoj varnostnih standardov

19. opozarja, da so na voljo različni finančni instrumenti in sredstva EU, ki lahko podprejo naložbe v vodik, kot so InvestEU, novi mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, nova pobuda REACT-EU in prihodnji instrument za povezovanje Evrope; poudarja, da bi bilo treba nadalje proučiti priložnosti, ki jih ponuja mehanizem za pravični prehod, da bi podprli naložbe v vodik; poziva Komisijo, naj prouči sinergije med različnimi programi EU;

20. poudarja, da je treba prednostno obravnavati naložbe v raziskave in razvoj, saj so vodikove rešitve v prometu trenutno še vedno v zgodnjih razvojnih fazah; poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave in prizadevanja na področju inovativnih multimodalnih rešitev vzdolž celotne vodikove vrednostne verige, zlasti v zvezi z povečanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem stroškov, da bi se razširila in izboljšala uporaba vodika; poudarja, da so poleg razvojnih in časovnih načrtov potrebne prednormativne raziskave, tudi varnostnih vidikov, s katerimi bi se zagotovili boljši in harmonizirani standardi, zanesljivost oskrbe in visoke ravni trajnostnosti;

21. pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija v letu 2021 revidirati okvir državne pomoči, vključno s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo;

22. podpira evropsko zavezništvo za čisti vodik, zavezništvo za vodik iz obnovljivih virov in pomembne projekte skupnega evropskega interesa; opozarja, da skupno podjetje za gorivne celice in vodik zagotavlja sinergijsko sodelovanje s skupnimi podjetji EU in vsemi deležniki, vključenimi v razvoj uporabe vodika;

23. poudarja, da bi morale EU in države članice v skladu z zunanjo razsežnostjo evropskega zelenega dogovora dejavno spodbujati nove priložnosti za sodelovanje na področju čistega vodika in hitro vzpostaviti strateška partnerstva s sosednjimi državami in tretjimi državami, da bi tako pomagale preoblikovati naša svetovna partnerstva na področju energije, spodbudile uporabo standardov in predpisov EU ter zaščitile evropske strateške interese;

24. poudarja, da je treba podpirati raziskave v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, ki temelji na emisijah toplogrednih plinov v življenjskem krogu in znanstveno podkrepljenih trajnostnih merilih, da bi pospešili prehod na razogljičene prometne sisteme naslednje generacije;

25. meni, da je nadvse pomembno, da pri tem sodeluje industrija in da delavci pridobijo ustrezno znanje o vodiku; poudarja, da mora imeti varnostni vidik vedno prednost;

26. pozdravlja časovni načrt Evropske investicijske banke (EIB) za podnebno banko za obdobje 2021–2025 in možnost kombiniranja svetovalne in tehnične pomoči svetovalnih vozlišč EIB ter pomoči v okviru programa Obzorje Evropa; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mobilizaciji naložb v uvajanje vodika v prometni sektor;

Priporočila

27. opozarja na pomen usklajevanja pri doseganju harmoniziranih visokih varnostnih standardov infrastrukture za prenos in poziva Komisijo, naj pojasni in poudari sinergije med instrumentom za povezovanje Evrope za področje energije in instrumentom za povezovanje Evrope za področje prometa; vztraja, da je treba vzpostaviti sinergije med TEN-T in TEN-E ter strategijami za alternativna goriva, da bi zagotovili postopno vzpostavljanje polnilnih postaj za vodik, ki bodo primerne za vsa vozila, in druga alternativna goriva vzdolž prometnih koridorjev in na strateških lokacijah, kot so pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah, letališča in železniške postaje, po možnosti na obstoječih območjih za oskrbo z več vrstami goriva, spremljati pa bi jih morale potrebne bistvene tehnične zahteve in harmonizirani standardi, ki temeljijo na oceni tveganja;

28. poziva k povezovanju različnih finančnih sredstev EU in kombiniranju neposrednega sofinanciranja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ter financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, pri čemer je treba omogočiti, da se v celoti izkoristi zasebno financiranje, da bi zagotovili ustrezno povezovanje omrežja TEN-T, vodikove infrastrukture ter prometnih sistemov in storitev na regionalni in lokalni ravni;

29. pozdravlja, da namerava Komisija v strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter v pregled direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva vključiti razvoj infrastrukture za oskrbo z vodikom;

30. ugotavlja, da v strategiji za vodik ni poudarjena pomembna vloga malih in srednjih podjetij v energetskih in prometnih vrednostnih verigah EU; poziva Komisijo, naj spodbudi dostop malih in srednjih podjetij do raziskav in finančnih sredstev ter spremlja njihov napredek z uporabo ustreznega nabora ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi prispevali k z dokazi podprtemu oblikovanju politik; poudarja, da morajo biti namenska podporna orodja, povezana z vodikom, dostopna malim in srednjim podjetjem v EU;

31. poudarja, da bi morala biti ocena okoljskih koristi vodika v smislu emisij toplogrednih plinov povezana z natančno analizo njegove poti od proizvodnje do uporabe; poziva Komisijo, naj zbere tovrstne podatke za različne vrste vodika;

32. pozdravlja pobudo Komisije, da pregleda obdavčitev energije v EU; poziva Komisijo in Svet, naj izenačita konkurenčne pogoje za vse nosilce energije, da bi olajšali povezovanje sektorjev, pri čemer naj se v celoti spoštujejo pristojnosti držav članic glede davčne politike in naj se ne posega vanje;

33. opozarja na cilj glede doseganja 14-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki je za dobavitelje goriv določen v prenovljeni direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II); poudarja, da uporaba vodika v prometnem sektorju prispeva k ničelni stopnji emisij; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni vlogo vodika v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II), zlasti v zvezi z zahtevami za certificiranje in morebitno uporabo multiplikatorjev, saj ti predstavljajo osnovo za prihodnje naložbe.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.2.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

5

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, João Ferreira, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clare Daly, Carlo Fidanza, Marianne Vind

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37

+

ECR

Peter Lundgren

ID

Marco Campomenosi, Massimo Casanova, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

NI

Mario Furore, Dorien Rookmaker

PPE

Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Renew

José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet

S&D

Andris Ameriks, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Bogusław Liberadzki, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Marianne Vind, Peter Vitanov (Petar Vitanov)

 

5

-

Verts/ALE

Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

6

0

ECR

Carlo Fidanza, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

The Left

Clare Daly, João Ferreira, Elena Kundura (Elena Kountoura)

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.3.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

25

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Martin Buschmann, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Eva Maydell, Joëlle Mélin, Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Clara Ponsatí Obiols, Sira Rego, Robert Roos, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Andrus Ansip, Damien Carême, Jakop G. Dalunde, Cyrus Engerer, Cornelia Ernst, Elena Kundura (Elena Kountoura), Elena Lizzi, Marian-Jean Marinescu, Sven Schulze, Nils Torvalds

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

46

+

PPE

François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Marian-Jean Marinescu, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Sven Schulze, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

S&D

Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Cyrus Engerer, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

RENEW

Andrus Ansip, Nicola Beer, Nicola Danti, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Mauri Pekkarinen, Nils Torvalds

 

25

-

ID

Matteo Adinolfi, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Elena Lizzi, Thierry Mariani, Joëlle Mélin, Isabella Tovaglieri

Verts/ALE

Michael Bloss, Damien Carême, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Marie Toussaint

ECR

Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Robert Roos, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

NI

Andrea Caroppo, Clara Ponsatí Obiols

 

5

0

RENEW

Martina Dlabajová

The Left

Manuel Bompard, Cornelia Ernst, Elena Kundura (Elena Kountoura), Sira Rego

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] UL C 324, 1.10.2020, str. 41.

[2] UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

[3] UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

[4] UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

[5] UL L 169, 7.6.2014, str. 108.

[6] UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

[7] UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

[8] UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[9] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0198.

[10] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0199.

[11] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

[12] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

[13] UL C 23, 21.1.2021, str. 116.

[14] UL C 345, 16.10.2020, str. 80.

[15] UL C 463, 21.12.2018, str. 10.

[16] Komisija je „čisti“ vodik opredelila kot vodik, ki se pridobi z elektrolizo vode, pri čemer se uporabi električna energija iz obnovljivih virov. Pridobi se lahko tudi z reformingom bioplina ali biokemično pretvorbo biomase, če se pri tem postopku spoštujejo zahteve glede trajnostnosti.

[17] Pojem „nizkoogljični vodik“ po mnenju Komisije vključuje vodik iz fosilnih goriv z zajemanjem ogljika in vodik na osnovi električne energije, pri čemer so njegove emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu veliko manjše od tistih, ki nastanejo s sedanjimi metodami proizvodnje vodika.

 

[18] Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

[19] Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

 

[20] Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU, UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

[21] Evropska komisija: Hydrogen generation in Europe: Overview of key costs and benefits (Proizvodnja vodika v Evropi: pregled glavnih stroškov in koristi), julij 2020.

 https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/7e4afa7d-d077-11ea-adf7-01aa75ed71a1/language-en

[22] Poročevalec v tem poročilu za različne vrste vodika uporablja terminologijo, ki jo predlaga Komisija v sporočilu z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralnost.

[23] Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (2019): Načrt za vodik za Evropo.

[24] Mednarodna agencija za energijo (2019): The future of hydrogen (Prihodnost vodika); Evropska komisija (2020): Strategija za vodik; Služba Evropskega parlamenta za raziskave (2020): Pot do konkurenčnosti vodika.

[25] Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

[26] Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

[27] Vodik za podnebne ukrepe (2020). Zeleni vodik za evropski zeleni dogovor. Pobuda 2x40 GW; Skupno podjetje za GCV (2019). Evropski časovni načrt za vodik.

[28] UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

[29] UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

[30] Sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773).

Zadnja posodobitev: 23. april 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov