POROČILO o vidiku spola v kohezijski politiki

5.5.2021 - (2020/2040(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Monika Vana

Postopek : 2020/2040(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A9-0154/2021

Predložena besedila :

A9-0154/2021

Razprave :

PV 07/06/2021 - 20
CRE 07/06/2021 - 20

Glasovanja :

PV 08/06/2021 - 19
PV 09/06/2021 - 3

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0276

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vidiku spola v kohezijski politiki

(2020/2040(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 6 in 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti 2., 3. in 9. načela,

– ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979 [1];

– ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja št. 5 o doseganju enakosti spolov in izboljšanju življenjskih pogojev žensk do leta 2030 [2],

– ob upoštevanju evropske listine za enakost žensk in moških v lokalnem življenju [3],

– ob upoštevanju direktiv EU o različnih vidikih enakega obravnavanja žensk in moških, sprejetih od leta 1975 (Direktiva 79/7/EGS [4], Direktiva 86/613/EGS [5], Direktiva 92/85/EGS [6], Direktiva 2004/113/ES [7], Direktiva 2006/54/ES [8], Direktiva 2010/18/EU [9] in Direktiva 2010/41/EU [10]),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske [11],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU [12],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih [13],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi [14],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi [15],

– ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Gender in regional cohesion policy (Spol v regionalni kohezijski politiki), objavljene 25. januarja 2017 [16],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah [17],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 [18],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju [19],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma [20],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU [21],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti [22],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU [23],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet prek digitalnega sektorja [24],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov [25],

– ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Gender budgeting - Mainstreaming gender into the EU budget and macroeconomic policy framework (Priprava proračuna, pri kateri se upošteva vidik spola – vključevanje vidika spola v proračun in okvir makroekonomske politike EU), objavljene 10. aprila 2019 [26],

– ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških z dne 19. decembra 2018 z naslovom The future of gender equality strategy after 2019: the battles that we win never stay won (Prihodnost strategije za enakost spolov po letu 2019: bitke, v katerih zmagamo, potem spet bojujemo)[27],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU [28],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU [29],

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. marca 2019 o poročilu o enakosti žensk in moških za leto 2019 (SWD(2019)0101)[30],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola [31],

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi [32],

– ob upoštevanju poročila OECD z dne 10. decembra 2019 naslovom The Missing Entrepreneurs 2019: Policies for Inclusive Entrepreneurship (Manjkajoči podjetniki v letu 2019: politike za vključujoče podjetništvo)[33],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“[34],

– ob upoštevanju študije o vidiku spola v kohezijski politiki EU, ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 19. decembra 2019 [35],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk [36],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2020 o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk [37],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

– ob upoštevanju informativnega pregleda Komisije z dne 17. junija 2020 z naslovom Coronavirus Pandemic – Impact on Gender Equality (Pandemija covida-19 – vpliv na enakost spolov)[38],

– ob upoštevanju sporočila Sveta Evrope z dne 29. maja 2020 z naslovom National minorities and COVID-19: inequality deepened, vulnerability exacerbated (Narodne manjšine in covid-19: poglobljena neenakost, večja ranljivost),

– ob upoštevanju dokumenta Komisije za razpravo št. 129 z dne 24. julija 2020 z naslovom Gender Smart Financing. Investing In & With Women: Opportunities for Europe (Financiranje ob upoštevanju enakosti spolov. Vlaganje v ženske in z njimi: priložnosti za Evropo)[39],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0565),

– ob upoštevanju indeksa enakosti spolov za leto 2020 Evropskega inštituta za enakost spolov, objavljenega 16. oktobra 2020 [40],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0154/2021),

A. ker je načelo enakosti žensk in moških temeljna vrednota Evropske unije, zapisana v pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; ker bi zato morali načelo enakosti spolov izvajati in ga vključiti kot horizontalno načelo pri vseh dejavnostih, ukrepih in programih EU ter projektih in politikah, ki se financirajo s sredstvi EU, vključno s kohezijsko politiko; ker si je treba bolj prizadevati za odpravo različnih oblik diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo ženske; ker člen 7 uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 [41] določa, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika spola; ker so ženske in moški, ki so na čelu boja za enakost, izkazali predanost, pogum in vodilno vlogo pri spodbujanju enakih možnosti po vsem svetu, zlasti tam, kjer so te neenakosti še vedno prisotne, kjer so ženske preganjane in se njihove pravice kršijo zgolj zato, ker so ženske; ker smo lahko evropski državljani ponosni, da smo dosegli enake pravice in obveznosti, svoboščine in možnosti za moške in ženske, in ker so ženske dandanes na čelu nekaterih najpomembnejših institucij in zasedajo najvidnejše politične položaje v Evropi; ker ti dobri zgledi pripomorejo k odpravljanju obstoječih stereotipov in promoviranju vzornikov;

B. ker se s kohezijsko politiko obravnavajo razlike med različnimi regijami in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi in spodbuja splošno usklajen razvoj, da bi dosegli ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pri čemer je bistvenega pomena enakost spolov; ker se je ta politika izkazala za zelo pomembno, saj smo dosegli velik napredek na področju enakosti državljanov in teritorialnega ravnovesja;

C. ker je kohezijska politika pomembno orodje za dejavno in učinkovito podporo pri doseganju enakosti državljanov, trajnostnega razvoja ter ekonomske in socialne kohezije, pa tudi za zmanjšanje razlik med skupinami, ki so še vedno žrtve diskriminacije, tudi zaradi spolne usmerjenosti; ker je spodbujanje enakosti spolov horizontalni cilj za vse sklade kohezijske politike; ker so strukturni skladi zelo pomemben vir za podporo državam članicam pri doseganju napredka na področju enakosti spolov;

D. ker je doseganje enakosti spolov, enakosti med moškimi in ženskami, regijami ali generacijami itd. ključnega pomena za zmanjšanje lokalnih in regionalnih ter gospodarskih in socialnih razlik, pa tudi za dolgoročno konkurenčnost ter pravičen, vključujoč in trajnostni razvoj EU, držav članic in regij; ker je bil v zadnjih desetletjih dosežen napredek na področju enakosti moških in žensk, enakost spolov v EU pa se je v številnih razsežnostih horizontalno izboljšala; ker nezadostna zastopanost žensk na trgu dela in razpoložljivi kazalniki še vedno kažejo vertikalno in horizontalno segmentacijo na trgu dela ter na socialno-ekonomskem in političnem področju; ker je že rimska pogodba vključevala načelo enakega plačila za enako delo in ker lahko kohezijska politika pripomore k ustvarjanju pogojev za gospodarski in družbeni razvoj, kar bo ugodno tudi za nadaljnje zmanjševanje plačnih razlik in vključevanje žensk na trg dela; ker Evropski inštitut za enakost spolov meni, da bi učinkovito spodbujanje enakosti spolov imelo močan pozitiven socialni in gospodarski učinek, med drugim bi se povečal BDP na prebivalca v EU, nastalo bi več milijonov dodatnih delovnih mest in povečal bi se BDP držav članic;

E. ker Evropsko računsko sodišče trenutno ocenjuje vključevanje vidika spola v evropskem proračunu; ker bo revizijsko poročilo, ki bo objavljeno v prvem četrtletju leta 2021, omogočalo koristen vpogled, kako v ukrepih kohezijske politike v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 izvajati razsežnost spola;

F. ker sta bila v programskem obdobju 2014–2020 glavna kritična elementa za spodbujanje enakosti spolov s kohezijsko politiko med drugim vrzel med uradnimi izjavami v partnerskih sporazumih in operativnih programih (izjave o spodbujanju načel enakih možnosti in nediskriminacije) in dejanskim izvajanjem ter šibka politična zavezanost na tem področju; ker je v partnerskih sporazumih in operativnih programih navedeno, da spoštujejo in spodbujajo načelo enakih možnosti in načelo nediskriminacije; ker je treba storiti še več za udeležbo žensk v vseh fazah cikla kohezijske politike, zlasti pri razvoju programov in postopkih odločanja ter pri izvajanju izbranih projektov; ker so se v programskem obdobju 2014–2020 vprašanja, povezana s spolom, obravnavala predvsem v okviru operativnih programov Evropskega socialnega sklada; ker je v istem obdobju Evropski sklad za regionalni razvoj zelo malo prispeval k spodbujanju enakosti spolov;

G. ker so podatki, razčlenjeni po spolu, ki temeljijo na zanesljivih in preverjenih virih ter kazalniki, vezani na spol, bistveni, da lahko posamezni sektorji ali regije učinkovito izkoristijo podporo EU glede na lokalno stanje na področju neenakosti in da se izboljša postopek odločanja in ocenijo rezultati neposrednih in posrednih ukrepov kohezijske politike, ki so namenjeni spodbujanju prepoznavanja morebitnih neenakosti ali krivic, proti katerim je treba ukrepati, in razvoju učinkovite politike za spoštovanje enakih pravic in svoboščin med državljani;

H. ker politike na področju enakosti spolov niso usklajene in ker enoten sistem, ki bi omogočal enako razumevanje in izvajanje vključevanja vidika spola v institucije EU, še ne obstaja;

I. ker še vedno ne poznamo vseh posledic pandemije covida-19 na gospodarskem in socialnem področju in področju zaposlovanja; ker predhodne študije kažejo, da je pandemija še povečala obstoječe neenakosti med moškimi in ženskami, več je namreč neplačanega dela na področju oskrbe in manj usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, povečalo pa se je tudi nasilje v družini, ker poleg tega te študije kažejo, da je pandemija nesorazmerno bolj prizadela dekleta in ženske, zlasti tiste iz marginaliziranih skupin; ker je eden od razlogov, zakaj je tako, izpostavljenost sektorjev, v katerih prevladujejo ženske, kot sta izobraževanje in zdravstvo, pandemiji; ker bi bilo treba to upoštevati v kohezijski politiki, natančneje v prihajajočem Evropskem socialnem skladu plus;

J. ker se s skladom EU za okrevanje podpirajo sektorji, ki jih je kriza močno prizadela; ker bodo njene posledice za evropsko družbo kot celoto zato dolgoročno vplivale na izobraževanje, zaposljivost in prihodnost vseh državljanov in ker je treba pohvaliti hiter odziv evropskih institucij in njihovo pripravljenost pomagati evropski družbi; ker se krovne prednostne naloge sklada EU za okrevanje osredotočajo na sektorje, v katerih je zaposlenih veliko moških, kar lahko privede do povečanja neenakosti med moškimi in ženskami na področju zaposlovanja;

K. ker ženske in moški nimajo enakih virov, potreb in želja; ker se v številnih politikah upošteva predvsem moški vidik; ker ženske in moški zato različno dojemajo storitve in infrastrukturo ter pogosto nimajo enakih preferenc, kar zadeva osnovne storitve;

L. ker so mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva EU; ker se bo s spodbujanjem enakosti, usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, vključujočega zaposlovanja in enakega plačila omogočila enakost spolov v teh podjetjih;

M. ker številne naložbe različno vplivajo na ženske in moške, zaradi česar je treba pri naložbah upoštevati vidik enakosti spolov;

Vloga kohezijske politike pri spodbujanju enakosti spolov za socialno-ekonomsko rast in trajnostni razvoj

1. poudarja pomen kohezijske politike pri spodbujanju enakosti med ljudmi in med regijami, vključno z enakostjo spolov, ter pri izvajanju strategije EU za enakost spolov, vključno z njenimi prednostnimi nalogami na področju zdravja, povezanimi s spolom, kot so spolno in reproduktivno zdravje in pravice; želi spomniti, da je treba ustrezno, zadostno in vzdržno financirati doseganje vseh ciljev politike; priporoča, da države članice pri razvoju in odobritvi programov upoštevajo ukrepe za enakost spolov;

2. je prepričan, da se enakost spolov še vedno obravnava bolj na splošno in le na področjih politike Evropskega socialnega sklada ter pri analizi okoliščin in v fazi načrtovanja programov ter da bi bilo treba redno več pozornosti namenjati fazam izvajanja, spremljanja in vrednotenja; želi opozoriti, da je treba v vsaki fazi načrtovanja programov opredeliti prednostna področja, ki prispevajo k enakosti spolov in trajnostnemu razvoju;

3. je prepričan, da bi morala biti pravila EU napisana jasno in nedvoumno, da bi se lahko bolj uporabljala v korist državljanov, tudi kar zadeva enakost spolov; poudarja, da je pomanjkanje ustreznih virov glavni vzrok diskriminacije;

4. poudarja, da se je treba močno politično zavzeti za enakost spolov v zakonodaji za vse prebivalstvo ter za pravično, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast in teritorialni razvoj; poudarja, da enakosti spolov ni mogoče doseči brez možnosti za dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki zmanjšujejo pritisk na ženske med dopustom, povezanim z družino; poudarja, da torej potrebujemo boljšo strategijo EU za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, če želimo povečati enakost spolov;

5. poudarja pomen usklajenega okvira upravljanja na področju enakosti spolov, nacionalnih smernic in tehnične podpore za spremljanje učinka na enakost spolov, ki naj bodo na voljo v uradnih jezikih EU, ter večjega nadzora na ravni EU po sprejetju programov; poleg tega poziva, naj se upošteva povezanost z nacionalnimi načrti, sprejetimi na podlagi načrta za okrevanje, za razvoj ciljev teh programov glede gospodarskega in socialnega razvoja;

6. poudarja, da potrebujemo strategijo za enakost spolov z jasnimi cilji na nacionalni in regionalni ravni in programe za ozaveščanje o prednostih, ki jih prizadevanja za enakost spolov in enake možnosti za ženske in moške prinašajo socialno-ekonomski rasti in trajnostnemu razvoju na nacionalni in regionalni ravni;

7. meni, da je treba izboljšati znanje in spretnosti, nadalje razviti usposabljanje in povečati zmogljivosti organov upravljanja in izvajalskih partnerjev, kar zadeva razsežnost spola pri strukturnih skladih, ter zadostiti potrebam po usklajenih strategijah spremljanja, enotni metodoligiji in sistemih ocenjevanja pri upravljanju in razčlenitvi koristnih podatkov za ugotavljanje morebitnih neenakosti med državljani; poudarja pomen vrednotenja rezultatov usposabljanja, da bi ocenili njegovo učinkovitost pri izboljšanju vključevanja vidika spola;

8. poudarja, da je treba pri načrtovanju nacionalnih programov v okviru kohezijske politike spoštovati načelo partnerstva; poziva države članice, naj se v okviru načela partnerstva in pri pripravi partnerskega sporazuma tesno usklajujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi in gospodarskimi partnerji, civilno družbo in akademiki in upoštevajo izzive za učinkovite politike enakosti na lokalni in regionalni ravni, ter jih spodbuja, naj izvajajo kampanje za spodbujanje politik enakosti, zlasti na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, odprave spolnih stereotipov pri izbiri poklicne poti in izboljšanju ekonomske neodvisnosti žensk;

9. meni, da bi morali imeti programski deležniki in odbori za spremljanje na voljo jasnejše kazalnike uspešnosti in učinkovitosti programov pri uveljavljanju razsežnosti spola pri konkretnih projektih, zlasti pri posegih Evropskega sklada za regionalni razvoj; meni, da je za obravnavanje tega vprašanja še vedno premalo smernic, programov usposabljanja in konkretnih primerov dobre prakse; v zvezi s tem poudarja potencial Evropskega sklada za regionalni razvoj/Kohezijskega sklada za premostitev vrzeli, s katero se še vedno srečujejo ženske, s posebnim poudarkom na ženskem podjetništvu in digitalnem sektorju, saj je v Evropski uniji med samozaposlenimi le 34,4 % žensk, med podjetniki zagonskih podjetij pa jih le 30 %; poziva Svet, naj doseže dogovor o predlogu direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih), saj je zelo pomembno orodje za doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu na najvišji ravni; poziva, naj se del sredstev kohezijske politike nameni podpori za ženske, ki živijo v revščini ali na robu revščine, matere samohranilke, invalidke in ženske, ki so žrtve nasilja; poziva države članice in njihove organe, naj izvajajo te programe;

10. meni, da bi bilo treba med pripravo, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem vseh programov v okviru kohezijske politike zagotavljati enakost spolov in enake možnosti za vse, po potrebi in možnosti tudi s pozitivnimi ukrepi brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; poudarja, da bi bilo treba pri ukrepih za premostitev razlik med spoloma v okviru kohezijske politike sprejeti tudi medsektorski pristop; meni, da bi morala biti pri sestavi strokovnih skupin v različnih fazah cikla politike zagotovljena uravnotežena zastopanost spolov;

11. poziva Komisijo, države članice in njihove organe, naj upoštevajo načela pravne države, vključno z načelom nediskriminacije in spoštovanjem temeljnih pravic, ko gre za odločitve o programih financiranja ali regijah, čemur sledijo spremljanje, preiskave in ustrezni ukrepi v primeru kršitve teh načel, pri čemer je treba vedno zagotoviti zaščito končnih upravičencev; meni, da upravičenci v okviru kohezijske politike ne bi smeli sprejeti morebitne diskriminacijske politike, zlasti proti manjšinam, ki se še vedno srečujejo z diskriminacijo, kot je skupnost LGBTI; poziva k zavrnitvi zahtevkov morebitnih upravičencev, vključno z regionalnimi ali lokalnimi organi, ki so sprejeli diskriminatorne politike do pripadnikov skupnosti LGBTI, kot je razglasitev „območij brez LGBT“;

12. poudarja, da bi bilo treba izboljšati sinergijo med kohezijskim skladom, skladom za okrevanje in drugimi obstoječimi programi, da bi izboljšali delovne pogoje za ženske, med drugim z odpravljanjem razlik med plačami moških in žensk ter bojem proti prekarnim zaposlitvam, naložbami v ustanove za oskrbo, bojem proti nasilju na podlagi spola in preprečevanjem tega nasilja ter zagotavljanjem dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

13. priznava, da so ženske kot glavne oskrbovalke v formalnem in neformalnem okolju obremenjene, in se zaveda družbene vrednosti te oskrbe, zlasti med koronavirusno krizo; se zaveda, da 80 % storitev oskrbe v vsej EU opravijo neplačani neformalni oskrbovalci, med katerimi je 75 % žensk; zato izpostavlja ključno vlogo kohezijske politike pri zagotavljanju ustreznih naložb v storitve oskrbe; poziva države članice, naj razpoložljiva sredstva v okviru kohezijske politike prednostno namenijo zagotavljanju oskrbe, da bi zadostili vse večjemu povpraševanju po infrastrukturi za oskrbo in tudi učinkovito obravnavali razlike med spoloma pri zaposlovanju, posledične razlike v plačah in pokojninah ter segregacijo na trgu dela, s tem pa izboljšali delovne pogoje in zagotovili enako plačilo za enako delo, odpravili neformalno in prekarno zaposlitev in ustvarili nova kakovostna delovna mesta v tem sektorju in podprli prehod na boljšo ekonomijo oskrbe, ki bo dostopna vsem; zato poziva Komisijo, naj predlaga dogovor o oskrbi za Evropo, s katerim bi podprli ta prehod; poleg tega poudarja, da je treba vlagati v socialno-ekonomsko zaščito žensk, saj večinoma prevzamejo odgovornost za oskrbo in za to delo niso plačane ter imajo pogosto zelo malo socialne zaščite;

14. poudarja, da je še vedno treba odpraviti veliko digitalno vrzel in da je treba več vlagati v digitalizacijo, digitalne inovacije in digitalno povezljivost; poudarja, da je treba v kohezijski politiki podpirati enak dostop do usposabljanja in zaposlovanja za ženske in moške, izvajati pozitivne ukrepe za premostitev digitalnega razkoraka med spoloma ter podpirati pravičen, zeleni in digitalni prehod, hkrati pa zaščititi delavce, na katere bo ta prehod vplival, in na primer povečati delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter njihovo udeležbo v sektorjih, ki so bistveni za okoljski prehod, kot je energetski sektor; se zaveda, da so inovacije ključne za trajnostni razvoj in zelena delovna mesta v EU in da lahko vsaka regija s prilagojenimi strategijami prepozna in razvije svoje konkurenčne prednosti;

15. poudarja ključno vlogo kohezijske politike pri naložbah v visokokakovostne javne storitve, vključno z zdravstvom, in socialno infrastrukturo, da bi odpravili neenakosti, zlasti med spoloma, in povečali družbeno odpornost ter obvladovali gospodarske, socialne in zdravstvene krize; želi spomniti, da je cilj kohezijske politike skladen razvoj regij v skladu s ciljem socialne in gospodarske konvergence ter s tem prispevanje k blaginji državljanov; meni, da bi morali v kohezijski politiki posebno pozornost nameniti ženskam, ki živijo na podeželju, območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najbolj oddaljene regije ali slabo in redko poseljena območja ter otoške, čezmejne in gorske regije; poudarja, da učinkovito izvajanje politik enakosti spolov prispeva k spreminjanju trendov depopulacije v konvergenčnih regijah, dovzetnih za ta pojav;

16. poudarja, da so strategije za trajnostni celostni urbani in teritorialni razvoj, ki jih v skladu z agendo 2030 sprejemajo lokalne in regionalne vlade, priložnost, da se pri oblikovanju politik na lokalni in regionalni ravni upoštevajo vse razsežnosti trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja št. 5; poudarja vlogo mest in regij, ki so že dolgo na čelu prizadevanj za enakost spolov, pa tudi vlogo evropskih pobud za razvoj mest, kot je Leipziška listina; meni, da bi bilo treba s kohezijsko politiko prispevati k zmanjšanju splošnih neenakosti v mestih in ženske bolje vključiti v načrtovanje politik za regionalni in mestni razvoj, da bi oblikovali mesta in skupnosti, ki upoštevajo vidik spola in delujejo v korist vseh; poudarja, da lahko urbanistično načrtovanje, pri katerem se upošteva vidik spola, zagotovi pravičnejši in enakopravnejši dostop do mestnih dobrin; poudarja tudi, da imajo regije in lokalne vlade ključno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti in da je mogoče k napredku v tem procesu prispevati s teritorialnim načrtovanjem, pri katerem se upošteva vidik spola;

Enakost spolov v kohezijski politiki po letu 2020

17. poziva k močni politični zavezanosti enakosti spolov na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, da bi nacionalni, regionalni in lokalni deležniki več pozornosti namenili enakosti spolov kot človekovi pravici in kot bistvenemu dejavniku socialno-ekonomskega razvoja ter da bi se spodbujale nadaljnje zaveze na tem področju;

18. poziva, naj se v vse programe po letu 2020 s konkretnimi in interdisciplinarnimi ukrepi, ki se bodo odražali v vseh dejavnostih, vključijo jasni in konkretni cilji in zahteve na področju enakosti spolov ter več enakih možnosti in večja enakost med moškimi in ženskami;

19. odločno podpira, da se predhodno zahteva priprava nacionalne strategije za enakost spolov z jasnimi cilji, s katero se bodo nato podpirali ukrepi kohezijske politike, da se izboljšata njena učinkovitost in dodana vrednost na področju enakosti spolov; poziva države članice, naj uveljavijo to strategijo, po potrebi tudi s ciljnimi ukrepi, obveznostmi in zavezujočimi smernicami;

20. poziva države članice, naj sredstva kohezijske politike uporabijo za nadaljnje zmanjševanje regionalnih ekonomskih in socialnih razlik s posebnim poudarkom na boju proti feminizaciji revščine, brezposelnosti žensk in njihovi izključenosti iz številnih gospodarskih priložnosti, preprečevanju vseh oblik nasilja in diskriminacije na podlagi spola ter boju proti njim, spodbujanju in podpiranju krepitve vloge žensk z izboljšanjem njihovega dostopa do trga dela in ponovnega vključevanja vanj ter obravnavanju prednostnih nalog, povezanih z zdravjem, kot so opredeljene v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025, zlasti na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, saj gre za temeljne pravice in bistvene vidike dobrobiti ljudi, ter na doseganju napredka na področju enakosti spolov; poziva tudi k izboljšanju sinergije med kohezijskim skladom in skladom za okrevanje ter drugimi obstoječimi programi, da bi izboljšali delovne pogoje za ženske, med drugim z odpravljanjem razlike med plačami moških in žensk, bojem proti prekarnim zaposlitvam in neformalnemu delu, vlagali v ustanove za oskrbo, se borili proti nasilju na podlagi spola in ga preprečevali ter zagotavljali dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

21. poudarja pomen partnerstva z organi za enakost spolov in odločno podpira sodelovanje teh organov v vseh fazah programov, da bi zagotovili boljšo usklajenost med izvedenimi ukrepi in potrebami žensk in moških ter konsolidirali institucionalni okvir in povečali vlogo usklajevalnih in podpornih organov za enakost spolov na vseh področjih politike;

22. poziva k uvedbi predhodne in naknadne ocena učinka na enakost spolov kot del vrednotenja držav članic, kako se na področju spodbujanja enakosti spolov porabljajo sredstva in ali se dejansko izpolnjujejo cilji o enakosti spolov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo med vmesnim pregledom kohezijske politike po letu 2020 izvedeno vrednotenje uporabe virov, da bi ocenili njihovo učinkovitost, uspešnost, vpliv ter po potrebi vključevanje in nediskriminacijo, tudi z vidika spola;

23. opozarja, da je treba sklade vrednotiti na podlagi informacij, zbranih ob upoštevanju posebnih zahtev glede spremljanja; poudarja, da bi morali merljivi kazalniki po potrebi omogočati tudi spremljanje podpore za enakost spolov;

24. pozdravlja, da sta enakost spolov in vključevanje vidika spola ena od horizontalnih prednostnih nalog novega večletnega finančnega okvira in horizontalno načelo v novi uredbi o skupnih določbah; želi spomniti, da vključevanje vidika spola v proračun pomeni, da se vidik spola upošteva na vseh ravneh proračunskega postopka; poudarja, da se pri spremljanju programov ne bi smeli osredotočiti le na merjenje ustreznih izdatkov v proračunskih vrsticah, temveč je veliko pomembneje, da ocenimo, kako proračun EU prispeva k izboljšanju enakosti spolov; poudarja, da bi morala biti ocena učinka na enakost spolov na voljo v vseh uradnih jezikih EU; priporoča uporabo meril, s katerimi se ne ocenjujejo le nacionalne mediane plače in mediane letnega bruto dohodka, merjene po pariteti kupne moči, temveč tudi neekonomski kazalniki, kot so kazalniki, s katerimi se meri subjektivna blaginja, odprava nasilja na podlagi spola, državljansko udejstvovanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter socialne povezave; poudarja, da je rezultate mogoče ocenjevati le, če so na voljo podatki, razčlenjeni po spolu;

25. poudarja, da v številnih državah članicah nimajo podatkov o enakosti spolov na področju kohezijske politike in urbanističnega načrtovanja, ter poziva države članice, naj uvedejo metode zbiranja podatkov, s katerimi bodo lahko pridobile podatke, razčlenjene po spolu in bo mogoče ustrezno analizirati razlike med spoloma; poudarja, da bi morala Komisija za zagotovitev vključevanja vidika spola pri vsaki politiki in zakonodajnem predlogu na področju kohezijske politike oceniti učinek na enakost spolov, opredeliti kazalnike, ki upoštevajo vidik spola, zbirati podatke, razčlenjene po spolu, in opraviti vrednotenja, ki upoštevajo vidik spola;

26. poziva vse institucije, naj pripravijo smernice in redno zagotovijo praktično usposabljanje na vseh upravnih ravneh, da se bodo razširili in uveljavili konkretni primeri dobre prakse pri vključevanju vidika spola; poleg tega poudarja, da bi bilo treba merila glede vključevanja vidika spola v fazi izbora projektov podkrepiti z dodeljevanjem višjega števila točk in vključitvijo zahtev glede bolj praktičnih ukrepov; pozdravlja vlogo Evropskega inštituta za enakost spolov pri spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji na podlagi spola; poudarja njegov pozitiven prispevek k vključevanju vidika spola, tudi na področju kohezijske politike; poziva k ustreznemu financiranju tega inštituta in priporoča, da se v vseh fazah ocenjevanja, izvajanja in spremljanja v evropskih strukturnih in investicijskih skladih uporabijo obstoječa orodja, ki jih je razvil, kot je na primer nabor orodij za upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna;

27. poudarja, da se nešteto žensk srečuje z izzivi pandemije covida-19, med katero se je zelo povečalo število prijav nasilja v družini; poziva Svet, naj nujno zaključi ratifikacijo Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo sredstva kohezijske politike in izvajajo programe, namenjene preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu ter pomoči žrtvam nasilja; poudarja razlike v količini in kakovosti storitev za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, ter vlogo kohezijske politike pri odpravljanju teh neenakosti; poudarja, da morajo lokalni organi pri svojem delu sodelovati z regionalnimi delodajalci in nevladnimi organizacijami;

28. poziva Komisijo, naj v svoje sporočilo o novi kohezijski politiki v obdobju 2021–2027 vključi ustrezna priporočila za spodbujanje razsežnosti spola in vprašanj, povezanih s spolom;

° °

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Načelo enakosti žensk in moških je temeljna vrednota EU ter se uporablja v vseh dejavnostih in politikah EU.

Med političnimi instrumenti EU je kohezijska politika posebej učinkovito orodje tako z vidika obsega kot z vidika vrste financiranja. Obseg uveljavljanja razsežnost spola zajema ukrepe, ki so neposredno namenjeni zagotavljanju enakosti spolov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja in izobraževanja v okviru Evropskega socialnega sklada ter naložbe in storitve v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, na primer za podpiranje ženskemu podjetništvu, obravnavanje razlik med spoloma na področju raziskav in inovacij ter izboljšanje dostopa do fizične in socialne infrastrukture ter infrastrukture IKT.

Vključevanje vidika spola v kohezijsko politiko prispeva k enakosti spolov, pa tudi k uspehu in učinkovitosti politik regionalnega razvoja. Pripomore k bolj vključujočemu oblikovanju politik za vse državljane, ima pomembno vlogo pri zmanjševanju regionalnih ekonomskih in socialnih neenakosti ter podpira dolgoročen trajnostni razvoj regij.

V programskem obdobju 2014–2020 je bil v zvezi z vidikom spola v kohezijski politiki sprejet dvojni pristop, in sicer se ta vidik obravnava kot horizontalno načelo pri vseh skladih in kot neposredna prednostna naložba Evropskega socialnega sklada. V tem poročilu je izpostavljeno, da je ta pristop sicer privedel do večjega uspeha na nekaterih področjih kohezijske politike in do znatnih prizadevanj za boljše upoštevanje vidika spola na drugih področjih, a da potencial tega pristopa še zdaleč ni v celoti izkoriščen. Zaradi nedavnih dogodkov poleg tega obstaja nevarnost, da bi v bližnji prihodnosti namesto do napredka prišlo do nazadovanja.

Eden od največjih izzivov pri nadaljnjem izboljšanju vidikov enakosti spolov, opredeljenih v tem poročilu, je odsotnost močne politične zavezanosti zagotavljanju enakosti spolov in pomanjkljivo poznavanje pomena, ki ga ima enakost spolov za celotno prebivalstvo, ter prispevka enakosti spolov h gospodarski rasti in teritorialnemu razvoju. V poročilu je zato jasno izpostavljena potreba po politični zavezanosti enakosti spolov na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi po večjem zavedanju nacionalnih in lokalnih deležnikov o večplastnih prednostih enakosti spolov, zaradi katerih je enakost spolov ekonomsko in socialno vprašanje.

Izziv pri sedanjem vključevanju vidika spola je tudi neuravnoteženo namenjanje pozornosti različnim razsežnostim kohezijske politike. Poudarek je namreč večinoma omejen na Evropski socialni sklad, pri katerem je neposredno povezavo lažje opredeliti, premalo pozornosti pa je bilo doslej namenjeno posrednejšemu vključevanju vidika spola v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Drugo neravnovesje temelji na razmeroma močni osredotočenosti na vidike enakosti spolov v fazi načrtovanja programov in razmeroma majhni pozornosti, ki se enakosti spolov namenja v fazah izvajanja, spremljanja in vrednotenja.

V okviru kohezijske politike po letu 2020 bi bilo torej treba to vprašanje reševati z ozaveščanjem, in sicer tako v zvezi z različnimi skladi kot različnimi fazami političnega cikla.

Širša težava, ki ovira uspešno izvajanje načela enakosti spolov pri oblikovanju politik EU, je pomanjkljiva skladnost politik na področju enakosti spolov znotraj EU. Enotno razumevanje in izvajanje vključevanja vidika spola v institucije EU še ne obstajata, povezane nacionalne smernice in tehnična podpora so omejene, prav tako pa ni na voljo metodologija za spremljanje porabe sredstev na področju enakosti spolov. To poročilo zato vključuje odločen poziv k prizadevanjem za oblikovanje splošnega okvira in metodologije, pa tudi konkretnejših smernic in tečajev usposabljanja, ter k izmenjavi konkretnih primerov dobrih praks na področju vključevanja vidika spola v kohezijsko politiko.

To je bistvenega pomena, saj je pomanjkanje znanja o tem, kako vključevanje vidika spola konkretno podpreti, zlasti na področjih ukrepov Evropskega sklada za regionalni razvoj, eden od glavnih dejavnikov, ki zmanjšujejo učinkovitost kohezijske politike v zvezi z enakostjo spolov. Ker ni ustrezne podpore, se cilji glede enakosti spolov pogosto obravnavajo kot dodatno upravno breme ali kot cilji, ki drugih ciljev kohezijske politike ne dopolnjujejo, temveč jim konkurirajo.

V zvezi s prihodnjim razvojem je treba obravnavati več drugih izzivov. Glavni od teh izzivov je tveganje, da bi se dodatno zmanjšalo vključevanje enakosti spolov v javne razprave in politične programe na področju kohezijske politike po letu 2020 na ravni EU in na nacionalni ravni.

Vprašanje neenakosti se je dodatno zaostrilo med krizo zaradi covida-19, ki enakost spolov ogroža tako zaradi neposrednega vpliva krize kot zaradi ukrepov v fazi okrevanja.

Predhodne študije kažejo na to, da je pandemija covida-19 nesorazmerno prizadela ženske in dekleta, zlasti tiste iz marginaliziranih skupin. To vprašanje v okviru aktualnih prizadevanj EU za družbeno in gospodarsko okrevanje ni bilo ustrezno obravnavano. Okvir Evropskega sklada za okrevanje namreč zajema zlasti gospodarske spodbude za sektorje, v katerih je velik delež zaposlenih moških, v številnih sektorjih, ki jih je kriza zaradi covida-19 močno prizadela, pa je zaposlenih veliko žensk, zato obstaja nevarnost, da bi se razlike med spoloma na področju zaposlovanja v EU še povečale.

V krizi zaradi covida-19 se je izkazalo, da imajo javne storitve, socialna infrastruktura in sektor oskrbe bistveno vlogo pri zagotavljanju socialne in ekonomske odpornosti. Poleg tega sta se izraziteje izrisali vloga, ki jo imajo ženske kot glavne oskrbovalke v formalnem in neformalnem okolju, ter družbena vrednost te oskrbe.

Kohezijska politika bo imela zato pomembno vlogo pri preprečevanju škodljivih vplivov te večplastne krize na enakost spolov, pa tudi ključno vlogo pri podpiranju uspešnega okrevanja gospodarstva in družbe.

Nazadnje je treba zagotoviti, da bodo ukrepe za okrevanje, s katerimi si Evropska unija prizadeva za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, spremljali ukrepi, osredotočeni na enakost spolov, kot so zagotavljanje dostopa do usposabljanja ženskam z namenom odprave razlik med spoloma na digitalnem področju ter ustrezno ovrednotenje tradicionalno bolj ženskih zaposlitvenih področij, da bi zagotovili, da bodo imeli od okrevanja enake koristi vsi ne glede na spol.

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (11.11.2020)

za Odbor za regionalni razvoj

o vidiku spola v kohezijski politiki

(2020/2040(INI))

Pripravljavka mnenja: Lena Düpont

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna vrednota EU in je zapisana v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 8 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker je torej načrtno upoštevanje enakosti spolov pomembno orodje za horizontalno vključevanje tega načela v politike, ukrepe in dejavnosti EU, tudi v kohezijsko politiko; ker so potrebna večja prizadevanja za obravnavanje različnih oblik diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo ženske; ker člen 7 uredbe o skupnih določbah [42] za obdobje 2014–2020 določa, da je treba pri pripravi in izvajanju programov upoštevati in spodbujati enakost moških in žensk ter vključevanje vidika spola;

B. ker kohezijska politika obravnava razlike med različnimi regijami in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, njen cilj pa je doseči ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pri čemer je bistvenega pomena enakost spolov, in sicer s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Sklada za pravični prehod (JTF), za katere veljata načeli nediskriminacije in enakosti spolov; ker bi morali ti skladi posebno pozornost namenjati ženskam, ki živijo na podeželju, območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoških, čezmejnih in gorskih regijah;

C. ker še vedno ne poznamo vseh gospodarskih, zaposlovalnih in socialnih posledic pandemije; ker predhodne študije kažejo, da je pandemija covida-19 povečala obstoječe neenakosti, kot je povečanje dela v oskrbi in nasilja na podlagi spola, kar nesorazmerno vpliva na ženske in dekleta, kohezijska politika pa bi to morala upoštevati; ker je cilj kohezijske politike sicer zmanjšati razlike med regijami v EU, vendar bi morala izboljšati tudi enakost med ženskami in moškimi ter odpraviti razlike med njimi, da bi zagotovila uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti in enake možnosti na trgu dela; ker so kolektivna pogajanja pomembno orodje za odpravo in premagovanje neenakosti med moškimi in ženskami; ker je treba ublažiti negativne posledice krize zaradi covida-19, da bi zagotovili dovolj sredstev za izvajanje politik za enakost spolov, vključno s projekti proti diskriminaciji ter nasilju v družini in nasilju na podlagi spola;

D. ker je izboljšanje dostopnosti in cenovne ugodnosti storitev oskrbe bistvenega pomena, če želimo ženskam omogočiti, da ostanejo aktivne na trgu dela, saj bi s tem spodbujali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in med drugim prispevali k odpravi razlik v pokojninah med spoloma, saj ženske opravljajo nesorazmerno večji delež neplačanega dela v oskrbi kot moški zaradi trdoživih spolnih stereotipov in struktur z razlikami v plačilu, ki imajo daljnosežne posledice v smislu zastopanosti in uspešnost žensk na trgu dela; ker so storitve oskrbe zaradi novih demografskih trendov, kot so staranje prebivalstva, nižja rodnost in posledično zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva, pomembnejše kot kdajkoli prej; ker je covid-19 izpostavil dolgotrajno težavo pri zagotavljanju oskrbe v EU; ker je treba na oskrbo gledati celostno, in sicer od otroškega varstva in popoldanskega varstva do oskrbe invalidov in starejših oseb; ker bodo naložbe v sektor oskrbe tudi neformalnim oskrbovalcem zagotovile zaposlitvene možnosti v formalnem gospodarstvu;

E. ker je spodbujanje enakosti spolov bistvenega pomena za doseganje glavnih ciljev kohezijske politike, in sicer dolgoročnega in trajnostnega regionalnega gospodarskega in socialnega razvoja v EU, in ker je kohezijska politika ustrezen instrument za boj proti razlikam med spoloma na podeželju, kjer imajo ženske omejen dostop do zaposlitve in socialnih storitev, predvsem na redko poseljenih podeželskih območjih ali na območjih z neugodnimi demografskimi razmerami; ker lahko kohezijska politika prispeva k izvajanju posebnih ukrepov, ki se osredotočajo na preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu ter na spodbujanje in krepitev enakosti spolov z obravnavanjem horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela in trdoživih razlik med spoloma na področju zaposlovanja, socialne vključenosti in izobrazbe s spodbujanjem zagonskih podjetij in podjetništva med ženskami, z omogočanjem lažjega dostopa žensk do raziskav in inovacij ter z upoštevanjem potreb žensk v zvezi s prometno in socialno infrastrukturo;

F. ker je udeležba žensk na vseh stopnjah cikla kohezijske politike še vedno omejena, predvsem pri razvoju operativnih programov, postopkih odločanja in vključevanju enakosti spolov v izvajanje izbranih projektov;

1. poudarja pomembno vlogo, ki bi jo morali imeti kohezijski skladi pri spodbujanju enakosti spolov in izvajanju strategije EU za enakost spolov; zato poziva Komisijo in države članice, naj si z učinkovitim vključevanjem načela enakosti spolov v vse faze političnega cikla, vključno s cilji v zvezi z enakostjo spolov, ciljno usmerjenimi ukrepi in posebnimi podtemami, bolj prizadevajo za spodbujanje enakosti spolov in nediskriminacije v kohezijski politiki in naj na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni pokažejo močno politično zavezanost spodbujanju enakosti spolov; poziva k tesnemu sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in nacionalnimi organi za enakost na tem področju, da bi zagotovili kakovostne raziskave in podatke, tako da lahko politični akterji in drugi ključni deležniki, ki se zavzemajo za večjo enakost med ženskami in moškimi, sprejemajo bolj informirane in z dokazi podprte odločitve; poudarja, da sta izmenjava znanja med institucijami in agencijami EU ter podpora za povečanje zmogljivosti ključnega pomena za preprečevanje visokih upravnih stroškov in nepotrebne birokratizacije; poudarja, kako pomembno je tesno sodelovanje z organizacijami civilne družbe v ciklu kohezijske politike, in poziva k izvajanju ocen učinka na enakost spolov na tem področju ter zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, in kazalnikov, ki upoštevajo vidike spola, da bi izmerili socialne in ekonomske neenakosti ter zagotovili vključitev vidika spola v ocenjevalna merila ter v sisteme izvajanja in spremljanja skladov;

2. obžaluje dejstvo, da Komisija za novo programsko obdobje ni predlagala novih ukrepov za izboljšanje enakosti spolov, temveč je iz uredbe o skupnih določbah in podprograma „Ženske na podeželskih območjih“ umaknila pogojenost z enakostjo spolov;

3. poudarja, da je eden od bistvenih vidikov kohezijske politike zagotoviti socialno, teritorialno in ekonomsko kohezijo, med drugim z ukrepi za boj proti razlikam med ženskami in moškimi; zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo načela vključevanja vidika spola in pripravljajo proračun po načelu enakosti spolov s ciljno usmerjenimi ukrepi za boj proti različnim oblikam diskriminacije, revščine in socialne izključenosti ter naj vključijo presečni vidik, potreben za zaščito ranljivih posameznikov in žensk iz marginaliziranih skupin; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi smernice za lažje izvajanje tega pristopa v ciklu kohezijske politike; poudarja, da je bistveno, da naložbe v ustvarjanje delovnih mest upoštevajo vidik spola in s tem izboljšajo zaposljivost žensk; poudarja ključno vlogo kohezijske politike pri vlaganju v visokokakovostne storitve, kar pozitivno vpliva na odpravo neenakosti spolov; zato poziva k vključitvi vidika spola v politične cilje, določene v uredbi o skupnih določbah, da bi izboljšali dostop žensk do infrastrukture in storitev ter njihove možnosti na trgu dela in v gospodarstvu ter povečali prispevek kohezijske politike k socialno-ekonomski rasti;

4. poudarja pomembno vlogo kohezijskega sklada pri zagotavljanju naložb v storitve oskrbe; poziva države članice, naj razpoložljiva sredstva v okviru kohezijske politike prednostno namenijo zagotavljanju oskrbe, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje po infrastrukturi za oskrbo in tudi učinkovito odpravljali razlike med spoloma pri zaposlovanju, segregaciji na trgu dela ter posledično razlike v plačah in pokojninah; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse na evropski ravni o učinkoviti uporabi sredstev EU, da bi prispevale k razvoju kakovostnih storitev oskrbe;

5. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj ozaveščajo o potrebi po enakosti spolov ter razvijejo in zagotovijo posebna orodja in smernice, pri tem pa spoštujejo delitev pristojnosti med državami članicami in EU, da bi državam članicam pomagali vključiti vidik spola v faze oblikovanja, izvajanja in spremljanja, pri tem pa uporabiti obstoječa orodja, ki jih je razvil Evropski inštitut za enakost spolov, kot je njegova zbirka orodij za pripravo proračuna ob upoštevanju enakosti spolov v okviru skladov EU; poudarja pomen povezovanja nacionalnih strategij za enakost spolov s kohezijsko politiko, saj so evropski strukturni in investicijski skladi ključni instrument za spodbujanje strukturnih sprememb v družbi; poudarja, kako pomembno je, da se uradniki, ki upravljajo sklade kohezijske politike, usposabljajo za vključevanje enakosti spolov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

6. poudarja vlogo mest in regij, ki so že dolgo na čelu prizadevanj za enakost spolov; pozdravlja dejstvo, da Komisija v svoji strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 priznava, da so spolni stereotipi vzrok za neenakost spolov in vplivajo na vsa področja družbe; poudarja, da se je treba na vseh področjih kohezijske politike spopasti s temi spolnimi stereotipi in strukturno diskriminacijo žensk ter da morajo biti lokalne in regionalne oblasti vključene v boj proti njim; poziva Komisijo, države članice in njihove organe, naj upoštevajo načela pravne države, vključno z načelom nediskriminacije in spoštovanjem temeljnih pravic, ko gre za odločitve o programih financiranja ali regijah, čemur sledijo spremljanje, preiskave in ustrezni ukrepi v primeru kršitve teh načel, pri čemer je treba vedno zagotoviti zaščito končnih upravičencev; meni, da bi se postopki za ugotavljanje kršitev lahko začeli, če bi obstajal sum kršitev prava Unije, in da bi bil v zvezi s tem bistven mehanizem pogojevanja za izplačila sredstev EU, ki bi temeljil na letnem poročilu Komisije o spremljanju vrednot Unije; poudarja, da tako imenovana območja brez LGBTI spodkopavajo ta načela, zato pozdravlja odločitev Komisije, da zavrne šest vlog za partnerstva med mesti, pri katerih so sodelovali poljski organi, ki so razglasili območja brez LGBTI; poziva Komisijo, naj temeljito prouči pritožbe v zvezi z zlorabo sredstev EU s strani teh organov in še naprej zavrača prošnje za financiranje organov, ki so sprejeli tovrstne sklepe;

7. poziva države članice in njihove organe, naj izvajajo programe, namenjene preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu ter za pomoč žrtvam nasilja, saj se je nasilje v družini in nasilje na podlagi spola v večini držav članic med krizo zaradi covida-19 še povečalo; poudarja, da morajo lokalni organi v svoje delo vključiti regionalne delodajalce in nevladne organizacije, da bi spodbujali enakost spolov, ozaveščali javnost o neenakosti spolov in nasilju v družini ter zaščitili žrtve, obenem pa zagotavljali ciljno usmerjeno podporo; poudarja pomembno vlogo, ki jo ima Istanbulska konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj to storijo; poziva Svet, naj v imenu EU sklene ratifikacijo Istanbulske konvencije;

8. spodbuja države članice in Komisijo, naj zagotovijo spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov na vseh stopnjah ocenjevanja, izvajanja in spremljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo, države članice in njihove organe upravljanja, naj si z izmenjavo znanja, tehnično pomočjo, usposabljanjem in ozaveščanjem izmenjujejo primere dobre prakse pri vključevanju načela enakosti spolov; poziva k vključitvi strokovnjakov za enakost spolov, organov za enakost spolov, socialnih partnerjev in predstavnikov civilne družbe v proces priprave, izvajanja in spremljanja operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z načelom partnerstva ter spodbuja uporabo projektov, ki jih vodi skupnost, prek obstoječih instrumentov, kot so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe, da se zagotovi pristop od spodaj navzgor pri razvoju projektov; poziva k uravnoteženi zastopanosti spolov v organih kohezijske politike, da bi izboljšali raznolikost pri odločanju, ter poziva države članice in njihove organe, naj podprejo imenovanja z uravnoteženo zastopanostjo spolov v organih odločanja;

9. poziva države članice, naj uporabijo sredstva kohezijske politike za nadaljnje zmanjševanje regionalnih ekonomskih in socialnih razlik s posebnim poudarkom na boju proti feminizaciji revščine, brezposelnosti med ženskami in izključenosti iz številnih gospodarskih priložnosti, preprečevanju vseh oblik nasilja in diskriminacije na podlagi spola ter boju proti njim, spodbujanju in podpiranju krepitve vloge žensk z izboljšanjem dostopa do trga dela in ponovnega vključevanja vanj ter obravnavanju prednostnih nalog, povezanih z zdravjem, kot so opredeljene v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025, zlasti na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic kot bistvenih vidikov enakosti spolov in temeljnih človekovih pravic; poleg tega poziva k izboljšanju sinergij med kohezijskim skladom in skladom za okrevanje ter drugimi obstoječimi programi, da bi izboljšali delovne pogoje za ženske, med drugim z odpravljanjem razlike med plačami moških in žensk, bojem proti prekarnim zaposlitvam in neformalnemu delu, vlagali v ustanove za oskrbo, se borili proti nasilju na podlagi spola in ga preprečevali ter zagotavljali dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

10. glede na posledice pandemije covida-2019, ki so brez primere, poudarja vlogo financiranja v okviru kohezijske politike pri podpiranju, spodbujanju in promoviranju programov, ki ob upoštevanju posebnih potreb žensk, tudi žensk na podeželju in tistih, ki živijo na revnejših, gorskih in najbolj oddaljenih regijah, pa tudi odmaknjenih in obmejnih območjih, s proaktivnimi ukrepi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja spodbujajo njihovo zaposlovanje na podeželskih območjih in podjetništvo, jim pomagajo pri otroškem varstvu, izboljšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in dobro počutje ter na splošno krepijo njihovo vlogo, izboljšujejo njihov dostop do zemljišč, posojil in finančnih instrumentov, z izobraževanjem, usposabljanjem in svetovanjem izboljšujejo njihovo znanje in spretnosti ter uspešnost, povečujejo njihovo udeležbo pri odločanju na nacionalni in lokalni ravni, v lokalnih akcijskih skupinah in spodbujajo razvoj lokalnih partnerstev ter obravnavajo infrastrukturne pomanjkljivosti, tudi kar zadeva zagotavljanje različnih vrst oskrbe; poudarja, da lahko sodelovanje na evropski ravni skupaj z učinkovito uporabo sredstev EU prispeva k razvoju kakovostnih, dostopnih in cenovno sprejemljivih storitev oskrbe, ki so bistvenega pomena za ohranitev aktivnosti žensk na trgu dela;

11. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dejavnosti žensk na trgu dela in v podjetništvu, zlasti na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetne inteligence; opozarja, da bi morala kohezijska politika pri podpiranju digitalnega in zelenega prehoda posebno pozornost nameniti zagotavljanju dostopa do usposabljanja za ženske, da bi premostili digitalni razkorak med spoloma; poudarja, da je treba okrepiti regionalne, nacionalne in evropske mreže žensk na področju podjetništva, znanosti in tehnologije, izobraževanja, medijev ter državljanskega in političnega vodenja, zlasti na oddaljenih in podeželskih ter obmejnih območjih; poudarja, da se je treba boriti proti vertikalni in horizontalni segregaciji med ženskami in moškimi na trgu dela, saj na najbolj negotovih in slabo plačanih delovnih mestih prevladujejo ženske, kar vpliva zlasti na razlike v plačah in pokojninah.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	9.11.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Annika Bruna, Margarita de la Pisa Carrión, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Karen Melchior, Maria Noichl, Sandra Pereira, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Sylwia Spurek, Jessica Stegrud, Isabella Tovaglieri, Ernest Urtasun, Hilde Vautmans, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Chrysoula Zacharopoulou
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria da Graça Carvalho, Jadwiga Wiśniewska

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29	+
PPE	Maria da Graça Carvalho, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Sirpa Pietikäinen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
S&D	Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner
Renew	Karen Melchior, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans, Chrysoula Zacharopoulou
GUE/NGL	Sandra Pereira, Eugenia Rodríguez Palop
Verts/ALE	Alice Kuhnke, Diana Riba i Giner, Sylwia Spurek, Ernest Urtasun
ID	Simona Baldassarre, Isabella Tovaglieri

4	-
ECR	Jessica Stegrud, Jadwiga Wiśniewska, Margarita de la Pisa Carrión
ID	Annika Bruna

0	0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani