POROČILO o izzivih in priložnostih za ribiški sektor v Črnem morju
25.5.2021 - (2019/2159(INI))
Odbor za ribištvo
Poročevalec: Ivo Hristov
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o izzivih in priložnostih za ribiški sektor v Črnem morju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki[2],
– ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja OZN št. 14 o življenju v vodi,
– ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja[3] (okvirna direktiva o morski strategiji),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)[4],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih),
– ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo[6] (v nadaljnjem besedilu: ESPR),
– ob upoštevanju uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 10. marca 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2008, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva[7],
– ob upoštevanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (2017–2020) za trajnost ribištva v Sredozemskem in Črnem morju ter njene odločitve o novi strategiji za obdobje 2021–2025,
– ob upoštevanju odločitve Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju o skupnem oblikovanju nove strategije za ribištvo in akvakulturo v Sredozemskem in Črnem morju za obdobje 2021–2025, ki je bila sprejeta na srečanju na visoki ravni 3. novembra 2020,
– ob upoštevanju predlogov Komisije za evropski zeleni dogovor in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030,
– ob upoštevanju ministrskih izjav o skupni pomorski agendi za Črno morje, sprejetih na srečanjih 31. maja 2018 v Burgasu in 9. maja 2019 v Bukarešti, ki ju je podpisalo vseh šest črnomorskih držav,
– ob upoštevanju listine Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, katere cilj je izboljšati politični dialog in številne politike na področju varstva okolja in izmenjave statističnih podatkov,
– ob upoštevanju strateške agende za raziskave in inovacije na območju Črnega morja, ki se je začela izvajati leta 2019 in je namenjena spodbujanju skupne vizije za produktivno, zdravo, odporno in trajnostno Črno morje do leta 2030,
– ob upoštevanju izjav s konferenc na visoki ravni o ribištvu in akvakulturi v Črnem morju, ki sta potekali v Bukarešti leta 2016 in Sofiji leta 2018 (ministrska izjava iz Sofije),
– ob upoštevanju konferenc deležnikov na visoki ravni o modrem gospodarstvu v Črnem morju, ki so potekale v Bukarešti (leta 2014), Sofiji (leta 2015), Odesi (leta 2016) in Batumiju (leta 2017),
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem iz leta 1992 (Bukareška konvencija) in njenih protokolov, katerih pogodbenici sta Bolgarija in Romunija in za katere ima Evropska unija status opazovalke, ter ob upoštevanju dela Komisije za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem na podlagi te konvencije,
– ob upoštevanju ministrske deklaracije z dne 7. aprila 1993 o varstvu Črnega morja,
– ob upoštevanju celovitega programa spremljanja in ocenjevanja za obdobje 2017–2022 (BSIMAP 2017–2022), ki ga je pripravila Komisija za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem,
– ob upoštevanju projekta BlackSea4Fish, ki ima finančno podporo EU in letni proračun v višini približno 1 100 000 EUR, njegov cilj pa je trajnostno upravljanje ribjih staležev v Črnem morju,
– ob upoštevanju priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju iz leta 2018 o regionalnem raziskovalnem programu za ribolov priseljene rapane (Rapana venosa) v Črnem morju, katerega cilj je oceniti porazdelitev, številčnost, velikost in starostno strukturo populacije priseljene rapane v sodelujočih državah (Bolgarija, Romunija, Turčija, Gruzija in Ukrajina),
– ob upoštevanju poročila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora Komisije za ribištvo z dne 11. decembra 2020 z naslovom Ocena kazalnikov ravnovesja za ključne segmente flote in pregled nacionalnih poročil o prizadevanjih držav članic za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo flot in ribolovnimi možnostmi,
– ob upoštevanju poročila tematskega sektorja B Parlamenta iz leta 2010 z naslovom Ribištvo v Črnem morju,
– ob upoštevanju Kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo iz leta 1995,
– ob upoštevanju poročil regionalne pobude EU in Programa Združenih narodov za razvoj (projekta EMBLAS-I in EMBLAS-II), ki je prispevala h krepitvi zmogljivosti treh držav (Gruzija, Ukrajina in Rusija) za biološko in kemično spremljanje kakovosti vode v Črnem morju v skladu z zakonodajo EU na področju vode ter se je izvajala med letoma 2013 in 2014 (EMBLAS-I) oziroma letoma 2014 in 2018 (EMBLAS-II),
– ob upoštevanju priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju iz leta 2009 o oblikovanju seznama plovil, za katera se domneva, da so izvajala nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov na območju uporabe Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju,
– ob upoštevanju regionalne zbirke nacionalne zakonodaje (GFCM-Lex), spletne platforme Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki trenutno vključuje nacionalno zakonodajo o ohranjanju živih morskih virov in ekosistemov treh držav članic Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju in ki jo ta namerava v prihodnosti razširiti na svoje celotno območje (vključno s Črnim morjem),
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 (Bernska konvencija), Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali iz leta 1979, Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami iz leta 1973, Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in vseevropskega akcijskega načrta za zaščito jesetra iz leta 2018, sprejetega na podlagi Bernske konvencije,
– ob upoštevanju poročila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju za leto 2020 o stanju ribištva v Sredozemskem in Črnem morju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o upravljanju ribištva v Črnem morju danes in v prihodnje[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 na temo Več rib v morju? Ukrepi za spodbujanje obnove staležev nad raven največjega trajnostnega donosa, vključno z območji obnove ribjih staležev in morskimi zavarovanimi območji[9],
– ob upoštevanju mehanizma pomoči za Črno morje, katerega cilj je vladam, zasebnim vlagateljem, trgovinskim in industrijskim združenjem, raziskovalnim ustanovam, univerzam in širši javnosti zagotoviti smernice in podporo glede priložnosti za udejstvovanje v pomorskih dejavnostih modrega gospodarstva v črnomorski regiji,
– ob upoštevanju pobude EU za sinergijo Črnega morja in treh poročil Komisije o izvajanju sinergije Črnega morja z dne 19. junija 2008 (COM(2008)0391), 20. januarja 2015 (SWD(2015)0006) in 5. marca 2019 (SWD(2019)0100),
– ob upoštevanju strategije EU za Podonavje, katere cilj je med drugim olajšati in uskladiti ključna vprašanja, kot sta biotska raznovrstnost in družbeno-gospodarski razvoj v državah Podonavja,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0170/2021),
A. ker je Črno morje polzaprto morje, ki je z oceanom povezano le prek Sredozemlja skozi Marmarsko in Egejsko morje, in ga obkroža šest držav (Bolgarija, Romunija, Turčija, Gruzija, Ukrajina, Rusija), od katerih sta le dve državi članici EU (Bolgarija in Romunija);
B. ker Črno morje od šestdesetih let prejšnjega stoletja doživlja dramatične okoljske spremembe, ki so posledica pritiskov, kot so evtrofikacija, vnos invazivnih vrst in prelov;
C. ker je do sprememb okoljskega režima v Črnem morju prišlo zaradi izčrpavanja staležev glavnih plenilcev v pelagičnem prehranjevalnem spletu in posledičnega zmanjšanja staležev rib, ki se hranijo s planktonom;
D. ker ima Črno morje veliko anoksično plast (87 %) in ker se je plast kisika v zadnjih 20 letih zmanjšala z 20 na 25 metrov; ker so človekove dejavnosti, kot so onesnaževanje, uničevanje habitatov in prelov, v osemdesetih letih 20. stoletja povzročile hudo degradacijo ekosistema v Črnem morju; ker razen nekaterih anaerobnih bakterij v globini 50–200 m ni morskih organizmov;
E. ker je osem vrst, ki se lovijo v Črnem morju, pomembnih za ribiški sektor (sardon (Engraulis encrasicolus), papalina (Sprattus sprattus), šur (Trachurus mediterraneus), romb (Scophthalmus maximus), mol (Merlangius merlangus), bradač (Mullus barbatus), priseljena rapana (Rapana venosa), trnež (Squalus acanthias)) in ker gre večinoma za skupne staleže, za dve vrsti pa veljajo kvote, in sicer za papalino (avtonomna kvota) in romba (skupna dovoljena lovna kvota, ki jo določi Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju); ker druge vrste, kot so trnež, mol in sardon, ostajajo nezaščitene; ker je kvota za papalino za obdobje 2020–2022 enaka kot leta 2011, in sicer 11 445 ton letno za EU (8032,5 tone za Bolgarijo in 3442,5 tone za Romunijo), medtem ko se je delež EU za romba povečal s 114 ton na 150 ton letno in je enakovredno razdeljen med Bolgarijo in Romunijo;
F. ker bo sistem največjega trajnostnega donosa za ekonomsko pomembne vrste v črnomorskih državah koristil biotski raznovrstnosti ter srednje- in dolgoročni trajnosti ribiškega sektorja; ker je Romunija določila nacionalne kvote za vrste, ki nimajo kvot na ravni EU, kot so priseljena rapana, klapavica (Mytilus galloprovincialis), glavoč vrste Ponticola cephalargoides, navadna venerica (Chamelea gallina), mol in trnež;
G. ker je po podatkih iz leta 2018 poraba rib na prebivalca v Bolgariji (7,00 kg) in Romuniji (7,99 kg) precej pod evropskim povprečjem (24,36 kg), kar je priložnost za rast lokalnega ribiškega sektorja;
H. ker v povprečju 91 % črnomorskih ribiških flot vseh šestih obalnih držav sestavljajo majhna plovila; ker spada v to kategorijo skoraj 95 % bolgarske flote in 87 % romunske flote;
I. ker je po podatkih Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju v sektorju malega ribolova v Črnem morju znaten prilov ranljivih vrst morskih psov in raž ter morskih sesalcev, kot so delfini in pliskavke;
J. ker je mali ribolov značilen za regiji Črnega morja in spodnjega Podonavja;
K. ker so v Črnem morju ribiška plovila, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, zmogljivosti obalnih držav za spremljanje ribolovnih dejavnosti pa so skromne; ker je bilo glede na najnovejše razpoložljive podatke Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju za obdobje od 4. do 8. novembra 2019 65 plovil opredeljenih kot plovila, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov;
L. ker je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 Bolgariji dodelil več kot 88 milijonov EUR, Romuniji pa več kot 168 milijonov EUR; ker je po najnovejših razpoložljivih podatkih z dne 31. decembra 2020 stopnja črpanja v obeh državah še vedno med najnižjimi v EU, saj je Bolgarija porabila samo 36,34 % dodeljenih sredstev, Romunija pa zgolj 33,72 %; ker bi lahko nižje stopnje črpanja pomenile tudi zamujene priložnosti za ribiške skupnosti v teh državah;
M. ker je svetovalni svet za Črno morje operativen in sodeluje pri pripravi politik Unije na področju ribištva v Črnem morju; ker v Črnem morju ribištvo upravlja Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju;
N. ker Komisija za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem deluje na podlagi mandata črnomorskih držav (Bolgarija, Gruzija, Romunija, Rusija, Turčija in Ukrajina), ki so podpisale in kmalu zatem ratificirale Bukareško konvencijo; ker konvencija od vseh pogodbenic zahteva, da preprečujejo, zmanjšajo in nadzorujejo onesnaževanje v Črnem morju, da bi varovale in ohranile to morsko okolje;
O. ker podnebne spremembe prispevajo k zvišanju temperature zraka v črnomorski regiji, to pa vpliva na temperaturo morja in posledično na biotsko raznovrstnost in morske vrste; ker te spremembe vplivajo na ribiški sektor, saj vplivajo na vire, od katerih je ta odvisen;
P. ker je Komisija predlagala evropski zeleni dogovor in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki sta podlaga za zakonodajne svežnje, s katerimi se spreminja pravni red Unije v zvezi z okoljem; ker bodo ti ustvarili nove priložnosti in ukrepe za boljše vključevanje okoljskih vidikov v sektorske politike, za obnovo vrst in habitatov ter za spodbujanje okolju prijaznejših naložb in politik;
Q. ker je Črno morje zaradi svojih značilnosti, kot je veliko povodje, še posebej občutljivo območje za onesnaževanje morja in kopičenje mikroplastike; ker v skladu s poročilom, pripravljenim v okviru projekta EMBLAS-Plus o Črnem morju, to vsebuje skoraj dvakrat toliko odpadkov kot Sredozemsko morje, kar nedvomno vpliva na biotsko raznovrstnost, ribje staleže in ribiški sektor;
R. ker ima Črno morje tri endemične podvrste kitov in delfinov (črnomorski navadni delfin (Delphinus delphis ponticus), črnomorska velika pliskavka (Tursiops truncatus ponticus) in črnomorska pristaniška rjava pliskavka (Phocoena phocoena relicta)), ki so vse uvrščene med ogrožene, dve (črnomorska velika pliskavka in črnomorska pristaniška rjava pliskavka) pa sta zajeti v direktivi o habitatih; ker so vse tri podvrste mesojede in se prehranjujejo predvsem z ribami;
S. ker priseljena rapana šteje za invazivno vrsto brez naravnih sovražnikov v Črnem morju, ki resno ogroža populacije drugih organizmov; ker je hkrati postala pomemben vir dohodka in ciljna vrsta za trgovska ribiška plovila;
T. ker je črnomorski ekosistem za pritok vode odvisen od velikih evropskih rek, kot je Donava; ker sta zaradi te odvisnosti tesno povezana ekološko stanje Donave in drugih rek ter ekološko stanje Črnega morja; ker te reke nosijo velike količine naravnih in antropogenih odpadkov iz celinskih virov; ker Donava in Črno morje zagotavljata habitat za nekatere vrste, vključno z jesetrovkami (Acipenseriformes) in črnomorsko čepo (Alosa immaculata);
U. ker so dejavniki, kot so degradacija habitata za te vrste, motnje v selitvenih koridorjih in njihovo prekomerno izkoriščanje zaradi kaviarja in mesa ter onesnaževanje, skoraj povzročili izumrtje jesetrov v Donavi in Črnem morju; ker je zaradi drastičnega zmanjšanja števila jesetrov, primernih za drstitev, naravno razmnoževanje te vrste danes zelo redko; ker sta Donava in Črno morje nekoč imela veliko populacijo jesetra;
V. ker zaradi drastičnega zmanjšanja števila drstnic, povezanega z upadanjem populacije, naravno razmnoževanje ni več uspešno, saj je dosti manj možnosti, da se preostali samci in samice srečajo in drstijo;
W. ker podatki raziskovalnih inštitutov kažejo, da so populacije jesetrov razdrobljene, da manjkajo nekatere generacije in da je njihovo naravno razmnoževanje moteno, da je število odraslih osebkov, ki migrirajo na donavska drstišča, izjemno nizko in da je pet vrst jesetra (kečiga (Acipenser ruthenus), ruski jeseter (Acipenser gueldenstaedtii), pastuga (Acipenser stellatus), atlantski jeseter (Acipenser sturio) in beluga (Huso huso)) na robu izumrtja, gladki jeseter (Acipenser nudiventris) pa velja za že izumrlega;
X. ker ribiški sektor EU že uporablja visoke standarde, vendar pa jih je treba pregledati in prilagoditi, da bi zagotovili okoljsko in socialno trajnost v vsej vrednostni verigi, vključno s pravicami delavcev ter zdravjem in dobrobitjo živali, in zagotovili visokokakovostne ribiške proizvode;
Y. ker sektor rekreacijskega ribolova ponuja priložnosti, kot je diverzifikacija dejavnosti ali dohodkov, pri tem pa je skladen z okoljskimi cilji, saj je rekreacijsko trnkarjenje zelo selektivna oblika ribolova;
Z. ker ima pandemija covida-19 hude posledice za ribiški sektor v Črnem morju; ker so analize pokazale, da je ribiški sektor v Črnem morju zaradi pandemije zelo prizadet, saj se je po začetnem upadu proizvodnje za približno 75 % delo operativnih ladij zmanjšalo še za do 80 %;
AA. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala na pomen ribištva in akvakulture pri zagotavljanju dostopa do hrane;
Stanje staležev vrst velikega gospodarskega pomena v Črnem morju
1. poudarja, da predstavlja črnomorski bazen velik strateški in geopolitični interes, med drugim zaradi zelo specifičnih okoljskih razmer, ki zahtevajo posebno pozornost, prilagojen pristop, ambiciozne okoljske standarde in skupne ukrepe za doseganje trajnostnega modrega gospodarstva in rasti; poudarja, da je treba še okrepiti in poglobiti sodelovanje med obalnimi črnomorskimi državami, tudi prek Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, da bi učinkovito upravljale ribje staleže in se soočale z izzivi; v zvezi s tem poziva k regionalnemu načrtu zmogljivosti, ki bo zagotavljal ustrezno ravnovesje med razpoložljivimi naravnimi viri, okoljsko varnostjo in ohranjanjem zmogljivosti flot vseh črnomorskih obalnih držav;
2. poudarja, da je v ministrski izjavi iz Sofije z dne 7. junija 2018 že poudarjena potreba po sodelovalnem pristopu za vprašanja, povezana z ribištvom v Črnem morju, kot so trajnost morskih virov, izboljšanje zbiranja podatkov in boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; poziva Komisijo, naj objavi poročilo o izvajanju ministrske izjave iz Sofije;
3. poudarja, da je v črnomorski regiji na področju upravljanja ribištva potrebno enakopravno sodelovanje zaradi skupnih staležev in globalnih izzivov, ki presegajo nacionalne meje;
4. poudarja, da so bili v letu 2018 vsi razen enega od 65 segmentov flote za Sredozemsko in Črno morje, za katere je bilo mogoče izračunati kazalnik trajnostnega ulova, neuravnoteženi;
5. poudarja, da je pomembno spodbujati ukrepe v podporo zbiranju in obdelavi znanstvenih podatkov;
6. poziva, naj se črnomorske države vključijo v projekt GFCM-Lex, da se omogoči skupno upravljanje ribjih staležev ter njihovo boljše in hitrejše usklajevanje;
7. je zaskrbljen, saj podatki kažejo, da je po desetletjih vse večjega človeškega pritiska na ekosisteme in ribolovne vire Črnega morja in reke Donave le en stalež (papalina) trajnostno izkoriščan in da so drugi ribji staleži prekomerno izkoriščani, nekateri od njih so skoraj povsem izčrpani; ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih nekaj pozitivnih trendov pri nekaterih staležih, na primer pri staležu romba, za katere se je kvota celotnega dovoljenega ulova za obdobje 2020–2022 zvišala, vendar se splošno stanje v Črnem morju ni bistveno izboljšalo; poudarja, da morajo vse spremembe staleža romba in papaline v Črnem morju spremljati stalni zaščitni ukrepi, kot so načrti upravljanja;
8. priznava vlogo uprav v celotnem črnomorskem bazenu, ki imajo različne politike in ki izvajajo spremljanje, nadzor in trajnostno upravljanje ter prispevajo k bolj trajnostnemu ribiškemu sektorju;
9. poziva bolgarske in romunske organe, naj pomagajo temu sektorju in zagotovijo vire, posebej namenjene za izboljšanje selektivnosti ribiških plovil z boljšimi mrežami z očesi; meni, da se bo s temi namenskimi ukrepi zmanjšala količina in pestrost neželenega prilova;
10. poziva, naj se institucionalni in človeški kapital držav ob Črnem morju vključi v skupne raziskave in uporabne dejavnosti, namenjene izboljšanju bioloških virov v Črnem morju in staležev gospodarsko pomembnih vrst;
11. poudarja, da je pomanjkanje ustreznih podatkov o ribolovni dejavnosti, količini in sestavi ulova ter o vplivu te dejavnosti na trenutno stanje ribjih staležev problematično za črnomorsko regijo; zato poudarja, da je treba znanstvenim telesom, ki raziskujejo staleže ribjih vrst v Črnem morju, vključno s selitvenimi vrstami, kot so jeseter in črnomorska čepa, ogroženi kiti in delfini, ter staleže neribjih vrst (priseljena rapana, školjke itd.), zagotoviti dovolj finančnih sredstev, pa tudi povezane parametre za morski ekosistem; poziva, naj države članice po možnosti in skladno z veljavno zakonodajo EU bolj sodelujejo med seboj, kar zadeva nadzor, pri čemer naj si pomagajo z ustrezno digitalno tehnologijo in posebnimi obveznimi znanstvenimi instrumenti, kot so kamere na krovu, ali opazovalci na krovu;
12. pozdravlja regionalni raziskovalni program o populaciji morskega polža (Rapana venosa), ki ga je začela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju, saj bo pripomogel k doseganju soglasja o tej vrsti; meni, da bo to pripomoglo k znanstveno utemeljenemu izkoriščanju, kar bo prineslo socialno-ekonomske koristi skupnostim, pa tudi okoljske koristi za črnomorski ekosistem, saj se bo zmanjšal vpliv te invazivne vrste;
13. poudarja, da je pomembno uvesti politiko ničelne tolerance do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; pozdravlja prizadevanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju na tem področju in poziva vse obalne države, naj si posamično in skupaj prizadevajo, da tega ribolova v njihovih vodah ne bo več;
14. poziva vse obalne države, naj spodbujajo trajnostni ribolov, kar med drugim pomeni, da se morajo boriti proti prelovu in/ali odpraviti prilov ogroženih vrst, kot so jeseter, črnomorska čepa in druge vrste;
15. poziva vse medvladne institucije in organe, vključno z vsemi državami ob Črnem morju, naj med drugim spodbujajo in spremljajo svoje ribolovne vire in v skladu s svojimi zavezami podrobno in vključujoče sporočajo podatke o njih, da se zagotovi dobro ekosistemsko stanje teh morskih habitatov;
16. želi spomniti, da so zanesljivi uradni statistični podatki, ki jih vse obalne države redno zbirajo po usklajeni metodologiji, redno spremljanje in skupni regulativni ukrepi ključni za uspeh ustreznega upravljanja ribištva v Črnem morju; v zvezi s tem poziva ustrezne organe v državah članicah in sodelujočih državah, naj izvajajo redne in temeljite raziskave ribolovnih virov, za kar sta poglavitna državno financiranje in pomoč;
17. poudarja, da je v različnih državah ob Črnem morju potrebno sporočanje in sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, da bo mogoče ribje staleže upravljati s skupnim in usklajenim pristopom;
18. želi spomniti, da nove tehnologije prinašajo velik potencial in lahko imajo dodano vrednost za raziskave in načrtovanje upravljanja ribištva; poudarja, da se prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo financirajo projekti, ki so med drugim namenjeni kartiranju in raziskovanju morskega dna ter prisotnosti plastike;
19. poziva države ob Črnem morju, naj vlagajo v digitalizacijo statistike in podatkov o ribjih staležih v črnomorskem bazenu, da jih bo mogoče boljše in bolj trajnostno upravljati; poziva k skupni metodologiji za tabeliranje in uporabo teh podatkov;
20. poziva ribiško industrijo v regiji, naj preuči možnosti izkoriščanja podcenjenih in neizkoriščenih staležev rib, ki so prav tako vir beljakovin;
21. poziva znanstvene skupnosti v državah članicah, naj raziskujejo potencial okolja brez kisika;
22. poudarja vlogo nevladnega sektorja pri odločanju o Črnem morju; priporoča vzpostavitev mehanizma za vključevanje nevladnega sektorja v to odločanje;
23. pozdravlja podporo, ki sta je bila ribiški sektor in sektor akvakulture deležna v okviru programov Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, da bi ublažili škodljive posledica pandemije covida-19 za lokalni ribiški sektor; želi pa spomniti, da zaradi upravnih zahtev in omejitev te podpore niso mogli izkoristiti vsi prizadeti deležniki, zaradi česar so nekateri v slabšem položaju;
24. poudarja, da svetovalni svet za Črno morje tako na regionalni ravni kot na ravni EU opravlja pomembno delo, saj zagotavlja strokovno znanje o ribiškem sektorju in trendih, ki vplivajo nanj; v zvezi s tem poziva bolgarske in romunske oblasti, naj prispevajo k delovanju tega sveta in mu tako pomagajo pri opravljanju njegovih nalog ter naj vsem deležnikom, tudi malim ribičem, omogočijo sodelovanje pri njegovem delu in odločanju;
Trgovinski vidiki
25. poudarja, da ribiški sektor omogoča ponudbo morske hrane na lokalnih trgih, kjer je poraba teh proizvodov majhna; poziva pristojne organe v Bolgariji in Romuniji, naj pomagajo ribiškemu sektorju in sektorju akvakulture ozaveščati o lokalni porabi in skupnih pozitivnih učinkih trajnostnega ribolova in akvakulture na lokalno gospodarstvo;
26. priznava in poudarja, da črnomorsko ribištvo pomembno prispeva k regionalnemu in lokalnemu gospodarstvu, saj ustvarja neposredne prihodke in dohodke, spodbuja širšo porabo in bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z drugimi sektorji, kot sta turizem in promet, zagotavlja ključna delovna mesta; poziva k tesnejšemu sodelovanju med vsemi sektorji, ki izkoriščajo morsko okolje, da bi dosegli boljše rezultate in boljše ravnovesje med interesi okolja, industrije in malih ribičev;
27. poudarja, da so zaradi uvoženih proizvodov tradicionalno pripravljeni proizvodi manj priljubljeni, njihova cena pa je padla pod mejo dobičkonosnosti, kar ogroža tradicionalne poslovne modele, ki temeljijo na ribah;
28. poudarja, da črnomorsko ribiško floto sestavljajo predvsem plovila za mali ribolov, kar pomeni, da je treba za ta segment ribiškega sektorja izbrati bolj prilagojene pristope in politike; je zaskrbljen, ker imajo mali ribiči bolj nestabilne in nižje dohodke v primerjavi s tistimi, ki delajo v drugih sektorjih, zaradi česar so dovzetni za nepredvidene dogodke ali krize; poziva pristojne organe v obalnih državah članicah, naj predstavnike sektorja malega ribolova pregledno in vključujoče povabijo k sodelovanju pri oblikovanju politik in razpravi;
29. poudarja, da je svetovno povpraševanje po beljakovinah vse večje, pri čemer lahko ribiški sektor in sektor akvakulture precej pomagata; meni, da bi lahko podpora morski akvakulturi pripomogla k razvoju in rasti sektorja v prihodnjih letih ter zmanjšala pritisk na staleže prostoživečih rib; meni, da so za trajnostno akvakulturo potrebne tudi nadaljnje znanstvene raziskave o vprašanjih, kot so gostota in stranski učinki, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju politik za sektor akvakulture v Črnem morju;
30. poziva lokalne ribiške skupnosti, naj preučijo možnost uvedbe oznak za proizvode iz Črnega morja s poreklom z regionalno ali lokalno pomembnega območja; poziva lokalne in regionalne organe, naj tem skupnostim pomagajo pri tem;
Ad hoc politika za sektor
31. poziva države članice v regiji, naj preučijo možnost, da bi sektor podprle z njegovo vključitvijo v nacionalne programe za obdobje 2021–2027 ali druge nacionalne instrumente in z dodelitvijo sredstev za kampanje o prednostih uživanja rib in pomenu trajnostnega ribolova ter z vzpostavitvijo lokalnih prehranskih verig za lažji dostop do trga, zlasti za male ribiče, ter po potrebi razvile, izboljšale ali olajšale gradnjo ribiške infrastrukture (npr. ribje tržnice ali dražbe rib itd.); poziva jih tudi, naj več vlagajo v izvajanje, spremljanje in izvrševanje okoljske in ribiške zakonodaje EU;
32. poziva pristojne romunske in bolgarske organe, naj v svoje operativne programe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021–2027 vključijo izplačila ciljno usmerjene sheme za mlade ribiče, da bi ribiški sektor pomladili, vključno z nepovratnimi sredstvi za prve kupce prvega ribiškega plovila, pa tudi ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja z zagotavljanjem nepovratnih sredstev za zamenjavo starih motorjev ribiških plovil z novimi, okolju prijaznejšimi;
33. poudarja, da ne bi smeli pritiskati le na ribiški sektor in sektor akvakulture, da se morata prilagoditi novim izzivom, saj že uporabljata visoke okoljske in socialne standarde; zato vztraja, da bi se bilo treba osredotočiti tudi na druge pomorske dejavnosti, kot so rekreacijski ribolov, obalni turizem, pristaniške in pomorske prevozne dejavnosti ter dejavnosti izkoriščanja virov, ki morajo zvišati standarde, da se zagotovi uspešen modri prehod;
34. poudarja vlogo lokalnih akcijskih skupin za ribištvo pri izmenjavi in spodbujanju dobre prakse v interesu znanosti, lokalnih deležnikov in industrije med člani ribiških skupnosti, pa tudi prek mednarodnega sodelovanja; poziva pristojne organe v Bolgariji in Romuniji, naj zagotovijo državno podporo za izmenjavo dobre prakse z drugimi državami ob Črnem morju, ki so razvile dobro prakso pri upravljanju staležev gospodarsko pomembnih vrst, kot je romb;
35. dodaja, da je treba ohraniti dobro prakso v ribiškem sektorju in zmanjšati gospodarsko breme za male ribiče in njihova združenja;
36. poziva k povečanju privlačnosti srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in usposabljanja v sektorju, na primer s ciljno usmerjenimi informacijskimi kampanjami in dnevi odprtih vrat za bodoče študente, ki naj se pripravijo v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem;
37. poudarja, da je nizka stopnja izobrazbe ribičev (11 % bolgarskih ribičev in 53 % romunskih ribičev ima nižjo stopnjo izobrazbe od srednješolske) znak, da je treba proaktivno ukrepati na različnih ravneh, da se zagotovi kvalificirana in dobro izobražena delovna sila, ki bo seznanjena s potrebnimi tehničnimi, socialnimi in okoljskimi standardi ter bo pripomogla k doseganju bolj trajnostnih staležev; poziva k močni družbeni razsežnosti na področju trajnostne modre rasti črnomorske regije, pri čemer je treba upoštevati ključna načela evropskega stebra socialnih pravic, zlasti kar zadeva prekarne, sezonske in neprijavljene delavce ter dostop žensk do tega sektorja;
38. pozdravlja, da se skušajo v sodelovanju z Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju vzpostaviti predstavitveni centri v Romuniji, Turčiji in Bolgariji, ki lahko povečajo privlačnost ribištva za lokalna podjetja in deležnike;
39. poziva k celovitemu in nujnemu izvajanju okvirne direktive o morski strategiji;
Okolje, biotska raznovrstnost in podnebne spremembe
40. poziva k namenskim ukrepom in ustreznim virom za zmanjšanje onesnaževanja in prilova ranljivih morskih psov in skatov (kot so trneži) in morskih sesalcev ter k hitremu povečanju prizadevanj za varstvo okolja in biotske raznovrstnosti v celotnem bazenu s skupnimi programi in proračuni, pri čemer se je treba opreti zlasti na finančna sredstva, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva, naj se onesnaženost s plastiko ter učinki plastike in drugih onesnaževal na žive organizme v Črnem morju obsežno raziščejo in ocenijo; poziva k sistematičnemu merjenju onesnaženosti črnomorskega bazena z dušikom; poleg tega poziva k raziskavam na celotnem območju bazena, da bo mogoče primerjati sestavo in kopičenje morskih odpadkov v državah in med njimi;
41. poudarja, da ribiški sektor in sektor akvakulture ne povzročata dviga temperature in podnebnih sprememb, temveč trpita zaradi posledic, kot je višja temperatura zraka, ki povečuje temperaturo v zgornjih plasteh morja;
42. poziva k hitri vzpostavitvi mrež in programov za spremljanje, ki bodo omogočali sistematično merjenje okoljskega stanja v Črnem morju, kot zahteva Bukareška konvencija;
43. poudarja pomen ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; poziva obalne države, naj do tega ribolova v Črnem morju zavzamejo strožje stališče;44. poziva države ob Črnem morju, naj vlagajo v znanstvene raziskave in zbiranje podatkov o vplivu podnebnih sprememb na ekosisteme v Črnem morju in spodnjem toku Donave; želi spomniti, da to pomeni, da bi bilo treba znanstveni skupnosti zagotoviti dovolj sredstev za raziskave na terenu o selitvenih poteh, prezimovanju, hranjenju in zrelosti za razmnoževanje, kar bo vplivalo tudi na značilnosti in razpoložljivost staležev;
45. poudarja, da je zmanjšanje onesnaževanja na kopnem ključnega pomena za zmanjšanje evtrofikacije in prisotnosti škodljivih snovi, ki vplivajo na stanje živih morskih virov;
46. poudarja, da so morska zavarovana območja pomembna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zaustavitvi sedanje izgube v morskem okolju ter obnovitvi stanja in da so ta območja namenjena varovanju habitatov visoke ekološke vrednosti; poudarja, da je treba za razmejitev teh območij opraviti socialno-ekonomske študije in poiskati nadomestne rešitve za pripadnike obalnih skupnosti; meni, da bi morala uveljavitev morebitnega morskega zavarovanega območja temeljiti na najboljšem razpoložljivem znanju in usklajevanju z vsemi deležniki, kot so lokalni organi, znanstvena skupnost in organizacije ribičev;
47. je zelo zaskrbljen, saj preostalim petim vrstam jesetra v Črnem morju in na območju delte Donave dejansko grozi izumrtje; je seznanjen s prizadevanji bolgarskih in romunskih oblasti, ki so leta 2008 uvedle popolno prepoved ribolova jesetra v Črnem morju, leta 2011 pa tudi v reki Donavi, ti prepovedi pa so pravkar podaljšale za pet let (do leta 2026); pozdravlja prizadevanja za obnovo staležev jesetra na teh območjih, ki so jih začeli in podprli strokovnjaki iz nevladnih in državnih struktur ter bi jih bilo treba stalno spremljati; meni, da bi bilo treba v ta prizadevanja vključiti tudi akvakulturne objekte; poziva vse obalne države, naj uvedejo stroge ukrepe za ohranjanje jesetra in programe obnove tega staleža za celotno Črno morje;
48. je zaskrbljen, ker ni dovolj raziskav o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za Črno morje, čeprav bo to v prihodnjih letih še vedno ključnega pomena; poziva obalne države, naj financirajo te raziskave, ki bodo zajemale vrste rib (njihovo fiziologijo, selitvene poti in razmnoževanje) ter spremembe v njihovi prehranski verigi, ki vplivajo na staleže;
49. meni, da je treba za oblikovanje ustreznih ukrepov upravljanja redno meriti dinamiko staležev; želi opozoriti, da so zaradi prelova in antropogenega pritiska staleži gospodarsko pomembnih vrst bolj občutljivi in dovzetni za podnebne spremembe;
50. poziva zadevne nadzorne organe, naj učinkovito spremljajo območja Natura 2000 in morska zavarovana območja v Črnem morju;
51. poziva države članice, naj razvijejo gojenje jesetra ex situ za obnovo njegove lokalne populacije v nekomercialne namene; poziva države članice, naj zagotovijo programe za prekvalifikacijo in druge možnosti za preživljanje ribičev jesetrov, da bi se zmanjšal nezakoniti ulov;
52. poziva države članice, naj podprejo oblikovanje prehodov za ribe, da bodo lahko jesetri in druge selitvene vrste prečkale jezova Porțile de Fier (Železna vrata) in Gabčíkovo;
53. meni, da je nujno treba vzpostaviti območja, na katerih se bodo lahko obnovile prostoživeče populacije jesetra, čepe in drugih vrst rib; poziva pristojne organe v zadevnih državah članicah, naj pripravijo predlog v tej smeri, ki bo koristil ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju ribištva;
54. poziva države članice, naj preučijo možnost o podpisu Barcelonske konvencije za varstvo morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, da bi cilje za zaščito vrst in habitatov iz te konvencije uskladile s cilji iz Bukareške konvencije;
55. poudarja, da je treba podrobneje znanstveno raziskati populacijo nekaterih mehkužcev, kot je navadna venerica (Chamalea gallina), in bolje kartirati razširjenost teh vrst ter preučiti možnost njihove uporabe za morsko akvakulturo;
56. poziva države ob Črnem morju, naj razvijejo skupen pristop, s katerim bi pomagali doseči stabilno populacijo kitov in delfinov in izboljšanje njenega stanja ohranjenosti; poziva k ciljno usmerjenim ukrepom, kot so zvočne odvračalne naprave in drugi ustrezni viri, da bi izboljšali stanje ogroženih vrst v Črnem morju, kot so delfini;
57. poziva Komisijo in pristojne organe v Bolgariji in Romuniji, naj zagotovijo financiranje raziskav o stanju črnomorske čepe (Alosa spp.), ki je na seznamu v Prilogi V k direktivi o habitatih (92/43/EGS), vključno z znanstvenimi in socialno-ekonomskimi analizami, s katerimi se oceni, ali bi jo bilo treba premestiti v Prilogo II ali celo Prilogo I k omenjeni direktivi, če so izpolnjena potrebna merila za to;
58. poziva Komisijo, naj nujno preuči možnost, da se jeseter iz Priloge V k direktivi o habitatih premesti v Prilogo II ali celo Prilogo I k omenjeni direktivi;
Praktični ukrepi
59. poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče za Črno morje uvesti večletni načrt upravljanja, podoben tistemu, ki se uporablja v drugih morskih bazenih;
60. ugotavlja, da Komisija v sporočilu o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih vsako leto poroča, da so staleži v Črnem morju prelovljeni; zato meni, da je treba sprejeti nujne ukrepe, da bi izboljšali stanje;
61. poziva Komisijo, naj oceni trenutno stanje, kar zadeva izvajanje skupne ribiške politike v Črnem morju, pri čemer naj posebno pozornost nameni temu, kako so obalne države članice uporabljale sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020, da bi zagotovile trajnostno upravljanje staležev in izboljšanje biotske raznovrstnosti;
°
° °
62. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Ukrajine, Ruske federacije, Gruzije in Republike Turčije, Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju, Organizaciji za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Komisiji za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem.
OBRAZLOŽITEV
S pristopom Bolgarije in Romunije k Uniji 1. januarja 2007 sta za teritorialne vode obeh držav začeli veljati zakonodaja Unije in skupna ribiška politika (SRP). Cilj te politike je izboljšati ravnovesje med varstvom okolja in biotsko raznovrstnostjo na eni strani ter ohranjanjem in/ali ustvarjanjem gospodarskih virov za preživljanje na drugi strani.
Izključni ekonomski coni Bolgarije in Romunije predstavljata le 15 % črnomorskih voda. To pomeni, da je ta del Črnega morja, ki je v pristojnosti Unije, tesno povezan z vodami zunaj Unije. Glede na to in zaradi učinkovitega upravljanja ribolovnih virov je bistveno nadaljevati konstruktiven in dejaven dialog z vsemi drugimi črnomorskimi državami (Turčija, Rusija, Ukrajina in Gruzija) ter z Republiko Moldavijo, ki je, čeprav ne leži neposredno ob Črnem morju, del njegovega zaledja in tako vpliva na ekološko ravnovesje in razvoj.
Izzivi in priložnosti črnomorskega ribiškega sektorja so odvisni tako od njegovih značilnosti kot od razvoja trga. Izzivi so lahko povezani z naravnimi dejavniki ali človekovo dejavnostjo, kot so onesnaževanje (ki posredno ali neposredno vpliva na Črno morje prek rek, ki se zlivajo v vanj), čezmerno izkoriščanje virov, vnos invazivnih tujih vrst, pomanjkanje celovitega pristopa za večjo prepoznavnost in dobičkonosnost, pomanjkanje delovne sile v sektorju in pomanjkanje virov (finančnih, materialnih in/ali človeških) za zbiranje podatkov o ribjih staležih in drugih vrstah v črnomorskem bazenu.
Pri ocenjevanju izzivov, s katerimi se sooča ribiški sektor v Črnem morju, je zelo pomembno opozoriti, da je Črno morje polzaprto in le posredno povezano z oceanom prek Sredozemskega morja (prek Marmarskega in Egejskega morja). Zato je izmenjava vode in snovi majhna. To je nevarno tudi za okolje ter vpliva na morske organizme, tudi na vrste, pomembne za ribiški sektor. Odpadki, zlasti plastika, ter kemikalije, ki se neposredno zlivajo v morje ali prihajajo z rekami in pritoki, tam tudi ostanejo. V poročilu EMBLAS-Plus iz leta 2017 so navedeni različni kazalniki za kakovost teritorialnih voda držav ob obalah Črnega morja, kot so komunalni in industrijski odpadki, zračni promet na dolge razdalje, kmetijstvo, pristanišča in pomorske dejavnosti, ki so največji onesnaževalci Črnega morja. Poudariti je treba, da so ti kazalniki zelo zaskrbljujoči, zlasti glede stanja voda v vzhodnem delu Črnega morja. Glede na posebnosti Črnega morja je treba ugotoviti, katera onesnaževala so v rekah, ki se zlivajo v Črno morje, da bi zmanjšali onesnaženost morja. Čeprav še vedno ni absolutnega znanstvenega soglasja o vplivu mikroplastike na zdravje morskih vrst in posledično na zdravje potrošnikov, vse razpoložljive informacije o virih onesnaževanja kažejo, da ga ne bi smeli prezreti. Ravno nasprotno, storiti je treba vse, da se onesnaževanje odpravi.
Še ena pomembna značilnost tega morja je nizka slanost v zgornjih plasteh, in sicer povprečno 17,5 mg/l v primerjavi s približno 35 mg/l slanosti v oceanih, razlog za to pa je omejena izmenjava črnomorskih voda z oceanom. Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je manjša slanost Črnega morja razlog za manjšo biotsko raznovrstnost (1200 vrst) kot v Sredozemlju (skoraj 7000 vrst), vendar zaradi večjega dotoka sladke vode fitoplankton v Črnem morju raste bolj kot v Sredozemskem morju. Tudi gostota zooplanktona je razmeroma visoka. To nudi dobre razvojne možnosti nekaterim sektorjem, kot je ribogojstvo vrst, ki lahko živijo in uspevajo v somornici. Ta sektor ima velik potencial za rast v prihodnjih letih, saj je lahko prinese družbene, gospodarske in okoljske koristi. Zato bi morale države članice s posebnimi programi in ukrepi v okviru zakonodaje Unije in z drugimi pravnimi instrumenti podpirati podjetništvo v tem sektorju.
Velik del proizvodnje ribiškega sektorja v Črnem morju je namenjen izvozu. S spodbujanjem mednarodne trgovine, tudi s temi proizvodi, bi tako prispevali k razvoju sektorja. Zato bi morale države članice ribiškim skupnostim in njihovim združenjem pomagati pri večji prepoznavnosti. V ta namen bi lahko spodbujali sodelovanje na mednarodnih razstavah, projektih za raziskavo trga in drugih forumih. Mali ribiči bi morali imeti lažji dostop do končnega potrošnika.
Nizka raven porabe ribiških in akvakulturnih proizvodov v dveh državah članicah Unije, ki ležita ob obalah Črnega morja, nudi velik potencial za povečanje domače porabe. Sedanjo porabo je mogoče pojasniti z gospodarskimi dejavniki, vendar bi sektor lahko diverzificiral svoje proizvode in ponudbo, na primer s ponudbo nepredelanih proizvodov po ugodnejši ceni.
Pristojne institucije v ribištvu bi morale razmisliti tudi o kampanjah za povečanje povpraševanja po ribiških proizvodih. Take pobude bi srednje- in dolgoročno pozitivno vplivale na ribiški sektor ter zagotovile njegovo trajnostnost. Zato je treba povečati prepoznavnost proizvodnje ribiškega sektorja in predstaviti koristi uživanja ribiških proizvodov.
Z makroekonomskega vidika sektor nima velikega vpliva na nacionalno gospodarstvo Bolgarije in Romunije, vendar ima pomembno vlogo na regionalni in lokalni ravni. Poleg delovnih mest v samem sektorju se posredno ustvarjajo tudi delovna mesta v drugih sektorjih. Okrepi se lahko na primer interakcija z lokalnim turizmom, na primer z dostavo ribiških proizvodov restavracijam ali s prirejanjem razstav, dogodkov in turističnih festivalov.
Upoštevati je treba velikost in starost ribiške flote, pa tudi starostno strukturo ribičev, ki lovijo v Črnem morju. Velik delež plovil (približno 95 % v Bolgariji in 86 % v Romuniji) je majhnih plovil, ki prehajajo iz roda v rod. Večina ribičev je amaterjev, ki ribarijo le nekajkrat na sezono ali leto. Njihov ulov je običajno omejen in namenjen osebni porabi. Del prebivalstva se preživlja na ta način in je vezan na tradicijo, tako da malega ribolova ne bi smele nesorazmerno ovirati ekonomsko neupravičene zahteve, ki bi povzročile opuščanje dejavnosti.
Pomembno je, da si države članice izmenjujejo več informacij in dobre prakse o uporabi in ohranjanju ribjih in drugih staležev v Črnem morju. V zvezi s tem je treba podpreti znanstvene in strokovne izmenjave z deležniki v regiji, tudi zunaj okvira finančnih instrumentov in podpore Unije.
Pomembno je, da se dovolj pozornosti nameni biotski raznovrstnosti v črnomorskem bazenu in rekah, ki se zlivajo vanj, saj zanje velja zakonodaja Unije. Osrednjega pomena je Donava, ki prečka ozemlje sedmih držav članic EU in dveh drugih držav. Hkrati je ta reka glavni vir bioloških virov Črnega morja, ki so nujno potrebni v ribištvu. Zlasti je pomemben ribolov jesetra v Donavi in njenem ustju, pa tudi v bližnjih vodah Črnega morja. Vendar je populacija jesetra sedaj resno ogrožena zaradi več razlogov, povezanih s človekom. Gre za ribolov in druge dejavnosti, npr. gradnjo jezov vzdolž reke, ki preprečujejo, da bi jesetri in druge ribe selivke prišli do svojih običajnih drstišč. Ribolov jesetra je trenutno prepovedan. Začele so se tudi kampanje za ponoven vnos mladic, vendar je težko oceniti učinkovitost tega ukrepa, saj jeseter spolno dozori šele po več letih. Ker je to biološka posebnost vrste, bi bilo treba razmisliti o dolgoročnejših prepovedih (za prihodnja desetletja). Glede na kritično stanje staležev jesetra je treba za njegovo ohranitev sprejeti radikalne ukrepe tako na ravni Unije kot na ravni držav članic.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
10.5.2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 3 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
François-Xavier Bellamy, Izaskun Bilbao Barandica, Isabel Carvalhais, Maria da Graça Carvalho, Rosanna Conte, Rosa D’Amato, Giuseppe Ferrandino, João Ferreira, Søren Gade, Francisco Guerreiro, Anja Hazekamp, Niclas Herbst, France Jamet, Pierre Karleskind, Francisco José Millán Mon, Grace O’Sullivan, Manuel Pizarro, Caroline Roose, Bert-Jan Ruissen, Annie Schreijer-Pierik, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Emma Wiesner, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Carmen Avram, Nicolás González Casares, Valentino Grant, Ivo Hristov |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
25 |
+ |
ECR |
Bert-Jan Ruissen, Ruža Tomašić |
PPE |
François-Xavier Bellamy, Maria da Graça Carvalho, Peter van Dalen, Niclas Herbst, Francisco José Millán Mon, Annie Schreijer-Pierik, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis) |
Renew |
Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Pierre Karleskind, Emma Wiesner |
S&D |
Carmen Avram, Isabel Carvalhais, Giuseppe Ferrandino, Nicolás González Casares, Ivo Hristov, Manuel Pizarro |
The Left |
João Ferreira, Anja Hazekamp |
Verts/ALE |
Rosa D'Amato, Francisco Guerreiro, Grace O'Sullivan, Caroline Roose |
0 |
- |
|
|
3 |
0 |
ID |
Rosanna Conte, Valentino Grant, France Jamet |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 336, 30.12.2019, str. 14.
- [2] UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
- [3] UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
- [4] UL L 164, 20.6.2019, str. 1.
- [5] UL L 257, 28.8.2014, str. 135.
- [6] UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
- [7] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0076.
- [8] UL C 51E, 22.2.2013, str. 37.
- [9] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0017.