POROČILO Stara celina se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020

4.6.2021 - (2020/2008(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Beata Szydło

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Stara celina se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020

(2020/2008(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 6, 153, 156 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 21, 23, 24, 25, 26, 31, 32, 33, 34 in 35,

– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča EU, ki potrjujejo, da je načelo nediskriminacije glede na starost temeljno načelo v pravu Unije, saj gre za posebno vprašanje enakega obravnavanja[1],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2010 o aktivnem staranju,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. septembra 2020 o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije,

–  – ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

– ob upoštevanju politične izjave in mednarodnega akcijskega načrta o staranju, ki je bil sprejet na drugi svetovni skupščini o staranju v Madridu od 8. do 12. aprila 2002,

– ob upoštevanju ministrske izjave o staranju, ki je bila sprejeta 22. septembra 2017 na 4. ministrski konferenci Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov v Lizboni, z naslovom „A Sustainable Society for all Ages: Realizing the potential of living longer“ (Trajnostna družba za vse starosti: izkoriščanje potenciala daljšega življenja),

– ob upoštevanju poročila neodvisnega strokovnjaka OZN za uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb o učinku koronavirusne bolezni (COVID-19) na uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb, predloženega na 75. zasedanju Generalne skupščine OZN 21. julija 2020,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti (2012)[2] in predhodnega sporočila Komisije z dne 6. septembra 2010 o tem (COM(2010)0462),

– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle[3],

– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje[4],

– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi[5] in z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[8],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja[9],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe[11],

– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v pravi obravnavi 28. marca 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+: programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013[12],

– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o vzpostavitvi splošnega okvira enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[13] ter določitvi načela nediskriminacije pri zaposlovanju in delu na podlagi vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o predlogu z dne 2. aprila 2009[14],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (COM(2006)0571),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2006 z naslovom „European Economy – the impact of ageing on public expenditure: projections for the EU-25 Member States on pensions, healthcare, long-term care, education and unemployment transfers (2004-2050)“ (Evropsko gospodarstvo: vpliv staranja na javne izdatke: projekcije za države članice EU-25 o pokojninah,zdravstvenem varstvu, izobraževanju in dodatkih za brezposelnost, 2004–2050);

–  ob upoštevanju poročila Komisije in Odbora za socialno zaščito za ministre Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 7. oktobra 2014 z naslovom „Adequate Social Protection for Long-Term Care Needs in an Ageing Society“ (Ustrezna socialna zaščita za potrebno dolgotrajno oskrbo v starajoči se družbi),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. novembra 2017 o staranju prebivalstva za leto 2018: glavne predpostavke in metodologija napovedi,

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 25. maja 2018 o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske projekcije za države članice EU (2016-2070),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 1. aprila 2002 z naslovom Aktivno staranje: okvir politike,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom „Global Age-Friendly Cities: A Guide“ (Smernice za starosti prijazna mesta),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 30. septembra 2015 o staranju in zdravju,

– ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije o staranju in zdravju za obdobje 2016–2020 ter sklepa Združenih narodov, da se desetletje 2021–2030 razglasi za desetletje zdravega staranja,

– ob upoštevanju načel OZN za starejše, sprejetih z resolucijo Generalne skupščine št. 46/91 z dne 16. decembra 1991,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa staranja za leto 2015,

– ob upoštevanju poročila OZN iz leta 2019 o staranju svetovnega prebivalstva,

–  ob upoštevanju, da je bilo aktivno staranje eden od osrednjih elementov strategije Evropa 2020,

– ob upoštevanju programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost,

– ob upoštevanju britanskega zakona o enakosti spolov iz leta 2010, po katerem je diskriminacija ljudi na podlagi spremembe spola, spolne usmerjenosti in spola nezakonita,

– ob upoštevanju Direktive 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU[15] (direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0194/2021),

Splošne pripombe

A. ker je staranje evropskega prebivalstva demografski pojav, pri katerem se zmanjšujeta rodnost in smrtnost ter podaljšuje pričakovana življenjska doba;

B.  ker se prebivalstvo EU zmanjšuje; ker so prebivalci EU leta 1960 šteli 13,5 % svetovnega prebivalstva, leta 2018 6,9 %, do leta 2070 pa naj bi se ta delež zmanjšal na okrog 4 %[16]; ker je ta položaj med drugim povezan z upadom rodnosti v EU v primerjavi z drugimi regijami po svetu, kar vodi v staranje prebivalstva in vpliva na starostno sestavo in relativne deleže različnih starostnih skupin ter prispeva k preobratu v demografski piramidi; ker je demografski prehod univerzalen pojav in ker je upadanje deleža EU v svetovnem prebivalstvu del globalnega procesa, ki se je začel že prej[17]; ker aktivne udeležbe starejših v družbi ne bi smeli podcenjevati; ker v formalnih in/ali neformalnih prostovoljnih dejavnostih sodeluje več kot 20 % starejših v starosti od 65 do 74 let in okrog 15 % starejših v starosti 75 let in več[18];

C. ker aktualne demografske razmere močno vplivajo na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU; ker mora EU demografske vidike vključiti v vse svoje politike; ker naj bi se število delovno zmožnega prebivalstva (oseb v starosti med 15 in 64 let) po pričakovanjih precej zmanjšalo, in sicer s 333 milijonov leta 2016 na 292 milijonov leta 2070; ker naj bi do leta 2100 ljudje, v starosti 80 let in več, po napovedih predstavljali 14,6 % prebivalstva[19];

D. ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, priznana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;

E. ker je dolgoživost izjemen skupni dosežek, ki temelji na velikem napredku pri gospodarskem in socialnem razvoju ter zdravju, kar je močno izboljšalo kakovost življenja in prispevalo k desetletnemu podaljšanju povprečne pričakovane življenjske dobe moških in žensk v zadnjih 50 letih; ker naj bi se pričakovana življenjska doba med letoma 2016 in 2070 podaljšala z 78,3 na 86,1 leta za moške in s 83,7 na 90,3 leta za ženske; ker je treba podaljševanje povprečne pričakovane življenjske dobe v vseh okoliščinah razumeti kot dejavnik civilizacijskega napredka in nikoli kot oviro; ker je leta 2018 ocenjeno število zdravih let življenja pri ženskah znašalo 64,2 leta, pri moških pa 63,7 leta[20]; ker pa je neskladje med pričakovano življenjsko dobo in zdravimi leti življenja zaskrbljujoče in bi ga bilo treba nujno obravnavati;

F. ker je daljše in bolj zdravo življenje dragoceno za posameznike in družbe, saj ustvarja nove priložnosti za sodelovanje starejših v gospodarskem in družbenem življenju ter vključevanje vanj; ker družbeno udejstvovanje v starosti po drugi strani prispeva k zdravju in dobremu počutju posameznikov; ker obstaja povezava med dolgoživostjo in družbenim statusom; ker sodelovanje v različnih družabnih dejavnostih, kot so prostovoljstvo, šport in hobiji, ter reden stik z družino in prijatelji pozitivno vplivata na zdravje starejših in preprečujeta njihovo izoliranost;

G.  ker je naravni prirast prebivalstva EU od leta 2012 negativen, pri čemer je bilo leta 2019 v EU več smrti (4,7 milijona) kot rojstev (4,2 milijona); ker stopnja rodnosti pada, in sicer je leta 2018 v EU znašala 1,55; ker je to povezano z različnimi dejavniki, kot sta boljše zdravje in višja stopnja izobrazbe[21], pa tudi s splošnimi socialno-ekonomskimi razmerami, vključno z negotovostjo in devalvacijo dohodka, ki zadeva vse skupine, predvsem pa mlade, zlasti pa vpliva na njihovo kakovost življenja, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter načrtovanje življenja; ker bi lahko demografske spremembe srednje- in dolgoročno vplivale na gospodarsko in socialno vzdržnost EU; ker je dostop do kakovostnih javnih storitev odločilen dejavnik kakovosti življenja; ker je zaradi gospodarskih in socialnih posledic demografskih sprememb očitno, da je treba okrepiti sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva;

H. ker raziskave kažejo na korelacijo med rodnostjo in politikami, ki spodbujajo boljše zaposlitvene možnosti, dostojne delovne in življenjske pogoje, prožno ureditev dela, dostojno podporo za družine, finančno podporo med materinskim dopustom, očetovski in starševski dopust, kakovostno otroško varstvo od zgodnjih let ter enakomernejšo porazdelitev obveznosti oskrbe med moškimi in ženskami;

I. ker je s krajšim delovnim časom zaposlenih več žensk (31,3 %) kot moških (8,7 %), prav tako več starejših žensk (64,1 %) kot starejših moških (49,8 %); ker je leta 2018 v EU-28 povprečno število običajnih delovnih ur na teden pri moških v starosti med 65 in 74 let znašalo 30,3, pri ženskah enake starosti pa 24,1, in ker se predvideva, da bodo moški del delovne sile 38,6 leta, ženske pa 33,7 leta[22];

J. ker je odprava vrzeli v stopnji zaposlenosti po spolu odvisna od izpolnjevanja temeljnih socialnih pravic in zagotavljanja osnovnih socialnih storitev;

K. ker je stopnja zaposlenosti žensk v starosti med 55 in 64 let nižja kot pri moških iz iste starostne skupine (52,4 % v primerjavi s 65,4 %), pri teh ženskah pa je tudi najverjetneje, da bodo doma opravljale storitve neformalne oskrbe[23];

L. ker se bo skupno število delovno zmožnega prebivalstva (15–64 let) v EU v obdobju 2005–2030 zmanjšalo za 20,8 milijona, ko se bo upokojila generacija „baby boom“, zaradi česar bodo zdravstveni in pokojninski sistemi držav članic še bolj obremenjeni; ker naj bi skupno razmerje odvisnosti do leta 2100 doseglo 57 %, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2019 (31 %);

M. ker se je mediana starosti v EU-28 z 38,3 leta v letu 2001 povišala na 43,1 leta v letu 2018[24]; ker je bilo leta 2018 19 % državljanov EU starih 65 let in več in ker bi bilo treba njihove potrebe upoštevati pri političnem odločanju na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni;

N. ker življenje prinaša spremembe, kot so izguba partnerja, sorodnikov ali prijateljev, poslabšanje zdravja in spremembe posameznikovih navad, delovnih vzorcev in finančnega položaja; ker so starejši še zlasti izpostavljeni socialni izključenosti in izoliranosti; ker se vse več odraslih v EU sooča z družbeno izolacijo (75 milijonov ljudi, kar je 18 % prebivalstva); ker je tveganje družbene izolacije največje med starejšimi, medtem ko je občutek osamljenosti najizrazitejši v starostni skupini 26–45 let[25];

O. ker je več kot 50 % neformalnih oskrbovalcev, mlajših od 65 let, tudi zaposlenih; ker so, kot pogosto poudarja Komisija, obveznosti oskrbe eden glavnih razlogov za manjšo udeležbo žensk na trgu dela, saj ženske zaradi opravljanja teh obveznosti bodisi opravijo manj delovnih ur bodisi povsem zapustijo plačano delo, zaradi česar Evropa vsako leto izgubi 370 milijard EUR; ker po ocenah 80 % celotne oskrbe v EU opravijo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), kar pomeni, da obstajajo razlike med ženskami in moškimi pri oskrbi, ki močno vplivajo na razlike v pokojninah med spoloma; ker je še posebno problematična oskrba, ki jo neformalni oskrbovalci zagotavljajo brez uradne pogodbe o zaposlitvi, saj zaradi tega delujejo zunaj trga dela in nimajo možnosti, da bi pravno uredili svoj položaj; ker take razmere povzročajo dvojni negativen učinek, s tem da so na eni strani ti neformalni oskrbovalci (večinoma ženske) praviloma slabo plačani, niso socialno zaščiteni, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost in zato po koncu delovnega življenja ne prejemajo pokojnin ali prejemajo le minimalno pokojnino, na drugi strani pa so država in njene zadevne institucije prikrajšane za prispevke za socialno varnost in davke, ki jih plačujejo delodajalci in zaposleni;

P. ker so različno stari invalidi ali ljudje, ki pripadajo etničnim, rasnim, jezikovnim, spolnim ali drugim manjšinam, prikrili ali prikrivajo del svoje identitete zaradi strahu pred zavračanjem ali zlorabo ali zaradi grožnje zavračanja ali zlorabe; ker se starejši invalidi ali osebe različnega rasnega, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika ali spolne usmerjenosti srečujejo z večjo diskriminacijo, stigmatizacijo in postopki, s katerimi ne soglašajo, ter so izpostavljeni večjemu tveganju socialne izključenosti;

Q. ker pandemija covida-19 močno vpliva tudi na demografijo; ker so mnogi starejši umrli, nekatere študije pa kažejo, da je koronavirus precej vplival na trende gibanja prebivalstva v EU, kot sta skrajševanje pričakovane življenjske dobe in načrtovanje družine;

R. ker bi morali pri oblikovanju politik o staranju ustrezno upoštevati vpliv razlik med spoloma pri zdravju in neenakosti v zdravju, povezanih z družbeno-kulturnimi dejavniki; ker imajo nekatere s starostjo povezane bolezni in stanja, kot so depresija in srčno-žilne bolezni, različne učinke na ženske in moške; ker nekatere bolezni in stanja prizadenejo več žensk kot moških, npr. Alzheimerjeva bolezen ali demenca, rak dojk, inkontinenca, osteoporoza in osteoartritis; ker se bo razširjenost teh stanj v naših starajočih se družbah povečala;

S. ker demografske spremembe ne vplivajo na vse države in regije enako, vendar močneje vplivajo na regije, ki že zdaj zaostajajo v razvoju, s čimer se obstoječe teritorialne in družbene neenakosti še povečujejo; ker je odseljevanje najbolj prizadelo podeželske, obrobne in najbolj oddaljene regije, vključno z otoki, saj ta območja zapuščajo predvsem mladi in ženske, zaradi česar se povečuje delež starejših, ki tam živijo, kar bi lahko povečalo tveganje družbene izolacije;

T. ker se bo število starejših oseb v EU (starih 80 let in več) med letoma 2010 in 2030 povečalo za 57,1 %[26], kar bo imelo precejšnje posledice za sistem socialne varnosti;

U. ker so ukrepi zapore zaradi covida-19 in recesija nesorazmerno vplivali na ženske zaradi neuravnotežene porazdelitve obveznosti oskrbe, sektorske specializacije in povečanega nasilja v družini;

V. ker se je delež prebivalstva v EU, v starosti 60 let in več, v obdobju 2000–2015 v mestih povečal za 68 %, na podeželju pa za 25 %;

W. ker Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja napoveduje, da se bo prebivalstvo v evropskih aglomeracijah do leta 2050 povečalo za 24,1 milijona in bo predstavljalo skoraj polovico celotnega prebivalstva EU, podeželsko prebivalstvo pa se bo zmanjšalo za 7,9 milijona;

X. ker je pri starejših ženskah navadno bolj kot pri starejših moških verjetno, da bodo imele resne težave pri dostopu do osnovnih dobrin in storitev, kot so zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba in dostojna nastanitev, kar je posledica vrste dejavnikov, kot so razlika med plačami moških in žensk ter razlika v pokojninah med spoloma, daljša življenjska doba žensk ali večji delež starejših žensk, ki živijo same[27];

Y. ker je bolj verjetno, da bodo starejši imeli omejen dostop do interneta, pa tudi premalo ozaveščenosti in znanja o obstoječih in nastajajočih tehnologijah; ker ima le 35 % ljudi, starih od 55 do 74 let, osnovne digitalne spretnosti in znanja v primerjavi z 82 % oseb, starih od 16 do 24 let[28], zaradi česar so starejši bolj izpostavljeni izključenosti, vključno z digitalno izključenostjo; ker so tako socialno kot digitalno izključenost starejših še poslabšali omejitev gibanja in ukrepi omejevanja stikov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo covida-19; ker lahko uporabnikom prijazne tehnologije brez ovir pomagajo premagati te izzive; ker je Svet obravnaval ta problem v letu 2020 in sprejel sklepe o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije;

Z. ker se je število prebivalcev v nekaterih regijah EU med letoma 1998 in 2018 zmanjšalo za do 15 % zaradi hitrega odseljevanja in staranja prebivalstva; ker hitre demografske spremembe povzročajo nesorazmerno velike stroške prilagajanja; ker imata skoraj dve tretjini regij, v katerih se prebivalstvo hitro zmanjšuje, nizek BDP na prebivalca[29]; ker staranje prebivalstva povzroča zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva, zaradi njega pa lahko pride tudi do upada občin in vasi po vsej EU; ker lahko popolno izginotje občin in vasi povzročijo tudi odločitve za združitev občin in vasi ali njihovo vključitev v druge občine;

AA. ker je treba v vseh politikah, s katerimi se obravnavajo demografske priložnosti in izzivi, uporabiti vključujoč pristop, ki temelji na pravicah in dokazih ter je osredotočen na ljudi, in upoštevati načela enakosti, zlasti enakosti spolov in nediskriminacije, ter zaščititi pravice žensk, vključno z njihovimi spolnimi, reproduktivnimi in ekonomskimi pravicami; ker spopadanje z demografskimi izzivi nikakor ne sme omajati reproduktivne neodvisnosti posameznika; ker je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter dobrin bistven za dobro fizično, duševno in socialno počutje;

AB. ker morajo biti ukrepi EU na področju staranja in demografskih sprememb v celoti skladni s strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; ker obstaja tesna povezava med demografskimi izzivi in vključevanjem načela enakosti spolov, kar bi se moralo odražati v ustreznih političnih odzivih;

AC. ker je iz statističnih podatkov o uporabi časa razvidno, da je po vsej Evropi obveznost oskrbe neenakomerno porazdeljena med spoloma; ker ženske nosijo nesorazmeren delež bremena oskrbe (pri tem sicer obstajajo velike razlike med državami, ki so povezane z razširjenostjo storitev socialnega varstva in socialnih storitev ter razlikami v stopnji delovne aktivnosti žensk), kar močno vpliva na njihovo uspešnost na trgu dela in na odločitev, da imajo otroke;

AD. ker je treba tudi visoki starosti nameniti posebno pozornost, da bi ljudem, ki izgubijo samostojnost, po potrebi pomagali, da ne bi postali izolirani;

AE. ker se v EU delež upokojencev v starosti 65 let ali več, ki so izpostavljeni tveganju revščine, od leta 2013 postopno povečuje;

AF. ker starejši prispevajo k družbi in to počnejo tudi med pandemijo covida-19 kot delavci, oskrbovalci ali prostovoljci; ker so se denimo številni starejši zdravstveni delavci vrnili iz upokojitve na delo, da bi pomagali pri prizadevanjih za zajezitev pandemije; ker so neformalni oskrbovalci, večinoma ženske, okrepili prizadevanja, da bi nadomestili zmanjšani obseg storitev izobraževanja, varstva otrok in dolgotrajne oskrbe med pandemijo;

AG. ker lahko starejše prebivalstvo zagotavlja znanje o lokalnih tradicijah, hrani in življenjskih navadah na podeželju, ki se lahko uporabi za razvoj lokalnega turizma in podjetništva;

AH. ker naj bi prihodnja dolgoročna vizija za podeželje začrtala strategijo EU, s katero naj bi se spoprijeli z vplivom demografskih sprememb na socialno in ekonomsko tkivo naše družbe;

AI. ker je zamenjava generacij eden od izrecnih ciljev skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020; ker sta prenos znanja in medgeneracijsko učenje bistvena za povečanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, s čimer bi premostili generacijsko vrzel;

Zdravje in oskrba

AJ. ker je treba vedno ustrezno upoštevati etična tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnologije na področju zdravja;

AK. ker STO opredeljuje zdravo staranje kot proces razvoja in vzdrževanja funkcionalne sposobnosti, ki na starost omogoča dobro počutje; ker obstaja povezava med zaznanim zdravjem in dohodkom; ker je leta 2017 manj kot tretjina (32,4 %) starejših v prvem dohodkovnem kvintilu (20 % prebivalstva z najnižjimi dohodki) svoje zdravje ocenila kot dobro ali zelo dobro, ta odstotek pa je pri 20 % starejšega prebivalstva z najvišjimi dohodki znašal 54,7 %[30]; ker rezultati evropske ankete o zdravju kažejo, da ima večina starejših kakšno bolezen ali kronične zdravstvene težave, in samo vsaka deveta oseba poroča, da nima težav, ter ker se številne oblike invalidnosti pojavijo ali postanejo izrazitejše v poznejši starosti; ker ima skoraj polovica starejšega prebivalstva (v starosti 65 let in več) težave z najmanj eno dejavnostjo v osebni negi ali gospodinjstvu[31]; ker se je leta 2018 z dolgotrajnimi omejitvami zaradi zdravstvenih težav spoprijemala približno četrtina prebivalstva EU[32]; ker ima približno 15 % odraslih, v starosti 60 let in več, duševno motnjo;

AL.  ker v večini razvitih držav za starejše osebe veljajo osebe, stare 65 let in več; ker je starostna skupina nad 65 let zelo heterogena, pri čemer so znotraj nje precejšnje razlike glede zdravja, življenjskega sloga, statusa ter življenjskih in socialnih razmer; ker bi se bilo zato treba izogibati posploševanju; ker opredelitev starosti 65 let kot zgornje starostne meje za zbiranje podatkov pogosto ne ustreza dejanskemu stanju glede ekonomskih in družbenih dejavnosti starejših, zaradi česar so podatki nepopolni in netočni; ker se starejši v številnih statistikah in pri zbiranju podatkov ne upoštevajo, saj se statistični podatki običajno ne zbirajo za ljudi, starejše od 65 let; ker to ni več ustrezno, saj se povečuje delež prebivalstva, ki doseže višjo starost;

AM. ker je razlika med spoloma v stopnji izobrazbe v večini evropskih držav sicer v prid ženskam, vendar so na področju dela ženske kljub temu v slabšem položaju zaradi materinstva, medtem ko moški prejemajo očetovske delovne dodatke za stopnjo aktivnosti in dodatke na plačo; ker je pomembno opozoriti na težave, s katerimi se srečujejo ženske, ki želijo materinstvo uskladiti z razvojem poklicne poti, saj imajo na voljo manj možnosti za tako materinstvo kot tudi razvoj poklicne poti; ker se usklajevanje poklicne poti in materinstva običajno konča tako, da se ženske za materinstvo odločijo pozneje, zaradi česar se zmanjša potencialno število otrok, ali pa sploh nimajo otrok; ker se zaradi vseh teh dejavnikov zmanjšuje stopnja rodnosti, ki ne dosega stopnje umrljivosti, zato se prebivalstvo stara;

AN. ker se število ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih ali potrebujejo zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, s starostjo povečuje; ker je delež posameznikov, ki potrebujejo take storitve, večji pri osebah, starih 80 let ali več; ker odvisnost narašča s starostjo, na to pa vplivajo tudi drugi elementi, kot so socialno-ekonomske in okoljske razmere, stopnja izobrazbe, medosebni odnosi in dobro počutje; ker so potrebe po oskrbi in podpori raznolike, prav tako pa se razlikujejo ustrezna sredstva za zagotavljanje samostojnosti in neodvisnosti; ker veliko večino oskrbe starejših vzdrževanih oseb zagotavljajo neformalne, običajno neplačane oskrbovalke, ki so tudi same stare 60 let ali več;

AO. ker so neformalni in formalni sistemi oskrbe pod pritiskom zaradi demografskih sprememb, kar še stopnjuje pomanjkanje formalnih negovalcev; ker raziskave Eurofounda kažejo, da je treba za ljudi z manjšimi potrebami po dolgotrajni oskrbi omogočiti oskrbo na domu ali v skupnosti, ne le za podporo neformalnim negovalcem in izboljšanje življenja negovanih, temveč tudi za hitro zaznavanje nastajajočih potreb in odzivanje nanje;

AP. ker v EU nimamo enotne opredelitve odvisnosti; ker višja starost ne pomeni nujno odvisnosti;

AQ. ker nekateri starejši ne morejo izkoristiti ukrepov in politik aktivnega staranja zaradi različnih dejavnikov, kot so kraj prebivanja, zdravstveno stanje, pomanjkanje motivacije, pomanjkanje navad ali priložnosti za redne telesne, duševne, kulturne ali družbene dejavnosti in rekreacijo; ker imajo lahko starejši tudi težave pri dostopu do športnih in kulturnih centrov ter centrov za fizično rehabilitacijo ter se soočajo s finančnimi omejitvami ali pomanjkanjem oziroma neustreznostjo dejavnosti, prilagojenih njihovemu individualnemu psihofizičnemu stanju; ker bi morala učinkovita strategija staranja pozitivno vplivati na starejše, družbo in gospodarstvo na splošno;

AR. ker se bodo z vzpostavitvijo pogojev za zdravo staranje ter samozadostnost moških in žensk s celovitim pristopom k starosti kot življenjskemu obdobju ter s prilagoditvijo stanovanj in lokalnih okolij tako, da bodo lahko starejši v lastnem domu in njegovi okolici prebivali čim dlje, ustvarile sistemske in individualne koristi;

AS. ker bi morali z oskrbo in podporo stremeti k temu, da starejši ohranijo samostojnost, neodvisnost in dobro počutje; ker je zamisel o staranju v svoji skupnosti in v starosti prijaznem okolju ključnega pomena za urbanistično načrtovanje in spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na storitve v skupnosti; ker so možnosti za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti odvisne tudi od pogojev, kot so starostnikom prijazno okolje, dostopnost in cenovna sprejemljivost storitev, vključno s kakovostnimi stanovanji in oskrbo v skupnosti; ker demografske spremembe terjajo ustrezen odziv na specifične zdravstvene potrebe ter podporne storitve in zmogljivosti;

AT. ker nestandardne oblike dela postajajo vse bolj razširjene in ker sicer zagotavljajo prožnost za izvajanje obveznosti oskrbe, vendar ne ustrezajo vedno potrebam delovno aktivnih ljudi, in ker ženske težje usklajujejo materinstvo in delo, saj oskrbe ni mogoče organizirati;

AU. ker se zaradi vseh zdravstvenih tveganj, poškodb in kroničnih bolezni, ki posameznika prizadenejo v življenju, poveča tveganje invalidnosti; ker starejši pogosteje obiskujejo splošne zdravnike in specialiste, vendar imajo v nekaterih državah članicah tudi več težav pri dostopu do zdravstvenih storitev kot povprečno prebivalstvo, med drugim zaradi cen zdravstvenih storitev, dolgih razdalj in dolgih čakalnih dob[33]; ker so naložbe v gospodarstvo oskrbe bistvene za zagotovitev dostojnega življenja vsem, ki potrebujejo oskrbo, in negovalcem; ker so starejši ljudje bolj ranljivi in dovzetni za bolezni ter zaplete in smrt, povezane z različnimi boleznimi, vključno s covidom-19; ker se je med pandemijo covida-19 še bolj pokazalo, da potrebujemo trdnejše zdravstvene sisteme in več zmogljivosti oskrbe; ker bi bilo treba v zvezi s tem nujno zagotoviti dostop do zdravljenja in osebno zaščitno opremo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo;

AV.  ker je pandemija covida-19 pokazala, da so splošne in visokokakovostne javne storitve ter dostopne storitve oskrbe učinkovit odgovor na potrebe prebivalstva, vključno s potrebami starejših, ki so med pandemijo doživeli in še naprej doživljajo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenih storitev in oskrbe na podlagi starosti, tudi pri dostopu do zdravljenja na splošno; ker je pandemija covida-19 ponovno opozorila na pomanjkanje primernih nastanitev, kakovostnih ustanov za oskrbo ter zadostnih storitev oskrbe in podpore; ker je največji delež okužb s covidom-19 in smrti v EU povezan z domovi za nego in oskrbo, stanovanjskimi storitvami za starejše in invalide ter drugimi socialnimi storitvami[34]; ker so številni starejši med pandemijo umrli zaradi preobremenjenosti enot za intenzivno nego; ker je bilo v nekaterih primerih eno od glavnih meril za odločitev o tem, kdo je upravičen do zdravljenja na enoti za intenzivno nego, starost bolnika; ker se številni starejši spoprijemajo z ovirami pri dostopu do zdravljenja, ki ni povezano s covidom-19, zdravstvene storitve na splošno pa so med pandemijo omejene ali popolnoma prekinjene;

AW. ker staranje prebivalstva EU prinaša nove izzive za enakost spolov, saj oskrbo (tako plačano kot tudi neplačano) v večini opravljajo ženske[35]; ker se je to stanje zaradi koronavirusne krize še poslabšalo;

AX. ker so starejši manj odporni proti ekstremnim vremenskim pojavom, kot so ponavljajoči se vročinski valovi;

Pravica do dostojnega staranja

AY. ker zagotavljanje dostojnega življenja pomeni, da imajo delavci pravico do pravočasne upokojitve, ki jim omogoča zdravo in neodvisno življenje v pokoju; ker mora biti pravica do upokojitve povezana z delovno dobo in ne sme biti odvisna od sprememb povprečne pričakovane življenjske dobe ali katerega koli drugega razloga, ki se izkorišča za izvajanje pritiska na delavce; ker bi moralo uživanje v upokojitvi temeljiti na dohodku, ki omogoča dostojne življenjske pogoje, vključno z varovanjem zdravja, kulturnim bogatenjem ter pridobivanjem novih znanj in spretnosti, ter polno vključenost upokojencev v socialno okolje, v katerem živijo;

AZ. ker dostojanstvenega življenja, zlasti starejših, ni mogoče ločiti od pravice do zdravih in udobnih bivališč z ustreznim dostopom, ki omogočajo staranje v varnem zavetju družbe in družine; ker so v več primerih zaradi pritiska špekulacij z nepremičninami najprej izselili starejše, zaradi česar sta se povečali njihova družbena izolacija in funkcionalna odvisnost;

BA. ker so ženske bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti, med drugim zaradi stalnega problema zaposlovanja glede na spol, razlik v plačah in pokojninah, več prekinitev poklicne poti zaradi družinskih obveznosti in obveznosti oskrbe ter več zaposlitev s krajšim delovnim časom[36], ki so včasih tudi prekarne in začasne[37], zlasti pri materah samohranilkah; ker zato številne ženske pozneje v življenju težje prihranijo denar, zaradi česar so še posebej izpostavljene revščini v starosti;

BB. ker po navedbah Eurostata ženske v vseh državah članicah EU prejemajo nižje pokojnine od moških; ker ženske v starosti 65 let in več v Evropski uniji prejemajo pokojnino, ki je v povprečju za 30 % nižja od pokojnine moških;

BC. ker je raziskava Eurobarometra iz leta 2019 pokazala, da se 40 % oseb v EU počuti diskriminiranih zaradi starosti; ker se diskriminacija na podlagi starosti kaže na različnih ravneh in v različnih oblikah, tudi v individualnih pristopih in dojemanju sebe ter v medgeneracijskih odnosih; ker se je izkazalo, da se zaradi diskriminacije na podlagi starosti zmanjšujeta zdravje in pričakovana življenjska doba ter da ovira polno udeležbo v družbenem, kulturnem in civilnem življenju, zaradi nje pa bi starejši utegnili imeti manj dostopa do storitev ali aktivne udeležbe na trgu dela na nacionalni ravni in ravni EU ter storitev na delovnem mestu, kar vodi v marginalizacijo in socialno izključenost; ker je bila glede na najnovejšo evropsko raziskavo o delovnih razmerah diskriminacija na podlagi starosti najpogostejša oblika diskriminacije na delovnem mestu; ker starejši opozarjajo tudi na druge oblike diskriminacije, kot so dostop do finančnih produktov in storitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje, usposabljanje in prosti čas[38]; ker je uspešen boj proti diskriminaciji na podlagi starosti in stereotipom o starosti, tudi na trgu dela, bistven za aktivno staranje, večjo solidarnost med generacijami in zanašanje na izkušnje starejših delavcev; ker je v zvezi s tem nujno okrepiti enak dostop do blaga in storitev;

BD. ker je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije aktivno staranje postopek optimizacije priložnosti za zdravje, vključenost in varnost, da se izboljša kakovost življenja ljudi med staranjem, kar jim omogoča, da skozi celo življenje izkoriščajo svoj potencial za dobro počutje in sodelujejo v družbi glede na svoje potrebe, želje in zmožnosti, pri čemer se jim zagotovijo ustrezna zaščita, varnost in oskrba, ko potrebujejo pomoč;

BE. ker EU in številne države članice aktivno sodelujejo pri razmisleku o novih pravnih instrumentih na mednarodni ravni za zaščito pravic starejših; ker bi bilo treba to mednarodno razmišljanje aktivno podpirati in spodbujati; ker Direktiva Sveta 2000/78/ES določa splošen okvir za enako obravnavo pri zaposlovanju in delu, vendar ne obravnava diskriminacije na drugih področjih družbenega življenja in večplastne diskriminacije;

BF. ker so starejši včasih žrtve nasilja, zlorabe in drugih zaskrbljujočih dejavnosti, na primer goljufij in nepoštenih poslovnih praks, odrekanja pravne sposobnosti ali drugih načinov za upravljanje lastnih zadev; ker potrebujemo več podatkov in raziskav o pojavu zlorabe starejših in njegovi razširjenosti ter načinih za njegovo preprečevanje; ker si je treba prizadevati za celovitejše podatke o slabem ravnanju s starejšimi;

BG. ker EU financira pilotne pobude, kot so EuROPEAN, MILCEA in WeDO, na področju preprečevanja kaznivih dejanj proti starejšim;

BH. ker starejše na podeželju ali oddaljenih območjih bolj ogrožajo starostna tveganja, na primer revščina, slabši dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev, manjša socialna podpora ali manj priložnosti za družabno interakcijo in slab dostop do javnega prevoza;

Zaposlovanje in aktivni starejši

BI. ker je bilo glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2012 60 % ljudi v EU proti dvigu zakonsko določene upokojitvene starosti, 61 % pa je menilo, da bi morali imeti možnost delati tudi po zakonsko določeni upokojitveni starosti; ker bi glede na svoje finančne potrebe skoraj polovica delavcev, starejših od 50 let, raje delala manj ur, precejšen delež upokojencev pa bi delal vsaj nekaj ur na teden[39]; ker je delo po upokojitveni starosti povezano s politikami na delovnem mestu, ki podpirajo zaposljivost in da delavci ostanejo zaposleni dlje, če to želijo; ker so stopnje zaposlovanja starejših brez zaposlitve izredno nizke in ker so starejši izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo postali dolgotrajno brezposelni; ker je stopnja revščine in socialne izključenosti oseb, starih med 55 in 64 let, višja od povprečja EU za vse starosti; ker je 56 % ljudi v EU zaskrbljenih, da njihovi dohodki na starost ne bodo zadostni[40]; ker se s starostjo zmanjšuje verjetnost, da bodo našli novo zaposlitev, kar kaže na strukturne ovire, tudi na diskriminacijo na podlagi spola[41]; ker podatki kažejo, da so upokojenci, ki so se odločili, da bodo še naprej delali, v povprečju bolj zadovoljni s svojim življenjem kot polno upokojeni[42]; ker občutek življenjskega smisla po 50. letu običajno upade, pri posameznikih, ki delajo tudi po upokojitvi ali ki so vključeni v varstvo otrok ali dolgotrajno oskrbo, pa ostane bistveno močnejši[43]; ker je boj proti brezposelnosti med starejšimi v EU še vedno zelo pomemben;

BJ. ker bi lahko z ustreznimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, kot je izboljšano zdravje in varnost pri delu, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, starosti primerno delovno okolje, nižje zahteve glede količine dela in neodvisnost pri delovnem času, mnoge starejše spodbudili, da ostanejo na trgu dela, če to želijo;

BK. ker je treba posebno pozornost nameniti potrebam delavcev na zelo fizično ali psihološko zahtevnih delovnih mestih; ker je to vprašanje mogoče obravnavati s strategijami za zdravje in varnost pri delu, politikami, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostopom do možnosti izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu ali zunaj njega, podporo medgeneracijskim izmenjavam na delovnem mestu in možnostjo postopne upokojitve, kar bo prineslo koristi posameznikom in družbi;

BL. ker lahko starejša EU z manjšo delovno silo obremeni javne proračune ter sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva; ker se ocenjuje, da bodo skupni stroški staranja[44] do leta 2070 znašali 26,7 % BDP[45]; ker je bilo v študiji o srebrnem gospodarstvu (starejši od 50 let), ki je bila leta 2018 opravljena za Komisijo, ocenjeno, da bo prispevek srebrnega gospodarstva EU k BDP do leta 2025 dosegel 6,4 bilijona EUR in 88 milijonov delovnih mest; ker bi to pomenilo 32 % BDP EU in 38 % vseh delovnih mest v EU[46];

BM. ker je za aktivno staranje bistveno, da bi delodajalce spodbujali h gledanju z vidika življenjskega cikla in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je starosti prijazno delovno okolje; ker je boj proti brezposelnosti med mladimi in starejšimi v številnih regijah še vedno osrednji izziv; ker se morajo EU in države članice še vedno ustrezno odzivati na izzive na trgu dela; ker je treba prilagoditi znanja in spretnosti starejših delavcev, ki so še posebej ogroženi zaradi gospodarskega prestrukturiranja, ter izvajati politike za podporo mobilnosti starejših na trgu dela, zlasti z vidika ponovne zaposlitve;

BN. ker delodajalci pogosto niso naklonjeni nudenju ustreznega usposabljanja za starejše delavce; ker vseživljenjsko učenje prispeva k aktivnemu staranju ter ljudem omogoča, da delajo in polno sodelujejo v družbi; ker je Parlament sprejel resolucijo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+;

BO. ker je zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, vključno z dostojnimi plačami, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja na vsej poklicni poti, osnovni pogoj za trajnostno delo ter dejavno in zdravo staranje po upokojitvi; ker to ne pomeni le, da je treba zmanjšati obseg tveganj pri delu, temveč da je treba tudi spodbujati in podpirati zdrave navade delavcev in obravnavati tveganja, kot so psihosocialna tveganja in tveganja za kostno-mišična obolenja; ker zdravje in uspešnost starejših delavcev nista odvisna od njihove starosti, temveč od več tesno povezanih dejavnikov, kot sta življenjski slog posameznika in izpostavljenost nevarnostim pri delu[47]; ker kakovostna, varna in zdrava delovna mesta niso pomembna le za dobro počutje delavcev, temveč tudi za konkurenčnost podjetij in trajnostnost sistemov socialnega varstva;

BP. ker se je zaradi učinka demografskih sprememb na trgu dela pokazalo, da je treba še izboljšati poslovno upravljanje in načine dela ter da imajo digitalne rešitve, kot je delo na daljavo, bistveno vlogo, zlasti med pandemijo covida-19, saj zagotavljajo številne možnosti za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, tudi tistih, ki so blizu upokojitvene starosti, ter bolj vključujoče delovno okolje, zlasti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za invalide;

BQ. ker so za regije z visoko stopnjo brezposelnosti značilne višje stopnje staranja in zmanjševanje števila prebivalstva;

BR. ker so zaposleni v starostni skupini od 55 do 64 let leta 2019 predstavljali 59,1 % delovne sile v EU[48]; ker je bila leta 2016 približno tretjina nosilcev družinskih kmetij stara 65 let ali več, večina (57 %) pa je bila stara vsaj 55 let ali več; ker je bil samo vsak deseti nosilec kmetije mlajši od 40 let;

Obravnavanje demografskih izzivov s podporo sredstev Unije

BS. ker bi se morali programi, projekti in ukrepi, ki spodbujajo strategije aktivnega staranja, odražati na vseh področjih politike in ker bi morale države članice za reševanje demografskih izzivov uporabiti vse razpoložljive instrumente EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in instrument za povezovanje Evrope; ker je s sredstvi EU lažje zagotavljati osnovno infrastrukturo;

BT. ker pobude, kot je nagrada za invalidom prijazno mesto (The Access City Award), dobro spodbujajo prilagajanje javnih prostorov potrebam starejših in oseb z zmanjšano mobilnostjo in pozitivno vplivajo na njihovo neodvisnost; ker takšne pobude izboljšujejo kakovost njihovega življenja, zagotavljajo njihovo socialno vključenost in enako uživanje temeljnih pravic, temveč, lahko pa tudi pozitivno vplivajo na gospodarstvo;

BU. ker se je število enočlanskih gospodinjstev od leta 2010 zvišalo za 19 %; ker je v EU leta 2019 40 % žensk, starejših od 65 let, živelo samih, kar je več kot dvakrat toliko kot moških, ki živijo sami[49]; ker so stanovanja za mlade, samske, starejše in invalide, kronično bolne ali ljudi s funkcionalnimi omejitvami v več državah članicah neustrezna zaradi težav z dostopnostjo, nizkimi standardi glede kakovosti ali visokimi stroški življenja in stanovanja; ker bi stanovanja morala biti cenovno sprejemljiva, dostopna, varna in udobna, kar je še zlasti pomembno za starejše; ker je manj verjetno, da bodo mnogi starejši obnovili svoje domove, če niso lastniki;

BV. ker so človekove pravice univerzalne, neodtujljive, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane ter pripadajo vsem ljudem in vsem generacijam brez diskriminacije na kateri koli podlagi; ker so starejši, vključno z invalidi, dragoceni za družbo, zato bi morali v polnem obsegu sodelovati v njej ter živeti dostojanstveno in čim bolj neodvisno; ker bi moralo okrevanje EU temeljiti na medgeneracijski solidarnosti, da bi vzpostavili pravičnejšo, bolj vključujočo in odpornejšo družbo, v kateri nihče ne bo zapostavljen;

BW. ker so vse države članice in EU podpisnice Konvencije Organizacije Združenih narodov o pravicah invalidov ter so zato pravno zavezane k zagotavljanju neodvisnosti posameznika, nediskriminacije, polnega in dejanskega sodelovanja v družbi ter enakih priložnosti in dostopnosti; ker je v Evropski uniji več kot 80 milijonov invalidov, od katerih jih je večina žensk in deklet, in ker se večina oblik invalidnosti razvije s starostjo; ker so starejši invalidi izpostavljeni večjemu tveganju revščine in diskriminacije[50]; ker je treba s politikami o staranju zagotoviti varstvo in socialno vključenost invalidov ter njihov dostop do trga dela in storitev; ker je mobilnost bistvena za spodbujanje neodvisnega življenja in samostojnosti; ker je zagotavljanje popolnoma dostopne prevozne verige od vrat do vrat ključnega pomena;

BX. ker so nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence, v vseh evropskih državah še vedno diagnosticirane v premajhnem obsegu; ker obstajajo jasni znaki, da se bo sedanje število 9 milijonov potrjenih primerov ljudi z demenco do leta 2050 podvojilo[51]; ker je v Evropski uniji glavni vzrok za odvisnost in invalidnost pri starejših demenca, za katero trenutno trpi približno 10 milijonov ljudi, njena razširjenost pa naj bi se do leta 2030 podvojila;

BY. ker je skupna kmetijska politika še vedno osrednji instrument za podporo podeželskemu gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest;

BZ. ker je naša prehranska varnost odvisna od uspešnega menjavanja generacij v kmetijstvu;

Ukrepanje proti diskriminaciji starejših

1. poudarja, da je mogoče spoštovanje starejših in preprečevanje njihove diskriminacije doseči le s politiko socialnega, kulturnega in ekonomskega vključevanja s poudarkom na zagotavljanju pravičnih pokojnin, ki omogočajo kakovostno življenje; zato poudarja, kako pomembni so javni sistemi socialne varnosti, ki so distribucijski in temeljijo na solidarnostnih prispevkih med generacijami ter vsem, ne glede na njihove lastne prispevke (kar je denimo še zlasti pomembno za ženske, ki so vedno delale kot oskrbovalke), zagotavljajo dostojno kakovost življenja brez revščine in socialne izključenosti;

2. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti vsem oblikam diskriminacije starejših, zlasti žensk, predvsem na področju zaposlovanja, dostopa do finančnih produktov in storitev, zdravstvenega varstva, nastanitve, spodbujanja samostojnosti, izobraževanja, usposabljanja in prostočasnih dejavnosti; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pozitivno dojemanje staranja v družbi in socialno vključenost starejših s spodbujanjem starosti prijaznega okolja v EU, v ta namen pa naj sprejmejo ustrezne ukrep ter podprejo izmenjavo dobrih praks na vseh ravneh upravljanja in okrepijo svojo podporo srebrnemu gospodarstvu v EU; poziva Komisijo, naj po dvajsetih letih sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom o izvajanju Direktive Sveta 2000/78/ES, da bi okrepili okvir o diskriminaciji na podlagi starosti pri zaposlovanju in delu;

3. obžaluje, da obstajajo razlike v pokojninah med spoloma, ter poziva države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za njihovo odpravo, vključno z odpravljanjem razlik med plačami moških in žensk ter povečevanjem stopnje zaposlenosti žensk z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, preprečevanjem prekarnega in neformalnega zaposlovanja ter zagotavljanjem minimalnega dohodka za vse;

4. poudarja, da podaljšanje zakonsko določene upokojitvene starosti ni ustrezno orodje za obravnavo in reševanje sedanje gospodarske in socialne krize, saj bi lahko vodilo v dodatno poslabšanje temeljnih pravic starejših delavcev;

5. poudarja, da je za povečanje priložnosti za ženske na podeželju bistveno, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru ohrani obstoječi temu namenjeni podprogram; poziva zlasti, naj se kmeticam zagotovi podpora z ukrepi za spodbujanje dostopa do zemljišč, podporo pri vzpostavljanju in zagotavljanjem ustrezne socialne varnosti;

6. poziva Komisijo in Svet, naj razglasita leto medgeneracijske solidarnosti IN aktivnega staranja, ki bo izhajalo iz ciljev in duha evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti in evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti 2012 ter jih dopolnjevalo, da bi izboljšali ozaveščenost o težavah, s katerimi se srečujejo starejši, in spodbujali strategije za njihovo ublažitev, pa tudi odpravili stereotipe in predsodke, okrepili medgeneracijske vezi ter se borili proti socialni izključenosti in obravnavali vprašanja spolnega zdravja; poudarja, da ta pobuda ni pomembna le zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi pandemije covida-19, ki je posebno hudo prizadela ranljive skupine prebivalstva, tudi starejše in osebe, ki zanje skrbijo; države članice tudi poziva, naj se pri reševanju demografskih izzivov posvetujejo z akademskimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe; Komisijo in Svet pa poziva, naj čim prej začneta izvajati sklepe Sveta o človekovih pravicah, udeležbi in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije, vključno z vzpostavitvijo platforme o participaciji in prostovoljstvu po koncu poklicno aktivnega življenja ter spodbujanjem medgeneracijskih izmenjav in vezi;

7. opozarja, da razlike v pokojninah med spoloma, ki so posledica razlik v plačah moških in žensk, znašajo 37 % in izhajajo iz neenakosti, ki se nakopičijo v celotnem delovnem življenju žensk, ter odsotnosti s trga dela, v katero so ženske prisiljene zaradi različnih oblik neenakosti in diskriminacije; poudarja, da je ta razkorak nujno treba obravnavati z vidika demografskih sprememb, saj bo še dolgo imel hude posledice za starejše ženske;

8. pozdravlja zeleno knjigo Komisije z dne 27. januarja 2021 o staranju: Spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami (COM(2021)0050); poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za demografske spremembe in medgeneracijsko solidarnost, pri čemer naj upošteva raznolikost in kompleksnost položaja posameznih starostnih skupin ter razlike v državah članicah; poudarja, da bi moral biti tak načrt socialno vključujoč in usmerjen v omogočanje dostojnega, aktivnega in zdravega staranja ter bi ga bilo treba razviti v skladu z desetletjem zdravega staranja Svetovne zdravstvene, pri čemer bi morali sodelovati predstavniki vseh generacij; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja posebno pozornost namenijo položaju starejših; ponovno poziva države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejmejo predlagano direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ki je ključna za preprečevanje vseh oblik diskriminacije na vseh področjih družbenega življenja in večplastne diskriminacije;

9. meni, da bo treba v dolgoročni viziji podeželskega okolja posebno pozornost nameniti programom aktivnega vključevanja starejših v dejavnosti skupnosti na podeželju;

10. poudarja, da je treba bolje raziskati in preprečiti nasilje nad starejšimi;

11. poziva Komisijo in države članice, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

Zdravstvena in dolgotrajna oskrba starejših

12. poudarja, da visoki stroški dolgotrajne oskrbe bolj prizadenejo starejše ženske, saj je njihova pričakovana življenjska doba daljša, njihovo zdravstveno stanje ob koncu življenja pa je slabše, zaradi česar bolj potrebujejo dolgotrajno oskrbo in pomoč; opozarja tudi, da delo neformalnih oskrbovalcev opravljajo večinoma ženske, zaradi česar imajo zlasti starejše ženske manj možnosti za dostop do trga dela in pridobitev pokojninskih pravic;

13. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo in sprejmejo enotno opredelitev odvisnosti od pomoči drugih, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebe neformalnih negovalcev; poudarja, da je treba za oblikovanje učinkovitega sistema oskrbe vzdrževanih oseb, zlasti starejših, sprejeti enotno opredelitev in sistem za ocenjevanje stopnje odvisnosti; poudarja, da je treba spodbujati strategije za zagotavljanje kakovostne individualne pomoči vzdrževanim osebam; poudarja, da bi bilo treba upoštevati posebne potrebe oseb z različnimi boleznimi, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca, od diagnoze do zdravljenja in dolgotrajne oskrbe;

14. poudarja, da so prožne oblike dela pomembne za omogočanje ženskam in moškim, da uskladijo poklicno in družinsko življenje, in da je treba izvesti kampanje ozaveščanja o enakopravni razdelitvi dela v gospodinjstvu, oskrbe in nege, več vlagati v infrastrukturo za oskrbo ter zagotoviti enakopraven, neprenosljiv in plačan materinski in očetovski dopust, da bi napredovali v smeri boljše razdelitve plačanega in neplačanega dela med spoloma;

15. poudarja, da se je treba boriti proti segmentaciji na trgu dela na podlagi spola, zlasti v visoko plačanih poklicih, usmerjenih v prihodnost, na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, IKT in digitalni sektorji; poudarja pomembnost izobraževanja na teh področjih v celotnem življenjskem obdobju, tudi za starejše ženske, da bi povečali njihovo nadaljnjo udeležbo na trgu dela;

16. poziva države članice, naj brez kakršne koli diskriminacije zagotovijo enak dostop do zdravstvenih storitev in storitev oskrbe, tudi na domu, ter dolgotrajne oskrbe in paliativne oskrbe v skupnosti ali na domu;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo in spodbujajo spolne in reproduktivne pravice ter zagotovijo splošen dostop do storitev in blaga za spolno in reproduktivno zdravje;

18. poudarja, da je izjemno pomembno v celoti zaščititi pravico starejših do oskrbe in podpore ter jim zagotoviti dostop do cenovno dostopne, kakovostne in celostne oskrbe in storitev podpore, prilagojenih posameznim potrebam, ter spodbujati dobro počutje, samostojnost, neodvisnost in vključevanje v skupnost brez kakršne koli oblike diskriminacije; poudarja, da je pri zagotavljanju cenovno ugodne in resnično dostopne oskrbe ključnega pomena ustrezno financiranje sistemov socialne zaščite;

19. poziva Komisijo, naj predlaga dogovor o oskrbi za Evropo in evropski program oskrbovalcev, ki bosta namenjena prehodu na gospodarstvo oskrbe, ki vključuje ustrezne naložbe in zakonodajo na ravni EU, in celovitemu pristopu k vsem potrebam po oskrbi in storitvam oskrbe s smernicami glede kakovosti oskrbe v celotnem življenjskem obdobju, vključno z oskrbo otrok, starejših in oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, da bi opredelili in priznali različne vrste neformalne oskrbe ter zagotovili med drugim finančno podporo oskrbovalcem, ustrezne dopuste in cenovno dostopne storitve;

20. poziva, naj se sprejmejo potrebni ukrepi za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopna oskrba in otroško varstvo, ustrezna dolžina starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in krajev dela tudi za moške; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca do leta 2030;

21. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za pristop „zdravje v vseh politikah“, v okviru katerega naj ocenijo učinek političnih odločitev na vseh zadevnih področjih na zdravje;

22. opozarja, da so za višjo rodnost potrebni dodatne zaposlitvene priložnosti, stabilna zaposlitev in stanovanja, dostojni delovni in življenjski pogoji, prožna ureditev dela, velikodušna podpora za družine in plačan starševski dopust za oba starša, kakovostno otroško varstvo od zgodnjih let in enakomerna razdelitev neplačanih obveznosti oskrbe in gospodinjskega dela med moškimi in ženskami; poudarja, da je glede na demografske spremembe in predvideno podaljšanje pričakovane življenjske dobe nujno zagotoviti polno udeležbo žensk na trgu dela brez prekinitev poklicne poti ali prehodov na delo s krajšim delovnim časom in začasno delo, saj se bo tako zmanjšalo tveganje revščine v starosti za ženske; zato poziva države članice, naj čim prej in v celoti prenesejo ter izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in naj presežejo minimalne standarde, ki jih določa ta direktiva;

23. poziva Komisijo in države članice, naj dodatno proučijo uporabo uporabniku prijazne, varne in dostopne podporne digitalne tehnologije, oskrbe in medicine na daljavo, zlasti v regijah, ki se srečujejo s težavo zmanjševanja števila prebivalstva, ter oddaljenih regijah; poudarja, da bi morala biti uporaba teh tehnologij povsem skladna z obstoječim okvirom varstva podatkov in vedno bi bilo treba ustrezno upoštevati etična vprašanja v zvezi z uporabo tehnologije na področju zdravja; spodbuja države članice, naj v bližini osnovnih šol in vrtcev ustanovijo centre za dnevno varstvo za starejše osebe, da bi spodbujali medgeneracijske vezi;

24. meni, da bi morala imeti vsaka oseba pravico do izbire kakovostnih storitev oskrbe, ki so primerne zanjo in njeno družino; meni, da bi bilo treba pri pristopu k razvoju oskrbe upoštevati vse kategorije uporabnikov in razlike med njimi ter zelo različne želje glede vrste oskrbe, ki jo potrebujejo; ugotavlja, da bi se morala oskrba razvijati tako, da bi se povečala stalnost oskrbe ter okrepili preventivno zdravstveno varstvo, rehabilitacija in neodvisno življenje;

25. poziva k oblikovanju regulativnega okvira, s katerim bi zagotovili kakovostne storitve oskrbe, oskrbo in medicino na daljavo, tako da bo delavcem v oskrbi zagotovil pravna jamstva in določil vse potrebne zahteve za usposabljanje, da bi vsem državljanom EU ne glede na starost in geografsko območje zagotovili oskrbo in primarno zdravstvo;

26. spodbuja države članice, naj podprejo prožne, ustrezne in prilagojene modele oskrbe, ter poudarja, da sta aktivno in zdravo staranje, dobro počutje ter zaposljivost starejših ljudi ključna za vzdržnost sistemov socialne zaščite in socialnega varstva; poziva države članice, naj podprejo razvoj starostnikom prijaznih rešitev za oskrbo na domu, v družini in skupnosti, tudi za osebe z demenco, naj razvijejo javno mrežo podpornih storitev in medicinske opreme, spodbujajo mobilnost, neodvisno življenje, socialno vključenost in samostojnost ter pobude civilne družbe in socialnega gospodarstva na tem področju;

27. poziva države članice, naj bolje priznavajo vrednost neformalne oskrbe, izboljšajo socialno zaščito in različne oblike podpore za neformalne negovalce, zagotovijo strokovno podporo, usposabljanje in vzajemno svetovanje za neformalne negovalce ter v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji uvedejo različne oblike občasne pomoči za družinske člane, ki skrbijo za starejše, zlasti tiste, ki potrebujejo začasno oskrbo in dnevno oskrbo, ter podporne storitve, vključno s prožnimi ureditvami dela; spodbuja države članice, naj oblikujejo ciljno usmerjene strategije za pomoč neuradnim negovalcem in priznajo njihov prispevek k oskrbi starejših ter predlagajo ustrezne storitve pomoči; poudarja, da bi morala biti odločitev za zagotavljanje neformalne oskrbe prostovoljna in da bi bilo treba spodbujati formalno oskrbo;

28. spodbuja države članice, naj razvijejo prostovoljno delo in pomoč za starejše, saj imata posebno vlogo v kriznih razmerah, kot se je pokazalo v pandemiji covida-19;

29. poziva države članice, naj se borijo proti revščini med ženskami, zlasti pozneje v življenju, saj to negativno vpliva na socialno varnost žensk in stopnjo BDP v EU, ter naj delavcem zagotovijo ustrezno socialno zaščito;

30. poziva države članice, naj zagotovijo dostop do storitev rehabilitacije in ponovnega vključevanja, da bi starejše delavce podprli pri ponovnem vključevanju na trg dela po prekinitvi poklicne poti iz zdravstvenih razlogov, če to želijo, saj je aktivno staranje ključnega pomena za zdravje;

31. poudarja, da je feminizacija revščine posledica različnih dejavnikov, kot so neenakost spolov pri poklicnem napredovanju, dejstvo, da so ženske pogosto zaposlene na podlagi nestandardnih pogodb, odsotnost socialne varnosti partnerjev, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, in revščina v gospodinjstvih mater samohranilk;

32. poudarja, da se je z izbruhom covida-19 izkazalo, kako pomembno je, da imajo države članice stabilne in vključujoče zdravstvene sisteme, ki so odporni na krize; poziva države članice, naj zagotovijo zadostno število strokovnjakov na področju zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter na celotnem ozemlju EU zagotovijo dostop do geriatrične medicine; poziva države članice, naj zaposlenim v zdravstvu in na področju oskrbe zagotovijo ustrezne delovne in zaposlitvene pogoje ter naj vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, da bi se zagotovila kakovost oskrbe; poziva k oblikovanju spodbud za opravljanje poklica oskrbovalca starejših oseb;

Socialna zaščita in socialno vključevanje

33. poziva države članice, naj starejšim zagotovijo dostojen življenjski standard, in jih v zvezi s tem poziva, naj delijo svojo dobro prakso, zlasti glede določitve najnižje pokojnine;

34. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo priporočila glede zmanjšanja tveganja revščine in socialne izključenosti starejših s posebnim poudarkom na razlikah v pokojninah med spoloma ter starejših, ki so invalidi, migranti, Romi, pripadniki etničnih, rasnih, jezikovnih ali spolnih manjšin ter drugih skupin, ki so nesorazmerno prizadete zaradi revščine in socialne izključenosti; spodbuja Odbor za socialno zaščito, naj več analiz nameni skupinam, ki se soočajo z visokimi stopnjami revščine in socialne izključenosti;

Aktivno staranje

35. poudarja, da sta ustvarjanje in izkoriščanje priložnosti starosti primernega vseživljenjskega učenja ključen in nepogrešljiv element za izboljšanje socialne in gospodarske trajnosti ter osebne dobrobiti; poziva države članice, naj vlagajo v znanja, spretnosti in izobraževanje ter razvijejo projekte formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter priložnosti za boljše vključevanje starejših, vključno s spletnim izobraževanjem, ne glede na to, ali so še vedno na trgu dela ali že upokojeni;

36.  v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti digitalna znanja in spretnosti starejših, da bodo lahko izkoristili spletno izobraževanje ter imeli boljši dostop do zdravstvenega varstva in drugih digitalnih storitev; poziva k dostopnim in cenovno ugodnim programom za digitalna znanja in spretnosti, ki bodo prilagojenim potrebam starejših; poziva Komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe, namenjene starejšim; Komisijo in države članice pa poziva, naj podprejo pobude za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, zlasti za ranljive skupine, da bi ljudje lažje našli kakovostno zaposlitev, pri čemer je treba upoštevati potrebe trga dela, odpraviti digitalno vrzel in zagotoviti, da se bodo lahko te osebe učinkovito prilagodile in izkoristile inovativne metode upravljanja, delovne metode ter digitalne rešitve, kot je delo na daljavo;

37. poziva države članice, naj sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus in Evropskega sklada za regionalni razvoj porabijo za zagotavljanje podpore pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanje zaposlitvenih priložnosti v regijah, ki se spopadajo s težavo odseljevanja prebivalcev, s posebnim poudarkom na krepitvi delovne aktivnosti žensk; poudarja pomen storitev svetovanja, vseživljenjskega učenja ter programov preusposabljanja in izpopolnjevanja delavcev vseh starosti;

38. poziva države članice in evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, naj zagotovijo izmenjavo praks s področja vključevanja starejših iskalcev zaposlitve na trg dela;

39. pozdravlja zavezo Komisije glede zagotavljanja dostojnih plač vsem delavcem bodisi v obliki zakonsko določenih minimalnih plač bodisi prek kolektivnih pogajanj;

40. poudarja, da bi bilo treba pri obravnavi demografskih sprememb uporabiti pristop, ki temelji na pravicah, ter spodbujati in zagotavljati enake priložnosti, dialog in solidarnost, ne pa tekmovalnosti med osebami različnih generacij;

41. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za ustrezno izvajanje direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter podprejo regionalne in lokalne pobude in projekte, namenjene vzpostavljanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem moških in žensk;

42. pozdravlja predlog Komisije za uvedbo programa za „digitalne prostovoljce“[52], ki bi mladim usposobljenim osebam in izkušenim starejšim državljanom omogočal, da svoje digitalno znanje in spretnosti delijo s tradicionalnimi podjetji; spodbuja države članice, naj razvijejo prostovoljstvo in mentorstvo, da bi zagotovili prenos znanja med generacijami ter tako ukrepali proti socialni izključenosti in omogočili izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj, spodbujajo izpopolnjevanje znanja mladih in starejših delavcev ter ohranjanje tradicionalnih obrti, ki so del evropske dediščine;

43. poziva Komisijo in države članice, naj premostijo digitalni razkorak in nadalje raziščejo možnosti za socialno vključevanje in vključevanje  starejših delovno sposobnih ljudi na trg dela, zlasti tistih, ki ne morejo z doma, z uporabo interneta in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bodo lahko na varen način uporabljali kulturne dobrine, zabavo, izobraževanje, komunikacijo, oskrbo in medicino na daljavo, ter z zagotavljanjem najvišje ravni varstva osebnih podatkov, pri čemer je treba priznavati pomen neposrednega osebnega stika ter dostojnega in človeškega pristopa; poziva zlasti k oblikovanju strategij za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, povezljivosti in dostopa do naprav na področju dolgotrajne oskrbe;

44. meni, da je boljša povezljivost in dostopnost storitev na podeželskih in oddaljenih območjih bistvena za reševanje problema upadanja prebivalstva v teh regijah ter socialne in digitalne izključenosti tamkajšnjega starejšega prebivalstva; zato poziva države članice, naj pripoznajo pomen podeželskih in oddaljenih območij v vsej njihovi raznolikosti ter naj jim pomagajo razviti ves potencial s spodbujanjem naložb v lokalno gospodarstvo, spodbujanjem podjetništva in izboljšanjem tamkajšnje infrastrukture;

45. poziva Komisijo, naj države članice podpre v boju proti revščini, ki prizadene zlasti matere samohranilke in se je zaradi krize še povečala, kar vodi v večjo socialno izključenost;

46. opozarja, da digitalne tehnologije, ki se stalno razvijajo, bistveno vplivajo na vsakdanje življenje, ter zato poudarja, da je treba v šolah, bolnišnicah in vseh drugih ustreznih zgradbah javnih služb zagotoviti hitro širokopasovno internetno povezavo ter ključno in sodobno tehnološko opremo, vključno z učinkovito e-upravo; meni, da so možnosti, ki jih ponuja vseživljenjsko učenje, skupaj z digitalizacijo, bistvene za zagotavljanje različnih priložnosti starajočemu se prebivalstvu na podeželju in oddaljenih območjih, vključno z dodatnim dohodkom; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo programe izobraževanja in usposabljanja, ki starajoče prebivalstvo podpirajo pri razvoju spretnosti in pridobitvi znanje na področjih, kot so e-trgovanje, spletno trženje ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imela vsa gospodinjstva dostop do širokopasovnega interneta in digitalne opreme, in naj pospešijo pridobivanje digitalnega znanja in spretnosti, zlasti med ranljivimi skupinami;

47. meni, da bi bilo treba pri zelenem in digitalnem prehodu EU dodobra izkoristiti potencial starajočih se podeželskih skupnosti; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno na podeželju zagotoviti dostop do širokopasovnega interneta in osnovnih storitev, uporabo e-znanj in novih pristopov k trajnostnemu razvoju, kot sta koncept pametnih vasi in prehod na trajnostni prehranski sistem;

48. poudarja, da je zaradi razvoja, digitalizacije in specializacije kmetijstva tako ljudem v tem sektorju kot tistim, ki vanj vstopajo, potrebna ustrezna raven digitalnega, tehničnega in gospodarskega usposabljanja, ter poziva k spodbujanju sistemov izmenjav, razprav, spletnega usposabljanja in e-učenja;

49. poziva države članice, naj upoštevajo posebne razmere starejših delavcev na trgu dela z ukrepi, kot so posameznikom prilagojena usposabljanja in optimiziran delovni čas;

50. poziva Komisijo, naj države članice podpre pri večjem črpanju sredstev iz strukturnih skladov za vlaganje v javno otroško varstvo ter oskrbo starejših in odvisnih oseb;

51. poziva države članice, naj podprejo delovanje in razvoj organizacij starejših oseb in drugih oblik družbenega udejstvovanja;

52. poziva Komisijo in Odbor za socialno zaščito, naj v naslednjem poročilu o ustreznosti pokojnin podrobneje obravnavata nestandardne razmere na trgu dela ter v celoti analizirata razlike v pokojninah med spoloma v vseh razsežnostih in vseh treh stebrih pokojninskih sistemov; nadalje poziva Komisijo, naj oceni ustreznost minimalnih pokojnin, ki so posebno pomembne za preprečevanje revščine v starosti;

53. poudarja, da bi lahko nastajajoče srebrno gospodarstvo postalo eno od glavnih gospodarskih gonil, zlasti na podeželju, ter v sektorjih zdravstva in dolgotrajne oskrbo ponudilo priložnosti učinkovitejše visokokakovostne oskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v evropskih in nacionalnih strategijah upoštevajo potencial srebrnega gospodarstva in naj ga bolj zavzeto spodbujajo, tudi v okviru turističnih in kulturnih izmenjav, usmerjenih v starejše prebivalstvo;

54. želi spomniti, da so najbolj oddaljene regije še posebej izpostavljene odseljevanju in da potrebujejo posebne ukrepe za ublažitev negativnih demografskih sprememb, s katerimi se pogosto spoprijemajo; poziva države članice, naj razpoložljive strukturne in investicijske sklade proaktivno uporabljajo za obravnavo izzivov, s katerimi se srečujejo te regije;

55. poziva Komisijo in države članice, naj vključijo organizacije, ki predstavljajo in ščitijo interese starejših, v odločitve, ki jih zadevajo;

56. poudarja, da lahko delo na daljavo kot eno od najboljših načinov za uporabo digitalnih tehnologij oddaljenim območjem ponudi številne priložnosti, in sicer prepreči izseljevanje prebivalstva s podeželskih in oddaljenih območij ter hkrati koristi lokalnim skupnostim in njihovemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj pripravi agendo EU za delo na daljavo z namenom razvoja zakonodajnega okvira, ki bi določal jasne minimalne standarde in pogoje za delo na daljavo po vsej EU;

57. poziva Komisijo in države članice, naj pravice starejših invalidov vključijo v vse politike in programe, povezane z invalidnostjo in staranjem, ter zagotovijo polno skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov;

Posebne politike in raziskave

58. poziva države članice, naj z uporabo sredstev EU in na podlagi zasebnih naložb v povezavi z nacionalnimi in lokalnimi naložbami zagotovijo ustrezna, varna in dostopna stanovanja ter stavbe prilagodijo potrebam starejših, ranljivih in prikrajšanih ljudi; poudarja, da bi morale biti stavbe ustrezno dostopne; poudarja, da je varno bivališče takšno, v katerem je čim bolj zmanjšana možnost nevarnosti oziroma je čim bolj olajšan odziv na nezgode; opozarja, da bi moralo biti zagotavljanje dostopnih stanovanj tesno povezano z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture;

59. poudarja, da imajo regionalni in lokalni organi bistveno vlogo pri učinkovitem in trajnostnem reševanju vse večjih demografskih težav na podeželskih in oddaljenih območjih;

60. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dobro prakso v zvezi z učinkovitimi politikami na področju staranja;

61. poziva države članice, naj spodbujajo pobude za krepitev medgeneracijskih odnosov in podpirajo starejše osebe, ki morajo iz zdravstvenih ali finančnih razlogov zapustiti svoje domove in poiskati cenovno dostopno stanovanje, prilagojeno njihovim potrebam;

62. poziva države članice, naj pri reformah pokojninskega sistema in prilagoditvah upokojitvene starosti upoštevajo razsežnost spola, in sicer razlike med delovnimi vzorci žensk in moških ter večje tveganje diskriminacije starejših žensk na trgu dela;

63. poziva države članice, naj preprečijo in odpravijo nasilje nad starejšimi ženskami v okviru svojega nacionalnega odziva na covid-19, tudi s telefonskimi številkami za pomoč in podpornimi storitvami, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti okolju bivalne oskrbe;

64. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo učinkovite programe za boj proti nasilju nad ženskami, ki vključujejo vidik starosti, da bi preprečile fizične, spolne, psihološke in ekonomske zlorabe, katerih žrtev so lahko starejši, in sicer večinoma ženske; predlaga izvedbo statističnih raziskav o povečanju nasilja nad starejšimi, da bi izpostavili ta resen problem, ki ga starejši običajno ne prijavijo, saj grdo ravnanje jemljejo kot sestavni del starosti in odvisnosti, ter da bi družba kot celota zlorabe starejših preprečevala učinkoviteje in bolj zavzeto;

65. poudarja, da lahko varovana in oskrbovana stanovanja prispevajo k vzpostavitvi deinstitucionalizirane oskrbe; poziva države članice, naj proučijo možnosti spodbujanja varovanih, oskrbovanih in medgeneracijskih stanovanjskih enot ter prilagoditve stanovanj na podlagi meril kakovosti;

66. spodbuja države članice, naj izvajajo informacijske in izobraževalne kampanje ter ukrepe, namenjene starejšim, na področju prometne varnosti, o vplivu telesnih sprememb in zmanjšanja psihomotoričnih spretnosti na sposobnosti starejših udeležencev v prometu, s čimer se bo izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu;

67. spodbuja države članice, naj iz Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada za pravični prehod povečajo porabo za usposabljanje in prekvalifikacijo starejših delavcev, pri čemer je treba spodbujati enak dostop do javnih storitev, s posebnim poudarkom na spodbujanju podjetij k zaposlovanju starejših delavcev ter prilagoditev infrastrukture, tudi transportne, in javnega prostora potrebam starejših; poziva države članice, naj z uporabo strukturnih skladov spodbujajo naložbe v javne storitve na podeželju, da bi privabile mlajše generacije in izboljšale dobrobit starejših, ki živijo na teh območjih; poziva k večji uporabi sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za boj proti izolaciji in socialni izključenosti starejših na podeželju in prikrajšanih območjih, s posebnim poudarkom na območjih, ki jim grozi odseljevanje; poziva države članice, naj pri tem izkoristijo možnosti, ki jih ponuja instrument Next Generation EU;

68. poudarja, kako pomembno je, da imamo na voljo ustrezne, zanesljive in primerljive podatke kot podlago za politike in ukrepe za reševanje demografskih izzivov; poziva Komisijo, naj revidira statistični okvir EU, tako da zviša zgornjo starostno mejo za zbiranje podatkov in zagotovi, da so v zbiranje podatkov vključene osebe, ki živijo v različnih ustanovah, ter da so podatki razčlenjeni po spolu in starosti, pri čemer je treba v celoti upoštevati standarde zasebnosti in temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov in okrepijo svojo podporo razvoju raziskav o zdravem staranju, boleznih, povezanih s starostjo, in življenjskih razmerah starejših;

69. pozdravlja akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic in poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju načel iz stebra; poziva Komisijo, naj razmisli o financiranju te pobude v okviru programa EU za pravice, enakost in državljanstvo, da bi izboljšali in okrepili zastopanost starejših v zakonodajnem postopku EU ter upoštevali obstoječi evropski mladinski parlament;

70. poziva Komisijo in države članice, naj svoje ukrepe osredotočijo na podaljšanje zdravega življenja starejših; v zvezi s tem poudarja, da so pomembni programi za vseživljenjsko spodbujanje zdravja in izobraževanje, preprečevanje bolezni in redne preglede in da je treba sprejeti nove pobude, denimo za izboljšanje politike preprečevanja bolezni in sprejetje učinkovitejših zdravstvenovarstvenih programov, da bi spodbudili proces zdravega staranja; poziva Komisijo in države članice, naj se dejavno vključijo v desetletje zdravega staranja SZO in pripravijo načrte za zdravo staranje v EU, ki bodo vključevali dostop do zdravstvenih storitev in oskrbe, pa tudi strategije za promocijo zdravja in preprečevanja bolezni; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa pripravi ambiciozno raziskovalno agendo na področju telesnega in duševnega zdravja; spodbuja države članice, naj v ta namen po možnosti uporabijo sredstva iz večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU;

71. poziva države članice, naj spodbujajo medgeneracijsko izmenjavo, denimo s spodbujanjem prostovoljnega dela mladih za starejše, ter spodbujajo in financirajo medgeneracijske centre, ki imajo lahko bistveno vlogo v boju proti diskriminaciji na podlagi starosti in za zagotavljanje socialne vključenosti starejših; spodbuja države članice, naj ustanovijo centre za oskrbo v skupnosti, zagotovijo priložnosti za prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje, namenjene starejšim, v bližini šol in vrtcev, ter si prizadevajo za krepitev medgeneracijskih vezi s spodbujanjem izmenjav med tem storitvami; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo programe, projekte in ukrepe, ki krepijo socialno, kulturno in politično sodelovanje starejših oseb;

72. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vključujoč trg dela in družbe, ki omogočajo enakopravno udeležbo in izkoriščajo znanja in spretnosti ter talente vseh; poziva države članice, naj razvijejo strategije za zaposljivost in načrtovanje poklicnih poti, da bi se pripravile na starajočo se delovno silo in trge dela, ki zaradi pogostih in velikih sprememb postajajo vse bolj nestanovitni; poudarja, da bi bilo treba v teh strategijah spodbujati izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje oseb vseh starosti, zdrava delovna mesta, ki so razumno prilagojena zaposlenim z zdravstvenimi težavami ali invalidom, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter medgeneracijske izmenjave na delovnem mestu; nadalje poziva platformo EU za listine o raznolikosti, naj več pozornosti nameni spodbujanju raznolikosti na delovnih mestih z vidika starosti, spretnosti in invalidnosti; poziva Evropsko komisijo, naj v novi okvirni strategiji za zdravje in varnost pri delu izpostavi psiho-socialna in fizična tveganja ter tveganja, povezana s starostjo, za ženske in moške; poudarja, da sta zdravje in varnost pri delu ključnega pomena;

73. poziva Komisijo in države članice, naj osebam v starosti 60 let in več, zlasti ženskam, olajšajo dostop do dela, če to želijo, saj lahko na ta način zaslužijo dodatni dohodek, in naj uvedejo poklicne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom z nizkim tveganjem za starejše, ko so še vedno zdravi in lahko prevzamejo odgovornost; poudarja pomen ustvarjanja priložnosti plačanega dela za osebe, ki so že dosegle zakonsko določeno upokojitveno starost in želijo ostati ali postati aktivne, ne zgolj zaradi dodatnega dohodka, temveč tudi z namenom preprečevanja socialne izključenosti; spodbuja tudi pobude prostovoljstva in mentorstva, namenjene okrepitvi medgeneracijskega prenosa znanja; poudarja, ta takšni ukrepi in dejavnosti ne smejo škoditi mladim iskalcem zaposlitve ali dolgotrajno brezposelnim;

74. poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU o oskrbovalcih; poudarja, da so naložbe v storitve oskrbe ključne, saj se bodo tako povečale stopnje zaposlenosti žensk, zagotovile priložnosti za zaposlitev v formalnem gospodarstvu za oskrbovalce, ki so pred tem svoje delo opravljali neformalno, in izboljšala usklajenost poklicnega in zasebnega življenja žensk, pa tudi izboljšali življenjski pogoji starejših z naložbami v ustanove za dolgotrajno oskrbo, ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja in boj proti izoliranosti, ukrepi za boj proti nasilju nad starejšimi ženskami ter vlaganjem v zdravje in izobraževanje ljudi, da bi v starosti ostali aktivni in zdravi; poziva države članice, naj sprejmejo niz kazalnikov glede dostopnosti in vzdržnosti sistemov oskrbe starejših ter skupni okvir kakovosti za storitve oskrbe starejših; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da oskrba starejših ostane v nacionalni pristojnosti;

75. poziva države članice, naj starejšim namenijo več pozornosti, saj so posebej ranljivi za virusne okužbe, vključno s covidom-19; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti izolaciji, zanemarjanju in socialni izključenosti starejših med pandemijo covida-19, tako da spodbujajo kampanje za ozaveščanje, izvajajo raziskave, spodbujajo izmenjavo mnenj ter združujejo uporabo sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov EU; države članice tudi poziva, naj zagotovijo uveljavljanje pravic pacientov v čezmejnem zdravstvu ter razpoložljivost in dostopnost varnih in cenovno dostopnih zdravil; poudarja, da je pandemija covida-19 pokazala, da mora EU izkazati večjo solidarnost; poziva Komisijo, naj pripravi in sprejme listino EU o pravicah starejših na podlagi člena 25 Listine EU o temeljnih pravicah;

76. se strinja, da lahko kohezijska politika in skupna kmetijska politika pomembno prispevata k spodbujanju in krepitvi zaposljivosti in vključevanja žensk na podeželju in oddaljenih območjih, ki se spoprijemajo z demografsko problematiko; poziva države članice, naj v ta namen bolje izrabijo ustrezna sredstva;

77. poziva države članice naj uporabijo sredstva pobude REACT-EU za obravnavanje demografskih sprememb[53];

78. poudarja, da bi lahko nove tehnologije in inovativne metode koristile pri nižanju stroškov storitev splošnega interesa, hkrati pa ohranile življenjski standard in kakovosti storitev na oddaljenih in redko poseljenih območjih; spodbuja države članice ter ustrezne regionalne in lokalne organe, naj vlagajo v nekonvencionalne in inovativne ukrepe za zagotavljanje osnovnih storitev prebivalstvu ter vzpostavitev ustreznega okolja, ki bi privabljalo ljudi, kar bi obrnilo trend odseljevanja;

79. poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo primerov dobre prakse s področja oblikovanja ustreznih demografskih politik in pobud za izkoriščanje priložnosti in obravnavo izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva v EU;

80. želi opozoriti na posebno naravo družinskega kmetovanja, ki združuje kmetijsko dejavnost in družinsko življenje s starejšimi kmeti, ki ostanejo aktivni tudi potem, ko so dosegli upokojitveno starost;

81. se zaveda velikega potenciala starejših, na primer kmetov, da postanejo gonilna sila živahnega srebrnega gospodarstva na podeželju, ki bo temeljilo na socialnih inovacijah, vključujočih podeželskih skupnostih in bolj zdravem življenjskem okolju; poziva Komisijo, naj ta potencial skrbno preuči, ko bo oblikovala dolgoročno vizijo za podeželska območja in aktivno staranje;

82. poziva javne institucije, naj spodbujajo oblikovanje posebnega zaščitnega sistema, v katerem se bo upoštevala posebna narava brezposelnosti kmetijskih delavcev, saj je sezonsko delo zelo začasne narave; opozarja, da bi se s tem povečala zaščita zaposlenih v kmetijstvu;

83. opozarja, da je v kmetijstvu problematika staranja delovne sile in pomanjkanja generacijske prenove bolj pereča kot v drugih sektorjih; meni, da je treba ustvariti nove poklice ter s tem omogočiti menjavo generacij ter zagotoviti privlačnost, tudi finančno, poklicev v kmetijskem sektorju;

84. je seznanjen, da samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji vodijo kmetje, mlajši od 40 let[54]; poziva države članice, naj odpravijo vse ovire, ki mladim kmetom onemogočajo vstop v kmetijski sektor, vključno s težavnim dostopom do zemljišč; poleg tega jih poziva, naj spodbujajo nove načine sodelovanja med generacijami, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje, dolgoročni zakup in druge ureditve, s katerimi bi lahko odpravile pomanjkanje zemljišč in spodbudile mlade, da postanejo kmetje;

85. poudarja, da obstajajo nekatere ovire za zamenjavo generacij v kmetijstvu, ki so povezane z dostopom do zemljišč in prenosom kmetij iz generacije v generacijo; opozarja, da starejši kmetje, ki jih po upokojitvi na podeželju ogrožajo tveganje nizke pokojnine, izpada dohodka (vključno s plačili iz skupne kmetijske politike) in socialne izključenosti, zato običajno ostanejo aktivni in svoje kmetije obdržijo dlje; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni prilagojeni instrumenti politike za zagotavljanje nemotenega prehoda kmetij in aktivnega staranja starejših kmetov v podeželskih skupnostih;

86. želi opozoriti, da nacionalni pokojninski sistemi v številnih državah članicah upokojenim kmetom ne zagotavljajo zadostnega dohodka; obžaluje, da je pogosto edini način za reševanje teh razmer podaljšanje kmetijske dejavnosti še po zakonsko določeni upokojitveni starosti, kar pa upočasnjuje zamenjavo generacij; poudarja, da podpora iz skupne kmetijske politike ni namenjena temu, da bi nadomeščala pokojninski sistem;

87. opozarja na vse večjo potrebo po visokokvalificiranih mladih strokovnjakih v kmetijstvu, zlasti v nekaterih regijah, in opozarja, da je treba sprejeti čim več ukrepov, s katerimi bi mlade spodbudili k študiju kmetijskih strok ter olajšali prenos znanja s starejših na mlajše generacije;

88. meni, da so kmetijska partnerstva med starejšo in mlajšo generacijo ključna za poglobitev medgeneracijske solidarnosti, prenosa znanja in vzajemnega učenja, kar je v kmetijstvu zlasti pomembno za uvajanje novih tehnologij in digitalnih spretnosti;

89. meni, da družinski delavci še vedno predstavljajo večino kmetijske delovne sile v Evropi, vendar ugotavlja, da ta oblika dela že leta stalno upada in da se pričakuje, da bo v prihodnosti še naprej upadala; poudarja, da bo neizbežno odseljevanje prebivalcev s podeželja v nekaterih območjih EU povzročilo, da se bo podeželje soočalo z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi težavami, ki zahtevajo bolj ambiciozne in usklajene politike;

90. poudarja, da je treba podpirati raznolikost podeželskih območij in spodbujati naložbe v projekte, ki podpirajo lokalno gospodarstvo, vključno z boljšo prometno dostopnostjo in digitalno povezljivostjo; meni, da je pomembno upoštevati, da se z ohranjanjem zaposlitev v kmetijstvu neposredno ohranjajo podeželska gospodarstva; poleg tega meni, da ne bi smeli podcenjevati izzivov, s katerimi se soočajo kmetje pri razumevanju vloge in uporabi sodobne tehnologije in inovacij v kmetijstvu; zato poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, svetovanja in izmenjave znanj, tako v okviru skupne kmetijske politike kot zunaj nje.

91. meni, da bi bilo treba ženskam olajšati dostop do ustreznih javnih storitev ter s tem boljši dostop do zaposlitve v kmetijstvu;

92. se zaveda, da je staranje prebivalstva, zlasti na kmetijskih in podeželskih območjih, neizogiben trend, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik; meni, da je treba pri problematiki staranja prebivalstva uporabiti večrazsežnostni pristop, in poudarja, da je treba spodbujati širše dopolnjevanje in sinergijo med področji politike in podpornimi instrumenti; opozarja, da so za zagotavljanje starosti prijaznega okolja za starejše bistveni ustrezni viri in storitve;

93. poudarja, da so neenakosti pri dostopu do zemljišč, neposrednih plačilih in podpori, tako med državami EU kot znotraj njih, eno od vprašanj, ki jih je treba urediti, da bi ustavili upadanje prebivalstva v regijah, starejše, ki so dosegli upokojitveno starost, spodbudili k izstopu iz kmetijstva, mlade pa k temu, da bi začeli kmetovati;

94. poziva države članice, naj pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevajo delež starejšega prebivalstva (nad 65 let) na podeželju in preučijo možnost uvedbe ukrepov, ki bi lahko zajemali starejše prebivalce podeželskih območij, na primer s prožnejšim pristopom k potrebam dejanskih in aktivnih udeležencev v tej starostni skupini v gospodarskem življenju posameznih regij;

95. poudarja, da se je treba zaradi razmer, ki so posledica pandemije covida-19, zavezati k živemu in dinamičnemu podeželju, odpraviti birokracijo ter vlagati v infrastrukturo in kakovostne storitve na podeželju, da bi omejili proces staranja v kmetijstvu in spodbudili vodilno vlogo žensk;

96. poudarja, da je učinkovit sistem mobilnosti eden od osnovnih pogojev za regionalni gospodarski razvoj, teritorialno kohezijo in razvoj regionalnega potenciala; opozarja, da je zato je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje prometnih povezav, s katerimi bi lahko starejše generacije spodbudili, da bi dlje ostale v kmetijstvu, mlade iz regionalnih središč pa pritegnili k delu na podeželju;

97. poudarja vlogo in pomen skupne kmetijske politike pri spodbujanju menjave generacij v kmetijskem sektorju; poziva države članice, naj v svojih strateških načrtih podprejo ukrepe za povečanje števila mladih kmetov in spodbujajo skladnost z drugimi instrumenti, ki so na voljo na nacionalni ravni in na ravni EU;

98. poudarja, da imajo skupnostne pobude za lokalni razvoj osrednjo vlogo pri obnavljanju in ohranjanju živahnega in cvetočega lokalnega podeželskega gospodarstva ter da je treba ohraniti zadostno raven financiranja za program LEADER; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo njegove zmogljivosti;

99. opozarja, kako pomembne so storitve nevladnih organizacij, zlasti za starejše; poziva, naj se okrepi financiranje za dejavnosti nevladnih organizacij v regijah;

°

° °

100. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Staranje prebivalstva je dandanes eden najpomembnejših izzivov, s katerimi se spoprijema Evropska unija.

Daljša pričakovana življenjska doba, nižja rodnost, vse večja urbanizacija in krčenje delovno zmožnih skupin prebivalstva so poglavitne spremembe, zaradi katerih se svetovni delež Evropejcev zmanjšuje (po ocenah nas bo do leta 2070 manj kot 4 % svetovnega prebivalstva). Demografske spremembe povečujejo tudi razlike med regijami in povzročajo odseljevanje z nekaterih območij Unije, zlasti s podeželja.

 

Pandemija koronavirusa je še poglobila težave, ki zahtevajo našo posebno pozornost, in pokazala, da je treba pri ukrepanju EU upoštevati posebno strategijo za starejše. Poudariti je treba vlogo starejših v naši družbi, poskrbeti za ustrezno oskrbo, se bojevati proti osamljenosti starejših ter izkoristiti njihovo veliko znanje in izkušnje. Zato v tem poročilu namenjamo veliko pozornosti solidarnosti med generacijami in podpori za pobude srebrnega gospodarstva, mentorstva in za ukrepe za mobilizacijo starejših.

 

Odločno bi bilo treba nasprotovati tudi vsem oblikam diskriminacije, kriminala in izključenosti, ki jih doživljajo starejši. Že več let se govori o nastrojenosti proti starejšim (ang. ageism), na primer o diskriminaciji starejših na trgu dela, ki se je po koronavirusu pokazala še v drugačni luči. Covid-19 je namreč razkril, da tej starostni skupini izrazito grozi digitalna izključenost ali diskriminacija, in sicer pri dostopanju do zdravstvenih storitev.

 

V poročilu pozivamo, naj se uvede leto dostojnega staranja, s katerim bi lahko okrepili medgeneracijske odnose in se bojevali proti osamljenosti v starosti. Pri tem se sklicujemo na pobudo iz leta 2012, ko je EU prvič poskušala rešiti problem staranja družbe. Številne tedaj določene naloge so še vedno aktualne, pandemija pa je EU prinesla dodatne izzive na tem področju, zato pozivamo k oživitvi te pobude.

 

Skrb za starejše ostaja eden največjih izzivov, zato v poročilu opozarjamo na kompleksnost te problematike, začenši z različnimi potrebami starejših prek usklajene opredelitve odvisnosti, oskrbe na daljavo in telemedicine pa do zagotovitve, da bo v geriatriji sodelovalo čim več zdravstvenih poklicev in da bo tistim, ki skrbijo za starejše, omogočena podpora.

 

Demografske spremembe se bodo nadaljevale, zato je pomembno poskrbeti, da bodo javni prostori ustrezali potrebam starajočih se generacij. EU bi morala države članice spodbujati k večji uporabi sredstev Unije, na primer iz Evropskega socialnega sklada plus ali Evropskega sklada regionalni razvoj, da bodo lahko infrastrukturo in javne prostore prilagodile potrebam starejših.

 

V poročilu so opisani tudi konkretni ukrepi za medgeneracijsko solidarnost, ki je ena od temeljnih vrednot EU. Poleg promoviranja mentorstva ali prostovoljstva bi bilo koristno spodbuditi države članice k postavljanju dnevnih centrov v bližini šol in vrtcev, ki bodo pomagali tkati vezi med generacijami in odpravljati osamljenost na stara leta.

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (28.10.2020)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o starem kontinentu, ki se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020

(2020/2008(INI))

Pripravljavec mnenja: Luke Ming Flanagan

 

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker naj bi se koeficient starostne odvisnosti starejših (ljudje, stari 65 let ali več, v primerjavi s starostno skupino 15–64 let) v EU kot celoti v naslednjih desetletjih znatno povečal; ker se je leta 2019[55] povečal na 31,4 %, do leta 2050[56] pa naj bi se povečal na 52 % in leta 2070 dosegel 51,2 %;

B. ker demografski razvoj v zvezi s staranjem prebivalstva v evropskih regijah različno vpliva na podeželska in oddaljena območja; ker se tudi na teh območjih zmanjšuje število prebivalcev; ker lahko krčenje prebivalstva negativno vpliva na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU;

C. ker lahko starejše prebivalstvo zagotavlja znanje o lokalnih tradicijah, hrani in življenjskih navadah na podeželju, ki se lahko uporabi za razvoj lokalnega turizma in podjetništva;

D. ker je staranje evropskega prebivalstva demografski pojav, pri katerem se zmanjšujeta rodnost in smrtnost ter podaljšuje pričakovana življenjska doba evropskega prebivalstva;

E. ker se demografske spremembe med državami članicami in njihovimi regijami močno razlikujejo, a so podeželska in prikrajšana območja najbolj dovzetna za upadanje in staranje prebivalstva;

F. ker so zaposleni delavci v starostni skupini od 55 do 64 let leta 2019[57] predstavljali 59,1 % delovne sile v EU; ker je bila leta 2016 približno tretjina nosilcev družinskih kmetij stara 65 let ali več, večina (57 %) pa je bila stara vsaj 55 let ali več; ker je bil samo vsak deseti nosilec kmetije mlajši od 40 let;

G. ker demografske razmere močno vplivajo na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU; ker je pomembno, da EU demografsko problematiko vključi v vse svoje politike;

H. ker zaskrbljujoči demografski trendi na podeželju EU še poglabljajo socialno-ekonomski razkorak in povečujejo tveganje revščine in socialne izključenosti;

I. ker naj bi prihodnja zelena knjiga o staranju in dolgoročni viziji za podeželje začrtala strategijo EU, s katero naj bi se spoprijeli z vplivom demografskih sprememb na socialno in ekonomsko tkivo naše družbe;

J. ker je zamenjava generacij eden od izrecnih ciljev skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020; ker sta prenos znanja in medgeneracijsko učenje bistvena za povečanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, s čimer bi premostili generacijsko vrzel;

K. ker trenutni položaj starejših na trgu dela in širše v družbi kaže, da so potrebne obsežne in odločne naložbe na področjih, kot so enake možnosti, vseživljenjsko učenje, pomoč pri zaposlovanju in zdravstvena oskrba, da bi ublažili vse večje gospodarske in socialne neenakosti v EU;

L. ker starejše na podeželju ali oddaljenih območjih bolj ogrožajo starostna tveganja, na primer revščina, slabši dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev, manjša socialna podpora ali manj priložnosti za družabno interakcijo in slab dostop do javnega prevoza;

M. ker se demografske razlike v posameznih regijah Evropske unije bistveno razlikujejo, pri čemer so pogosto mesta prenaseljena, podeželje pa ljudje množično zapuščajo;

N. ker na podeželju in v obrobnih regijah prihaja do velikih demografskih sprememb, ki lahko privedejo do osamitve starejših na teh območjih;

O. ker so bili leta 2018 v kar 42 % nesreč na delovnem mestu v EU udeleženi delavci, starejši od 45 let; ker je zato treba pri varnosti na delovnem mestu upoštevati vpliv staranja na delovno silo;

P. ker se sestava prebivalstva in demografski razvoj v posameznih državah članicah močno razlikujeta;

Q. ker je naša prehranska varnost odvisna od uspešnega menjavanja generacij v kmetijstvu;

R. ker je skupna kmetijska politika še vedno osrednji instrument za podporo podeželskemu gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest;

S. ker bi morali z evropskim zelenim dogovorom čim bolje izkoristiti potencial starejših generacij za usmeritev k zelenemu in digitalnemu prehodu;

T. ker je pandemija covida-19 povečala ranljivost ter digitalno in socialno izključenost starejših na podeželju;

1. meni, da je ustvarjanje priložnosti za medgeneracijski dialog pomembno za obogatitev družbenega življenja starejših na podeželju, preprečevanje tveganja družbene osamitve in hkrati v pomoč mlajšim generacijam, saj lahko starejši posredujejo znanje o preteklosti in tradicionalnih praksah, kar lahko prispeva k ohranjanju kulture in dediščine, pa tudi k bolj povezani družbi;

2. želi opozoriti na posebno naravo družinskega kmetovanja, ki združuje kmetijsko dejavnost in družinsko življenje s starejšimi kmeti, ki ostanejo aktivni tudi potem, ko so dosegli upokojitveno starost;

3. meni, da si bodo morali socialni partnerji ter evropske in nacionalne institucije trajno prizadevati za ustvarjanje resnično pozitivne kulture aktivnega staranja in nediskriminatornega zaposlovanja; poudarja, da so potrebni ukrepi za vključevanje starejših v razvoj lokalnega gospodarstva, pri čemer je treba zagotoviti dostop do javnih storitev, s katerimi bi se izboljšala kakovost njihovega življenja;

4. meni, da je treba poiskati nov pristop k mentorstvu in partnerstvu, da bi ustavili beg možganov, saj se napredna znanja in spretnosti vse bolj koncentrirajo v starejšem segmentu delovne sile;

5. se zaveda velikega potenciala starejših, na primer kmetov, da postanejo gonilna sila živahnega srebrnega gospodarstva na podeželju, ki bo temeljilo na socialnih inovacijah, vključujočih podeželskih skupnostih in bolj zdravem življenjskem okolju; poziva Komisijo, naj ta potencial skrbno preuči, ko bo oblikovala dolgoročno vizijo za podeželska območja in aktivno staranje;

6. poziva javne institucije, naj spodbujajo oblikovanje posebnega zaščitnega sistema, v katerem se bo upoštevala posebna narava brezposelnosti kmetijskih delavcev, saj je sezonsko delo zelo začasne narave; opozarja, da bi se s tem povečala zaščita zaposlenih v kmetijstvu;

7. opozarja, da sta v kmetijstvu vse starejša delovna sila in nemenjavanje generacij bolj pereče vprašanje kot v drugih sektorjih; meni, da je treba ustvariti nove poklice ter s tem omogočiti menjavo generacij ter zagotoviti privlačnost, tudi finančno, poklicev v kmetijskem sektorju;

8. je seznanjen, da samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji vodijo kmetje, mlajši od 40 let[58]; poziva države članice, naj odpravijo vse ovire, ki mladim kmetom onemogočajo vstop v kmetijski sektor, vključno s težavnim dostopom do zemljišč; poleg tega jih poziva, naj spodbujajo nove načine sodelovanja med generacijami, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje, dolgoročni zakup in druge ureditve, s katerimi bi lahko odpravile pomanjkanje zemljišč in spodbudile mlade, da postanejo kmetje;

9. poudarja, da obstajajo nekatere ovire za zamenjavo generacij v kmetijstvu, ki so povezane z dostopom do zemljišč in prenosom kmetij iz generacije v generacijo; opozarja, da starejši kmetje, ki jih po upokojitvi na podeželju ogrožajo tveganje nizke pokojnine, izpada dohodka (vključno s plačili iz skupne kmetijske politike) in socialne izključenosti, zato običajno ostanejo aktivni in svoje kmetije obdržijo dlje; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni prilagojeni instrumenti politike za zagotavljanje nemotenega prehoda kmetij in aktivnega staranja starejših kmetov v podeželskih skupnostih;

10. želi opozoriti, da nacionalni pokojninski sistemi v številnih državah članicah upokojenim kmetom ne zagotavljajo zadostnega dohodka; obžaluje, da je pogosto edini način za reševanje teh razmer podaljšanje kmetijske dejavnosti še po zakonsko določeni upokojitveni starosti, kar pa upočasnjuje zamenjavo generacij; poudarja, da podpora iz skupne kmetijske politike ni namenjena temu, da bi nadomeščala pokojninski sistem;

11. opozarja na vse večjo potrebo po visokokvalificiranih mladih strokovnjakih v kmetijstvu, zlasti v nekaterih regijah, in opozarja, da je treba sprejeti čim več ukrepov, s katerimi bi mlade spodbudili k študiju kmetijskih strok ter olajšali prenos znanja s starejših na mlajše generacije;

12. meni, da bo treba v prihodnji zeleni knjigi o staranju in dolgoročni viziji za podeželje posebno pozornost nameniti programom dejavnega vključevanja starejših v podeželske skupnosti;

13. meni, da so kmetijska partnerstva med starejšo in mlajšo generacijo ključna za poglobitev medgeneracijske solidarnosti, prenosa znanja in vzajemnega učenja, kar je v kmetijstvu zlasti pomembno za uvajanje novih tehnologij in digitalnih spretnosti;

14. meni, da družinski delavci še vedno predstavljajo večino kmetijske delovne sile v Evropi, vendar ugotavlja, da ta oblika dela že leta stalno upada in da se pričakuje, da bo v prihodnosti še naprej upadala; poudarja, da bo neizbežno odseljevanje prebivalcev s podeželja v nekaterih območjih Unije povzročilo, da se bo podeželje soočalo z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi težavami, ki zahtevajo bolj ambiciozne in usklajene politike;

15. želi spomniti, da so starejši na oddaljenih in gorskih območjih in podeželju bolj dovzetni za digitalno in socialno izključenost, kar je pandemija covida-19 še poslabšala;

16. poziva Komisijo in države članice, naj se skrbno usmerijo v sveženj za oživitev nove generacije EU, da bi pomagale ublažiti negativni učinek covida-19 na starejšo generacijo;

17. poudarja, da je treba podpirati raznolikost podeželskih območij in spodbujati naložbe v projekte, ki podpirajo lokalno gospodarstvo, vključno z boljšo prometno dostopnostjo in digitalno povezljivostjo; meni, da je pomembno upoštevati, da se z ohranjanjem zaposlitev v kmetijstvu neposredno ohranjajo podeželska gospodarstva; poleg tega meni, da ne bi smeli podcenjevati izzivov, s katerimi se soočajo kmetje pri razumevanju vloge in uporabi sodobne tehnologije in inovacij v kmetijstvu; zato poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, svetovanja in izmenjave znanj, tako v okviru skupne kmetijske politike kot zunaj nje.

18. meni, da bi bilo treba ženskam olajšati dostop do ustreznih javnih storitev ter s tem boljši dostop do zaposlitve v kmetijstvu;

19. se zaveda, da je staranje prebivalstva, zlasti na kmetijskih in podeželskih območjih, neizogiben trend, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik; meni, da je treba pri problematiki staranja prebivalstva uporabiti večrazsežnostni pristop, in poudarja, da je treba spodbujati širše dopolnjevanje in sinergijo med področji politike in podpornimi instrumenti; opozarja, da so za zagotavljanje starosti prijaznega okolja za starejše bistveni ustrezni viri in storitve;

20. poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj preučijo možnost uvedbe ali podpiranja programov za ohranjanje znanja starejših lokalnih prebivalcev, da bi dokumentirali in beležili nesnovno kulturno dediščino lokalne hrane, receptov, proizvodov in drugih običajev, ki se lahko uporabijo za razvoj in ohranjanje lokalnega preživetja, blaga ali turizma;

21. meni, da bi bilo treba pri zelenem in digitalnem prehodu EU dodobra izkoristiti potencial starajočih se podeželskih skupnosti; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno na podeželju zagotoviti dostop do širokopasovnega interneta in osnovnih storitev, uporabo e-znanj in novih pristopov k trajnostnemu razvoju, kot sta koncept pametnih vasi in prehod na trajnostni prehranski sistem;

22. se zaveda, da bi lahko kohezijska politika in skupna kmetijska politika imeli pomembno vlogo pri spodbujanju in krepitvi zaposljivosti in vključevanja žensk na podeželskih in oddaljenih območjih, ki se spoprijemajo z demografsko problematiko, ter poziva države članice, naj v te namene bolje izkoristijo ustrezna sredstva;

23. poudarja, da so neenakosti pri dostopu do zemljišč, neposrednih plačilih in podpori, tako med državami EU kot znotraj njih, eno od vprašanj, ki jih je treba urediti, da bi ustavili upadanje prebivalstva v regijah, starejše, ki so dosegli upokojitveno starost, spodbudili k izstopu iz kmetijstva, mlade pa k temu, da bi začeli kmetovati;

24. meni, da je boljša povezljivost in dostopnost storitev na podeželskih in oddaljenih območjih bistvena za reševanje problema upadanja prebivalstva v teh regijah ter socialne in digitalne izključenosti tamkajšnjega starejšega prebivalstva; zato poziva države članice, naj pripoznajo pomen podeželskih in oddaljenih območij v vsej njihovi raznolikosti ter naj jim pomagajo razviti ves potencial s spodbujanjem naložb v lokalno gospodarstvo, spodbujanjem podjetništva in izboljšanjem tamkajšnje infrastrukture;

25. poziva države članice, naj pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevajo delež starejšega prebivalstva (nad 65 let) na podeželju in preučijo možnost uvedbe ukrepov, ki bi lahko zajemali starejše prebivalce podeželskih območij, na primer s prožnejšim pristopom k potrebam dejanskih in aktivnih udeležencev v tej starostni skupini v gospodarskem življenju posameznih regij;

26. poudarja, da se je treba zaradi razmer, ki so posledica pandemije covida-19, zavezati k živemu in dinamičnemu podeželju, odpraviti birokracijo ter vlagati v infrastrukturo in kakovostne storitve na podeželju, da bi omejili proces staranja v kmetijstvu in spodbudili vodilno vlogo žensk;

27. poudarja, da imajo evropski strukturni in investicijski sklad v povezavi z drugimi skladi EU pomembno vlogo pri reševanju demografskih izzivov podeželja, saj spodbujajo gospodarski razvoj in socialno vključevanje;

28. želi opozoriti, da je pomembno poskrbeti za razpoložljivost storitev v regijah, saj upadanje prebivalstva spodbuja starejše k zgodnejši upokojitvi in selitvi v mesta, kjer so storitve lažje dostopne;

29. meni, da so možnosti, ki jih ponuja vseživljenjsko učenje, skupaj z digitalizacijo, bistvene za zagotavljanje različnih priložnosti starajočemu se prebivalstvu na podeželju in oddaljenih območjih, vključno z dodatnim dohodkom; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo programe izobraževanja in usposabljanja, ki bodo pomagali starajočemu se prebivalstvu razviti spretnosti in pridobiti strokovno znanje na področjih, kot so e-trgovanje, spletno trženje ter informacijske in komunikacijske tehnologije;

30. poudarja, da je učinkovit sistem mobilnosti eden od osnovnih pogojev za regionalni gospodarski razvoj, teritorialno kohezijo in razvoj regionalnega potenciala; opozarja, da je zato je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje prometnih povezav, s katerimi bi lahko starejše generacije spodbudili, da bi dlje ostale v kmetijstvu, mlade iz regionalnih središč pa pritegnili k delu na podeželju;

31. poudarja vlogo in pomen skupne kmetijske politike pri spodbujanju menjave generacij v kmetijskem sektorju; poziva države članice, naj v svojih strateških načrtih podprejo ukrepe za povečanje števila mladih kmetov in spodbujajo povezovanje z drugimi instrumenti, ki so na voljo na nacionalni ravni in na ravni EU;

32. poudarja, da je zaradi razvoja, digitalizacije in specializacije kmetijstva tako ljudem v tem sektorju kot tistim, ki vanj vstopajo, potrebna ustrezna raven digitalnega, tehničnega in gospodarskega usposabljanja, ter poziva k spodbujanju sistemov izmenjav, razprav, spletnega usposabljanja in e-učenja;

33. poudarja, da imajo skupnostne pobude za lokalni razvoj osrednjo vlogo pri obnavljanju in ohranjanju živahnega in cvetočega lokalnega podeželskega gospodarstva ter da je treba ohraniti zadostno raven financiranja za program LEADER; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo njegove zmogljivosti;

34. želi spomniti, da so najbolj oddaljene regije še posebej izpostavljene odseljevanju in da potrebujejo posebne ukrepe za ublažitev negativnih demografskih sprememb, s katerimi se pogosto spoprijemajo; poziva države članice, naj za reševanje izzivov, ki pestijo te regije, proaktivno uporabljajo razpoložljive strukturne in investicijske sklade;

35. poudarja, da nenehno razvijajoče se digitalne tehnologije močno vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi, zato so potrebne hitre širokopasovne povezave ter sodobna tehnološka oprema v šolah, bolnišnicah in pri drugih pomembnih javnih storitvah, vključno z razvojem učinkovitega e-upravljanja, da bi ljudem, ki živijo na podeželju in oddaljenih območjih, zagotovili dovolj priložnosti;

36. opozarja, kako pomembne so storitve nevladnih organizacij, zlasti za starejše; poziva, naj se okrepi financiranje za dejavnosti nevladnih organizacij v regijah.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	27.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Cristian Ghinea, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Chris MacManus, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Eugenia Rodríguez Palop, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christine Schneider

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

46	+
EPP	Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Christine Schneider, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez
S&D	Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno
RENEW	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Cristian Ghinea, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller
ID	Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas
GREENS/EFA	Benoît Biteau, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Bronis Ropė, Sarah Wiener
ECR	Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová
EUL/NGL	Luke Ming Flanagan, Chris MacManus, Eugenia Rodríguez Palop
NI	Dino Giarrusso

 

0

-

 

1	0
ID	Ivan David

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (28.9.2020)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o starajočem kontinentu – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020

(2020/2008(INI))

v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov: Christine Anderson (poročevalka)

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojnemu odboru naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

 

Predlog spremembe  2

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 2 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241),

 

Predlog spremembe  3

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 3 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 25. maja 2018 z naslovom The 2018 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2016-2070) (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske napovedi za države članice EU (2016–2070)),

 

Predlog spremembe  4

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 4 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

 

Predlog spremembe  5

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 5 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola1a,
	______________ 1a UL C 76, 28.2.2018, str. 93.

 

Predlog spremembe  6

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 6 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 23, 25, 34, 35 in 36,

 

Predlog spremembe  7

 

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 7 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi1a in z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov1b, ______________ 1a UL C 308 E, 20.10.2011, str. 49. 1b Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0464.

 

Predlog spremembe  8

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Aa. ker se evropsko prebivalstvo še naprej stara, zaradi česar bodo potrebe po oskrbi v prihodnosti verjetno večje in raznolike; ker bodo po napovedih Eurostata leta 2100 največja starostna skupina starejši od 85 let in bodo pri tem ženske tvorile večino; ker je treba zagotoviti vključevanje načela enakosti spolov in njegovo upoštevanje pri pripravi proračuna, da bi v celoti razumeli, kako velike so razlike med spoloma pri staranju, kar zadeva uporabo storitev, potrebe po storitvah in porazdelitev virov1a;
	______________ 1a https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Population_structure_and_ageing

 

Predlog spremembe  9

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ab. ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, ki je priznana tudi v ustanovnih pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah, in ker se je EU zavezala, da jo bo upoštevala pri vseh svojih dejavnostih;

 

Predlog spremembe  10

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ac. ker je pandemija covida-19 prizadela zlasti starejše ljudi in so naši sistemi zdravstvenega varstva, oskrbe in socialnega varstva na preizkušnji, poleg tega pa je razkrila, da je treba v te sisteme ustrezno vlagati; ker je v načelih 2, 9, 11, 15, 16 in 18 stebra socialnih pravic med drugim poudarjen pomen enakosti spolov, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, otroškega varstva, dohodkov in pokojnin za starejše, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe; ker bodo te pravice bistvene za obravnavanje demografskih priložnosti in izzivov v zvezi s starejšimi;

 

Predlog spremembe  11

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ad. ker si mora Unija v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri vseh svojih dejavnostih prizadevati odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami ter tako izvajati načelo vključevanja načela enakosti spolov;

 

Predlog spremembe  12

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A e (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ae. ker Evropejci na splošno živijo dlje, bolj zdravo in varneje; ker se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zadnjih petih desetletjih tako za moške kot za ženske podaljšala za približno deset let; ker je spol pomemben dejavnik pri staranju, saj je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 5,5 leta daljša kot pri moških, statistični podatki za EU za leto 2018 namreč kažejo, da je pričakovana življenjska doba leta 2018 ob rojstvu pri moških znašala 78,2 leta, pri ženskah pa 83,7 leta1a, leta 2070 pa naj bi pričakovana življenjska doba ob rojstvu pri moških dosegla 86,1 leta, pri ženskah pa 90,3 leta; ker pa podatki Eurostata nasprotno kažejo, da je razlika med spoloma pri pričakovani zdravi življenjski dobi precej manjša, in sicer 63,7 leta pri moških in 64,2 leta pri ženskah, kar kaže, da gre pri staranju in oskrbi starajočega se prebivalstva za vprašanje enakosti spolov; ker med državami članicami obstajajo precejšnje razlike, kar zadeva pričakovano življenjsko dobo žensk in moških ob rojstvu; ker so starejše ženske zaradi tradicionalne delitve delovnih nalog in družinskih vlog pogosteje odvisne od dohodka svojih partnerjev, kar vpliva na pokojninske pravice žensk, in ker zaradi obveznosti oskrbe in nižjih plač običajno razpolagajo z nižjimi dohodki kot starejši moški;
	______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  13

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A f (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Af. ker morajo vse politike, ki bodo obravnavale demografske priložnosti in izzive, temeljiti na vključujočem pristopu, utemeljenem na pravicah in dokazih in osredotočenem na ljudi, in spoštovati načela enakosti, zlasti enakosti spolov in nediskriminacije, ter varovati pravice žensk, vključno z njihovimi spolnimi, reproduktivnimi in ekonomskimi pravicami; ker morajo biti ukrepi EU v zvezi s politiko na področju staranja prebivalstva in demografskih sprememb popolnoma v skladu s strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; ker so demografski izzivi EU tesno povezani z neenakostjo spolov, vendar načelo enakosti spolov ni dovolj vključeno v politične odzive;

Predlog spremembe  14

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A g (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ag. ker so ženske, starejše od 65 let, v Evropski uniji leta 2018 prejemale pokojnino, ki je bila v povprečju 30 % nižja od pokojnine moških; ker se zaradi razlik v pokojninah poslabšuje ekonomski položaj žensk in so bolj izpostavljene socialni izključenosti, trajni revščini in ekonomski odvisnosti, zlasti od zakoncev ali drugih družinskih članov1a, deloma ker opravljajo neplačano delo na področju nege in ker so obveznosti oskrbe neenako porazdeljene;
	______________ 1a Eurostat.

 

Predlog spremembe  15

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A h (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ah. ker je bilo leta 2018 v EU-27 15,5 % ljudi, starih 65 let ali več, izpostavljenih tveganju revščine1a; ker ženske v starosti pogosteje trpijo revščino, saj je stopnja zaposlenosti med njimi običajno nižja, svojo poklicno pot pogosteje prekinejo, imajo nižje plače in pogosteje delajo s krajšim delovnim časom ter opravljajo delo za določen čas in neformalno delo;
	______________ 1a COM(2020)0241.

 

Predlog spremembe  16

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava A i (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ai. ker je razlika v stopnji zaposlenosti med ženskami in moškimi leta 2019 znašala 12 %; ker je ta razlika še izrazitejša, če upoštevamo znatno razliko v opravljanju dela s krajšim delovnim časom med ženskami in moškimi;

 

Predlog spremembe  17

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava B a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ba. ker je rešitev problema razlike v stopnji zaposlenosti med spoloma odvisna od izpolnjevanja temeljnih socialnih pravic in zagotavljanja osnovnih socialnih storitev;

 

Predlog spremembe  18

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava B b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Bb. ker je gospodarske in politične razmere v Evropi mogoče izboljšati in se je posledicam demografskih sprememb mogoče izogniti le, če se izkoristijo talenti in potencial vseh žensk in moških ter porazdelijo obveznosti oskrbe;

 

Predlog spremembe  19

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava B c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Bc. ker je stopnja zaposlenosti žensk, starih od 55 do 64 let, nižja kot pri moških (52,4 % pri ženskah v primerjavi s 65,4 % pri moških) in je zanje bolj verjetno, da doma opravljajo storitve neformalne oskrbe1a;
	______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  20

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava C a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ca. ker staranje družbe prepogosto vidimo kot nekaj negativnega, tj. kot izziv za starostni ustroj delovne sile in vzdržnost sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, čeprav so starejši ljudje tudi gospodarski vir, zakladnica izkušenj in izredno pomembna podpora skupnosti in družini kot oskrbovalci in negovalci vzdrževanih oseb ter (glede na njihove bogate poklicne izkušnje) svetovalci za delo, hkrati pa pomagajo tudi ohranjati podeželske skupnosti;

 

Predlog spremembe  21

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava C b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Cb. ker se po eni strani pričakuje, da se bo delež ljudi, starih 80 let ali več, v prebivalstvu EU-28 do leta 2050 več kot podvojil, po drugi strani pa se je delež delovno sposobnega prebivalstva v EU (starih od 15 do 64 let) prvič zmanjšal leta 2010 in naj bi se v obdobju do leta 2060 vsako leto zmanjševal1a;
	______________ 1a Briefing: „Demography on the European agenda: Strategies for tackling demographic decline“ (Demografija na evropski agendi: strategije za spopadanje z demografskim upadom), Evropski parlament, Generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, služba za raziskave poslancev, 2. junij 2020, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2020/651939/EPRS_BRI(2020)651939_EN.pdf.

 

Predlog spremembe  22

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava C c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Cc. ker pri pričakovani življenjski dobi ob rojstvu že obstaja razlika med spoloma, ki naj bi se v prihodnosti še povečala; ker je verjetno, da se bodo s povečanjem te razlike še povečale tudi že obstoječe neenakosti med spoloma in njihove posledice, kot sta razlika v pokojninah med spoloma in revščina v starosti; ker revščina med osebami, starimi 75 let in več, sistematično prizadene ženske, predvsem zaradi posledic neplačane oskrbe, ki jo izvajajo predvsem ženske, posledičnih vseživljenjskih razlik v plačah in trajanju delovnega časa z nižjimi pokojninami, različnih upokojitvenih starosti za moške in ženske v nekaterih državah članicah in dejstva, da starejše ženske pogosteje živijo same;

 

Predlog spremembe  23

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava C d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Cd. ker je stopnja zaposlenosti s krajšim delovnim časom pri ženskah višja (31,3 %) kot pri moških (8,7 %) in vpliva tudi na starejše ženske (49,8 % starejših moških v primerjavi s 64,1 % starejšimi ženskami); ker je bil običajni delovni teden v EU-28 za moške, stare od 65 do 74 let, v povprečju dolg 30,3 ure, medtem ko je bil za ženske iste starosti dolg 24,1 ure, in ker naj bi moški delali 38,6 leta, ženske pa 33,7 leta1a;
	______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  24

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava D a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Da. ker je v EU več kot 80 milijonov invalidov, med katerimi so večinoma ženske in dekleta, in ker je večina primerov invalidnosti pogojena s starostjo; ker so invalidi bolj izpostavljeni tveganju revščine; ker je stopnja hudega materialnega pomanjkanja v vseh državah članicah pri invalidkah višja kot pri neinvalidnih ženskah; ker je treba s politikami na področju staranja zagotoviti, da bodo invalidi zaščiteni in socialno vključeni ter da bodo imeli dostop do trga dela in storitev;

 

Predlog spremembe  25

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava D b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Db. ker je rodnost nizka in se je na ravni EU-28 s povprečno 2,5 otroka na žensko leta 1960 znižala na malo manj kot 1,6 otroka leta 2020, kar je precej manj kot 2,1 otroka na žensko, kot naj bi bilo potrebno za ohranitev števila prebivalstva, ki bi bilo na dolgi rok stabilno1a;
	______________ 1a Briefing: „Demography on the European agenda: Strategies for tackling demographic decline“ (Demografija na evropski agendi: strategije za spopadanje z demografskim upadom), Evropski parlament, Generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, služba za raziskave poslancev, 2. junij 2020.

 

Predlog spremembe  26

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava E a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ea. ker je covid-19 dramatično razkril že dolgo pereče vprašanje kakovosti storitev oskrbe, saj so slaba kakovost oskrbe in nezadostni viri privedli do nečloveške oskrbe, kar je v novi luči pokazalo tudi širše vprašanje kakovosti oskrbe starejših v domovih za starejše; ker je treba na ravni EU izvesti študijo, da bi ocenili pogoje, kakovost, zaščitne ukrepe in ustreznost virov pri različnih storitvah oskrbe ter ugotovili, ali in v kolikšni meri so bili starejši, zlasti ženske, po nepotrebnem izpostavljeni virusu ali so ostali brez ustrezne oskrbe;

 

Predlog spremembe  27

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava E b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Eb. ker se nekatere regije EU soočajo z depopulacijo in vse večjo koncentracijo prebivalstva na nekaterih mestnih območjih, kar otežuje razvoj in kohezijo v okviru projekta EU;

 

Predlog spremembe  28

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava E c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ec. ker razlika v plačah med spoloma povzroča tudi 37-odstotno razliko v pokojninah in neenakomerno ekonomsko neodvisnost žensk in moških, saj so ženske bolj izpostavljene nestandardnim oblikam dela, delovnim razmerjem, ki jim ne zagotavljajo poklicnih pokojnin, in nižjim dohodkom; ker tudi obveznosti žensk glede oskrbe in njihova tradicionalno drugačna upokojitvena starost znatno prispevajo k razliki v pokojninah med spoloma, saj še vedno občutijo negativne posledice dolgih obdobij, ko ne delajo, ker zagotavljajo oskrbo, in/ali odhoda s trga dela, na katerega nato težko ponovno vstopijo;

 

Predlog spremembe  29

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava F a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Fa. ker je več kot 50 % negovalcev, mlajših od 65 let, zaposlenih in istočasno nekoga oskrbuje; ker so obveznosti oskrbe, kot pogosto poudarja Komisija, eden od glavnih razlogov za manjšo udeležbo žensk na trgu dela, saj ženske bodisi skrajšajo svoj delovni čas bodisi popolnoma opustijo plačano delo, kar za Evropo pomeni izgubo v višini 370 milijard EUR na leto; ker po ocenah 80 % vseh storitev oskrbe v EU zagotavljajo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), kar kaže, da pri oskrbi obstaja razlika med spoloma, ki močno vpliva tudi na razliko v pokojninah; ker je oskrba, ki jo zagotavljajo neformalni oskrbovalci brez formalne pogodbe o zaposlitvi, še posebej problematična, saj so zaradi nje izključeni s trga dela in jim poleg tega nikakor ne omogoča, da bi uredili svoj status; ker ima to dvojni negativni učinek, saj so ti neformalni oskrbovalci (ki so večinoma ženske) praviloma slabo plačani, so brez socialnega varstva, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost in posledično ob koncu delovne dobe ne prejemajo pokojnine ali pa je ta le minimalna, po drugi strani pa ima to negativne posledice tudi za državo in njene pristojne institucije, ki so prikrajšane za prispevke za socialno varnost in davke, ki jih plačujejo delodajalci in delojemalci;

 

Predlog spremembe  30

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava F b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Fb. ker covid-19 močno vpliva tudi na demografijo; ker so številni starejši umrli in je, kot kažejo nekatere študije, koronavirus močno vplival na demografske trende v EU, kot sta krajša pričakovana življenjska doba ali načrtovanje družine;

 

Predlog spremembe  31

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava F c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Fc. ker bi bilo treba pri oblikovanju naših politik na področju staranja ustrezno upoštevati vpliv razlik med spoloma v zdravstvenem stanju in neenakosti v zdravju, povezane z družbeno-kulturnimi dejavniki; ker nekatere bolezni in obolenja, povezani s starostjo, kot so depresija ali bolezni srca in ožilja, ženske in moške prizadenejo v različni meri; ker nekatere bolezni in obolenja, kot so Alzheimerjeva bolezen ali demenca, rak dojk, inkontinenca, osteoporoza in osteoartritis, pogosteje prizadenejo ženske kot moške; ker bodo ta obolenja v naših starajočih se družbah postala še bolj razširjena;

 

Predlog spremembe  32

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava F d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Fd. ker so starejše ženske bolj izpostavljene tveganju revščine, ker prekinejo svojo poklicno pot, da bi zagotavljale oskrbo, ker delajo s krajšim delovnim časom in opravljajo slabše plačana dela ali so za vedno zapustile trg dela in imajo posledično manj pokojninskih pravic1a; ker so se zlasti ženske v najvišji starostni skupini, ki jo je ocenil Eurostat (starejše od 75 let), soočale z revščino in socialno izključenostjo in je delež žensk, ki so se s tem soočale, leta 2018 znašal 23,3 %, kar je nad povprečjem EU za vse starostne skupine; ker ta delež pri starejših delovno sposobnih ženskah (podatki za leto 2018 za ženske, stare med 55 in 64 let) znaša 24,4 %;
	______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  33

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava G a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ga. ker je stopnja tveganja revščine pri starejših, ki je leta 2017 znašala 14,2 %, višja kot pri splošnem prebivalstvu; ker je bil v EU kot celoti med letoma 2010 in 2017 delež upokojenk, ki jim grozi revščina, za približno dve do tri odstotne točke višji kot pri upokojencih1a;
	______________ 1a.https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20190115-1#:~:text=In%202017%20the%20proportion%20of,figure%20of%2013.8%20%25%20in%202016.&text=In%20most%20of%20the%2027,between%2010%20%25%20and%2025%20%25.

 

Predlog spremembe  34

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava G b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Gb. ker so ukrepi za omejitev gibanja zaradi covida-19 in gospodarska recesija nesorazmerno prizadeli ženske, saj so bile obveznosti oskrbe neenako porazdeljene in je prišlo do sektorske specializacije in povečanega nasilja v družini;

 

Predlog spremembe  35

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava G c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Gc. ker več kot 25 % žensk, starih od 50 do 64 let, ter 17 % žensk, starejših od 65 let, vsaj enkrat tedensko zagotavlja neformalno oskrbo; ker je tovrstna oskrba povezana z večjim tveganjem družbene izolacije, revščine in socialne izključenosti ter slabim zdravstvenim stanjem; ker to kaže, da so storitve dolgotrajne oskrbe in pomoči v številnih državah članicah neustrezne;

 

Predlog spremembe  36

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava H a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ha. ker bosta depopulacija in staranje prebivalstva močno vplivala na prihodke od davkov in finance, pa tudi na ustreznost pokojnin in zdravstvenih storitev1a; ker je zagotavljanje dostopa do cenovno ugodnega in kakovostnega otroškega varstva in podpornih storitev za starejše in druge vzdrževane člane bistveno, da so lahko moški in ženske v enaki meri vključeni na trg dela, v izobraževanje in usposabljanje;
	______________ 1a Regionalni letni zbornik Eurostata za leto 2019, https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-statistical-books/-/KS-HA-19-001

 

Predlog spremembe  37

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava H b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Hb. ker je na splošno pri starejših ženskah bolj verjetno (kot pri starejših moških), da bodo imele resne težave pri dostopu do osnovnih dobrin in storitev, kot so zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba in dostojna stanovanja, kar je posledica številnih dejavnikov, kot je razlika v plačah in pokojninah med spoloma, pa tudi dejstva, da ženske živijo dlje in pogosteje same1a; ______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  38

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava I a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ia. ker se ženske običajno soočajo z večjim tveganjem revščine in skromnimi pokojninami, zlasti ženske, starejše od 65 let, ki pogosto prejemajo pokojnine, ki komajda presegajo znesek življenjskega minimuma, in ker so razlogi za to različni in vključujejo veliko razliko v plačah med spoloma, ki neposredno vpliva tudi na pokojninske pravice, dejstvo, da so prekinile poklicno pot ali v celoti prenehale delati, da bi se posvetile družinskim obveznostim, ali da so delale v podjetju svojega moža, zlasti v poslovnem in kmetijskem sektorju, ne da bi bile za to plačane in imele zagotovljeno socialno varnost, in ker so te ženske v času gospodarske recesije še bolj izpostavljene tveganju revščine in posledično težje poskrbijo zase; ker so ženske bolj odvisne od oskrbe; ker nižji dohodki žensk vodijo k nižjim pokojninam;

 

Predlog spremembe  39

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava I b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ib. ker vse več starejših ljudi v Evropski uniji živi samih, zlasti starejše ženske (40,4 % žensk v primerjavi z 22,4 % moških), ki so še posebej ranljiva skupina in bolj izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti1a, saj so njihovi gospodinjski stroški sorazmerno višji in so bolj izpostavljene tveganju družbene izolacije in osamljenosti ter s tem povezanim tveganjem za duševno in telesno zdravje;
	______________ 1a „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa: kako živijo starejši ljudje v EU), Eurostat, 2019.

 

Predlog spremembe  40

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava J a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ja. ker statistični podatki o porabi časa kažejo, da je oskrba po Evropi neenakomerno porazdeljena po spolu; ker ženske nosijo nesorazmeren delež bremena oskrbe (pri tem sicer obstajajo velike razlike med državami, ki so povezane z razširjenostjo storitev socialnega varstva in socialnih storitev ter razlikami v stopnji delovne aktivnosti žensk), kar močno vpliva na njihovo uspešnost na trgu dela in na odločitev, da imajo otroke;

 

Predlog spremembe  41

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava J b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Jb. ker starejše ženske (v drugačni meri kot moške) prizadenejo številne bolezni in obolenja, povezana s starostjo, kot so pljučni rak, sladkorna bolezen, depresija ali bolezni srca in ožilja, in jih pogosteje prizadenejo bolezni, kot so rak dojk, osteoporoza, inkontinenca ali demenca; ker je verjetno, da se bo s staranjem prebivalstva razširjenost tovrstnih obolenj v prihodnosti še povečala;

 

Predlog spremembe  42

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava K a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ka. ker razlika v plačah med spoloma trenutno v povprečju znaša 16 %, razlika v pokojninah med spoloma pa 37 %;

 

Predlog spremembe  43

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava K b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Kb. ker resnost nasilja nad starejšimi ženskami v veliki meri ni priznana in je premalo raziskano in ker se je z ukrepi za omejitev gibanja, sprejetimi med pandemijo, povečalo tveganje za nasilje, med drugim tudi zaradi izoliranosti; ker je – glede na to, da se prebivalstvo stara – še toliko bolj nesprejemljivo, da se tovrstne zlorabe ne raziskujejo bolj;

 

Predlog spremembe  44

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava L a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	La. ker so ženske v večini evropskih držav bolj izobražene kot moški, a so nato „kaznovane“ zaradi porodniškega dopusta, medtem ko moški prejemajo dodatek za očetovstvo glede na stopnjo aktivnosti in višino plače; ker je pomembno opozoriti na težave, s katerimi se soočajo ženske pri usklajevanju materinstva z razvojem poklicne kariere in zaradi katerih imajo na voljo manj možnosti za materinstvo, če želijo hkrati razvijati poklicno kariero; ker se ženske zaradi težav pri usklajevanju poklicnega življenja in materinstva običajno bodisi kasneje odločijo za materinstvo (s čimer se zmanjša potencialno število otrok) bodisi ostanejo brez otrok; ker stopnja rodnosti zaradi vseh teh dejavnikov pade pod stopnjo obnavljanja, to pa vodi v staranje prebivalstva;

 

Predlog spremembe  45

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava L b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Lb. ker je pri starejših bolj verjetno, da bodo zaradi covida-19 hudo zboleli ali umrli, in so lahko žrtve diskriminacije na podlagi starosti; ker so starejše ženske še posebej izpostavljene covidu-19, saj predstavljajo večino starejših oseb, ki potrebujejo oskrbo, in pogosto skrbijo za starejše sorodnike;

 

 

Predlog spremembe  46

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava M a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ma. ker številni starejši zaradi covida-19 ne morejo več prejemati osnovne oskrbe in podpore, zlasti ženske, ki so prekomerno zastopane med starejšimi in za katere je bolj verjetno, da potrebujejo dolgotrajno oskrbo ter da jim zaradi omejenega prihodka grozita revščina in socialna izključenost1a;
	______________ 1a „Policy Brief: The Impact of COVID-19 on older people“ (Kratki pregled: vpliv covida-19 na starejše), Organizacija združenih narodov, 2020.

 

Predlog spremembe  47

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava P a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Pa. ker postajajo nestandardne oblike dela vse pogostejše in sicer omogočajo prožnost, da se lahko opravljajo obveznosti oskrbe, vendar ne ustrezajo vedno potrebam zaposlenih, in ker ženske težje združujejo materinstvo in delo, saj ni mogoče predvideti programa oskrbe;

 

Predlog spremembe  48

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava R a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Ra. ker starajoče se prebivalstvo EU prinaša nove izzive za enakost spolov, saj plačano in neplačano oskrbo še vedno zagotavljajo predvsem ženske1a; ker se je zaradi koronavirusne krize ta situacija še poslabšala;
	______________ 1a „Ageing societies, migration and climate change bring new challenges for gender equality“ (Starajoče se družbe, migracije in podnebne spremembe prinašajo nove izzive za enakost spolov), Evropski inštitut za enakost spolov, 2019.

 

Predlog spremembe  49

 

Predlog resolucije

Uvodna izjava S a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	Sa. ker morajo biti s politikami za enakost spolov – če želimo doseči dejansko enakost – zajeti vse ženske in moški v vsej njihovi raznolikosti, in ker ne bi smele biti omejene le na politike za matere ter ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki sicer obravnavajo demografske izzive, a pri tem ne upoštevajo dosežkov na področju pravic žensk in enakosti spolov;

 

Predlog spremembe  50

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1a. pozdravlja predlog Komisije za direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delavcev in oskrbovalcev ter v zvezi s tem poudarja pomen pravice posameznikov do dopusta in prožnih ureditev dela, da bi zaposlenim tako pomagali pri usklajevanju njihovega zasebnega in poklicnega življenja; meni, da bi si bilo treba za namene prihodnjega razvoja prizadevati za postopno podaljšanje dopusta za nego in varstvo1a, in poziva, naj se pravica do tega dopusta razširi na osebe, ki morajo vzeti dopust, da bi skrbele za vzdrževane osebe, ki niso otroci;
	______________ 1a K temu je pozval v svoji zakonodajni resoluciji z dne 20. oktobra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (UL 70 E, 8.3.2012, str. 162). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.CE.2012.070.01.0162.01.ENG&toc=OJ:C:2012:070E:TOC

 

Predlog spremembe  51

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1b. poziva Komisijo, naj pri oceni izvajanja Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi upošteva primere diskriminacije;

 

Predlog spremembe  52

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1c. opozarja, da so za višjo rodnost potrebni boljše zaposlitvene možnosti, stabilna zaposlitev in nastanitev, dostojni delovni in življenjski pogoji, prožne ureditve dela, velikodušna družinska podpora in plačan starševski dopust za oba starša, kakovostne storitve otroškega varstva od zgodnjega otroštva ter enaka porazdelitev neplačane oskrbe in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami; poudarja, da je zaradi demografskih sprememb in ker naj bi se pričakovana življenjska doba podaljšala, bistveno poskrbeti za večjo udeležbo žensk na trgu dela brez prekinitev poklicne poti, premorov ali prehodov na delo s krajšim delovnim časom in zaposlitev za določen čas, saj bomo tako zmanjšali tveganje, da bodo v starosti revne; zato poziva države članice, naj hitro in v celoti prenesejo in izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter naj si prizadevajo preseči minimalne standarde, določene v direktivi;

 

Predlog spremembe  53

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1d. obžaluje, da obstajajo razlike v pokojninah med spoloma, ter poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za njihovo odpravo, vključno z bojem proti razliki v plačah med spoloma in povečanjem stopnje zaposlenosti žensk z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, bojem proti prekarni zaposlitvi in neformalnemu delu ter zagotavljanjem minimalnega dohodka za vse;

 

 

Predlog spremembe  54

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 e (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1e. ugotavlja, da naj bi se število delovno sposobnega prebivalstva zmanjšalo in da bi to lahko pomenilo, da bodo javni proračuni bolj obremenjeni; poudarja, da je nujno treba povečati stopnjo zaposlenosti žensk, če želimo to preprečiti; obžaluje, da je stopnja zaposlenosti žensk, rojenih zunaj EU, nizka, in poziva, naj se sprejmejo konkretni ukrepi, da bo zaposlenih več žensk iz različnih okolij;

 

Predlog spremembe  55

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 f (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1f. poudarja, da so naložbe v storitve oskrbe bistvenega pomena, saj ne bodo le povečale stopnje zaposlenosti žensk z zagotavljanjem zaposlitvenih priložnosti v formalnem gospodarstvu za neformalne oskrbovalce in ženskam omogočile lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, temveč bodo tudi izboljšale življenjske pogoje starejših, s tem ko se bo vlagalo v ustanove za dolgotrajno oskrbo, ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja in ukrepe za preprečevanje izoliranosti, pa tudi ukrepe za preprečevanje nasilja nad starejšimi ženskami in za boj proti njemu, pa tudi z vlaganjem v zdravstvo in izobraževanje, da bodo lahko tudi v starosti aktivni in zdravi; poziva Komisijo, naj predloži dogovor o oskrbi za Evropo in evropski program oskrbe za prehod na gospodarstvo oskrbe, ki bo vključeval ustrezne naložbe in zakonodajo na ravni EU, ter sprejme celovit pristop k vsem potrebam in storitvam oskrbe, določi minimalne standarde in smernice za kakovost oskrbe v vseh življenjskih fazah, tudi za otroke, starejše osebe in osebe z dolgoročnimi potrebami, da bi opredelili in priznali različne vrste neformalne oskrbe v Evropi ter oskrbovalcem zagotovili finančno podporo, dovolj dopusta in cenovno dostopne storitve; poziva Komisijo in Svet, naj zbereta podatke, razčlenjene po spolu, po vrstah zagotovljene oskrbe in določita cilje za oskrbo starejših in osebe z vzdrževanimi družinskimi člani, podobne barcelonskim ciljem glede otroškega varstva;

 

Predlog spremembe  56

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 g (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1g. poudarja, da morata biti zeleni in digitalni prehod pravična in da pri tem nihče ne sme biti prezrt; zlasti poziva, naj se vlaga v znanja in spretnosti ter izobraževanje, da bi premostili digitalni razkorak med spoloma;

 

Predlog spremembe  57

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 h (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1h. je zaskrbljen zaradi migracij mladih Evropejcev v tretje države in s podeželja na mestna območja; poudarja, da je bistvenega pomena, da se mladim ponudijo priložnosti doma, če naj se te migracije prenehajo in prepreči s tem povezani upad števila delovno sposobnega prebivalstva; ugotavlja, da se bodo migracije le še nadaljevale, če se bo rodnost povečala in se te razmere ne bodo ustrezno obravnavale;

 

Predlog spremembe  58

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 i (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1i. poudarja, da je v naslednjem večletnem finančnem okviru nujno treba ohraniti s tem povezani obstoječi podprogram, če naj se ženskam na podeželju zagotovi več priložnosti; zlasti poziva, naj se kmeticam nudi podpora v obliki ukrepov za lažji dostop do zemljišč, pomoč pri vzpostavljanju kmetijskega gospodarstva in socialno varnost;

 

Predlog spremembe  59

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 j (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1j. poziva, naj se več vlaga v storitve na podeželju, da bi pritegnili mlajše ženske in povečali blaginjo starejših, zlasti starejših žensk, ki tam živijo;

 

Predlog spremembe  60

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 k (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1k. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 razkrila obstoječe neenakosti in pomanjkljivosti v zvezi z enakostjo spolov in človekovimi pravicami žensk, tudi kar zadeva starejše ženske; poudarja, da v ustanovah za dolgotrajno oskrbo pogosto večinoma živijo starejše ženske in da so te ustanove v številnih državah postale žarišča virusa, ker nimajo dovolj sredstev, da bi lahko poskrbele za njihovo varnost in zaščito; poziva države članice, naj preučijo oskrbo starejših v različnih kontekstih in poskrbijo za dobro počutje starejših žensk, vključno z njihovim dostopom do oskrbe in zdravstvenih storitev ter njihovo ekonomsko neodvisnostjo;

 

Predlog spremembe  61

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 l (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1l. poudarja, da daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu pomeni dodatno obremenitev za storitve dolgotrajne oskrbe, ki so bile zasnovane v drugačnem demografskem kontekstu in morajo zdaj zadostiti potrebam po zdravstvenem varstvu in oskrbi v starajoči se družbi; zato zahteva, da se v ta namen dodeli več sredstev, da bi zadostili večjemu povpraševanju, ki izhaja iz teh potreb;

 

Predlog spremembe  62

 

Predlog resolucije

Odstavek 1 m (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	1m. poziva Komisijo, naj predloge Parlamenta vključi v prihodnjo zeleno knjigo o staranju in dolgoročno vizijo za podeželska območja;

 

Predlog spremembe  63

 

Predlog resolucije

Odstavek 2 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	2a. namerava sprejeti pristop ob upoštevanju medsebojne povezanosti med staranjem in spolom kot pomembnega dejavnika za razvoj politike o staranju; sprejeti želi tudi pristop, ki bi uporabljal integracijo načela enakosti starosti in spolov kot nepogrešljivo metodo in instrument pri oblikovanju politike na vseh pomembnih področjih (ekonomskem in socialnem, pri zaposlovanju, javnem zdravju, varnosti hrane, pravicah potrošnikov, digitalni agendi, podeželskem in mestnem razvoju itd.), da bi tako dosegli večjo socialno vključenost in socialno kohezijo; poudarja, da sta starost in kakovost oskrbe povezana z vprašanjem enakosti spolov;

 

Predlog spremembe  64

 

Predlog resolucije

Odstavek 2 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	2b. poziva Komisijo in države članice, naj na vseh področjih politike in na vseh ravneh upravljanja izvajajo kazalnike enakosti spolov ter upoštevajo delo Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), ter spodbuja uvedbo ocenjevanja učinka politik držav članic na enakost spolov, zlasti pri predlogih reform dela in pokojnin; poudarja, da bi bilo treba Eurostatu v sklopu zagotavljanja podatkov posredovati tudi podatke o vključevanja načela enakosti spolov v politiko;

Predlog spremembe  65

 

Predlog resolucije

Odstavek 2 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	2c. želi opomniti, da razlika v pokojninah med spoloma, ki je posledica razlik v plačah med spoloma, znaša 37 % in je skupek različnih neenakosti v celotnem poklicnem življenju in v obdobjih odsotnosti žensk s trga dela, ki so ženskam vsiljene zaradi različnih oblik neenakosti in diskriminacije; poudarja, da je treba to vrzel zaradi demografskih sprememb nujno zmanjšati, saj bodo starejše ženske njene posledice občutile dalj časa;

 

Predlog spremembe  66

 

Predlog resolucije

Odstavek 2 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	2d. poudarja, da morajo države za doseganje večje stopnje udeležbe žensk na trgu dela v celoti izvajati in celo preseči barcelonske cilje glede oskrbe ter zagotoviti, da bodo krite potrebe po oskrbi, in sicer z naložbami v univerzalne, v posameznika usmerjene, visokokakovostne in dostopne storitve oskrbe;

 

Predlog spremembe  67

 

Predlog resolucije

Odstavek 3 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	3a. poziva, naj se čim prej sprejme direktiva za preprečevanje diskriminacije, in poudarja, da je treba priznati večplastno diskriminacijo na podlagi starosti, spola, zdravstvenega stanja in invalidnosti, ki jo ji v družbi pogosto izpostavljene starejše ženske;

 

Predlog spremembe  68

 

Predlog resolucije

Odstavek 3 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	3b. poudarja, da je treba Eurostat in inštitut EIGE pozvati k zbiranju celovitih po spolu razčlenjenih podatkov o porabi časa za oskrbo kot v usklajenih evropskih raziskavah o porabi časa (Harmonised European Time Use Survey – HETUS), na primer v zdravstveni negi ter delu v gospodinjstvu in prostem času, s čimer bi omogočili redna ocenjevanja;

 

Predlog spremembe  69

 

Predlog resolucije

Odstavek 3 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	3c. opozarja, da se je v času pandemije še bolj izkazalo, da je oskrba vezana na spol, saj za starejše, invalide in otroke večinoma skrbijo ženske; poziva države članice, naj vlagajo v cenovno dostopne, kakovostne storitve otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe, zlasti storitve oskrbe na domu in  storitve v domači skupnosti, da bi spodbudile vključevanje žensk na trg dela in jih podprle skozi staranje;

 

Predlog spremembe  70

 

Predlog resolucije

Odstavek 3 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	3d. poudarja, da visoki stroški dolgotrajne oskrbe bolj prizadenejo starejše ženske, saj je njihova pričakovana življenjska doba daljša, zdravstveno stanje ob koncu življenjske dobe pa slabše, zaradi česar bolj potrebujejo dolgotrajno oskrbo in pomoč; želi opozoriti tudi na dejstvo, da so ženske velika večina neformalnih oskrbovalcev, zaradi česar imajo zlasti starejše delovno sposobne ženske manj možnosti dostopa do trga dela in pridobivanja lastnih pokojninskih pravic;

 

Predlog spremembe  71

 

Predlog resolucije

Odstavek 4 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	4a. se zavzema za pristop k staranju, ki bo bolj temeljil na pravicah, da starejši ne bodo obravnavani kot predmeti, temveč bodo lahko delovali kot ozaveščeni posamezniki; poziva k pristopu, ki bo starejšim dajal pravico, da aktivno sprejemajo odločitve o izbiri in vrsti njim namenjenih storitev nege in socialnega skrbstva, če ta možnost obstaja; prav tako poziva, da je treba pri zagotavljanju različnih storitev oskrbe, ki starejšim ljudem omogočajo neodvisno življenje, dokler si tega želijo, uporabljati pristop, ki bo temeljil na povpraševanju;

 

Predlog spremembe  72

 

Predlog resolucije

Odstavek 4 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	4b. poudarja, da so pomembne prožne oblike dela, ki ženskam in moškim omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ter da so potrebne kampanje ozaveščanja o enakopravni delitvi gospodinjskega dela ter nege in oskrbe, boljše naložbe v oskrbno infrastrukturo ter enakopraven, neprenosljiv in plačan porodniški in očetovski dopust, da bi dosegli napredek pri boljši spolni delitvi plačanega in neplačanega dela;

 

Predlog spremembe  73

 

Predlog resolucije

Odstavek 4 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	4c. poudarja, da se je treba boriti proti ločevanju med spoloma na trgu dela, zlasti za visoko plačane, v prihodnost usmerjene poklice na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, informacijske in komunikacijske tehnologije ter digitalni sektor; poudarja pomen izobraževanja na teh področjih skozi celotno življenjsko obdobje, tudi za starejše ženske, da bi se bolj vključevale na trgu dela;

 

Predlog spremembe  74

 

Predlog resolucije

Odstavek 4 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	4d. poudarja, da imajo ženske nad 65. letom pred seboj manj let zdravega življenja kot moški, ženske pa imajo tudi bolj otežen dostop do zdravstvenih storitev; poziva države članice, naj vlagajo v vzdržne in odporne javne zdravstvene sisteme ter zagotavljajo storitve splošnega zdravstvenega varstva, zlasti osnovne zdravstvene storitve ter zdravljenje in preventivno zdravljenje in oskrbo, ob upoštevanju, da nekatere bolezni prizadenejo zlasti ženske, da bi imele starejše ženske zagotovljen enakopraven dostop do zdravstvenega varstva;

 

Predlog spremembe  75

 

Predlog resolucije

Odstavek 5 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	5a. poziva k okrepitvi sredstev in raziskav ter k nadaljnjemu razvoju obstoječih mehanizmov spremljanja, da bi obravnavali diskriminacijo na podlagi starosti, ki se le redko priznava in obravnava; priznava, da je v državah članicah potrebna večja ozaveščenost o diskriminaciji na podlagi starosti, in poudarja, da bi bil dobrodošel prispevek Agencije za temeljne pravice in novega Evropskega inštituta za enakost spolov;

 

Predlog spremembe  76

 

Predlog resolucije

Odstavek 5 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	5b. poziva, naj se sprejmejo potrebni ukrepi za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopna oskrba in otroško varstvo, ustreznega starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in krajev dela, tudi za moške; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti do leta 2030 privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca;

 

Predlog spremembe  77

 

Predlog resolucije

Odstavek 5 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	5c. opozarja, da so ženske v starosti bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški in da je skoraj dvakrat večja verjetnost, da bodo v starosti živele same; ponovno poudarja, da bi morale države članice sprejeti posebne ukrepe za preprečevanje tega tveganja in starejšim ženskam zagotoviti ustrezne pogoje, vključno z ukrepi, kot so upoštevanje dela v oskrbi pri izračunu pokojnine, uvedba ustrezne minimalne pokojnine, dajatve za preživele osebe in pravico do družinskega dopusta za moške, da se prepreči feminizacija revščine;

 

Predlog spremembe  78

 

Predlog resolucije

Odstavek 5 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	5d. poziva k povečanju raziskav o posebnih zdravstvenih stanjih, ki se jih povezuje s starejšimi ženskami, tudi kampanj ozaveščanja za opredeljevanje razlik med bolezenskimi simptomi glede na spol; poudarja, da je zaradi staranja strukture prebivalstva EU nujen pristop „zdravje v vseh politikah“; poziva EU in države članice, naj v celoti sodelujejo s pobudo Svetovne zdravstvene organizacije „desetletje zdravega staranja 2020–2030“ , in poudarja, da zmanjšanje bolezni, povezanih s staranjem, na ženske vpliva ugodno, zlasti ker so dlje časa izpostavljene slabim zdravstvenim pogojem in imajo tradicionalno vlogo pri zagotavljanju neformalne oskrbe in pomoči;

 

Predlog spremembe  79

 

Predlog resolucije

Odstavek 6 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	6a. meni, da bi morala imeti vsaka oseba pravico do kakovostnih storitev oskrbe, ki so primerne zanjo in njeno družino; meni, da bi bilo treba pri pristopu k razvoju storitev oskrbe upoštevati vse kategorije uporabnikov in razlike med njimi ter raznorazne želje glede na tip storitev, ki jih potrebujejo; meni, da bi se morale storitve oskrbe razvijati v smeri krepitve neprekinjene oskrbe, preventivnega zdravstvena varstva, rehabilitacije in neodvisnega življenja;

 

Predlog spremembe  80

 

Predlog resolucije

Odstavek 6 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	6b. poudarja, da zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, ki ga opravljajo večinoma ženske, ne more biti izključno ženska domena, čeprav omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, saj so posledica takega dela manjše poklicne možnosti, nižje plačilo in pokojnina, slabo izkoriščanje človeškega kapitala in posledično tudi nižja gospodarska rast in blaginja;

 

Predlog spremembe  81

 

Predlog resolucije

Odstavek 6 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	6c. poziva k okrepitvi raziskav in naložb v raziskave na področju zdravstvenega stanja starejših žensk in njihovih potreb, vključno s kampanjami ozaveščanja za zagotavljanje informacij o razlikah v boleznih in simptomih, povezanih s spolom;

 

Predlog spremembe  82

 

Predlog resolucije

Odstavek 6 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	6d. poudarja, da je treba izboljšati delovne pogoje negovalcev in oskrbovalcev, in poziva države članice, naj priznajo tudi vlogo neformalnih negovalcev in oskrbovalcev, tako da jim zagotovijo dostop do socialne varnosti in pravico do pokojninskih pravic; poziva k predlogu priporočila Sveta o socialni zaščiti in storitvah za neformalne oskrbovalce;

 

Predlog spremembe  83

 

Predlog resolucije

Odstavek 7 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	7a. meni, da je dostopnost rezultat kombinacije stroškov in prožnosti in da bi morala biti zato na voljo vrsta storitev, javnih in zasebnih, za oskrbo na domu in v domu podobnih nastanitvah; poleg tega meni, da bi morali imeti družinski člani možnost prostovoljnega ali subvencioniranega opravljanja storitev oskrbe;

 

Predlog spremembe  84

 

Predlog resolucije

Odstavek 7 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	7b. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k ratifikaciji Konvencije 189 Mednarodne organizacije dela za krepitev pravic evropskih delavcev v gospodinjstvu in negi;

 

Predlog spremembe  85

 

Predlog resolucije

Odstavek 7 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	7c. opozarja, da je tudi nasilje nad starejšimi ženskami zloraba človekovih pravic in da so starejše ženske žrtve tako starostne diskriminacije kot seksizma, da so lahko ujete v izkoriščevalskih zvezah ali trpijo zaradi invalidnosti ter nehumanih stereotipov in družbenih norm; poudarja, da v boju proti nasilju nad ženskami ne bi smeli spregledati kategorije starejših žensk, tudi pri ratifikaciji ter izvajanju Istanbulske konvencije in Pekinških izhodišč za ukrepanje ter rezultatov ustreznih preglednih konferenc;

 

Predlog spremembe  86

 

Predlog resolucije

Odstavek 7 d (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	7d. poziva Komisijo, naj v prihodnjem akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje predstavi evropsko strategijo za socialno zaščito, ki bo obravnavala feminizacijo revščine, s posebnim poudarkom na starejših ženskah, zlasti tistih, ki živijo same, ter tudi zaščito starejših žensk, ki so izpostavljene socialni izključenosti, revščini in brezdomstvu; Komisijo tudi poziva, naj temu tveganju posveti več pozornosti tudi v okviru evropskega semestra;

 

Predlog spremembe  87

 

Predlog resolucije

Odstavek 8 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	8a. poudarja, da se zagotavljanje kakovostne oskrbe v EU med zasebnim in javnim sektorjem, mestnimi in podeželskimi območji ter posameznimi starostnimi skupinami, zelo razlikuje, tako znotraj držav članic kot med njimi; poudarja tudi, da so podatki o zagotavljanju oskrbe v EU precej razdrobljeni in da ni celostnega pristopa k reševanju vseh demografskih izzivov, s katerimi se sooča EU, kar ima seveda javnofinančne posledice;

 

Predlog spremembe  88

 

Predlog resolucije

Odstavek 8 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	8b. poziva države članice, naj se borijo proti prekarni zaposlitvi in neprijavljenemu delu žensk, zaradi česar se ženske čedalje pogosteje znajdejo v revščini, zlasti v poznejšem življenju, kar negativno vpliva na socialno varnost žensk in raven BDP EU, ter naj delavcem zagotovijo ustrezno socialno zaščito;

 

Predlog spremembe  89

 

Predlog resolucije

Odstavek 8 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	8c. opozarja na načelo 15 evropskega stebra socialnih pravic in poziva Komisijo, naj sprejme okvirno direktivo o ustreznem minimalnem dohodku s posebnim poudarkom na ženskah v upokojitveni starosti, pri čemer je treba upoštevati ne le relativno tveganje padca pod mejo revščine, temveč tudi referenčne proračune, vezane na starost, ki temeljijo na košarici blaga in storitev;

 

Predlog spremembe  90

 

Predlog resolucije

Odstavek 9 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	9a. meni, da se morajo ljudje, ki načrtujejo in zagotavljajo storitve oskrbe, seznaniti s potrebami uporabnikov, in da je treba storitve oskrbe starejših in invalidov načrtovati in razvijati v sodelovanju z uporabniki;

 

Predlog spremembe  91

 

Predlog resolucije

Odstavek 9 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	9b. poudarja, da je feminizacija revščine posledica številnih dejavnikov, vključno z neenakostjo med spoloma pri poklicnem napredovanju, dejstvom, da so ženske pogosto zaposlene na podlagi nestandardnih pogodb, odsotnostjo statusa socialne varnosti za partnerje, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, in revščino gospodinjstev mater samohranilk;

 

Predlog spremembe  92

 

Predlog resolucije

Odstavek 9 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	9c. poziva Komisijo, naj dodatno okrepi dohodek žensk v starosti, tako da podpira države članice pri pokojninskih reformah z vidika spola, da bi zagotovili ustrezne in vzdržne pokojnine za vse, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti dejavnikom, ki povzročajo razlike v pokojninah, in ukrepom za njeno zmanjšanje, kot so uvedba dobropisov za nego (pokojninski dobropisi za prekinitev poklicne poti zaradi varstva ali oskrbe), razvoj posebnih določb o dopustu za nego in varstvo ali varstvo pokojninskih pravic in drugih socialnih pravic neformalnih negovalcev;

 

Predlog spremembe  93

 

Predlog resolucije

Odstavek 10 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	10a. poleg tega poziva Komisijo, naj razvije harmonizirane opredelitve in kazalnike za oceno dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti storitev varstva za invalide in starejše; poziva Komisijo, naj spremlja njihovo izvajanje in spodbuja korektivne ukrepe, če in ko so potrebni;

 

Predlog spremembe  94

 

Predlog resolucije

Odstavek 10 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	10b. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi zmanjšale razlike v pokojninah med spoloma;

 

Predlog spremembe  95

 

Predlog resolucije

Odstavek 10 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	10c. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo nizko stopnjo udeležbe žensk med 50. in 64. letom, na trgu dela, da bi se tako zmanjšale tudi druge razlike med spoloma pri zaposlovanju; poziva zlasti evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, naj oceni najboljše načine za podpiranje starejših žensk pri vračanju na trg dela in dodatno razišče, kako bi bilo mogoče ustvariti in prilagoditi delovna mesta za starejše ženske in moške;

 

Predlog spremembe  96

 

Predlog resolucije

Odstavek 11 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	11a. poziva države članice, naj razvijejo nacionalne načrte za izboljšanje storitev oskrbe, pri čemer je treba upoštevati potrebe uporabnikov, pa tudi ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem velikega števila oskrbovalcev; poziva države članice, naj spremljajo njihovo izvajanje in sprejmejo korektivne ukrepe, če in ko so potrebni;

 

Predlog spremembe  97

 

Predlog resolucije

Odstavek 11 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	11b. poudarja, da ženske predstavljajo le tretjino samozaposlenih delavcev ali novih podjetnikov v EU; poudarja, da so za podjetnice in ženske v znanosti in akademskih krogih pomembni programi podpore, ter poziva EU, naj te programe bolj konkretno podpre;

 

Predlog spremembe  98

 

Predlog resolucije

Odstavek 11 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	11c. poziva države članice, naj ženskam, ki so se že upokojile, zagotovijo dostojen dohodek z ukrepi, denimo za indeksacijo pokojnin ali zagotavljanje minimalnih pokojnin, kar je nepogrešljiva varnostna mreža za dohodek, za katero se ne plačujejo prispevki, da bi preprečili revščino med starejšimi ženskami, ki nimajo pokojninskih pravic oziroma so le-te nizke;

 

Predlog spremembe  99

 

Predlog resolucije

Odstavek 12 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	12a. poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi fiskalne politike, ureditve socialne varnosti in javnih storitev upoštevajo demografski razvoj in spremembe v velikosti in sestavi gospodinjstev;

 

Predlog spremembe  100

 

Predlog resolucije

Odstavek 12 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	12b. opozarja, da se lahko razlike v pokojninah med spoloma povečajo zaradi sedanjega prehoda z zakonsko določenega državnega pokojninskega sistema na sisteme drugega in tretjega stebra, kar posameznikom nalaga večjo odgovornost, zato poziva Komisijo in pristojne organe Unije, kot je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ter države članice, naj ocenijo razmerje med pokritostjo in prejemki žensk v poklicnih pokojninskih sistemih;

 

Predlog spremembe  101

 

Predlog resolucije

Odstavek 13 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	13a. poziva Komisijo, naj podatke v zvezi z oskrbo starejših in invalidov vključi v svoje spremljanje in preverjanje v okviru evropskega semestra ter v letno poročilo o enakosti spolov; države članice pa poziva, naj preučijo vključitev ocene storitev oskrbe starejših in invalidov v svoja nacionalna poročila; spodbuja jih tudi, naj sprejmejo in uporabijo popravljalne ukrepe, če bi se izkazalo, da je napredek počasen;

 

Predlog spremembe  102

 

Predlog resolucije

Odstavek 13 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	13b. poziva Komisijo, naj države članice podpre v boju proti revščini, ki še zlasti prizadene matere samohranilke in jo je kriza še povečala, kar vodi v večjo socialno izključenost;

 

Predlog spremembe  103

 

Predlog resolucije

Odstavek 13 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	13c. poziva Komisijo, naj oblikuje kazalnik razlik v pokojninah med spoloma, da bi ocenila nabor neenakosti, s katerimi se ženske srečujejo skozi vse življenje;

 

Predlog spremembe  104

 

 

Predlog resolucije

Odstavek 14 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	14a. poziva države članice, naj povečajo naložbe v storitve oskrbe in izboljšajo njeno kakovost ter v posebne ukrepe, ki omogočajo oskrbovalcem, da ohranijo aktivno poklicno življenje;

 

Predlog spremembe  105

 

Predlog resolucije

Odstavek 14 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	14b. poziva Komisijo, naj države članice podpira pri vse večji uporabi strukturnih skladov za naložbe v javne storitve varstva otrok ter oskrbe starejših in oskrbovanih oseb;

 

Predlog spremembe  106

 

Predlog resolucije

Odstavek 14 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	14c. poziva Komisijo in Odbor za socialno zaščito, naj v naslednjem poročilu o ustreznosti pokojnin podrobneje obravnavata nestandardne trende na trgu dela ter v celoti analizirata razlike v pokojninah med spoloma v vseh razsežnostih in v vseh treh stebrih pokojninskih sistemov; Komisijo tudi poziva, naj oceni ustreznost minimalnih pokojnin, ki so za preprečevanje revščine v starosti izjemno pomembne;

 

Predlog spremembe  107

 

Predlog resolucije

Odstavek 15 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	15a. je globoko zaskrbljen, ker so najbolj ranljive skupine žensk žrtve resne večplastne diskriminacije, vključno migrantke, invalidke, homoseksualne ženske, pripadnice manjšin, nizko kvalificirane ženske in starejše ženske, saj  so diskriminirane na podlagi starosti, spola in etnične pripadnosti, spolne ali verske usmerjenosti itd., ter poziva k ukrepom pozitivne diskriminacije, saj so diskriminirane na podlagi starosti, spola, etnične pripadnosti in spolne ali verske usmerjenosti, če navedemo le nekaj primerov, ter poziva k ukrepom za pozitivno diskriminacijo;

 

Predlog spremembe  108

 

Predlog resolucije

Odstavek 15 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	15b. poudarja, da se je v krizi oskrbe, ki jo je povzročila pandemija covida-19, izkazalo za nujno vključevanje načela enakosti spolov v vse politike; poziva Komisijo, naj na vseh področjih politik Unije, v vsej zakonodajnih predlogih in na vseh ravneh upravljanja izvaja vključevanje načela enakosti spolov, pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola in ocenjevanje učinka s tega vidika na enakost spolov ter tako zagotovi, da bodo zastavljeni posebni cilji za doseganje enakosti spolov, tudi v vseh političnih in proračunskih instrumentih za boj proti covidu-19;

 

Predlog spremembe  109

 

Predlog resolucije

Odstavek 15 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	15c. poudarja, da obstaja digitalni generacijski prepad, ter poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo ovire, s katerimi se soočajo starejši pri vključevanju v digitalno družbo, zlasti tiste, s katerimi se soočajo starejše ženske, ki imajo slabši dostop do digitalne opreme in povezljivosti zaradi nižjih dohodkov in zaposlitve v manj digitaliziranih sektorjih;

 

Predlog spremembe  110

 

Predlog resolucije

Odstavek 16 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	16a. poziva države članice, naj razvijejo mehanizme in zagotovijo, da bo zbiranje pokojninskih pravic negovalcev zadostno tudi v obdobjih, ko je njihov dohodek začasno nižji, ker negujejo drugo osebo, kar večinoma zadeva ženske; poziva Komisijo, naj izvede študijo o različnih učinkih pokojninskih sistemov v državah članicah na ženske in moške;

 

Predlog spremembe  111

 

Predlog resolucije

Odstavek 16 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	16b. poziva države članice in Komisijo, naj omogočijo prehod na novo socialno organizacijo oskrbe, ki ne bo nesorazmerno odvisna od žensk; poudarja, da mora biti tudi prehod na področju oskrbe skupaj z združenim ekološkim in digitalnim prehodom ena od političnih prednostnih nalog EU;

 

Predlog spremembe  112

 

Predlog resolucije

Odstavek 16 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	16c. poziva, da se na ravni EU raziščejo razširjenost, gonilne sile in politike za boj proti nasilju nad starejšimi ženskami; poudarja, da se okviru splošne agende za boj proti nasilju nad ženskami ne sme spregledati tveganj nasilja, ki so jim izpostavljene starejše ženske, kot tudi pri ratifikaciji in izvajanju Istanbulske konvencije in Pekinških izhodišč za ukrepanje;

 

Predlog spremembe  113

 

Predlog resolucije

Odstavek 17 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	17a. poziva države članice, naj pri reformah pokojninskega sistema in prilagoditvah upokojitvene starosti upoštevajo razsežnost spola, in sicer razlike med delovnimi vzorci žensk in moških ter večje tveganje diskriminacije starejših žensk na trgu dela;

 

Predlog spremembe  114

 

Predlog resolucije

Odstavek 17 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	17b. poziva Komisijo, naj v odziv na demografske izzive, s katerimi se sooča EU, vključi tudi cilje za doseganje enakosti spolov;

 

Predlog spremembe  115

 

Predlog resolucije

Odstavek 17 c (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	17c. poziva države članice, naj v okviru nacionalnih odzivov na covid-19 preprečujejo in odpravijo nasilje nad starejšimi ženskami, vključno z uvedbo telefonskih številk za pomoč in podpornih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti institucionalnemu varstvu;

 

Predlog spremembe  116

 

Predlog resolucije

Odstavek 18 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	18a. poziva k uvedbi svežnjev pomoči na ravni držav članic, ki bi vsebovali programe ukrepov za povečanje zaposljivosti, blaženje učinkov nezaposlenosti in povečanje ravni zaposlenosti oseb nad 50 let, zlasti žensk;

 

Predlog spremembe  117

 

Predlog resolucije

Odstavek 18 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	18b. poudarja, da številni kazalniki, zbrani v statističnih sistemih EU, ne razlikujejo dovolj med starejšimi skupinami, kot so starostne skupine od 75 do 84 let in nad 85 let, kar onemogoča ozaveščanje o življenjskih razmerah žensk in moških v najvišjih starostnih skupinah na splošno ter o razlikah med ženskami in moškimi v zelo visokih starostnih skupinah; poziva Komisijo in države članice, naj revidirajo statistične starostne skupine, da bi sledile staranju prebivalstva in vse večjemu številu posameznikov, ki dosegajo zelo visoko starost;

 

Predlog spremembe  118

 

Predlog resolucije

Odstavek 19 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	19a. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo učinkovite programe za boj proti nasilju nad ženskami, ki bodo vključevali vidik starosti, da bi preprečili fizično, spolno, psihološko in ekonomsko zlorabo, ki jo lahko utrpijo starejši, večinoma ženske; predlaga, da se pridobijo statistični podatki o povečanem nasilju nad starejšimi ljudmi, s čimer bi opozorili na ta resni problem (ki ga starejši običajno ne prijavijo, saj ga jemljejo kot sestavni del starosti in odvisnosti), družba kot celota pa bi lahko slabo ravnanje s starejšimi preprečevala učinkoviteje in dosledneje;

 

Predlog spremembe  119

 

Predlog resolucije

Odstavek 19 b (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	19b. poziva EU in države članice, naj starejše osebe LGBTI+ vključijo v strategije in akcijske načrte za doseganje enakosti spolov, tudi s preučitvijo presečno točko prikrajšanosti, povezane s starostjo, in spolno usmeritvijo; poudarja, da na primer strukture dolgotrajne oskrbe in pomoči morda niso oblikovane, da bi spoštovale pravice oseb LGBTI+ do zasebnosti in zasebnega življenja, ter da utegnejo biti programi za preprečevanje in zmanjševanje virusa HIV/aidsa za starejše nedostopni;

 

Predlog spremembe  120

 

 

Predlog resolucije

Odstavek 20 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	20a. poudarja, da bi bilo treba zagotoviti visoko kakovost oskrbe, da bi izboljšali kakovost življenja v starosti, in poudarja, da bi morali imeti starejši ljudje, ki živijo v javnih in zasebnih ustanovah za oskrbo, pravico do sodelovanja pri odločanju v teh ustanovah prek upravnih odborov in upravnih struktur; meni, da bi morale države članice zagotoviti redno izobraževanje za osebe, ki so zaposlene kot negovalci starejših ljudi v javnem ali zasebnem sektorju, poskrbeti za redno ocenjevanje njihovega dela in temu delu dajati višjo tržno vrednost, vključno s plačilom, zavarovanjem in delovnimi pogoji;

 

Predlog spremembe  121

 

Predlog resolucije

Odstavek 21 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	21a. poziva, naj se pri izvajanju medicinskih diagnoz upošteva vidik spola ter s tem zagotovi, da bodo diagnoze točne in da bo ljudem zagotovljena ustrezna nega in oskrba; poudarja, da se bolezni in obolenja žensk še vedno preredko diagnosticirajo in premalo zdravijo; poziva, naj diagnostična orodja, zdravstvene storitve ter nega in oskrba ne bodo omejena zgolj zaradi starosti in spola bolnika, tako da bi bilo na primer presejanje v primeru raka dojk, debelega čreva in danke ter srčno-žilnih obolenj omogočeno tudi starejšim ženskam; poziva tudi, naj se več pozornosti nameni preprečevanju in zdravljenju bolezni, ki so jim zlasti izpostavljene starejše ženske, kot sta osteoporoza in revmatoidni artritis, ter da je treba pri zdravilih, ki se razvijajo, poskuse za preučevanje njihovih učinkov na telo, opraviti ne le na moških, temveč tudi na ženskah;

 

Predlog spremembe  122

 

Predlog resolucije

Odstavek 22 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	22a. poudarja, da so lahko tako tehnološka kot tehnična izboljšanja pomembna pri prilagajanju družbe potrebam starajočega se prebivalstva; poziva k širši uporabi inovacij, razvitih v tesnem sodelovanju s starejšimi ljudmi; meni, da bi morali biti sistemi uporabniku prijazni in zasnovani tako, da bodo dostopni za vse ne glede na starost, spol, sposobnosti ali osebni položaj; poudarja, da sistemi umetne inteligence ne bi smeli imeti enotnega pristopa za vse in bi morali upoštevati načela univerzalnega oblikovanja ter nagovarjati čim širši krog uporabnikov, upoštevajoč ustrezne standarde dostopnosti;

 

Predlog spremembe  123

 

Predlog resolucije

Odstavek 23 a (novo)

Predlog resolucije	Predlog spremembe
	23a. poziva Komisijo, naj do konca leta 2022 posodobi in okrepi mehanizme za spremljanje izvajanja temeljnih pravic; poziva tudi k večjemu ozaveščanju o teh mehanizmih, ki se pogosto premalo uporabljajo, saj starejši ljudje na splošno in še zlasti ženske svojih pravic ne poznajo dobro;

 

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	27.5.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 13 17
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Vincenzo Sofo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Anna Zalewska, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Simona Baldassarre, José Gusmão, Anne Sander

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

25	+
ID	Simona Baldassarre, Dominique Bilde, France Jamet, Elena Lizzi
NI	Daniela Rondinelli
PPE	David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Helmut Geuking, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Anne Sander, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Jordi Cañas, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Dragoș Pîslaru, Monica Semedo

 

13	-
ECR	Margarita de la Pisa Carrión
S&D	Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind

 

17	0
ECR	Elżbieta Rafalska, Vincenzo Sofo, Beata Szydło, Anna Zalewska
ID	Nicolaus Fest, Guido Reil
Renew	Abir Al-Sahlani, Sylvie Brunet, Marie-Pierre Vedrenne
The Left	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Leila Chaibi, Özlem Demirel, José Gusmão
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1] Sodba z dne 22. novembra 2005, Werner Mangold proti Rüdiger Helm, C-144/04, ECLI: EU:C:2005:709.
• [2] UL L 246, 23.9.2011, str. 5.
• [3] UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
• [4] UL C 189, 4.6.2018, str. 1.
• [5] UL C 308 E, 20.10.2011, str. 49.
• [6] UL C 363, 28.10.2020, str. 80.
• [7] UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
• [8] UL C 76, 28.2.2018, str. 93.
• [9] UL C 204, 13.6.2018, str. 76.
• [10] UL C 331, 18.9.2018, str. 60.
• [11] UL C 356, 4.10.2018, str. 10.
• [12] UL C 108, 26.3.2021, str. 965.
• [13] UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
• [14] UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.
• [15] UL L 188, 12.7.2019, str. 79.
• [16] Poročilo Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241).
• [17] OZN, „Changing Population Age Structures and Sustainable Development“ (Spremembe starostne strukture prebivalstva in trajnostni razvoj), 2017.
• [18] Eurostat (2020), „Ageing Europe – statistics on social life and opinions“ (Starajoča se Evropa – statistični podatki o družbenem življenju in mnenja), podatki iz julija 2020.
• [19] Eurostat, „Population structure and ageing“ (Struktura prebivalstva in staranje), podatki iz avgusta 2020.
• [20] Spremljevalni delovni dokument služb Komisije z dne 17. junija 2020 k poročilu o vplivu demografskih sprememb (SWD(2020)0109), p. 7.
• [21] OZN, „Changing Population Age Structures and Sustainable Development: a concise report“ (Spremembe starostne strukture prebivalstva in trajnostni razvoj: strnjeno poročilo), 2017, str. 11.
• [22] Eurostat, „Ageing Europe, Looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenje starejših v EU), 2019.
• [23] Eurostat, „Ageing Europe, Looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenje starejših v EU), 2019.
• [24] Služba Evropskega parlamenta za raziskave, „Demographic outlook for the European Union“ (Demografske napovedi za Evropsko unijo), marec 2020, str. 3.
• [25] Znanstveno vozlišče EU: služba Komisije za znanost in znanje, „How lonely are Europeans?“ (Kako osamljeni so Evropejci?), 12. junij 2019.
• [26] Osnovni scenarij Eurostata.
• [27] Eurostat, „Ageing Europe: looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019.
• [28] Evropska komisija, indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020, str. 52.
• [29] Spremljevalni delovni dokument služb Komisije z dne 17. junija 2020 k poročilu o vplivu demografskih sprememb (SWD(2020)0109), str. 42.
• [30] Eurostat, „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019, str. 53.
• [31] Eurostat, „Disability statistics – elderly needs for help or assistance“ (Statistični podatki o invalidnosti – potrebe starejših po pomoči ali asistenci“, podatki iz junija 2019.
• [32] Eurostat, „Functional and activity limitations statistics“ (Statistični podatki o funkcionalnih omejitvah in omejitvah dejavnosti, podatki iz decembra 2020.
• [33] Eurostat, Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019, str. 70.
• [34] Evropski center za preprečevanje in obvladovaje bolezni in drugi, „High impact of COVID-19 in long-term care facilities, suggestion for monitoring in the EU/EEA“ (Velik vpliv covida-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo, predlog za spremljanje v EU/EGP), Eurosurveillance, zvezek 25, 22. izdaja, 4. junij 2020.
• [35] Evropski inštitut za enakost spolov, „Ageing societies, migration and climate change bring new challenges for gender equality“ (Starajoče se družbe, migracije in podnebne spremembe prinašajo nove izzive za enakost spolov), 10. december 2019.
• [36] Leta 2018 je v EU-27 s skrajšanim delovnim časom delalo 30,5 % žensk in 9,2 % moških (Eurostat, raziskava o delovni sili).
• [37] Delež pogodb o zaposlitvi za določen čas za ljudi v starosti od 15 do 64 let je v zadnjih letih stabilen. V letu 2018 je znašal 12,1 % skupnih zaposlitev. Pri ženskah je delež nekoliko višji (13,1 %) kot pri moških (11,2 %) (Eurostat).
• [38] Evropska agencija za temeljne pravice, bilteni o posledicah pandemije koronavirusa v EU za temeljne pravice: št. 3 iz junija 2020, s posebnim poudarkom na starejših, in št. 6 z dne 30. novembra 2020, s posebnim poudarkom na socialnih pravicah.
• [39] Članek Eurofounda z dne 19. maja 2021 z naslovom Upokojitev.
• [40] Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 79.
• [41] Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 77.
• [42] Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 15.
• [43] Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 26.
• [44] V poročilu o staranju za leto 2018 so skupni stroški staranja opredeljeni kot javni izdatki za pokojnine, zdravstveno varstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila za brezposelnost.
• [45] Medinstitucionalni dokument Komisije z dne 25. maja 2018 o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2016-2070),
• [46] Poročilo Komisije z dne 12. aprila 2018 o srebrnem gospodarstvu.
• [47] Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, poročilo z dne 4. oktobra 2016 z naslovom „The ageing workforce: Implications for occupational safety and health“ (Staranje delovne sile: posledice za varnost in zdravje pri delu), pregled raziskav.
• [48] Eurostat, „Employment rate of older workers, age group 55-64“ (Stopnja zaposlovanja starejših v starostni skupini 55–64 let), dostop 2. junija 2021.
• [49] Poročilo Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241), str. 10.
• [50] Poročilo Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241), str. 22.
• [51] Poročilo organizacije Alzheimer Europe z dne 17. februarja 2020, „Dementia in Europe Yearbook 2019: Estimating the prevalence of dementia in Europe“ (Letopis o demenci v Evropi 2019: ocena razširjenosti demence v Evropi).
• [52] Sporočilo Komisije z dne 10. marca 2020 o strategiji za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103).
• [53] Poročilo Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241), str. 20.
• [54] Eurostat, „Farmers and the agricultural labour force - statistics“ (Kmeti in delovna sila v kmetijstvu – statistični podatki), podatki, pridobljeni novembra 2018.
• [55] https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tps00198/default/table?lang=en
• [56] https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tps00200/default/table?lang=en
• [57] https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tesem050/default/table?lang=en
• [58] https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Farmers_and_the_agricultural_labour_force_-_statistics