POROČILO o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020

11.6.2021 - (2020/2124(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Pedro Silva Pereira
Pripravljavec mnenja (*): David Cormand, Odbor za proračun
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020

(2020/2124(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Protokola št. 5 k Pogodbama o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

– ob upoštevanju podnebne strategije in nove politike posojil v energetskem sektorju, ki jo je EIB sprejela novembra 2019,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Naložbeni načrt za trajnostno Evropo – Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor (COM(2020)0021),

– ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 14. januarja 2020 o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod (COM(2020)0022),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[1],

– ob upoštevanju finančnega poročila Evropske investicijske banke (EIB), ki je bilo objavljeno 5. maja 2020,

– ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2019 z naslovom Zelena nit, ki je bilo objavljeno 7. maja 2020,

– ob upoštevanju časovnega načrta za podnebno banko, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel 11. novembra 2020, in nove podnebne strategije EIB iz novembra 2020,

– ob upoštevanju poročila z naslovom „EIB Operations Inside the European Union“ (Operacije EIB znotraj Evropske unije) za leto 2019, ki je bilo objavljeno 3. septembra 2019,

– ob upoštevanju poročila za leto 2019 o projektih zunaj EU, ki jih je EIB podprla, z naslovom „Global reach: the impact of the EIB beyond the European Union“ (Svetovni vpliv: učinek EIB zunaj Evropske unije), objavljenega 10. decembra 2020,

– ob upoštevanju finančnega in statističnega poročila EIB za leto 2019, objavljenega 5. in 7. maja 2020,

– ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora, poročila o dejavnostih preiskovanja goljufij in poročila o pritožbenem mehanizmu EIB za leto 2019,

– ob upoštevanju poročila EIB o razkritju obvladovanja tveganja v skupini za leto 2019, objavljenega 6. julija 2020,

– ob upoštevanju dejstva, da je EIB 7. oktobra 2016 odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU,

– ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus)[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora[4],

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru in Next Generation EU, covidu-19, podnebnih spremembah, varnosti in zunanjih odnosih,

– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) št. 03/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, ki je bilo objavljeno 29. januarja 2019,

– ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2020 z naslovom „Crisis Solutions“ (Rešitve za krizo), objavljenega 20. januarja 2021,

– ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ki je bilo objavljeno 12. maja 2020,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju[5],

– ob upoštevanju pisma v zvezi z nasprotjem interesov, ki ga je evropska varuhinja človekovih pravic 22. julija 2016 poslala predsedniku EIB, ter odgovora predsednika EIB z dne 31. januarja 2017,

– ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje v zadevi 2168/2019/KR o odločitvi Evropskega bančnega organa, da bo ugodil prošnji svojega izvršnega direktorja, ki je želel postati direktor finančne lobistične skupine,

– ob upoštevanju poročila koalicije Counter balance z naslovom Ali se EIB uspešno bori proti goljufijam in korupciji?  Izzivi za okvir upravljanja banke EU,

– ob upoštevanju člena 57 Poslovnika,

A. ker mora EIB na podlagi člena 309 PDEU in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije prispevati k doseganju ciljev Unije, vključno z različnimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve;

B. ker mora EIB v skladu s členom 18 svojega statuta zagotoviti, da se njena sredstva porabljajo čim bolj racionalno v skladu z interesi Unije;

C. ker je EIB javni posojilni organ Evropske unije in ena največjih večstranskih finančnih institucij na svetu; ker je zato EIB logični partner EU pri izvajanju finančnih instrumentov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi in večstranskimi finančnimi institucijami;

D. ker je EIB prevzela pomembno vlogo pri mobilizaciji finančnih sredstev za gospodarstvo, zlasti za mala in srednja podjetja, za odpravo gospodarskih posledic pandemije covida-19, ki se je začela leta 2020;

E. ker ima EIB pomembno vlogo v strategiji EU za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in okoljem, kot je navedla Komisija, saj so za dosego posodobljenih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 letno potrebne dodatne naložbe v višini 350 milijard EUR;

F. ker se je EIB leta 2019 zavezala, da bo podprla cilje evropskega zelenega dogovora, uskladila vse svoje dejavnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma in postala „podnebna banka EU“;

G. ker je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025;

H. ker je EIB začela postopek pregleda svoje posojilne politike na področju prometa iz leta 2011, da bi podprla dostopen, učinkovit, okolju prijazen in varen promet;

I. ker je podpora malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo temeljni cilj javne politike EIB; ker je skupina EIB samo leta 2020 z dodatnim financiranjem podprla več kot 425.000 malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; ker je podpora malim in srednjim podjetjem predstavljala 40 % celotnega obsega podpisanih financiranj EIB;

J. ker lahko EIB z naložbami podpre socialni sektor, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in stanovanji;

K. ker je EIB leta 2020 odobrila posojila v višini 10,23 milijarde EUR za projekte zunaj Unije, vključno z 2,3 milijarde EUR v najmanj razvitih državah;

L. ker je Skupina modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj 7. oktobra 2019 objavila končno poročilo, v katerem je navedla, da se lahko prihodnja evropska banka za podnebne spremembe in trajnostni razvoj vzpostavi na naslednje tri načine: a) z nadgradnjo Evropske banke za obnovo in razvoj in dejavnostmi zunanjega financiranja EIB; b) tako, da se v sklopu nove finančne institucije z mešanim lastništvom združijo zunanje dejavnosti sedanjih finančnih institucij EU; c) s prenosom vseh zunanjih dejavnosti EIB na hčerinsko družbo EIB z drugimi velikimi delničarji; ker je v sklepih Sveta iz decembra 2019 navedeno, da bi bilo treba preučiti le možnosti a) in c); ker rezultati študij glede izvedljivosti posameznih možnosti, ki naj bi bile predloženi jeseni 2020, še vedno niso bili sporočeni;

M. ker si skupina EIB trenutno prizadeva za oblikovanje smernic za usklajevanje med nasprotnimi strankami z okoljskimi in trajnostnimi cilji;

Splošne ugotovitve

1. je resno zaskrbljen zaradi velikih makroekonomskih neravnovesij, ki so posledica pandemije covida-19, in njihovega vpliva na trajnostno gospodarsko rast, naložbe, odpornost, stopnje zaposlovanja, izobraževanje in socialno-ekonomske neenakosti; poudarja, da je gospodarska in socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, močno škodila gospodarski rasti v EU in da je eden glavnih posledic upad naložb, ki trenutno ne zadostujejo za uresničevanje ciljev EU; poudarja, da so se javne in zasebne naložbe zmanjšale na zaskrbljujočo raven;

2. poudarja, da ima EIB kot javna banka EU temeljno vlogo, saj kot edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic EU in v celoti temelji na politikah in standardih EU, podpira gospodarsko okrevanje po pandemiji in usmerja naložbe v uresničevanje evropskih prednostnih nalog;

3. poudarja, da ima EIB ključno vlogo pri podpiranju kratko- in srednjeročnega gospodarskega okrevanja v povezavi z evropskimi podnebnimi pravili, evropsko industrijsko strategijo, instrumentom za okrevanje Next Generation EU, dolgoročnim proračunom EU, InvestEU, in drugimi evropskimi finančnimi instrumenti; pozdravlja finančno udeležbo EIB v InvestEU, da bi pomagala premostiti naložbeno vrzel v EU, kar je temeljni vzrok, ki še vedno ni odpravljen; poleg tega pozdravlja osrednjo vlogo EIB pri zagotavljanju svetovanja v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU;

4. se strinja z Evropskim svetom, da bi morala imeti EIB potreben kapital za izvajanje politik Unije, in podpira poziv svetu guvernerjev EIB, naj analizira kapitalsko ustreznost EIB glede na instrumente, vključene v večletni finančni okvir in instrument za okrevanje NextGenerationEU, ter prispevek banke k izvajanju zastavljenih ciljev Unije v boju proti podnebnim spremembam in k digitalizaciji evropskega gospodarstva;

5. meni, da je povečanje kapitala upravičeno, da bo lahko banka zagotavljala dolgoročno financiranje, spodbujala vključujočo trajnostno rast, socialno in regionalno kohezijo ter podpirala ključne naložbe v realno gospodarstvo, do katerih sicer ne bi bile prišlo, hkrati pa mora obdržati sedanji status AAA, ki je za banko pomemben dejavnik;

6. meni, da je EIB institucija z visoko stopnjo finančnih vzvodov; poziva delničarje EIB, naj preučijo, katera struktura lastniškega kapitala bi bila najustreznejša, in dosežejo dogovor o povečanju kapitala, tako v gotovini kot na vpoklic; poudarja, da bi moralo biti povečanje kapitala povezano z večjo preglednostjo, demokratično odgovornostjo, učinkovitostjo strukture upravljanja in okoljsko trajnostjo;

7. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bila zastopana v svetu guvernerjev EIB z vpisom kapitala EIB z uporabo sredstev iz proračuna EU;

8. ugotavlja, da bo morala EU v skladu načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 v obdobju 2021–2030 v primerjavi z obdobjem 2011–2020 vložiti 350 milijard EUR več letno; poudarja, da je za premostitev te vrzeli v naložbah v podnebje vloga EIB še večja; poziva svet guvernerjev EIB, naj izkoristi priložnost ugodnih posojilnih pogojev za povečanje izdajanja in zapadlosti obveznic ter ohranitev trdnega kapitalskega položaja;

9. pozdravlja nedavno povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada[6];

10. poziva EIB kot javno banko EU, naj si v skladu z ustreznimi pravnimi določbami čim bolj prizadeva, da bi zagotovila močno financiranje na podlagi politik, s katerim zagotavlja gospodarsko učinkovitost, podpira trajnostno rast in ne ovira dostopa do visokokakovostnih javnih storitev; poziva EIB, naj daje prednost projektom javnega namena, ki spodbujajo politične cilje EU in trajnostno gospodarsko rast, zlasti tistim, ki drugače ne bi bili dobičkonosni, tako v EU kot zunaj nje, da bi obravnavala rekordne svetovne izzive v prihodnjih desetletjih, zlasti z bojem proti podnebnim spremembam;

11. poziva EIB, naj dodatno okrepi svoje notranje zmogljivosti in strokovno znanje, da bi zagotovila dolgoročno zavezanost v svojih partnerstvih, spodbujala usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi akterji ter nadalje razvijala pogoje za prevzemanje večjega tveganja pri naložbah v inovacije in rast;

12. poudarja, da je pomembno, da EIB zagotovi dejavnik dodatnosti za naložbe po EU; opozarja, da je treba usklajevati strategije z drugimi evropskimi institucijami ter multilateralnimi in nacionalnimi razvojnimi bankami;

13. pozdravlja prizadevanja EIB pri določanju ciljev in jo spodbuja, naj okrepi izvajanje svojih okoljskih in socialnih standardov ter izboljša ocenjevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov, ki jih podpira, ter njihovo dodatnost in trajnost;

14. poudarja, da si mora EIB prizadevati, da s svojimi dejavnostmi ne bi izrinila zasebnih naložb;

15. poudarja, da je pomembno, da EIB pri svoji posojilni dejavnosti preprečuje dodatna geografska neravnovesja, da bi zagotovila širšo geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, obravnavala razlike med regijami zaradi nezadostnih dolgoročnih naložb in geografskih omejitev, ter okrepila ekonomsko in socialno konvergenco in kohezijo;

16. pozdravlja prizadevanja EIB v zvezi s tem, vendar poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi, saj nedavna poročila kažejo na vztrajno visoko geografsko koncentracijo projektov;

17. poziva EIB, naj prispeva k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne priložnosti EIB, med drugim tako, da si bolj prizadeva za razširitev posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovanja, zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo, ki med koronavirusno krizo zaradi pomanjkanja finančnih zmogljivosti ali manevrskega prostora države niso imele večjih koristi od odstopanja od pravil o državni pomoči;

Mobilizacija sredstev za boj proti pandemiji covida-19

18. z veseljem ugotavlja, da je EIB hitro mobilizirala do 40 milijard EUR nujnega financiranja za boj proti krizi zaradi izbruha covida-19, tako da je omogočila posojila in odlog plačila ter sprejela ukrepe za izboljšanje likvidnosti malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

19. poleg tega pozdravlja vzpostavitev vseevropskega jamstvenega sklada v višini 25 milijard EUR v odziv na krizo zaradi pandemije covida-19 in njegov pozitiven učinek pri zagotavljanju finančne pomoči malim in srednjim podjetjem v zdravstvenem sektorju; vendar obžaluje počasno uvajanje tega sklada, saj so bila prva sredstva odobrena šele proti koncu leta 2020 zaradi pozne vloge držav članic in postopkov za kliring državne pomoči; poudarja, da je bil vseevropski jamstveni sklad ustanovljen začasno; predlaga, naj se veljavnost vseevropskega jamstvenega sklada zaradi dolgotrajnih posledic krize zaradi covida-19 in nenehne omejitve gibanja v številnih državah članicah podaljša po letu 2021;

20. meni, da bi morala biti podpora, ki jo vseevropski jamstveni sklad zagotavlja finančnim posrednikom, odvisna od številnih ocenjevalnih meril, kot so okoljska in socialna politika ter politika upravljanja podjetij;

21. poziva EIB, naj razmisli o tem, da bi ponudila dodatne spodbude za projekte in kreditne linije, ki so že bili odobreni, da bi se projekti čim prej začeli izvajati in da bi se zagotovila hitra uporaba sredstev;

22. pozdravlja oblikovanje 6 milijard EUR vrednega naložbenega instrumenta za podporo financiranja zdravstvenega sektorja, predvsem zdravstvene infrastrukture, raziskav in razvoja cepiv; poziva EIB, naj prednostno obravnava krepitev sistemov javnega zdravstva;

23. ugotavlja, da je EIB 30. septembra 2020 za odziv na covid-19 odobrila 84 operacij v znotraj EU v skupni vrednosti 23,5 milijarde EUR; je seznanjen s podatkom, da je bilo 88 % odobrenih operacij dodeljenih malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter zdravstvenemu sektorju; poudarja, da je treba podpirati mala in srednja podjetja, saj jih je pandemija covida-19 še posebej prizadela;

24. pozdravlja oblikovanje pobude za usmerjeno financiranje v vrednosti do 5,2 milijard EUR v odziv na pandemijo covida-19, da bi podprli države zunaj EU;

25. pozdravlja sodelovanje EIB v instrumentu COVAX z naložbami v višini 400 milijonov EUR na podlagi vnaprejšnje tržne zaveze COVAX;

26. poudarja, da bo treba te instrumente zaradi zaporednih in nepredvidljivih valov okužb s covidom-19 dodatno okrepiti, izvrševati in podaljšati; poziva EIB, naj bo pripravljena po potrebi spodbuditi obstoječe instrumente in začeti nove podporne finančne pobude;

Preobrazba v podnebno banko EU

27. pozdravlja podatek, da je bilo leta 2020 40 % vseh posojil EIB povezanih z okoljem in podnebjem;

28. pozdravlja dejstvo, da je EIB največja svetovna izdajateljica zelenih obveznic, ki so v dvanajstih letih zbrale obveznice podnebne ozaveščenosti in obveznice ozaveščenosti o trajnosti v vrednosti 34,6 milijarde EUR; poziva EIB, naj nadaljuje in razširi izdajanje zelenih obveznic, da bi povečala likvidnost tega trga in še naprej sodelovala pri razvoju standarda EU za zelene obveznice;

29. pozdravlja novi sistem za oceno tveganja podnebnih sprememb, vzpostavljen za oceno fizičnega podnebnega tveganja pri neposrednem posojanju, in predlaga, naj EIB v svojih akcijskih načrtih predlaga usklajene metode pregledovanja, po potrebi na podlagi uredbe o taksonomiji[7];

30. pozdravlja zavezo EIB, da bo podprla akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti, zlasti z uskladitvijo s taksonomijo EU za spremljanje podnebnih ukrepov in financiranja okoljske trajnosti ter s sprejetjem meril, da se ne škoduje bistveno, kot podlage za ocenjevanje projektov;

31. poziva EIB, naj spoštuje svojo zavezo, da bo čim prej in v časovnem okviru, skladnem s ciljem EU o doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, vse svoje dejavnosti uskladila s cilji Pariškega sporazuma; poudarja, da bodo za razvoj naprednih alternativnih in trajnostnih goriv potrebne znatne naložbe, da bi presegli sedanje tehnološke meje; poziva EIB, naj vzpostavi in sklene pogodbe o zelenem prehodu za sektorje z visokimi emisijami, da bodo njihovi poslovni modeli usklajeni s cilji podnebne nevtralnosti;

32. priznava, da morajo EU in njene države članice kapitalske tokove preusmeriti v prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, da bi naša gospodarstva, podjetja in družbe postali odpornejši na podnebne in okoljske pretrese ter tveganja;

33. pozdravlja, da je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, zlasti vključitev vzporednega mehanizma za določanje cen ogljika, ki zagotavlja ključen okvir za podporo izvajanja evropskega zelenega dogovora in označuje odločen korak EIB v smeri podnebne banke EU, ki bo v pomembnem prihodnjem desetletju spodbujala trajnostne naložbe in varstvo okolja;

34. pozdravlja vodilno vlogo EIB v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam ter njeno odločitev, da do leta 2025 financiranje v ta namen ter na področju okoljske trajnosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov, poveča s 30 % na vsaj 50 %;

35. ugotavlja, da je v načrtu predvideno prehodno obdobje do konca leta 2020, kar je problematično zaradi neusklajenosti s cilji Pariškega sporazuma; poziva EIB, naj si v potekajočih postopkih ocenjevanja prizadeva za čim večjo skladnost s Pariškim sporazumom, najpozneje leta 2023 pa popolno skladnost;

36. ugotavlja, da bo EIB prihodnje delo v zvezi z izvajanjem načrta zasnovala na podlagi desetih novih akcijskih načrtov, s katerimi se bo nadaljevalo petletno izvajanje podnebne strategije EIB iz leta 2015; v zvezi s tem zahteva, da se ga o izvajanju načrta redno in izčrpno obvešča;

37. poziva EIB, naj upošteva prispevke ustreznih deležnikov, lokalnih organov, sindikatov in nevladnih organizacij v svoji naložbeni strategiji v vlogi podnebne banke EU in v okviru izvajanja časovnega načrta;

38. pozdravlja razvoj ocene tveganja za biotsko raznovrstnost na ravni EIB in njeno sprejetje okoljskih, podnebnih in socialnih smernic za razvoj hidroenergije; opozarja, da je zaščita biotske raznovrstnosti temeljnega pomena za trajnost EU in kritičnega pomena za evropske gospodarske, zdravstvene in prehranske razmere; poziva EIB, naj v svojih finančnih instrumentih še naprej razvija preverjanje vpliva na biotsko raznovrstnost, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo;

39. priznava izzive in napredek, dosežen pri izvajanju finančnega mehanizma za naravni kapital (NCFF); poziva EIB, naj razmisli o zagotovitvi nepovratnih sredstev v okviru finančnega mehanizma za naravni kapital, da bi podprla začetno povečanje števila lokalnih projektov in olajšala ustvarjanje prihodkov; meni, da bi morala EIB oceno finančnega mehanizma za naravni kapital vključiti v širšo oceno o tem, kako podpreti obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti v EU;

40. pozdravlja zavezo EIB v načrtu za podnebno banko, da bo podporo usmerila v trajnostno rejo in mlečno industrijo, zlasti za zagotavljanje dobrobiti živali;

41. poziva skupino EIB, naj s svojimi novimi operacijami podpre cilje strategije EU za trajnostni razvoj na področju kemikalij, saj bi spodbudile inovacije za varne in trajnostno zasnovane kemikalije, materiale in izdelke, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki temelji na kroženju nestrupenih materialov, ter prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal;

42. pozdravlja bližajoči se pregled posojilne politike EIB na področju prometa in zavezo EIB, da bo do konca leta 2022 prenehala podpirati širitev letališč; poudarja, da je treba prometni portfelj EIB in posojilno politiko na področju prometa uskladiti s Pariškim sporazumom;

43. poziva k hitremu sprejetju nove strategije za politiko financiranja prometa, katere cilj je razogljičenje prometnega sektorja EU najpozneje do leta 2050 ter spodbujanje dostopnih, učinkovitih, zelenih in varnih prevoznih sredstev; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EIB še naprej sodelovati pri financiranju inovacij in zelene tehnologije v letalstvu; v zvezi s tem zahteva, da se v novi prometni politiki upoštevajo tudi geografske značilnosti regij v EU, denimo otoških ter najbolj oddaljenih regij;

44. poziva EIB, naj se poveča podporo za prehod na nizkoogljični prevoz, kot sta kolesarjenje in javni prevoz, zlasti za slabše povezane skupnosti in lokalne skupnosti;

45. poudarja ključno vlogo EIB pri doseganju ciljev mehanizma za pravični prehod in poziva k večji zavezanosti in konkretnim ukrepom na tem področju, in sicer prek posojil za strukturne programe, InvestEU in kot finančna partnerica za instrument za posojila v javnem sektorju; poziva EIB, naj izkoristi svojo vlogo partnerice pri financiranju instrumenta za posojila v javnem sektorju, da bi okrepila svoje zmogljivosti za financiranje manjših projektov in pobud, ki jih vodi skupnost, ter za vzpostavitev partnerstev z občinami in drugimi javnimi subjekti, da v procesu gospodarskega prehoda nihče ne bo zapostavljen;

46. poudarja, da imajo države članice in regije različna izhodišča; ugotavlja, da mora biti prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo vključujoč in pravičen ter da nihče ne sme biti zapostavljen; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti državljanov in delavcev, ki jih bo prehod najbolj prizadel; predlaga, naj EIB proaktivno sodeluje z državami članicami, da bi podprla regije, v katerih so delovna mesta močno odvisna od industrije z visokimi emisijami;

47. pozdravlja novo posojilno politiko EIB na področju energije in njene zaveze, da bo do konca leta 2021 prenehala vlagati v fosilna goriva; poziva EIB, naj oceni združljivost naložb iz leta 2021 v projekte z visokimi emisijami ogljika s posodobljenimi podnebnimi cilji za leto 2030; vztraja, da mora EIB pri vseh posojilih za energijo upoštevati načelo energetske učinkovitosti in se boriti proti energetski revščini;

48. pozdravlja pobudo za pametno financiranje pametnih stavb, ki spodbuja naložbe v projekte energetske učinkovitosti; poziva k okrepitvi stanovanjskih naložb, ki spodbujajo energetsko učinkovitost in odpravo energetske revščine, in k dodatnim naložbam v socialna in cenovno dostopna stanovanja, s čimer bi tudi prispevali k doseganju ciljev strategije za val prenove;

Podpora inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter digitalizaciji

49. meni, da ne bi smeli ponavljati napak iz preteklosti ter so naložbe v inovacije, infrastrukturo, izobraževanje ter znanja in spretnosti bistvenega pomena za okrevanje po gospodarski in socialni krizi, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter doseganje dolgoročne konkurenčnosti; poleg tega poudarja, da tudi regulativno okolje, ki ga sestavljajo predvidljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji in upravna učinkovitost, prispeva k privabljanju zasebnih naložb;

50. pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2020 za podporo inovacijam ter znanju in spretnostim namenila 14,43 milijarde EUR; poziva EIB, naj še poveča podporo za mala in srednja podjetja za inovacije in spretnosti;

51. poudarja na pomembno vlogo EIB pri uspehu programa InvestEU pri okrevanju po pandemiji; poudarja, da bo EIB še naprej glavni naložbeni partner za izvajanje programa InvestEU;

52. upa, da bo novi program InvestEU omogočil dodatno tveganje EIB pri projektih realnega gospodarstva in podporo zlasti malim in srednjim podjetjem, tudi s kapitalsko podporo;

53. želi spomniti, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj tvorijo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo okoli 100 milijonov ljudi; pozdravlja dejstvo, da je EIB leta 2020 zagotovila financiranje za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, naložbe pa so dosegle 30,56 milijarde EUR in podprle 425 000 podjetij;

54. znova poudarja, da mora podpora mikro podjetjem, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati ključni cilj EIB, ki ga je treba dodatno okrepiti med trenutno gospodarsko krizo, zlasti pa jim je treba zagotoviti pomoč pri financiranju, internacionalizaciji, razogljičenju in dostopu do orodij IKT; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pogosto na razpolago omejena upravna sredstva, zato bi lahko imela koristi od dostopnih finančnih kanalov; pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno za zagotavljanje spletne podpore in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede dostopa do posojil EIB, in poziva da se ta svetovalna funkcija podaljša;

55. poziva EIB, naj dopolni prizadevanja za izgradnjo podatkovne družbe na pregleden, zaupanja vreden, interoperabilen in vključujoč način ter s posebnim poudarkom na prilagoditvi malih in srednjih podjetij, da okrepijo svojo konkurenčnost;

56. v zvezi s tem poudarja, da evropska mala in srednja podjetja zaostajajo pri uvajanju digitalnih tehnologij, saj je zgolj 66 % proizvodnih podjetij v EU prevzelo vsaj eno digitalno tehnologijo;

57. poudarja, da je treba razširiti posojanje malim in srednjim podjetjem, ki jih vodijo ženske, da bi spodbujali okrevanje z večjo enakostjo spolov;

58. poziva EIB, naj mobilizira ustrezno podporo za infrastrukturo, namenjeno uvajanju hitrejšega interneta v vseh regijah EU in premostitvi digitalne vrzeli, ter jo poziva, naj nadaljuje svojo podporo razvoju digitalnih znanj in spretnosti, zlasti za zaposlene v gospodarskih sektorjih, ki potrebujejo prilagoditev in prekvalifikacijo;

59. ugotavlja, da je izbruh covida-19 razkril krhkost dobavnih verig EU in pomanjkljivosti njenih omrežij IT; poziva EIB, naj usmeri svojo naložbeno strategijo tako, da bo pomagala zagotoviti večjo odpornost vrednostnih verig notranjega trga ter okrepila evropski industrijski sektor, zlasti na strateških področjih;

60. poziva EIB, naj sodeluje pri podpori in financiranju ustvarjanja inovacijskih ekosistemov in gospodarstev, temelječih na znanju, po vsej EU, ter spodbujanju lokalne industrijske preobrazbe, v okviru katere lahko univerze, podjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja razvijejo dolgotrajna partnerstva za skupno dobro in ki lahko smiselno prispeva k doseganju ciljev zelenega dogovora in digitalizacije gospodarstva;

61. poudarja, da mora EIB veliko pozornosti posvetiti projektom, usmerjenim v mlade, zlasti za zagonske podjetja, in projektom, namenjenim obravnavanju vse večjega problema brezposelnosti mladih in mladih v prekarnih oblikah zaposlitve;

Naložbe v socialno infrastrukturo in socialno varstvo

62. ugotavlja, da so sistemi socialnega varstva v državah članicah med trenutno krizo zaradi pandemije covida-19 rekordno obremenjeni; poziva EIB, naj v partnerstvu s Komisijo in državami članicami poveča naložbe v socialni sektor;

63. priznava, da je kriza zaradi pandemije covida-19 nesorazmerno vplivala na nekatere dele družbe; poziva EIB, naj pomaga državam članicam pri projektih, ki obravnavajo neenakosti, tudi neenakosti med spoloma, in tiste, ki zadevajo marginalizirane skupnosti;

64. pozdravlja zavezo EIB, da bo vlagala v socialni sektor in tako spodbujala dobro počutje, dostop do izobraževanja, zdravje in dostop do stanovanj, ter pridobivanje spretnosti, ki so potrebne za gospodarstvo, temelječe na znanju;

65. poziva EIB, naj podpre projekte v državah članicah, s katerimi izvajajo evropski steber socialnih pravic, cilje trajnostnega razvoja in socialne reforme, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra;

66. ugotavlja, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na izobraževanje in dobro počutje otrok po vsem svetu, saj milijoni otrok zaradi omejitve gibanja še vedno nimajo dostopa do izobraževanja in zato tvegajo nazadovanje, to pa bi jim utegnilo pustiti trajne posledice; pozdravlja naložbe EIB v izobraževanje, saj prispevajo k boju proti revščini in neenakostim, spodbujajo gospodarsko rast in izboljšujejo enakost spolov; poziva EIB, naj poveča naložbe v izobraževanje, da bi pomagala ublažiti resne posledice krize zaradi covida-19 na izobraževalne sisteme na svetovni ravni;

Podpora razvoju in trajnostnosti zunaj EU

67. pozdravlja dejstvo, da je EIB največja večstranska posojilodajalka na svetu, ki si prizadeva podpirati politike EU na področju zunanjega sodelovanja in razvoja; ugotavlja, da je EIB že več kot 50 let dejavna zunaj EU, saj je do konca leta 2020 v 150 različnih državah izdala 150,1 milijardo EUR posojil, od katerih so bila v letu 2020 podpisane pogodbe o posojilih v vrednosti 10,23 milijarde EUR;

68. poziva EIB, naj glede na zavezo skupine G20, ki vse delničarje EIB zavezuje, da odložijo dolg 77 držav po dolžniški krizi zaradi izbruha covida-19, odloži odplačevanje posojil, temeljito oceni, kako bodo njene prihodnje dejavnosti vplivale na dolg, in javno izrazi podporo vzpostavitvi večstranskega mehanizma za prestrukturiranje dolgov, s katerim bi se spoprijeli tako s posledicami krize kot s potrebami po financiranju iz Agende 2030;

69. poudarja, da morajo biti naložbe EIB v tretjih državah v celoti usklajene z zunanjim delovanjem EU in prednostnimi nalogami na področju trajnostnega razvoja;

70. je seznanjen, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU; vztraja, da bi morala EIB uporabljati enake standarde in merila za ocenjevanje in vrednotenje projektov v Uniji in zunaj nje, tudi tiste, ki so bili nedavno dogovorjeni v okviru načrta za podnebno banko;

71. v zvezi s tem meni, da bi morala EIB okrepiti svoje spremljanje projektov zunaj EU in poročanje o njih, izboljšati svoje analize njihovega gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka ter povečati učinkovitost okvira za merjenje rezultatov, pri tem pa okrepiti primerno skrbnost na področju človekovih pravic za projekte v tretjih državah;

72. meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o prilagojenih kazalnikih za merjenje zmanjšanja neenakosti, ustvarjanje davčnih prihodkov za države gostiteljice ter učinek na uravnoteženo zastopanost spolov in marginalizirane skupine;

73. ugotavlja, da bodo naložbe zasebnega sektorja bistvene za zapolnitev vrzeli v financiranju ciljev trajnostnega razvoja; želi spomniti, da ima EIB ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zasebnimi naložbami, zlasti v nestabilnih razmerah; a je hkrati zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj za zasebne naložbe, saj ni dokazov, da lahko ta način financiranja dokazljivo prinaša dodatnost in izpolni razvojne cilje, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in mnenju Evropskega računskega sodišča (št. 7/2020); poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev, zlasti za najmanj razvite države, te pa naj ne dajejo prednosti kombiniranju, jamstvom ali posojilom namesto nepovratnih sredstev, saj ne izpolnjujejo ciljev trajnostnega razvoja in bi lahko breme dolga držav še povečali;

74. pozdravlja sporazum, ki sta ga Evropski svet in Parlament sklenila glede instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; se zlasti zaveda vloge EIB v okviru evropskega sklada za trajnostne naložbe;

75. poudarja, da so podnebne spremembe bistven izziv pri doseganju trajnostnega razvoja, saj so grožnja za zaostritev življenjskih razmer in revščine; zato poziva EIB, naj da prednost naložbam v projekte, ki tretjim državam pomagajo dosegati cilje OZN glede trajnostnega razvoja in ki prispevajo k socialni in okoljski pravičnosti, prehranski varnosti, javnim storitvam in poštenim gospodarskim priložnostim za državljane; ceni, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU, kar bo pomagalo poudariti vodilno vlogo EU na svetovni ravni pri podnebni in okoljski trajnostnosti;

76. poziva EIB, naj okrepi svoje delovanje v najmanj razvitih državah in tistih, v katerih so prisotni konflikti, izboljša sodelovanje z delegacijami EU ter poveča svojo prisotnost na terenu z dodatnim osebjem, ki se bo ukvarjalo z razvojnimi vprašanji, pri tem pa naj spoštuje svoj mandat za zunanja posojila;

Uresničevanje upravljanja, odgovornosti, preglednosti in integritete

77. ponavlja svojo zahtevo po medinstitucionalnem dogovoru med EIB in Parlamentom, da bi izboljšali dostop do dokumentov in podatkov EIB ter okrepili demokratično odgovornost, vključno z možnostjo, da se na EIB naslovijo vprašanja za pisni odgovor, ter opredelitvijo pravic Parlamenta in njegovih poslancev glede dostopa do dokumentov in podatkov ter organizacijo predstavitev in organizacijo ekonomskih dialogov;

78. poleg tega predlaga, da se v vmesnem času vzpostavi protokol za začasni memorandum o sodelovanju med EIB in Parlamentom, ki se bo začel uporabljati takoj, da bi izboljšali medinstitucionalni dialog in okrepili preglednost in odgovornost EIB;

79. poziva EIB, naj poveča obseg svojega poročanja Parlamentu glede njenih odločitev, doseženega napredka in učinka njene posojilne dejavnosti, predvsem z rednimi strukturiranimi dialogi, ter naj uporablja določbe glede poročanja in odgovornosti, kot so določene v uredbi o Evropskem skladu za strateške naložbe[8];

80. poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je bistvenega pomena, da EIB komunicira z državljani EU, da bi bolje pojasnila namene svojih politik ter prikazala svoj prispevek k dnevnem življenju državljanov;

81. pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je EIB decembra 2020 začela o pregledu svoje politike preglednosti; vendar ugotavlja, da sedanji predlog ne izpolnjuje zahtev Parlamenta in organizacij civilne družbe, da naj EIB okrepi svojo politiko preglednosti v skladu s primeri dobre prakse in standardi, ki jih uporabljajo druge finančne institucije;

82. poziva EIB, naj poskrbi za pravočasno objavo obširnejših informacij o vseh svojih finančnih dejavnostih v skladu z mednarodnimi primeri dobre prakse, vključno z okoljskimi in socialnimi ocenami, da bi jih naredila dostopnejše za potencialne upravičence, prizadete skupine in lokalne organizacije civilne družbe;

83. znova poziva EIB, naj deluje na podlagi „domneve razkritja“; jo zlasti poziva, naj pravočasno objavi dnevne rede in zapisnike sej upravnega odbora, ter pozdravlja objavo dnevnih redov in zapisnikov sej sveta direktorjev; poudarja, da bi morala prihodnja politika preglednosti okrepiti zahteve glede preglednosti za vse dejavnosti EIB in od nosilcev projektov zahtevati, da javno objavijo presojo vplivov na okolje in z njo povezane dokumente, in sicer z vključitvijo strogih obveznosti glede preglednosti v posebne pogodbene klavzule, podpisane z vsemi strankami EIB;

84. ponovno poziva k razkritju mnenj, ki jih je Komisija izdala v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB o dejavnostih financiranja EIB, da se oceni njihova skladnost z ustrezno zakonodajo EU in politikami EU; poziva Komisijo in EIB, naj dosežeta dogovor, da bi zagotovili popolno preglednost takšnih mnenj, vključno z njihovo utemeljitvijo;

85. ugotavlja, da je imenovanje nekdanjega podpredsednika EIB v odbor direktorjev podjetja Iberdrola vzbudilo resne skrbi glede nasprotja interesov, kljub temu, da je bilo imenovanje priglašeno vnaprej in skladno z določbami, ki se uporabljajo za nekdanje člane upravnega odbora EIB; ugotavlja tudi, da proti zavezujočemu mnenju odbora za etiko in skladnost EIB, izdanemu pred imenovanjem, ni bilo ugovora, ter poziva, naj se glede tega mnenja predloži dodatna obrazložitev; poziva EIB, naj oceni, ali je treba dodatno izboljšati pravila in prakse glede nasprotja interesov;

86. izraža zaskrbljenost, da osem podpredsednikov ob svojih sektorskih obveznostih nadzira tako predloge projektov iz svojih matičnih držav kot obveznosti drugih držav; obžaluje, da EIB ni ukrepala v zvezi z zahtevo Parlamenta, da se v kodeks ravnanja za člane upravnega odbora vključi določba, ki izključuje možnost, da bi lahko člani upravnega odbora nadzorovali posojanje ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah;

87. pozdravlja notranji pregled in revizijo, ki ju je EIB uvedla glede svoje politike za boj proti goljufijam, ter njeno namero, da politiko dvigne na raven skupine, da bo veljala tako za EIB kot EIF; poziva EIB, naj k temu pregledu pristopi široko in ambiciozno ter obravnava obstoječe pomanjkljivosti pri svojih mehanizmih potrebne skrbnosti in notranjega nadzora ter okrepi svojo politiko proti goljufijam in korupciji v skladu s ponavljajočimi se zahtevami Parlamenta;

88. poudarja, da je pomembno, da ima preiskovalna služba EIB za boj proti goljufijam solidne pristojnosti in ustrezna sredstva, ter da je neodvisna; poziva EIB, naj po potrebi okrepi svoje sodelovanje z evropskim varuhom človekovih pravic, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom ter o kazenskih zadevah poroča nacionalnim organom; poziva EIB, naj okrepi avtonomijo in učinkovitost službe za mehanizem pritožb in oddelka za preiskave goljufij;

89. opozarja, da je Komisija pozvala EIB, naj posreduje več informacij o učinkoviti uporabi pogodbenih klavzul, ki EIB omogočajo ustavitev ali umik financiranja[9], in pričakuje, da bo imel Parlament popoln dostop do teh informacij;

90. pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju strategije skupine EIB o enakosti spolov in akcijskega načrta za enakost spolov; je seznanjen s poročilom o napredku na področju raznolikosti in vključevanja za leto 2019; ugotavlja, da ženske tvorijo 51,4 % delovne sile EIB;

91. obžaluje, da ženske še vedno niso ustrezno zastopane na upravnih in višjih položajih; meni, da je treba v zvezi s tem storiti več med izvajanjem druge faze akcijskega načrta v letu 2021 in zato poziva EIB, naj dodatno spodbuja udeležbo žensk in aktivno promovira uravnoteženo zastopanost spolov na svojih višjih položajih; poziva EIB, naj dodatno okrepi spodbujanje vseh oblik raznolikosti in vključevanja v svoji organizaciji ter naj določi ambiciozne cilje;

92. poziva EIB, naj, kjer je to mogoče, zbira podatke, razčlenjene po spolu, in razvije orodja in metodologije za izvajanje analiz na podlagi spola in ocen učinka na enakost spolov za projekte in dejavnosti EIB tako v Evropski uniji kot zunaj nje, ter naj se v ta namen posvetuje z neodvisnimi strokovnjaki;

93. je resno zaskrbljen zaradi obtožb glede nadlegovanja in delovnega okolja v EIB; priznava, da je EIB nedavno sprejela ukrepe, da bi obravnavala ta in druga vprašanja, povezana z osebjem; spodbuja EIB, naj poskrbi za učinkovito izvajanje politike ničelne tolerance do vseh oblik nadlegovanja, vključno s preventivnimi in zaščitnimi ukrepi ter ustreznimi in zanesljivimi mehanizmi za pritožbe in podporo žrtvam; spodbuja upravo EIB, naj vzpostavi pristen dialog s predstavniki zaposlenih, da bi obravnavala njihove pomisleke;

94. pozdravlja dejstvo, da bo EIB pregledala svoje okoljske in socialne standarde, in poziva k obsežnemu in vključujočemu javnemu posvetovanju na to temo; poudarja, da lahko EIB vključi dodatne standarde glede drugih prednostnih nalog politike; poziva EIB, naj v oceno škodljivih učinkov potencialnih naložb vključi socialne pomisleke;

95. ponavlja, da je trajnostnost, kot je opredeljena v pravu EU[10], širok koncept, in da so naložbe trajnostne samo, če upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v povezavi s cilji socialne in okoljske trajnostnosti; pozdravlja dejstvo, da se je EIB zavezala, da bo svojo metodologijo sledenja za podnebne ukrepe in cilje glede okoljske trajnostnosti popolnoma uskladila z okvirom, opredeljenim v taksonomiji EU, tudi z vključevanjem načela, da se ne škoduje bistveno[11], v vse njene dejavnosti;

96. poziva EIB, naj to priložnost izkoristi za okrepitev svoje politike na področju človekovih pravic; zlasti pričakuje okrepitev obveznosti glede primerne skrbnosti na področju človekovih pravic in povečanje pomena razsežnosti človekovih pravic pri načrtovanju projektov, zlasti pri projektih v tretjih državah;

97. pričakuje, da bo EIB izvajala temeljit nadzor in pri tem v celoti upoštevala pomisleke, ki so jih izrazile zadevne strani in deležniki, zlasti v zvezi s kršitvami človekovih pravic;

98. poudarja, da morajo podjetja, v katera EIB vlaga, spoštovati načela dobrega upravljanja, tudi v davčnih zadevah; pozdravlja dejstvo, da EIB ne sklepa novih ali obnovljenih poslov s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so vključene na seznam v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, in da se izvaja individualna ocena tveganja za vsak primer, ko so pogodbene nasprotne stranke registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki so na splošno pripravljene sodelovati, vendar še niso odpravile obstoječih pomanjkljivosti glede dobrega davčnega upravljanja (jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene);

99. poudarja, da so za zagotovitev, da nasprotne stranke ne izkoriščajo drugih zakonitih povezav s tovrstnimi jurisdikcijami, potrebne drage kontrole; poziva EIB, naj izvršuje preventivne ukrepe in redne ocenjuje, ali partnerji uporabljajo jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali škodljive davčne prakse;

100. spodbuja skupino EIB, naj v prihodnosti posodobi svojo politiko glede jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in sicer na podlagi prihodnjega razvoja dogodkov na področju dobrega davčnega upravljanja v EU in na mednarodni ravni; želi spomniti, da ta politika določa splošno prepoved sklepanja poslov s pogodbenimi nasprotnimi strankami, ki so registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, razen pod strogimi pogoji;

101. je seznanjen z okvirom EIB za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma iz decembra 2020; je zaskrbljen, da okvir ni dovolj natančen glede specifičnih postopkov za usklajevanje dejavnosti banke s pravo EU, in sicer v zvezi s skrbnim preverjanjem strank in zlasti, ko gre za okrepljeno skrbno preverjanje;

102. ponavlja pomisleke, ki jih je Parlament izrazil v preteklosti glede pomanjkljivega nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo posredniki, in težav pri spremljanju končnih upravičencev in skladnostjo z merili za upravičenost;

103. pozdravlja dejstvo, da EIB trenutno razvija smernice za usklajevanje med nasprotnimi strankami; poziva EIB, naj pripravi ambiciozen akcijski načrt za „okvir za usklajevanje z nasprotnimi strankami“ ter zagotovi, da smernice omogočajo večjo preglednost in strožjo potrebno skrbnost nad partnerji in njihovo upravičenostjo do izplačila sredstev, ki jih podpira EIB, pod strogo pogojenostjo, ki vključuje merila glede etike in integritete ter socialna in okoljska merila; ponavlja, da bi moral ta okvir tudi vključevati prihodnje zahteve za vse finančne posrednike in poslovne stranke, da karseda hitro in najpozneje do leta 2025 pripravijo v prihodnost usmerjen načrt za razogljičenje, usklajen s Pariškim sporazumom, ki uporablja cilje glede emisij, ki temeljijo na znanosti, brez poseganja v možnost EIB, da ponudi tehnično pomoč pri oblikovanju tovrstnih načrtov za razogljičenje;

104. poziva EIB, naj bolj redno objavlja poglobljene in izčrpne informacije o finančnih posrednikih, pristojnih za doseganje učinka vzvoda sredstev EIB (198), pri tem pa izvzame komercialno občutljive podatke, ter naj vključi pogodbene klavzule o tem, da morajo te institucije obvezno razkriti informacije o posojilni dejavnosti;

105. poudarja, da bi morala EIB okrepiti in v celoti uporabiti pogodbene določbe, ki ji omogočajo začasno ustavitev izplačil ali drugih blažilnih ukrepov, da bi zaščitila integriteto in ugled svojih dejavnosti v primerih, ko projekti niso skladni z okoljskimi, socialnimi in davčnimi standardi ter standardi glede človekovih pravic in preglednosti;

106. poziva k strožji politiki izključevanja, da se iz financiranja EIB izključijo subjekti, ki so udeleženi v goljufijo, korupcijo, pranje denarja ali druge oblike kršitev;

107. pozdravlja delo Evropskega računskega sodišča v zvezi s proračunskimi sredstvi Unije, ki jih upravlja EIB, in poziva institucije, naj se dogovorijo o okrepitvi revizijskih pravic Evropskega računskega sodišča v okviru omejitev Pogodb;

108. je seznanjen s kritikami Evropskega računskega sodišča v njegovem posebnem poročilu št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ter poziva EIB, naj sprejme potrebne sklepe za njeno nadaljnje delo;

109. poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo s priporočili za uspešnost dejavnosti EIB in njihovo usklajevanje s politikami in cilji EU;

110. je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 3/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, zlasti z njegovimi ugotovitvami glede potrebe po primerljivih kazalnikih uspešnosti in spremljanja za vse finančne instrumente in proračunska jamstva EU; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe v sodelovanju z EIB kot pomembnim izvajalcem v okviru programa InvestEU;

°

° °

111. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

 

 

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (16.3.2021)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020

(2020/2124(INI))

Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

 

 

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je Evropska investicijska banka (EIB) leta 2019 odobrila posojila v višini 7,8 milijarde EUR za projekte zunaj Unije, vključno z 1,1 milijarde EUR za najmanj razvite in nestabilne države; ker je EIB državam zunaj Unije leta 2020 namenila 10,2 milijarde EUR, samo afriškim državam je posodila 4,7 milijarde EUR;

B. ker je Skupina modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj 7. oktobra 2019 objavila končno poročilo, v katerem je navedla, da se lahko prihodnja evropska banka za podnebne spremembe in trajnostni razvoj vzpostavi na naslednje tri načine: a) z nadgradnjo Evropske banke za obnovo in razvoj in dejavnostmi zunanjega financiranja EIB; b) tako, da se v sklopu nove finančne institucije z mešanim lastništvom združijo zunanje dejavnosti sedanjih finančnih institucij EU; c) s prenosom vseh zunanjih dejavnosti EIB na hčerinsko družbo EIB z drugimi velikimi delničarji; ker je v sklepih Sveta iz decembra 2019 navedeno, da bi bilo treba preučiti le možnosti a) in c); ker rezultati študij glede izvedljivosti vsake posamezne možnosti, ki naj bi bile predloženi jeseni 2020, še vedno niso bili sporočeni;

1. priznava, da lahko EIB kot največja večstranska posojilodajalka na svetu, čeprav je za dejavnosti zunaj Evropske unije namenila le približno 10 % svojih skupnih letnih izplačil, pomembno prispeva k ciljem razvojne politike Unije, zlasti k spodbujanju trajnostnega razvoja, boju proti revščini in krizi zaradi pomanjkanja hrane, spodbujanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti ter socialnih in človekovih pravic in podpiranju okrevanja po pretresih, kot je pandemija covida-19;

2. meni, da morajo projekti, ki jih EIB financira v državah v razvoju, spoštovati skladnost politik EU za razvoj, prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in zelenega dogovora ter spoštovati temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela;

3. poudarja, da Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) – jamstvo za zunanje delovanje, temelji na načelu „politika na prvem mestu“ in konceptu „odprtega ustroja“, kar naj bi še okrepilo skladnost in usklajevanje med EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj, evropskimi razvojnimi finančnimi institucijami, nacionalnimi razvojnimi agencijami, Komisijo in državami članicami pri opredeljevanju in izvajanju naložbenih dejavnosti, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in s katerimi se lahko odzovejo na vse večje izzive, ki jih prinaša pandemija covida-19;

4. ugotavlja, da bodo naložbe zasebnega sektorja bistvene za zapolnitev vrzeli v financiranju ciljev trajnostnega razvoja; želi spomniti, da ima EIB ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zasebnimi naložbami, zlasti v nestabilnih razmerah; a je hkrati zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj za zasebne naložbe, saj ni dokazov, da lahko ta način financiranja dokazljivo prinaša dodatnost in izpolni razvojne cilje, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in mnenju Evropskega računskega sodišča (št. 7/2020); poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev, zlasti za najmanj razvite države, te pa naj ne dajejo prednosti kombiniranju, jamstvom ali posojilom namesto nepovratnih sredstev, saj ne izpolnjujejo ciljev trajnostnega razvoja in bi lahko breme dolga držav še povečali;

5. poziva EIB, naj dodatnost in razvojni učinek svojih dejavnosti zunaj Unije čim bolj poveča, tako da se bolj udejstvuje v najmanj razvitih državah, poveča preglednost dejavnosti, ki jih izvajajo finančni posredniki, zlasti z razkritjem imena končnega prejemnika, prejetega zneska, vrste projekta in povezanih informacij o okolju, sodeluje z delegacijami EU in poveča svojo prisotnost na terenu z dodatnim osebjem, ki se bo v partnerstvu z lokalnimi institucijami, organi in pobudami osredotočalo na razvojne zadeve, ter se ustrezno odziva na lokalne potrebe;

6. poudarja, da bi morala EIB financirati samo stranke, ki izkažejo pripravljenost in izkušnje s pozitivnimi učinki trajnostnega razvoja, ter da ne bi smela podpirati nadnacionalnih podjetij in finančnih posrednikov, ki ne dajejo prednosti razvojnim projektom in si v prvi vrsti prizadevajo za čim večji dobiček, kot so investicijski skladi in skladi zasebnega kapitala;

7. poudarja, da je treba prednostno podpirati partnerske države, zlasti države v razvoju, pri njihovem okrevanju po pandemiji, in sicer s krepitvijo javnih storitev in infrastrukture, zlasti izobraževalnih in zdravstvenih sistemov, podpiranjem lokalnega razvoja in akterjev ter mobilizacijo domačih virov, osredotočanjem na boj proti vse večjim neenakostim, pa tudi tako, da se omogoči, da zlasti 40 % najbolj prikrajšanega prebivalstva sodeluje in prispeva k dostojnemu in v prihodnost usmerjenemu procesu obnove svojih skupnosti; poziva EIB, naj še naprej podpira posebne naložbe, s katerimi se ženskam in dekletom, ki bolj občutijo posledice revščine ter krizo zaradi pomanjkanja hrane in gospodarsko krizo, zagotovil enak dostop do izobraževanja, zaposlitve in finančnih storitev;

8. poudarja, da so kmetijski, živilski, gozdarski in ribiški sektor glavna gonila rasti in razvoja na podeželju; poziva EIB, naj poveča naložbe in podpira inovacije v teh pomembnih sektorjih, ki lahko znatno prispevajo k prehranski varnosti, zdravi prehrani ter trajnosti in odpornosti svetovnih prehranskih sistemov; opozarja, kako pomembno je sodelovanje v okviru vrha OZN o prehranskih sistemih, da bi dosegli večji napredek pri vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja;

9. pričakuje, da bo EIB še naprej razvijala svoja analitična in operativna orodja, da bi podprla agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja, kako pomembna je nadaljnja krepitev obstoječega okvira EIB za spremljanje, da bi lahko bolje ocenili in spremljali vložke in izložke različnih projektov, spremljali dejavnosti in rezultate tehnične pomoči, omogočili financiranje in povečali število dejavnosti tehničnega svetovanja;

10. želi spomniti, da je treba izvesti zanesljive in javno dostopne predhodne ocene učinka, da bi ublažili tveganja, povezana z dejavnostmi EIB, na področju človekovih pravic ter okoljskih, delovnih in socialnih standardov, ter da so potrebna redna in smiselna posvetovanja z deležniki, tudi organizacijami civilne družbe; meni, da bi bilo treba za vsak projekt, ki ga financira EIB, izvesti predhodne ocene učinka na področju človekovih pravic, zlasti kadar ga izvajajo finančni posredniki, in da bi bilo treba poskrbeti za stalno spremljanje dejavnosti na terenu; poudarja, da mora EIB pritožbe obravnavati na pregleden in učinkovit način ter lokalnim skupnostim zagotoviti dostop do neodvisnih subjektov, kot sta okrepljen pritožbeni mehanizem EIB z učinkovitim pravnim varstvom in Evropskim varuhom človekovih pravic; poziva, naj se okoljski in socialni standardi EIB v letu 2021 pregledajo, da se te velike težave odpravijo;

11. pozdravlja zavezo EIB, da se bo borila proti temu, da bi podjetja, ki prejmejo sredstva za razvojne projekte, utajevala davke; poziva EIB, naj podjetjem, ki so pod nadzorom subjektov s sedežem v državah, uvrščenih na črni seznam EU prepovedanih jurisdikcij, prepreči dostop do financiranja EIB; poziva EIB, naj od morebitnih upravičenih podjetij zahteva, da kot pogoj za dostop do financiranja EIB razkrijejo informacije o svojih plačilih davkov v vseh državah, v katerih poslujejo;

12. ponavlja svoj večkratni poziv, naj se Evropsko računsko sodišče pooblasti za revizijo vseh dejavnosti Evropske investicijske banke, revizije pa naj bodo javno dostopne;

13. poziva Komisijo, naj redno razkriva razloge za svoja mnenja o projektih, ki jih financira EIB, glede na to, da bi objava teh informacij razjasnila postopek odločanja o dejavnostih EIB, ki jih krije jamstvo EU, in njihov prispevek k ciljem razvojne politike Unije;

14. poziva EIB, naj glede na zavezo skupine G20, ki vse delničarje EIB zavezuje, da odložijo dolg 77 držav po dolžniški krizi zaradi izbruha covida-19, odloži odplačevanje posojil, temeljito oceni, kako bodo njene prihodnje dejavnosti vplivale na dolg, in javno izrazi podporo vzpostavitvi večstranskega mehanizma za prestrukturiranje dolgov, s katerim bi se spoprijeli tako s posledicami krize kot s potrebami po financiranju iz Agende 2030;

15. poziva EIB, naj vodi tesnejši in preglednejši dialog s Parlamentom, zlasti v okviru EFSD+ in potekajočih razprav o prihodnjem evropskem finančnem ustroju za razvoj, prihodnji banki za razvoj in podnebje in vlogi EIB v tem novem okviru.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.3.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, Dominique Bilde, Udo Bullmann, Catherine Chabaud, Antoni Comín i Oliveres, Ryszard Czarnecki, Gianna Gancia, Charles Goerens, Mónica Silvana González, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Pierfrancesco Majorino, Erik Marquardt, Norbert Neuser, Janina Ochojska, Jan-Christoph Oetjen, Christian Sagartz, Marc Tarabella, Tomas Tobé, Miguel Urbán Crespo, Bernhard Zimniok
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Barry Andrews

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21	+
ECR	Ryszard Czarnecki, Beata Kempa
NI	Antoni Comín i Oliveres
PPE	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Janina Ochojska, Christian Sagartz, Tomas Tobé
Renew	Barry Andrews, Catherine Chabaud, Charles Goerens, Jan-Christoph Oetjen
S&D	Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Pierfrancesco Majorino, Norbert Neuser, Marc Tarabella
The Left	Miguel Urbán Crespo
Verts/ALE	Erik Marquardt

 

2	-
ID	Gianna Gancia, Bernhard Zimniok

 

1	0
ID	Dominique Bilde

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (4.2.2021)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020

(2020/2124(INI))

Pripravljavec mnenja: David Cormand

 

 

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva države članice, naj nujno dosežejo dogovor o povečanju kapitala, tako v gotovini kot na vpoklic; pozdravlja vlogo Evropske investicijske banke (EIB) pri gospodarskem okrevanju, povezanem s krizo zaradi pandemije covida-19; v zvezi s tem poziva k obsežnim naložbam na področju zelenih in digitalnih inovacij, da bi spodbudili pravičen in digitalni prehod s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih; poziva EIB, naj preneha financirati nasedle naložbe; poziva EIB, naj zagotovi dodatnost naložb, zlasti prek svojih posojilnih politik in v okviru povečanja kapitala, pri tem pa ohrani visoko boniteto (AAA) in tako prepreči učinke izrivanja, zlasti v zvezi z instrumentom za okrevanje in odpornost;

2. opaža, da ima EIB vse pomembnejšo gospodarsko vlogo, zlasti v okviru gospodarskega okrevanja po šoku zaradi pandemije covida-19, in pozdravlja njena prizadevanja za podporo oživitvi gospodarstva po pandemiji z ustanovitvijo močnega vseevropskega jamstvenega sklada, vrednega skoraj 25 milijard EUR, s katerim bi mobilizirali do 200 milijard EUR in tako zagotovili podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem; obžaluje, da je v sklad prispevalo le 21 držav članic; poziva k njegovi hitri uvedbi in k izogibanju nepotrebnim zamudam pri njegovem izvajanju; poudarja osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, saj jih je za skoraj 99 % vseh podjetij in zagotavljajo približno tri četrtine vseh delovnih mest, obenem pa so ključna gonilna sila inovacij; poudarja, da jih je kriza zaradi covida-19 močno prizadela in da se mnoga med njimi soočajo z izzivi brez primere, zlasti glede likvidnosti; poziva EIB, naj še poveča podporo za mala in srednja podjetja ter zagotovi kapitalsko podporo za tovrstna podjetja v okviru uredbe o programu InvestEU, če ob koncu leta 2019 še niso bila v težavah v skladu s pogoji za državno pomoč; poziva EIB, naj da prednost dajanju posojil, s čimer bi podprla ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, ter naj spremlja in meri učinek skladov, da bi zagotovila dejanske rezultate v vseh svojih posojilnih politikah, vključno s programom InvestEU;

3. pozdravlja vse večjo podporo EIB zdravstvenemu sektorju in poudarja, da je treba sisteme javnega zdravstva okrepiti, ne pa prispevati k njihovi privatizaciji; pozdravlja naložbe, ki jih EIB spodbuja v boju proti pandemiji covida-19 in ki so trenutno ocenjene na 770 milijonov EUR, in njeno aktivno sodelovanje pri financiranju razvoja zdravljenja in cepiv; poudarja pa, da je pri tem nujno potrebna preglednost, in poziva EIB, naj razkrije pretekle in prihodnje pogodbe, ki jih je sklenila s farmacevtskimi podjetji, pri tem pa naj upošteva ustrezne pravne določbe;

4. ugotavlja, da je pandemija covida-19 zelo negativno vplivala na izobraževanje in dobro počutje otrok po vsem svetu, saj milijoni otrok zaradi omejitve gibanja še vedno nimajo dostopa do izobraževanja in zato tvegajo nazadovanje, to pa bi jim utegnilo pustiti trajne posledice; pozdravlja naložbe EIB v izobraževanje, saj prispevajo k izkoreninjenju revščine, spodbujajo gospodarsko rast in izboljšajo enakost spolov; poziva EIB, naj poveča naložbe v izobraževanje, da bi pomagala ublažiti resne posledice krize zaradi covida-19 na izobraževalne sisteme na svetovni ravni;

5. ponavlja, da je potrebna bolj uravnotežena geografska porazdelitev financiranja EIB, zlasti ker so se s krizo zaradi covida-19 razlike v EU povečale; poziva EIB, naj obravnava sistemske pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne priložnosti EIB, med drugim tako, da si bolj prizadeva za razširitev posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovanja, zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo, ki med koronavirusno krizo niso imele večjih koristi od odstopanja od pravil o državni pomoči, ter s svetovanjem o razvoju projektov, da bi spodbudila vključujočo rast ter gospodarsko, socialno in teritorialno konvergenco in kohezijo ter upoštevala dejstvo, da financiranje EIB temelji na povpraševanju; meni, da je lahko sedanji letni cilj, po katerem mora biti delež kohezijskih posojil v vseh novih operacijah 30 %, trdna osnova za povečanje naložbenih dejavnosti, s čimer se doseže ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter prispeva k zmanjšanju vrzeli v gospodarskem razvoju med državami članicami;

6. poudarja, da bi morali biti vsi finančni tokovi skupine EIB povsem skladni s ciljem doseganja ničelnih neto emisij najpozneje do leta 2050 in najnovejšim podnebnim ciljem Unije za leto 2030; opozarja, da je mogoče velike spremembe doseči le, če pri tem sodeluje industrija, če se zagotovijo potrebne spodbude za inovativne podnebne rešitve in če se zagotovi sočasna podpora prehodu in socialno-ekonomskemu razvoju, ki pa morata biti socialno pravična; pozdravlja sprejetje časovnega načrta za podnebno banko za obdobje 2021–2025 z dne 11. novembra 2020, ki ponovno potrjuje trajno zavezo EIB, da bo vse svoje dejavnosti uskladila s cilji Pariškega sporazuma, in zlasti pozdravlja vključitev vzporednega mehanizma za določanje cen ogljika; poudarja pa, da zgolj določbe časovnega načrta za podnebno banko ne bodo zadostovale za uskladitev EIB s cilji Pariškega sporazuma; opozarja, da se je EIB odločila, da se projekti, ki niso usklajeni s Pariškim sporazumom in so bili v pripravi pred novembrom 2020, lahko odobrijo le do konca leta 2022; vendar poziva EIB, naj si v potekajočih postopkih ocenjevanja prizadeva za čim večjo skladnost s Pariškim sporazumom; pozdravlja zavezo EIB, da bo pripravila letna poročila o napredku, s katerimi bo svojim vodstvenim organom poročala o izvajanju časovnega načrta za podnebno banko; meni, da bi morala biti poročila o napredku pravočasno objavljena in zlahka dostopna; poziva, naj vsi finančni posredniki in poslovne stranke skupine EIB čim prej, najpozneje pa do konca leta 2025, pripravijo načrt za razogljičenje, EIB pa naj jim pri tem nudi podporo; svari EIB pred morebitnimi dvojnimi standardi v zvezi z izvajanjem časovnega načrta za podnebno banko v EU in zunaj nje ter jo poziva, naj pri vseh svojih posojilih uporabi enako raven podnebnih ambicij[12]; z zanimanjem pričakuje dokument o izvajanju časovnega načrta za podnebno banko, da bi se okrepile ambicije EIB; poudarja, da te nove zahteve ne smejo ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

7. poziva skupino EIB, naj s svojimi novimi operacijami podpre cilje strategije EU za trajnostni razvoj na področju kemikalij, saj bi spodbudile inovacije za varne in trajnostno zasnovane kemikalije, materiale in izdelke, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki temelji na kroženju nestrupenih materialov, ter prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal;

8. pozdravlja podporo EIB za razvoj in širitev obnovljivih virov energije, vključno z geotermalno energijo; poziva pa jo, naj ne podpira projektov, pri katerih obstaja povečano tveganje za škodovanje okolju in območjem, bogatim z biotsko raznovrstnostjo, ter naj izboljša razkrivanje informacij in potrebno skrbnost pri projektih, ki jih podpira;

9. spodbuja EIB, naj svoje dejavnosti izkoristi za lažje doseganje ciljev, določenih v okviru evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030; poziva EIB in države članice, naj upoštevajo previdnostno načelo, uporabljajo potrebne zaščitne ukrepe in podpirajo operacije za prehod na trajnostno kmetijstvo in upravljanje naravnih virov, pri tem pa spoštujejo omejitve planeta;

10. priznava izzive in napredek, dosežen pri izvajanju finančnega mehanizma za naravni kapital (NCFF); poziva EIB, naj razmisli o zagotovitvi nepovratnih sredstev v okviru finančnega mehanizma za naravni kapital, da bi podprla začetno povečanje števila lokalnih projektov in olajšala ustvarjanje prihodkov; meni, da bi morala EIB oceno finančnega mehanizma za naravni kapital vključiti v širšo oceno o tem, kako podpreti obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti v EU;

11. pričakuje, da bo EIB ravnala v skladu s členoma 11 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo uporabila previdnostno načelo in začasno ustavila izplačevanje sredstev ter, če bo to mogoče v okviru pravnih pristojnosti, določenih za financiranje, po potrebi umaknila financiranje, če bodo obstajali dokazi o škodljivih vplivih na podnebje in/ali okolje in/ali lokalne skupnosti ali resno tveganje za to; poziva, naj se v okviru pravnih pristojnosti začasno ustavi financiranje, kadar pristojno sodišče ali tožilec obvesti lokalne organe in/ali ti sodelujejo v pravnih postopkih proti morebitnim kršitvam ustrezne zakonodaje, vsaj dokler se ne zaključijo preiskave in sodni postopki na nacionalni ravni; pričakuje, da bo v vse projekte vključena obveznost primerne skrbnosti na področju človekovih pravic, in zahteva, da EIB takoj in odločno ukrepa, ko na primer od zagovornikov človekovih pravic in okoljskih aktivistov ali prijaviteljev nepravilnosti prejme konkretne dokaze, tudi o zadevah, ki se med drugim nanašajo na sodelovanje stranke ali dejanskega lastnika v povračilnih ukrepih nad zagovorniki človekovih pravic in okolja, ter naj umakne financiranje, če se to sodelovanje dokaže; opozarja, da je Komisija pozvala EIB, naj posreduje več informacij o učinkoviti uporabi pogodbenih klavzul, ki EIB omogočajo ustavitev ali umik financiranja, in pričakuje, da bo imel Parlament popoln dostop do teh informacij; poziva k temeljitemu nadzoru, pri čemer naj se v celoti upoštevajo pomisleki, ki so jih izrazile zadevne strani in deležniki, zlasti v zvezi s kršitvami človekovih pravic in načela pravne države; poziva EIB, naj izvaja ocene učinka projektov na človekove pravice in stalno spremlja izvajanje projektov na terenu, da bi preprečila zlorabe, nepošteno razlastitev ali nasilje nad lokalnim prebivalstvom; v zvezi s tem poziva EIB, naj dejavno sodeluje z lokalnimi skupnostmi in zagotovi, da bo javnost seznanjena s pritožbenimi mehanizmi in da ji bodo zlahka dostopni, kar velja tudi za oddaljene ali marginalizirane skupnosti; opozarja, da je treba še naprej v celoti uporabljati načelo svobodne, predhodne in informirane privolitve za domorodna ljudstva ter poziva k njegovemu doslednemu in preglednemu izvajanju;

12.  poziva EIB, naj v revizijo svoje posojilne politike na področju prometa vključi deležnike in zlasti Parlament, ter naj jo v celoti uskladi s cilji Pariškega sporazuma in podnebnimi cilji EU in pri tem upošteva priporočila tehnične strokovne skupine za trajnostno financiranje[13], da bi v celoti izvajala načelo „ne škoduj“ in dopolnila nedavno sprejet časovni načrt za podnebno banko; jo poziva, naj ne odobri novih posojil, ki ovirajo razogljičenje prometa in prehod na bolj trajnostno in cenovno dostopno brezogljično mobilnost, ter pozdravlja zavezo EIB, da ne bo financirala širitve obstoječe letališke in pristaniške infrastrukture, namenjene prevozu in hrambi fosilnih goriv; meni, da bi bilo treba več denarja nameniti nizkoogljičnemu prevozu, zlasti kolesarjenju ter razvoju in posodobitvi javnega prevoza, tudi v okviru trajnostnih projektov urbanističnega oblikovanja, da bi izpolnili potrebe zapostavljenih skupnosti in občin;

13.  pozdravlja ponovni pregled okoljskih socialnih standardov EIB in poziva k obsežnemu in vključujočemu javnemu posvetovanju; priznava, da EIB sistematično poroča o gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkih ter objavlja predhodne in naknadne ocene pregleda glede okoljskih in socialnih učinkov; pričakuje, da bodo vsi projekti vključevali celovitejše razsežnosti spola in človekovih pravic, obveznosti glede potrebne skrbnosti ter učinkovito preprečevanje onesnaževanja in preverjanje biotske raznovrstnosti; pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju strategije EIB za enakost spolov, ter poziva k najnovejšim podatkom o njenem izvajanju; z zanimanjem pričakuje ambiciozno različico naslednjega akcijskega načrta za enakost spolov II za obdobje 2021–2024; pozdravlja večjo raznolikost EIB v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, v okviru katere se je v letu 2019 delež žensk na višjih in vodilnih položajih povečal na 33 % in 30 %; pozdravlja cilje, ki jih je EIB določila za leto 2021, da bi dodatno povečala delež žensk na teh položajih; poziva EIB, naj še naprej spodbuja vse oblike raznolikosti in vključevanja v svoji organizaciji ter naj določi ambiciozne cilje; predlaga, naj EIB uporabi izkušnje britanske institucije za financiranje razvoja CDC Group, ki ima vzpostavljeno strategijo za enakost spolov in nabor orodij zanjo; poziva EIB, naj zbira podatke, razčlenjene po spolu, da bi ocenila in obravnavala neenakosti med spoloma pri dajanju posojil; poziva EIB, naj oceni učinek projektov na terenu na enakost spolov, pri projektih opravi ocene učinka na enakost spolov ter se v ta namen poveže z neodvisnimi strokovnjaki; predlaga, naj vključevanje vidika spola postane stalna točka na dnevnem redu sveta direktorjev EIB; poziva EIB, naj več človeških virov nameni za človekove pravice in enakost spolov, da bi v celoti izvajala svoje okoljske in socialne standarde ter njeno strategijo za enakost spolov;

14. z zanimanjem pričakuje naslednjo revizijo politike preglednosti EIB v letu 2021; meni, da bi morala revizija zagotoviti pravočasno in sistematično objavljanje vsebine vseh sestankov upravnih organov EIB; zlasti poziva k večji preglednosti v zvezi s sestanki upravnega odbora in njihovimi izidi, k objavi zapisnikov sestankov sveta direktorjev, ki naj bodo objavljeni neposredno po sestanku, ter k vključevanju informacij, ki bolje odražajo razprave na teh sestankih v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[14]; dodatno poudarja pomen objavljanja informacij, povezanih z neposrednimi posojili, ki jih mora odobriti upravni odbor EIB, tudi tako, da se za vsak projekt objavi mnenje Komisije in države članice, v kateri se projekt nahaja, ocena na podlagi treh stebrov, načrti za merjenje rezultatov in/ali preglednica Evropskega sklada za strateške naložbe, kjer je to ustrezno, skupaj z oceno ogljičnega odtisa toplogrednih plinov ter obrazcem za skupno okoljsko in socialno oceno; pričakuje, da bo EIB povečala preglednost in dostop do informacij v zvezi s sistemom oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultati notranjih preiskav ter izbiranjem, spremljanjem in ocenjevanjem dejavnosti in programov; poziva EIB, naj proaktivno objavlja poročila o spremljanju in spodbujevalcih ne da bi pri tem razkrila poslovno občutljivih informacij;

15. ugotavlja, da EIB še vedno pregleduje svojo politiko za boj proti goljufijam, in jo poziva, naj hitro sprejme njeno posodobljeno različico; poziva k vključitvi EIB v okvir Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma[15]; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov objavi preverjanja „poznavanja stranke“; meni, da bi morala EIB zagotoviti najvišjo raven integritete svojih finančnih posrednikov in naj za njihova posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil; v zvezi s tem poziva k novim ambicioznim standardom za finančne posrednike s posebnimi referenčnimi vrednosti na podlagi strogih davčni, okoljskih in socialnih standardov ter standardov preglednosti; poziva EIB, naj od svojih strank zahteva, da uporabljajo ustrezno zakonodajo EU o objavi davčnih in računovodskih podatkov, ter naj spremlja, da bodo to storile; poziva EIB, naj redno objavlja seznam končnih prejemnikov posredniškega financiranja za projekte, ki bistveno vplivajo na okolje, vključno z informacijami o tem, ali je bila za projekt opravljena presoja vplivov na okolje in ustrezna ocena v skladu z določbami iz Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[16]; poziva EIB, naj objavi več bistvenih združenih informacij o svojih posojilih, razčlenjenih glede na državo, sektor in finančni instrument; poziva EIB, naj spremeni „temeljne pogodbene klavzule EIB o okoljskih zadevah“ in skladno s tem pogodbe s finančnimi posredniki, tako da bodo vključevale jasne zahteve o tem, katere okoljske informacije mora finančni posrednik zbirati in posredovati EIB v objavo; poziva EIB, naj ne sodeluje več s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufije, korupcije, organiziranega kriminala, pranja denarja ali spoštovanja človekovih pravic ali varstva okolja; poudarja, da te nove zahteve ne bi smele ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja; poudarja pomen neodvisnih revizij, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti pri uporabi standardov za preprečevanje pranja denarja, ter poziva k večji preglednosti, zlasti naj EIB javno objavlja vse odločitve, s katerimi bo obravnavala omenjene pomanjkljivosti; zahteva, da se Evropskemu računskemu sodišču podelijo polne revizijske pristojnosti; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo v prihodnosti imeti pooblastilo za pregon kriminalnih dejavnosti v zvezi s sredstvi EIB v državah članicah, ki so tudi članice Evropskega javnega tožilstva;

16. poudarja, da je v letu 2019 12,5 % posojil EIB zadevalo projekte zunaj EU, kar je približno tretjina uradne razvojne pomoči vseh institucij EU; želi spomniti na izjavo Komisije, da bi morala EIB bolje uskladiti dejavnosti v okviru svojega mandat za zunanja posojila s politikami EU[17];

17. poziva k večji odgovornosti do institucij EU, zlasti do Parlamenta, saj je preglednost eden od temeljnih gradnikov demokracije; meni, da bi morali imeti poslanci Evropskega parlamenta možnost vlagati vprašanja za pisni odgovor, naslovljena na EIB, kot to že omogoča Evropska centralna banka; priznava dodano vrednost preiskav evropskega varuha človekovih pravic, ki lahko privedejo do učinkovitejše in bolj pregledne uprave; v zvezi s tem poziva EIB, naj pravočasno izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic; želi spomniti, da so sredstva EIB javni denar in bi morala zato vedno biti predmet javnega nadzora in odgovornosti; obžaluje pomanjkljivo preglednost pri uporabi posojil EIB, na katero je opozorila evropska varuhinja človekovih pravic v svoji odločbi z dne 28. novembra 2019, v kateri je zapisano, da je „vodilno evropsko podjetje resno zlorabljalo javna sredstva in zavajalo glede njihovega namena“[18]; poziva EIB, naj uporablja strožje preglede in primerno skrbnost, da bi v prihodnje preprečila tovrstne primere, ter naj zlasti razkrije vse pomembne informacije, povezane z resno zlorabo javnih sredstev;

18. ugotavlja, da je pomanjkljiv dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo na področju inovacij še vedno strukturno nedelovanje trga; poziva EIB, naj okrepi sodelovanje s finančnimi posredniki in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, da bi dosegla širši nabor malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poziva EIB, naj prednostno obravnava projekte, ki ustvarjajo trajnostna delovna mesta in zmanjšujejo neenakosti, ter kapital za rast, da bo malim in srednjim podjetjem omogočila razširitev njihovega poslovanja;

19. ugotavlja, da bo EIB imela ključno vlogo pri okrevanju Evrope po pandemiji covida-19; poziva EIB, naj se pripravi na pomembno posvetovalno vlogo v zvezi z naložbami v pravičen podnebni in digitalni prehod, mala in srednja podjetja, kohezijo in okrevanje; poziva EIB, naj kar najbolj poveča ravni naložb, da bi dolgoročno ublažila negativne učinke pandemije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.2.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 2 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Vlad Gheorghe, Valentino Grant, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damian Boeselager, Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Rainer Wieland, Angelika Winzig
Renew	Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds
S&D	Robert Biedroń, Paolo De Castro, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs
The Left	Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Damian Boeselager, David Cormand, Francisco Guerreiro

 

2	-
ID	Joachim Kuhs
NI	Joanis Lagos (Ioannis Lagos)

 

6	0
ECR	Bogdan Rzońca, Johan Van Overtveldt
ID	Anna Bonfrisco, Valentino Grant, Hélène Laporte
NI	Mislav Kolakušić

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	3.6.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 6 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Raffaele Fitto, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Eero Heinäluoma, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, France Jamet, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Fulvio Martusciello, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoş Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Manon Aubry, Eugen Jurzyca, Ville Niinistö

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

49	+
ID	Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Fulvio Martusciello, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere
Renew	Gilles Boyer, Luis Garicano, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli
The Left	Manon Aubry, José Gusmão, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
Verts/ALE	Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Ville Niinistö, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

6	-
ECR	Michiel Hoogeveen
ID	Gunnar Beck, France Jamet, Jörg Meuthen
NI	Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)
Renew	Engin Eroglu

 

3	0
ECR	Raffaele Fitto, Eugen Jurzyca, Roberts Zīle

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

• [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
• [2] UL L 99, 31.03.2020, str. 5.
• [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
• [4] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0305.
• [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0017.
• [6] https://www.eib.org/en/press/all/2021-060-capital-increase-for-eif-boosts-finance-for-covid-19-impacted-companies-and-strengthens-support-for-green-and-digital-transformation-of-the-eu-economy.
• [7] Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088. UL L 198, 22.6.2020, str. 13.
• [8] Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
• [9] Povzetek ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije SWD(2019)0333, 13 September 2019.
• [10] Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, člen 2. UL L 317, 9.12.2019, str. 1.
• [11] Načrt EIB za podnebno banko, str. 55.
• [12] Časovni načrt skupine EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, november 2020, točka 4.61
• [13] https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/200309-sustainable-finance-teg-final-report-taxonomy_en.pdf
• [14] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
• [15] UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
• [16] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
• [17] Povzetek ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije {SWD(2019)0333}, 13 September 2019.
• [18] Odločba v zadevi 805/2018/MG o odločitvi Evropske investicijske banke, da zavrne dostop javnosti do dokumentov v zvezi s posojilom družbi Volkswagen, 28. november 2019