POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030

17.6.2021 - (COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Grace O'Sullivan

Predlogi sprememb

• 001-120 (PDF - 249 KB)
• 001-120 (DOC - 82 KB)
• 121-126 (PDF - 114 KB)
• 121-126 (DOC - 28 KB)
• 127-127 (PDF - 213 KB)
• 127-127 (DOC - 80 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030

(COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0652),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0329/2020),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. januarja 2021[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. februarja 2021[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0203/2021),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

 

 

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.	(3) Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. Komisija je na podlagi ocene 7. OAP ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in vključevanjem okoljskih vprašanj na druga področja politike nezadosten ter da bi bilo mogoče v 7. OAP bolj upoštevati socialna vprašanja na podlagi obstoječih povezav med okoljsko in socialno politiko, na primer v zvezi z vplivom na ranljive skupine, delovna mesta, socialno vključenost in neenakosti. Prav tako je ugotovila, da je poraba za varstvo okolja v Evropi kljub vse bolj ambiciozno zastavljenim okoljskim ciljem na številnih področjih politike v zadnjih letih še vedno nizka (okoli 2 % BDP) in da stroški v zdravstvu ter neposredni stroški za okolje zaradi neizvajanja okoljske zakonodaje za Unijo vsako leto znašajo približno 55 milijard EUR. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da bi lahko izvajanje 7. OAP okrepili na podlagi močnejšega mehanizma za spremljanje.
__________________	__________________
24 COM(2019)0233.	24 COM(2019)0233.

Predlog spremembe  2

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) je leto 2020 za Unijo edinstvena priložnost, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi na področju trajnostnosti, ki jih je treba reševati sistemsko. Kot je navedeno v SOER 2020, so globalne podnebne spremembe in spremembe ekosistemov, ki smo jim priča od petdesetih let minulega stoletja, v zadnjih desetletjih minulega tisočletja brez primere. Svetovno prebivalstvo se je od leta 1950 potrojilo, medtem ko se je mestno prebivalstvo povečalo za štirikrat. S trenutnim modelom rasti naj bi se pritiski na okolje še naprej povečevali, kar bo neposredno in posredno škodljivo vplivalo na zdravje in dobro počutje ljudi. To še zlasti velja za sektorje z najvišjim okoljskim vplivom – sektor prehrane, mobilnosti, energije ter tudi infrastrukture in stavb.	(4) V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) ima Unija v naslednjem desetletju edinstveno priložnost, da pokaže svojo svetovno vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi, kot jih doslej še ni bilo in jih je mogoče rešiti samo s sistemskimi spremembami. Sistemske spremembe prinašajo temeljne, korenite in medsektorske spremembe ter bistvene premike in preusmeritve sistemskih ciljev, pobud, tehnologij, socialnih praks in norm ter sistemov znanja, pa tudi pristopov k upravljanju. Kot je navedeno v SOER 2020, je eden najpomembnejših dejavnikov, ki so podlaga za trajne izzive Evrope na področju okolja in trajnosti, ta, da so neločljivo povezani z gospodarskimi dejavnostmi in življenjskim slogom, zlasti z družbenimi sistemi, ki Evropejcem zagotavljajo blago, energijo in mobilnost. Zagotavljanje skladnosti politik z obstoječimi okoljskimi politikami in njihovega doslednega izvajanja bi Evropi omogočilo, da do leta 2030 doseže svoje okoljske cilje. Potrebni pa so tudi sistemski, dolgoročni okviri z zavezami za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev. V SOER 2020 je ugotovljeno, da Evropa vizije glede trajnosti, namreč „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, ne bo mogla doseči zgolj s spodbujanjem gospodarske rasti ter prizadevanji za obvladovanje škodljivih stranskih učinkov z orodji okoljske in socialne politike. Trajnost mora postati vodilno načelo za usklajene politike in ukrepe z ambiciozno zastavljenimi cilji v celotni družbi.

Predlog spremembe  3

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.	(5) Odziv Evropske komisije na izzive, opredeljene v SOER 2020, je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru25 kot nova strategija za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, in zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter obenem izboljšati kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Prednostna naloga bi morala biti hitra uresničitev podnebnih in okoljskih ciljev ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi pred okoljskimi tveganji in vplivi, pa tudi zagotavljanje pravičnega in vključujočega prehoda. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 v pravo EU.
__________________	__________________
25 COM(2019)0640.	25 COM(2019)0640.
26 COM(2020)0080.	26 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Evropski parlament je 28. novembra 2019 sprejel resolucijo, v kateri je razglasil izredne podnebne in okoljske razmere v Evropi in po svetu ter novo Komisijo pozval, naj hitro in ustrezno ukrepa, vključno z odpravo nedoslednosti v sedanjih politikah Unije v zvezi glede na podnebne in okoljske izredne razmere, zlasti z daljnosežno reformo svoje naložbene politike v kmetijski, trgovinski, prometni, energetski sektor in infrastrukturo ter z zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi dosledno upoštevali cilj glede omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C in da ne bodo prispevali k izgubi biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe  5

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Človek v EU ter drugod po svetu s svojimi dejavnostmi še vedno uničuje zemljišča in tla, denimo s slabim upravljanjem zemljišč, spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi praksami, opuščanjem zemljišč, onesnaževanjem, netrajnostnimi gozdarskimi praksami in pozidavo tal, izgubo biotske raznovrstnosti ter podnebnimi spremembami, k temu pa pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje njihove zmogljivosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev in funkcij. Kljub temu Unija in države članice trenutno niso na dobri poti, da bi izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze glede tal in zemljišč, vključno z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji za boj proti dezertifikaciji, obnovitev degradiranih zemljišč in tal ter prizadevanja za nevtralnost degradacije tal do leta 2030. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal bi morala Unija vzpostaviti skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo v celoti spoštoval načelo subsidiarnosti in obravnaval vse večje dejavnike, ki ogrožajo tla. Ta okvir bi moral med drugim vključevati enotno opredelitev tal in njihovih funkcij ter meril za doseganje dobrega stanja in trajnostne rabe, pa tudi vmesne in končne cilje skupaj z usklajenimi kazalniki ter metodologijo spremljanja in poročanja.

Predlog spremembe  6

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5c) Pandemija COVID-19, ki je povzročila gospodarsko in zdravstveno krizo brez primere, je ponovno pokazala, kako pomembno je, da se pri snovanju politik uporabi večsektorski pristop „eno zdravje“, ki priznava, da je zdravje ljudi povezano z zdravjem živali in okoljem ter da je treba pri ukrepih za obvladovanje nevarnosti za zdravje upoštevati te razsežnosti. Za denimo učinkovito odkrivanje izbruhov zoonoz in groženj v zvezi z varnostjo hrane ter odzivanje nanje in njihovo preprečevanje bi bilo treba informacije in podatke deliti po sektorjih, izboljšati pa bi bilo treba tudi sodelovanje pri izvajanju učinkovitih in skupnih odzivov na nacionalni in podnacionalni ravni. 8. OAP bi moral prispevati k popolni vključitvi pristopa „eno zdravje“ v vse vidike oblikovanja politik.

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5d) Glede na poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) iz leta 2020 o biotski raznovrstnosti in pandemiji1a so poglavitni vzroki za nastanek pandemij globalne okoljske spremembe, ki povzročajo tudi izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, vključno s spremembo rabe zemljišč ter širjenjem in intenzifikacijo kmetijstva, trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ter drugi dejavniki. Podnebne spremembe vplivajo na pojav bolezni in bodo verjetno tudi v prihodnje povzročile znatno tveganje pandemije, izguba biotske raznovrstnosti pa je povezana tudi s preoblikovanjem krajine in lahko v nekaterih primerih privede do povečanega tveganja za nastanek bolezni. Glede na poročilo stroški neukrepanja močno presegajo stroške izvajanja globalnih strategij za preprečevanje pandemij, ki temeljijo na zmanjšanju trgovine s prostoživečimi vrstami in spremembi rabe zemljišč ter povečanju nadzora v okviru pristopa „eno zdravje“.
	__________________
	1a Delavnica IPBES o raznolikosti in pandemijah – povzetek, 2020.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5e) Degradacija okolja in škodljivi učinki podnebnih sprememb naj bi se v prihodnjih letih še povečali, kar bo najbolj prizadelo države v razvoju in ranljivo prebivalstvo. Da bi tretjim državam pomagali krepiti odpornost in jih podpirali pri njihovih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za zaščito biotske raznovrstnosti, bi morale Unija in države članice s finančno pomočjo tretjim državam spodbujati Agendo OZN 2030, Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja1a (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in globalni okvir Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020 ter biti v skladu s prednostnimi cilji 8. OAP. Poleg tega bi morale Unija in države članice zagotoviti tudi, da se pri izvajanju Pariškega sporazuma in drugih mednarodnih podnebnih in okoljskih sporazumov odražajo načela pravičnosti ter skupne, vendar različne odgovornosti in ustrezne zmogljivosti, kot je določeno tudi v členu 2(2) Pariškega sporazuma.
	_______________
	1a UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.	(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene in digitalne sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o taksonomiji)1a. Načrt za gospodarsko okrevanje je izjemna priložnost za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost in varstvo okolja.
	______________
	1a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.	(7) Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj in usklajevanje okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se je iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa je od Komisije zahteval, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. Komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru napovedala, da bo 8. OAP zajemal nov mehanizem za spremljanje za zagotovitev, da si bo Unija prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih okoljskih ciljev. Ob tej priložnosti se je tudi zavezala, da bo vzpostavila prikazovalnik, s katerim bo spremljala napredek pri izvajanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora.

Predlog spremembe  11

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) 8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP. Prispevati bi moral k doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.	(8) 8. OAP kot splošni okoljski akcijski program Unije bi moral nadgrajevati in spodbujati doseganje ciljev okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ najpozneje do leta 2050, v skladu z že dorečenim v 7. OAP. Prav tako bi ga bilo treba v celoti uskladiti z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja, ki so integrirani in nedeljivi, spodbujati njihovo izvajanje in doseganje, uskladiti pa bi ga bilo treba tudi s cilji Pariškega sporazuma, Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in drugih ustreznih mednarodnih sporazumov. 8. OAP bi moral omogočiti sistemsko spremembo gospodarstva Unije, ki bo zagotavljalo blaginjo v okviru omejitev zmogljivosti planeta in v katerem bo rast obnovljiva, ter zagotoviti, da se bo okoljski in podnebni prehod izvedel na pravičen in vključujoč način, hkrati pa prispeval k zmanjšanju neenakosti.

Predlog spremembe  12

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Prednostni cilji 8. OAP predstavljajo usmeritev za oblikovanje politik Unije med drugim na podlagi zavez iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8b) 8. OAP je podlaga za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja. V skladu z modelom, ki ga je razvil Stockholmski center za odpornost, doseganje okoljskih in podnebnih ciljev trajnostnega razvoja podpira socialne in gospodarske cilje trajnostnega razvoja, saj so naše družbe in gospodarstva odvisni od zdrave biosfere, trajnostni razvoj pa lahko poteka le v varnem območju za delovanje na stabilnem in odpornem planetu. Unija bo morala uresničiti cilje Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in podpreti njeno izvajanje v tretjih državah, če želi prevzeti vodilno vlogo v svetu pri doseganju trajnostnih prehodov.

Predlog spremembe  14

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) 8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.	(9) 8. OAP bi moral pospeševati prehod na model obnovljive rasti, ki v okviru trajnostne ekonomije blaginje planetu vrača več, kot mu jemlje, omogoča sistemsko spremembo, priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, in zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev v mejah zmogljivosti planeta. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da bo trajnostna in ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe, varovala in obnavljala ekosisteme in biotsko raznovrstnost, pri tem pa zaustavila in preokrenila njihovo izgubo, preprečevala degradacijo okolja, varovala zdravje in dobrobit pred negativnimi okoljskimi vplivi, preprečevala in čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravne vire in biotsko raznovrstnost ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Obnovljiva ekonomija trajnostne blaginje z nenehnimi raziskavami in inovacijami, preobrazbo proizvodnih in potrošniških vzorcev ter prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem krepi odpornost izboljšuje stanje narave in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij ter njihovo pravico do zdravega okolja.

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Po mnenju OECD so razlogi za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka tudi onkraj BDP dobro utemeljeni, upoštevanje BDP kot edinega kazalnika pa oblikovalcem politik ne daje dovolj natančne slike o tem, kako gospodarstvo deluje za državljane, ali o dolgoročnih učinkih rasti na trajnost1a. Da bi Unija celoviteje pristopila k oblikovanju ekonomskih politik v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, je v 8. OAP določena zahteva za oblikovanje celovitega sklopa kazalnikov, ki presegajo zgolj BDP, kar je zahteval že 7. OAP, da se izmeri napredek v smeri trajnostne ekonomije blaginje ter da se usmerja in oblikuje prihodnje politike.
	__________________
	1a Delovni dokument SDD št. 102 z dne 18. septembra 2019 z naslovom „The economy of well-being: Creating opportunities for people’s well-being and economic growth“ (Gospodarstvo blaginje – ustvarjanje priložnosti za blaginjo ljudi in gospodarsko rast).

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) Izvajanje učinkovitega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 bo odvisno od zmanjšanja finančnih tokov, ki škodijo biotski raznovrstnosti, kljub temu pa v skladu s poročilom OECD vlade za ukrepe, ki bi lahko škodili biotski raznovrstnosti, letno porabijo pet- do šestkrat več kot se na svetovni ravni letno porabi za biotsko raznovrstnost1a. Med cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija je tudi obveznost, da je treba najpozneje do leta 2020 odpraviti, postopno odpraviti ali reformirati subvencije, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, ter nemudoma odpraviti okolju škodljive subvencije na ravni Unije in držav članic, kar je tudi obveznost iz 7. OAP. Da bi Unija najpozneje do leta 2050 dosegla prednostne cilje 8. OAP, vključno s podnebno nevtralnostjo, bo treba postopno odpraviti vse okolju škodljive subvencije, tudi subvencije za fosilna goriva. Vključiti je treba vse neposredne in posredne subvencije, tudi tiste v obliki davčnih oprostitev. Razviti bi bilo treba tudi mehanizem za poročanje držav članic o postopnem opuščanju okolju škodljivih subvencij, ki niso subvencije za fosilna goriva. Postopno opuščanje vseh okolju škodljivih subvencij bi moralo slediti načelu pravičnega prehoda, spremljati pa bi ga morali ukrepi za preprečevanje ali ublažitev negativnih socialno-ekonomskih učinkov na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
	__________________
	1a Končno poročilo OECD iz aprila 2020 z naslovom „A Comprehensive Overview of Global Biodiversity Finance“ (Celoviti pregled svetovnega financiranja biotske raznovrstnosti).

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9c) Ena od prednostnih nalog Evropske strategije za okoljsko računovodstvo za obdobje 2019–2023 je razširiti seznam področij, ki jih pokriva evropsko okoljsko računovodstvo, pri čemer je eno od področij, ki bi jih lahko uvrstili na seznam, „subvencije ali podporni ukrepi, ki bi lahko bili škodljivi za okolje“. Komisija bo delala na pripravljalnem ukrepu in tako deležnikom zagotovila nabor orodij, ki jim bodo pomagala opredeliti okolju škodljive subvencije in nato na podlagi dokazov utemeljiti njihovo reformo ali odpravo z opredelitvijo socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov njihove postopne odprave.

Predlog spremembe  18

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9d) Morski in obalni ekosistemi, kot so mangrove, koralni grebeni, slana močvirja in travniki z morsko travo, se uničujejo, nanje pa tudi negativno vplivajo procesi, kot sta evtrofikacija in zakisanje, kar vpliva na biotsko raznovrstnost, ki jo ohranjajo, na ekosistemske storitve in funkcije, ki jih zagotavljajo, ter na njihovo zmožnost, da delujejo kot ponori ogljika. Nujno je treba ukrepati, če želimo te morske in obalne ekosisteme, vključno z oceanskim dnom, zaščititi in obnoviti, priznati pa je treba tudi, da bi oceani lahko prispevali k ozaveščanju, izboljšali oceansko pismenost ter spodbudili delovanje in sprejemanje učinkovitih ukrepov na vseh ravneh, ki bi jih izvajali vsi akterji v družbi.

Predlog spremembe  19

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) 8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje.	(10) 8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju, netoksičnega krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja okolja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje v vseh gospodarskih sektorjih. Ti tematski prednostni cilji, ki obravnavajo dejavnike in učinke okoljske škode, so med seboj neločljivo povezani, zato jih je treba doseči s sistemskim pristopom. Poleg tega bi moral 8. OAP opredeliti pogoje, ki omogočajo usklajeno doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje, ter usklajevanje ukrepov za vzpostavitev teh pogojev.

Predlog spremembe  20

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Izraz „ekosistemski pristop“ je v skladu s Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti določen kot strategija za celostno upravljanje zemljišč, vode in živih virov, s katero se spodbujata ohranjanje in trajnostna raba na pravičen način, da bi pripomogli k doseganju ravnovesja med tremi cilji konvencije.

Predlog spremembe  21

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) V skladu z Evropsko agencijo za okolje so sonaravne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč ukrepi, ki v sozvočju z naravo obnavljajo in ščitijo ekosisteme ter družbi pomagajo pri prilagajanju na vplive podnebnih sprememb in upočasnitvi segrevanja, hkrati pa zagotavljajo številne dodatne koristi1a. Čeprav lahko sonaravne rešitve zagotavljajo gospodarske koristi, je treba priznati, da se lahko uresničijo le dolgoročno. Sonaravne rešitve bi morale upoštevati nekatera merila, da bi zagotovili, da bo njihovo izvajanje skladno s prednostnimi cilji 8. OAP in jih ne spodkopava. Poleg tega bi morali ti mehanizmi, kadar se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za izravnavo biotske raznovrstnosti, strogo upoštevati hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se izravnave lahko uporabijo le kot skrajni ukrep.
	__________________
	1a Poročilo Evropske agencije za okolje št. 1/2021 „Nature-based solutions in Europe: Policy, knowledge and practice for climate change adaptation and disaster risk reduction“ (Sonaravne rešitve v Evropi: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč).

Predlog spremembe  22

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Okrepiti bi bilo treba celovit pristop do razvoja in izvajanja politike, da bi čim bolj povečali sinergije med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, hkrati pa bi bilo treba posebno pozornost posvečati morebitnemu tehtanju in potrebam ranljivih skupin. Poleg tega je pregledno vključevanje nevladnih akterjev pomembno za zagotavljanje uspeha 8. OAP in doseganja njegovih prednostnih ciljev.	(11) Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Učinkovito spremljanje, izvajanje, izvrševanje in odgovornost so bistveni, za zagotovitev skladnosti med politikami pa je potrebno tudi učinkovito upravljanje. Celostni pristop k razvoju in izvajanju politike bi bilo treba okrepiti, da bi se čim bolj povečale sinergije med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji, in sicer s sistematičnim ocenjevanjem morebitnih kompromisov med njimi ter sistematičnim ocenjevanjem potreb ranljivih in marginaliziranih skupin. S tem celovitim pristopom bi bilo treba izpolniti posebne potrebe vseh regij, vključno z mestnimi in podeželskimi območji ter najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega so za uspeh 8. OAP in doseganje njegovih prednostnih ciljev pomembni dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri odločanju na področju okolja, dostop do pravnega varstva v skladu z Aarhuško konvencijo ter pregledno sodelovanje z javnimi organi in med njimi na vseh ravneh odločanja, nevladnimi akterji in širšo javnostjo.

Predlog spremembe  23

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Pri ocenah učinka, izvedenih v okviru 8. OAP, bi bilo treba upoštevati vse razsežnosti takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, vključno z njihovimi kumulativnimi učinki, pa tudi stroške ukrepanja in neukrepanja, v ta namen pa bo treba razviti ustrezna orodja. Te ocene učinka bi morale temeljiti na obsežnem in preglednem posvetovanju, Komisija pa bi morala v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstaviti podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov. Poleg tega bi bilo treba ocene učinka takoj po njihovem zaključku objaviti, da jih lahko deležniki pregledajo v skladu s sodbo Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi C-57/16 P1a, morale bi biti dovolj podrobne in vključevati vse informacije, uporabljene pri pripravi ugotovitev, vključno s socialno-ekonomskimi učinki.
	__________________
	1a Sodba Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi ClientEarth proti Komisiji, C-57/16 P, ECLI:EU:C:2018:660.

Predlog spremembe  24

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) Ukrepe za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije je treba izvajati v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in mora biti z njim združljivo.

Predlog spremembe  25

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11c) V programu Združenih narodov za okolje in svetovnem forumu OECD za okolje je bilo poudarjeno, da okoljske spremembe ne vplivajo enako na oba spola. Vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo drugačne ranljivosti žensk in moških na učinke podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa zaostrujejo neenakosti med spoloma. Zato je treba pri ukrepih in ciljih, povezanih z doseganjem prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa, upoštevati vidik spolov, med drugim z oceno učinka načrtovanih ukrepov glede na spol, močnejšim poudarkom na vključevanju načela enakosti spolov in sprejetjem ukrepov, ki upoštevajo vidik spola, da bi se neenakosti med spoloma postopoma odpravile. 8. OAP priznava, da je enakost spolov temeljni pogoj za trajnostni razvoj in doseganje najboljših rezultatov pri odzivanju na podnebne in okoljske izzive.

Predlog spremembe  26

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije.	(12) Okrepljeno sodelovanje in zelena diplomacija s tretjimi državami, vključno z državami v razvoju, ter podpiranje dobrega globalnega okoljskega upravljanja, vključno s spodbujanjem dostopa do informacij, sodelovanjem javnosti pri odločanju in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah, so ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Bistveno je tudi zagotavljanje sinergij in skladnosti med vsemi notranjimi in zunanjimi politikami Unije, vključno s trgovinskimi politikami in sporazumi, ter upoštevanje skladnosti politik za trajnostni razvoj.

Predlog spremembe  27

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru prehoda na večjo trajnostnost, blaginjo in odpornost. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.	(13) Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru pravičnega in vključujočega prehoda na trajnostnost, blaginjo in odpornost v mejah zmogljivosti našega planeta. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.
__________________	__________________
27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf	27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf
28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.	28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.
29Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.	29Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.

Predlog spremembe  28

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.	(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov ter bi morala temeljiti na zanesljivi, celoviti in pregledni metodologiji odstopanja od cilja. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom brez strupov, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi in industrijskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi morala biti ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP del obsežnejšega, skladnega in medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje, ki bodo zajemala ne samo okoljske, ampak tudi družbene in gospodarske dejavnike.
__________________	__________________
30Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.	30Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.
31 COM(2020)0493.	31 COM(2020)0493.

Predlog spremembe  29

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Nadaljnji razvoj baze znanstvenega znanja o omejitvah planeta in okoljskih odtisih, tudi v povezavi z ustreznimi sklopi kazalnikov, je pomemben z vidika prednostnih ciljev 8. OAP, zlasti njegovega dolgoročnega prednostnega cilja.

Predlog spremembe  30

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.	(15) Za spremljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP so potrebni zanesljivi ter smiselni podatki in kazalniki. Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati in nadgrajevati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare, informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost, geografskega informacijskega sistema za kmetijske parcele in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.

Predlog spremembe  31

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.	(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa. Po potrebi bi morali biti vključeni tudi drugi organi in agencije ter prispevati k izvajanju teh strateških prednostnih nalog in k ocenjevanju napredka v okviru 8. OAP.

Predlog spremembe  32

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Komisija bi morala do 31. marca 2024 izvesti vmesno oceno 8. OAP, da bi ocenila njegov napredek in objavila prednostne naloge nove Komisije. Glede na napredek, opisan v vmesni oceni, bi morala prihodnja Komisija po volitvah v Evropski parlament leta 2024 v prvih 100 dneh svojega mandata pripraviti poročilo, v katerem bi opredelila okoljske in podnebne prednostne naloge, na podlagi katerih namerava ukrepati med svojim mandatom, in kako bo s tem ukrepanjem zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.

Predlog spremembe  33

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029.	(18) Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z ugotovitvami navedene ocene, ki ga bo po potrebi spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program. Ta zakonodajni predlog bi morala Komisija predložiti pravočasno, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.

Predlog spremembe  34

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) V skladu s členom 191 PDEU je cilj okoljske politike Unije visoka raven zaščite, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije, in mora temeljiti na previdnostnem načelu in načelih, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati.

Predlog spremembe  35

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.	1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. okoljski akcijski program oziroma 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, ter ukrepe, s katerimi bi te pogoje dosegli. Določa okvir za spremljanje merjenja in ocenjevanja napredka Unije in njenih držav članic pri doseganju prednostnih ciljev. Vzpostavlja tudi mehanizem upravljanja za zagotovitev, da bodo prednostni cilji v celoti doseženi.

Predlog spremembe  36

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.	2. Cilj 8. OAP je na pravičen in vključujoč način pospešiti prehod na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, krožno in odporno gospodarstvo brez strupov, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, ter varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, pa tudi zaščititi in obnoviti biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Ta načrt nadgrajuje in spodbuja doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.

Predlog spremembe  37

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo.	3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi ciljev ustreznih večstranskih okoljskih in podnebnih dogovorov, njegov okvir za spremljanje pa prispeva k okoljskemu in podnebnemu delu prizadevanj Unije za merjenje napredka pri uresničevanju trajnostnosti, dobrega počutja in odpornosti.

Predlog spremembe  38

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.	1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP je, da bodo čim prej in najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev planeta ljudje dobro živeli v trajnostni ekonomiji blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je bila dosežena podnebna nevtralnost ter kjer je raven neenakosti minimalna. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja in zdravja vseh ljudi, da biotska raznovrstnost uspeva, narava pa je zaščitena in obnovljena, s čimer se bo povečala odpornost na podnebne spremembe, naravne nesreče in druga okoljska tveganja. Unija v skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.

Predlog spremembe  39

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. 8. OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:	2. 8. OAP ima naslednjih šest med seboj povezanih tematskih prednostnih ciljev, ki jih je treba doseči najkasneje do leta 2030:

Predlog spremembe  40

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;	(a) hitro in predvidljivo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter hkratno povečanje odvzemov po naravnih ponorih v Uniji, da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/...32, v skladu z njenimi podnebnimi in okoljskimi cilji, ter zagotovili pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen;
__________________	__________________
32 COM(2020)0080.	32 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  41

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) stalen napredek pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;	(b) stalni napredek pri krepitvi in vključevanju prilagoditvene zmogljivosti, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanju ter zmanjšanju občutljivosti okolja in družbe ter vseh gospodarskih sektorjev na podnebne spremembe, ter izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in pripravljenost nanje;

Predlog spremembe  42

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;	(c) napredek pri doseganju trajnostne ekonomije blaginje, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, ter zagotovitev prehoda na krožno gospodarstvo brez strupov, v katerem je rast obnovljiva, viri pa se uporabljajo učinkovito v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe  43

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;	(d) prizadevanje za ničelno onesnaževanje, da se doseže okolje brez strupov, tudi za zrak, vodo in tla ter v zvezi z onesnaževanjem s svetlobo in hrupom, ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, vključno z uporabo in spodbujanjem pristopa „eno zdravje“.

Predlog spremembe  44

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;	(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno z zaustavitvijo in obrnitvijo trenda njene izgube tako znotraj kot zunaj zaščitenih območij, ter izboljšanje zdravja okolja, zlasti zraka, vode in tal, ter spopadanje z degradacijo morskih in kopenskih ekosistemov, zlasti z izvajanjem ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ciljev iz ustrezne zakonodaje Unije;

Predlog spremembe  45

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.	(f) zagotavljanje okoljske trajnostnosti in bistveno zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih z odtisom proizvodnje in potrošnje Unije, vključno s krčenjem gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, turizma, mednarodne trgovine in prehranskih verig, vključno s kmetijstvom, ribištvom in akvakulturo, ob internalizaciji podnebnih in okoljskih stroškov;

Predlog spremembe  46

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. razume se, da tematski prednostni cilji iz odstavka 2 zajemajo cilje in ukrepe iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora ter cilje iz zakonodaje Unije, ki prispevajo k doseganju teh ciljev. Ti cilji in ukrepi se upoštevajo pri pripravi okvira spremljanja za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju prednostnih ciljev 8. OAP.

Predlog spremembe  47

 

Predlog sklepa

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa	Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa, in ukrepi, potrebni za izvajanje teh pogojev.

Predlog spremembe  48

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem ustrezne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje proti okoljskemu kriminalu;	(a) zagotoviti učinkovito, hitro in popolno izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem dodatne in zadostneupravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike;

Predlog spremembe  49

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) izboljšati smernice in priporočila ter zagotavljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, vključno z globami, da bi zmanjšali tveganje neskladnosti z okoljskim pravom, tudi v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, kriminaliteto na področju ravnanja z odpadki in nezakonito sečnjo, pa tudi izboljšati ukrepe na področju okoljske odgovornosti in odzivanja na neskladnost ter okrepiti sodelovanje tožilcev in sodstva na področju okoljske kriminalitete ter kazenskega pregona slednje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, kot je Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, ter določb, ki spadajo v področje uporabe Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu kriminalu in Konvencije Združenih narodov proti korupciji;
	__________________
	1a Uredba 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2018, str. 28).

Predlog spremembe  50

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) prednostno izvrševati okoljsko zakonodajo Unije, kjer se ne izvršuje, in sicer s hitrim in sistematičnim nadaljnjim spremljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev, vključno z zagotavljanjem, da se v ta namen na ravni Unije in na ravni držav članic dodelijo zadostni finančni in človeški viri;

 

Predlog spremembe  51

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;	— vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, ter cilje trajnostnega razvoja v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v ustrezne mednarodne sporazume, ki jih sklepa Unija, tako da bi zagotovili, da bodo te strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programi, naložbe, projekti in sporazumi, kot tudi njihovo izvajanje, po potrebi prispevali k prednostnim ciljem, določenim v členu 2(1) in (2), in da ne bodo škodili, tudi v skladu s členom 17 Uredbe o taksonomiji.

Predlog spremembe  52

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;	— sistematično in celovito ocenjevati sinergije in morebitne kompromise med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji za vse pobude, tako da se bo zagotovilo dobro počutje ljudi ter zlasti njihove pravice in potrebe v smislu zdravega okolja, cenovno dostopne in visokokakovostne vode, hrane, stanovanja, energije, zdravstvenega varstva ter mobilnosti, in sicer na trajnosten način, ki ne bo nikogar zapostavljal;

Predlog spremembe  53

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- sprejeti pristop „najprej pomisli na trajnostnost“ v smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, tudi z vključevanjem in izvajanjem načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 uredbe o taksonomiji;

Predlog spremembe  54

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- zagotavljati skladnost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, zunanjim delovanjem Unije in njenim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi načrti za izvajanje zakonodaje Unije, ki jih države članice predložijo Komisiji, s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2);

Predlog spremembe  55

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;	— redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti celovite ocene učinka za nove pobude, ki bodo temeljile na širokih in preglednih posvetovanjih v skladu s postopki, ki bodo odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti za izvajanje, ter ki bodo upoštevale celoten spekter takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, tudi kumulativnih vplivov, kot tudi stroške ukrepanja in neukrepanja;

Predlog spremembe  56

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) uspešno vključevati okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;	(c) uspešno vključevati cilje trajnostnega razvoja ter podnebne, okoljske (tudi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo) ter socialne cilje v evropski semester gospodarskega upravljanja, brez poseganja v njegov prvotni namen, pa tudi v priporočila za posamezne države, nacionalne programe reform in nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi državam članicam zagotavljali analize in dodatne kazalnike;

Predlog spremembe  57

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) vzpostaviti krovni okvir Unije za merjenje in doseganje napredka v smeri trajnostne ekonomije blaginje, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, brez poseganja v evropski semester, in ki bo pomagal usmerjati razvoj in usklajevanje novih in obstoječih politik in pobud, hkrati pa prehod na trajnostno ekonomijo blaginje z obnovljivo rastjo vključiti v politične prednostne naloge Unije in letno načrtovanje programov ter smernice in zbirko orodij za boljše pravno urejanje;

Predlog spremembe  58

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;	(d) mobilizirati zadostne trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni skladno s strategijo Unije za trajnostno financiranje, vključno z ukrepi, določenimi v Uredbi o taksonomiji in njenim načelom, da se ne škoduje bistveno, ter glede na potencial teh ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti Unije ter povečanje odpornosti gospodarstva in družbe Unije;

Predlog spremembe  59

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;	(e) brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2025;

Predlog spremembe  60

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne škodljive subvencije, razen za fosilna goriva, na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2027;

Predlog spremembe  61

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(eb) čim bolje uporabiti orodja za okoljsko obdavčevanje in tržne instrumente, pa tudi zeleni proračun in finančna orodja, ter okolju prijazne spodbude, vključno s tistimi, ki so potrebne za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri uporabi standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala, če to ne nadomešča ciljev in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali zaščito biotske raznovrstnosti;

Predlog spremembe  62

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ec) vlagati v zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti v skladu s cilji minimalne letne porabe, dogovorjenimi v večletnem finančnem okviru 2021–2027 (7,5 % leta 2024 in 10 % v letih 2026 in 2027), da bi te cilje v naslednjem večletnem finančnem okviru postopoma zvišali v skladu s cilji financiranja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo, ki upošteva merila Unije glede taksonomije;

Predlog spremembe  63

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ed) zagotoviti ustrezno vključevanje podnebnih ukrepov in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v proračun Unije in nacionalne proračune ter usklajenost financiranja za podnebje in za biotsko raznovrstnost;

Predlog spremembe  64

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ee) zagotoviti, da se bodo ukrepi, sprejeti za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP, izvajali na socialno pravičen in vključujoč način, s čimer bodo prispevali k evropskemu stebru socialnih pravic ter učinkovito odpravljali in zmanjševali socialne neenakosti, vključno z neenakostjo spolov, ki bi lahko izhajale iz okoljskih in podnebnih vplivov in politik;

Predlog spremembe  65

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ef) vidik spolov vključiti v 8. OAP, tudi z izvajanjem ocen učinka na spol in ukrepov, ki upoštevajo vidik spolov;

Predlog spremembe  66

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;	(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in tehnologijah, okrepiti bazo znanja o okolju, vključno z znanjem domorodnih ljudstev, in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, ki spodbujajo zelene spretnosti, usposabljanjem in preusposabljanjem, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;

Predlog spremembe  67

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) krepiti bazo znanstvenega znanja o zmožnosti različnih ekosistemov, da delujejo kot ponori in zaloge toplogrednih plinov;

Predlog spremembe  68

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) širiti bazo znanja o zahtevah za sistemske spremembe, vključno s tem, kako opredeliti, izmeriti in oceniti učinke, med drugim, prelomnih točk, povratnih zank, vezave, soodvisnosti in ovir za temeljne spremembe v okoljskih in socialno-ekonomskih sistemih ter o tem, kako preusmeriti osredotočenost z razdrobljene in sektorske politike na sistemski pristop k skladnosti politik, pa tudi kako preprečiti ali ublažiti morebitne negativne socialne, gospodarske in okoljske vplive;

 

 

Predlog spremembe  69

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fc) odpraviti vrzeli v ustreznih sklopih kazalnikov, ki se med drugim nanašajo na sistemske spremembe, omejitve planeta, okoljski odtis Unije, tudi v zvezi s sistemi proizvodnje in potrošnje, upravljanjem, trajnostnim financiranjem in neenakostmi, in jih optimizirati ter zagotoviti, da bodo ti sklopi kazalnikov primerljivi na vseh ravneh oblikovanja politik;

Predlog spremembe  70

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fd) zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi polno udeleženi v vseh vidikih oblikovanja okoljske politike in bodo sodelovali v njih, in sicer s sodelovalnim pristopom na več ravneh, ter zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi imeli dovolj sredstev za izvajanje na terenu;

Predlog spremembe  71

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fe) krepiti sodelovanje med vsemi institucijami Unije na področju podnebne in okoljske politike, tudi med Komisijo in Odborom regij v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, ter razmisliti o tem, kako bi izboljšali dialog in izmenjavo informacij;

Predlog spremembe  72

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ff) v celoti spoštovati in zagotavljati uporabo previdnostnega načela in načel, da je treba preventivno ukrepati, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora onesnaževalec plačati, v skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

Predlog spremembe  73

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fg) obravnavati degradacijo tal in vzpostaviti pravni okvir na ravni Unije za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vključeval harmonizirane kazalnike ter metodologijo spremljanja in poročanja;

Predlog spremembe  74

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fh) preoblikovati prehranski sistem, tudi prek skupne kmetijske politike, da bi ga uskladili s prednostnimi cilji 8. OAP, da bi med drugim prispeval k varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti v Uniji in zunaj nje, uporabljal čim manj kemikalij, antibiotikov in fosilnih virov ter zagotavljal visoko raven dobrobiti živali, hkrati pa zagotavljal pravičen prehod za prizadete deležnike;

Predlog spremembe  75

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fi) spodbujati postopno odpravo pesticidov, ki niso odobreni v Uniji, na svetovni ravni in se zavezati, da se pesticidi, ki niso odobreni za uporabo v Uniji, ne bodo izvažali iz nje, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami Unije;

Predlog spremembe  76

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fj) hitro nadomestiti snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in druge nevarne kemikalije, vključno z endokrinimi motilci, zelo obstojnimi kemikalijami, nevrotoksičnimi snovmi in imunotoksikanti, ter obravnavati kombinirane učinke kemikalij, nanooblik snovi in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz proizvodov, oceniti njihov vpliv na zdravje in okolje, vključno s podnebjem, in biotsko raznovrstnost, hkrati pa spodbujati večjo uporabo in cenovno dostopnost varnih alternativ ter povečati in usklajevati prizadevanja za spodbujanje razvoja in uveljavljanja alternativ testiranju na živalih;

 

Predlog spremembe  77

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis;	(g) izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, vključno z zagotavljanjem podatkov in informacij v realnem času o stanju ekosistemov, hkrati pa si bolj prizadevati, da bičim bolj zmanjšali okoljski odtis teh tehnologij, in zagotavljati preglednost in javno dostopnost podatkov in informacij;

Predlog spremembe  78

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) celovito prepoznati povezave med zdravjem ljudi, zdravjem živali in okoljem s polnim vključevanjem pristopa „eno zdravje“ v oblikovanje politik;

Predlog spremembe  79

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) priznati pravico do zdravega okolja v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in zagovarjati uvedbo podobne pravice na mednarodni ravni;

Predlog spremembe  80

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije;	(h) popolnoma izkoristiti ekosistemske pristope in zeleno infrastrukturo, vključno s sonaravnimi rešitvami, pri tem pa:

Predlog spremembe  81

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- čim bolj povečati povezljivost ekosistemov in koristi obnove ter graditi na sinergijah med ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

Predlog spremembe  82

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- zagotavljati, da bo njihovo izvajanje krepilo ekosistemske storitve in funkcije, da ne bo ogrožalo biotske raznovrstnosti in celovitosti ekosistemov, ne bo nadomeščalo ali spodkopavalo ukrepov, sprejetih za zaščito biotske raznovrstnosti ali za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji, da bo spoštovalo previdnostno načelo, posredno očitno koristilo družbi ter zagotavljalo polno sodelovanje prizadetih domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti in njihovo soglasje;

Predlog spremembe  83

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 3 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- še naprej razvijati metode spremljanja, orodja za ocenjevanje in merljive kazalnike za sonaravne rešitve ter pripraviti seznam izključenih dejavnosti;

Predlog spremembe  84

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 4 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- zagotavljati, da se v primerih, ko se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, ti mehanizmi ustrezno izvajajo, spremljajo, ocenjujejo in izvršujejo ter v celoti upoštevajo neposredne, posredne in kumulativne učinke, tako v geografskem kot časovnem smislu, hkrati pa dosledno upoštevajo hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se nadomeščanje biotske raznovrstnosti lahko uporabi le v skrajnem primeru;

Predlog spremembe  85

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 5 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- zagotavljati, da bodo v primerih, ko se za financiranje sonaravnih rešitev uporabljajo mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, informacije o teh mehanizmih javno dostopne na spletu;

 

 

Predlog spremembe  86

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 6 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- v celoti izkoristiti socialne inovacije in ukrepe na ravni skupnosti, da bi posameznikom, skupnostim in malim in srednjim podjetjem omogočili, da sprejmejo ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP;

Predlog spremembe  87

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35;	(i) uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35 tako na ravni Unije kot držav članic;
__________________	__________________
35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.	35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.

Predlog spremembe  88

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) spodbujati komunikacijske dejavnosti na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, katerih cilj je ozaveščanje o pomenu prednostnih ciljev 8. OAP ter omogočanje razprave na vseh ravneh upravljanja in družbe;

Predlog spremembe  89

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) znatno zmanjšati odtis surovin in potrošnje Unije, da bi bil v kar največji meri znotraj omejitev planeta, vključno z uvedbo zavezujočih ciljev Unije za znatno zmanjšanje odtisa surovin in potrošnje Unije ter zavezujočih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje uporabe primarnih surovin;

Predlog spremembe  90

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;	— sodelovanjem s tretjimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so vsaj tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije ali izvoženi iz nje, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;

Predlog spremembe  91

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- spodbujanjem trajnostnega upravljanja podjetij in določitvijo obveznih zahtev glede potrebne skrbnosti na ravni Unije ter upoštevanjem teh zahtev pri izvajanju trgovinske politike Unije, tudi v zvezi z ratifikacijo trgovinskih in naložbenih sporazumov;

Predlog spremembe  92

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja v G7 in G20;	— krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja;

Predlog spremembe  93

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— krepitvijo izvajanja Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov s strani Unije in njenih partnerjev, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;	— vodilno vlogo v mednarodnih forumih, med drugim s tem, da Unija doseže cilje trajnostnega razvoja ter cilje iz Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov ter pri tem podpira tudi tretje države, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;

Predlog spremembe  94

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo ZN do leta 2030.	— zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo OZN do leta 2030, Pariški sporazum in svetovni okvir za biološko raznovrstnost po letu 2020 ter da je skladna s prednostnimi cilji 8. OAP.

Predlog spremembe  95

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Za izpolnitev pogojev, ki omogočajo doseganje ciljev tega programa, iz odstavka 1 Komisija sprejme naslednje ukrepe:
	(a)   do 30. junija 2022 izboljša in razširi svojo obstoječo javno zbirko podatkov o sklepih o kršitvah ter jo nato posodablja, tako da bo mogoče na jasen, razumljiv in dostopen način spremljati ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Komisija v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev na področju okolja in podnebja;
	(b)  redno ocenjuje skladnost ukrepov in politik Unije s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2) ter te ocene izvaja tudi za osnutke in obstoječe ukrepe in politike Unije; kadar se ugotovijo nedoslednosti, osnutek ukrepa ali politike še pred objavo uskladi s temi prednostnimi cilji ali, v primeru že obstoječih ukrepov in politik Unije, s predlaganimi ukrepi za odpravo neskladnosti;
	(c)  razvije orodja za oceno dolgoročnih učinkov osnutkov in obstoječih ukrepov in politik na okolje in podnebje, vključno s kumulativnimi učinki, ter njihovih možnih učinkov na socialne neenakosti, vključno z razlikami med spoloma, ter stroškov neukrepanja;
	(d)  v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstavi podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov;
	(e)  objavi ocene učinka, takoj ko jih zaključi, vključno z vsemi informacijami, ki so bile uporabljene pri ugotovitvah ocen;
	(f)  razvije kazalnik za oceno neskladja med strukturo proračunov držav članic in njihovim scenarijem za nacionalni proračun na podlagi Pariškega sporazuma, s čimer bi državam članicam izdali priporočila o potrebnih podnebnih naložbah, da bi lahko ostale na pravi poti k uresničitvi ciljev Pariškega sporazuma in s tem povezanih prednostnih ciljev 8. OAP;
	(g)  do 30. junija 2022 predloži poročilo, v katerem opredeli medsebojne povezave med različnimi sklopi kazalnikov, okviri za spremljanje in postopki, ki se uporabljajo na ravni Unije in merijo socialni, gospodarski in okoljski napredek, in v katerem je poudarjeno, kako jih je mogoče racionalizirati; na tej podlagi Komisija do 30. junija 2023 v posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom razvije celovit nabor kazalnikov, ne le BDP, ki bodo usmerjali oblikovanje politik v prihodnje in zagotavljali informacije za to, brez poseganja v evropski semester;

Predlog spremembe  96

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Da bi izpolnili pogoj, ki omogoča doseganje prednostnih ciljev tega programa, iz točke (ea) odstavka 1, Komisija do decembra 2022 na podlagi tekočega dela oceni, katere subvencije so okolju škodljive, in pripravi smernice za ugotavljanje teh subvencij na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter možne načine za njihovo postopno odpravo. Države članice letno zbirajo informacije o subvencijah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter o ukrepih, ki jih sprejmejo za njihovo postopno odpravo. Države članice te informacije enkrat letno pošljejo Komisiji. Komisija informacije zbere v poročilu, razčlenjenem po državah članicah, ki se objavi najpozneje šest mesecev po koncu referenčnega leta, pri čemer je prvo referenčno leto 2023. Komisija enkrat letno predstavi poročilo Evropskemu parlamentu.

Predlog spremembe  97

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.	2. Javni organi na vseh ravneh pri izvajanju 8. OAP sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) in socialnimi partnerji, civilno družbo, državljani, skupnostmi in drugimi deležniki. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih, na podeželju in najbolj oddaljenih regijah pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.

Predlog spremembe  98

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ustrezne institucije Unije in države članice so odgovorne za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za dosego prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2). Ukrepi se sprejmejo ob upoštevanju načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Predlog spremembe  99

 

Predlog sklepa

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Okvir za spremljanje	Kazalniki, okvir za spremljanje in upravljanje

Predlog spremembe  100

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.	1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, brez poseganja v njuno neodvisnost, letno spremlja in ocenjuje napredek Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev in ukrepov iz člena 3, ki to omogočajo, ter splošnega cilja doseganja sistemskih sprememb, in o tem poroča. Komisija poskrbi, da so informacije, ki izhajajo iz spremljanja, ocenjevanja in poročanja zlahka dostopne javnosti, s čimer se zagotovi učinkovito spremljanje doseženega napredka.

Predlog spremembe  101

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija po posvetovanju z vsemi deležniki na podlagi obstoječih okvirov in postopkov za spremljanje do 31. decembra 2021 pripravi enoten okvir v obliki skupne preglednice kazalnikov, vključno z glavnimi kazalniki, za spremljanje in ugotavljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2).

Predlog spremembe  102

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Ocena iz odstavka 1 vključuje informacije o:
	–  doseženem napredku pri sistemskih spremembah, ki so potrebne za doseganje prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), takoj ko okvir za spremljanje to omogoča;
	–  oddaljenosti od ciljev, določenih za doseganje prednostnih ciljev v skladu s členom 2(1) in (2);
	–  financiranju, ki prispeva k doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), kar se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo;
	–  načinih izvajanja, ki se uporabljajo na ravni Unije in ravni držav članic, da bi dosegli prednostne cilje, ter ali so ti zadostni; ter
	–  priporočilih in smernicah za odpravo morebitnih nedoslednosti.

Predlog spremembe  103

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.	2. Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni, in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme. To ocenjevanje temelji na obstoječih okvirih za spremljanje, poročanje in upravljanje, je z njimi skladno in vanje ne posega ter pokriva okoljsko in podnebno politiko in temelji na zanesljivi metodologiji, ki omogoča merjenje napredka.

Predlog spremembe  104

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Evropski parlament, Svet in Komisija vsako leto izmenjajo mnenja o oceni iz odstavka 1 ter v okviru letnega načrtovanja Unije opredelijo dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, če se izkaže, da pri doseganju prednostnih ciljev ni bil dosežen zadosten napredek oziroma da bi odpravili ugotovljene ovire.

Predlog spremembe  105

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:	3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov, kazalnikov in znanja, zlasti z:

Predlog spremembe  106

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji;	(a) zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji, pri tem pa izboljšujeta metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov ter za razvoj usklajenih kazalnikov;

Predlog spremembe  107

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) okrepitvijo temeljnih raziskav in zagotavljanjem podpore pri njih ter kartiranjem in spremljanjem;

Predlog spremembe  108

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;	(b) ocenjevanjem potrebnih virov in delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju, tudi v zvezi z merjenjem sistemskih sprememb;

Predlog spremembe  109

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni;	(c) pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno s predlaganjem priporočil za izboljšanje napredka pri doseganju ciljev;

Predlog spremembe  110

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) pripravo orodij, kot so orodja za predvidevanje, s katerimi lahko pridobimo tudi informacije o „oddaljenosti od cilja“;

Predlog spremembe  111

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:	(d) povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, zdravje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:

Predlog spremembe  112

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) odpravo kritičnih vrzeli v znanju glede ekoloških prelomnih točk;

Predlog spremembe  113

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) razvojem modelov za ocenjevanje in napovedovanje predvidenih učinkov politik, povezanih z okoljem in podnebjem, na prihodnje generacije;

Predlog spremembe  114

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;	(e) nadaljnjim izboljšanjem razpoložljivosti in interoperabilnosti podatkov ter dostopa do njih s programi Unije;

Predlog spremembe  115

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom, državljanom, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje nanje ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju.	(g) nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, posameznikom in skupnostim, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj, ocenjevanju njihovega vpliva in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje na ta tveganja ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju;

Predlog spremembe  116

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) spodbujanjem državljanov, da spremljajo okoljske probleme ter poročajo o njih in o neskladnostih, pri čemer lahko za lažje poročanje med drugim uporabijo spletna orodja in mobilne aplikacije;

Predlog spremembe  117

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.	4. Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, ter po potrebi drugih evropskih organov in agencij za opravljanje nalog iz odstavka 3, in poroča o rezultatih tega pregleda, vključno s predlogi za obravnavanje vsakršnih potreb po človeških in finančnih virih ali za obravnavanje drugih pomanjkljivosti.

Predlog spremembe  118

 

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Komisija do 31. marca 2024 izvede vmesno oceno 8. OAP in jo predloži Evropskemu parlamentu. V vmesni oceni je prikazan napredek pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(2), vključno s cilji iz Evropskega zelenega dogovora, statusu pogojev, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev, in ukrepov iz člena 3 ter napredek pri spremljanju in ocenjevanju sistemskih sprememb ter temelji na najnovejši oceni iz člena 4(1) ter rezultatih javnega posvetovanja. Vmesna ocena vsebuje priporočila in popravke, potrebne za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP do njegovega zaključka.

Predlog spremembe  119

 

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1a. Glede na napredek, ugotovljen v vmesni oceni iz odstavka -1, druge pomembne spremembe politike in poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „The European environment - state and outlook“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi) bo prihodnja Komisija, ki bo funkcijo nastopila po volitvah v Evropski parlament leta 2024, v prvih 100 dneh svojega mandata Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila seznam in časovni načrt zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti v času trajanja mandata, da bi do leta 2030 oziroma 2050 zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.

Predlog spremembe  120

 

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program.	Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program, to pa dovolj zgodaj, da bo lahko 9. OAP pripravljen do 1. januarja 2031, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.

 

 

OBRAZLOŽITEV

Ozadje in dolgoročna vizija

Evropska komisija je predlog splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2030 (8. OAP) objavila leta 2020, v letu, ki so ga zaznamovale izredne zdravstvene in okoljske razmere na svetovni ravni v obliki uničujoče pandemije in vse globlje ekološke krize. Zlasti neposredna povezava med povečanjem števila zoonotskih bolezni, kot je covid-19, in uničevanjem ekosistemov, da bi zadostili našim potrebam po dobrinah, je pokazala, da so nujne hitre in daljnosežne sistemske spremembe. Kot je navedeno v poročilu Evropske agencije za okolje o stanju in obetih za leto 2020 (SOER 2020), Evropi in preostalemu svetu zmanjkuje časa, da bi se izognil katastrofalnim vplivom podnebnih sprememb, degradacije ekosistemov in prekomerne porabe naravnih virov na gospodarstvo in družbo. Da bi se izognili ekološkemu propadu je nujno, da dolgoročni prednostni cilj 8. OAP, tj. da bi dobro živeli ob upoštevanju omejitev našega planeta, dosežemo čim prej, najpozneje pa do leta 2050, prav tako pa je treba najpozneje do leta 2030 uresničiti tematske prednostne cilje. EU mora takoj sprejeti odločne ukrepe, osnova pa so evropski zeleni dogovor in cilji trajnostnega razvoja. 

 

Tematski prednostni cilji

OAP bi moral biti ambiciozno strateško orodje na visoki ravni za usmerjanje okoljske politike EU do leta 2030, ki bi obsegal ukrepe in cilje iz evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja, hkrati pa zanesljivo spremljal napredek pri doseganju teh ciljev. Da ne bi prejudicirali izida pogajanj o številnih strategijah in pobudah, napovedanih v okviru evropskega zelenega dogovora, je smiselno, da so tematski prednostni cilji 8. OAP širše krovne narave, ki bodo zajemali dogovorjene cilje evropskega zelenega dogovora. Poročevalka izrecno navaja, da ukrepi in cilji evropskega zelenega dogovora spadajo v okvir 8. OAP.

 

Trajnostno gospodarstvo blaginje

Ker sta dobrobit in blaginja naše družbe in gospodarstev odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, poročevalka predlaga prehod na trajnostno gospodarstvo blaginje, ki temelji na ciljih trajnostnega razvoja. To nadomešča predlog Komisije za model obnovljive rasti, ki je neopredeljen izraz. V trajnostnem gospodarstvu blaginje, ki se že izvaja v nekaterih državah, bi morali javni interesi usmerjati ekonomijo in ne obratno. Ta daje prednost temu, kar je res pomembno – to sta dobrobit in blaginja ljudi in planeta – namesto ozki osredotočenosti na rast BDP, ki se v EU zdaj uporablja za merjenje napredka. Da bi dosegli cilj in blaginjo postavili v središče politike in odločanja, poročevalka predlaga oblikovanje novega sklopa kazalnikov EU, ki bi se uporabljali za merjenje napredka, ki „presega BDP“. 

 

Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev programa

V 8. OAP je določen seznam pogojev, ki jih je treba izpolniti za doseganje prednostnih ciljev. Poročevalka je ta seznam razširila in predlagala sklop ustreznih ukrepov, potrebnih za izpolnitev teh pogojev. S tem naj bi zagotovili jasnost in odgovornost: brez navedbe natančnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in kdo bi jih moral sprejeti, namreč obstaja tveganje, da bo seznam teh pogojev sicer natančen, vendar povsem neizvedljiv v praksi. 

 

Ti pogoji in ukrepi, predlagani v tem osnutku poročila, se večinoma nanašajo na to, kako EU pripravlja, ocenjuje, izvaja in izvršuje zakone. V zvezi s tem poročevalka meni, da bi moral pristop po načelu „trajnost ima prednost“ usmerjati pripravo zakonodaje EU in z novim seznamom konkretnih ukrepov prikaže, kako to doseči. To vključuje, da se predhodno zagotovi, da je obstoječa in prihodnja zakonodaja Unije skladna s cilji 8. OAP in da se sistematično upoštevajo stroški neukrepanja. Poleg tega poročevalka predlaga ukrepe, povezane z oblikovanjem znanstvene baze znanja, na primer glede omejitev planeta in sklopov kazalnikov, povezanih s sistemskimi spremembami. V zvezi s preglednostjo in dostopnostjo informacij poročevalka poziva, naj se ocene učinka objavijo takoj po zaključku, Komisija pa naj sistematično prikaže, kako upošteva prispevke iz posvetovanj z deležniki.

 

Okvir za spremljanje in upravljanje 

Ne moremo upravljati tega, česar nismo izmerili, zato je za uspeh 8. OAP ključnega pomena trden in smiseln okvir spremljanja. Glede na medsebojno povezanost šestih tematskih prednostnih ciljev in ambicioznost dolgoročnega prednostnega cilja bi moral okvir za spremljanje 8. OAP meriti napredek prizadevanj za resnično sistemsko preobrazbo. Poročevalka je trdno prepričana, da mora biti spremljanje učinkovito in po potrebi spodbujati spremembe. V tem osnutku poročila zato predlaga, da se spremljanje in ocenjevanje napredka 8. OAP ter poročanje o njem izvaja vsako leto in da se v oceni zagotovijo informacije o popravnih ukrepih, kadar se izkaže, da je napredek prepočasen ali če se pojavijo ovire. Poleg tega poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj vsako leto razpravljajo o napredku pri doseganju ciljev 8. OAP in po potrebi opredelijo dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe. 

 

Zagotavljanje neprekinjenosti evropskega zelenega dogovora do leta 2030

Številni ukrepi in cilji, potrebni za doseganje prednostnih tematskih ciljev 8. OAP, spadajo v različne strategije in pobude evropskega zelenega dogovora. Vendar pa obstaja neskladje med evropskim zelenim dogovorom, ki je pobuda sedanje Komisije, katere mandat se izteče leta 2024, in trajanjem 8. OAP, ki se bo izvajal do leta 2030. Da bi zagotovili, da bo naslednja Komisija prevzela odgovornost za 8. OAP, poročevalka predlaga vmesni pregled leta 2024, da bi ocenili dotedanji napredek. To dopolnjuje poziv naslednji Komisiji, naj predstavi okoljske in podnebne ukrepe, ki jih bo izvajala do leta 2030, da bi zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP do navedenega datuma. 

 

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (19.4.2021)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030

(COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD))

Pripravljavka mnenja: Rovana Plumb

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Sedmi okoljski akcijski program (7. OAP) se je iztekel 31. decembra 2020, v skladu z njegovim členom 4(3) pa mora Komisija po potrebi pravočasno podati predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano, da bo sprejet nov okoljski akcijski program, 8. OAP pa je eden glavnih pravnih okvirov za njegovo izvajanje na ravni EU in nacionalni ravni.

 

Poglavitni cilj 8. OAP je pospešiti prehod Unije na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter doseči okoljske cilje agende Združenih narodov do leta 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja, ki v celoti podpirajo okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora in načrta za okrevanje Next Generation EU.

 

V evropskem zelenem dogovoru se poleg tega poziva k hitrejšemu prehodu na trajnostno in pametno mobilnost, saj promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v EU in se ta delež še povečuje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je treba emisije iz prometa do leta 2050 zmanjšati za 90 %.

 

V zvezi s tem je Komisija nedavno sprejela „Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost[3]“, v kateri se je lotila tega izziva in obravnavala vse vire emisij. Strategija skupaj z akcijskim načrtom 82 pobud, ki bo usmerjal delo EU v naslednjih štirih letih, postavlja temelje, na podlagi katerih bo lahko prometni sistem EU dosegel svojo zeleno in digitalno preobrazbo ter postal odpornejši na prihodnje krize.

 

Pripravljavka mnenja pozdravlja ta predlog, katerega cilj je podpreti prehod EU na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo s krepitvijo celostnega pristopa k oblikovanju in izvajanju politik, tako da se trajnost vključi v vse ustrezne pobude in projekte na nacionalni ravni in ravni EU. Podpira tudi, da pri tem sodelujeta tudi Evropska agencija za okolje (EEA) in Evropska agencija za kemikalije (ECHA), kar je izrednega pomena za spremljanje in merjenje tega programa ter poročanje o njem ter za doseganje ciljev 8. OAP.

 

Pripravljavka mnenja meni, da morajo v skladu z zelenim dogovorom EU in za doseganje ciljev 8. OAP vsi načini prevoza prispevati k zmanjšanju vseh vrst emisij. Da bi lahko uresničili cilj trajnostnega prometa, je treba uporabnike postaviti na prvo mesto ter jim dati na voljo cenejše, dostopnejše in čistejše alternative za njihove sedanje navade v zvezi z mobilnostjo ter zagotoviti pošten in pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen. Poleg tega bo imela avtomatizirana in povezana multimodalna mobilnost skupaj s pametnimi sistemi upravljanja prometa, ki jih omogoča digitalizacija, vse večjo vlogo pri podpiranju novih storitev trajnostne mobilnosti, ki lahko zmanjšajo pojav zastojev in onesnaženja, zlasti na mestnih območjih. Ne nazadnje pa mora cena prevoza odražati njegov vpliv na okolje in zdravje. EU bi morala hkrati povečati proizvodnjo in uporabo trajnostnih alternativnih pogonskih goriv in brezemisijskih vozil.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.	(3) Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. V oceni je bilo nadalje ugotovljeno, da 7. OAP napoveduje agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Na evropski ravni pa je dobil konkretnejšo obliko prek agende EU za mesta, kot je določena v Amsterdamskem paktu z dne 30. maja 2016. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.
__________________	__________________
24 COM(2019)0233.	24 COM(2019)0233.

Predlog spremembe  2

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) je leto 2020 za Unijo edinstvena priložnost, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi na področju trajnostnosti, ki jih je treba reševati sistemsko. Kot je navedeno v SOER 2020, so globalne podnebne spremembe in spremembe ekosistemov, ki smo jim priča od petdesetih let minulega stoletja, v zadnjih desetletjih minulega tisočletja brez primere. Svetovno prebivalstvo se je od leta 1950 potrojilo, medtem ko se je mestno prebivalstvo povečalo za štirikrat. S trenutnim modelom rasti naj bi se pritiski na okolje še naprej povečevali, kar bo neposredno in posredno škodljivo vplivalo na zdravje in dobro počutje ljudi. To še zlasti velja za sektorje z najvišjim okoljskim vplivom – sektor prehrane, mobilnosti, energije ter tudi infrastrukture in stavb.	(4) V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) obstaja za Unijo edinstvena priložnost, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi na področju trajnostnosti, ki jih je treba reševati sistemsko. Kot je navedeno v SOER 2020, so globalne podnebne spremembe in spremembe ekosistemov, ki smo jim priča od petdesetih let minulega stoletja, v zadnjih desetletjih minulega tisočletja brez primere. Svetovno prebivalstvo se je od leta 1950 potrojilo, medtem ko se je mestno prebivalstvo povečalo za štirikrat. S trenutnim modelom rasti naj bi se pritiski na okolje še naprej povečevali, kar bo neposredno in posredno škodljivo vplivalo na zdravje in dobro počutje ljudi. To še zlasti velja za sektorje z najvišjim okoljskim vplivom – sektor prehrane, mobilnosti, energije ter tudi infrastrukture in stavb. V zvezi s tem je pomembno zagotoviti, da Unija in njene države članice omogočijo zadostne naložbe v razvoj ustrezne infrastrukture za pametno in trajnostno mobilnost, prilagojeno razmeram v različnih evropskih regijah, vključno z aktivno mobilnostjo in intermodalnimi platformami za vse načine prevoza, da bi spodbudili prehod na druge načine prevoza in trajnostni prevoz potnikov in tovora ter okrepili vlogo Instrumenta za povezovanje Evrope pri podpiranju prehoda na pametno, trajnostno in varno mobilnost v Uniji.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.	(5) Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. V evropskem zelenem dogovoru se poleg tega poziva k hitrejšemu prehodu na trajnostno in pametno mobilnost, saj promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v EU in se ta delež še povečuje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je treba emisije iz prometa do leta 2050 zmanjšati za 90 %. V zvezi s tem je Komisija sprejela strategijo za trajnostno in pametno mobilnost25a, v kateri se je lotila tega izziva in obravnavala vse vire emisij. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.
__________________	__________________
25 COM(2019)0640.	25 COM(2019)0640.
	25a COM(2020)0789.
26 COM(2020)0080.	26 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  4

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–-2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.	(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje in na naravi temelječe rešitve, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027 in ki bo podpiral digitalni in podnebni prehod s poudarkom na razogljičenju prometu in turističnega sektorja ter trajnostnih tehnologijah, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Načrt za okrevanje je pomembna priložnost za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost, tako da se pri naložbah daje prednost razogljičenju in trajnostnim tehnologijam, pri tem pa ohrani tehnološka nevtralnost. Za dosego tega cilja bodo potrebni ukrepi v vseh sektorjih gospodarstva in z vsemi vrstami prevoza, med drugim bo treba uvesti trajnostne oblike zasebnega in javnega prevoza potnikov in tovora in uporabiti vsa razpoložljiva orodja politike za pošten in pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati cilje iz evropskega zelenega dogovora.

 

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Proces evropskega semestra je v letni strategiji za trajnostno rast preoblikovan tako, da ustreza bistveno spremenjenim gospodarskim, socialnim in okoljskim razmeram, tudi v obdobju po koronavirusu. Uporabiti bi ga bilo treba kot vzvod za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj.

Predlog spremembe  6

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.	(7) Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se je iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa in uvedba pregledne plošče za spremljanje napredka pri doseganju vseh njegovih ciljev. Evropska agencija za okolje (EEA) in Evropska agencija za kemikalije (ECHA) bi morali po potrebi vključiti še druge evropske agencije, kot so Evropska agencija za varnost v letalstvu, Evropska agencija za pomorsko varnost in Agencija Evropske unije za železnice, da bi bolje razumeli posebnosti sektorjev ter izkoristili najustreznejše podatke in znanje.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) 8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP. Prispevati bi moral k doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.	(8) 8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP in v sporočilu Komisije z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, pri tem pa upoštevati spoznanja ocene 7.OAP. EU bi si morala z OAP in drugimi politikami prizadevati za svetovni vodilni položaj pri doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, s čimer bi omogočili sistemske spremembe za gospodarstvo Unije, ki zagotavlja blaginjo in pri tem upošteva omejitve planeta.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Uskladitev 8. OAP s cilji evropskega zelenega dogovora je priložnost za oblikovanje doslej manjkajoče strategije EU do leta 2030 za uskladitev naših politik z Agendo ZN do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja z določitvijo konkretnih in merljivih ciljev ter uporabo mehanizma za spremljanje in popravnega mehanizma.

 

 

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) 8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.	(9) 8. OAP bi moral pospeševati prehod na trajnostno in obnovljivo gospodarstvo. Model trajnostne in obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno in konkurenčno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti na trajnosten način, da bo omejila podnebne spremembe in zaustavila degradacijo okolja, ohranila biotsko raznovrstnosti, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih virov in zmanjšala izgubo neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem trajnostno gospodarstvo krepi odpornost, omogoča rešitve in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) 8. AOP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje.	(10) 8. AOP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, ogljično nevtralnega, okoljsko trajnostnega in popolnoma krožnega gospodarstva, zagotavljanja nestrupenega okolja, cilja nizkega ali ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje v vseh gospodarskih sektorjih, tudi prometu in turizmu. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje in potrebne ukrepe, da bi dosegli te pogoje, ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih, podeželskih, obalnih, gorskih in otoških regij ter povezav med mesti in njihovimi zaledji, da nihče ne bo zapostavljen. Hkrati mora zagotoviti vključevanje tematskih prednostnih ciljev in sektorskih politik, da se izboljša skladnost politik ob upoštevanju posebnosti in posebnih izzivov sektorjev, kot sta promet in turizem.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Pri dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljih 8. OAP bi bilo treba zagotoviti, da sta trajnostnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov vedno samodejno vključena v pripravo in izvajanje vseh ustreznih področij politike, vključno s tistimi, ki so povezana z mobilnostjo, turizmom, urbanističnim načrtovanjem in prometno infrastrukturo, vseživljenjskim razvijanjem novih znanj in spretnosti za delavce v prevozništvu, pri čemer bi se morale hkrati ustvarjati sinergije med ustreznimi področji politike.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10 b) Ukrepe za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije je treba izvajati v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in morajo biti z njim v celoti združljivi. To je treba upoštevati zlasti v prometnem sektorju, v katerem socialni damping škodi dobrobiti ljudi, pa tudi spodbuja netrajnostne načine prevoza.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije.	(12) Ker se številni gospodarski sektorji Unije, vključno s prometom, soočajo z vse večjo konkurenco s hitro razvijajočih se trgov v drugih regijah sveta in so močno vpeti v dinamiko mednarodne trgovine, so okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, odločno globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije, doslednost in skladnost med vsemi zadevnimi notranjimi in zunanjimi politikami Unije ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije. EU bi morala okrepiti tudi svojo podnebno diplomacijo v vseh ustreznih mednarodnih forumih, vključno z Mednarodno pomorsko organizacijo, Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo in Svetovno trgovinsko organizacijo, da bi lahko sprejeli ambiciozne standarde na svetovni ravni.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Akcijski program mora dobiti večji pomen pri izvajanju celostne pomorske politike.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.	(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike, Eurofoundova evropska raziskava o kakovosti življenja (EQLS) ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.
__________________	__________________
30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.	30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.
31 COM(2020)0493.	31 COM(2020)0493.

 

 

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.	(15) Za ustrezno spremljanje napredka pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora so potrebni zanesljivi in smiselni podatki in kazalniki. Komisija in EEA ter druge ustrezne evropske agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), vključno s Copernicusovo storitvijo za spremljanje ozračja, evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Poleg tega bi morale v skladu z zahtevami, določenimi v Direktivah 2003/4/ES, 2007/2/ES in 2019/1024/EU Evropskega parlamenta in Sveta, države članice zagotoviti, da so ustrezni podatki, informacije in kazalniki za spremljanje izvajanja 8. OAP prosto dostopni, nediskriminatorni, da imajo odprti dostop, da so ustrezni, visokokakovostni, primerljivi, posodobljeni, uporabniku prijazni in preprosto dostopni na spletišču.	(16) Poleg tega bi morale v skladu z zahtevami, določenimi v Direktivah 2003/4/ES, 2007/2/ES, 2016/2284/EU in 2019/1024/EU Evropskega parlamenta in Sveta, države članice zagotoviti, da so ustrezni podatki, informacije in kazalniki za spremljanje izvajanja 8. OAP prosto dostopni, nediskriminatorni, da imajo odprti dostop, da so ustrezni, visokokakovostni, primerljivi, posodobljeni, uporabniku prijazni in preprosto dostopni na spletu in zunaj njega, po možnosti v enotnem repozitoriju.

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.	(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa. Po potrebi bi morali biti vključeni tudi drugi organi in agencije ter prispevati k izvajanju teh strateških prednostnih nalog in k ocenjevanju napredka v okviru 8. OAP.

Predlog spremembe  19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) V skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora biti cilj okoljske politike Unije visoka raven zaščite, temeljiti pa mora na previdnostnem načelu in na načelih, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati.

Predlog spremembe  20

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.	1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in ukrepe, ki so za to potrebni, ter vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.

Predlog spremembe  21

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.	2. Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, konkurenčno, odporno, trajnostno in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud, med drugim strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter strategijo EU za trajnostni turizem.

Predlog spremembe  22

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo.	3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, čisto in pametno mobilnostjo, dobrim počutjem in odpornostjo, obenem pa zagotavlja skladnost med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji.

Predlog spremembe  23

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.	1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP do leta 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v trajnostnem in obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni neto emisij toplogrednih plinov, potrebe po mobilnosti so zadovoljene na trajnosten način ter kjer je gospodarska rast ločena od netrajnostne rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja in zdravja državljanov, ekosistemske storitve se obnavljajo, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.

Predlog spremembe  24

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;	(a) trajno, postopno, predvidljivo in hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ponorih v Uniji v skladu z njenimi podnebnimi in okoljskimi cilji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;
__________________	__________________
32 COM(2020)0080.	32 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  25

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;	(c) napredek pri uresničevanju modela trajnostne in obnovljive rasti, ki se osredotoča na blaginjo državljanov in omogoča prehod na ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno in popolnoma krožno gospodarstvo ter zagotavlja okolje brez strupov, tudi s politikami, namenjenimi zagotavljanju recikliranja in ponovne uporabe materialov in sestavnih delov v prometnem in turističnem sektorju;

Predlog spremembe  26

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;	(d) zasledovanje cilja nizkega in ničelnega onesnaževanja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;

 

Predlog spremembe  27

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;	(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;

Predlog spremembe  28

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.	(f) spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, prehranskega sistema, trgovine in turizma, ob zagotavljanju dostopnosti vseh ozemelj Unije.

Predlog spremembe  29

 

Predlog sklepa

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa	Pogoji in s tem povezani ukrepi za doseganje prednostnih ciljev tega programa

Predlog spremembe  30

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem ustrezne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje proti okoljskemu kriminalu;	(a) zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem dodatne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, da bodo lokalne uprave lahko določile svoje cilje in akcijske načrte, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje na področju kaznivih dejanj zoper okolje in neskladnosti z okoljsko zakonodajo ter zagotoviti ustrezne vire za pristojne organe na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni;

Predlog spremembe  31

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) zagotoviti izvajanje in izvrševanje vse ustrezne zakonodaje Unije s vplivom na okolje s sistematičnim spremljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev, vključno z zagotavljanjem ustreznih finančnih in človeških virov za ta namen na ravni Unije in nacionalni ravni;

Predlog spremembe  32

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;	‒ vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da bodo, kot tudi njihovo izvajanje, izpolnjevali potrebe in da ne bodo bistveno škodovali kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;

Predlog spremembe  33

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ čim bolj povečati koristi, ki jih prinaša izvajanje Direktive 2014/52/EU33 in Direktive 2001/42/ES34 Evropskega parlamenta in Sveta;	‒ čim bolj povečati koristi, ki jih prinaša izvajanje Direktive 2014/52/EU33 in Direktive 2001/42/ES34 Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju potreb v zvezi z načrtovanjem prometne infrastrukture;
__________________	__________________
33 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje; besedilo velja za EGP, UL L 124, 25.4.2014, str. 1.	33 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje; besedilo velja za EGP, UL L 124, 25.4.2014, str. 1.
34 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, UL L 197, 21.7.2001.	34 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, UL L 197, 21.7.2001.

Predlog spremembe  34

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;	‒ posebno pozornost posvečati sinergijam in sistematično ocenjevati morebitno tehtanje med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih, dobrem počutju, čistem in intermodalnem prometu ter pametni in dostopni mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar in nobene regije ne zapostavlja in ustvarja gospodarsko blaginjo, pri tem pa ščiti konkurenčnost Unije;

Predlog spremembe  35

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	‒ pripraviti smernice glede ukrepov za lokalne in regionalne organe ter spodbujati, da prostovoljno sprejmejo svoje lastne cilje in načrte, da bi prispevali k izvajanju 8. OAP in okoljske zakonodaje na splošno, hkrati pa omogočili prožnost, da se bodo lahko upoštevale lokalne in regionalne potrebe, zmogljivosti, znanje in strokovno znanje;

Predlog spremembe  36

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;	‒ redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki upoštevajo vplive na okolje, kot so izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje zraka, vode in tal ter uporaba virov, in podnebje;

 

Predlog spremembe  37

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	‒ redno ocenjevati vse politike Unije in povezovati prednostne tematske cilje s sektorskimi politikami, da se ugotovijo neskladja med politikami Unije in političnimi cilji tega okoljskega akcijskega programa ter da se tako zagotovijo skladnost, doslednost in doseganje teh ciljev in hkrati upoštevajo posebnosti različnih sektorjev;

Predlog spremembe  38

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) uspešno vključevati okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;	(c) začeti z oblikovanjem podnebnega kazalnika, s katerim bi lahko ocenili odstopanja med strukturo proračuna posameznih držav članic in scenarijem na podlagi Pariškega sporazuma, pri čemer je treba zagotoviti okoljsko, socialno in ekonomsko vzdržnost vsakega nacionalnega proračuna brez poseganja v prvotni namen evropskega semestra;

Predlog spremembe  39

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujati razvoj pametnih sistemov na podlagi namenskega okvira politike za trajnostne izdelke, ki lahko postane del krožnega gospodarstva, tako da se v večji meri ponovno uporabijo izrabljeni materiali, ki v prometnem in turističnem sektorju veljajo za vir, kot so kovine, plastika in druge vrste materialov;

Predlog spremembe  40

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;	(e) okrepiti okolju prijazne spodbude in čim prej postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zagotoviti tehnološko nevtralnost, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, upoštevati različne izhodiščne položaje in mešanice energetskih virov držav članic ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;

Predlog spremembe  41

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;	(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, sodelovati s civilno družbo, bolj izkoristiti odprto znanost, upoštevati socialno razsežnost prehoda na krožno gospodarstvo v prometnem in turističnem sektorju, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem delovne sile, in upoštevati, da so za najboljšo izbiro potrošnikov potrebne ustrezne informacije, upoštevati posebnosti spolov in še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;

Predlog spremembe  42

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis;	(g) izkoriščati potencial digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ki temelji na človeku, povezane in avtomatizirane mobilnosti inpodatkovnih tehnologij, za podporo okoljske politike, ter prehod na trajnostno in pametno mobilnost, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis, zlasti z optimizacijo tehnologij za obdelavo podatkov, in zagotoviti preglednost, dostopnost in varnost teh podatkov;

Predlog spremembe  43

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije;	(h) popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije, vključno s spodbujanjem uporabe nizkoogljičnih in trajnostnih alternativnih goriv ter z vlaganjem v varstvo in obnavljanje biotske raznovrstnosti v skladu s cilji financiranja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost;

Predlog spremembe  44

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) objavljati podatke in dokaze, povezane z izvajanjem 8. OAP, ter omogočiti lahek dostop do njih, ne da bi se s tem posegalo v zaupnost na področju konkretne zakonodaje;	(j) objavljati podatke, kazalnike in dokaze, povezane z izvajanjem 8. OAP, ter omogočiti lahek dostop do njih, po možnosti z enotnim repozitorijem, ne da bi se s tem posegalo v zaupnost na področju konkretne zakonodaje;

Predlog spremembe  45

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;	‒ sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije, ki so v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;

Predlog spremembe  46

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	‒ spodbujanjem izpolnjevanja potrebne skrbnosti podjetij kot učinkovitega orodja za ugotavljanje, preprečevanje, blaženje in upoštevanje vplivov njihovih lastnih dejavnosti in njihovih globalnih dobavnih verig na okolje;

 

Predlog spremembe  47

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja v G7 in G20;	‒ krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja v G7 in G20 ter v drugih mednarodnih forumih, vključno z Mednarodno pomorsko organizacijo, Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo in Svetovno trgovinsko organizacijo;

Predlog spremembe  48

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo ZN do leta 2030.	‒ zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja vse cilje Agende ZN do leta 2030.

Predlog spremembe  49

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.	2. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, civilne družbe, podjetij, socialnih partnerjev in drugih deležnikov z ozaveščanjem in vseživljenjskim učenjem ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju ter v najbolj oddaljenih, obalnih ali gorskih in otoških regijah pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP, tudi s programi za prehod, ki predvidevajo posebne ukrepe in financiranje za omogočanje in podpiranje potrebnih postopkov prehoda.

Predlog spremembe  50

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.	1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije ter po potrebi tudi drugih evropskih agencij redno spremlja, ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.

Predlog spremembe  51

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.	2. Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko in temelji na zanesljivi metodologiji, ki omogoča merjenje napredka.

Predlog spremembe  52

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:	3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije ter po potrebi drugi evropski organi in agencije zagotavljajo Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:

Predlog spremembe  53

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;	(b) prizadevanjem za odpravo vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju in v ocenjevanju z uporabo orodij, kot so ocene vplivov na okolje ter razvoj metod in instrumentov za stalno medsektorsko spremljanje učinkov in stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti;

Predlog spremembe  54

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni;	(c) pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno s predlaganjem priporočil za izboljšanje napredka pri doseganju ciljev;

 

Predlog spremembe  55

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;	(e) nadaljnjim izboljšanjem in spodbujanjem dostopa do podatkov s programi Unije in izboljšanjem njihove razpoložljivosti in interoperabilnosti;

Predlog spremembe  56

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.	4. Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, ter po potrebi drugih evropskih organov in agencij za opravljanje nalog iz odstavka 3, in zagotavlja, da imajo te agencije dovolj človeških in finančnih virov za izvajanje dodatnih nalog.

Predlog spremembe  57

 

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program.	Komisija vmesno oceno 8. OAP izvede in objavi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje do 31. maja 2024. Na podlagi vmesne ocene se izvajanje 8. OAP po potrebi prilagodi. Komisija izvede končno oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve in zaključke navedene ocene, vključno z njenimi pripombami, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program, ki bo predstavljen pravočasno, da se prepreči nastanek vrzeli med 8. in 9. OAP.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030
Referenčni dokumenti	COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.11.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 11.11.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Rovana Plumb 13.11.2020
Datum sprejetja	15.4.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 4 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Johan Danielsson, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Peter Lundgren, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Tomasz Piotr Poręba, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Henna Virkkunen, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Leila Chaibi, Clare Daly, Maria Grapini, Roman Haider, Jutta Paulus, Marianne Vind

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38	+
NI	Mario Furore
PPE	Magdalena Adamowicz, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Barbara Thaler, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)
Renew	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Andris Ameriks, Johan Danielsson, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Marianne Vind, Peter Vitanov (Petar Vitanov)
The Left	Leila Chaibi, Clare Daly, Elena Kundura (Elena Kountoura)
Verts/ALE	Ciarán Cuffe, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz, Jutta Paulus

 

4	-
ECR	Peter Lundgren, Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

 

6	0
ID	Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo
NI	Dorien Rookmaker

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (3.6.2021)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030

(COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD))

Pripravljavec mnenja: Pär Holmgren

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, tj. načrt EU, kako bo naše gospodarstvo postalo trajnostno in obenem doseglo podnebno nevtralnost do leta 2050. V njegovem okviru je bilo objavljenih že več strategij, vključno s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, še več pa jih je v pripravi. Načrtovanih ali v teku je tudi več zakonodajnih pobud in pregledov za uresničevanje ciljev, opredeljenih v evropskem zelenem dogovoru.

Evropski zeleni dogovor predstavlja spremembo paradigme v smislu oblikovanja politike, saj je njegov cilj povezati vse dejavnosti Unije z doseganjem podnebne nevtralnosti in trajnostnega razvoja, hkrati pa naše linearno gospodarstvo preoblikovati v krožno gospodarstvo. Med posledicami tega novega okvira je drugačna oblika 8. okoljskega akcijskega programa (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP) v primerjavi s prejšnjim, ki je vseboval sezname ciljev in ukrepov. Namesto tega bo 8. OAP zagotavljal odgovornost za evropski zeleni dogovor in cilje trajnostnega razvoja ter bo osrednje orodje za njihovo spremljanje. To bo tudi osrednji instrument soodločanja in dolgoročno orodje za načrtovanje okoljske in podnebne politike do leta 2030, z vizijo, da bi leta 2050 „dobro živeli ob upoštevanju omejitev svojega planeta“.

 

Pri 8. OAP bi se bilo treba zavezati prehodu na trajnostno gospodarstvo blaginje na osnovi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, da bi se lahko spoprijeli z degradacijo okolja in dosegli dolgoročni cilj EU živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta. V gospodarstvu blaginje bi morali javni interesi usmerjati ekonomijo in ne obratno. Prednostno se obravnava tisto, kar je resnično pomembno: blaginja vseh državljanov, povezovanje blaginje z družbenim napredkom ob upoštevanju omejitev našega planeta in varstvo virov planeta za prihodnje generacije in druge vrste. Prehod na gospodarstvo blaginje zahteva pristop upravljanja, ki ljudi in njihovo blaginjo postavlja v središče politike in odločanja.

Tematski prednostni cilji, ki jih določa Komisija, morajo biti specifični, merljivi, usklajeni, vendar ne omejeni z zavezami evropskega zelenega dogovora. Omogočati bi morali postopno krepitev okoljskih ukrepov EU, kjer je ta potrebna. Ti prednostni cilji bi morali vključevati tudi posebne prispevke s posameznih področij, kot so obnova narave, trgovina, kmetijstvo in tla, upravljanje ribištva, gospodarjenje z gozdovi in krožno gospodarstvo. Zato je treba za vso obstoječo zakonodajo in nove pobude dokazati, da so skladne s prednostnimi cilji 8. OAP, previdnostnim načelom in načelom „onesnaževalec plača“, dejavno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in upoštevajo stroške neukrepanja. Pri procesu za boljše pravno urejanje je potrebno načelo „trajnostnost ima prednost“.

Z 8. OAP je treba zagotoviti, da bo spremljanje sistemskega preoblikovanja prednostna naloga, program pa mora vključevati dolžnost odkrivanja primerov sistemske vezanosti, ki ovirajo napredek pri evropskem zelenem dogovoru, in odzivanja nanje ter dolžnost iskanja rešitev in njihovo vključitev v politiko. Za kmetijsko politiko to zlasti pomeni cilj prehoda na celosten pristop k prehranskemu sistemu. V primeru nezadostnega napredka ali spremljanja bi bilo treba sprejeti novo ali reformirano zakonodajo ter oblikovati finančne spodbude in kazni na podlagi načela „onesnaževalec plača“. Nezadosten napredek ali nazadovanje bi moralo voditi tudi do sprememb v upravljanju, da se zagotovita skladnost in izvajanje politike.

Okoljske politike Unije morajo temeljiti na znanosti. Zato je ključno vlagati v vzpostavitev baze znanstvenega znanja o omejitvah planeta, pa tudi o tem, kako opredeliti in izmeriti učinke povratnih zank, prelomne točke, neusklajenost politik in učinke vezanosti, sicer trditve, da politike upoštevajo omejitve planeta, ne bodo imele utemeljene podlage. V vmesnem pregledu se bo v okviru spremljanja programa ocenil napredek pri prednostnih ciljih in vključilo nadaljnje znanje s tega področja, kar se bo upoštevalo pri oblikovanju naslednjega zelenega dogovora.

Uspešno doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora je v interesu vseh institucij EU, zato bi morale vse sodelovati pri upravljanju 8. OAP ter redno razpravljati o napredku in ovirah za napredek pri njegovem izvajanju ter po potrebi skupaj določiti dodatne ukrepe. Skladno s svojim imenom ta akcijski program ne more biti le mehanizem za spremljanje, ki zagotavlja informacije, temveč mora biti usmerjen v prihodnost ter opredeljevati rešitve in spodbujati spremembe.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Z oceno 7. OAP je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.	(3) Z oceno 7. OAP je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. Kljub napredku, doseženemu pri skoraj vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja na podlagi podatkov iz preteklih petih let, je Komisija v svoji oceni 7. OAP ugotovila nezadosten napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem ter poudarila, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izpolnitev ciljev energetske učinkovitosti, da se doseže cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020 in obnovi potencial ekosistemov.
__________________	__________________
24 COM(2019)0233.	24 COM(2019)0233.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.	(5) Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25, ki je nova strategija za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, da bi zaščitili in ohranili naravne vire v Uniji ter zaščitili zdravje in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij pred okoljskimi tveganji in z njimi povezanimi učinki. Komisija je sprejela tudi številne nove strateške pobude, npr. novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategijo „od vil do vilic“. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU, letni delovni program Komisije za leto 2021 pa uvaja pobude v zvezi z varstvom in obnovo naravnega kapitala Unije.
__________________	__________________
25 COM(2019)0640  final.	25 COM(2019)0640
26 COM(2020)0080  final.	26 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–-2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.	(6) Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne trajnostne dejavnosti, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–-2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.	(7) Okoljski akcijski programi uspešno usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.

 

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) 8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP. Prispevati bi moral k doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.	(8) 8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ najpozneje do leta 2050. Prav tako bi moral biti v celoti usklajen z Agendo Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja ter spodbujati njuno izvajanje in uresničevanje, ter zagotavljati, da pri prehodu nihče ne bo zapostavljen in da bo zagotovljena prehranska varnost. 8. OAP bi moral prispevati tudi k izvajanju novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost v Uniji, kot je bil dogovorjen na 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Kunmingu na Kitajskem, in k izvajanju zavez, sprejetih na 26. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah v Glasgowu.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) 8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.	(9) 8. OAP bi moral na pravičen in vključujoč način pospeševati prehod na z viri gospodarno, čisto, uspešno in krožno biogospodarstvo blaginje, varovati, ohranjati in obnavljati biološke vire, krepiti naravne vire Unije ter varovati zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem. S tem bi moral 8. OAP prispevati k obnovljivemu gospodarstvu blaginje, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, kar bi vodilo k izboljšanju stanja narave in delovanja ekosistemov na kopnem in v morju ter k zavezam v zvezi s trajnostnim upravljanjem in naložbam v obnovo, da bodo naslednje generacije lahko podedovale svet v boljšem stanju. Obnovljivo in trajnostno gospodarstvo blaginje, ki bi ga usmerjali javni interesi, bi moralo priznavati, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev ob upoštevanju omejitev našega planeta. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih v linearnih gospodarstvih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, odpravila onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravne vire in biotsko raznovrstnost ter tako zagotovila obilje in krožno rabo obnovljivih in neobnovljivih virov in s tem omogočila ohranjanje okolja, ozemlja in kmetijstva. Z nenehnimi tehnološkimi in socialnimi inovacijami, raziskavami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo in trajnostno gospodarstvo blaginje krepi odpornost, izboljšuje stanje narave za prihodnje generacije in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) 8 AOP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje.	(10) 8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja, ohranjanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti in tal, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi bilo treba opredeliti ukrepe in pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje, ter potrebne ukrepe za vzpostavitev teh pogojev, hkrati pa upoštevati dosežke Unije v zadnjih desetletjih.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Okrepiti bi bilo treba celovit pristop do razvoja in izvajanja politike, da bi čim bolj povečali sinergije med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, hkrati pa bi bilo treba posebno pozornost posvečati morebitnemu tehtanju in potrebam ranljivih skupin. Poleg tega je pregledno vključevanje nevladnih akterjev pomembno za zagotavljanje uspeha 8. OAP in doseganja njegovih prednostnih ciljev.	(11) Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni in usklajeni pristop ter spoštovati pristojnosti, določene v PDEU. Izvajanje, izvrševanje in odgovornost so bistveni na vseh ravneh. Okrepiti bi bilo treba celovit pristop do razvoja in izvajanja politike, da bi čim bolj povečali sinergije med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, hkrati pa bi bilo treba sistematično oceniti morebitno tehtanje in potrebe ranljivih skupin ter morebitne učinke politik in ukrepov na enakost spolov. Poleg tega je pregledno in redno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti in nevladnih akterjev, gospodarskih subjektov, vključno s primarnimi proizvajalci, ter širše javnosti pomembno za zagotavljanje uspeha 8. OAP. Vključenost vseh gospodarskih subjektov in  pridelovalcev/proizvajalcev bo bistvena tudi pri izvajanju praktičnih in učinkovitih rešitev za varstvo podnebja1a.
	__________________
	1a ClientEarth proti Evropski komisiji, C-57/16 P, ECLI:EU:C:2018:660.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) V programu Združenih narodov za okolje in svetovnem forumu OECD za okolje je bilo poudarjeno, da okoljske spremembe ne vplivajo enako na oba spola. Vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo drugačne ranljivosti žensk in moških na učinke podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa zaostrujejo neenakosti med spoloma1a. Zato je treba pri ukrepih in ciljih, povezanih z doseganjem prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa, upoštevati vidik spolov, med drugim z oceno učinka načrtovanih ukrepov glede na spol, močnejšim poudarkom na vključevanju načela enakosti spolov in sprejetjem ukrepov, ki upoštevajo vidik spola, da bi se neenakosti med spoloma postopoma odpravile. OAP priznava, da je enakost spolov temeljni pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito upravljanje podnebnih in okoljskih izzivov.
	_________________
	1a https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/9ef701cd-3c76-48a7-8739-eb1fc126ffa7 AND https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-8-2017-0403_EN.html

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) Ukrepe za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije je treba izvajati v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in morajo biti z njim v celoti združljivi.

 

Predlog spremembe  11

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije.	(12) Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, trgovinska politika, ki temelji na trajnostnosti in visokih standardih proizvodnje, zlasti v sektorjih živil in krme, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije in skladnosti med vsemi notranjimi in zunanjimi politikami Unije, da se doseže skladnost politik za trajnostni razvoj, so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Doseganje teh ciljev je odvisno tudi od doseganja vseh ciljev trajnostnega razvoja OZN.

Predlog spremembe  12

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.	(14) Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov, njen cilj pa bi moral biti premostiti vrzel v razpoložljivosti podatkov. Uporabiti bi morala sistemski pristop in morala bi biti skladna z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, gozdovi, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi morala biti ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP del obsežnejšega, skladnega in medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje, ki bodo zajemala ne samo okoljske, ampak tudi družbene in gospodarske dejavnike.
__________________	__________________
30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.	30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.
31 COM/2020/493 final.	31 COM(2020)0493.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.	(15) Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno in pregledno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.	(17) Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA ter države članice opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.

 

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029.	(18) Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti pred koncem sedanjega mandata, da bi lahko pravočasno predstavila predlog 9. OAP v letu 2029, da bi se izognili vrzeli med 8. in 9. OAP.

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.	1. Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. okoljski akcijski program oziroma 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in ukrepe, ki so za to potrebni, ter vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.	2. Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na trajnostno, podnebno nevtralno, z viri gospodarno, odporno in krožno gospodarstvo na pravičen, trajnosten in vključujoč način ter, med drugimi cilji Unije, varovati, obnoviti, okrepiti in izboljšati kakovost okolja, zaustaviti in obrniti trend izgube biotske raznovrstnosti in se boriti proti degradaciji ekosistemov. Podpira in krepi celostni pristop k politiki in njenem izvajanju ter podpira in nadgrajuje okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud, hkrati pa priznava učinke prejšnjih in sedanjih prizadevanj Unije za bolj trajnostno, podnebju in okolju prijazno gospodarstvo.

Predlog spremembe  18

 

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo.	3. 8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi v večstranskih okoljskih sporazumih, kot so konvencije iz Ria in Pariški sporazum. Njegov okvir za spremljanje prispeva k okoljskem in podnebnem delu prizadevanj Unije za merjenje napredka pri uresničevanju trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo ter zaustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe  19

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.	1. Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani najkasneje do leta 2050 dobro živeli v obnovljivem krožnem in trajnostnem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni neto emisij toplogrednih plinov, kjer gospodarska dejavnost ni povezana z rabo virov in degradacijo okolja v absolutnem smislu in kjer je dosežena podnebna nevtralnost, tudi s povečanjem ponorov ogljika, ter s trajnostnim krožnim biogospodarstvom in inovacijami. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja sedanjih in prihodnjih generacij, zagotavlja, da biotska raznovrstnost uspeva, narava pa je zaščitena, ohranjena in obnovljena ter bolj odporna na podnebne spremembe, naravne nesreče in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.

Predlog spremembe  20

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. 8 OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:	2. 8. OAP bo imela naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:

Predlog spremembe  21

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32 ;	(a) trajno, stalno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter, poleg drugih ukrepov, povečanje odvzemov po naravnih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;
__________________	__________________
32 COM/2020/80 final.	32 COM(2020)0080.

Predlog spremembe  22

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) stalen napredek pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;	(b) stalen napredek pri uvajanju ekosistemskih rešitev, ohranjanju in povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti kmetijskega in prehranskega sistema, gospodarstva in narave na podnebne spremembe, pri čemer je treba dovolj pozornosti nameniti socialni in gospodarski razsežnosti prehoda;

Predlog spremembe  23

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;	(c) napredek pri uresničevanju obnovljivega, trajnostnega in uspešnega gospodarstva blaginje1a, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, krepitev naravnega kapitala, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen, ter doseganje celovitega prehoda na trajnostno krožno gospodarstvo, zlasti z bolj učinkovito uporabo virov, ter povezovanje ideje blaginje z možnostjo družbenega in gospodarskega napredka;
	__________________
	1a Llena-Nozal, A., N. Martin and F. Murtin (2019), „The economy of well-being: Creating opportunities for people’s well-being and economic growth“ (Gospodarstvo blaginje – ustvarjanje priložnosti za blaginjo ljudi in gospodarsko rast), OECD Statistics Working Papers, št. 2019/02, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/498e9bc7-en.

Predlog spremembe  24

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;	(d) zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja sedanjih in prihodnjih generacij pred tveganji, povezanimi z okoljem, in negativnimi učinki;

Predlog spremembe  25

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;	(e) varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje okolja, zlasti zraka, vode, tal in ekosistemov, vključno z gozdovi, sladke vode, mokrišč, obalnih in morskih ekosistemov;

Predlog spremembe  26

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.	(f) spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, mednarodne trgovine in prehranskih sistemov ter oskrbovalnih verig, vključno s kmetijstvom.

Predlog spremembe  27

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Tematski prednostni cilji iz odstavka 2 upoštevajo tudi cilje in ukrepe, ki izhajajo iz strategij evropskega zelenega dogovora, pa tudi vse zakonodajne ukrepe, ki prispevajo k doseganju teh ciljev.

Predlog spremembe  28

 

Predlog sklepa

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa	Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa, in ukrepi, ki so potrebni za izpolnitev teh pogojev

Predlog spremembe  29

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo treba:	1. Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bodo morali Komisija, države članice, lokalni in regionalni organi ter ustrezni deležniki:

Predlog spremembe  30

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem ustrezne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje proti okoljskemu kriminalu;	(a) zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije, preprečevati škodo za naravno dediščino Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem dodatne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, ter izboljšati spodbude za zmanjšanje neskladnosti, pospešiti odzivanje na primere neskladnosti z okoljsko zakonodajo ter pravočasno in odvračalno ukrepati proti okoljskemu kriminalu;

Predlog spremembe  31

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) zagotoviti popolno izvajanje in spoštovanje previdnostnega načela;

 

Predlog spremembe  32

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;	— vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2, temveč pripomogli k njim;

Predlog spremembe  33

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— vključevati prehod na trajnostno gospodarstvo v politične prednostne naloge Unije in letno načrtovanje programov z zagotavljanjem, da vse prihodnje zakonodajne in nezakonodajne pobude dejavno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe  34

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— redno pregledovati skladnost ukrepov in politik Unije ter proračuna s prednostnimi cilji 8. OAP iz člena 2 ter nacionalnim ali regionalnim izvajanjem prava Unije;

Predlog spremembe  35

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;	— sistematično ocenjevati sinergije in morebitno tehtanje med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji za vse pobude, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe za dobro počutje državljanov, vključno s cenovno dostopno in zdravo prehrano, prehransko varnostjo, kakovostjo vode in zraka, energijo, zeleno infrastrukturo in mobilnostjo, zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja, pri čemer je treba priznati, da mora biti za doseganje prednostnih ciljev vidik spola sestavni del vseh politik in ukrepov na vseh ravneh;

Predlog spremembe  36

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;	— sistematično ocenjevati usklajenost s cilji 8. OAP in cilji evropskega zelenega dogovora za vse politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki morajo temeljiti na širokem posvetovanju z vsemi ustreznimi akterji, tudi z deležniki, ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami, in sicer v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti, pri ocenah učinka pa je treba ustrezno upoštevati predvidene vplive na okolje in podnebje, pa tudi socialno-ekonomske posledice;

 

 

Predlog spremembe  37

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— zagotoviti, da se pri ocenah vpliva, poleg socialnih in gospodarskih vplivov, v celoti in sistematično upoštevajo tudi vplivi na okolje, na primer na izgubo biotske raznovrstnosti, tudi v kmetijstvu, ter na onesnaževanje in rabo virov;

Predlog spremembe  38

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— zagotoviti vključevanja načela enakosti spolov kot horizontalnega načela načrtovanih ukrepov in pobud z ocenami učinka na enakost spolov in ukrepi, ki upoštevajo vidik spola;

Predlog spremembe  39

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— zagotoviti, da so pobude za doseganje prednostnih ciljev v celoti usklajene z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic;

Predlog spremembe  40

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) uspešno vključevati okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;	(c) uspešno vključevati cilje trajnostnega razvoja ter okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;

Predlog spremembe  41

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) krepiti ekonomsko vzdržnost in prehransko varnost za skupnosti, ki jih je prehod na bolj trajnostno gospodarstvo najbolj prizadel, ter zagotavljati ustrezno in pravično finančno podporo za ekološki prehod agroživilskega sektorja;

Predlog spremembe  42

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;	(d) mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni, skladno s strategijo Unije za trajnostno financiranje, pri tem pa zagotoviti, da je dodeljenih dovolj sredstev, zlasti za podeželska mala in srednja podjetja, male in srednje kmetije ter mlade kmete;

 

Predlog spremembe  43

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;	(e) okrepiti okolju prijazne spodbude in čim prej postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije ter na nacionalni, podnacionalni in lokalni ravni; čim bolje izkoristiti tržne instrumente, orodja za pripravo zelenega proračuna in plačila za ekosistemske storitve, ob tem pa zagotoviti socialno pravičen prehod; podpirati prizadete sektorje v prehodnem obdobju;

Predlog spremembe  44

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) okrepiti ukrepe proti nezakonitemu izkoriščanju naravnih virov ter okrepiti sodelovanje s tretjimi državami pri teh ukrepih;

Predlog spremembe  45

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;	(f) zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, tudi na temeljitih ocenah vpliva, ter okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti in povečevanjem dostopa do trajnostnih praks, ki temeljijo na raziskavah, in znanstvenih inovacijah, sodelovanjem s civilno družbo in deležniki, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;

Predlog spremembe  46

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) zapolniti vrzeli in optimizirati ustrezne sklope kazalnikov, kot so tisti, ki se nanašajo na proizvodnjo in potrošnjo;

Predlog spremembe  47

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis;	(g) izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij, vključno z novimi tehnologijami, ter zagotavljati dostop do njih, da se podpre okoljska politika, vključno z zagotavljanjem podatkov in informacij o stanju ekosistemov, pri čemer se posebna pozornost nameni primarnim sektorjem in podeželskim skupnostim, hkrati pa čim bolj zmanjšati  njihov okoljski odtis, ter zagotoviti preglednost in javno dostopnost teh podatkov;

Predlog spremembe  48

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije;	(h) popolnoma izkoristiti rešitve in socialne inovacije, ki temeljijo na biotski raznovrstnosti in ekosistemu, tudi s spodbujanjem različnih oblik sodelovanja v kmetijstvu in z večjim vlaganjem v varstvo in obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno s kmetijsko biotsko raznovrstnostjo;

Predlog spremembe  49

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) zagotoviti celovito udeležbo primarnih proizvajalcev, podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti ter sodelovanje z njimi v vseh razsežnostih oblikovanja okoljske politike z uporabo sodelovalnega pristopa in s sodelovanjem več akterjev;

Predlog spremembe  50

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) objavljati podatke in dokaze, povezane z izvajanjem 8. OAP, ter omogočiti lahek dostop do njih, ne da bi se s tem posegalo v zaupnost na področju konkretne zakonodaje;	(j) zagotoviti, da bodo podatki in dokazi, povezani z izvajanjem 8. OAP, skladni s pravili o preglednosti in razumljivi ter omogočiti lahek dostop do njih, ne da bi se s tem posegalo v zaupnost na področju konkretne zakonodaje;

Predlog spremembe  51

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) zagotoviti skladnosti med trgovinsko politiko Unije in 8. OAP, vključno z bojem proti krčenju gozdov v tretjih državah ter spoštovanjem okoljskih standardov in standardov Unije za varnost hrane;

Predlog spremembe  52

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— spodbujanjem spoštovanja potrebne skrbnosti podjetij, tudi vzdolž kmetijske dobavne verige, s pravnimi standardi za jasnost, varnost, preglednost in enakost v svetovni konkurenci;

Predlog spremembe  53

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;	— sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije ali izvoženi iz Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije; v zvezi s tem spodbujati globalno postopno opuščanje pesticidov, ki niso več odobreni v Uniji, in se zavezati zagotavljanju, da se nevarni pesticidi, prepovedani za uporabo v Uniji, ne izvažajo iz Unije;

 

Predlog spremembe  54

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— krepitvijo izvajanja Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov s strani Unije in njenih partnerjev, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;	— krepitvijo izvajanja Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov s strani Unije in njenih partnerjev, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov in v okviru trgovinske politike Unije;

Predlog spremembe  55

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— krepitvijo mednarodnega okoljskega upravljanja z zmanjševanjem preostalih vrzeli in krepitvijo upoštevanja in uporabe priznanih mednarodnih okoljskih načel;	— krepitvijo mednarodnega okoljskega upravljanja z zmanjševanjem preostalih vrzeli in krepitvijo upoštevanja in pravične uporabe priznanih mednarodnih okoljskih načel v primernem časovnem okviru;

Predlog spremembe  56

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo ZN do leta 2030.	— zagotavljanjem, da Unija in države članice s finančno pomočjo tretjim državam spodbujajo cilje trajnostnega razvoja v Agendi ZN do leta 2030 in spoštovanje okoljskih standardov Unije.

 

Predlog spremembe  57

 

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Za doseganje omogočitvenih pogojev iz člena 3(1) je treba sprejeti konkretne ukrepe. Komisija zlasti objavi ocene učinka takoj, ko jih dokonča;

Predlog spremembe  58

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.	2. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, gospodarskih deležnikov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja na vseh ravneh med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.

Predlog spremembe  59

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ustrezne institucije Unije in države članice so odgovorne za sprejemanje ustreznih ukrepov, da se zagotovi doseganja prednostnih ciljev iz člena 2. Ukrepi se sprejmejo ob upoštevanju načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji.
	Javni organi na vseh ravneh sodelujejo s podjetji in socialnimi partnerji, civilno družbo in posameznimi državljani pri izvajanju 8. OAP.

Predlog spremembe  60

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.	1. Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno spremlja, ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.

Predlog spremembe  61

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Evropski parlament, Svet in Komisija si redno izmenjujejo mnenja o poročilu iz odstavka 1 in kot del letnega načrtovanja programov Unije opredelijo dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, kadar se zdi, da je napredek prepočasen.

Predlog spremembe  62

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:	3. Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije, pa tudi financiranje Unije na področju okolja in raziskav, zagotavljajo Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:

Predlog spremembe  63

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) okrepitvijo temeljnih raziskav in zagotavljanjem podpore pri njih ter kartiranjem in spremljanjem;

Predlog spremembe  64

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;	(b) delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju in sklopih kazalnikov;

Predlog spremembe  65

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) izboljšanjem kakovosti in primerljivosti podatkov;

Predlog spremembe  66

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) raziskovanjem in združevanjem različnih orodij, kot so poročila o predvidevanjih, ki zagotavljajo informacije o „oddaljenosti od cilja“;

Predlog spremembe  67

 

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) nadgrajevanjem obstoječega spremljanja, da bo vključevalo posebne meritve sistemskih sprememb in skladnosti politike;

Predlog spremembe  68

 

Predlog sklepa

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Vmesni pregled
	1. Komisija pred koncem sedanjega mandata opravi vmesno oceno napredka pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(2), pri čemer upošteva omogočitvene pogoje iz člena 3, in sicer na podlagi ocen, izvedenih v skladu s členom 4(1), in vseh drugih ustreznih ugotovitev  in rezultatov izvedenega javnega posvetovanj, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.
	V oceni opiše napredek pri izvajanju prednostnih ukrepov.

Predlog spremembe  69

 

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program.	Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerega vključi glavne ugotovitve te ocene za vsakega od tematskih prednostnih ciljev iz člena 2(2), v njem upošteva tudi vse ocene učinka, po potrebi pa predloži tudi zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program. Zakonodajni predlog poda pravočasno, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP, najpozneje pa do 31. decembra 2029.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030
Referenčni dokumenti	COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.11.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.11.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Pär Holmgren 30.11.2020
Obravnava v odboru	10.5.2021
Datum sprejetja	11.5.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 6 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Martin Häusling, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Colm Markey, Alin Mituța, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Eugenia Rodríguez Palop, Bronis Ropė, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Manuel Bompard, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Pär Holmgren

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
NI	Dino Giarrusso
PPE	Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Colm Markey, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Elsi Katainen, Alin Mituța, Ulrike Müller
S&D	Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno
The Left	Manuel Bompard, Luke Ming Flanagan, Eugenia Rodríguez Palop
Verts/ALE	Benoît Biteau, Martin Häusling, Pär Holmgren, Bronis Ropė, Sarah Wiener

 

6	-
ECR	Krzysztof Jurgiel
ID	Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas

 

3	0
ECR	Mazaly Aguilar, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Veronika Vrecionová

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030
Referenčni dokumenti	COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD)
Datum predložitve EP	15.10.2020
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.11.2020
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 11.11.2020	ITRE 11.11.2020	TRAN 11.11.2020	AGRI 11.11.2020
	PECH 11.11.2020
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	BUDG 10.11.2020	ITRE 19.11.2020	PECH 2.12.2020
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Grace O’Sullivan 25.11.2020
Obravnava v odboru	14.1.2021	25.2.2021	14.6.2021
Datum sprejetja	15.6.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	60 13 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurélia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Cyrus Engerer, Eleonora Evi, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Ryszard Antoni Legutko, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Linea Søgaard-Lidell, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Emma Wiesner, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)
Datum predložitve	17.6.2021

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

60	+
NI	Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou)
PPE	Traian Băsescu, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Ew a Kopacz, Esther de Lange, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Pernille Weiss, Michal Wiezik
Renew	Pascal Canfin, Andreas Glück, Martin Hojsík, Jan Huitema, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Emma Wiesner
S&D	Marek Paw eł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Cyrus Engerer, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Sándor Rónai, Günther Sidl, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tiemo Wölken
The Left	Malin Björk, Anja Hazekamp, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace
Verts/ALE	Margrete Auken, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Grace O'Sullivan, Jutta Paulus

 

13	-
ECR	Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Ryszard Antoni Legutko, Rob Rooken, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Alexandr Vondra, Anna Zalew ska
ID	Simona Baldassarre, Marco Dreosto, Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer, Luisa Regimenti, Silvia Sardone

 

3	0
ID	Aurélia Beigneux, Catherine Griset, Joëlle Mélin

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1] OJ C 123, 9.4.2021, str. 76.
• [2] OJ C 106, 26.3.2021, str. 44.
• [3] COM(2020)0789.