POROČILO Poročilo o izvajanju skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji
23.7.2021 - (2020/2045(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Odbor za razvoj
Odbor za proračun
Poročevalci: György Hölvényi, Janusz Lewandowski, Milan Zver
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)
Pripravljavka mnenja (*):
Sira Rego, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika
- OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
- PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- MANJŠINSKO STALIŠČE
- MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
- MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
- INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
Namen poročila je pripraviti politično oceno skrbniških skladov EU, ki so se vzpostavljali od leta 2014 in bili podaljšani do decembra 2021, ter instrumenta za begunce v Turčiji.
Čeprav gre pri skrbniških skladih in instrumentu za begunce v Turčiji za politično in pravno različna orodja, saj je instrument za begunce v Turčiji usklajevalni mehanizem, in ne zunajproračunski instrument, prispevki držav članic v ta instrument pa niso prostovoljni, temveč temeljijo na njihovih prispevkih k lastnim sredstvom iz naslova BND in se v proračunu Unije vodijo kot zunanji namenski prispevki, obe orodji predstavljata izziv v zvezi z demokratično odgovornostjo, vlogo Evropskega parlamenta in celovitostjo proračuna EU.
Parlament je večkrat priznal dodano vrednost teh zunajproračunskih (skrbniški skladi) in izrednih (instrument za begunce v Turčiji) orodij, hkrati pa je večkrat kritiziral način njihove vzpostavitve in podaljšanja, saj sam pri tem ni bil ustrezno udeležen. Tudi nadzor Parlamenta nad temi orodji je omejen.
Poročevalci menijo, da bi bilo treba zunanjo pomoč v celoti financirati iz proračuna Unije, izvajati pa bi jo bilo treba skladno, na podlagi racionaliziranega sklopa pravil, ki bi temeljil na instrumentih, sprejetih s soodločanjem, in ob polnem spoštovanju zakonodajnih, proračunskih in nadzornih pristojnosti Parlamenta. Menijo tudi, da je treba v celoti izkoristiti vse možnosti, ki jih nudita instrumenta NDICI – Evropa v Svetu in IPA III.
Zlasti v primeru novega glavnega zunanjega instrumenta NDICI – Evropa v svetu menijo, da bo prispeval k večji prožnosti in odzivnosti, kar bo omogočilo nadaljevanje dejavnosti obstoječih skrbniških skladov in s tem varovanje enotnosti proračuna Unije.
Za obvladovanje morebitnih večjih potreb je jasno, da je treba uporabiti sedanje instrumente, zlasti NDICI – Evropa v svetu, po potrebi s povečanimi sredstvi prek revizije sedanjega večletnega finančnega okvira in orodja NDICI – Evropa v svetu ali prek prispevkov držav članic in tretjih držav v obliki zunanjih namenskih prejemkov.
Če bi se izkazalo, da vseeno potrebujemo nov skrbniški sklad, poročevalci menijo, da bi moral biti ustrezno utemeljen z izbruhom večje krize, nenadno spremembo mednarodnih odnosov, ki bi zahtevala večji finančni odziv EU, ali potrebo po združevanju virov s tretjimi državami, kar v okviru sozakonodajnih instrumentov ne bi bilo mogoče. V tem primeru bi moral biti Parlament, v nasprotju s prejšnjim večletnim finančnim okvirom 2014–2020, v celoti udeležen že od samega začetka.
BÊKOU
Skrbniški sklad Bêkou za Srednjeafriško republiko so ustanovile EU in tri države članice (Francija, Nemčija in Nizozemska) kot prvi skrbniški sklad Unije za združevanje in upravljanje podpore Srednjeafriški republiki po krizi, ki je državo zajela v letih 2012–2013 in kasneje. Njegov cilj je okrepiti odpornost prebivalstva in države v zelo negotovih razmerah, zlasti s podpiranjem programov na področju zdravstva, vode in komunalnih storitev, razvoja podeželja in gospodarskega okrevanja, pa tudi sprave in socialne kohezije.
Poleg sredstev iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) in proračuna EU (218,9 milijona EUR) so v sklad prispevale Francija, Nemčija, Nizozemska, Italija in Švica, tako da je skupni znesek leta 2019 znašal 296,8 milijona EUR. Bêkou (v lokalnem jeziku sango ta izraz pomeni „upanje“) je namenjen prožnemu in dinamičnemu povezovanju pomoči, rehabilitacije, obnove in dolgoročnega razvoja.
Od leta 2014 naprej so EU, ki je daleč največja partnerica Srednjeafriške republike, njene države članice in drugi donatorji za osnovne storitve, namenjene prebivalcem (zlasti za izobraževanje in zdravstvo, vključno z bojem proti covidu-19 vse od izbruha epidemije), za stabilnost in mirovni proces namenili skupno več kot 910 milijonov EUR.
MADAD
Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji (sklad Madad) je bil ustanovljen decembra 2014 in je namenjen obravnavi dolgoročnih potreb sirskih beguncev in notranje razseljenih oseb v sosednjih državah po večji odpornosti, zagotavlja pa tudi podporo gostiteljskim skupnostim in njihovim upravam. Ustanovljen je bil za začetno obdobje petih let, začetno financiranje pa je znašalo 1 milijardo EUR. V letih 2019 in 2020 so ga podaljšali za dve leti, do 14. decembra 2021, da bi zagotovili nemoten prehod na odziv EU na krizo v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.
Sklad je zbral več kot 2,2 milijarde EUR iz proračuna EU in od 21 držav članic, Turčije in Združenega kraljestva, pri čemer so bile za 2 milijardi EUR sklenjene pogodbe za več kot 94 projektov (stanje decembra 2020). Skrbniški sklad trenutno podpira več kot 7,29 milijona upravičencev. Sklad je bil leta 2015 spremenjen, tako da od takrat pokriva tudi iraško krizo. Geografsko je bila velika večina sredstev dodeljena za večdržavne ukrepe, usmerjene v države, v katerih je največ sirskih beguncev: Libanon, Turčijo in Jordanijo. Ta proračun se dodeli v skladu z naslednjo preglednico: 43 % Libanonu, 23 % Turčiji in 24 % Jordaniji. Ukrepom v Iraku je namenjeno 7 % sredstev, 2,1 % sredstev pa je bilo dodeljenih Zahodnemu Balkanu (Srbija, Severna Makedonija). Skrbniški sklad bi lahko uporabili tudi za obravnavanje potreb in zagotavljanje podpore v pokonfliktni Siriji, če bi se pokazali znaki jasne in verodostojne politične tranzicije v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2254/2015. Vendar ti pogoji zaradi nadaljevanja konflikta več kot očitno še niso izpolnjeni.
AFRIKA
Nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (nujni skrbniški sklad za Afriko) je bil ustanovljen 12. novembra 2015 za pomoč pri reševanju večdimenzionalnih izzivov, ki botrujejo nestabilnosti v Sahelu, regiji Čadskega jezera, na Afriškem rogu in v severni Afriki. Skrbniški sklad za Afriko zajema 26 držav upravičenk v treh regijah: Sahel in Čadsko jezero (Burkina Faso, Kamerun, Čad, Gambija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Gana, Gvineja in Slonokoščena obala); Afriški rog (Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Tanzanija in Uganda) ter severna Afrika (Alžirija, Egipt, Libija, Maroko in Tunizija).
Skrbniški sklad za Afriko deluje na štirih strateških področjih: (1) večje gospodarske in zaposlitvene možnosti prek gospodarskih programov, katerih cilj je ustvarjanje zaposlitvenih možnosti; (2) krepitev odpornosti skupnosti, med drugim z zagotavljanjem osnovnih storitev za lokalno prebivalstvo, begunce in razseljene osebe na področju prehrane, varnosti, zdravstva, izobraževanja in socialne zaščite; (3) izboljšano upravljanje migracij, vključno z razvojem nacionalnih in regionalnih migracijskih strategij, preprečevanjem nedovoljenih migracij, bojem proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov, spodbujanjem učinkovitega prostovoljnega vračanja ter trajnostnim ponovnim vključevanjem, mednarodno zaščito in azilom, zakonitimi migracijami in mobilnostjo; in (4) izboljšano upravljanje in preprečevanje konfliktov, obravnavanje kršitev človekovih pravic in uveljavljanje načela pravne države, tudi s krepitvijo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Sklad je zbral okrog 5 milijard EUR, od tega okoli 0,6 milijarde EUR od držav članic EU in drugih donatorjev.
KOLUMBIJA
Kolumbijo že več kot 50 let pretresajo notranji oboroženi spopadi, v katerih je umrlo več kot 220 tisoč ljudi, večinoma civilistov, in zaradi katerih je bilo notranje razseljenih več kot 5 milijonov Kolumbijcev, kar je eno od najvišjih števil notranje razseljenih oseb na svetu. Te spore je omogočala in podpihovala dolga zgodovina političnega nasilja skupaj z veliko socialno in ekonomsko neenakostjo, preprodajanjem drog in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, spori pa so prizadeli zlasti podeželska in oddaljena območja, vendar so zelo negativno vplivali na gospodarski in družbeni razvoj Kolumbije kot celote.
Kolumbijska vlada in glavna uporniška skupina v državi, Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia (FARC), sta 24. avgusta 2016 sklenili mirovni sporazum. Čeprav je bil od takrat dosežen velik napredek, so razmere v Kolumbiji v zadnjem času spet postale bolj negotove, saj se mora država hkrati ubadati s številnimi krizami: tu so posledice venezuelske begunske krize (v Kolumbiji trenutno živi več kot 1,8 milijona venezuelskih beguncev), mirovni proces je naletel na ovire, čuti pa se tudi vpliv pandemije covida-19.
Evropski skrbniški sklad za mir v Kolumbiji je bil ustanovljen decembra 2016 za podporo izvajanju mirovnega sporazuma med kolumbijsko vlado in FARC. Sklad je zbral več kot 128 milijonov EUR iz proračuna EU in od 20 držav članic, Čila in Združenega kraljestva.
FRT
EU se je oktobra in novembra 2015 zavezala, da bo zagotovila začetne 3 milijarde EUR dodatnih sredstev za podporo Sircem, ki uživajo začasno zaščito, in gostiteljskim skupnostim v Turčiji. Komisija je nato konec novembra 2015 sprejela sklep o vzpostavitvi instrumenta za begunce v Turčiji kot odziv EU na poziv za podporo beguncem v Turčiji, ki bežijo pred konflikti v Siriji, Iraku, Afganistanu ali iz drugih držav. Instrument, ki je bil vzpostavljen 1. januarja 2016, je imel prvotni proračun 3 milijarde EUR. Ta znesek sestavljajo 1 milijarda EUR iz proračuna EU in 2 milijardi EUR od držav članic EU, da bi se izognili nadaljnjim pritiskom na proračun EU. Prispevki držav članic se izračunajo s formulo za porazdelitev, ki temelji na njihovem bruto nacionalnem dohodku. Instrument usklajuje financiranje iz različnih obstoječih zunanjih finančnih instrumentov EU (instrument za predpristopno pomoč (IPA), evropski instrument sosedstva (ENI), instrument za razvojno sodelovanje (DCI)). Financiranje je sestavljeno iz dodeljenih finančnih sredstev v višini 1,4 milijarde EUR za humanitarne dejavnosti in 1,6 milijarde EUR za nehumanitarne dejavnosti.
V izjavi EU-Turčija z dne 18. marca 2016 sta Evropski svet in Turčija potrdila svojo zavezanost k izvajanju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije za pomoč Turčiji pri obvladovanju migracijske krize. Ob tej priložnosti je bil sklenjen tudi dogovor, da bo proračun instrumenta pred koncem leta 2018 prejel še dodatne 3 milijarde EUR, in sicer 2 milijardi EUR iz proračuna EU in 1 milijardo EUR od držav članic. Projekti, financirani iz obeh tranš, se izvajajo do sredine leta 2021 oziroma do sredine leta 2025, EU in njene države članice pa so daleč največje donatorke sredstev, namenjenih odpravljanju posledic sirske krize. Omeniti je treba, da se sklada Madad in FRT v določenem obsegu prekrivata.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
Poročilo o izvajanju skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 208, 210, 214 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[2],
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[3],
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunska leta 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. novembra 2011 o globalnem pristopu k vprašanju migracij in mobilnosti (COM(2020)0743),
– ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora o beguncih, ki ju je generalna skupščina OZN sprejela leta 2018,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016)0385),
– ob upoštevanju akcijskega načrta, sprejetega na vrhu v Valletti novembra 2015,
– ob upoštevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016,
– ob upoštevanju novega evropskega soglasja o razvoju z naslovom „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“, objavljenega 30. junija 2017,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014 z naslovom „Tool-box – A rights-based approach, encompassing all human rights for EU development cooperation“ (Nabor orodij – pristop k razvojnemu sodelovanju EU, temelječem na pravicah, ki bo zajemal vse človekove pravice) (SWD(2014)0152),
– ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči z dne 30. januarja 2008,
– ob upoštevanju prvotnih sporazumov o ustanovitvi skrbniškega sklada EU Bêkou, skrbniškega sklada EU Madad, skrbniškega sklada EU za Afriko in skrbniškega sklada EU za Kolumbijo ter njihovih revidiranih ustanovnih sporazumov iz decembra 2020,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2015)9500 z dne 24. novembra 2015 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja – instrumentom za pomoč beguncem v Turčiji[4], kot je bil spremenjen s sklepi Komisije C(2016)855 z dne 10. februarja 2016[5], C(2017)2293 z dne 18. aprila 2017[6], C(2018)1500 z dne 14. marca 2018[7] in C(2018)4959 z dne 24. julija 2018[8],
– ob upoštevanju četrtega letnega poročila Komisije o instrumentu za begunce v Turčiji z dne 30. aprila 2020 (COM(2020)0162) in prejšnjih poročil,
– ob upoštevanju sedmega poročila o rezultatih skrbniškega sklada EU Madad[9],
– ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča z naslovom „Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek“ (št. 11/2017); „Instrument za begunce v Turčiji: koristna podpora, vendar so potrebne izboljšave, da bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost“ (št. 27/2018) in „Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko – prilagodljiv, vendar premalo osredotočen“ (št. 32/2018).
– ob upoštevanju sklepov Komisije o podaljšanju skrbniških skladov EU do decembra 2021 v skladu s členom 234 finančne uredbe in stališč Parlamenta o osnutkih sklepov o podaljšanju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2018 o izvajanju instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, instrumenta za humanitarno pomoč in Evropskega razvojnega sklada[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč[12],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020[13], z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo[14], z dne 6. oktobra 2016 o Siriji[15], z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Siriji[16] in z dne 6. julija 2016 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2016 za proračunsko leto 2016: vključitev presežka iz proračunskega leta 2015[17],
– ob upoštevanju resolucij z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018[18], z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019[19] in z dne 4. julija 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2018 za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija: nadaljevanje instrumenta za begunce v Turčiji[20],
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2020[21] in spremljajočega sklepa o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2020 za nadaljnjo humanitarno pomoč beguncem v Turčiji[22],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020[23],
– ob upoštevanju sklepov Komisije iz let 2019 in 2020 o podaljšanju skrbniškega sklada Madad do 14. decembra 2021 v skladu s členom 234 finančne uredbe,
– ob upoštevanju zavez EU in njenih držav članic za reševanje sirske krize in za podporo sirskemu prebivalstvu, podanih na konferencah v Londonu in Bruslju, ki so potekale med letoma 2016 in 2021,
– ob upoštevanju vmesne ocene Komisije za leto 2018 in rednega poročanja o rezultatih skrbniškega sklada Madad,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 11. novembra 2002 o humanitarni pomoči[24], predloga z dne 14. junija 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI – Evropa v svetu) 2021–2027 (COM(2018)0460) in predloga z dne 14. junija 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) 2021–2027 (COM(2018)0465),
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,
– ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun v skladu s členom 58 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za proračunski nadzor,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0255/2021),
A. ker so bili od leta 2014 ustanovljeni štirje skrbniški skladi EU za odziv na potrebo po prožnih in hitrih instrumentih za skladen in okrepljen odziv na krize: skrbniški sklad EU Bêkou, ki je bil ustanovljen 15. julija 2014 in katerega cilj je podpreti vse vidike izhoda Srednjeafriške republike iz krize in njenih prizadevanj za obnovo, skrbniški sklad EU Madad, ki je bil ustanovljen 15. decembra 2014 in je regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, s katerim bi omogočili združevanje in prilagajanje sredstev ter odziv na regionalni ravni, skrbniški sklad EU za Afriko, ki je bil ustanovljen 12. novembra 2015 in je nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki, in skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je bil ustanovljen 12. decembra 2016 v podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnjem okrevanju in stabilizaciji po konfliktu;
B. ker so bile z revizijo finančne uredbe leta 2018 uvedene določbe, ki nekoliko krepijo nadzorne pristojnosti Parlamenta pri ustanavljanju novih skrbniških skladov EU ali podaljšanju sedanjih; ker so določbe še vedno preveč omejene, da bi zagotavljale popoln demokratični nadzor s strani Evropskega parlamenta in popoln parlamentarni nadzor s strani proračunskega organa, kot je določeno v Pogodbah;
C. ker je Parlament leta 2020 izdal splošno pozitivno mnenje o prošnjah za podaljšanje skrbniških skladov EU do konca leta 2021, vendar je izrazil pomisleke glede nepreglednosti izvajanja projektov, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja in migracij, ter določil pogoj, da se v primeru skrbniškega sklada EU za Afriko zagotovijo obvezna jamstva glede spoštovanja temeljnih človekovih pravic v vseh financiranih projektih;
D. ker je bila ustanovitev skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji utemeljena le s potrebo po prožnem, ad hoc in hitrem odzivu, ki pri klasičnih institucijah ni mogoč, ter z omejenimi viri in prožnostjo, ki so na voljo v proračunu EU; ker bi bilo treba z novim zunanjim finančnim okvirom EU (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa) odpraviti omejitve, zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi skrbniških skladov za prožnejše in hitrejše odzivanje na posebne krize; ker zunajproračunski instrumenti, kot so skrbniški skladi EU, ter izredna orodja, kot je instrument za begunce v Turčiji, ogrožajo načela demokratične odgovornosti, preglednosti in zanesljivega finančnega poslovodenja ter spodkopavajo vlogo Evropskega parlamenta, pa tudi celovitost in enotnost proračuna EU; ker Parlament ni imel možnosti, da bi izrazil svoje mnenje o vzpostavitvi zunajproračunskih instrumentov; ker je Evropski razvojni sklad prispeval k skrbniškemu skladu EU za Afriko in skrbniškemu skladu Bêkou, in zato Parlament sploh ni bil vključen v vzpostavitev teh skrbniških skladov EU; ker je bilo sodelovanje Parlamenta omejeno le na možnost nasprotovanja osnutkoma izvedbenih sklepov o sporazumih o ustanovitvi skrbniškega sklada EU Madad in skrbniškega sklada EU za Kolumbijo;
E. ker mora Komisija pri ustanovitvi skrbniškega sklada EU utemeljiti njegovo dodano vrednost, prepoznavnost, dopolnjevanje z drugimi instrumenti financiranja EU in usklajenost s cilji politike ter ker je bistveno zagotoviti stalno spremljanje in ocenjevanje uporabe sredstev, s čimer bi zagotovili, da so njihovi učinki vedno v skladu s pravom EU, temeljnimi vrednotami in cilji;
F. ker bi morali biti skrbniški skladi EU v skladu s finančno uredbo vsako leto predmet zunanje in neodvisne revizije, Komisija pa ima pravico, da začasno prekine finančni sporazum, če partnerska država krši obveznost v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnih načel ali pravne države, pa tudi v hudih primerih korupcije; ker je Evropsko računsko sodišče v svojih posebnih poročilih o skrbniških skladih EU Komisiji priporočilo, naj izboljša usklajevanje donatorjev (skrbniški sklad Bêkou), odpravi slabosti pri izvajanju, poveča učinkovitost in osredotočene ukrepe (za Afriko) ter zagotovi učinkovitejšo porabo denarja (instrument za begunce v Turčiji);
G. ker po ocenah Komisije obstajajo znatne humanitarne potrebe, povezane z begunci, ki presegajo instrument za begunce v Turčiji;
H. ker je Parlament večkrat izrazil potrebo po okrepljenem parlamentarnem nadzoru nad skrbniškimi skladi EU in instrumentom za begunce v Turčiji, čeprav priznava njihovo dodano vrednost, in po večji vključenosti v pripravo prihodnjih skrbniških skladov EU ter pogajanja o njih in o podaljšanju obstoječih skrbniških skladov EU in drugih finančnih instrumentov na področju zunanjega delovanja EU; ker je Parlament pozval Komisijo, naj izboljša svoje obveščanje o skrbniških skladih EU, in ugotovil, da so redne informacije o izvajanju skrbniških skladov EU, ki temeljijo na številčnih podatkih, bistvene, da se Parlamentu omogoči izvajanje njegove vloge demokratičnega nadzora in pregleda;
I. ker zdaj največji delež prispevkov v skrbniške sklade EU prihaja iz proračuna EU, prispevki držav članic pa predstavljajo zelo omejen delež njihovih celotnih proračunov; ker prispevki držav članic v instrument za begunce v Turčiji niso prostovoljni, temveč temeljijo na prispevkih BND in so neposredno vključeni v proračun Unije kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2)(b) finančne uredbe; ker v skladu s členom 187(6) finančne uredbe prispevki držav članic v skrbniške sklade EU niso vključeni v proračun Unije;
J. ker izjava EU in Turčije iz marca 2016 ter sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb posebej obravnavata preprečevanje novih morskih ali kopenskih poti za nezakonite migracije, razbijanje tihotapskih mrež, nadzor meja Turčije in nediskriminatorno sprejemanje vrnitev;
K. ker je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje, dolgoročno pa izkoreninjenje revščine, kot določa člen 208 PDEU; ker novo evropsko soglasje o razvoju ostaja pravni okvir razvojne politike EU, evropsko soglasje o humanitarni pomoči pa potrjuje temeljna načela humanitarne pomoči; ker morajo biti EU in njeni partnerji na humanitarnem področju zmožni zagotoviti pomoč in zaščito na podlagi potreb in spoštovanja načel nevtralnosti, nepristranskosti, človečnosti in neodvisnosti humanitarnega delovanja; ker je treba sredstva iz virov uradne razvojne pomoči nameniti gospodarskemu, človeškemu in družbenemu razvoju, zlasti zagotavljanju dostopa do kakovostnega izobraževanja, krepitvi lokalne odpornosti, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, in mirovnim operacijam za zagotavljanje razvojne in/ali humanitarne pomoči, s posebnim poudarkom na razvojnih izzivih, opredeljenih v sklepu o skrbniškem skladu;
L. ker projekti upravljanja meja v Libiji v skladu s sporazumom o ustanovitvi skrbniških skladov EU jasno spadajo med naloge skrbniškega sklada EU za Afriko in na področje uporabe uredbe o evropskem instrumentu sosedstva; ker je bilo Afriki od julija 2017 prek skrbniških skladov EU dodeljenih skoraj 90 milijonov EUR za usposabljanje, opremo in podporo zmogljivostim libijske obalne straže, 49 milijonov EU pa je bilo dodeljenih za izboljšanje razmer, v katerih se pridržijo povratniki; ker je v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada EU jasno navedeno, da bo skrbniški sklad financiral dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju vseh vidikov upravljanja migracij v skladu z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti, vključno z zadržanjem in preprečevanjem nedovoljenih migracij ter bojem proti trgovini z ljudmi; ker so se kljub temu pojavile obtožbe o primerih kršitev človekovih pravic v okviru dejavnosti libijske obalne straže;
M. ker je Parlament leta 2020 menil, da bi bilo treba za nadaljnje podaljšanje skrbniškega sklada EU za Afriko zagotoviti obvezna jamstva glede spoštovanja človekovih pravic pri vseh projektih, ki so prejeli finančna sredstva, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti upravljanju migracij in tudi zagotoviti, da se ta jamstva vzpostavijo v primeru potrebe po ustrezno utemeljenem novem skrbniškem skladu v prihodnosti;
N. ker se je za regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, skrbniški sklad Madad, zbralo 2,3 milijarde EUR, kamor so všteti tudi prostovoljni prispevki 21 držav članic EU, Turčije in Združenega kraljestva; ker se ti programi osredotočajo na izobraževanje, preživetje, zdravje, zaščito in oskrbo z vodo, kar prinaša koristi beguncem, notranje razseljenim osebam in lokalnim skupnostim, skupno pa podpirajo več kot sedem milijonov upravičencev; ker se je s podaljševanjem sirske državljanske vojne delovanje skrbniškega sklada Madad še naprej razvijalo v povezavi s humanitarnim razvojem, in sicer se več pozornosti namenja sistemom za večjo podporo državam gostiteljicam pri njihovem delu in zmogljivostih za odzivanje na dolgotrajno krizo, zlasti glede opravljanja javnih storitev v Iraku, Jordaniji in Libanonu;
O. ker v skladu s to oceno skrbniški sklad Madad omogoča razmeroma hitrejši začetek projektov kot standardni postopki v okviru evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za predpristopno pomoč; ker skrbniški sklad tudi uspešno ustvarja ekonomijo obsega, saj imajo veliki projekti povprečen obseg 20 milijonov EUR, povprečno obdobje izvedbe pa je približno 30 mesecev;
P. ker se instrument za begunce v Turčiji razlikuje od drugih skrbniških skladov EU, predvsem ker ostaja vključen v proračun Unije;
Q. ker je instrument za begunce v Turčiji po mnenju Komisije zasnovan za usklajevanje obstoječih finančnih instrumentov EU, da se bodo z njimi dosledno in usklajeno obravnavale potrebe beguncev;
I. Splošne ugotovitve
Proračunski vidiki
1. ugotavlja, da so do 31. decembra 2020 skupne zaveze za vse skrbniške sklade EU znašale 7.691 milijonov EUR, pri čemer je prispevek iz proračuna EU znašal 3.170 milijonov EUR, od tega 3.534 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), 988 milijonov EUR pa iz zavez držav članic in drugih donatorjev; ugotavlja tudi, da so bile do tega dne sklenjene pogodbe v višini 7.141 milijonov EUR, iz skrbniških skladov EU pa je bilo izplačano 4.869 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da je bila do 31. decembra 2020 stopnja izvrševanja obveznosti za vse skrbniške sklade EU 98-odstotna (skrbniški sklad Madad je prevzel več kot 95 % razpoložljivih obveznosti, skrbniški sklad Bêkou 99 %, skrbniški sklad za Afriko 99 % in skrbniški sklad za Kolumbijo 94 %), medtem ko je skupna stopnja izvrševanja plačil znašala 63 % (od tega skrbniški sklad za Afriko 62 %, skrbniški sklad Bêkou 66 %, skrbniški sklad za Kolumbijo 52 % in skrbniški sklad Madad 64 %);
2. opozarja, da je instrument za Turčijo sestavljen iz dveh tranš po 3 milijarde EUR; obžaluje, da delež sredstev v drugi tranši za obdobje 2018–2019 ni bil razdeljen tako kot v prvi tranši za obdobje 2016–2017, v kateri je 1 milijarda EUR izhajala iz proračuna EU, 2 milijardi EUR pa so prispevale države članice, ampak je bilo to razmerje obrnjeno v škodo obstoječih projektov Unije;
3. opozarja, da medtem ko so za prvo tranšo instrumenta za begunce v Turčiji prispevki instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) znašali 52,4 %, humanitarna pomoč 46,6 %, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru 0,7 % ter instrument za razvojno sodelovanje 0,3 %, sta drugo tranšo sestavljala prispevek IPA II v vrednosti 64,5 % in humanitarna pomoč v vrednosti 35,5 %;
4. ugotavlja, da je bilo do konca leta 2020 36,6 % dodeljene prve tranše instrumenta za begunce v Turčiji izvršenih z neposrednim upravljanjem, 63,4 % pa s posrednim upravljanjem (od tega štiri petine s strani mednarodnih organizacij); nadalje ugotavlja, da je pri drugi tranši neposredno upravljanje predstavljalo 32,1 % (100 % s strani Evropske komisije), posredno upravljanje pa 67,9 % (tri četrtine s strani mednarodnih organizacij);
5. nadalje ugotavlja, da so mednarodne organizacije največji izvrševalci skrbniških skladov EU (36,8 %), tem pa sledijo Evropska komisija (35,7 %), agencije držav članic (24,2 %) in javni organi (3,4 %);
Sodelovanje Parlamenta pri odločanju, spremljanju rezultatov ter poročanju in/ali ocenjevanju
6. ugotavlja, da so predsedniki odborov in nekateri poslanci pridobili status opazovalca na sejah strateških odborov skrbniških skladov in v usmerjevalnem odboru instrumenta za begunce v Turčiji; obžaluje, da se ta status formalno ne odraža v sporazumih o ustanovitvi skrbniških skladov; odločno poziva, naj se v vabilih na seje odborov upošteva uradni koledar Parlamenta ter naj se vse ustrezne informacije in dokumenti, ki se bodo obravnavali na sejah odborov, posredujejo dovolj zgodaj pred sejami, da bi omogočili aktivno sodelovanje poslancev in osebja sekretariata;
7. obžaluje omejeno vlogo Parlamenta pri odločanju, nadzoru in pregledovanju prispevkov Unije v skrbniške sklade EU in ponovno poudarja, da bi bilo treba obstoječe pravne, regulativne in proračunske rešitve v celoti uporabiti, preden bi ustanovili in/ali razširili skrbniške sklade EU, ki bi morali ostati instrument v skrajni sili; opozarja na svoje prejšnje neodgovorjene zahteve in ponavlja, da bi moral biti Parlament zastopan na sejah operativnih odborov in imeti možnost spremljati njihove dejavnosti, ter poziva Komisijo, naj pravočasno zagotovi podrobne informacije o odločitvah, sprejetih v teh odborih; meni, da mora Parlament v celoti uporabiti svoja pooblastila za nadzor nad izvajanjem in proračunski nadzor ter zagotoviti, da bodo odločitve o financiranju EU in z njimi povezana dodeljena sredstva v skladu z načeloma Unije o zakonitosti in dobrem finančnem poslovodenju, s čimer se ukrepom EU zagotovita demokratična legitimnost in odgovornost;
8. je seznanjen s prizadevanji Komisije za pozorno spremljanje in ocenjevanje posredovanj ter za pridobivanje znanja o dejavnostih skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji, in sicer z namenskim sklopom poročil; poziva, naj se ta prizadevanja za večjo preglednost okrepijo z objavo ustreznih podatkov, tudi posebnih podatkov o financiranih projektih in doseženih rezultatih glede na zastavljene cilje, na spletnih straneh skrbniških skladov in instrumenta za begunce v Turčiji; poudarja, da so razpoložljivost, raven podrobnosti in popolnost takih poročil ter njihova skladnost z dejstvi bistveni za podporo Parlamentu kot proračunskemu organu, da lahko ustrezno oceni izvrševanje;
9. ugotavlja, da so bile informacije o udeležbi organizacij civilne družbe objavljene v letnem poročilu o skrbniškem skladu EU za Afriko za leti 2019 in 2020; obžaluje, da te informacije niso javno dostopne zaradi slabe preglednosti oddaje naročil podizvajalcem; ugotavlja, da bi bilo treba te informacije, kjer je to mogoče, razčleniti na ravni projektov ob upoštevanju ustrezno utemeljenih zahtev glede zaupnosti in varnosti;
10. obžaluje pozno obvestilo Komisije, da namerava podaljšati skrbniške sklade EU, in pozno vrednotenje nekaterih skrbniških skladov, zaradi česar Parlament v primeru skrbniškega sklada za Afriko ni mogel pravočasno sprejeti popolnih in natančnih zaključkov, kar je omejilo demokratični nadzor in odgovornost;
11. ponavlja, da Parlament vztraja, naj bo podaljšanje skrbniških skladov EU do decembra 2021, s katerimi se je strinjal, predvsem tehnično, da bi omogočili nemoten prehod na novi večletni finančni okvir ter učinkovito sklepanje pogodb in porabe sredstev, za katera so že bile prevzete obveznosti; poudarja, da je Komisija zagotovila, da je bil namen podaljšanja zagotoviti neprekinjeno pravno podlago za plačila obveznosti, prevzetih v prejšnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in da ne bodo prevzete nove obveznosti za skrbniške sklade EU v okviru instrumenta NDICI ali IPA III;
12. poudarja, da bi morala Komisija v svojih poročilih ponazoriti dopolnjevanje različnih finančnih instrumentov, namenjenih za področja, ki jih zajemajo skrbniški skladi EU in instrument za begunce v Turčiji, vključno z načrtom EU za zunanje naložbe, ter ustvarjeno dodano vrednost;
II. Ocena posameznih skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji
Bêkou
13. meni, da je skrbniški sklad Bêkou kot eno od orodij delno prispeval k reševanju razmer v Srednjeafriški republiki, pa tudi k povezovanju razvojnih in humanitarnih potreb v tej državi;
14. nadalje poudarja sklepe delegacije Odbora za razvoj v Srednjeafriški republiki februarja 2018, v katerih je navedeno, da je skrbniški sklad Bêkou prepoznaven in dobro sprejet v državi, saj se s projekti vsaj na lokalni ravni in v manjšem obsegu ustrezno obravnavajo potrebe, kot so rehabilitacija, zagotavljanje preživetja in dolgoročni razvoj;
15. poudarja sklepe Evropskega računskega sodišča, objavljene v posebnem poročilu iz leta 2017, da je skrbniški sklad Bêkou na splošno dosegel pozitivne rezultate in privabil pomoč, vendar le malo dodatnih donatorjev, ter da je večina njegovih projektov dosegla pričakovane rezultate in zagotovila večjo prepoznavnost EU; vendar želi izpostaviti, da je poročilo vsebovalo priporočila glede boljše opredelitve obsega intervencij, izboljšanega usklajevanja med donatorji, postopkov izbora projektov, spremljanja in merjenja smotrnosti poslovanja ter optimizacije stroškov in povečane preglednosti pri izboru izvajalskih organizacij; ugotavlja, da države članice v operativnem odboru zastopajo njihove nacionalne razvojne agencije, ki so izbrane tudi kot izvajalke projektov, in je zaskrbljen, da bi to lahko povzročilo navzkrižje interesov v postopku izbire projektov operativnega odbora;
16. ugotavlja, da bodo zaradi humanitarne krize, revščine in novih varnostnih izzivov, s katerimi se srečuje Srednjeafriška republika, za nadaljnjo podporo EU potrebni dobro usmerjeni programi in po potrebi prilagodljivo financiranje EU v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa, da bi okrepili humanitarni odziv, mir in varnost, demokratizacijo in krepitev demokratičnih institucij ter spoštovanje človekovih pravic v Srednjeafriški republiki;
17. meni, da je stanje v državi kljub intervencijam EU in drugih donatorjev še vedno nestabilno zaradi pojavljanja novih konfliktov in izredno neustrezne prehranske varnosti;
Madad
18. meni, da je skrbniški sklad Madad dokazal svojo dodano vrednost pri odzivanju na krizo in za EU v smislu večje zunanje prepoznavnosti in vpliva, večjega nadzora, usklajevanja in finančnega vzvoda sredstev iz različnih virov, v primerjavi z državno ravnjo ali z drugimi mednarodnimi kanali; ugotavlja, da je bila poraba sredstev skladna s pravnimi podlagami ali uporabljenimi instrumenti Unije in njihovimi cilji; zato opozarja, da morajo projekti, ki se financirajo iz skrbniškega sklada Madad, spodbujati in varovati dostojanstvo, človekove pravice in temeljne svoboščine ter spodbujati socialno in gospodarsko vključevanje, zlasti manjšin in ranljivih skupin; obžaluje, da se konflikt v Siriji še vedno nadaljuje, in poudarja, da je treba zaradi potreb sirskih beguncev, ki se v bližnji prihodnosti ne bodo mogli vrniti v svojo domovino, in potreb njihovih gostiteljskih skupnosti v smislu dolgoročnejšega vključevanja in zaposlovanja še vedno zagotavljati dolgoročno evropsko in mednarodno pomoč ter poskrbeti za njihovo zmožnost dolgoročnejše vključenosti in zaposlovanja na celosten način v gostiteljskih skupnostih; poudarja, da dolgoročna obnova ni mogoča zaradi območij v Siriji, kjer so pogosti konflikti;
19. je seznanjen z ugotovitvami iz vmesnega strateškega ocenjevalnega poročila iz oktobra 2018, da je skrbniški sklad Madad velik in stroškovno učinkovit ter da dosega veliko upravičencev z razmeroma nizkimi stroški, kar omogoča prožno delovanje EU;
20. pozdravlja hiter in prilagodljiv odziv skrbniškega sklada v podporo partnerskim državam in skupnostim med izbruhom koronavirusa, ki kaže na dejavno sodelovanje pri preusmeritvi dejavnosti na druga področja, ne samo na področje zdravstva, temveč tudi področja preživetja, zaščite, izobraževanja ali socialne kohezije v Libanonu, Iraku, Turčiji in Jordaniji;
21. poudarja, kako pomembna je stalna podpora beguncem, notranje razseljenim osebam in ranljivim gostiteljskim skupnostim, tudi v širši regiji, prizadeti zaradi stalnih konfliktov, in sicer s kombinacijo dolgoročnejšega, predvidljivega, popolnoma preglednega in hitro razpoložljivega financiranja z instrumenti, vzpostavljenimi za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, in morebitnih prispevkov držav članic kot zunanjih namenskih prispevkov, ob upoštevanju vseh finančnih instrumentov iz finančne uredbe;
22. opozarja na ranljivost palestinskih begunskih skupnosti v Siriji in regiji ter poziva k stalni podpori in njihovi vključitvi v humanitarne načrte in odzive EU v zvezi s krizo v Siriji;
Afrika
23. ugotavlja, da je bil skrbniški sklad za Afriko ustanovljen kot nujni skrbniški sklad, ki naj bi pripomogel k odzivanju na krize v treh afriških regijah za doseganje ciljev dolgoročne stabilnosti in razvojnih ciljev; meni, da je skrbniški sklad EU za Afriko hitro in prožno orodje za pomoč pri reševanju skupnih svetovnih izzivov, kot so migracije in prisilne razselitve, posledice podnebnih sprememb in gospodarske krize; poudarja, da so razmere brez primere, ki so nastale zaradi trenutne pandemije covida-19, zahtevale vso potrebno prožnost in hitrost; vendar poudarja, da je treba prožnost vedno povezati s popolno preglednostjo in odgovornostjo; meni, da bi bile mogoče izboljšave z bolj usmerjenimi ukrepi v vseh treh sklopih ter podporo merjenju rezultatov in poročanju o njih;
24. ugotavlja, da je 78 projektov prispevalo k večjim gospodarskim in zaposlitvenim priložnostim, izvedenih je bilo 97 projektov za krepitev odpornosti, 75 projektov je bilo namenjenih upravljanju migracij, 75 projektov pa je prispevalo k izboljšanju upravljanja in preprečevanju konfliktov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo upravljanje migracij pri nekaterih projektih zaradi posebnih okoliščin postavljeno v središče odziva EU; vendar znova poudarja, da bi bilo treba ohraniti prvotne cilje izboljšanja odpornosti in odpravljanja temeljnih vzrokov migracij;
25. pozdravlja dejstvo, da je skrbniški sklad EU za Afriko v nekaterih primerih prispeval k trojni povezavi med humanitarnim delovanjem, razvojem in prizadevanji za mir, kar s finančnimi instrumenti EU v prejšnjem večletnem finančnem okviru ni bilo mogoče; opozarja, da je treba financiranje skrbniškega sklada EU izvajati in ocenjevati na podlagi meril uradne razvojne pomoči ter da je treba vse stroške, ki ne izpolnjujejo te zahteve, financirati iz različnih virov, ki so združeni v skrbniškem skladu, ter obsoja vsakršno uporabo sredstev uradne razvojne pomoči, ki je v nasprotju z razvojnimi cilji; opozarja, da je treba upoštevati temeljno načelo, da mora biti humanitarna pomoč neodvisna;
26. obžaluje, da je kar 37 % sredstev skrbniškega sklada EU za Afriko dodeljenih za ukrepe, ki so namenjeni omejevanju in zmanjšanju migracij, medtem ko jih je manj kot 9 % dodeljenih za obravnavanje vzrokov za migracije in prisilno razselitev; ugotavlja, da je bilo manj kot 1,5 % sredstev skrbniškega sklada za Afriko dodeljenih za zakonite migracijske poti; priznava, da je varnost bistvena za stabilnost afriških partnerskih držav in da mora EU podpirati partnerske države pri odpravljanju temeljnih vzrokov za nezakonite migracijske toke, tihotapljenje in trgovino z ljudmi;
27. je seznanjen s poročili o nenehnih kršitvah človekovih pravic v Libiji v okviru delovanja libijske obalne straže; poudarja, da so številni ljudje, ki jih reši ali prestreže obalna straža, vrnjeni v samovoljno pridržanje v grozljivih razmerah v Libiji; poudarja, da vračanje beguncev v države, ki niso varne, pomeni kršitev Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951; ugotavlja, da v okviru mehanizma za nujni tranzit obstajajo pomisleki glede spoštovanja človekovih pravic pri izvajanju projektov; ugotavlja, da se načelo nevračanja v Libiji ne spoštuje; vendar opozarja, da bi moralo vsako posredovanje zagotoviti popolno zaščito človeških življenj, dostojanstva in človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj v posvetovanju z organizacijami civilne družbe pregledajo in izvedejo posebno oceno tveganja za dejavnosti sodelovanja s pristojnimi organi na področju pomorskega nadzora in upravljanja meja, ki se financirajo iz skrbniškega sklada EU za Afriko, da bi zagotovili objektivno oceno spoštovanja človekovih pravic;
28. poudarja pomen sodelovanja in dialoga z lokalnimi partnerji; pozdravlja posvetovanja in študije, izvedene za opredelitev prednostnih potreb; odločno poziva Komisijo, naj lokalne organe in organizacije civilne družbe ustrezno vključi v projekte, ki jih podpira skrbniški sklad EU za Afriko;
29. ugotavlja, da je eden od glavnih ciljev skrbniškega sklada EU za Afriko, kot določa sporazum o ustanovitvi, obravnava temeljnih vzrokov migracij, zlasti s spodbujanjem odpornosti, ekonomskih in enakih možnosti, varnosti in razvoja ter obravnavanjem kršitev človekovih pravic; poziva, naj se večji poudarek nameni dolgoročnim razvojnim ciljem, kot so zaposlovanje, izobraževanje, prehranska varnost in izboljšanje življenjskih pogojev lokalnega prebivalstva;
30. ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 32/2018 opozorilo na različne pomanjkljivosti, vključno z neizvajanjem zakonodaje EU o javnih naročilih in nepreglednim upravljanjem, priporočilo izboljšave postopka izbire projektov, večjo hitrost izvajanja in bolj sistematično spremljanje uspešnosti, ki bi zajemalo celoten nabor projektov, ter ugotovilo, da zaradi širokega področja uporabe sklada ta pogosto ni bil učinkovit, ker ni bilo ustrezne količinske opredelitve potreb in sredstev, s katerimi bi lahko dosegli izmerjeni učinek; poziva k poenostavitvi in boljšemu obveščanju glede uporabe postopkov javnega naročanja, da bi olajšali dostop do sredstev EU za manjše in lokalne nevladne organizacije;
31. ugotavlja, da je skrbniški sklad EU za Afriko v nestabilnih razmerah prispeval k odpornosti in izvajanju povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem; nadalje ugotavlja, da je sklad tudi spodbudil sodelovanje med različnimi deležniki in omogočil prispevke donatorjev, ki niso iz EU in ki so v obdobju po izstopu Združenega kraljestva iz EU pridobili poseben pomen, ter povečal prepoznavnost vprašanja migracij in prisilnega razseljevanja ter odziva EU nanj; obenem obžaluje, da spremljanje izvajanja tega sklada ni ustrezno, in poziva, naj se v logične okvire projektov vključijo cilji SMART (specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno opredeljeni) in naj se določijo količinsko opredeljivi cilji za ocenjevanje projektov;
32. pozdravlja predlog Komisije o razveljavitvi prevzetih obveznosti, ki izvirajo iz skrbniškega sklada EU za Afriko in so bile sprva namenjene Eritreji, zlasti za naročila na področju obnove cest, pri katerih se je uporabilo prisilno delo;
Kolumbija
33. meni, da je skrbniški sklad za Kolumbijo dokazal svojo vrednost in je v sedanjih okoliščinah pomembno orodje za podporo izvajanju mirovnega sporazuma med kolumbijsko vlado in revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (FARC); poudarja, da je razširitev skrbniškega sklada EU za Kolumbijo še potrdila zavezanost EU kolumbijskemu mirovnemu procesu in zagotovila nujno potrebno podporo zanj; opozarja, da je skrbniški sklad EU za Kolumbijo ustanovljen v skladu z instrumentom za razvojno sodelovanje in mora biti usklajen z glavnim ciljem razvojne politike Evropske unije: „glavni cilj politike Unije na tem področju je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine“ in „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“;
34. poudarja njegovo pomembno vlogo pri podpori Kolumbije na področju celovitega razvoja podeželja in gospodarske rasti; poziva k temu, da se pri izvajanju kolumbijskega mirovnega procesa prednost še naprej namenja dolgo- in srednjeročnim, popolnoma preglednim programom financiranja in spremljanja ter da imajo ti programi koristi od ustreznega demokratičnega nadzora in sodelovanja Evropskega parlamenta ter ustreznega, preglednega in vključujočega posvetovanja z deležniki, zlasti z lokalno civilno družbo;
35. pozdravlja prizadevanja Kolumbije, da kljub izzivom, s katerimi se spoprijema sama pri izvajanju mirovnega sporazuma, nudi podporo več kot 1,7 milijona venezuelskih migrantov, ki so pobegnili v Kolumbijo, zlasti z dodelitvijo desetletnega statusa začasne zaščite;
36. pozdravlja sodelovanje Republike Čile kot donatorke v skrbniškem skladu; ugotavlja, da ima sodelovanje regionalnih partnerjev visoko dodano vrednost ter da sta se povečali lokalna prepoznavnost in legitimnost zavez in sodelovanja EU;
Instrument za begunce v Turčiji
37. poudarja, da Turčija gosti največjo begunsko skupnost na svetu, ki šteje skoraj 4 milijone registriranih sirskih, iraških in afganistanskih beguncev; želi spomniti na pomembno vlogo instrumenta za begunce v Turčiji pri sprejemanju beguncev iz Sirije; poziva, naj se izvede celovita ocena učinka izjave EU in Turčije na človekove pravice, ter poudarja, kako pomembno je, da obe strani pri njenem izvajanju spoštujeta temeljne pravice; meni, da bi morala EU še naprej zagotavljati potrebno podporo sirskim in drugim beguncem ter gostiteljskim skupnostim v Turčiji in zagotoviti, da turška vlada ne bo neposredno vključena v upravljanje in dodeljevanje sredstev, ki bi jih bilo zlasti treba zagotoviti neposredno beguncem in gostiteljskim skupnostim, upravljati pa bi jih morale organizacije, ki zagotavljajo odgovornost in preglednost;
38. meni, da je instrument za begunce v Turčiji dokazal svojo vrednost kot inovativno orodje za združevanje in pomemben usklajevalni mehanizem za pomoč Turčiji pri hitrem odzivanju na najnujnejše humanitarne in razvojne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti, ter poudarja, da je treba zagotoviti trajnostnost teh dejavnosti; zato ugotavlja, da je bilo treba za doseganje pričakovanega rezultata večino projektov podaljšati; izraža podporo turški civilni družbi in želi spomniti na hvalevredna prizadevanja mednarodnih organizacij pri izvajanju teh projektov; poudarja dodano vrednost, ki jo prinaša vključevanje lokalnih organizacij, strokovnjakov in nevladnih organizacij, pa tudi organizacij iz različnih držav članic, v izvajanje instrumenta za begunce v Turčiji;
39. je zadovoljen z uspehom prve tranše instrumenta za begunce v Turčiji, zlasti mreže socialne varnosti v sili (ESSN), največjega humanitarnega projekta, ki ga upravlja Komisija; pozdravlja napredek pri drugi tranši, ki omogoča postopen prehod s humanitarne na razvojno pomoč;
40. priznava vlogo, ki jo ima instrument za begunce v Turčiji pri podpori za osnovne potrebe približno 1,8 milijona beguncev, izobraževanje 668 900 otrok beguncev ter zdravstveno varstvo in zaščito za več milijonov beguncev; vendar poudarja, da Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 27/2018 opozarja na neskladnost pri financiranju zdravstvenih in izobraževalnih dejavnosti ter vzporedno uporabo različnih struktur upravljanja za financiranje podobnih projektov; poleg tega je v poročilu poudarilo, da bi bilo mogoče pri projektih denarne pomoči doseči večjo vrednost, in Komisijo pozvalo, naj izboljša načrtovanje programov za komunalno infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo, omogoči delovno okolje za nevladne organizacije in izboljša poročanje o instrumentu; je seznanjen zlasti z vplivom covida-19 na begunce in poudarja, da je bil instrument za begunce v Turčiji ustanovljen kljub resnim pomislekom o stanju človekovih pravic beguncev v Turčiji z vidika mednarodnega azilnega prava; opozarja, da je Komisija leta 2020 zaprosila za sprostitev dodatnih 481,6 milijona EUR iz varnostne rezerve proračuna EU, kar je več od sprva načrtovane dodelitve za instrument za begunce v Turčiji, za financiranje dejavnosti v programu mreže socialne varnosti v sili in programu pogojenega gotovinskega nakazila za izobraževanje;
41. ponovno izraža globoko obžalovanje, da Parlament ni bil uradno zaprošen za mnenje ali odobritev ustanovitve ali razširitve tega orodja, vključen je bil le kot ena veja proračunskega organa, kar je ogrozilo demokratično odgovornost instrumenta za begunce v Turčiji; vztraja, da se ne bi smel ponovno znajti v taki situaciji;
42. ugotavlja, da Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 27/2018[25] opozarja na vprašanja glede učinkovitosti humanitarnih projektov, financiranih z instrumentom, saj pri teh projektih razumnost proračunskih stroškov ni bila dosledno in celovito ocenjena; ugotavlja, da so v poročilu izraženi tudi pomisleki glede dejstva, da med revizijo ni mogoče spremljati vseh humanitarnih projektov; v zvezi s tem poudarja, da bi se lahko zaradi tega, ker turški organi niso dovolili dostopa do podatkov o upravičencih do dveh projektov denarne pomoči, pojavila vprašanja glede ustreznosti finančnega upravljanja instrumenta, zlasti glede na to, da Turčija hitro nazaduje na področju spoštovanja pravne države in temeljnih pravic; opozarja, da je potreben nadzor nad sredstvi, ki jih izvršujejo turška vlada in lokalni organi; ponovno poudarja, da je treba sredstva uporabljati izključno za izpolnjevanje vseh fizičnih in psiholoških potreb beguncev, tudi potreb po stanovanju, hrani, izobraževanju in dostojnem življenjskem standardu; poziva Komisijo, naj izboljša spremljanje in pridobi podatke o upravičencih do vseh programov in projektov v okviru instrumenta za begunce v Turčiji; poudarja, da bi morala Komisija, da bi dosegla polno odgovornost in se izognila dvojnemu financiranju, sredstva zagotoviti na podlagi ciljev, ki so jih dosegli izvajalski partnerji na terenu, in po oceni izvajanja, opravljeni v skladu s pravili iz finančne uredbe; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo cilji in izvajanje instrumenta za begunce v Turčiji skladni s splošnimi načeli, politikami in cilji EU, vključno z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami, ter izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja teh načel v Turčiji;
43. poudarja, kako pomemben je prehod s humanitarne pomoči na razvojno sodelovanje, in poziva Komisijo, naj razvije in izvaja strategijo za prehod, osredotočeno na pomoč pri ustvarjanju možnosti za preživljanje beguncev, da bi izboljšali njihovo samozadostnost in socialno vključenost v gostiteljskih skupnostih; opozarja na dolgoročni cilj EU, da turški organi postopno prevzamejo dejavnosti, ki jih financira EU, ob polnem spoštovanju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva vse strani, ki bodo sodelovale na prihodnji večstranski konferenci o vzhodnem Sredozemlju, naj to vprašanje obravnavajo celovito skupaj s humanitarnimi in razvojnimi vprašanji;
44. ponovno poziva Turčijo, naj spoštuje načelo nevračanja, zlasti na sirski meji, in zagotovi, da se človekove pravice beguncev in njihov status, kot ga zagotavlja Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, v celoti spoštujejo ter da migracijskih tokov ne izkorišča in jih uporablja kot vir izsiljevanja EU v politične namene; pričakuje, da bo Turčija v celoti in brez diskriminacije izvajala izjavo EU in Turčije iz marca 2016 ter sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje izjave EU in Turčije, tudi v zvezi s stanjem človekovih pravic prosilcev za azil in migrantov, ki so bili vrnjeni v Turčijo v skladu z izjavo EU in Turčije, ter o tem poroča Parlamentu; poziva turške organe, naj zagotovijo popoln dostop UNHCR do centrov za tujce na turško-sirski meji, da bi omogočili spremljanje spoštovanja načela nevračanja; poudarja, da je treba pri finančni podpori Turčiji pri upravljanju tokov beguncev spoštovati popolno proračunsko preglednost in neomejeno sodelovanje organizacij civilne družbe; poziva Komisijo, naj turške oblasti pozove, naj izboljšajo delovno okolje za mednarodne nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj s posebnim sistemom preverjanja tretjih strani poostri nadzor nad porabo;
45. poziva Turčijo, naj beguncev ne zadržuje v centrih za pridržanje z namenom, da se jim vsili podpis prostovoljnih obrazcev za vrnitev, ter naj jim zagotovi dostop do zdravstvenih storitev ne glede to, kje v državi so registrirani;
46. ugotavlja, da instrument za begunce v Turčiji podpira le registrirane begunce; je zaskrbljen, da so številni begunci ostali brez pomoči, saj je bila registracija v nekaterih provincah in mestih otežena;
47. pozdravlja poziv Sveta Komisiji, naj pripravi predlog Svetu za nadaljevanje financiranja za sirske begunce v Turčiji, pa tudi v Jordaniji, Libanonu in drugih delih regije;
III. Obeti za prihodnost in priporočila
48. poudarja, da je treba bolje obravnavati potrebe po financiranju v razmerah dolgotrajne krize ter pri usklajevanju in prehajanju med humanitarno pomočjo, obnovo in razvojem, in sicer na prožen in povezan način, ki bo v skladu s cilji in načeli razvojne politike in humanitarne pomoči, vključno s cilji OZN za trajnostni razvoj in načeli razvojne politike Unije, kot so podpora izkoreninjenju revščine in zmanjševanju neenakosti, ter v primeru humanitarne intervencije ob popolnem spoštovanju načel humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti humanitarne pomoči, ob popolni zaščiti človeških življenj, dostojanstva in človekovih pravic; vztraja, da sta potrebni učinkovitost in uspešnost pomoči EU, da bo ta imela dejanski učinek na terenu;
49. meni, da je treba upoštevati izkušnje, pridobljene pri ustanavljanju, upravljanju in izvajanju skrbniških skladov in instrumenta za begunce v Turčiji, da jih bodo lahko uporabili za novo generacijo zunanjih finančnih instrumentov ter da bomo okrepili sinergije in skladnost zunanje pomoči EU in parlamentarnega nadzora; poziva Komisijo, naj predloži končni celovit pregled izvajanja skrbniških skladov EU za Afriko, v katerem bo ocenila njihovo usklajenost s cilji EU na področju razvoja, človekovih pravic in humanitarnega delovanja; poleg tega vztraja, da je treba v primeru, da se bo v prihodnosti pojavila potreba po novem skrbniškem skladu EU ali ad hoc instrumentu, jasno opredeliti mehanizem za prispevke iz proračuna Unije in se o njem že od začetka pogajati ob polni vključenosti Parlamenta; meni tudi, da bi bilo treba učinek in prepoznavnost zunanje pomoči EU še povečati, pri čemer je treba poudariti vlogo EU in njenih držav članic kot največjih donatork svetovnega razvojnega financiranja;
50. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo neodvisni organi in strokovnjaki EU pri ocenjevanju učinka projektov, financiranih s sredstvi EU, na človekove pravice migrantov in beguncev ter splošnega prebivalstva v državi, na katere se ti projekti nanašajo, izvedli pregledno oceno tveganja; poziva, naj se vzpostavijo učinkovit in neodvisen mehanizem spremljanja, da se bo v celoti spremljal in ocenjeval končni cilj teh sredstev, ter protokoli za ukrepanje v primeru kršitev temeljnih pravic; meni, da je treba regionalne in lokalne organe ter akterje civilne družbe v celoti vključiti v njihovo oblikovanje in izvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo celovit in jasen pregled nad sredstvi, ki se uporabljajo za financiranje sodelovanja s tretjimi državami na področju upravljanja migracij v vseh finančnih instrumentih, in nad njihovim izvajanjem; poudarja, kako pomembna je izmenjava podatkov o revizijah z okvirom za finančni nadzor EU, vključno z Evropskim računskim sodiščem, uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom;
51. poudarja, da je treba bolje obravnavati izzive, povezane z migracijami znotraj Afrike, ki predstavljajo skoraj 90 % migracijskih tokov v Afriki, v tesnem sodelovanju z Afriško unijo ter v skladu z okvirom migracijske politike za Afriko in akcijskim načrtom za obdobje 2018–2030; kljub temu vztraja, da je dolgoročno potreben pristop, ki ne bo ustvarjal odvisnosti od zunanjega posredovanja; v zvezi s tem vztraja pri opolnomočenju prek izobraževanja in pomenu kakovostnega izobraževanja pri ustvarjanju močnejše podpore za razvojno sodelovanje;
52. je seznanjen, da sta enakost spolov in socialna vključenost med glavnimi cilji porabe načrtovanega instrumenta NDICI – Globalna Evropa; poudarja zavezanost EU h krepitvi vloge žensk in deklet ter poziva Komisijo, naj v načrtovanje in izvajanje skrbniških skladov ter instrumenta za begunce v Turčiji poleg povečevanja odpornosti in prilagajanja podnebnim spremembam vključi tudi enakost spolov; priporoča, naj se pri izvajanju projektov v okviru skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji redno izvaja analiza, pri kateri se upošteva vidik spola, in razmisli o vključevanju žensk v oblikovanje podprtih projektov;
53. poziva Komisijo, naj opusti ali pregleda sodelovanje s tretjimi državami, ki temeljnih pravic ne spoštujejo v celoti, vključno z ukinitvijo posebnega financiranja in projektov, ki ogrožajo ali spodkopavajo človekove pravice;
54. ob upoštevanju dejstva, da finančna uredba omogoča oblikovanje skrbniških skladov za zunanje delovanje, ponovno poudarja tudi dolgoletno vztrajanje Parlamenta, da bi bilo treba zunanjo pomoč v celoti financirati iz proračuna Unije, izvajati pa bi jo bilo treba skladno, na podlagi racionaliziranega sklopa pravil, ki bi temeljil na instrumentih, sprejetih s soodločanjem, in ob polnem spoštovanju zakonodajnih, proračunskih in nadzornih pristojnosti Parlamenta ter načel proračunske enotnosti, odgovornosti, preglednosti, učinkovitosti in dobrega proračunskega upravljanja; poudarja, da se s sprejemom izrednih orodij povečuje zapletenost finančnega upravljanja in ustvarja finančni pritisk na obstoječe instrumente zunanje politike, kar lahko vpliva na njihovo učinkovitost; meni, da bi se morali skrbniški skladi EU uporabljati le za odzivanje na nenadno veliko krizo in na razmere, ko je treba uskladiti več odzivov donatorjev in ko cilja zunanje politike ni mogoče v celoti doseči z obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje ter pod pogojem, da spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja, ter da skrbniški sklad Unije ne podvaja drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi zagotavljal dodatnost, ter da so cilji skrbniškega sklada usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katere se financira; poziva Komisijo, naj zagotavlja učinkovitejše obveščanje na terenu, da bi poudarili vlogo EU kot največje donatorke za financiranje razvoja;
55. poudarja, da se zaradi združevanja sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, proračuna Unije ter drugih donatorskih in skrbniških skladov ne bi smela zmanjšati sposobnost doseganja prvotnih ciljev politik in programov EU, kot sta izkoreninjenje revščine in spodbujanje temeljnih pravic;
56. opozarja, da bi bilo treba skrbniške sklade EU in instrument za begunce v Turčiji obravnavati kot izjemne instrumente oziroma instrumente, ki so resnično usmerjeni v izredne razmere, katerih dodana vrednost in učinki na terenu bi morali biti dobro utemeljeni in spremljani; pričakuje, da bo Komisija v celoti izkoristila možnosti, ki jih ponuja na programu temelječ pristop v okviru geografskega stebra instrumentov NDICI – Evropa v svetu in IPA III, ki se morda ne bo več uporabljal za financiranje predpristopne pomoči Turčiji, razen za podporo turškim organizacijam civilne družbe s finančnim instrumentom za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, in ki ga dopolnjujejo globalno tematsko načrtovanje, financiranje hitrega odzivanja in obsežna nenačrtovana rezerva v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa;
57. opozarja, da naj bi se s sredstvi iz rezerve za nove izzive in prednostne naloge v instrumentu NDICI – Evropa v svetu dopolnila sredstva iz geografskih in tematskih programov ter ukrepov za hitro odzivanje; poudarja, da se je Komisija zavezala, da bo v okviru geopolitičnega dialoga s Parlamentom razpravljala o uporabi teh sredstev in zagotovila podrobne informacije pred njihovo uporabo, pri tem pa v celoti upoštevala pripombe Parlamenta o naravi, ciljih in predvidenih finančnih zneskih;
58. pozdravlja novi instrument EU za zunanje financiranje (NDICI – Globalna Evropa), saj predvideva več možnosti v okviru proračuna EU za odzivanje na nove izredne razmere; je prepričan, da bo instrument NDICI – Globalna Evropa omogočil učinkovitejše dodeljevanje sredstev ter zadostno prožnost in odzivnost, hkrati pa bodo v njem upoštevane pretekle izkušnje in ocene obstoječih skrbniških skladov v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa;
59. poudarja, da bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial instrumenta NDICI – Globalna Evropa in ga po potrebi izboljšati, uporaba izrednih finančnih orodij pa bi morala biti omejena na nepredvidene nujne razmere, s čimer bi ohranili enotnost in demokratično odgovornost proračuna Unije; v zvezi s tem poudarja, da upravljavski okvir rednega postopka odločanja zagotavlja večjo legitimnost zunanjemu delovanju EU v EU in ciljnih državah;
60. zahteva, da se financiranje katerega koli naslednika sedanjega instrumenta za begunce v Turčiji ne izvede na račun novo sprejetih finančnih instrumentov, zlasti instrumenta IPA III in instrumenta NDICI – Globalna Evropa, vključno z njegovo rezervo za nove izzive in prednostne naloge, saj se naslednik instrumenta za begunce v Turčiji ne odziva na resnično nov izziv ali krizo; odločno zagovarja financiranje vseh tovrstnih pobud z novimi sredstvi, po potrebi okrepljenimi s prispevki držav članic; ponovno poudarja, da mora biti Parlament v celoti in od začetka vključen v razprave o nasledniku instrumenta za begunce v Turčiji, vključno z njegovimi strukturami financiranja in upravljanja, ki morajo odražati izvor financiranja in vlogo proračunskega organa;
61. v primeru večjih potreb v večletnem finančnem okviru 2021–2027 se zavzema, da bi bilo treba rešitev najprej in predvsem poiskati s sozakonodajnimi instrumenti, in sicer s povečanjem sredstev za instrument NDICI – Globalna Evropa prek revizije uredb o večletnem finančnem okviru in instrumentu NDICI – Globalna Evropa ali, kot druga možnost in pod pogojem, da je Parlament v celoti vključen v postopek odločanja in ima ustrezno nadzorno pristojnost, z okrepitvijo ustreznih proračunskih postavk za instrument NDICI – Globalna Evropa s prispevki v obliki zunanjih namenskih prejemkov; v zvezi s tem pričakuje, da se bo s prihodnjo revizijo finančne uredbe zagotovilo ustrezno sodelovanje proračunskega organa pri upravljanju zunanjih namenskih prispevkov; vztraja, da če se kljub vsemu po izbruhu večje krize ali nenadne spremembe v mednarodnih odnosih, ki bi zahtevala večji finančni odziv EU, ali potrebe po združevanju sredstev s tretjimi državami, ki ne bi bilo izvedljivo v skladu z instrumenti, sprejetimi s soodločanjem, pojavi potreba po ustrezno utemeljenem novem skrbniškem skladu, mora biti Parlament v proces v celoti vključen že od vsega začetka; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba finančno uredbo revidirati, da bi zagotovili ustrezno vlogo Parlamenta pri ustanavljanju in nadzoru vseh novih skrbniških skladov, vključno s pripravo ustanovnega sporazuma in uporabo prispevka Unije, izvajanjem, nadaljevanjem in morebitno likvidacijo;
62. poziva Komisijo, da pri izvajanju instrumenta NDICI – Evropa v svetu da prednost pristopu povezanosti, in poziva k okrepitvi sodelovanja med humanitarnimi in razvojnimi akterji EU, zlasti v razmerah po krizi in v dolgotrajnih krizah, da bi se bolje prilagodili lokalnim potrebam in zagotovili učinkovitejše rezultate;
63. ugotavlja, da so se možnosti vključevanja migracijske politike v zunanjo politiko EU znatno povečale s tem, ko so bile migracije vključene v tematski in geografski del ter del, ki je v instrumentu NDICI namenjen hitremu odzivanju; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je z delom „hitro odzivanje“ mogoče financirati sodelovanje s tretjimi državami pri upravljanju migracij, ne da bi morala Komisija objaviti kakršne koli programske dokumente ali se posvetovati z akterji civilne družbe in brez sodelovanja Parlamenta, tudi v okviru načrta za pripravljenost na migracije in migracijske krize, v katerem ni mehanizmov za ocenjevanje morebitnih negativnih učinkov takšnih metod; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti, da bo večletni finančni okvir 2021–2027 spremljal trden okvir za človekove pravice, ki bo omogočil opredelitev, izvajanje in spremljanje prihodnjih programov za sodelovanje na področju migracij;
64. je seznanjen, da instrument NDICI – Globalna Evropa predvideva vmesne in končne ocene ter podrobno letno poročanje Komisije Parlamentu in Svetu o tekočih dejavnostih, doseženih rezultatih, učinkovitosti in napredku pri doseganju tematskih ciljnih vrednosti in ciljev uredbe; poziva Komisijo, naj razvije in izvaja natančno metodologijo za sledenje 10 odstotkom izdatkov, namenjenih za migracije in prisilno razseljevanje, da bi učinkovito zagotovili ustrezno preglednost teh izdatkov in odgovornost zanje, kot določa uredba;
65. pozdravlja postopek odločanja, ki upošteva dejansko stanje na terenu, in prilagajanje lokalnim razmeram ter možnost izvajanja čezmejnih in večletno financiranih projektov v skrbniških skladih EU in instrumentu za begunce v Turčiji, saj imajo ti projekti visoko dodano vrednost; poziva, naj se ti vidiki vključijo v prihodnje načrtovanje, povezano s proračunskimi instrumenti zunanje politike EU;
66. priznava, da je sodelovanje s predstavniki lokalnih skupnosti in deležniki, vključno z lokalnimi upravnimi organi, organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji in verskimi voditelji, v okoljih, ki jih je prizadel konflikt, ključno za spodbujanje sprave, dialoga in miru; poudarja, da imajo lokalne cerkve in verske organizacije aktivno vlogo pri razvojnem sodelovanju in nudenju humanitarne pomoči ljudem, ki jo najbolj potrebujejo, in poziva Komisijo, naj sodeluje z njimi, zlasti pri neposredni podpori težko dostopnim skupnostim v državah v razvoju;
67. poudarja, kako pomembno je dodeliti znaten delež prihodnjega financiranja EU na področju migracij skupinam civilne družbe v tretjih državah za pomoč ter zaščito in spremljanje pravic migrantov ter zagotoviti, da bo znaten del financiranja EU namenjen izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, mednarodne zaščite in prihodnjih obetov za begunce;
68. poziva Komisijo, naj prilagodi metode načrtovanja lokalnim razmeram in novim lokalnim izzivom ter pri izvajanju novih razvojnih instrumentov EU podpre lokalno prevzemanje odgovornosti; nadalje jo poziva, naj izvede oceno potreb in prilagodi odziv EU lokalnim potrebam;
69. poziva Komisijo, naj preuči možnosti vključitve partnerjev iz tretjih držav v skupne pobude in financiranje za obravnavo skupnih izzivov, kot so migracije, prisilna razselitev, podnebne spremembe, krepitev vloge žensk in zaščita ranljivih skupin;
70. poziva Komisijo, naj prednostno vlaga v izobraževanje in ustvarjanje delovnih mest, da bi ljudem v partnerskih državah omogočili, da se ukvarjajo z lokalnimi dejavnostmi, ki ustvarjajo dohodek;
71. pričakuje, da bo Komisija sedanje ali prihodnje krize in morebitne potrebe po obnovi obravnavala učinkoviteje in bolj usmerjeno z uporabo obstoječih načinov in drugih možnih sredstev v okviru sedanje finančne uredbe v tesnem in usklajenem sodelovanju z državami članicami in drugimi institucijami EU, kot del pristopa „Ekipa Evropa“, ter s podobno mislečimi mednarodnimi partnerji in donatorji;
°
° °
72. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svetu.
MANJŠINSKO STALIŠČE
Bernhard Zimniok
Strinjam se s tem, da mora imeti Evropski parlament možnost, da izvaja popoln nadzor nad sredstvi, ki jih pobirajo davkoplačevalci v državah članicah in jih upravljajo upravni uslužbenci Komisije; ni sprejemljivo, da Komisija tega ni omogočila.
Vendar besedilo jasno potrjuje nefunkcionalni kompleks razvojne industrije in zavezanost k nadaljnji podpori, neučinkovitosti navkljub. Večina teh sredstev se porablja za operacije političnega vpliva, s katerimi se večina državljanov v državah članicah ne strinja: gre za resen izraz neokolonializma, ki ne spoštuje suverenih pravic in kultur prizadetih narodov. Poleg tega poziva k dodatnemu financiranju razvojne pomoči, ko morajo države članice zmanjšati porabo, da bi zagotovile okrevanje po covidu-19, in ne spoštuje poziva k moratoriju za vso razvojno pomoč, s katero upravlja Komisija. Z netočnostmi se ustvarja iluzija, da Komisija financira razvojne intervencije, čeprav vsa sredstva dejansko izvirajo od davkoplačevalcev v državah članicah. Zoper Turčijo in njeno hibridno vojno proti državam članicam z orožjem za množično migracijo ni ustreznega odziva in takoj je treba odpraviti vso pomoč za Turčijo, ki jo upravlja Komisija.
MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR (15.4.2021)
za Odbor za zunanje zadeve, Odbor za razvoj in Odbor za proračun
o poročilu o izvajanju skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji
Pripravljavec mnenja: Tomáš Zdechovský
POBUDE
Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zunanje zadeve, Odbor za razvoj in Odbor za proračun kot pristojne odbore, da v svoj predlog resolucije vključijo naslednje pobude:
A. ker je Lizbonska pogodba okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri zagotavljanju skladnosti in demokratične odgovornosti;
B. ker ustanavljanje skrbniških skladov in preseganje proračunskih pravil EU spodkopavata načelo enotnega proračuna ter ustvarjata številna vprašanja glede dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in odgovornosti; ker se sedanji štirje skrbniški skladi EU[26] uporabljajo kot mehanizem financiranja za izvajanje ukrepov mednarodnega sodelovanja in razvoja; ker se s tem povečuje zapletenost obstoječih finančnih struktur, kar lahko privede do operativne neučinkovitosti;
C. ker se instrument za begunce v Turčiji razlikuje od drugih skrbniških skladov EU, predvsem ker ostaja vključen v proračun EU;
D. ker je instrument za begunce v Turčiji po mnenju Komisije zasnovan za usklajevanje obstoječih finančnih instrumentov EU, da se bodo z njimi dosledno in usklajeno obravnavale potrebe beguncev;
E. ker se je Evropski parlament strinjal, da bi bilo treba polovico odhodkov instrumenta za begunce v Turčiji kriti iz proračuna EU, ta znesek pa naj bi za obdobje 2016–2019 znašal 3 milijarde EUR;
1. ugotavlja, da so skrbniški skladi EU zasnovani tako, da se je mogoče z njimi hitro odzvati na težavne okoliščine in povečati prožnost financiranja, zaradi česar je težko opredeliti[27], kaj so konkretne izredne razmere, kako jih z dodatnim financiranjem obravnavati ter kako zagotoviti kvalitativni pregled nad njihovimi rezultati na terenu; zato znova poudarja, da bi bilo treba te instrumente razvrstiti med izredne instrumente oziroma instrumente, usmerjene v izredne razmere, katerih dodana vrednost in učinki na terenu bi morali biti dobro utemeljeni in spremljani;
2. poudarja, da mora EU vedno poskrbeti za to, da bodo projekti in programi skrbniškega sklada EU spodbujali in varovali človekove pravice; meni, da bi bilo treba vzpostaviti zanesljive sisteme za spremljanje učinka na človekove pravice, skupaj s sistemom odgovornosti s posebnimi kazalniki za preprečevanje in obravnavanje kršitev mednarodnega prava;
3. poudarja, da je potreba po ustanovitvi takšnih skrbniških skladov deloma posledica tega, da proračun EU ni dovolj prožen in ne omogoča financiranja nepričakovanih potreb;
4. opozarja na posebno poročilo Računskega sodišča št. 27/2018 z naslovom „Instrument za begunce v Turčiji: koristna podpora“, vendar so potrebne izboljšave, da bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost; ugotavlja, da so po podatkih iz poročila revidirani projekti zagotovili koristno podporo beguncem in da je večina od njih dosegla svoje rezultate, vseeno pa polovica svojih pričakovanih rezultatov še ni dosegla; ugotavlja tudi, da je bilo spremljanje projektov denarne pomoči v okviru instrumenta za begunce v Turčiji omejeno, saj Komisija in izvajalski partnerji OZN niso imeli dostopa do podatkov o glavnih upravičencih; pozdravlja dejstvo, da so se nekatera priporočila iz poročila Računskega sodišča upoštevala pri načrtovanju druge tranše v okviru instrumenta za begunce v Turčiji; poziva Komisijo, naj prav tako poroča o izvajanju priporočil Računskega sodišča v okviru postopka razrešnice;
5. vztraja, da bi moralo biti izvajanje instrumenta za begunce v Turčiji in skrbniških skladov EU obvezno skladno s splošnimi načeli in pravnimi zavezami EU, opredeljenimi v Pogodbah, pa tudi z njenimi politikami in cilji, med drugim na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic; poudarja, da je treba zagotoviti uresničitev teh ciljev;
6. je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 27/2018 o instrumentu za begunce v Turčiji, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi lahko bil instrument učinkovitejši in dosegel večjo stroškovno učinkovitost; meni, da je še vedno mogoče izboljšati učinkovitost humanitarnih projektov;
7. poziva Komisijo, naj stalno spremlja, ali se instrument za begunce v Turčiji izvaja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti, sorazmernosti ter nediskriminatorne in enake obravnave, pri tem se v celoti spoštuje pravica Parlamenta do spremljanja in nadzora nad financiranjem EU;
8. je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da Komisija ni mogla spremljati humanitarnih projektov, saj turški organi pri obeh projektih denarne pomoči niso dovolili dostopa do podatkov o upravičencih; obžaluje, da zaradi tega ni bilo mogoče spremljati upravičencev;
9. obžaluje, da se instrument za begunce v Turčiji ne posveča v zadostni meri potrebam beguncev, povezanim z lokalno infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo[28]; zato poziva Komisijo, naj bolje obravnava te potrebe, da bi izboljšala racionalizacijo in dopolnilno vlogo zagotovljene pomoči; opozarja tudi, da je treba omogočiti enakopraven dostop do izobraževanja in usposabljanja, zdravstva, zaščite in drugih osnovnih potreb, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti dekletom in mladim ženskam;
10. je zadovoljen z uspehom prve tranše instrumenta za begunce v Turčiji, zlasti mreže socialne varnosti v sili (ESSN), največjega humanitarnega projekta, ki ga upravlja Komisija; pozdravlja napredek pri drugi tranši, ki omogoča postopen prehod s humanitarne na razvojno pomoč;
11. poudarja, da ima instrument za begunce v Turčiji pozitiven učinek za ranljive ciljne skupine, saj 1,8 milijona ljudem omogoča dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, programa vključevanja in humanitarne pomoči;
12. poudarja, da nevladne organizacije pri izvajanju instrumenta za begunce v Turčiji delujejo v zahtevnem delovnem okolju; poziva Komisijo, naj obravnava potrebo po izboljšanju okolja za delovanje organizacij civilne družbe, tudi z nadaljevanjem dialoga s turškimi oblastmi o vprašanjih v zvezi z registracijo in dovoljenji;
13. pozdravlja poročila o spremljanju, ki se posredujejo prek okvira z rezultati instrumenta za begunce v Turčiji; poudarja, da je treba izvajati dosleden nadzor ter predhodne in naknadne revizije, tudi v Turčiji, da bi zagotovili skladnost s finančno uredbo ter Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu javnemu tožilstvu omogočili nadzor in dostop; poziva Komisijo, naj izboljša poročanje o instrumentu za begunce v Turčiji in priskrbi vse informacije, ki jih Evropski parlament potrebuje za uveljavljanje pravice do nadzora in kontrole; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo sredstva za begunce v Turčiji prišla do pravih upravičencev, da bodo namenjena posebej projektom za begunce in da se ne bodo uporabljala za druge namene; v zvezi s tem opozarja, kako pomembni sta dostopnost podatkov o glavnih upravičencih in sledljivost sredstev EU, Komisijo pa poziva, naj predstavi načrtovano strateško vmesno oceno instrumenta za begunce v Turčiji; prav tako vztraja, da morajo turške oblasti izvajalskim partnerjem omogočiti popoln dostop do podatkov o ustreznih upravičencih, da bi izboljšali odgovornost in učinkovitost okvira za spremljanje teh vodilnih projektov[29];
14. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kriza zaradi covida-19 občutno upočasnila napredek posameznih ukrepov in instrumenta za begunce v Turčiji kot celote, zaradi česar je ocenjena zamuda pri izvajanju junija 2020 znašala tri do 12 mesecev; poudarja, da so bili glede na poročilo o spremljanju iz novembra 2020 najbolj prizadeti najranljivejši begunci, zaposleni v neformalnem sektorju; obžaluje, da je prekinitev izvajanja dejavnosti s prisotnostjo v živo, na primer na področjih socialne kohezije, poučevanja jezikov in psihosocialne podpore, nesorazmerno prizadela begunke;
15. opozarja, da so skrbniški skladi EU prožni instrumenti, ki omogočajo hitro, učinkovito in uspešno izvajanje projektov v okviru humanitarne pomoči in izrednih razmer, hkrati pa zagotavljajo dobro finančno poslovodenje;
16. se zaveda težav, ki se pojavljajo pri tovrstnih projektih zaradi različnih dejavnikov, kot so raznolikost ciljnih skupin in lokacije;
17. poudarja, da bodo ukrepi v posameznih sklopih instrumenta za begunce v Turčiji bolj trajnostni in stroškovno učinkovitejši, če bodo del celostnega pristopa;
18. poziva Komisijo, naj oceni trenutno usmerjenost humanitarne pomoči, katere cilj je zmanjšati in v končni fazi odpraviti revščino, prav tako pa naj izboljša učinkovitost in spremljanje projektov denarnih pomoči;
19. poudarja, da je potrebno kakovostno spremljanje, in se zaveda težav pri nadzoru nad projektoma denarne pomoči, saj Komisija in njeni izvajalski partnerji OZN niso imeli dostopa do podatkov o glavnih upravičencih;
20. pozdravlja prizadevanja in ukrepe EU in držav članic, sprejetih v podporo beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji; poziva Komisijo, naj izboljša komunikacijsko strategijo in okrepi stike s splošno javnostjo, da bi povečala ozaveščenost o prizadevanjih EU za izboljšanje poznavanja teh ukrepov in njihovih ciljev;
21. poudarja, da si je treba prizadevati za spremljanje in uveljavljanje vrednot in standardov EU na področju podpore beguncem, s čimer bi povečali zaupanje v EU ter dokazali, da je sposobna uresničiti zadane cilje;
22. poziva Komisijo, naj turške oblasti opozori, da je treba izboljšati delovno okolje za mednarodne nevladne organizacije;
23. poziva Komisijo, naj ukrepa proti vsem poskusom Turčije, da bi instrument za begunce v Turčiji uporabila kot vzvod proti EU.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
14. 4. 2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 2 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Matteo Adolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Corina Crețu, Martina Dlabajová, José Manuel Fernandes, Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Monika Hohlmeier, Jean-François Jalkh, Pierre Karleskind, Alin Mituța, Younous Omarjee, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Michèle Rivasi, Petri Sarvamaa, Vincenzo Sofo, Michal Wiezik, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Joachim Stanisław Brudziński, Maria Grapini, Hannes Heide, Mikuláš Peksa, Viola Von Cramon-Taubadel |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
24 |
+ |
ECR |
Joachim Stanisław Brudziński, Vincenzo Sofo |
NI |
Sabrina Pignedoli |
PPE |
Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Markus Pieper, Petri Sarvamaa, Michal Wiezik, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský |
Renew |
Olivier Chastel, Martina Dlabajová, Pierre Karleskind, Alin Mituța |
S&D |
Caterina Chinnici, Corina Crețu, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Hannes Heide, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova) |
Verts |
Mikuláš Peksa, Michèle Rivasi, Viola Von Cramon‑Taubadel |
2 |
- |
ID |
Matteo Adinolfi, Jean‑François Jalkh |
2 |
0 |
Levica |
Luke Ming Flanagan, Younous Omarjee |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (11.5.2021)
za Odbor za zunanje zadeve, Odbor za razvoj in Odbor za proračun
o poročilu o izvajanju skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji
Pripravljavka mnenja: Sira Rego
(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika
POBUDE
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje, Odbor za razvoj in Odbor za proračun kot pristojne odbore, da v svoj predlog resolucije vključijo naslednje pobude:
A. ker je bil instrument EU za begunce v Turčiji ustanovljen leta 2016 z izjavo EU in Turčije, zanj pa je na voljo 6 milijard EUR, ki se sprostijo v dveh tranšah: ena financira projekte, ki se izvajajo najpozneje do sredine leta 2021, druga pa projekte financiranja, ki se izvajajo najpozneje do sredine leta 2025; ker je ta instrument skupni mehanizem za usklajevanje in ni sam po sebi instrument financiranja;
B. ker ta instrument zagotavlja podporo za preživetje več kot 1,8 milijona beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji in je zato glavni steber humanitarne pomoči in podpore; ker ta instrument ogrožajo politični pritiski turške vlade na Evropsko unijo v sporih zaradi izjave EU in Turčije, kar navsezadnje škoduje beguncem in gostiteljskim skupnostim, odvisnim od podpore; ker je pri izvajanju te izjave prišlo do primerov kršitev človekovih pravic, ki niso v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah;
C. ker se je za regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, skrbniški sklad Madad, zbralo 2,3 milijarde EUR, kamor so všteti tudi prostovoljni prispevki 21 držav članic EU, Turčije in Združenega kraljestva; ker se ti programi osredotočajo na izobraževanje, preživetje, zdravje, zaščito in oskrbo z vodo, kar prinaša koristi beguncem, notranje razseljenim osebam in lokalnim skupnostim, skupno pa podpirajo več kot sedem milijonov upravičencev; ker se je s podaljševanjem sirske državljanske vojne delovanje skrbniškega sklada Madad še naprej razvijalo v povezavi s humanitarnim razvojem, in sicer se več pozornosti namenja sistemom za večjo podporo državam gostiteljicam pri njihovem delu in zmogljivostih za odzivanje na dolgotrajno krizo, zlasti glede opravljanja javnih storitev v Iraku, Jordaniji in Libanonu;
D. ker v skladu s to oceno skrbniški sklad Madad omogoča razmeroma hitrejši začetek projektov kot standardni postopki v okviru evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za predpristopno pomoč; ker skrbniški sklad tudi uspešno ustvarja ekonomijo obsega, saj imajo veliki projekti povprečen obseg 20 milijonov EUR, povprečno obdobje izvedbe pa je približno 30 mesecev;
E. ker je bil leta 2015 ustanovljen nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko), ki je bil predstavljen kot poglavitni instrument za izvajanje akcijskega načrta iz Valette; ker je postal glavni finančni instrument za politično udejstvovanje EU z afriškimi partnerji na področju migracij; ker skrbniški sklad EU za Afriko od leta 2016 financira več kot 500 projektov v 26 afriških državah na treh geografskih območjih – v Sahelu, regiji Čadskega jezera, na Afriškem rogu in v severni Afriki – v skupnih obveznostih za več kot 5 milijard EUR, od katerih je 4,4 milijarde iz proračuna EU; ker se te države soočajo z vse večjimi izzivi, ki segajo od demografskih pritiskov, skrajne revščine in slabe socialne ter ekonomske infrastrukture, notranjih pritiskov in institucionalnih pomanjkljivosti do nezadostne odpornosti na prehranske krize in okoljski stres;
F. ker se je pri vmesnem pregledu tega sklada izkazala dodana vrednost sklada kot prožnega instrumenta, s katerim se obravnavajo hitro spreminjajoče se razmere in ki je usmerjen v specifična lokalna vprašanja; ker pa je Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu[30] iz leta 2018 opozorilo na različne pomanjkljivosti, vključno s pravnimi izzivi, kot sta neizvajanje zakonodaje EU o javnih naročilih in nepregledno upravljanje; ker je Komisija izjavila, da je upoštevala te pomisleke in zagotovila izboljšave; ker je civilna družba opozorila na pomisleke[31] o kakovosti odobrenih projektov in, kar je še bolj zaskrbljujoče, o domnevnem prispevanju k nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju in/ali financiranju akterjev, ki so kršili človekove pravice, na primer v Libiji, Eritreji in Sudanu;
G. ker člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določa, da razvojno sodelovanje poteka v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije in da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje revščine in dolgoročno njeno izkoreninjenje; ker skrbniški sklad EU za Afriko v glavnem črpa uradno razvojno pomoč in sicer večinoma iz Evropskega razvojnega sklada, zato mora njegovo izvajanje potekati v skladu z glavnimi načeli razvojne učinkovitosti;
H. ker ima medregionalna mobilnost pomembno vlogo v celotni afriški zgodovini; ker je lahko lokalno prebivalstvo po tradiciji spreminjalo načine preživljanja zaradi suš in je pokazalo sposobnost prilagajanja, pogosto z migracijo kot načinom za spremembo preživljanja; ker je od začetka 21. stoletja, zlasti pa po letu 2016 sistem spremembe preživljanja pod pritiskom, zlasti zaradi omejevanja svobode gibanja, ki je posledica podpore, ki jo nudijo države članice EU nekaterim afriškim državam v boju proti nedovoljenim migracijam v Evropo;
I. ker EU od leta 2017 zagotavlja pomoč za povečanje operativnih zmogljivosti libijske obalne straže in mornarice ter Splošne uprave za obalno varnost za prestrezanje ljudi na morju, in sicer v višini 57,2 milijona EUR iz oddelka za severno Afriko v okviru projekta skrbniškega sklada EU za Afriko kot podporo integriranemu upravljanju meja in migracij, obenem pa zagotavlja podoro Mednarodni organizaciji za migracije, da bi ji omogočila zagotavljanje pomoči najranljivejšim migrantom, ki so obtičali v Libiji in državah gostiteljicah; ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije libijska obalna straža v letih 2019 in 2020 prestregla več kot 20000 ljudi; ker številna poročila potrjujejo, da Libija zaradi hudih kršitev človekovih pravic beguncev in migrantov ter trenutnega konflikta v državi še vedno ne predstavlja varnega kraja za izkrcanje; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice 8. maja 2020 pozvala k moratoriju na prestrezanje in vračanje v Libijo; ker je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope v svojem poročilu, objavljenem marca 2021, tako kot leta 2019 ponovno pozvala k ukinitvi podpore libijski obalni straži s posledicami za prestrezanje in vračanje;
J. ker so organizacije civilne družbe proti EU in njenim državam članicam sprožile več tožb, pravnih postopkov in pritožb zaradi kršitev človekovih pravic, kršitev predpisov EU na področju financiranja in mednarodnih predpisov o človekovih pravicah[32], zavračanja in drugih nečloveških dejanj proti migrantom[33], ki so posredno ali neposredno povezani z nekaterimi projekti skrbniškega sklada EU za Afriko; ker je EU v Sudanu leta 2019 prekinila izvajanje regionalnega operativnega centra skrbniškega sklada EU za Afriko v podporo procesu iz Kartuma, pobude Afriške unije in Afriškega roga (ROCK) ter programa za boljše upravljanje migracij;
K. ker bodo skrbniški sklad EU za Afriko in drugi skrbniški skladi EU ob koncu leta 2021 ukinjeni; ker bo v naslednjem večletnem instrumentu financiranja, imenovanemu instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), 10 % sredstev predvidoma namenjenih dejavnostim v zvezi z migracijami, določene bodo tudi vzajemno dogovorjene nacionalne okvirne prednostne naloge ter prožen spodbujevalni pristop;
L. ker bi bilo koristno za Komisijo in države članice, da za vse finančne instrumente in njihovo izvajanje pripravijo jasen pregled skladov, ki se uporabljajo za financiranje sodelovanja s tretjimi državami na področju upravljanja migracij, vključno z informacijami o zneskih, ciljih, namenu, upravičenih ukrepih in viru financiranja;
1. obžaluje, da so skrbniški skladi EU za Afriko priložnostni mehanizmi, ki odstopajo od običajnega postopka odločanja in niso predmet parlamentarnega in demokratičnega nadzora, zato pri njih ni transparentnosti in demokratične odgovornosti; poudarja, da podrobni podatki o dodelitvi sredstev niso na voljo ali pa so težko dostopni; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in izboljša preglednost ter redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom in zagotovi boljši nadzor in parlamentarni nadzor pri opredelitvi, izvajanju in spremljanju skrbniškega sklada EU za Afriko in instrumenta za begunce v Turčiji, vključno z morebitnim prihodnjimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 8(10) uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; vztraja, da je treba povečati odgovornost organov, ki so neposredno zadolženi za upravljanje skladov; poziva Komisijo, naj nemudoma formalizira status opazovalca Parlamenta na sejah odborov skrbniških skladov EU ter mu predloži letno finančno poročilo in poročilo o človekovih pravicah o izvajanju sedanjih in prihodnjih projektov;
2. ugotavlja, da se sredstva EU uporabljajo kot sredstvo pritiska na partnerske vlade za uresničevanje notranjih ciljev EU glede migracij in poudarja, da se od leta 2016 razvojno sodelovanje vse bolj pogojuje z upravljanjem migracij; obžaluje, da se razvojna pomoč uporablja za izvajanje neformalnih dogovorov, ki niso pod parlamentarnim in demokratičnim nadzorom, tudi za izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016, Memorandum o soglasju med Afriško unijo in EU o miru, varnosti in upravljanju z dne 23. maja 2018 ter Memorandum o soglasju med EU in Nigerijo z dne 29. avgusta 2019;
3. z zaskrbljenostjo ugotavlja pomanjkljivosti pri uporabi zakonodaje EU o javnem naročanju v zvezi z zunanjo migracijsko politiko EU[34]; meni, da določbe člena 3 odločbe Komisije C(2015)7293 iz oktobra 2015 o ustanovitvi skrbniškega sklada EU za Afriko ter projektih humanitarne pomoči, ki se financirajo iz sklada Madad in instrumenta EU za begunce v Turčiji, niso v skladu z zakonodajo EU o javnem naročanju ali so iz nje izvzete; opozarja na pomanjkanje transparentnosti pri uporabi in področju uporabe za postopke javnega naročanja pri izbiri izvajalskih partnerjev[35]; obžaluje, da postopki in merila za izbiranje projektov niso dovolj jasni ali dokumentirani[36];
4. poudarja, da bi projekte, ki jih trenutno krijejo skrbniški skladi EU, lahko financirali v okviru katerega koli instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – geografskega, tematskega sestavnega dela ali dela, ki zadeva ukrepe hitrega odzivanja – v okviru cilja 10 % porabe, ki ga določa uredba; je zaskrbljen zaradi potekajočih razprav v Svetu o oblikovanju pobud Ekipe Evropa za financiranje na področju migracij, da bi predlagali ukrepe v zvezi z upravljanjem migracij v Afriki, kar bi lahko priedlo do tega, da bi se izognili nadzoru Evropskega parlamenta;
5. poudarja, da se instrument za begunce v Turčiji razlikuje od drugih skrbniških skladov EU, predvsem, ker ostaja vključen v proračun EU; je seznanjen s podporo, ki jo instrument EU za begunce v Turčiji nudi beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji na področju zdravja, humanitarne pomoči, izobraževanja in socialno-ekonomske podpore; ugotavlja pa, da to podporo dobijo le registrirani begunci, številni pa ostajajo brez pomoči; v zvezi s tem poudarja, da je po poročanju nevladnih organizacij, kot je Amnesty International, registracija v nekaterih turških provincah in mestih od leta 2016 otežena;
6. obžaluje, da je bila ta ključna podpora dodeljena v okviru izjave EU in Turčije; je zaskrbljen glede dveh projektov za podporo upravljanju migracij, ki znašata 80 milijonov EUR, ker nacionalni in mednarodni opazovalci nimajo dostopa oziroma možnosti za spremljanje, tudi v centrih za pridržanje[37]; poudarja, da je treba zagotoviti strogo spremljanje in revizije, če želimo doseči skladnost s finančno uredbo; poziva Komisijo, naj izboljša poročanje o instrumentu za begunce v Turčiji, sredstva iz njega pa nameni specifičnoj projektom za begunce in poskrbi, da se ne bodo uporabljala za druge namene; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo cilji instrumenta za begunce v Turčiji skladni s splošnimi načeli, politikami in cilji EU, vključno z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami;
7. poudarja nezanemarljiv prispevek skrbniškega sklada Madad k podpiranju dostopa do osnovnih storitev, kot so zdravstvene storitve in izobraževanje, za sirske begunce, notranje razseljene osebe in gostujoče skupnosti v sosednjih državah. glede na to, da humanitarna kriza še kar traja, saj se konflikt v Siriji še ni končal, pozdravlja nedavno sprejetje svežnja pomoči v višini 130 milijonov EUR za pomoč sirskim beguncem in lokalnim skupnostim v Jordaniji in Libanonu; poziva k neoviranemu prenosu skrbniškega sklada Madad v novi večletni finančni okvir, da se bodo lahko sklepale pogodbe in uporabila sredstva, za katere so že bile prevzete obveznosti;
8. priznava, da nekateri projekti skrbniškega sklada EU za Afriko zagotavljajo nujno podporo, zlasti z vlaganjem v zdravstvo in izobraževanje, gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest in vključevanje na trg dela v korist lokalnih skupnosti in beguncev, zlasti ranljivih skupin, kot so ženske in mladi; obžaluje, da skrbniški sklad EU za Afriko le malo vpliva na večje gospodarske priložnosti in zaposlovanje, kar je poudarjeno pri vmesnem pregledu, čeprav je to eden od štirih glavnih ciljev sklada;
9. je seznanjen, da se je pri vmesnem pregledu izkazalo, da je struktura upravljanja in vodenja skrbniškega sklada za Afriko prožna in učinkovita ter da je odločanje hitro in temelji na strateškem pregledu vprašanj ter strokovnem in predanem osebju; je seznanjen s pomanjkanjem odgovornosti in nadzora skrbniškega sklada EU za Afriko in ostaja zaskrbljen glede upravljanja sklada, združevanja sredstev EU z različnimi cilji, sestave njegovega upravnega odbora in regionalnih operativnih odborov, ki je nekaterim državam članicam omogočila neposredno odločanje o porabi denarja EU na podlagi prispevka temu skladu v višini treh milijonov EUR, pa tudi zaradi nepreglednega postopka za določanje in odobritev projektov ter nezadostnega dialoga z lokalnimi organizacijami civilne družbe in organizacijami človekovih pravic; poudarja, da se ne izvaja vnaprejšnja in tekoča ocena učinkov v zvezi s ciljnimi prebivalci in državami, zlasti kar zadeva temeljne pravice, ter da se poraba sredstev ne pogojuje s spoštovanjem temeljnih pravic;
10. poudarja, da se s skrbniškimi skladi EU predvsem podpirajo države pri razvoju nacionalnih in regionalnih strategij za upravljanje migracij, izboljšujejo zmogljivosti za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter omogočata trajno in dostojno vračanje in ponovno vključevanje; poudarja, da velika osredotočenost skrbniškega sklada EU za Afriko na cilja 3 in 4 pomeni odmik od celostnega pristopa k migracijam; obžaluje, da je 37 % sredstev skrbniškega sklada EU za Afriko dodeljenih za ukrepe, ki so namenjeni omejevanju in zmanjšanju migracij, medtem ko jih je manj kot 9 % dodeljenih za obravnavanje vzrokov za migracije in prisilno razselitev; ugotavlja, da se je manj kot 1,5 % sredstev skrbniškega sklada za Afriko dodelilo za zakonite migracijske poti; poudarja, da je zmanjšanje mobilnosti za odvračanje migracij precej v nasprotju z razvojnimi cilji, saj povečuje revščino in ogroža temeljne pravice;
11. ponovno poziva Komisijo in agencije EU, naj prekinejo ali pregledajo svoje sodelovanje s tretjimi državami, vštevši ustavitev posebnega financiranja in projektov, ki ogrožajo človekove pravice prizadetih, če recimo tretje države ne spoštujejo v celoti temeljnih pravic, ponovno poziva Komisijo in države članice, naj glede na hude kršitve človekovih pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov v Libiji, tudi tistih, ki so bili prestreženi na morju, nujno pregledajo vse dejavnosti sodelovanja s pristojnimi libijskimi organi na področju pomorskega nadzora in nadzora meja ter upravljanja, ki se financirajo v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko, in začasno prekinejo drugo fazo projekta skrbniškega sklada EU za podporo integriranemu upravljanju meja in migracij, dokler ne bodo sprejeta jasna jamstva glede spoštovanja človekovih pravic, vključno z odpravo zakona o kriminalizaciji nezakonitih migrantov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo neodvisni organi in strokovnjaki EU pri ocenjevanju učinka projektov, financiranih s sredstvi EU, na človekove pravice migrantov in beguncev ter splošnega prebivalstva v državi, na katere se ti projekti nanašajo, opravili pregledno oceno tveganja; poziva k oblikovanju neodvisnega mehanizma za spremljanje človekovih pravic in jasnih protokolov za ukrepanje v primeru kršitev temeljnih pravic;
12. poudarja, da je treba jasno opredeliti okvir skrbniškega sklada EU za Afriko in instrumenta za begunce v Turčiji, pa tudi morebitnih njunih naslednikov, vključno z opredelitvijo ukrepov, poročanjem, spremljanjem in ocenjevanjem, da bodo ukrepi, ki se financirajo v njunem okviru prispevali k doseganju posebnih ciljev teh skladov, in da se ta sredstva ne bodo porabljala za morebitne druge namene; poziva Komisijo, naj najmanj eno leto, potem ko se zaključijo vse dejavnosti skrbniškega sklada EU za Afriko, opravi naknadno oceno in o njej obvesti Parlament; poleg tega jo poziva, naj v oceno vključi organizacije civilne družbe in naj posebno pozornost nameni učinku sklada na razvoj in temeljne pravice, s posebnim poudarkom na projektih na podlagi ciljev 3 in 4;
13. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se lahko v okviru sestavnega dela instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ki zadeva ukrepe hitrega odzivanja, financira sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij, ne da bi morala pri tem Komisija objaviti programske dokumente ali se posvetovati s civilno družbo, prav tako pri tem ne sodeluje Parlament; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti, da bo večletni finančni okvir 2021–2027 spremljal trden okvir za človekove pravice, ki bo omogočil opredelitev, izvajanje in spremljanje prihodnjih programov za sodelovanje na področju migracij; poziva Komisijo in države članice, naj instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in mednarodna partnerstva izkoristi za spodbujanje zaščite beguncev in migrantov v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom ter naj za zaščito vseh ljudi zagotovi, da se bodo z uradno razvojno pomoč podpirali in vzdrževali trajnostni človekov razvoj, demokracija in človekove pravice;
14. poziva EU, naj pregleda izjavo EU in Turčije, da bi zagotovili izpolnjevanje standardov na področju človekovih pravic, pa tudi, da humanitarna pomoč in podpora, ki se zagotavljata z instrumentom za begunce v Turčiji, ne bosta ogroženi zaradi politične nestabilnosti.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
11. 5. 2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
52 15 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Clare Daly, Marcel de Graaff, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Marina Kaljurand, Assita Kanko, Fabienne Keller, Peter Kofod, Łukasz Kohut, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Diana Riba i Giner, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Sara Skyttedal, Martin Sonneborn, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Abir Al-Sahlani, Damian Boeselager, Sira Rego, Rob Rooken, Domènec Ruiz Devesa, Isabel Santos |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
52 |
+ |
NI |
Laura Ferrara, Martin Sonneborn |
PPE |
Magdalena Adamowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Andrzej Halicki, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Emil Radev, Paulo Rangel, Sara Skyttedal, Tomas Tobé, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Javier Zarzalejos |
Renew Europe |
Abir Al-Sahlani, Anna Júlia Donáth, Sophia in 't Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache |
S&D |
Katarina Barley, Pietro Bartolo, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Marina Kaljurand, Łukasz Kohut, Juan Fernando López Aguilar, Javier Moreno Sánchez, Domènec Ruiz Devesa, Isabel Santos, Birgit Sippel, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva) |
Levica |
Pernando Barrena Arza, Clare Daly, Cornelia Ernst, Sira Rego |
Verts/ALE |
Damian Boeselager, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Damien Carême, Alice Kuhnke, Diana Riba i Giner, Tineke Strik |
15 |
- |
ECR |
Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Assita Kanko, Nicola Procaccini, Rob Rooken |
ID |
Nicolas Bay, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Marcel de Graaff, Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche |
NI |
Milan Uhrík |
PPE |
Nadine Morano |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
13. 7. 2021 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
100 14 16 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Rasmus Andresen, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Hildegard Bentele, Robert Biedroń, Dominique Bilde, Anna Bonfrisco, Udo Bullmann, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Włodzimierz Cimoszewicz, Antoni Comín i Oliveres, David Cormand, Katalin Cseh, Ryszard Czarnecki, Paolo De Castro, Tanja Fajon, José Manuel Fernandes, Anna Fotyga, Michael Gahler, Gianna Gancia, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Vlad Gheorghe, Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Charles Goerens, Mónica Silvana González, Valentino Grant, Klemen Grošelj, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Andrzej Halicki, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Pierrette Herzberger-Fofana, Monika Hohlmeier, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Sandra Kalniete, Beata Kempa, Moritz Körner, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, David Lega, Janusz Lewandowski, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Jaak Madison, Pierfrancesco Majorino, Claudiu Manda, Thierry Mariani, Erik Marquardt, Margarida Marques, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Silvia Modig, Siegfried Mureşan, Javier Nart, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Janina Ochojska, Jan-Christoph Oetjen, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Manu Pineda, Giuliano Pisapia, Karlo Ressler, Thijs Reuten, Michèle Rivasi, Jérôme Rivière, María Soraya Rodríguez Ramos, Bogdan Rzońca, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nicolae Ştefănuță, Tineke Strik, Marc Tarabella, Hermann Tertsch, Nils Torvalds, Miguel Urbán Crespo, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Hilde Vautmans, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Angelika Winzig, Isabel Wiseler-Lima, Chrysoula Zacharopoulou, Bernhard Zimniok, Željana Zovko |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ioan-Rareş Bogdan, Andrea Cozzolino, Özlem Demirel, Herbert Dorfmann, Markéta Gregorová, Ewa Kopacz, Katrin Langensiepen, Gabriel Mato, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Marlene Mortler, Patrizia Toia, Mick Wallace, Milan Zver |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
100 |
+ |
NI |
Fabio Massimo Castaldo in Márton Gyöngyösi |
PPE |
Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Traian Băsescu, Hildegard Bentele, Ioan-Rareş Bogdan, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Herbert Dorfmann, José Manuel Fernandes, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Andrzej Halicki, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Sandra Kalniete, Ewa Kopacz, Andrius Kubilius, David Lega, Janusz Lewandowski, Miriam Lexmann, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Gabriel Mato, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Marlene Mortler, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Janina Ochojska, Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Radosław Sikorski, Angelika Winzig, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko, Milan Zver |
Renew Europe |
Petras Auštrevičius, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Vlad Gheorghe, Charles Goerens, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Valérie Hayer, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Hilde Vautmans, Chrysoula Zacharopoulou |
S&D |
Robert Biedroń, Udo Bullmann, Włodzimierz Cimoszewicz, Andrea Cozzolino, Paolo De Castro, Tanja Fajon, Eider Gardiazabal Rubial, Raphaël Glucksmann, Mónica Silvana González, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Dietmar Köster, Pierre Larrouturou, Pierfrancesco Majorino, Claudiu Manda, Margarida Marques, Sven Mikser, Victor Negrescu, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Marc Tarabella, Patrizia Toia, Nils Ušakovs |
Verts/ALE |
Alviina Alametsä, Rasmus Andresen, David Cormand, Alexandra Geese, Markéta Gregorová, Francisco Guerreiro, Pierrette Herzberger-Fofana, Katrin Langensiepen, Erik Marquardt, Michèle Rivasi, Jordi Solé, Tineke Strik, Viola Von Cramon-Taubadel |
14 |
- |
ECR |
Charlie Weimers |
ID |
Dominique Bilde, Joachim Kuhs, Hélène Laporte, Jaak Madison, Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Bernhard Zimniok |
NI |
Joanis Lagos (Ioannis Lagos) |
Levica |
Özlem Demirel, Manu Pineda, Miguel Urbán Crespo, Idoia Villanueva Ruiz, Mick Wallace |
16 |
0 |
ECR |
Ryszard Czarnecki, Anna Fotyga, Beata Kempa, Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca, Jacek Saryusz-Wolski, Hermann Tertsch, Johan Van Overtveldt, Witold Jan Waszczykowski |
ID |
Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi, Gianna Gancia, Valentino Grant |
NI |
Antoni Comín i Oliveres, Kostas Papadakis |
Levica |
Silvia Modig |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 347, 27.5.2013, str. 884.
- [2] UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
- [3] UL L 163, 2.7.1996, str. 1.
- [4] UL C 407, 8.12.2015, str. 8.
- [5] UL C 60, 16.2.2016, str. 3.
- [6] UL C 122, 19.4.2017, str. 4.
- [7] UL C 106, 21.3.2018, str. 4.
- [8] UL C 278, 8.8.2018, str. 3.
- [9] https://ec.europa.eu/trustfund-syria-region/error/404_sl?destination=/trustfund-syria-region/index_en&_exception_statuscode=404.
- [10] UL C 390, 18.11.2019, str. 76.
- [11] UL C 390, 18.11.2019, str. 33.
- [12] UL C 204, 13.6.2018, str. 68.
- [13] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0012.
- [14] UL C 307, 30.8.2018, str. 117.
- [15] UL C 215, 19.6.2018, str. 44.
- [16] UL C 224, 27.6.2018, str. 88.
- [17] UL C 101, 16.3.2018, str. 179.
- [18] UL C 23, 21.1.2021, str. 58.
- [19] UL C 388, 13.11.2020, str. 326.
- [20] UL C 118, 8.4.2020, str. 264.
- [21] Proračun 2020/1157, UL L 299, 11.9.2020, str. 1.
- [22] Sklep št. 2021/1268, UL L 298, 11.9.2020, str. 21.
- [23] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0243.
- [24] UL L 163, 2.7.1996, str. 1.
- [25] Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 27/2018, Instrument za begunce v Turčiji: koristna podpora, vendar so potrebne izboljšave, da bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost, str. 6 in 40.
- [26] Nujni skrbniški sklad za Afriko, skrbniški sklad Bêkou, skrbniški sklad za Kolumbijo in regionalni skrbniški sklad za odziv na krizo v Siriji.
-
[27] Študija tematskega sektorja za proračunske zadeve iz maja 2018 z naslovom „Oversight and Management of the EU Trust Funds: Democratic Accountability Challenges and Promising Practices“ (Nadzorovanje in upravljanje skrbniških skladov EU: izzivi demokratične odgovornosti in obetavna praksa).
- [28] Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 27/2018.
- [29] Prav tam.
- [30] Posebno poročilo št. 32/2018, Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko – prilagodljiv, vendar premalo osredotočen, str. 17–25.
- [31] Davis L., EU external expenditure on asylum, forced displacement and migration 2014-2019, Evropski svet za begunce in izgnance, 2021 (Zunanji odhodki EU za azil, prisilno razseljevanjev in migracije v obdobju 2014–2019).
- [32] Global Legal Action Network (GLAN), EU financial complicity in Libyan migrant abuses (Finančno sostorilstvo EU pri zlorabah libijskih migrantov).
- [33] Študenti programa Capstone o boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, sporočilo tožilstvu Mednarodnega kazenskega sodišča z naslovom „Migracijske politike EU v osrednjem Sredozemlju in Libiji (2014–2019)“.
- [34] Thomas Spijkerboer in Elies Steyger, European External Migration Funds and Public Procurement Law (Evropski skladi za zunanje migracije ter zakonodaja o javnem naročanju), European Papers, zvezek 4, št. 2, 2019, str. 493–521 in str. 520.
- [35] Prav tam.
- [36] Posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2017 z naslovom „The Bêkou EU trust fund for the Central African Republic: a hopeful beginning despite some shortcomings (Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek), 2017, str. 36–39.
- [37] Poročilo Global Detention Project za posamezno državo z naslovom „Immigration detention in Turkey: a serial human rights abuser and Europe’s refugee gatekeeper“ (Pridržanje v Turčiji v okviru migracij: serijska kršiteljica človekovih pravic in vratarka Evrope za begunce), oktober 2019.