Poročilo - A9-0256/2021Poročilo
A9-0256/2021
Evropski parlament

POROČILO o bančni uniji – letno poročilo za leto 2020

26.7.2021 - (2020/2122(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Danuta Maria Hübner


Postopek : 2020/2122(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0256/2021
Predložena besedila :
A9-0256/2021
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 



 

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o bančni uniji – letno poročilo za leto 2020

(2020/2122(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019[1],

– ob upoštevanju povratnih informacij Komisije in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB) o resoluciji Parlamenta z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019,

– ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2020 z dne 23. marca 2021[2],

– ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2019 z dne19. marca 2020[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o digitalnih finančnih storitvah: nova tveganja pri kriptosredstvih – regulativni in nadzorni izzivi na področju finančnih storitev, institucij in trgov[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o krepitvi mednarodne vloge eura[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2020[8],

– ob upoštevanju poročila delovne skupine Eurosistema na visoki ravni o digitalni valuti centralnih bank iz oktobra 2020 o digitalnem evru[9],

– ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost z dne 9. oktobra 2020 o uporabi nadzorne in regulativne tehnologije v organih in reguliranih institucijah – razvoj trga in posledice za finančno stabilnost[10],

– ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku Euroskupine z dne 22. julija 2020,

– ob upoštevanju odgovora Evropskega sistema centralnih bank(ESCB)/evropskega bančnega nadzora iz avgusta 2020 na javno posvetovanje Evropske komisije o novi strategiji za digitalne finančne storitve za Evropo/akcijskem načrtu za finančno tehnologijo[11],

– ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2015 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (COM(2015)0586),

– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma iz leta 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

– ob upoštevanju priporočila ECB z dne 15. decembra 2020 o razdelitvi dividend med pandemijo covida-19[12],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2020 o reševanju vprašanja nedonosnih posojil po pandemiji COVID-19 (COM(2020)0822),

– ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja iz oktobra 2020 o spremljanju tveganj nebančnega finančnega posredništva v EU za leto 2020[13],

– ob upoštevanju poročila Evropskega bančnega organa (EBA) iz decembra 2020 o ocenjevanju tveganja evropskega bančnega sistema[14],

– ob upoštevanju študije o regulativnih peskovnikih in inovacijskih središčih za finančno tehnologijo, ki jo je septembra 2020 objavil Generalni direktorat za notranjo politiko[15],

– ob upoštevanju izjave, o kateri se je Euroskupina dogovorila na sestanku 30. novembra 2020,

– ob upoštevanju izjave, o kateri se je vrh držav euroobmočja dogovoril na zasedanjih 30. novembra in 11. decembra 2020,

– ob upoštevanju izjave z vrha držav euroobmočja v vključujoči sestavi z dne 11. decembra 2020 o reformi evropskega mehanizma za stabilnost in zgodnji uvedbi varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje bank,

– ob upoštevanju četrtletnega pregleda tveganj za četrto četrtletje leta 2020, ki jo je objavil organ EBA[16],

– ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz novembra 2020,

– ob upoštevanju poročila o spremljanju kazalnikov za zmanjšanje tveganja iz novembra 2020, ki so ga skupaj pripravile službe Evropske komisije, ECB in Enotnega odbora za reševanje (SRB)[17],

– ob upoštevanju poročila skupnega odbora evropskih nadzornih organov iz marca 2021 o tveganjih in ranljivosti finančnega sistema EU[18],

– ob upoštevanju letnega gospodarskega poročila za leto 2020 Banke za mednarodne poravnave,

– ob upoštevanju osnutka memoranduma o soglasju med EU in Združenim kraljestvom o vzpostavitvi okvira za regulativno sodelovanje na področju finančnih storitev,

– ob upoštevanju briefingov iz januarja 2021 o reviziji okvira za upravljanje bančnih kriz in okvira jamstva za vloge ter bančni uniji: preložene reforme Basel III in iz oktobra 2020 o poročilih Evropskega parlamenta o bančni uniji v obdobju 2015–2019, ki jih je objavil Oddelek za podporo ekonomskemu upravljanju pri Generalnem direktoratu za notranjo politiko,

– ob upoštevanju posvetovanja Komisije o reviziji okvira za upravljanje kriz in jamstva za vloge[19],

– ob upoštevanju poročila Enotnega odbora za reševanje iz marca 2020 o pričakovanjih za banke[20],

– ob upoštevanju priložnostnega dokumenta ECB št. 251 z naslovom „Liquidity in resolution: comparing frameworks for liquidity provision across jurisdictions“ (Likvidnost v postopku reševanja: primerjava okvirov za zagotavljanje likvidnosti v različnih jurisdikacijah)[21],

– ob upoštevanju poročila nemškega predsedstva z dne 23. novembra 2020 o napredku pri krepitvi bančne unije[22],

– ob upoštevanju poročila hrvaškega predsedstva z dne 29. maja 2020 o napredku pri krepitvi bančne unije[23],

– ob upoštevanju govora predsednice Enotnega odbora za reševanje Elke König iz januarja 2021 o okviru kriznega upravljanja za banke v EU: kaj lahko naredimo z malimi in srednjimi bankami?[24],

– ob upoštevanju končnega poročila Odbora za finančno stabilnost z dne 1. aprila 2021 o oceni učinkov reform bank, ki so prevelike, da bi propadle[25],

– ob upoštevanju objave predsednice Enotnega odbora za reševanje Elke König na blogu o pristopu Enotnega odbora za reševanje k minimalnim zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ob upoštevanju učinka pandemije covida-19[26] ter njenega nastopa pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve 27. oktobra 2020[27],

– ob upoštevanju objave Andree Enrie na blogu o nadzoru z dne 9. oktobra 2020 o spodbujanju čezmejnega vključevanja bančnih skupin v bančno unijo[28],

– ob upoštevanju poročila EBA o pristopih pristojnih organov pri nadzoru bank na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma[29],

– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma z dne 7. maja 2020;

– ob upoštevanju poročila EBA o prihodnjem okviru za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma v EU[30],

– ob upoštevanju objave na blogu možganskega trusta Bruegel z dne 7. decembra 2020 o tem, ali je mogoče premostiti vrzel na evropskem notranjem trgu bančnih storitev[31],

– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: ERS) z naslovom „Načrtovanje reševanja v okviru enotnega mehanizma za reševanje“ z dne 14. januarja 2021,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0256/2021),

A. ker se je bančni sektor na krizo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, na splošno odzval z odpornostjo, ki temelji na regulativnih reformah, sprejetih po svetovni finančni krizi, ob pomoči enotnega evropskega pravilnika in enotnega nadzora v bančni uniji, k njej pa so prispevali tudi izredni ukrepi javne politike za pomoč in prakse ohranjanja kapitala;

B. ker je kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, pokazala, da je močan bančni sektor skupaj s povezanimi kapitalskimi trgi ključnega pomena za okrevanje evropskega gospodarstva;

C. ker bančna unija, vključno z enotnim mehanizmom nadzora (EMN) in enotnim mehanizmom za reševanje (EMR), zagotavlja popolno usklajenost med nadzorom bančnih kriz in njihovim upravljanjem;

D. ker sta za stabilnejšo, konkurenčnejšo in bolj usklajeno ekonomsko in monetarno unijo potrebni trdna bančna unija z evropskim sistemom jamstva za vloge ter bolj razvita in varna unija kapitalskih trgov, kar bi prispevalo tudi k mednarodnemu dojemanju eura in njegovi večji vlogi na svetovnih trgih;

E. ker je bančna unija odprta za vse države članice EU; ker sta se Bolgarija in Hrvaška pridružili evropskemu mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) in bančni uniji;

F. ker dokončanje bančne unije, ki presega obstoječa dva stebra, zlasti vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge, ostaja prednostna naloga; ker bi morale ciljno usmerjene reforme na področju reševanja in jamstva za vloge dodatno okrepiti trdnost bančnega sektorja in zaščititi splošno finančno stabilnost;

G. ker sta tako ECB kot Enotni odbor za reševanje pozvala k hitremu dokončanju bančne unije, in sicer z vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge;

H. ker bo varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje (ESR) uveden do leta 2022, dve leti prej, kot je bilo predvideno, kar bo zagotovilo skupno sistemsko varnostno mrežo za banke v postopku reševanja;

I. ker je bil bančni sektor EU pred krizo, ki jo je povzročil covid-19, zaznamovan s strukturno neučinkovitostjo, kar se je izražalo v nizki dobičkonosnosti, manjši stroškovni učinkovitosti, nizkih obrestnih merah, presežni zmogljivosti in negotovosti glede vzdržnosti poslovnih modelov; ker so nekateri problemi še vedno nezadostno obravnavani;

J. ker so kljub splošnemu zmanjšanju obsega nedonosnih kreditov v zadnjih letih potrebna okrepljena prizadevanja za zmanjšanje vztrajno visokih ravni nedonosnih kreditov v nekaterih finančnih institucijah;

K. ker bi bilo treba pomanjkljivosti, ugotovljene med krizo, ki jo je povzročil covid-19, upoštevati pri reviziji okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge ter pri nadaljnjem povezovanju bančnega sektorja; ker bi upoštevanje izkušenj, pridobljenih med pandemijo, lahko utrlo pot k večji stroškovni učinkovitosti in bolj trajnostnim poslovnim modelom;

L. ker povezava med državami in bankami še vedno obstaja in da bi moral biti regulativni okvir EU za bonitetno obravnavo državnega dolga skladen z mednarodnimi standardi; ker se stopnja izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev v številnih bankah povečuje; ker v bonitetnem zakonodajnem okviru še vedno obstajajo številne nacionalne možnosti in diskrecijske pravice, kar spodkopava evropsko razsežnost bančne unije;

M. ker so podnebne spremembe, degradacija okolja in prehod na nizkoogljično gospodarstvo dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vzdržnosti bančnih bilanc, saj so vir tveganja, ki lahko vpliva na naložbe v več regijah in sektorjih; ker bi morali izpopolnjeni modeli tveganja že zajemati številna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami;

N. ker je ECB v okviru ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (projekt TRIM) ugotovila, da lahko nadzorovane institucije še naprej uporabljajo notranje modele ob upoštevanju nadzornih ukrepov;

O. ker so se prizadevanja za tehnološko preobrazbo pospešila, kar je povečalo učinkovitost bank in njihove ambicije za inovacije, hkrati pa jih izpostavilo novim tveganjem in izzivom v svetu digitalnih finančnih storitev, kibernetske varnosti, tveganja izgube ugleda, zasebnosti podatkov, tveganja pranja denarja in varstva potrošnikov;

P. ker je varstvo potrošnikov in vlagateljev bistvenega pomena za poglobitev unije kapitalskih trgov in ker so potrebna stroga pravila EU o varstvu potrošnikov, ki zagotavljajo trdno minimalno osnovo; ker se nacionalni predpisi za izvajanje evropskih zahtev glede varstva potrošnikov v bančni uniji razlikujejo, kar kaže na potrebo po harmonizaciji; ker bančna unija še vedno nima učinkovitih orodij za reševanje težav, s katerimi se spoprijemajo potrošniki, kot so umetna kompleksnost, nepoštene poslovne prakse, izključitev ranljivih skupin iz uporabe osnovnih storitev in omejeno sodelovanje javnih organov;

Q. ker sta nadaljnja krepitev in harmonizacija bonitetnega nadzora EU ter nadzora in izvrševanja na področju preprečevanja pranja denarja, ki sta nujni za zaščito celovitosti finančnega sistema EU, prednostni nalogi;

R. ker so trdni svetovni standardi in načela pomembni za bonitetno ureditev bank; ker bi bilo treba standarde Baselskega odbora za bančni nadzor pravočasno in ob ustreznem upoštevanju njihovih ciljev prenesti v evropsko zakonodajo, pri tem pa ustrezno upoštevati posebne značilnosti evropskega bančnega sistema in načelo sorazmernosti, kadar je to primerno;

S. ker je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU prišlo do selitve nekaterih bančnih storitev v EU; ker je enotni mehanizem nadzora imel ključno vlogo usmerjanja in spremljanja s sistematičnim usmerjanjem pripravljenosti in usklajevanjem s pomembnimi bankami glede njihovih modelov delovanja; ker bo polna ocena učinkovitosti pripravljenosti bančnega sektorja na novo realnost postala jasna srednje- in dolgoročno;

T. ker sta se EU in Združeno kraljestvo trenutno zavezala ohranjanju regulativnega in nadzornega sodelovanja na področju finančnih storitev; ker bi moral ta pristop sodelovanja podpirati dolgoročne odnose med EU in Združenim kraljestvom;

U. ker sedanji okvir za krizno upravljanje ne zagotavlja doslednega pristopa pri spoprijemanju s težavami bank v težavah v državah članicah, med drugim zaradi različnih razlag presoje javnega interesa, ki jih uporabljajo Enotni odbor za reševanje in nacionalni organi za reševanje, razpoložljivosti instrumentov, podobnih instrumentom za reševanje v okviru direktive o sanaciji in reševanju bank[32] in uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje[33], v nacionalnih postopkih v primeru insolventnosti ter neusklajenosti spodbud pri izbiri rešitve za reševanje propada banke zaradi različnih pogojev za dostop do virov financiranja, ki so na voljo za reševanje in v primeru insolventnosti;

V. ker bi moral okvir za krizno upravljanje in jamstva za vloge zagotoviti dosleden in učinkovit pristop za vse banke, ne glede na velikost ali poslovni model, ter prispevati k ohranjanju finančne stabilnosti, čim bolj zmanjšati uporabo davkoplačevalskega denarja in zagotoviti enake konkurenčne pogoje po vsej EU, pri tem pa ustrezno upoštevati načelo subsidiarnosti;

W. ker so bila pravila o nadzoru in reševanju ter reševalni sklad centralizirana, vendar sistemi jamstva za vloge ostajajo nacionalni in se med državami članicami razlikujejo; ker določbe iz direktive o sistemih jamstva za vloge[34] zagotavljajo minimalno osnovo za zaščito vlagateljev; ker pa bi morali z vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge vsi vlagatelji v bančni uniji uživati enako raven zaščite;

Splošne ugotovitve

1. pozdravlja vstop Bolgarije in Hrvaške v bančno unijo ter vključitev bolgarskega leva in hrvaške kune v mehanizem deviznih tečajev II; je seznanjen z odločitvami ECB o vzpostavitvi tesnega sodelovanja z bolgarsko in hrvaško nacionalno banko; poudarja, da sta nacionalni banki Bolgarije in Hrvaške ustrezno zastopani v nadzornem odboru ECB ter na plenarnih in razširjenih izvršnih sejah Enotnega odbora za reševanje z enakimi pravicami in obveznostmi kot vse druge članice, vključno z glasovalnimi pravicami;

2. poudarja, da je sodelovanje v mehanizmu deviznih tečajev in bančni uniji neločljivo povezano z ustreznimi standardi in zakonodajo EU; spodbuja Bolgarijo in Hrvaško, naj znatno napredujeta tudi v boju proti pranju denarja in finančnemu kriminalu; opozarja, da bi bilo treba pred njunim pristopom k skupni valuti izvesti celovito oceno bančnega sektorja, vključno z manj pomembnimi institucijami;

3. pozdravlja razprave na Danskem in Švedskem o možnosti vstopa v bančno unijo ter poudarja, da je sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi izjemno pomembno, še zlasti kar zadeva čezmejne dejavnosti; poudarja pomen ohranjanja obstoječih in dobro delujočih poslovnih modelov v zvezi s finančno stabilnostjo;

4. opozarja, da je bančna unija prek enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma za reševanje vzpostavila institucionalno ureditev za večje povezovanje trgov, vendar evropski sistem jamstva za vloge, tretji steber bančne unije, še vedno ni vzpostavljen; pozdravlja morebitno revizijo okvira za reševanje in podpira sedanji razmislek o nadaljnjem ciljno usmerjenem usklajevanju zakonov o insolventnosti, da bi povečali učinkovitost in skladnost kriznega upravljanja bank v EU, ter dokončanju tretjega stebra bančne unije s sistemom jamstva za vloge, katerega cilj je povečati raven jamstva za vloge, hkrati pa v čim večji meri zmanjšati moralno tveganje, zmanjšati povezavo med bankami in državami ter zagotoviti enako zaščito vsem vlagateljem v bančni uniji;

5. je seznanjen z izjavo vrha držav euroobmočja z dne 11. decembra 2020, v kateri je Euroskupina pozvana, „naj na podlagi soglasja pripravi postopen in s časovnimi roki določen delovni načrt v zvezi z vsemi nerešenimi elementi, potrebnimi za dokončanje bančne unije“; obžaluje, da države članice še naprej delujejo zunaj okvira Unije, kar spodkopava vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca; poziva, naj se ga obvešča o tekočih razpravah na ravni Euroskupine in delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge; ponovno poziva k okrepljenemu sodelovanju s predsednikom Euroskupine, zlasti s pogostejšimi ekonomskimi dialogi s predsednikom Euroskupine po zgledu modela in rednosti monetarnih dialogov;

6. meni, da so se bile banke zmožne odzvati na sedanjo krizo z večjo odpornostjo, saj so bile bolje kapitalizirane in manj zadolžene kot pred desetletjem, kar kaže na pozitivne učinke vzpostavljene institucionalne ureditve in regulativnih reform po finančni krizi leta 2008; kljub temu meni, da je za bančni sektor značilna določena strukturna neučinkovitost, ki jo lahko sedanja kriza še poslabša; je zlasti zaskrbljen zaradi visokih stopenj nedonosnih izpostavljenosti iz preteklosti, ki so bile pred pandemijo prisotne pri številnih institucijah; poudarja, da se je obseg nedonosnih kreditov od vzpostavitve bančne unije znatno zmanjšal in da se je trend upadanja nedonosnih kreditov nadaljeval tudi v letu 2020 kljub krizi zaradi covida-19; meni, da lahko poslabšanje kakovosti sredstev bank vpliva na že tako šibko dobičkonosnost, kar lahko privede do primerov plačilne nesposobnosti bank, ki so zelo izpostavljene najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem;

7. ugotavlja, da bosta dokončanje bančne unije in poglobitev unije kapitalskih trgov zagotovila boljše pogoje za financiranje evropskega gospodarstva tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja, ki so še vedno v veliki meri odvisna od bančnih posojil za spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest, ter dodatno okrepila konkurenčnost evropskih trgov in spodbujala trajnostne zasebne naložbe; poudarja stabilizacijski učinek malih in srednjih bank na gospodarstvo EU v času krize; meni, da je treba za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov pri regulativnem razvoju uporabiti sorazmeren pristop;

8. ugotavlja, da bi popolnoma razvita bančna unija skupaj s popolnoma povezano in močno unijo kapitalskih trgov prispevala k odpornosti evropskega gospodarstva, podprla delovanje ekonomske in monetarne unije ter okrepila mednarodno vlogo eura; poudarja pomen enakih konkurenčnih pogojev, ki preprečujejo, da bi bila mala in srednja podjetja (MSP) pri dostopu do financiranja prikrajšana, ter potrebo po skrbnem spremljanju izdajanja listinjenih produktov; meni, da celotnega bremena okrevanja po krizi ne bi smele nositi banke, temveč bi bilo treba spodbujati močno unijo kapitalskih trgov, ki bi prispevala k ponovni aktivaciji in odpornemu okrevanju evropskega gospodarstva; meni, da bi lahko mehanizem za okrevanje in odpornost spodbudil dokončanje bančne unije, saj ima bančni sektor ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do posojil in usmerjanju razpoložljivih sredstev v realno gospodarstvo, zlasti v trajnostne in družbeno odgovorne naložbe; poudarja vlogo zasebnega financiranja in naložb, skupaj z javnimi naložbami, pri podpiranju podnebnega prehoda, kot je določeno v naložbenem načrtu za trajnostno Evropo; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boljšo uskladitev dejavnosti finančnih trgov s trajnostnimi cilji ter okoljskimi in socialnimi merili ter merili v zvezi z upravljanjem, vključno z zakonodajnim predlogom o razvoju ocen trajnostnosti na podlagi teh meril; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva na področju trajnostnega financiranja s sprejetjem preostalih delegiranih aktov na podlagi uredbe EU o taksonomiji[35] in uredbe o razkritju[36] ter naj med drugim uporabi zanesljivo metodologijo po načelu, da se ne škoduje bistveno;

9. meni, da je bil dober odnos med enotnim mehanizmom nadzora in Enotnim odborom za reševanje bistven že od vzpostavitve sistema, da pa je v sedanjih razmerah še posebej pomemben intenzivnejši pristop k sodelovanju med obema stebroma, da se zagotovi ustrezno in pravočasno ukrepanje;

10. poudarja bistveni prispevek začasnih ukrepov, kot so javne jamstvene sheme, moratoriji za odplačevanje posojil posojilojemalcev v finančnih težavah, likvidnostni programi centralnih bank ter ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, program nakupa sredstev in izredni programi nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, ki jih izvaja ECB, k reševanju krize; poudarja, da bi te izredne začasne ukrepe morali spremljati ukrepi za blaženje izkrivljanja trgov in gospodarstva; poleg tega poudarja pomen prožnosti, ki jo regulatorji razširjajo na banke, da bi jim omogočili poslovanje v skladu s smernicami iz stebra 2 in z zmanjšanimi kapitalskimi zahtevami;

11. poudarja izjemno naravo pandemije in začasno naravo ukrepov pomoči, ki so bili uvedeni kot začetni zajezitveni ukrep za omejitev gospodarske škode; ugotavlja, da morajo ukrepi gospodarske podpore ostati prilagojeni sedanjim in pričakovanim gospodarskim razmeram; poziva k dobro pripravljenemu, postopnemu in ciljno usmerjenemu prehodu z instrumentov za pomoč ob pandemiji na instrumente za podporo okrevanju, vključno z reformami v državah članicah prek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, saj bi se lahko zaradi zgodnjega ali neusklajenega umika začasnih ukrepov ponovno pojavile predkrizne pomanjkljivosti in ranljivosti bančnega sektorja, vključno s povečanjem izpostavljenosti bank kreditnemu tveganju, kar bi lahko vplivalo na njihov kapitalski položaj ter potencialno ogrozilo rast in rezultate okrevanja;

12. pozdravlja ciljno usmerjene spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah, ki so bile uvedene s „hitrim popravkom uredbe o kapitalskih zahtevah“, da bi podprli zmožnost bank za kreditiranje gospodinjstev in podjetij[37] ter tako ublažili gospodarske posledice pandemije covida-19 in zagotovili nemoteno vzajemno delovanje regulativnega okvira z drugimi ukrepi za reševanje krize;

13. ugotavlja, da je enotni mehanizem nadzora v decembru 2020 izdal izjavo, s katero je spremenil svoje prejšnje priporočilo o izplačilu dividend in ponovnem odkupu delnic ter priporočil, da morajo biti banke, ki nameravajo izplačati dividende ali odkupiti delnice, donosne in imeti stabilno gibanje kapitala; poziva enotni mehanizem nadzora, naj zagotovi oceno razdelitev (dividend in ponovnih odkupov delnic) in variabilnih prejemkov, ki so jih bančne institucije v njegovi pristojnosti izplačale v prvem in drugem trimesečju leta 2021, ter naj na podlagi te ocene ovrednoti njihov učinek na kapitalski položaj bank; poziva enotni mehanizem nadzora, naj oceni, ali so omejitve razdelitev po septembru 2021 lahko koristno orodje, dokler ne bodo odpravljene temeljne negotovosti glede gospodarskega okrevanja in kakovosti bančnih sredstev; poziva Komisijo, naj preuči pravno zavezujoče orodje za dividende in ponovni odkup delnic kot nadzorno orodje v času krize;

14. poziva Komisijo ter nacionalne in evropske nadzorne organe, naj se pripravijo na pričakovano poslabšanje kakovosti sredstev bank; pozdravlja prvo skupno poročilo evropskih nadzornih organov o oceni tveganja iz marca 2021, v katerem se bankam svetuje, naj se pripravijo s prilagoditvijo modelov oblikovanja rezervacij, da se zagotovi pravočasno pripoznanje ustreznih ravni rezervacij, in sicer z izvajanjem dobrih praks posojanja in ustreznega ocenjevanja tveganj, pri tem pa upoštevajo, da se bodo ukrepi javne podpore, kot so moratoriji za posojila in javne jamstvene sheme, iztekli, ter z upoštevanjem konzervativnih politik glede dividend in ponovnega odkupa delnic; je seznanjen s opozorilom evropskih nadzornih organov finančnim institucijam, naj še naprej razvijajo nadaljnje ukrepe za vzpostavitev okolja dolgotrajno nizkih obrestnih mer;

15. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da institucije različno uporabljajo mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP 9) v zvezi z rezervacijami za izgube, kot se je izkazalo med pandemijo covida-19; poziva enotni mehanizem nadzora, naj sprejme ukrepe za zagotovitev dosledne uporabe standardov poročanja v vseh institucijah v bančni uniji;

16. meni, da mora biti povezana bančna unija vezana na dobro delujoč enotni trga za maloprodajne finančne storitve; poziva Komisijo, naj oceni ovire in prepreke, s katerimi se potrošniki srečujejo pri čezmejni uporabi produktov bančnega poslovanja s prebivalstvom, kot so hipotekarna posojila, ter predlaga rešitve, s katerimi bi potrošnikom zagotovili možnost čezmejne uporabe maloprodajnih finančnih storitev; poleg tega ugotavlja, da se obrestne mere za hipotekarne kredite v Uniji močno razlikujejo;

17. pozdravlja pospešitev digitalizacije v bančnem sektorju, ki bankam omogoča, da bolje zagotavljajo storitve strankam na daljavo in ponujajo nove produkte, ter zagotavlja priložnosti za večjo stroškovno učinkovitost; v zvezi s tem poudarja, da bi si bilo treba prizadevati za digitalizacijo v bančnem sektorju ob polnem spoštovanju pravic potrošnikov in ohraniti finančno vključenost, zlasti za ranljive skupine z nizko ravnjo digitalne ali finančne pismenosti; poudarja, da digitalizacija zahteva znatne naložbe v informacijske sisteme, raziskave in razvoj ter nove operativne modele, kar lahko kratkoročno privede do manjše dobičkonosnosti; odločno podpira novo strategijo Komisije za digitalne finančne storitve in pozdravlja sveženj za digitalne finančne storitve, ki ga je Komisija objavila leta 2020 in ki bo olajšal čezmejno širitev inovativnih tehnologij, hkrati pa zagotovil odpornost finančnega sektorja; z zanimanjem pričakuje nadaljnji razvoj predlogov uredbe in direktive o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA), ki bo zagotovila, da bodo finančni subjekti vzpostavili ustrezne zaščitne ukrepe za ublažitev posledic incidentov, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; meni, da bodo za njeno uspešno izvajanje potrebne znatne javne in zasebne naložbe ter sodelovanje na področju inovacij v smeri večje varnosti in odpornosti sistemov; meni, da digitalizacija evropskega bančnega sektorja Uniji ponuja priložnost za privabljanje tujega kapitala in konkurenčnost na svetovnem trgu; v zvezi s tem opozarja na vse večjo medsebojno povezanost bank, kriptosredstev in digitalnih finančnih storitev;

18. poudarja pomen zagotavljanja tehnološke nevtralnosti pri regulativnih in nadzornih pristopih; poudarja, da je treba obravnavati izzive in priložnosti, ki jih prinaša uporaba novih inovativnih tehnologij v zvezi z bančnim nadzorom in nadzorom nad plačilnimi sistemi;

19. pozdravlja delo ECB v zvezi z digitalnim eurom, vključno z njenim poročilom o tej temi in izidom javnega posvetovanja; poudarja, da bi lahko digitalni euro glede na svoje konkretne značilnosti in zasnovo znatno vplival na bančni sektor, saj bi vplival na področja, kot so plačila, zmožnostn bank, da izvedejo spremembo ročnosti, ter splošna posojilna zmožnost in dobičkonosnost, zato poziva ECB, naj nadalje analizira posledice digitalne valute za bančni sektor in morebitne posledice za finančno stabilnost; pozdravlja cilj, da bi se digitalni euro uporabljal vzporedno z gotovino kot sredstvo varnega in konkurenčnega digitalnega plačevanja, ter priznava možne koristi za državljane; podpira prizadevanja ECB za zagotavljanje visoke ravni zasebnosti, varstva podatkov, zaupnosti podatkov o plačilih, kibernetske odpornosti in varnosti; je seznanjen z razpravo o digitalni valuti in priznava dodano vrednost, ki bi jo digitalna valuta lahko prinesla pri krepitvi mednarodne vloge eura;

20. ugotavlja, da je marca 2020 skupina guvernerjev centralnih bank in glavnih nadzornikov spremenila časovni načrt za izvajanje končnih elementov okvira Basel III, da bi povečala operativno zmogljivost bank in nadzornikov za odzivanje na neposredne posledice pandemije covida-19; poudarja pomen trdnih svetovnih standardov za regulacijo bančništva ter njihovega doslednega in pravočasnega izvajanja; pričakuje prihodnji predlog Komisije o izvajanju dokončanih standardov Basel III; opozarja, da bi bilo treba pri izvajanju upoštevati načelo sorazmernosti ter po potrebi posebnosti in raznolikost bančnega sektorja EU, hkrati pa zagotoviti, da bo uredba EU o kapitalskih zahtevah skladna z baselskimi standardi; poudarja, da bi bilo treba pri sedanji reviziji upoštevati načelo, da se splošne kapitalske zahteve ne smejo bistveno povečati, hkrati pa okrepiti splošni finančni položaj evropskih bank; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III[38] in poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih predlogov upošteva priporočila iz te resolucije; poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za povečanje posojil bank realnemu sektorju, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter za financiranje okrevanja, skupaj z digitalnim in okoljskim prehodom v Evropi; poudarja, da EU za ohranitev svoje ekonomske suverenosti in strateške neodvisnosti potrebuje močne in konkurenčne evropske banke, ki bodo bančne storitve za podjetja ponujale podjetjem vseh velikosti;

21. ugotavlja, da sta nebančno finančno posredništvo in „tradicionalni“ bančni sektor med seboj precej povezana, kar vzbuja pomisleke glede sistemskega tveganja zaradi neustrezne ureditve in nadzora nebančnega finančnega posredništva; poudarja, da je nedavni pandemični šok pokazal, da lahko nebančni sektor poveča nestanovitnost trga in nihanje cen, zlasti kadar je likvidnost trga pod pritiskom; poziva Komisijo, naj preuči, ali so potrebna dodatna makrobonitetna orodja, in sicer razvoj vnaprejšnjih orodij za upravljanje likvidnosti in skrbna analiza obstoječih ukrepov v zvezi s finančnim vzvodom;

22. ugotavlja, da so banke in centralne nasprotne stranke medsebojno odvisne; opozarja na dvome, ki se pojavljajo v zvezi z odgovornostjo bank in centralnih nasprotnih strank za morebitne izgube po izčrpanju kaskadnega pristopa, ter na učinke teh odgovornosti na bonitetne zahteve bank; v zvezi s tem poudarja tveganje prevelikega zanašanja na centralne nasprotne stranke iz Združenega kraljestva in pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v zadnjem letu in določajo merila za razvrščanje centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav;

23. obžaluje, da v finančnih institucijah in organih EU ni bila zagotovljena popolna uravnoteženost spolov, zlasti pa dejstvo, da so ženske še vedno premalo zastopane na izvršnih položajih na področju bančnih in finančnih storitev; poudarja, da uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih in delovni sili prinaša družbene in gospodarske koristi; meni, da bi moral izbor kandidatov za finančne institucije in organe EU temeljiti na merilih uspešnosti in sposobnosti, da bi zadevna institucija ali organ deloval čim bolj učinkovito; poziva vlade ter vse institucije in organe, naj čim prej dajo prednost doseganju popolne uravnoteženosti spolov, tudi z zagotovitvijo po spolu uravnoteženega ožjega seznama kandidatov za vsa prihodnja imenovanja, za katera je potrebna odobritev Parlamenta, tudi v ECB in najpomembnejših finančnih institucijah EU, pri čemer naj si prizadevajo za vključitev vsaj ene ženske in enega moškega; opozarja na svojo resolucijo z dne 14. marca 2019[39], katere namen je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov na prihodnjem seznamu kandidatov za imenovanja na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU, in ponovno poudarja svojo zavezo, da ne bo upošteval seznamov kandidatov, pri katerih načelo uravnotežene zastopanosti spolov ne bo upoštevano;

24. poziva Komisijo, naj pregleda merila za upravičenost, da bi pritegnila večje število žensk, da oddajo prijave;

Nadzor

25. priznava vlogo evropskega bančnega nadzora pri zagotavljanju začasne kapitalske in operativne razbremenitve za banke kot odziva na pandemijo covida-19, da bodo lahko še naprej zagotavljale finančno podporo podjetjem in gospodinjstvom ter absorbirale izgube, hkrati pa ohranjale visoko kakovost nadzora; je seznanjen s pomisleki enotnega mehanizma nadzora glede visokih stroškov, nizke donosnosti, nižjega tržnega vrednotenja in nezadostnih naložb v nove tehnologije v bančnem sektorju; poziva k smernicam glede pričakovanega časovnega okvira in pristopa k obnovitvi blažilnikov;

26. poudarja, da je treba povečati preglednost in predvidljivost bančnega nadzora EU, in v zvezi s tem pozdravlja nedavno prakso objavljanja zahtev iz stebra 2 za posamezne banke; meni, da so zaradi individualnih zahtev pričakovanja enotnega mehanizma nadzora zanesljivejša in omogočajo bolj informirane odločitve vlagateljev;

27. pričakuje, da bodo nedavne spremembe organizacijske strukture enotnega mehanizma nadzora ob poenostavitvi sistema in vključevanju tehnoloških inovacij olajšale nadzor, ki bo bolj temeljil na tveganju, in notranje sodelovanje v institucijah;

28. meni, da je analiza enotnega mehanizma nadzora iz novembra 2020 v zvezi z morebitnimi ranljivostmi bančnega sektorja v različnih scenarijih v zvezi z učinki šoka na kakovost sredstev in kapital koristna;

29. ugotavlja, da bi moralo dobro upravljanje kreditnega tveganja ostati ena od glavnih prednostnih nalog enotnega mehanizma nadzora; se strinja s pomisleki enotnega mehanizma nadzora, da bi banke lahko spremenile svoje modele kreditnega tveganja, in je v zvezi s tem seznanjen z nadzorniškimi pričakovanji enotnega mehanizma nadzora glede ustreznih operativnih priprav v pričakovanju povečanja obsega nedonosnih kreditov in za zanesljivo upravljanje kreditnega tveganja, kot je navedeno v njegovih dopisih izvršnim direktorjem pomembnih institucij in njegovi strategiji za kreditno tveganje zaradi covida-19; podpira okrepljen nadzor enotnega mehanizma nadzora nad trgi z velikim finančnim vzvodom; ugotavlja, da vse banke niso uspele izpolniti pričakovanj enotnega mehanizma nadzora glede upravljanja kreditnega tveganja, kar pomeni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja;

30. priznava, da kriza, ki jo je povzročil covid-19, povečuje tveganje nadaljnjega kopičenja nedonosnih kreditov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ECB napoveduje, da bi lahko nedonosni krediti v resnem, a verjetnem scenariju do konca leta 2022 dosegli raven 1,4 bilijona EUR; poudarja, da bo zagotavljanje ustreznega in pravočasnega upravljanja slabše kakovosti sredstev v bilancah stanja bank ključno za preprečevanje kratkoročnega kopičenja nedonosnih kreditov; svetuje državam članicam, naj si še naprej prizadevajo za rešitev tega vprašanja; v zvezi s tem je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 16. decembra 2020 o reševanju vprašanja nedonosnih posojil po pandemiji COVID-19 (COM(2020)0822), da bi bankam omogočili podporo gospodinjstvom in podjetjem v EU; pričakuje, da bo revizija direktive o potrošniških kreditih[40] zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih določb o zaščiti posojilojemalcev pred zlorabami in zagotovitvijo, da te pravice veljajo enako za obstoječa in prihodnja posojila; poziva k spremljanju morebitnih učinkov izrazitega naglega padca, zlasti ob umiku začasnih ukrepov pomoči; poziva nadzornike, naj še naprej ustrezno upoštevajo stranske učinke, ki jih lahko imajo množične prodaje nedonosnih kreditov na bonitetne bilance stanja bank, ki uporabljajo notranje modele;

31. poudarja, da bi morale banke spoštovati veljavna bonitetna pravila in smernice za nadzor nedonosnih kreditov ter ohraniti operativno zmogljivost, da bi proaktivno upravljale dolžnike v težavah in nadzorovale njihove bilance stanja ter pospešile zgodnje odkrivanje nedonosnih kreditov, da bi zmanjšale tveganje za zmanjšanje posojilne zmožnosti v času velikega povpraševanja po naložbah, povezanih z okrevanjem; poudarja obstoječo prožnost pri izvajanju smernic ECB o nedonosnih kreditih, vključno z zagotavljanjem več časa bankam s posebej visokimi ravnmi nedonosnih kreditov za predložitev njihovih strategij za zmanjšanje obsega nedonosnih kreditov;

32. opozarja, da bi zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju prispevalo k stabilnejši, močnejši in v gospodarsko rast usmerjeni bančni uniji; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil dosežen politični dogovor o predlogu Komisije za direktivo o skrbnikih kreditov in kupcih kreditov, ki bo spodbudila razvoj sekundarnih trgov za nedonosne kredite v EU in ki naj bi bankam pomagala zmanjšati obseg nedonosnih kreditov v bilancah stanja;

33. priznava vlogo bank pri podpiranju podjetij in realnega sektorja med pandemijo v nekaterih državah članicah; poudarja, da bi morale banke skrbno oceniti finančno trdnost in sposobnost preživetja podjetij, proaktivno sodelovati z dolžniki v težavah, da bi upravljale svoje izpostavljenosti, ter ponuditi financiranje in uspešno prestrukturiranje ali ustrezne alternativne možnosti sektorjem in podjetjem, ki so sposobna preživeti, zlasti malim in srednjim podjetjem, da se preprečijo neplačila, kjer je to mogoče, ter zagotovi, da podjetjem in potrošnikom ne grozi prezadolženost; poudarja, da bi bilo treba bonitetni okvir dosledno spreminjati, da bi omogočili in spodbudili uporabo ukrepov restrukturiranja za podjetja in gospodinjstva, kadar banke ocenijo, da je možnost okrevanja še vedno velika, in poziva k odpravi vseh regulativnih ovir za njihovo uporabo; poziva banke, naj kot zadnjo možnost razmislijo o umiku podjetij, ki niso sposobna preživeti, s trga na strukturiran način; meni, da bi morale banke zagotoviti ustrezen prenos kreditov iz Eurosistema v realni sektor; pozdravlja ukrepe iz sporočila Komisije z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ (COM(2020)0590) in njegove priloge o napotovanju malih in srednjih podjetij, katerih vloge za kredit so bile zavrnjene, k alternativnim ponudnikom financiranja;

34. poziva evropske nadzorne organe, naj v celoti izkoristijo svoja pooblastila, da bi zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov, po potrebi tudi pooblastila za poseganje v zvezi s produkti, kadar so finančni in kreditni produkti povzročili ali utegnejo povzročiti škodo potrošnikom;

35. poudarja pomen varstva pravic potrošnikov, zlasti v zvezi z nepoštenimi in agresivnimi pogoji in praksami, bančnimi provizijami, preglednostjo stroškov produktov, donosnostjo in tveganji; ugotavlja, da bančna unija še vedno nima učinkovitih orodij za reševanje težav, s katerimi se spoprijemajo potrošniki, kot so nepoštene poslovne prakse in umetna kompleksnost; v zvezi s tem poziva EBA, naj se bolj osredotoči na izpolnjevanje svoje naloge pravilnega zbiranja, analize in poročanja o potrošniških trendih, pa tudi na pregled in usklajevanje pobud pristojnih organov za finančno opismenjevanje in izobraževanje; poziva Komisijo, naj nadzira nepoštene določbe in prakse, ki se v bančnem sektorju uporabljajo v potrošniških pogodbah, ter z vsemi predvidenimi sredstvi zagotovi, da bodo vse države članice učinkovito in hitro izvajale direktivo o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah[41] z vsemi razpoložljivimi sredstvi;

36. ugotavlja, da bi lahko pričakovane kreditne izgube skupaj s trenutnimi nizkimi obrestnimi merami negativno vplivale na dobičkonosnost bank; poudarja, da morajo banke svoje poslovne modele prilagoditi bolj trajnostnim, stroškovno varčnim in tehnološko naprednim strategijam ter izvajati strateško usmerjanje in preudaren nadzor nad poslovnimi funkcijami ob polnem spoštovanju pravic potrošnikov; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se odločitve bank glede oblikovanja rezervacij v podporo njihovi posojilni zmožnosti ne odlagajo neupravičeno, zlasti ko se bo povpraševanje po kreditih povečalo;

37. je zaskrbljen, ker so nedavne bančne krize razkrile, da so kreditne institucije občanom rutinsko zavajajoče prodajale obveznice in druge finančne produkte; obžaluje, da je bilo izvrševanje določb direktive o sanaciji in reševanju bank v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti razdrobljeno; poziva Komisijo, naj oceni zavajajočo prodajo finančnih produktov s strani bančnih institucij in na podlagi ugotovitev pripravi ustrezne predloge, tudi v prihodnji reviziji direktive o sanaciji in reševanju bank;

38. meni, da bi bilo treba dodatno dokumentirati morebitne koristi konsolidacije bank, tako znotraj EU kot čezmejno, pri obravnavanju nizke dobičkonosnosti, presežnih zmogljivosti in razdrobljenosti bančnega sektorja; priznava težnjo bančnega sektorja h konsolidaciji in v zvezi s tem opozarja na vodnik ECB o nadzornem pristopu k konsolidaciji, ki podpira dobro zasnovane in dobro izvedene poslovne povezave; poudarja koristi zaščite raznolikosti/pluralnosti finančnih sektorjev pri vzpostavljanju sistemskega zaupanja in ohranjanju finančne stabilnosti; poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve iz ocene Odbora za finančno stabilnost iz leta 2021 o učinkih reform bank, ki so prevelike, da bi propadle, na finančni sistem, in jih spremlja;

39. obžaluje, da vprašanje v zvezi z matično državo in državo gostiteljico ostaja izziv za dokončanje bančne unije, in meni, da je uvedba evropskega sistema jamstva za vloge del rešitve, vzporedno z dodatnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja; je zaskrbljen, da bi lahko države izvora in države gostiteljice, če bi se raven nedonosnih kreditov z zmanjševanjem javnih podpornih ukrepov dvignila, uvedle ukrepe za zaščito sredstev in nadaljevale z novim namenskim omejevanjem; poudarja, da morajo imeti banke možnost čezmejnega delovanja, obenem pa možnost upravljanja kapitala in likvidnosti na konsolidirani ravni, z verodostojnimi in izvršljivimi zaščitnimi ukrepi za države gostiteljice v zvezi z razpoložljivostjo sredstev in vplivom na finančno stabilnost, da bi diverzificirale tveganja in obravnavale morebitno premajhno dobičkonosnost; meni, da je potrebna postopna harmonizacija na področjih, na katerih se uporabljajo nacionalne opcije in diskrecijske pravice, tudi na področju insolvenčnega prava, da se olajša načrtovanje reševanja za čezmejne bančne skupine v bančni uniji;

40. je zaskrbljen, ker države članice prodajajo vse večje količine državnih obveznic, zato se povečuje tudi delež državnih vrednostnih papirjev v bilancah stanja bank, zaradi česar bi se lahko povezanost med državami in bankami še poslabšala; meni, da bo vzpostavitev instrumenta Next Generation EU zagotovila visokokakovostna evropska sredstva z nizkim tveganjem, kar bo omogočilo ponovno uravnoteženje državnih obveznic v bilancah stanja bank in pripomoglo k zmanjšanju obsega začaranega kroga med bankami in državami; poudarja, da bo imel instrument Next Generation EU pomembno vlogo pri podpiranju okrevanja in mora zato služiti kot priložnost za povečanje naložb in izvajanje potrebnih reform v vsaki državi članici na podlagi dogovorjenih meril ter za nadaljnji prispevek h krepitvi evropskega bančnega sistema;

41. meni, da bi bilo treba za rešitev vprašanja v zvezi z matično državo in državo gostiteljico prekiniti povezavo med državami in bankami ter podpreti prizadevanja za konsolidacijo bank, uvesti vseevropsko varnostno mrežo, pripraviti in izvajati sporazume o finančni podpori znotraj skupine v okviru načrtov bank za sanacijo ter postopno uskladiti področja, na katerih se uporabljajo nacionalne opcije in diskrecijske pravice, tudi na področju insolventnosti, hkrati pa si še naprej prizadevati za zmanjšanje tveganja;

42. znova poudarja, da mora biti regulativni okvir za bonitetno obravnavo državnega dolga skladen z mednarodnimi standardi;

43. poudarja pomembno vlogo trdnih struktur notranjega upravljanja v bankah in opozarja na slabosti, ki so bile ugotovljene v njih v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (PNPO) za leto 2020 v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki se osredotoča na to, kako banke obvladujejo tveganje za kapital in likvidnost, povezano s krizo, ob upoštevanju izjemnih okoliščin, ki vplivajo na posamezne banke; pozdravlja ciljno usmerjen pristop k zbiranju informacij za oceno kapitala in likvidnosti; poudarja, kako pomembno je uzakoniti najvišje standarde in enake konkurenčne pogoje za ocenjevanje sposobnosti in primernosti članov upravljalnih organov bank, ki se zaradi zelo različnega prenosa direktive o kapitalskih zahtevah v državah članicah trenutno različno razlagajo; zato poziva k nadaljnjemu usklajevanju na tem področju; vztraja, da morajo pristojni organi sposobnost in primernost vedno oceniti vnaprej in ne naknadno; podpira načrt ECB, da bi v letu 2021 revidirala svoj veljavni vodnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, da bi začrtala svoja nadzorniška pričakovanja glede kakovosti članov upravljalnih organov; pričakuje predloge ECB za sveženj ukrepov za izboljšanje sposobnosti in primernosti nadzora; v zvezi s tem spodbuja vključitev zahtev glede sposobnosti in primernosti v uredbo o kapitalskih zahtevah;

44. ugotavlja, da je cilj stresnega testa po vsej EU, ki se je začel 29. januarja 2021, preizkusiti gibanje kapitala v bankah v razmerah slabšanja kakovosti sredstev po scenariju nizkih obrestnih mer; poziva EBA, naj razširi obseg naknadnih stresnih testov, saj vzorec 51 bank, izbranih v okviru tega testa, velja za premajhnega; poudarja, da so izvajanje stresnih testov in, v ustreznem trenutku, pregledi kakovosti sredstev v zvezi s ponavljajočim se vzorcem manj pomembnih institucij pomembni za krepitev zaupanja;

45. pozdravlja prizadevanja enotnega mehanizma nadzora, da bi bankam zagotovil smernice in pojasnila, potrebna za samoocenjevanje in ustrezno poročanje o okoljskih in podnebnih tveganjih; poudarja, da so za finančne institucije potrebni dodatni nadzorni pritiski, naj ustrezno razkrijejo tveganja, povezana s podnebjem, in okoljska tveganja; meni, da je stresni test podnebnega tveganja v okviru tega mehanizma pomemben korak, da se ocenijo prakse bank in ugotovi, na katerih konkretnih področjih so potrebne izboljšave; v zvezi s tem pozdravlja priporočilo iz vodnika ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, ki krepi strateški in celovit pristop k obvladovanju tveganj, povezanih s podnebjem; podpira zamisel, da bi banke leta 2021 pripravile samoocene in akcijske načrte, ki bi jim leta 2022 sledil nadzorni pregled ukrepov bank; meni, da morajo biti ta samoocenjevanja in poročila v skladu z načelom sorazmernosti ter ne smejo ogrožati zmogljivosti in konkurenčnosti bank; je seznanjen s pobudo EBA za izvedbo pilotnega projekta na ravni EU v zvezi s podnebnim tveganjem in je seznanjen z njegovimi ugotovitvami, da je potrebnih več razkritij o strategijah prehoda in emisijah toplogrednih plinov, da bi banke in nadzorniki lahko natančneje ocenili podnebno tveganje; opozarja, da lahko naložbe v netrajnostne gospodarske dejavnosti posojanje tem dejavnostim privedejo do nasedlih ali nepovratnih naložb;

46. pozna vlogo EBA pri vodenju, usklajevanju in spremljanju boja finančnega sektorja EU proti pranju denarja in financiranju terorizma; pozdravlja prizadevanja ECB v zadnjih dveh letih, da bi okrepila izmenjavo informacij med nadzorniki enotnega mehanizma nadzora in nadzorniki za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma, da bi bolje upoštevali vidike preprečevanja pranja denarja v ukrepih bonitetnega nadzora; poziva, naj se ta odgovornost dopolni z ustreznim financiranjem in sredstvi; pozdravlja podporo EBA posamičnemu izvrševanju nadzornih pooblastil za preprečevanje pranja denarja v državah članicah in poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev, da nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma temelji na tveganju, je sorazmeren in učinkovit; opozarja na razlike v pristopih nacionalnih organov k nadzoru preprečevanja pranja denarja in boju proti financiranju terorizma ter pri uporabi zakonodaje EU, kar lahko privede do regulativne arbitraže; spodbuja delno preoblikovanje določb direktive o preprečevanju pranja denarja v uredbo; obžaluje, da več držav članic še ni v celoti preneslo četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja ter da so se pri še več državah članicah pokazale resne pomanjkljivosti pri učinkovitem izvajanju teh direktiv; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev, in jo poziva, naj začne postopke za ugotavljanje kršitev za preostale primere pomanjkljivega prenosa in izvajanja direktiv o preprečevanju pranja denarja; je seznanjen z drugim pooblastilom organa EBA, da vzpostavi podatkovno zbirko o preprečevanju pranja denarja, ki naj bi bila razvita leta 2021, ter okrepi sodelovanje in izmenjavo informacij med evropskimi organi; poudarja pomembno vlogo kolegijev za preprečevanje pranja denarja za čezmejne skupine, ki jih sestavljajo vsi organi za preprečevanje pranja denarja v jurisdikcijah, v katerih skupina deluje, pri ocenjevanju uspešnosti skupine na področju preprečevanja pranja denarja;

47. pozdravlja akcijski načrt Komisije za celovito politiko Unije glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma z dne 7. maja 2020; poziva Komisijo, naj hitro sprejme zakonodajni sveženj o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za uvedbo evropskega nadzornika za preprečevanje pranja denarja; poudarja, da bi moralo področje uporabe okvira za preprečevanje pranja denarja zajemati izdajatelje in ponudnike kriptosredstev; poziva Komisijo, naj razmisli o ustanovitvi evropske finančnobveščevalne enote;

48. poudarja pomembno vlogo bančnega sektorja v boju proti izogibanju davkom; ponavlja stališče Parlamenta, da so za transakcije, ki vključujejo države iz Priloge I ali II seznama nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene, potrebne okrepljene revizije in zahteve glede poznavanja strank;

49. pozdravlja sveženj Komisije o digitalnih finančnih storitvah; meni, da so predlogi Komisije o trgih kriptosredstev in digitalni operativni odpornosti pravočasni, koristni in potrebni; poudarja, da se z digitalnimi finančnimi storitvami sicer povečujejo možnosti financiranja za potrošnike in podjetja, vendar bi bilo treba ohraniti varstvo potrošnikov in finančno stabilnost;

50. je seznanjen z izstopom Združenega kraljestva iz EU; priznava napredek, ki so ga številne pomembne banke dosegle pri svojih ciljnih modelih poslovanja po brexitu, kot je bilo dogovorjeno z enotnim mehanizmom nadzora, in podpira njegova prizadevanja za spremljanje napredka pri teh modelih na področjih sredstev, osebja in praks knjiženja; znova poudarja, da v okviru selitve podjetij v EU slamnata podjetja v euroobmočju niso sprejemljiva; meni, da bi bilo treba odpraviti obstoječe regulativne vrzeli v pravnem okviru EU, da bi okrepili nadzor, in opozarja, da je enotni mehanizem nadzora od začetka veljavnosti revidirane uredbe o investicijskih podjetjih[42] junija 2021 prevzel neposredno odgovornost za bonitetni nadzor nad sistemsko pomembnimi investicijskimi podjetji;

51. poudarja pomen ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev v regulativnem prostoru in preprečevanja tekmovanja v zniževanju standardov regulacije; v zvezi s tem ugotavlja, da memorandum o soglasju med ECB in organi Združenega kraljestva, ki temelji na predlogi, ki jo je izpogajal organ EBA, zajema bonitetni nadzor zunaj zavarovalnih in pokojninskih načrtov in je začel veljati 1. januarja 2021, zagotavlja trdno podlago za nadzorno sodelovanje med enotnim mehanizmom nadzora in organom Združenega kraljestva za bonitetno regulacijo s poudarkom na izmenjavi informacij in vzajemni obravnavi čezmejnih bančnih skupin ter za delitev odgovornosti v zvezi z nadzorom podružnic;

52. ugotavlja, da je spoštovanje načela sorazmernosti ključnega pomena za delovanje bančnega nadzora, zlasti za manjše institucije;

Reševanje

53. verjame, da bo uvedba varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje leta 2022, tj. dve leti prej, kot je bilo prvotno predvideno, v obliki obnovljive kreditne linije iz evropskega mehanizma za stabilnost, s čimer bo zagotovljena varnostna mreža za reševanje bank v bančni uniji, okrepila okvir za krizno upravljanje in je pomemben korak k dokončanju bančne unije; ugotavlja, da bo znaten obseg enotnega sklada za reševanje skupaj s skupnim varovalnim mehanizmom Enotnemu odboru za reševanje omogočil dostop do skupnih sredstev, ki bodo precej presegala 100 milijard EUR; ugotavlja, da je treba tveganja v bančnih sistemih še naprej zmanjševati vzporedno z vzpostavljanjem evropskega sistema jamstva za vloge;

54. vztraja, da morajo banke same odgovarjati za svojo uspešnost, namesto da davkoplačevalcem prepustijo breme, ki ga prinaša okvir kriznega upravljanja;

55. pozdravlja dejstvo, da Enotnemu odboru za reševanje v letu 2020 sicer ni bilo treba sprejeti ukrepov za reševanje, vendar je kljub temu tesno sodeloval z enotnim mehanizmom nadzora pri primerih na robu krize; je seznanjen z ukrepi pomoči in prožnostjo, ki jo je Enotni odbor za reševanje odobril za doseganje vmesnih ciljev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ne da bi pri tem ogrozil rešljivost; poudarja, da so informacije o takih ukrepih na spletnem mestu Enotnega odbora za reševanje še vedno zelo omejene; poziva Enotni odbor za reševanje, naj poveča preglednost in zlasti objavi smernice, ki jih pri izvajanju ukrepov pomoči zaradi covida-19 uporabljajo notranje skupine za reševanje; je seznanjen s politiko minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti do leta 2020, ki jo je razvil Enotni odbor za reševanje, in namenskim poročanjem o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v okviru direktive o sanaciji in reševanju bank; ceni napredek, dosežen v sedanjem krogu načrtovanja reševanja za leto 2021, in znova poudarja, da je sorazmerno določanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti eden od ključnih elementov za izboljšanje rešljivosti bank, hkrati pa zagotavlja širšo finančno stabilnost;

56. poudarja, da lahko obstoječa prekrivanja med zahtevami za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje in standardnimi nadzornimi pooblastili ECB preprečijo izvajanje ukrepov za zgodnje posredovanje; v zvezi s tem vztraja, da bi bilo treba to prekrivanje odpraviti, in verjame, da bo pravna podlaga za vsak instrument pojasnjena, da se zagotovi ustrezna in postopna uporaba ukrepov; v zvezi s tem ob upoštevanju priporočila Evropskega računskega sodišča o količinsko opredeljenih mejnih vrednostih za sprožitev ukrepov zgodnjega posredovanja podpira uporabo hitrih nadzornih ukrepov, pri čemer se je treba izogibati avtomatizmu;

57. meni, da je treba olajšati likvidacijo bank, pri reševanju katerih Enotni odbor za reševanje ali nacionalni organ za reševanje oceni, da ni javnega interesa; ugotavlja, da je lahko strategija prodaje poslovanja pomembno orodje, ki ga mora Enotni odbor za reševanje uporabiti kot način za zmanjšanje izgub pri reševanju; priznava potrebo po bolj usklajenem okviru za izstop s trga v primeru insolventnosti, da bi se izognili negotovostim in zagotovili uskladitev v zvezi z odvzemom licence banki; priznava, da imajo lahko alternativni ukrepi v okviru sistemov jamstva za vloge za financiranje prenosov vlog v takih primerih pomembno vlogo, zlasti za male in srednje banke, pod pogojem, da ne škodujejo zaščiti vlagateljev in če je sistem jamstva za vloge dovolj financiran, da se v čim večjem obsegu zmanjšajo prispevki davkoplačevalcev in izguba vrednosti ter zagotovi finančna stabilnost, v drugih primerih pa se lahko tudi premosti vrzel med pogojem 8 % lastnih sredstev za dostop do reševalnega sklada in dejansko sposobnostjo banke za pokrivanje izgub brez vlog, ki naj bi bile prenesene; poudarja, da bi bilo treba za te posege strogo uporabljati preizkus najnižjih stroškov; zato poziva Komisijo, naj bolje pojasni načelo najnižjih stroškov in pogoje za uporabo sredstev sistema jamstva za vloge;

58. ugotavlja, da je sedanja raznolikost ureditev na področju insolventnosti vir negotovosti v zvezi z izidom likvidacijskih postopkov; meni, da je treba za učinkovito delovanje bančne unije še bolj uskladiti zakone o insolventnosti bank; poziva Komisijo, naj po podrobni študiji in posvetovanju z nacionalnimi organi in parlamenti razmisli o spodbujanju nadaljnjega usklajevanja posebnih vidikov obstoječega nacionalnega insolvenčnega prava ter pogojev za uporabo zunanjega financiranja, da bi zagotovila uskladitev spodbud in enake konkurenčne pogoje;

59. meni, da bi bilo treba zlasti sprejeti ciljno usmerjen pristop k uskladitvi hierarhije upnikov v postopkih zaradi insolventnosti bank, da bi se povečal obseg financiranja iz sistemov jamstva za vloge pri reševanju in ukrepih, ki niso izplačila, pod pogojem, da so sistemi jamstva za vloge zadostno financirani;

60. meni, da mora reševanje delovati za več bank, kar zahteva pregled ocene javnega interesa, da bi povečali preglednost in vnaprejšnjo predvidljivost pričakovanih rezultatov ter tako omogočili, da se instrumenti za reševanje uporabijo za širšo skupino bank, zlasti za srednje velike banke, in da se zagotovi jasnost, potrebna za zagotovitev skladnejših in sorazmernejših ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti; ugotavlja, da ima Enotni odbor za reševanje pomembno vlogo v zvezi s tem; poziva, naj se odpravijo nedoslednosti med ocenami kritičnih funkcij notranjih skupin za reševanje, kot je navedeno v poročilu Evropskega računskega sodišča o načrtovanju reševanja v okviru enotnega mehanizma za reševanje iz leta 2021; nadalje poudarja, da je treba dosledno posodobiti pravila o državni pomoči in sporočilo Komisije o bančništvu iz leta 2013, da bi odražala napredek pri izvajanju in izboljševanju okvira za krizno upravljanje ter dosegla skladnost v zvezi z zahtevami iz direktive o sanaciji in reševanju bank, pri čemer je treba ustrezno upoštevati nedavne sodbe Sodišča Evropske unije; poleg tega je seznanjen s priporočilom Evropskega računskega sodišča Enotnemu odboru za reševanje iz leta 2021, naj upošteva enotna pravila tako, da v vsakem načrtu reševanja opredeli bistvene ovire za rešljivost in upošteva ustrezen postopek za njihovo odpravo;

61. podpira zamisel o preučitvi vloge načrtov za sanacijo in reševanje skupine ter njihovega praktičnega izvajanja v okviru pregleda okvira kriznega upravljanja, da bi zagotovili učinkovitejši pristop k obvladovanju težav v čezmejnem bančništvu; je seznanjen s predlogi, da bi bančnim skupinam ponudili možnost, da bi hčerinske in matične družbe sklenile uradni sporazum, s katerim bi druga drugi zagotavljale likvidnostno podporo, in da bi to podporo povezali z načrti za sanacijo skupine, da bi se olajšala uporaba obstoječih določb na uravnotežen način med matično državo in državo gostiteljico; meni, da bi morali biti pristojni organi po potrebi vključeni v izvrševanje takšnih formalnih sporazumov; ugotavlja, da bi ti načrti za sanacijo in reševanje skupin lahko omogočili kalibracijo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter da bi prispevki bank k različnim varnostnim mrežam resnično temeljili na tveganju, kar bi odražalo verjetnost in obseg uporabe teh varnostnih mrež v okviru preferenčne strategije kriznega upravljanja;

Jamstvo za vloge

62. poudarja, da morajo vsi vlagatelji v bančni uniji uživati enako raven zaščite prihrankov ne glede na lokacijo njihove banke; poudarja, da je namen izvajanja direktive o sistemih jamstva za vloge, v skladu s katero so zajamčene bančne vloge do višine 100 000 EUR, prispevati k višji ravni zavarovanja depozitov; je seznanjen s poskusom Komisije za nadaljnjo krepitev zaupanja državljanov v zavarovanje depozitov z uvedbo evropskega sistema jamstva za vloge; hkrati priznava, da evropski sistem jamstva za vloge pomembno prispeva k zmanjšanju povezanosti med državami in bankami;

63. poudarja, da morajo biti prispevki v sisteme jamstva za vloge sorazmerni s tveganjem; opozarja, da lahko odsotnost pristopa, ki temelji na tveganju, povzroči nevarnost moralnega tveganja in okoriščanja, kar vodi v subvencioniranje špekulativnih poslovnih modelov s konservativnimi modeli; poudarja, da morajo biti tudi prispevki v prihodnji evropski sistem jamstva za vloge sorazmerni s tveganjem; poudarja, da se idiosinkratična tveganja v različnih institucijah v bančni uniji še vedno razlikujejo; znova poudarja, da morajo vse članice bančne unije prenesti direktivo o sanaciji in reševanju bank ter direktivo o sistemih jamstva za vloge, da se zagotovi enotno zmanjšanje tveganja po vsej bančni uniji;

64. je seznanjen s pregledom okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge ter vmesno možnostjo za hibridni evropski sistem jamstva za vloge kot prvim korakom k popolni dokončni vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge v skladu s predlogom Komisije iz leta 2015, ki temelji na zamisli o novem centralnem skladu, ki bi obstajal hkrati s sredstvi, ki bi ostala na ravni nacionalnih sistemov jamstva za vloge, in v povezavi s sorazmernim povečanjem vloge Enotnega odbora za reševanje; opozarja na tesno medsebojno povezanost kriznega upravljanja in evropskega sistema jamstva za vloge ter potrebo po njunem skupnem obravnavanju, da bi preprečili ponovno nacionalizacijo bančne unije in ohranili enake konkurenčne pogoje; v zvezi s tem poudarja, da bi si bilo treba pri pregledu okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge prizadevati za izboljšanje skladnosti in doslednosti okvira;

65. poziva Komisijo, naj z delovnim načrtom, ki temelji na časovnem načrtu, sprejme nadaljnje ukrepe za ponovni začetek pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge; poziva k trdni zavezi držav članic, da si bodo prizadevale za sporazum, ki bo skladen z interesi Unije kot celote; izjavlja, da si bo prizadeval za dogovor o evropskem sistemu jamstva za vloge, hkrati pa namerava nadaljevati delo v zvezi z ukrepi za zmanjšanje tveganja;

66. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva vlogo institucionalnih shem za zaščito vlog pri zaščiti in stabilizaciji včlanjenih institucij;

°

° °

67. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13. 7. 2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

6

12

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Lars Patrick Berg, Stefan Berger, Francesca Donato, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Eero Heinäluoma, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, France Jamet, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoş Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Herbert Dorfmann, Eugen Jurzyca, Eva Kaili, Margarida Marques, Jessica Polfjärd, Stéphane Séjourné

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

40

+

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Jessica Polfjärd, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew Europe

Luis Garicano, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoş Pîslaru

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Eva Kaili, Aurore Lalucq, Margarida Marques, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Paul Tang, Irene Tinagli

Verts/ALE

Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

6

–

ECR

Michiel Hoogeveen

ID

Gunnar Beck, France Jamet, Jörg Meuthen

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

Renew Europe

Engin Eroglu

 

12

0

ECR

Lars Patrick Berg, Eugen Jurzyca, Johan Van Overtveldt, Roberts Zīle

ID

Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

Renew Europe

Stéphane Séjourné, Stéphanie Yon-Courtin

Levica

Manon Aubry, José Gusmão

 

Pomen simbolov:

+ : za

– : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 1. september 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov