POROČILO o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (peticije 2582/2013, 2551/2014, 0074/2015, 0098/2015, 1140/2015, 1305/2015, 1394/2015, 0172/2016, 0857/2016, 1056/2016, 1147/2016, 0535/2017, 1077/2017, 0356/2018, 0367/2018, 0371/2018, 0530/2018, 0724/2018, 0808/2018, 0959/2018, 0756/2019, 0758/2019, 0954/2019, 1124/2019, 1170/2019, 1262/2019, 0294/2020, 0470/2020, 0527/2020, 0608/2020, 0768/2020, 0988/2020, 1052/2020, 1139/2020, 1205/2020, 1299/2020, 0103/2021 in druge)

4.8.2021 - (2020/2209(INI))

Odbor za peticije
Poročevalec: Alex Agius Saliba
Pripravljavca mnenj (*):
Radan Kanev, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Tom Vandendriessche, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

Postopek : 2020/2209(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0261/2021
Predložena besedila :
A9-0261/2021
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (peticije 2582/2013, 2551/2014, 0074/2015, 0098/2015, 1140/2015, 1305/2015, 1394/2015, 0172/2016, 0857/2016, 1056/2016, 1147/2016, 0535/2017, 1077/2017, 0356/2018, 0367/2018, 0371/2018, 0530/2018, 0724/2018, 0808/2018, 0959/2018, 0756/2019, 0758/2019, 0954/2019, 1124/2019, 1170/2019, 1262/2019, 0294/2020, 0470/2020, 0527/2020, 0608/2020, 0768/2020, 0988/2020, 1052/2020, 1139/2020, 1205/2020, 1299/2020, 0103/2021 in druge)

(2020/2209(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju prejetih peticij o vprašanjih invalidnosti, ki so omenjene v naslovu te resolucije, in razprav o njih v Odboru za peticije,

 ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

 ob upoštevanju členov 19, 48, 67(4), 153, 165, 168 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 3, 21, 24, 26, 34, 35, 41 in 47,

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti 1., 3., 10., 12. in 17. načela,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti[1],

 ob upoštevanju splošnih komentarjev Odbora za pravice invalidov, ki so veljavne smernice za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov,

 ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo[2],

 ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov (v nadaljnjem besedilu: Odbor) z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

 ob upoštevanju strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija zagotavlja, da lahko invalidi dostopajo do njenega spletišča,

 ob upoštevanju ukrepa Sveta o vzpostavitvi revidiranega okvira na ravni EU v skladu s členom 33(2) Konvencije OZN o pravicah invalidov,

 ob upoštevanju strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja,

 ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2020,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 o oblikovanju agende EU o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030,

 ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020,

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu[3],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve[4],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja[5],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah[6],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU[7],

 ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[8],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

 ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0426, protidiskriminacijska direktiva), ter stališča Parlamenta z dne 2. aprila 2009[9],

 ob upoštevanju priporočila Sveta 98/376/ES z dne 4. junija 1998 o invalidskih parkirnih kartah[10],

 ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke[11],

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. novembra 2020 o oceni evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (SWD(2019)0291),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[12],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu 2020[13],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2020 o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19[14],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke[15],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 o izvajanju Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu glede na Konvencijo OZN o pravicah invalidov[16],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidk[17],

 ob upoštevanju svoje študije z dne 3. novembra 2016 o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter invalidih v Evropski uniji,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2017 o vključujočem izobraževanju za invalidne učence in slušatelje,

 ob upoštevanju svoje študije z dne 9. oktobra 2015 o zaščitni vlogi Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov ter njenih posodobitev iz let 2016, 2017 in 2018,

 ob upoštevanju svoje poglobljene analize z dne 15 avgusta 2016 o evropskem aktu o dostopnosti,

 ob upoštevanju svoje študije z dne 8. maja 2018 o prometu in turizmu za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo,

 ob upoštevanju svoje študije z dne 15. julija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu 2020,

 ob upoštevanju člena 54 in člena 227(3) Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

 ob upoštevanju pisma Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

 ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0261/2021),

A. ker se približno 1 % vseh peticij, ki jih na leto prejme Odbor za peticije, nanaša na različna vprašanja invalidnosti;

B. ker v EU živi približno 87 milijonov invalidov[18];

C. ker je 37 % prebivalcev EU, starih 15 let ali več, navedlo, da imajo (zmerne oziroma težje) fizične ali senzorične omejitve[19];

D. ker te peticije razkrivajo težave, s katerimi se srečujejo invalidi, in kažejo na to, da se v vsakdanjem življenju soočajo z diskriminacijo in ovirami ter ne uživajo temeljnih svoboščin in pravic iz Konvencije o pravicah invalidov, kot so dostop do javnega prevoza in grajenega okolja, uporaba znakovnega jezika, financiranje in enak dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

E. ker se na splošno priznava, da se invalidi v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo, ki jim preprečujejo, da bi uživali temeljne svoboščine in pravice, določene v veljavnih zakonodajnih okvirih EU in OZN; ker to vključuje vzajemno priznavanje statusa invalidnosti med državami članicami (katerega nepriznavanje ovira svobodo gibanja v EU za invalide), dostop do javnega prevoza, fizično, senzorično in kognitivno dostopnost grajenega okolja, proizvodov, storitev in programov, uporabo znakovnega jezika in vseh drugih sredstev in vrst dostopnega komuniciranja in informacij, financiranje in enak dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja, dostop do trga dela, osebne pomoči in zaposlitve, vključenost v družbo, enake možnosti ter enako obravnavo pri zaposlovanju in poklicih;

F. ker imajo vsi invalidi enake pravice na enaki osnovi kot drugi na vseh življenjskih področjih ter imajo pravico do neodtujljivega dostojanstva, enake obravnave, neodvisnega življenja, samostojnosti in polne udeležbe v družbi ter ker upravičeno pričakujejo, da se bo njihov prispevek k socialnemu, političnemu in gospodarskemu napredku v EU spoštoval in cenil;

G. ker so lahko peticije, ki jih Parlamentu pošljejo invalidi, ali peticije o vprašanjih invalidnosti vir informacij o pomanjkljivostih pri izvajanju konvencije na nacionalni in unijski ravni in so lahko v pomoč pri oblikovanju zakonodaje na vseh političnih področjih;

H. ker ima Odbor za peticije zaščitno vlogo in zagotavlja, da EU pri oblikovanju politik in pri zakonodajnih ukrepih na ravni EU ravna v skladu s konvencijo; ker je bil Odbor Evropskega parlamenta za peticije povabljen, da skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim invalidskim forumom tvori okvir EU, ki ga je Svet sprejel na 3513. seji 16. januarja 2017;

I. ker Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poudarja pomen peticij, ki se nanašajo na pravice invalidov, glede na vlogo in odgovornosti, ki jih ima Parlamenta v okviru EU za spremljanje izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov;

J. ker ima Odbor za peticije zaradi svoje vloge posebno nalogo, da ščiti pravice invalidov v EU z uveljavljanjem njihovih temeljnih svoboščin in pravic, ki jih zagotavljata pravo EU in Konvencija OZN o pravicah invalidov; ker so informacije, ki so na voljo o teh pravicah, nezadostne in premalo dostopne;

K. ker Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zelo ceni ključno vlogo Odbora za peticije, ki povezuje ljudi v EU, Parlament in druge institucije EU ter je pomemben instrument za vključevanje državljanov v participativno demokracijo; ker je pravica do naslavljanja peticij na Parlament ena od temeljnih pravic vsakega posameznika in organizacije s sedežem v EU ter nepogrešljiv neposredni vir dejanskih informacij;

L. ker bi morala biti pravica do peticije in postopek vlaganja peticije bolj prepoznavna in dostopna vsem posameznikom in organizacijam v EU, vključno z invalidi; ker bi moral Odbor za peticije zagotoviti večjo prepoznavnost in zadostne informacije v zvezi s tem, in sicer s ciljno usmerjenimi kampanjami obveščanja in ozaveščanja, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, vključno z invalidi; ker Parlament še ni pripravil indeksa učinkovitosti za svoj sistem peticij ali zbral statističnih podatkov o obravnavi peticij;

M. ker je ta konvencija prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki so jo ratificirale EU in vse države članice;

N. ker EU in pet držav članic niso ratificirale izbirnega protokola h konvenciji;

O. ker je unija enakosti za vse v vseh pogledih ena od prednostnih nalog v političnih smernicah sedanje Komisije;

P. ker je bilo v peticijah večkrat poudarjeno, da je dostop invalidov do izobraževanja omejen, zaradi česar je udeležba v izobraževalnih dejavnostih nižja od povprečja prebivalstva in zaradi česar obstaja tveganje socialne in ekonomske izključenosti; ker vsak četrti invalid predčasno zapusti izobraževalni sistem[20];

Q. ker je imela novoimenovana komisarka za enakost ključno vlogo pri oblikovanju nove strategije za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 (evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2021–2030);

R. ker Parlament v svojih resolucijah vedno znova poziva države članice, naj izvajajo ustrezne politike, da bodo invalidi deležni vseh socialnih, političnih in ekonomskih pravic;

S. ker so države članice dolžne zagotoviti, da imajo vsi v EU pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, ustanovljenim po zakonu, ter da ima vsakdo možnost svetovanja, obrambe in zastopanja;

T. ker je 24 držav članic, potem ko je Odbor za peticije na njihova stalna predstavništva naslovil poizvedbe o peticiji št. 0536/2017, izčrpno poročalo o doseženem napredku pri izvajanju konvencije, pri čemer je dostopnost eno od njenih osrednjih načel;

U. ker se je predlagani postopek o protidiskriminacijski direktivi, ki bi s horizontalnim pristopom zagotovila večjo zaščito pred vsemi vrstami diskriminacije, v Svetu ustavil in se že več kot desetletje ne premakne z mrtve točke;

V. ker je dostopnost prvi pogoj, da se lahko vse druge pravice iz konvencije uveljavljajo enakovredno z drugimi; ker je Komisija predlagala več ukrepov za spremljanje izvajanja veljavne zakonodaje o dostopnosti ter nove ukrepe za oblikovanje, pa tudi nove ukrepe za EU brez ovir;

W. ker pobude na ravni EU, kot je nagrada za dostopno mesto, spodbujajo prilagajanje javnih prostorov potrebam starejših in invalidov; ker so bila v okviru tega tekmovanja nagrajena mesta, ki se na ravni političnega odločanja zavezujejo, da bodo vključujoča za invalide, da bodo spoštovala njihove pravice in se odzivala na njihove potrebe ter vzpostavila socialni dialog z invalidskimi organizacijami in organizacijami starejših; ker prilagoditev javnih prostorov ne bo prispevala le k boju proti socialni izključenosti, temveč tudi h gospodarski rasti;

X. ker je iz več peticij moč razbrati težave pri dostopnosti grajenega okolja in prometa za invalide, pa tudi pri dostopnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov ter drugih instrumentov in storitev, ki so na voljo javnosti, in potrebo po izboljšanju te dostopnosti;

Y. ker je nujno, da se na spletnih straneh institucij EU vzpostavijo potrebne tehnične specifikacije, da bodo dostopne invalidom, tako da bodo lahko prejemali pravilne in neposredne informacije o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo kot državljane, zato da bi se povečala dostopnost dokumentov, videoposnetkov in spletnih strani ter spodbudila uporaba alternativnih komunikacijskih sredstev;

Z. ker je bila v Parlamentu ustanovljena medresorska delovna skupina za znakovni jezik, da bi ukrepali in izpolnili zahtevo iz peticije št. 1056/2016, da bi se lahko vlagale peticije v nacionalnih znakovnih jezikih, ki se uporabljajo v Evropski uniji;

AA. ker bi morale vlade pri ukrepih, ki jih sprejemajo med hudo zdravstveno krizo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, vedno spoštovati temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter s temi ukrepi ne bi smele diskriminirati invalidnih državljanov;

AB. ker je iz več peticij razvidno, da je pandemija covida-19 poslabšala položaj invalidov, med drugim se kršijo njihove najosnovnejše človekove pravice, kot so dostop do zdravstvenega varstva, zaščitnih ukrepov proti širjenju bolezni in izobraževanja;

AC. ker mora Evropski parlament zagotoviti, da so ukrepi v zvezi s covidom-19 v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

AD. ker so bile občasno zaradi težkih razmer med krizo zaradi covida-19 začasno zaprte ustanove za invalide in starejše, kot so dnevni centri ali šole; ker je bila v teh izrednih razmerah skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju prepuščena njihovim družinskim članom; ker so bili invalidi, ki živijo v še odprtih ustanovah, med pandemijo močno prizadeti zaradi njihove odvisnosti od fizičnega stika z negovalci in pomožnim osebjem, pomanjkanja osebja, osebne zaščitne opreme in razkužil ter posledično visoke stopnje bolezni in povečanega števila smrtnih primerov;

AE. ker ukrepi za omejitev izhoda še posebej negativno vplivajo na invalide;

AF. ker je v peticijah večkrat poudarjeno, da so zaposlitvene možnosti invalidov omejene; ker povprečna razlika med stopnjo zaposlenosti invalidov in neinvalidov v EU znaša 25 %[21];

AG. ker je stopnja zaposlenosti invalidov nizka in znaša 50,6 %, pri neinvalidih pa znaša 74,8 %; ker so se poleg tega zaradi pandemije ter socialne in gospodarske krize povečale neenakosti med invalidi in neinvalidi;

AH. ker delo v segregiranih institucijah ne olajšuje vključevanja invalidov na odprti trg dela;

AI. ker skoraj vsak četrti anketirani državljan EU poroča o določeni stopnji funkcionalnih omejitev zaradi zdravstvenega stanja[22];

AJ. ker so socialna zaščita in pravice iz delovnega razmerja, uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s predpisi EU in Konvencijo OZN o pravicah invalidov ter druga vprašanja, ki spadajo v pristojnost Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, med najpogostejšimi vprašanji v zvezi z enakostjo invalidov, izraženimi v peticijah, ki jih je prejel Parlament;

AK. ker Odbor za peticije prejme veliko število peticij v zvezi z Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki se nanašajo na neizvajanje načela enakega obravnavanja v zvezi z dostopom do vključujočega izobraževanja, zaposlovanja, poklicnega usposabljanja, napredovanja in delovnih pogojev invalidov; ker so države članice in EU ratificirale Konvencijo OZN o pravicah invalidov, katere 24. člen določa, da morajo podpisnice invalidom zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja, izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja, splošnega terciarnega in srednješolskega izobraževanja ter brezplačnega in obveznega osnovnega izobraževanja;

AL. ker je za kakovostno življenje invalidov bistveno, da imajo dostop do kakovostne zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva, socialne zaščite, tudi čezmejne, dostop do ustreznih stanovanj, podpore za samostojno življenje ter enakih možnosti za udeležbo v prostočasnih dejavnostih in življenju skupnosti;

AM. ker je nedavno predstavljena evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2021–2030 dobrodošel korak naprej pri obravnavanju težav, s katerimi se srečujejo invalidi, vendar ker se ti ljudje še vedno srečujejo z ovirami in diskriminacijo; ker je bilo v letu 2019 28,4 % invalidov (starejših od 16 let) v EU izpostavljenih tveganju socialne izključenosti in revščine[23]; ker bo morala za evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2021–2030 obravnavati to stanje;

AN. ker načelo št. 17 evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam;

AO. ker bi morala biti zaščitena delovna mesta namenjena zagotavljanju vključevanja, rehabilitacije in prehoda na odprti trg dela, vendar so pogosto ločena okolja, v katerih delavci invalidi nimajo statusa zaposlenega ali ne uživajo pravic delavcev, kar je očitna kršitev Konvencije OZN o pravicah invalidov; ker lahko vključujoči modeli podprte zaposlitve, če temeljijo na pravicah in so priznani kot zaposlitev, spoštujejo pravice invalidov ter se uporabljajo za vključevanje in prehod na odprti trg dela;

AP. ker gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, pomeni resno grožnjo za evropska gospodarstva in ohranjanje delovnih mest; ker je pandemija še posebej prizadela ljudi iz prikrajšanih skupin, zlasti invalide; ker preventivni ukrepi zaradi covida-19 pomenijo tako priložnosti kot izzive za invalide, kar zadeva dostopnost trga dela in vključenost nanj;

AQ. ker mora EU prek instrumenta NextGenerationEU podpirati odzivanje na covid-19 in okrevanje po njem, ki bosta vključevala invalide; ker so organizacije civilne družbe in prostovoljne organizacije, ki delujejo v sektorju invalidnosti, med krizo zaradi covida-19 znova pokazale, da so izjemno pomembne in odporne;

AR. ker so preventivni ukrepi zaradi covida-19 invalidom postavili nove ovire in poslabšali obstoječe izključitve na vseh področjih sveta dela; ker je bolj verjetno, da bodo delo izgubili invalidi in da bodo imeli težave pri iskanju zaposlitve; ker je pandemija covida-19 negativno vplivala na dostopnost organizacij dela in delovnih ureditev ter vključevanje vanje, pa tudi na zaposlitvene in delovne pogoje invalidov, številne invalide pa je izpostavila negativnim učinkom dela na daljavo;

AS. ker je leta 2019 skoraj 18 milijonov otrok v EU živelo v gospodinjstvih, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (22,2 % otrok); ker se invalidni otroci srečujejo s posebnimi omejitvami, zaradi katerih so še posebej ranljivi; ker to poudarja, da je treba otrokom v stiski zagotoviti brezplačen in učinkovit dostop do visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja in šolskih dejavnosti, najmanj enega zdravega obroka na vsak šolski dan in zdravstvenega varstva ter učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve, kot je določeno v priporočilu Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke;

AT. ker so vse države članice EU ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, s čimer je zanje postala zavezujoča, in ker člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji določa kot cilj EU, da spodbuja varstvo otrokovih pravic; ker Listina zagotavlja, da institucije EU in države članice pri izvajanju prava EU varujejo otrokove pravice; ker je Parlament z veliko večino sprejel resolucijo o evropskem jamstvu za otroke, v kateri zahteva, da se vsem otrokom, vključno z romskimi otroki, invalidnimi otroki, otroki brez državljanstva in otroki migranti ter tistimi, ki živijo v izrednih humanitarnih razmerah, zagotovi dostop do vključujočega izobraževanja od zgodnjega otroštva do adolescence;

AU. ker je diskriminacija invalidov pri delu povezana z manj možnostmi za vključujoče izobraževanje in poklicno usposabljanje, segregacijo in diskriminacijo na stanovanjskem področju in področju zdravstvenega varstva in nedostopnostjo prevoza ter drugih storitev in proizvodov;

AV. ker je Parlament v svoji resoluciji o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu razkril pomanjkljivosti Direktive Sveta 2000/78/ES;

AW. ker morajo države članice v skladu z Direktivo (EU) 2019/1158 oceniti, ali bi bilo treba pogoje za dostop do starševskega dopusta, oskrbovalskega dopusta ali dopusta delavcev ter podrobno ureditev dopusta prilagoditi posebnim potrebam staršev, ki so v posebno neugodnem položaju, kot so invalidni starši (posvojitelji, starši samohranilci, od mize in postelje ločeni straši), starši invalidnih otrok ali straši dolgotrajno bolnih otrok ali starši, ki živijo v težkih razmerah;

AX. ker se invalidi v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi ovirami, med drugim ko poskušajo pridobiti osebno pomoč, se vključiti v skupnost, poiskati primerno in cenovno dostopno stanovanje in pridobiti cenovno dostopno zdravstveno varstvo ter socialno in zdravstveno varstvo, osredotočeno na posameznika;

AY. ker sta brezposelnost ter pomanjkanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest za invalide glavna dejavnika, ki prispevata k visokemu tveganju revščine, socialne izključenosti in brezdomstva med invalidi;

AZ. ker je leta 2017 tretjina odraslih invalidov v EU živela v gospodinjstvih, katerih finančna sredstva niso zadostovala za kritje običajnih nujnih izdatkov; ker bi leta 2019 brez socialnih prejemkov, nadomestil ali pokojnin skoraj dvema tretjinama prebivalstva EU z omejitvijo dejavnosti grozila revščina[24];

BA. ker so invalidi raznolika skupina in pogosto izpostavljeni presečni diskriminaciji, katere kumulativni učinki povsem konkretno vplivajo na zaposlitev;

BB. ker so države članice pri deinstitucionalizaciji dosegle različno raven napredka in ker kljub uvedbi ustreznih politik ter dodelitvi znatnih sredstev v EU še vedno milijon ljudi živi v zavodih; ker je bilo vloženih več peticij o zlorabi sredstev EU za deinstitucionalizacijo invalidov; ker je februarja 2021 evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o vlogi Komisije pri zagotavljanju, da države članice uporabljajo sredstva EU za spodbujanje samostojnega življenja invalidov in starejših ter prehoda iz ustanov za bivalno oskrbo v oskrbo na domu; ker morajo države članice pospešiti proces deinstitucionalizacije in ker mora Komisija pozorno spremljati njihov napredek;

BC. ker se pri zbiranju statističnih podatkov EU o prebivalstvu ne upoštevata narava invalidnosti osebe in število invalidov v bivalni oskrbi, kar ovira skladnost z 31. členom Konvencije OZN o pravicah invalidov;

BD. ker se seznami nadomestil in pravic, ki izhajajo iz statusa invalidnosti, med državami članicami razlikujejo, kot se tudi subjekti, ki te pravice opredeljujejo in priznavajo;

BE. ker se bo po pričakovanjih število invalidov in oseb, ki potrebujejo oskrbo in dolgotrajno oskrbo, v EU močno povečalo, med drugim zaradi demografskih izzivov in povečanja kroničnih obolenj; ker večino dolgotrajne oskrbe trenutno zagotavljajo neformalni oskrbovalci, ki so običajno neplačani in večinoma ženske; ker bi bilo treba politike za spoprijemanje z demografskimi izzivi in odzivanje na naraščajoče potrebe po oskrbi in dolgoročne potrebe zasnovati tako, da ne bodo povzročile večjega pritiska na neformalne oskrbovalce;

BF. ker invalidnost pogosto nastopi zaradi poškodbe pri delu ali kroničnih obolenj, povezanih s poklicno boleznijo in izpostavljenostjo zdravstvenim tveganjem;

BG. ker bi se morala zavezanost boljšemu vključevanju in varstvu pravic invalidov odražati na vseh področjih politike, tudi v procesu evropskega semestra;

BH. ker bi morale EU in države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe za izvajanje pravic, priznanih v Konvenciji OZN o pravicah invalidov in spremeniti ali odpraviti veljavne ukrepe, ki diskriminirajo invalide; ker bi morale EU in države članice v vseh politikah in programih varovati in spodbujati temeljne pravice invalidov;

BI. ker v Evropski uniji živi 46 milijonov invalidnih žensk in deklet[25];

BJ. ker se invalidne ženske in dekleta soočajo z večplastno diskriminacijo in izzivi, ki izhajajo iz presečišča spola in invalidnosti ter spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti, države izvora, družbenega razreda, priseljenskega statusa, starosti in rasne ali etnične pripadnosti; ker je pri invalidkah, ki so del manjšin, verjetneje, da bodo zaradi svojega ranljivega položaja trojno diskriminirane; ker diskriminacija ovira njihovo udeležbo na vseh področjih življenja, vključno s socialno-ekonomsko prikrajšanostjo, družbeno osamitvijo, nasiljem na podlagi spola, prisilno sterilizacijo in splavom, pomanjkanjem dostopa do storitev skupnosti, kulturo, športom in prostim časom, nizko kakovostnimi stanovanji, institucionalizacijo in neustrezno zdravstveno oskrbo; ker te ovire zmanjšujejo verjetnost polnega sodelovanja v družbi, dejavne udeležbe v njej in prispevanja k njej, vključno z izobraževanjem in trgom dela;

BK. ker je v Evropski uniji 20,6 % invalidk zaposlenih s polnim delovnim časom v primerjavi z 28,5 % invalidov zaposlenih s polnim delovnim časom[26]; ker je iz podatkov razvidno, da v EU grozita revščina in socialna izključenost povprečno 29,5 % invalidkam v primerjavi z 27,5 % invalidom[27];

BL. ker je v Konvenciji OZN o pravicah invalidov navedeno, da so invalidne ženske in dekleta bolj izpostavljene nasilju znotraj in zunaj doma; ker nekatere države članice še niso ratificirale Konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulsko konvencijo); ker bo razširitev kaznivih dejanj na posebne oblike nasilja na podlagi spola v skladu s členom 83(1) PDEU zagotovila večjo zaščito invalidnih žensk in deklet;

Upravljanje in izvajanje

1. poudarja, da je treba na vseh ravneh ozaveščati o pravicah invalidov iz konvencije ter varovati njihove pravice in dostojanstvo, poleg tega je treba spodbujati plodno sodelovanje in izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami; poudarja, da so potrebne splošno sprejete opredelitve invalidnosti, deinstitucionalizacije, življenja v skupnosti, neodvisnega življenja in vključujočega izobraževanja; spodbuja države članice, naj okrepijo mehanizme usklajevanja;

2. poudarja, da bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja za zagotavljanje podpore invalidom na teh prednostnih področjih: zdravje, izobraževanje, dostopnost, zaposlovanje in delovni pogoji, neodvisno življenje, usklajevanje, življenjske razmere, socialna zaščita in ozaveščanje;

3. poziva vse države članice, ki še niso ratificirale izbirnega protokola h konvenciji, naj to nemudoma storijo, Evropsko unijo pa poziva naj ga v celoti ratificira; poziva Svet, naj sprejme potrebne ukrepe in zagotovi pristop Unije k izbirnemu protokolu;

4. meni, da je izbirni protokol nedeljiv del konvencije; želi opozoriti, da izbirni protokol državljanom zagotavlja forum za sporočanje kršitev določb, ki jih domnevno stori država pogodbenica, in omogoča, da Odbor začne zaupne preiskave, kadar prejme informacije, ki nakazujejo, da država hudo ali sistematično krši konvencijo;

5. poziva Komisijo, naj izvede celovit medsektorski pregled zakonodaje in programov financiranja EU, da bi v celoti spoštovali konvencijo s konstruktivnim vključevanjem invalidskih organizacij in članov okvira EU za spremljanje izvajanja konvencije;

6. poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju in izvajanju politik in ukrepov upoštevajo raznolikost in raznovrstnost invalidov;

7. je seznanjen z napredkom v državah članicah pri dejanskem izvajanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov ter pri prilagajanju ukrepov za dostopnost standardom konvencije; poziva države članice, naj v skladu s 33. členom konvencije za njeno izvajanje in spremljanje njenega izvajanja nemudoma določijo pristojne organe za stike in način usklajevanja na vseh upravnih ravneh; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti udeležbo znatnega števila invalidov v delu teh organov;

8. podpira predlog Komisije o vzpostavitvi platforme za invalidnost, da se izboljšata sodelovanje na ravni EU in izvajanje evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2021–2030 in nacionalnih strategij na tem področju;

9. poudarja, da bi morala biti nova platforma EU za invalidnost usklajena s smernicami, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic.

10. poziva države članice, naj izvedejo nacionalne kampanje ozaveščanja o invalidnosti za promocijo konvencije in evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2021–2030, ki so dostopne vsem ter vključujejo invalide, njihove družinske člane in organizacije, ki jih zastopajo; poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne časovnice za izvajanje strategije; poziva Komisijo, naj v prihodnjem delegiranem aktu o revidiranem pregledu socialnih kazalnikov oblikuje sklop podrobnih kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju ciljev strategije in zagotovitev, da vsi vključeni izpolnjujejo zaveze, opisane v teh dokumentih;

11. se zaveda, da je Komisija vse institucije, organe, agencije in delegacije EU pozvala, naj imenujejo koordinatorje za invalidnost; ponavlja njen poziv, naj se poleg osrednje kontaktne točke znotraj generalnega sekretariata Komisije v vseh institucijah in agencijah, tudi v Parlamentu in Svetu, prav tako določijo kontaktne točke, ki jih bo podpiral ustrezen medinstitucionalni mehanizem; poziva institucije EU, naj za koordinatorje za invalidnost prednostno imenujejo invalide;

12. pozdravlja, da Komisija namerava preučiti delovanje okvira EU za spremljanje izvajanja konvencije v letu 2022 in na podlagi tega predlagati ukrepe; poziva Komisijo, naj izboljša okvir EU in njegovo neodvisnost, zlasti naj zagotovi večjo vključenost in sodelovanje strokovnjakov, nevladnih organizacij, socialnih partnerjev in zlasti invalidov, brez diskriminacije na podlagi vrste invalidnosti ali druge osebne okoliščine; opozarja, da mora okvir EU temeljiti na podrobnih, posodobljenih in kakovostnih podatkih, razčlenjenih glede na naravo invalidnosti osebe, pri čemer naj se opre na delo washingtonske skupine za statistične podatke o invalidnosti;

13. poziva institucije EU in države članice, naj potrdijo, da so zavezane uresničevanju vključujoče enakosti za invalide in da bodo v celoti izvajale konvencijo, vključno s 27. členom o delu in zaposlovanju;

14. poziva Komisijo in države članice, naj določijo jasne cilje za izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev invalidov ter pri tem spoštujejo načela dostopnosti in nediskriminacije ter naj vlagajo v enake možnosti in udeležbo invalidov na vseh področjih življenja;

15. poudarja, da ima Odbor za peticije posebno zaščitno vlogo pri zagotavljanju, da EU pri oblikovanju politik in pri zakonodajnih ukrepih ravna v skladu s konvencijo; ugotavlja, da odbor v okviru te naloge obravnava peticije o vprašanjih invalidnosti, organizira razprave, tematske delavnice in javne predstavitve teme, pripravlja osnutke resolucij in poročila ter izvaja misije na terenu;

16. poudarja, da bi morali imeti invalidi pri pripravi in vlaganju peticij dostop do potrebne podpore in pomoči, da bodo njihove peticije izpolnjevale merila dopustnosti in bodo imeli na ta način dostop do pravnega varstva; poziva k ozaveščanju o mehanizmu za peticije, da bo bolj prepoznaven, ter k vključevanju invalidov ali njihovih predstavnikov v obravnavanje peticij in sodelovanju pri njem;

17. poziva države članice, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti pri dostopu do informacij v zvezi z javno varnostjo, učenja na daljavo in spletnega učenja, osebne pomoči, oskrbe in podpornih storitev za invalide;

18. poziva Odbor za peticije, naj zbere in predloži statistične podatke o obravnavi peticij, in poudarja, da mora biti Odbor za peticije, tako kot vsi odbori v Evropskem parlamentu, zmožen zagotavljati tolmačenje v znakovnem jeziku, da se zagotovita dostop do informacij in udeležba;

19. poziva Komisijo in države članice, naj bolje priznajo pomen dostopnih in kakovostnih podpornih storitev in sistemov za neodvisno življenje; poudarja, da je treba spodbujati strategije in standarde za individualno kakovostno podporo za vzdrževane invalide in njihove oskrbovalce, vključno z boljšo socialno zaščito in različnimi oblikami podpore za neformalne oskrbovalce; poziva Komisijo, naj pripravi strateški načrt EU na področju oskrbe kot dodaten korak h kvalitativnemu opolnomočenju zdravstvenega sektorja v EU, vključno z delavci na področju osebnih in gospodinjskih storitev; ponavlja, da mora načrt na področju oskrbe odražati tudi položaj 100 milijonov neformalnih oskrbovalcev v EU, ki zagotavljajo 80 % dolgotrajne oskrbe, vendar se jim to večinoma ne priznava;

20. priporoča, naj Odbor za peticije pripravi letno poročilo o težavah, izpostavljenih v peticijah v zvezi z invalidi, in predlaga svoja priporočila;

21. poziva Komisijo, naj evropsko strategijo invalidnosti za obdobje 2021–2030 strukturno vključi v proces evropskega semestra, saj bi ga bilo treba uporabiti za spodbujanje politik in pristopov držav članic, krepitev vključujoče družbe ter podpiranje zaposlovanja in socialne zaščite invalidov; poziva Komisijo, naj v procesu evropskega semestra opravi letni pregled vključevanja invalidnosti;

22. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo enotno opredelitev invalidnosti v skladu s sklepnimi ugotovitvami Odbora o uvodnem poročilu Evropske unije, sprejetem leta 2015, in zagotovijo vzajemno priznavanje statusa invalidnosti med državami članicami, da bi invalidom omogočile prosto gibanje ter zagotovile ustrezno uveljavljanje in priznavanje njihovih pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU;

23. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo EU in države članice v celoti spoštovale vse ustrezne obveznosti v okviru EU in OZN v zvezi s pravicami invalidov, zlasti konvencijo in splošne pripombe Odbora h konvenciji, pa tudi ustrezne ukrepe in pravila financiranja EU, in naj invalidom ter njihovim družinam in oskrbovalcem zagotovi podporo ter omogoči izmenjavo dobre prakse na tem področju;

24. poudarja, da so potrebna pogostejša in redna usposabljanja za predstavnike organov pravosodja in kazenskega pregona za ozaveščanje o posredovanju v krizah, kriznem upravljanju in reševanju konfliktov pri stikih z invalidi s specifičnimi invalidnostmi;

Varstvo podatkov

25. poziva Komisiji, naj zagotovi, da države članice pravilno izvajajo Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)[28] ter sprejmejo potrebne ukrepe za varstvo občutljivih podatkov invalidov;

26. poudarja, da mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov v celoti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov; poudarja, da je v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov obdelava genskih ali biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije fizične osebe in podatkov v zvezi z zdravjem (občutljivi osebni podatki) prepovedana, razen če to uredba izrecno dovoljuje;

Udeležba

27. poudarja, da se je treba v vseh fazah načrtovanja, sprejemanja, izvajanja in spremljanja vseh vrst ukrepov posvetovati z invalidskimi organizacijami in dejavno sodelovati z njimi, da se s sprejetimi ukrepi zagotovi spodbujanje temeljnih pravic invalidov; pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo invalidske organizacije ustrezno in v vseh fazah vključila v izvajanje evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2021–2030;

28. želi spomniti, kako pomembno je, da se pri sprejemanju ukrepov v zvezi s pandemijo covida-19, kot so načrti za okrevanje in cepljenje, in med morebitnimi prihodnjimi krizami posvetujemo z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter z njimi sodelujemo;

29. poudarja, da je polno in učinkovito sodelovanje invalidov na vseh področjih življenja in v družbi bistveno za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic;

30. opozarja, da so številni invalidi še vedno ločeni od življenja skupnosti in nimajo nadzora nad svojim vsakdanjim življenjem, zlasti tisti, ki živijo v nastanitvenih ustanovah, saj je pandemija covida-19 poudarila in okrepila izzive, s katerimi se soočajo te osebe; poziva države članice, naj vključijo podporne storitve, da bi invalidom zagotovile enako pravico do neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost;

31. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo invalidi brez omejitev vključeni v proces oblikovanja politik; ugotavlja, da konvencija zahteva celovito politično udeležbo, kar pomeni, da morajo imeti možnost sodelovati na volitvah in v postopkih odločanja enako kot drugi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice omogočile lažjo naturalizacijo ali posebne izjeme od preverjanja naturalizacije za invalide, da se jim zagotovi dostop do državljanstva;

32. opozarja na veliko število državljanov EU, ki so bili zaradi invalidnosti ali duševnih težav prikrajšani za pravico do udeležbe na volitvah, vključno z volitvami v Evropski parlament; zato poziva Komisijo in države članice, naj invalidom zagotovijo dejansko pravico do udeležbe na volitvah v Evropski parlament;

Prosti pretok

33. pozdravlja načrt Komisije, da do konca leta 2023 predstavi predlog za uvedbo , ki bi jo priznavale vse države članice, da bi nadgradili pilotne projekte za evropsko kartico ugodnosti za invalide in parkirno karto EU za invalide; meni, da bo ta kartica, ki bi bila obvezna v vseh državah članicah, pomemben instrument, ki bo invalidom v pomoč pri uveljavljanju pravic do prostega gibanja v EU brez ovir;

34. poziva Komisijo in države članice, naj bodo ambiciozne glede obsega pravic, ki bi jih kartica zagotovila uporabnikom, in naj zagotovijo, da se bo pravilno uporabljala v vseh državah članicah, po potrebi z zavezujočo zakonodajo EU;

35. ugotavlja, da v nekaterih državah članicah, v katerih je bila kartica ugodnosti za invalide že uvedena, poročajo o zlorabah, ki imajo včasih negativne posledice za osebe, ki so do kartice resnično upravičene; zato poudarja, da je treba povečati ozaveščenost na vseh ravneh in sprejeti ukrepe za preprečevanje zlorabe nove evropske kartice ugodnosti za invalide;

36. poziva Komisijo, naj invalide ter njihove družine in asistente oprosti plačila cestnin po vsej EU in tako podpre mobilnost invalidov, zlasti kadar njihov prevoza za zdravstvene namene in dobro počutje vključuje več poti;

37. poziva Komisijo, naj dodatno okrepi zakonodajni okvir za udeležbo invalidov v turizmu; ugotavlja, da 25 % evropskih volivcev ugotavlja določeno stopnjo invalidnosti ali omejitve[29] in da je skupni bruto promet EU s turizmom, dostopnim za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, leta 2012 znašal približno 786 milijard EUR[30];

38. toplo pozdravlja sprejetje obsežnejših pravic invalidnih potnikov in potnikov z omejeno mobilnostjo, zlasti postopno odpravo izjem za države članice in skrajšanje obdobja predhodne najave invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo, da potrebuje pomoč; poziva države članice, naj takoj, ko bo mogoče, določijo krajše obdobje, v katerem morajo invalidi vnaprej sporočiti, da pri potovanju potrebujejo pomoč, da bodo lahko invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo lažje uveljavljali pravico do prostega gibanja, in določijo časovnice dostopnosti; poziva k hitremu izvajanju pravil iz prenovljene Uredbe (ES) št. 1371/2007 v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj razmisli oblikovanju predloga o pravicah invalidnih potnikov v mestnem in podeželskem prometu, da bi premostili vrzeli, ki še vedno obstajajo; poziva k sprejetju enako učinkovitega svežnja za pomorski promet;

39. poziva Komisijo, naj podpre države članice ter na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotovi potrebne pogoje, da bodo lahko invalidi enako kot drugi uživali pravice do prostega gibanja, samoodločbe in osebne izbire, živeli samostojno in se vključili v skupnost, kot je določeno v 19. členu konvencije; poziva države članice, naj izboljšajo dostopnost informacij javnih uprav z uporabo odprtih in dostopnih oblik;

Dostopnost

40. je seznanjen s predlogom Komisije o vzpostavitvi središča virov AccessibleEU do leta 2022; poziva Komisijo, naj ustanovi agencijo EU za dostopnost (odbor EU za dostopnost), ki bo razvila tehnične specifikacije o dostopnosti v podporo posebnih politik in zakonodaje EU, izvajala posvetovanja z imetniki pravic, deležniki in nevladnimi organizacijami, pomagala državam članicam in institucijam EU pri usklajenem uveljavljanju dostopnosti v korist enotnega trga ter ozaveščala o pomenu dostopnosti za enakopravno družbo;

41. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo kognitivni, senzorični in fizični dostop do pobud EU o digitalizaciji trga dela;

42. obžaluje, ker področje uporabe evropskega akta o dostopnosti ne vključuje dostopa do grajenega okolja in fizične dostopnosti; poziva Komisijo, naj na podlagi tega akta sprejme trden okvir EU za dostopno in vključujoče okolje s popolnoma dostopnimi javnimi prostori, storitvami, vključno z javnim prevozom ter komunikacijskimi, upravnimi in finančnimi storitvami, ter grajenim okoljem; pozdravlja pobudo Komisije za nagrado za dostopno mesto;

43. pozdravlja rezultate evropskega tekmovanja za nagrado za dostopno mesto; poziva države članice, naj uvedejo podobna tekmovanja na državni ravni;

44. poudarja, da se najpogostejši pomisleki vlagateljev peticij v zvezi z enakostjo invalidov poleg pravic iz delovnega razmerja in pravice do samostojnega življenja v skupnosti nanašajo na dostopnost in socialno zaščito; zato poziva države članice, naj v celoti izvajajo in stalno spremljajo vso zakonodajo, povezano z dostopnostjo, vključno z Direktivo (EU) 2019/882 (evropski akt o dostopnosti), da bi učinkovito in dokončno odpravile in preprečile ovire za invalidne delavce ter izboljšale in zagotovile dostopne storitve in ustrezne pogoje opravljanja storitev; v zvezi s tem poziva države članice, naj pri prenosu evropskega akta o dostopnosti v svojo nacionalno zakonodajo preučijo povezljivost med dostopnostjo storitev in dostopnostjo grajenega okolja;

45. poudarja, da morajo biti vsa javna mesta v Evropi popolnoma dostopna; obžaluje, da se evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2021–2030 danes v številnih pogledih ne upošteva, zlasti pa je preveč javnih stavb z arhitekturnimi ovirami, ki predstavljajo zavržno obliko diskriminacije; poziva Komisijo, naj dostopnost vključi v vsa politična področja, države članice pa, naj v celoti izvajajo veljavno zakonodajo;

46. obžaluje, da v nekaterih državah članicah zaradi nedostopnih številk za klic v sili nekateri invalidi niso mogli komunicirati z nujno pomočjo in službami za pomoč v sili; zato poziva države članice, naj skrbno izvajajo Direktivo 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah;

47. poziva države članice, naj poskrbijo, da se bo Direktiva 2016/2102 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov na vseh ravneh začela hitro izvajati, da bodo imeli invalidi dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo, v primerni obliki, vključno z nacionalnimi znakovnimi jeziki; pozdravlja pobudo Komisije o akcijskem načrtu za spletno dostopnost vseh institucij, organov in agencij EU, da bi zagotovili, da bodo spletišča EU in dokumenti, objavljeni na teh spletiščih in spletnih platformah, skladni z evropskimi standardi dostopnosti, ki jih je treba razširiti; poziva vse institucije, organe in agencije EU, naj evropske standarde dostopnosti izpolnijo najkasneje v letu 2022;

48. poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo prenesejo že zelo zapoznelo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in v skladu s členom 7 te direktive zagotovijo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev invalidom;

49. poziva institucije EU, naj izboljšajo raven in kakovost dostopnosti v vseh svojih stavbah ter odpravijo obstoječe ovire za svoja spletna mesta, razprave in dokumentacijo, tj. zagotovijo dostopnost pridobljenih informacij, med drugim na primer z zagotavljanjem prevodov v znakovni jezik različnih držav članic, zapisov dokumentov v Braillovi pisavi in v preprostem jeziku;

50. poudarja, da je treba vprašanja glede dostopnosti hitro obravnavati v vseh ustreznih politikah in instrumentih, vključno z vprašanji glede pravil o javnih naročilih in dostopnosti peticij, naslovljenih na Parlament;

51. poziva ustrezne službe Parlamenta, naj si še naprej prizadevajo in čim hitreje končajo projekt o medresorski delovni skupini za znakovni jezik, da se izpolnijo zahteve iz peticije št. 1056/2016, da bo mogoče vlagati peticije v mednarodnih in nacionalnih znakovnih jezikih, ki se uporabljajo v EU, in bodo lahko uporabniki znakovnega jezika lažje uveljavljali temeljno pravico do peticije;

52. Poudarja, da je treba zagotoviti storitve znakovnega jezika in zlahka berljive prevode. da bodo seje odborov, plenarna zasedanja in vsa druga zasedanja Parlamenta dostopni invalidom;

Boj proti diskriminaciji

53. ugotavlja, da med državami članicami ni vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti; poziva države članice, naj sodelujejo med seboj in v duhu vzajemnega zaupanja priznajo status, priznan v drugi državi članici; poudarja, da namerava Komisija v sodelovanju z državami članicami obseg vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti razširiti na mobilnost delovne sile in ugodnosti, povezane s pogoji opravljanja storitev; poudarja, da je treba razširiti ugodnosti evropske kartice ugodnosti za invalide, tako da bodo vključene tudi vzajemno priznane koristi za dostop do zdravstvenih storitev; v zvezi s tem poudarja pomen hitrega ukrepanja v zvezi z zagotovitvijo uporabe evropske kartice ugodnosti za invalide; ponovno poudarja, da je potrebno skupno razumevanje in izvajanje deinstitucionalizacije ter da je treba zagotoviti neodvisno življenje v skupnosti, da bi strategije držav članic in sredstva EU bolje uskladili s konvencijo;

54. priznava, da bi se lahko evropska kartica ugodnosti za invalide uporabljala na različnih področjih, tako za dostop do številnih storitev brez diskriminacije kot tudi za varnosti v nevarnih in nujnih primerih; poudarja, da bi s kartico zagotovili, da bodo udeležene policijske sile nemudoma prepoznale invalidnost;

55. obžaluje, da so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije[31] invalidni otroci in odrasli bolj izpostavljeni nasilju kot njihovi neinvalidni vrstniki; poudarja, da je zlasti pri mladoletnikih 3,7-krat večja verjetnost, da bodo žrtve kakršnega koli nasilja kot neinvalidni otroci, 3,6-krat večja verjetnost, da bodo žrtve fizičnega nasilja, in 2,9-krat večja verjetnost, da bodo žrtve spolnega nasilja; poudarja, da se zdi, da so otroci z duševnimi ali intelektualnimi motnjami med najbolj ranljivimi, pri čemer je tveganje spolnega nasilja 4,6-krat večje kot pri njihovih neinvalidnih vrstnikih, zato poziva k oblikovanju evropskega okvira za zaščito invalidov pred vsakršnim nasiljem;

56. poudarja, da v EU nujno potrebujemo zakonodajo za zaščito državljanov pred vsemi oblikami diskriminacije v EU in meni, da je nujna za ustrezno izvajanje politik konvencije; poziva države članice, naj sprejmejo horizontalno protidiskriminacijsko direktivo EU, ki jo je Komisija predlagala leta 2008; poziva Komisijo, naj čim prej predlaga alternativno rešitev, da bomo lahko v EU napredovali pri odpravljanju diskriminacije na vseh področjih življenja

57. ostro obsoja vsakršno diskriminacijo invalidov na področju zdravstva; želi spomniti, da morajo biti ukrepi na tem področju, ki jih sprejmejo države članice, skladni s konvencijo ter zagotavljati enakopraven in nediskriminatoren dostop do zdravstvenega varstva in socialnih storitev; poudarja, da je treba v odziv na prihodnje zdravstvene krize (od pripravljenosti do zdravljenja) zagotoviti, da invalidi ne bodo zapostavljeni; v zvezi s tem pristojne organe poziva, naj invalidom zagotovijo enako zdravstveno obravnavo kot vsem drugim, vključno z intenzivno zdravstveno oskrbo; opozarja, kako pomembno je, da imajo javne zdravstvene storitve vedno glavno vlogo pri varstvu invalidov;

58. ponovno poziva Komisijo, naj pri strategijah za komuniciranje in zagotavljanje dostopnosti sodeluje s Sodiščem Evropske unije in zagotovi, da bodo imeli invalidi dostop do pravosodnega sistema EU brez kakršne koli diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo programe opolnomočenja invalidov, da bodo lahko prepoznavali primere diskriminacije in o njih poročali;

59. obsoja vse oblike diskriminacije invalidov na delovnem mestu; poziva države članice in Komisijo, naj izvajajo politike za preprečevanje nadlegovanja na podlagi invalidnosti; poleg tega poziva države članice, naj v sodelovanju z delodajalci izvajajo politiko preprečevanja kibernetskega ustrahovanja invalidov na delovnem mestu;

60. poudarja, da je treba preprečiti odvzem prostosti osebam, katerih invalidnost ni združljiva z odvzemom prostosti, in da bi bilo treba zagotoviti alternative zapornim kaznim; poziva države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih načel enakega obravnavanja, nediskriminacije, razumne prilagoditve in dostopnosti za invalidne pripornike;

61. poziva države članice k izmenjavi informacij in dobrih praks, zlasti v zvezi s prehodom z življenja v ustanovi na samostojno življenje, zagotavljanjem dostopnih in cenovno ugodnih stanovanj za invalide ter vključevanjem v skupnost;

62. poudarja, da so razumna prilagoditev, dostopnost in univerzalno oblikovanje bistveni v boju proti diskriminaciji invalidov; poudarja, kako pomemben je učinkovit nediskriminacijski dostop, ki vključuje prepoznavanje in odstranjevanje ovir in preprek, ki invalidom otežujejo dostop do blaga, storitev in zmogljivosti, ki so na voljo širši javnosti; poudarja, da bi moral biti učinkovit, nediskriminacijski dostop za invalide po možnosti zagotovljen pod enakimi pogoji kot za osebe, ki niso invalidi, in da bi bilo treba invalidom olajšati uporabo podpornih pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kot so priznani psi vodniki in drugi psi pomočniki, ko je to potrebno[32]; opozarja, da bi bilo treba sprejeti standarde dostopnosti v posvetovanju z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami, saj je njihovo strokovno znanje bistveno za opredelitev ovir pri dostopnosti; poudarja, da so razumna prilagoditev, dostopnost in univerzalno oblikovanje bistveni v boju proti diskriminaciji invalidov;

63. poudarja ključno vlogo družinskih članov, ki skrbijo za invalide in pogosto izpolnjujejo njihove potrebe po oskrbi in pomoči; zato poudarja, da morajo politike in strategije EU in držav članic dajati konkretno podporo družinskim članom in oskrbovalcem; meni, da jim je nujno treba priznati vlogo oskrbovalca, kar naj bi veljajo v vsej Evropi;

64. poudarja, kako pomembna je pravica invalidov, da enakopravno uveljavljajo svoje temeljne pravice; poudarja, da je treba invalidom v skladu z 12. členom konvencije priznati pravno sposobnost na vseh področjih življenja, enako kot drugim; poziva države članice, naj pravočasno sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovit, pravičen in vključujoč dostop invalidov z vsemi vrstami invalidnosti do vseh faz postopkov v pravosodnem sistemu in kazenskem pregonu; poudarja, da morajo biti objekti in storitve dostopni, da se zagotovi enak dostop do sodnega varstva in celotnega pravnega postopka brez diskriminacije;

65. poudarja, da je potrebna finančna pomoč, da bi lahko invalidi najeli ali zaposlili asistente ali finančno podpirali družinske člane, ker njihova oskrba terja čas in finančna sredstva in ker je to nujno potrebno za podporo invalidnim osebam in njihovim družinskim pomočnikom;

66. poudarja, da so invalidi socialno marginalizirani in izključeni iz zaposlitvenega, gospodarskega in družbenega življenja; obžaluje, da so invalidi, zlasti tisti, ki pomoč močno potrebujejo, pogosto izpostavljeni velikemu tveganju, da bodo institucionalizirani, saj sedanja finančna podpora držav članic ne zadošča, zlasti za podporo, ki bi zaščitila pravice invalidov ob osredotočenosti na posameznika in usmerjenosti v skupnost[33];

67. poudarja, da člen 19 konvencije določa pravico do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost; poziva države članice, naj začnejo proces, ki bo pomagal spremeniti življenjske razmere invalidov s prehodom iz institucij na sistem, ki bo omogočil udeležbo v družbi in v katerem bodo storitve zagotovljene v skupnosti glede na želje in izbiro posameznika; poziva države članice, naj v svoje strategije za deinstitucionalizacijo vključijo konkretne cilje z jasnimi časovnimi roki in naj ustrezno financirajo izvajanje teh strategij;

68. obžaluje, da so bili invalidi in njihova podporna mreža izključeni iz prednostnih skupin v okviru strategije cepljenja EU; poziva države članice, naj invalidom in njihovi podporni mreži ponudijo prednostni dostop do cepljenja; v zvezi s tem vztraja, da mora cepljenje proti covidu-19 temeljiti na prostovoljnem in informiranem soglasju invalidov ter da samostojnost in pravna sposobnost vseh invalidov, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju, osebami s psihosocialnimi motnjami in avtističnimi osebami, ne smeta biti ogroženi z ukrepi, ki se štejejo za javno dobro ali najboljši interes osebe;

69. poziva k unijskim in nacionalnim preiskavam nesorazmernih stopenj okužb in smrti zaradi covida-19 v domovih za nego in oskrbo, nastanitvenih objektih za starejše in invalide ter drugih socialnih službah, da bi razumeli vzroke, opredelili odgovorne in sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje takšnih primerov v prihodnosti;

70. poziva, naj bodo mesta, kjer se izvaja cepljenje, fizično dostopna, prav tako pa je treba zagotoviti usmerjanje in pomoč osebam, ki to potrebujejo; poziva k brezplačnim ali cenovno ugodnim ciljno usmerjenim programom za dostopen prevoz, kjer je ta potreben.

Zaposlovanje in socialne zadeve

71. je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti invalidov, zlasti invalidk, v primerjavi z drugimi skupinami v EU; poziva države članice, naj spodbujajo in zagotovijo zakonodajni in politični okvir za udeležbo invalidov, zlasti invalidk, vključno s tistimi z neočitnimi oblikami invalidnosti, kroničnimi boleznimi ali učnimi težavami, na trgu dela;

72. poziva države članice, naj sprejmejo medsektorski pristop, zlasti pri svojih politikah in ukrepih, za ustvarjanje vključujočih delovnih mest; obžaluje, da v evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2021–2030 večplastna in presečna diskriminacija ni zadostno obravnavana; zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju te strategije posebno pozornost nameni vprašanju presečnosti ter določi jasne, merljive in ambiciozne cilje v zvezi z raznolikostjo na delovnem mestu, ki bodo odražali raznolikost invalidov, ter tako odpravi večplastno in presečno diskriminacijo; poudarja, da je pomembno, da se učinkovitost te strategije spremlja v sodelovanju z invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo;

73. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo socialna podjetja, ki se osredotočajo na zaposlovanje invalidov, saj so vzvod za ustvarjanje dostojnih delovnih mest;

74. spodbuja države članice, naj v boju proti tveganju revščine in socialne izključenosti v starosti osebam z znatnimi in težkimi oblikami invalidnosti zagotovijo zgodnji dostop do javnih pokojninskih sistemov;

75. poziva države članice, naj obravnavajo nezadostno razvitost in financiranje zavodov za zaposlovanje, da bi izboljšale stopnjo zaposlenosti invalidov; poziva jih tudi, naj okrepijo povezave med zavodi za zaposlovanje in agencijami za posredovanje dela;

76. poudarja pozitivno vlogo zaščitenih delovnih mest, skladnih s konvencijo, pri prehodu invalidov na odprti trg dela;

77. poziva države članice, naj podprejo na pravicah temelječe modele posredovanja vključujoče in dostojne zaposlitve ter podpore (podprta zaposlitev) kot sredstvo za prehod na odprti trg dela za invalide, kjer je to mogoče;

78. poziva Komisijo, naj čim prej začne revizijo direktive o enakosti pri zaposlovanju, da bi jo v celoti uskladili z določbami konvencije ter uveljavili participativni proces, ki bo zagotavljal neposredno in polno udeležbo organizacij, ki zastopajo invalide;

79. poudarja, da se s sistemi podpore za zaposlovanje ne bi smele znižati plače invalidov, zlasti z javnim sofinanciranjem; poudarja, da mora zaposlovanje invalidov temeljiti na okviru zaposlovanja, ki se uporablja za druge delavce, kar zadeva plačilo in ureditve delovnega časa, pri čemer mora biti tak okvir prilagojen njihovim potrebam; meni, da invalidov ni mogoče vključiti na odprti trg dela brez splošnega okvira ureditve zaposlovanja ter povišanj plač in spodbujanja kolektivnih pogajanj;

80. poudarja, da je potrebna finančna pomoč, ki bo invalidom omogočila, da najamejo ali zaposlijo posebej usposobljene pomočnike;

81. poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usklajenost sistemov socialne varnosti za invalide, pri čemer naj zagotovijo tudi, da bodo še naprej prejemali podporo za invalidnost, ki krije dodatne stroške, povezane z invalidnostjo, tudi ob vstopu na trg dela ali ob preseganju določenega dohodkovnega praga, da bi podprle njihovo vključevanje na trg dela ter pomagale zagotoviti njihovo dostojanstvo in enakost; meni, da bi bilo treba to storiti s spremembami Uredbe (ES) št. 883/2004 in s posvetovanjem z organizacijami, ki zastopajo invalide;

82. poziva države članice k izmenjavi informacij in dobrih praks, zlasti v zvezi s prehodom z življenja v ustanovi na samostojno življenje, zagotavljanjem dostopnih in cenovno ugodnih stanovanj za invalide ter vključevanjem v skupnost;

83. poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za odpravo vztrajne vrzeli v zaposlenosti invalidov in naj omogočijo lažji dostop invalidov do kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, da se vrzel v zaposlenosti invalidov vključi v revidirani pregled socialnih kazalnikov;

84. poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo Sveta 2000/78/ES; poziva države članice, naj razvijejo zaposlitvene možnosti za invalide z izboljšanjem izvajanja Direktive, zlasti člena 5 o razumni prilagoditvi, ter z vlaganjem sredstev EU in instrumenta za okrevanje in odpornost v usposabljanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide;

85. poudarja, da imajo povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, poklicno profiliranje, sočasna zaposlitev in usposabljanje, podpora pri uvajanju na delovnem mestu in usposabljanju ter možnosti za poklicno napredovanje pomembno vlogo v pomoči invalidom pri zagotavljanju in ohranjanju plačane zaposlitve;

86. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo trgi dela in delovna okolja odprti, vključujoči in dostopni invalidom, naj podpirajo službe za zaposlovanje, ozaveščajo o vključujočih praksah zaposlovanja, uvedejo ustrezne spodbude in podporne ukrepe za podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ki zaposlujejo in usposabljajo invalide, ter zagotovijo, da bodo splošni sistemi samozaposlovanja dostopni invalidom in jih bodo podpirali;

87. poziva države članice, naj spodbujajo prilagoditve na delovnem mestu in sprejmejo ukrepe za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo, naj v prihodnjem strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu posebno pozornost nameni invalidnim delavcem ter določi ambiciozne cilje;

88. poziva institucije EU in države članice, naj na delovnih mestih uvedejo kvote za invalide, da bi spodbudile vključujoče delovno okolje;

Javna naročila in sredstva EU

89. želi spomniti, da je treba postopke javnega naročanja v državah članicah izvajati in zaključiti tako, da se spoštujejo vse temeljne pravice upravičencev, vključno z invalidi; poudarja, da morajo države članice pri izvajanju zakonodaje o javnih naročilih ravnati v skladu s konvencijo, zlasti kar zadeva izbiro komunikacijskih sredstev, tehnične specifikacije, merila za oddajo naročil in pogoje za izvedbo javnega naročila;

90. opozarja, da je dobra struktura javnih storitev, zlasti na področju zdravstva in izobraževanja, bistvena za zagotovitev enakega obravnavanja invalidov, ne glede na njihov ekonomski položaj; poziva države članice, naj uporabijo sredstva EU za izboljšanje teh storitev in z njimi povezane infrastrukture v duhu pobud REACT EU (pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) in Next Generation EU;

91. poziva Komisijo in države članice, naj v končno vsebino sporazumov o partnerstvu o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter programih teh skladov vključijo cilje in pristope, ki bodo izboljšali življenjske razmere invalidov in pri tem spoštujejo načela dostopnosti in nediskriminacije, ter naj vlagajo v enake možnosti in udeležbo invalidov na vseh področjih življenja, vključno s podpiranjem prehoda z življenja v ustanovi na življenje v skupnosti; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja uporabo sredstev EU v skladu s konvencijo; poudarja, da je treba postopno zbliževati opredelitve dostopnosti, udeležbe in življenja v skupnosti in tako okrepiti kohezijo med državami članicami;

92. poziva države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih zagotavljajo ustrezni skladi EU, za ustvarjanje delovnih mest in usposabljanje invalidov, da bi zagotovile in podprle popolno dostopnost javnih prostorov in infrastrukture ter zagotovile, da ukrepi, ki jih financira EU, dosežejo invalide; obžaluje, da se sredstva EU v številnih državah članicah še naprej uporabljajo za ustvarjanje novih ločenih ureditev za invalide;

93. poudarja, da je treba ustrezno financirati opremo, ki jo invalidi potrebujejo, da bodo lahko uporabljali najboljšo razpoložljivo tehnologijo in opremo v vsakdanjem življenju, za zaposlovanje in udejstvovanje v družbi;

94. poudarja, da se sredstva EU nikoli ne bi smela uporabljati za financiranje proizvodov, storitev ali infrastrukture, ki ne bodo dostopni invalidom;

95. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo programi in strategije za razvoj podeželja vključevali posebne ukrepe za pomoč invalidom, ki živijo na podeželju, ter naj invalide vključijo v oblikovanje in izvajanje teh programov in strategij;

Digitalizacija

96. poziva države članice, naj preučijo možnosti in potencial, ki jih prinašajo digitalizacija in digitalne rešitve, in priznajo vrednost podpornih in prilagodljivih tehnologij za invalide ob ustreznem upoštevanju varstva osebnih podatkov in etičnih pomislekov; opozarja, da je potencial uporabe digitalnih orodij in podpornih tehnologij odvisen od možnosti za invalide, da razvijejo svoje digitalne spretnosti; poudarja, da lahko razvoj potrebnih digitalnih spretnosti in poznavanje umetne inteligence zagotovita uveljavitev ranljivih skupin, kot so invalidi, na trgu dela;

97. poudarja, da je pandemija covida-19 pokazala, da bi moralo imeti vse prebivalstvo pravico do uporabe digitalne preobrazbe brez diskriminacije ali izključevanja; poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mobilnost, komunikacijo in dostop do javnih storitev; zato države članice poziva, naj dejavno spodbujajo udeležbo invalidov z zagotavljanjem ustreznih sredstev za zagotavljanje njihovega dostopa do spletnih javnih storitev;

98. poziva institucije EU, naj v infrastrukturi, storitvah in digitalnih storitvah zagotovijo najvišje standarde dostopnosti, si po najboljših močeh prizadevajo za objavo dokumentov v zvezi z zakonodajnimi postopki na uporabniku prijazen in dostopen način ter zagotovijo, da bodo lahko invalidi ustrezno in v celoti dostopali do njihovih spletišč in kontaktnih obrazcev; priporoča državam članicam, naj razvijejo programe, katerih cilj bo vključevanje invalidov v družbo s pomočjo športa, umetnosti, kulture in prostočasnih dejavnosti in ki bodo spodbujali njihovo udeležbo v političnem procesu brez omejitev;

Raziskave

99. poziva Komisijo, naj opravi nadaljnje raziskave o vplivu in zdravstvenih posledicah nastajajočih tehnologij na invalide, na primer svetilk LED na ljudi, ki so občutljivi na svetlobo;

100. opozarja, da so za razvoj ustreznih in učinkovitih politik za zagotovitev dostopne družbe za vse invalide v EU potrebni primerljivi in zanesljivi podatki EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za skupni okvir za evropske statistične podatke o posameznikih in gospodinjstvih za zbiranje zanesljivih podatkov o udeležbi invalidov na različnih ravneh in vrstah izobraževanja, dela in družbenega življenja;

101. poudarja, da je treba vlagati v inovacije in raziskave v zvezi z zaposlovanjem in podjetništvom invalidov, da bi podprli njihovo finančno preživetje in udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju;

102. poudarja, da je treba okrepiti raziskave in inovacije na področju dostopne tehnologije, da bi okrepili vključujočo naravo trgov dela za invalide; poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mobilnost, komunikacijo in dostop do javnih storitev za invalide;

Izobraževanje

103. pozdravlja, da so države članice pripravljene izvajati vključujoče izobraževalne politike; poziva države članice, naj še izboljšajo zmogljivost svojih izobraževalnih sistemov za zagotavljanje zelo kakovostnega in dostopnega izobraževanja za vse učence s spodbujanjem posebnih ukrepov in posamezniku prilagojene podpore, kot so dostopni in prilagojeni učni načrti in učno gradivo, dostopne informacijske in komunikacijske tehnologije ter ustrezno digitalno izobraževanje; poziva Komisijo, naj za zagotavljanje enakega obravnavanja invalidnih otrok okrepi vlogo jamstva za otroke in pri tem razmisli o nagradi za dostopne šole; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v usposabljanje strokovnjakov v zvezi s potrebami invalidov; ponovno poudarja, da bi morala izvajanje in dodeljevanje ustreznih programov financiranja EU prispevati k prehodu na vključujoče izobraževanje; poudarja, da bi bilo treba invalidom zagotoviti dostop do izobraževanja, tudi med krizami, kot je pandemija covida-19, države članice pa bi se morale spopasti z vsemi oblikami diskriminacije in izključenosti na tem področju; poudarja, da je treba izboljšati udeležbo mladih invalidov na usposabljanjih, ki bodo upoštevala njihove potrebe, kar bi jim omogočilo boljši dostop do trga dela; je seznanjen s koristmi, ki jih otrokom jezikovnih manjšin in s posebnimi izobraževalnimi potrebami prinese zgodnje izobraževanje v maternem jeziku, kadar težko uporabljajo jezik in komunicirajo; poziva države članice, naj otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami zagotovijo dostop do izobraževanja v jeziku manjšine;

104. poudarja, da so vključujoči programi izobraževanja in poklicnega usposabljanja eden od ključnih pogojev za bolj vključujoč trg dela; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednji pristop EU k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost dostopen in vključujoč ter bo obravnaval, kako uveljavljati pravico invalidov do dela; poziva države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih izboljšano jamstvo za mlade ponuja za zaposlovanje, izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo mladih invalidov, ter zagotovijo enak dostop za invalide in uvedejo prilagojene politike;

105. poudarja pomen zgodnje, individualne in celovite podpore invalidnim otrokom, njihovim staršem in oskrbovalcem; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo invalidnim otrokom in otrokom s posebnimi učnimi potrebami;

106. poudarja pomen ukrepanja v zgodnjem otroštvu in dejstvo, da morajo invalidni otroci sodelovati v družbi in biti vključeni vanjo že od samega začetka svojega življenja; poudarja, da je treba povečati možnosti financiranja za vključujoče izobraževanje, kadar in kjer je to mogoče in priporočljivo, tako za spodbujanje učinka vključujočega izobraževanja na invalidne ali neinvalidne otroke kot tudi za financiranje raziskav o vključujočem izobraževanju; meni, da je treba spodbujati uporabo novih tehnologij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pripomočki za gibanje, pomožnimi napravami ter tehnologijami, ki so primerne za invalide; poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena za posameznikov razvoj in da dostopna izobraževalna okolja invalidom omogočajo, da polno prispevajo k vsem vidikom družbe;

107. poudarja, da morajo invalidi enakopravno sodelovati na trgu dela s pomočjo vključujočega izobraževanja, spodbujanja prožnih oblik zaposlitve, ki lahko pripomorejo k zadovoljevanju njihovih potreb (kot so delo na daljavo in pametne oblike dela), in celovite vključitve združenj invalidov v oblikovanje vključujočih strategij;

108. poudarja, da imajo invalidi pogosto visoko raven znanj in spretnosti ter kvalifikacij, ki so podcenjene; zato ne morejo izkoristiti svojega potenciala, družba pa ostaja brez družbene in gospodarske vrednosti, ki bi jo zagotovila njihova vključitev;

109. je trdno prepričan, da bi morale države članice invalidnim otrokom zagotoviti ustrezno podporo, da bi javno izobraževanje postalo temelj individualizirane pedagoške poti;

110. priznava pomen šole in športa kot ključnih dejavnikov za rast in razvoj invalidnih otrok, zlasti avtističnih; obžaluje, da jih je učenje na daljavo med pandemijo prikrajšalo za te bistvene dejavnosti; upa, da bo njihovo izobraževanje prednostna naloga v politiki ponovnega odpiranja v državah članicah;

111. predlaga oblikovanje projektov za ozaveščanje o potrebah invalidov s pozitivno uporabo kulturnih orodij, na primer s spodbujanjem kulturnih prireditev, kot del širše izobraževalne strategije za spodbujanje in varstvo pravic invalidov;

112. poziva države članice, naj upoštevajo smernice, ki jih je Komisija objavila v svojem sporočilu o evropskem izobraževalnem prostoru do leta 2025 v zvezi z dolžnostjo vlad, da spodbujajo vključujoče izobraževanje v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja v skladu z zavezami iz konvencije; poziva, naj se v nacionalnih, evropskih in regionalnih politikah izobraževanja izvaja vključujoč sistem, ki invalidnim učencem omogoča vključevanje v redno izobraževanje, da bi preprečili vsakršno diskriminacijo;

Varstvo pravic invalidk

113. pozdravlja evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2021–2030 in njeno sklicevanje na posebne izzive, s katerimi se soočajo invalidne ženske in dekleta; poziva k vključitvi presečišča spola in invalidnosti v vse politike, programe in pobude EU ter v nacionalne akcijske načrte držav članic; poziva k optimizaciji uporabe obstoječih in prihodnjih instrumentov financiranja EU za spodbujanje dostopnosti in nediskriminacije;

114. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovit razvoj, napredek in opolnomočenje invalidk ter spodbujajo njihovo udeležbo v javnem odločanju; poudarja, da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se v celoti upoštevajo njihovi pogledi in da se skupaj s posvetovalnimi organi, ki se ukvarjajo z invalidnostjo, spodbuja sodelovanje organizacij, ki zastopajo invalidke;

115. poziva Komisijo in države članice, naj prek Istanbulske konvencije in z razširitvijo kaznivih dejanj na posebne oblike nasilja na podlagi spola v skladu s členom 83(1) PDEU nujno obravnavajo nasilje na podlagi spola, s katerim se invalidne ženske in dekleta soočajo v nesorazmernem obsegu; poziva Komisijo, naj to uporabi kot pravno podlago za predlog zavezujočih ukrepov in celostne okvirne direktive EU za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njim; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo potrebe invalidk vključene v pobude, ki žrtvam zagotavljajo podporo v okviru strategije za enakost spolov in strategije za pravice žrtev, ter naj zagotovi, da bo podpora žrtvam oblikovana v skladu z načelom dostopnosti;

116. obžaluje diskriminacijo na podlagi spola, s katero se v zdravstvenem sektorju srečujejo ženske in dekleta s fizičnimi in kognitivnimi motnjami; meni, da morajo imeti invalidne ženske in dekleta popoln in enak dostop do zdravljenja, ki ustreza njihovim posebnim potrebam, in sicer prek zdravstvenega varstva, specifičnega za invalidnost, in splošnih storitev; poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnje izobraževanje zdravstvenih delavcev o posebnih potrebah invalidnih žensk in deklet ter zagotovijo, da invalidne ženske in dekleta dobijo vse ustrezne informacije, da bodo lahko svobodno sprejemale odločitve o svojem zdravju;

117. poziva k splošnemu spoštovanju in dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; obžaluje nazadovanje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk ter z njim povezanih pravic žensk v nekaterih državah, kar je zlasti škodljivo za invalidne ženske in dekleta, ki se soočajo z dodatnimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva; poudarja, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za boj proti prisilni sterilizaciji; poziva države članice, naj zagotovijo javne naložbe, da bi invalidnim ženskam in dekletom zagotovili popoln dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; obžaluje, da se invalidnim dekletom pogosto odreka spolna vzgoja; poziva države članice, naj zagotovijo celovito in vključujoče izobraževanje o spolnosti in odnosih;

118. poziva države članice, naj zagotovijo dostopen, nestereotipen izobraževalni sistem z vključujočimi izobraževalnimi ukrepi, s katerimi bodo invalidne ženske in dekleta pripravile na trg dela, s posebnim poudarkom na digitalnih zmožnostih in vseživljenjskem učenju, ter naj invalidkam in invalidkam zagotovijo možnost izbire študijskih področij, da bodo lahko opravljale delo, ki ga želijo opravljati, v katerem lahko v celoti izkoristijo svoj potencial in v katerem niso omejene z nedostopnostjo, predsodki ali stereotipi; priznava povezavo med izobraževanjem in poznejšo zaposlitvijo; poudarja, da je za odpravo vrzeli v zaposlovanju potreben popoln dostop do izobraževanja;

119. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike v zaposlovanju, s katerimi se soočajo invalidke, zlasti z odpravljanjem stereotipov o spolih, krepitvijo njihove udeležbe v digitalnem gospodarstvu, povečanjem njihove zastopanosti v izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter z bojem proti odvračanju od dela, kot je spolno nadlegovanje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev, da invalidke sodelujejo pri odločanju in prejemajo enako plačilo za enako delo z zavezujočimi ukrepi za preglednost plačil, se borijo proti velikemu tveganju revščine in prilagodijo delovne pogoje, kot so prožna ureditev dela in starševski dopust, njihovim posebnim potrebam; poziva Komisijo in države članice, naj prek akcijskega načrta za socialno ekonomijo podprejo poslovne modele in pobude socialnega gospodarstva, namenjene izboljšanju socialnega vključevanja invalidk in njihovega vključevanja na trg dela;

120. ugotavlja, da je več zbiranja podatkov in informacij ključnega pomena za razumevanje položaja, s katerim se soočajo invalidne ženske in dekleta; poziva k zagotovitvi ustreznih, natančnih in razčlenjenih podatkov, ki upoštevajo različnost spolov in invalidnost, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti izzive, s katerimi se soočajo invalidke, zlasti na trgu dela.

°

° °

121. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Organizaciji združenih narodov.


 

 

OBRAZLOŽITEV

 

Uvod

 

Skoraj četrtina evropskih volivcev izjavlja, da ima določeno stopnjo invalidnosti. EU je pred več kot desetletjem pristopila h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (n nadaljnjem besedilu: konvencija), ki je v EU začela veljati 23. januarja 2011. Gre za prvi zavezujoč instrument na področju človekovih pravic, ki posebej obravnava invalidnost, njen namen pa je „spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva“. EU in vse njene države članice so pogodbenice te konvencije. Zadnja jo je ratificirala Irska, leta 2018. EU mora v skladu s to konvencijo spodbujati, varovati in spremljati enake pravice invalidov v vseh vidikih izvajanja konvencije.

 

Komisija je na podlagi rezultatov prejšnje evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 marca 2021 sprejela novo strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Namen nove strategije o invalidnosti je izboljšati življenje invalidov v Evropi brez ovir ter spodbujati družbeno in ekonomsko vključevanje in enakopravno udeležbo invalidov v družbi, brez diskriminacije in ob polnem spoštovanju njihovih pravic. Poudariti je treba, da je imela komisarka za enakost ključno vlogo pri oblikovanju nove strategije za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 .

 

Tudi Odbor Evropskega parlamenta za peticije ima s postopkom vlaganja peticij neposredno vlogo pri varstvu pravic invalidov v EU.

 

Število vloženih peticij, ki se nanašajo na pravice invalidov, je v zadnjih nekaj letih ostalo razmeroma stabilno: leta 2018 je bilo vloženih 23 peticij (1,2 %), leta 2019 je bilo vloženih 12 peticij (0,6 %), leta 2020 pa je bilo vloženih 20 peticij (1,2 %). Najpogostejše zadeve s področja enakosti invalidov, obravnavane v peticijah, so dostopnost in socialna zaščita, vzajemno priznavanje invalidnosti v državah članicah ter vključujoče izobraževanje in pravice iz delovnega razmerja. Peticije, ki jih prejme Evropski parlament, razkrivajo ovire, s katerimi se srečujejo invalidi na različnih področjih, kot so dostop do javnega prevoza, grajeno okolje, uporaba znakovnih jezikov, financiranje ali dostop do izobraževanja.

 

Čeprav je peticij, ki obravnavajo vprašanja s področja invalidnosti, malo, so zelo pomembne za Parlament, saj je odgovoren za spodbujanje, spremljanje in varstvo pravic in enakosti invalidov v skladu z mednarodnim pravom. Odbor za peticije ima zaščitno vlogo in zagotavlja, da EU pri oblikovanju politik in pri zakonodajnih ukrepih na ravni EU ravna v skladu s konvencijo. Ta vloga je pomembna institucionalna odgovornost, ki jo ima odbor v okviru EU.

 

V skladu s členom 33(2) konvencije morajo države pogodbenice vzpostaviti okvir za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Okvir EU sestavljajo Evropski parlament, evropski varuh človekovih pravic, Agencija EU za temeljne pravice in Evropski invalidski forum. Ta okvir dopolnjuje nacionalne okvire za spremljanje.

 

Parlament na plenarnem zasedanju redno razpravlja o vprašanjih invalidnosti. Poleg tega Odbor za peticije vsako leto organizira delavnico ali predstavitev o pravicah invalidov. Zadnja je bila 28. oktobra 2020. Na teh delavnicah oziroma predstavitvah dejavno sodelujejo evropska varuhinja človekovih pravic, Agencija EU za temeljne pravice, Komisija, Evropski invalidski forum, nevladne organizacije in strokovnjaki.

 

Namen tega poročila je med drugim:

 

 ozaveščanje o težavah, s katerimi se soočajo invalidi;

 poziv državam članicam EU, naj zagotovijo ustrezno izvajanje veljavnih zakonov EU o varstvu, spodbujanju in spremljanju pravic invalidov;

 poziv Komisiji, naj okrepi spremljanje izvajanja prava EU in izboljša veljavno zakonodajo EU, če se ugotovi, da pravic invalidov ne ščiti primerno.

 

 

Ugotovitve iz poročila:

 

Konvencija o pravicah invalidov

 

V poročilu je poudarjeno, da je ozaveščanje o pravicah invalidov iz konvencije pomembno ter da je treba spodbujati sodelovanje in izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami, pa tudi, da se je treba posvetovati z invalidskimi organizacijami in jih vključiti v vse faze sprejemanja ukrepov, da sprejeti ukrepi ne bodo kršili temeljnih pravic invalidov.

 

Nacionalni organi za stike

 

Države članice morajo na podlagi člena 33(1) konvencije določiti organe za stike, pristojne za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje konvencije. Ker tega vse države članice še niso storile, se v poročilo poziva, naj to nemudoma storijo.

 

Člen 33(2) in (3) konvencije od držav pogodbenic zahteva, da določijo ali vzpostavijo neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije ter da je civilna družba vključena v postopek spremljanja in ima možnost, da v njem v celoti sodeluje.

 

V Bolgariji je na primer organ za stike oddelek za vključevanje invalidov na ministrstvu za delo in socialno politiko. Odbor za pravice invalidov je v sklepnih ugotovitvah iz leta 2018 izrazil zaskrbljenost, ker Bolgarija še ni določila neodvisnega telesa za spremljanje v skladu s členoma 33(2) in (3) konvencije. Bolgariji je priporočil, naj neodvisno telo ali telesa za spremljanje določi ter zagotovi polno in dejavno udeležbo invalidov v njih[34].

 

Izbirni protokol

 

Izbirni protokol posameznikom omogoča, da Odboru za pravice invalidov sporočijo primere, ko država pogodbenica domnevno krši bistvene določbe konvencije. Odbor lahko nato na podlagi tega sporočila začne zaupno preiskavo. Izbirni protokol je ratificirala večina držav članic EU. Pet držav članic (Bolgarija, Irska, Nizozemska, Poljska in Portugalska) ga ni ratificiralo, prav tako ga ni ratificirala EU. Glavni pomisleki EU glede ratifikacije so možne posledice za pravni red držav članic, ki izbirnega protokola niso ratificirale. Nekatere države članice imajo namreč zadržke, da bodo morale vse države članice, tudi tiste, ki so se izrecno odločile, da izbirnega protokola ne bodo ratificirale, upoštevati razlago Odbora za pravice invalidov, če bi odbor izdal negativno mnenje proti EU. Vendar je pri tem, da EU zamuja z ratifikacijo, gotovo najbolj zaskrbljujoča pravna negotovost za državljane v tistih državah članicah, ki so izbirni protokol ratificirale: nekatere pravice (ki so v pristojnosti držav članic) bi bilo namreč mogoče iztožiti pred Odborom za pravice invalidov, drugih (ki so v okviru deljene ali izključne pristojnosti EU) pa ne. Zadržki EU glede ratifikacije izbirnega protokola bodo oslabili, če ga bodo na nacionalni ravni ratificirale še vse preostale države članice in tako uskladile svoje obveznosti iz konvencije s tistimi, ki jih ima EU.

 

Dostop do pravnega varstva

 

Poročilo spodbuja Komisijo, naj pri strategijah za komuniciranje in zagotavljanje dostopnosti sodeluje s Sodiščem Evropske unije, da bi invalidom omogočili dostop do pravosodnega sistema Evropske unije.

 

Vzajemno priznavanje statusa invalidnosti

 

Države članice EU žal še ne priznavajo vzajemno statusa invalidnosti, kar ovira invalide pri selitvi v drugo državo članico zaradi dela, študija ali drugih razlogov. V strategiji za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 je predlagana uvedba kartice ugodnosti za invalide na ravni EU do konca leta 2023, da se nadgradi pilotni projekt o evropski kartici ugodnosti in parkirni kartici za invalide. Evropska kartica ugodnosti za invalide bo za invalide zelo pomemben instrument pri uveljavljanju pravic do prostega gibanja v Evropi brez ovir, zato bi morala biti obvezna v vseh državah članicah.

 

Pravice potnikov v železniškem prometu in mobilnost

 

V poročilu pozdravljamo prenovitev uredbe o pravicah potnikov v železniškem prometu, zlasti postopno odpravo izjem za države članice in skrajšan čas za predhodno najavo invalida ali osebe z omejeno mobilnostjo. Države članice spodbuja, naj skrajšajo rok za najavo, da bodo lahko invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo še bolj nemoteno in enostavno potovali.

 

Odbor za peticije se je v odgovor na peticijo št. 0535/2017 na seji 24. aprila 2018 odločil, da bo države članice zaprosil za poročilo o napredku pri izvajanju Konvencije o pravicah invalidov. Doslej je odgovore oddalo 24 držav članic, štiri (Danska, Italija, Španija in Ciper) pa še ne. V odgovorih med drugim opisujejo organe za stike, ki so jih določile, okvire za izvajanje in spremljanje ter različne nacionalne načrte, katerih cilj je spodbujati in varovati pravice invalidov.

 

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu je državam članicam omogočila, da odobrijo neuporabo določb te uredbe za notranje storitve železniškega potniškega prometa. Večino neuporabe določb na nacionalni ravni sta odobrili Latvija in Romunija[35]. V peticiji št. 0857/2016 se vlagatelj izrecno pritožuje zaradi razmer v Romuniji, pri čemer navaja, da notranji železniški sistem v Romuniji ni prilagojen potrebam invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo.

 

Dostopnost

 

Za področje dostopnosti je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (evropski akt o dostopnosti), da bi se uskladile določbe v zvezi z zahtevami glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve. S tem se bodo odpravile ovire na notranjem trgu in povečala razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev, kar bo privedlo do bolj vključujoče družbe, invalidom pa olajšalo samostojno življenje. Čeprav je to korak v pravo smer, so organizacije civilne družbe izrazile razočaranje, da direktiva ni zajela več, saj sta bila dostopnost grajenega okolja in obveznost izpolnjevanja zahtev v zvezi z javnim naročanjem in uporabo sredstev EU izpuščena s področja uporabe direktive.

 

Zaradi teh pomanjkljivosti v poročilu pozivamo Svet, naj se premakne z mrtve točke in pospeši sprejetje protidiskriminacijske direktive EU. Poudarjamo, da ne bi smeli sprejemati neupravičenih omejitev področja uporabe te direktive, s čimer bi se izognili prejetim pritožbam v zvezi z evropskim aktom o dostopnosti. Zlasti obžalujemo, da je bila iz področja uporabe akta o dostopnosti izvzeta dostopnost grajenega okolja, Komisijo pa pozivamo, naj sprejme trden okvir EU za dostopno in vključujoče okolje.

 

Opozoriti je treba, da morajo v skladu z Direktivo (EU) 2016/2102 države članice zagotoviti dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.

 

Poročilo je tudi nadaljevanje peticije št. 1056/2016 v imenu Evropske zveze gluhih, v kateri je Parlament pozvan, naj dovoli vlaganje peticij v nacionalnih znakovnih jezikih, ki se uporabljajo v EU. Medresorska delovna skupina za znakovni jezik v Parlamentu pripravlja potrebne ukrepe za izpolnitev zahteve vlagatelja peticije in za večjo dostopnost temeljne pravice do peticije uporabnikom znakovnih jezikov.

 

Javno naročanje

 

V poročilu opozarjamo, da bi bilo treba javna naročila izvajati ob spoštovanju temeljnih pravic upravičencev. Poudarjamo, da morajo države članice pri izvajanju zakonodaje o javnih naročilih ravnati v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov.

 

Vključujoče izobraževanje

 

Pozdravljamo vključujoče izobraževalne politike, ki jih izvajajo države članice, vendar jih v poročilu spodbujamo, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe, da bodo imeli izobraževalni sistemi večjo zmogljivost za zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja vsem učencem, saj vključujoče izobraževanje ustvarja temelje za vključujoč trg dela.

 

Lahko berljiva različica

 

Poročevalec želi zagotoviti, da bo to poročilo dostopno invalidom. Zato je spodaj na voljo tudi lahko berljiva različica poročila. Poročevalec se za pripravo te različice besedila zahvaljuje združenjema Inclusion Europe in Autism Europe.

 

 

Ta dokument je poročilo Evropskega parlamenta.

 

Evropski parlament sprejema zakonodajo

za državljane Evropske unije.

 

Zakonodajo moramo upoštevati.

 

Evropska unija je skupina 27 držav.

Imenujemo jo EU.

 

Države so se pridružile, da bi bile

politično in gospodarsko močnejše.

 

EU sprejema zakonodajo

za državljane teh držav.

 

V tem poročilu se obravnavajo peticije,

da bi pomagali invalidom.

 

Peticije so zahteve,

ki jih ljudje pošljejo Odboru za peticije.

 

Odbor za peticije je del

Evropskega parlamenta.

 

Odbor za peticije ima neposreden stik

z ljudmi iz EU.

 

Vsak posameznik v EU,

katerega pravice niso spoštovane,

lahko na Odbor za peticije naslovi peticijo.

 

Za pravice lahko poskrbimo.

Preveč invalidov se sooča z ovirami pri:

 izobraževanju

 iskanju zaposlitve

 delu

 potovanju v druge države

 dostopu do javnega prevoza

 dostopu do informacij

 dostopu do pomoči in podpore

 

 

To stanje želimo spremeniti.

 

Želimo, da imajo invalidi

enake pravice

na vseh življenjskih področjih

brez diskriminacije.

 

Zato se morajo države EU

dogovoriti in določiti

enak status invalidnosti.

 

Invalidni otroci morajo imeti možnost,

da obiskujejo šolo z drugimi otroki v EU.

 

Možno mora biti potovanje v drugo državo EU brez ovir.

V vsaki državi EU

mora biti možno brez ovir

uporabljati javni prevoz.

 

V vsaki državi EU

mora biti možno brez ovir

uporabljati javni prevoz.

 

Vlagatelji peticij

morajo imeti pravico,

da peticijo vložijo v znakovnem jeziku gluhih.

 

Želimo, da so invalidi

sprejeti in cenjeni.

 

To pomeni, da smo vsi enaki in

hkrati je vsakdo nekaj posebnega.

 

Vsakdo je za nekaj talentiran.

Talenti so koristni na vseh področjih življenja

brez ovir v Evropi.

 

 

 

Neizčrpen seznam peticij, preučenih za poročilo

 

 

2582/2013

o domnevni diskriminaciji invalidnih otrok s strani španskih organov

2551/2014

o diskriminaciji na delovnem mestu

0074/2015

o negotovem položaju invalidov na Madžarskem

0098/2015

o podpori družinskim oskrbovalcem invalidov v Italiji

1140/2015

o pravicah do dostopa za osebe, ki potrebujejo pse pomočnike v Evropski uniji

1305/2015

o težko dostopnih informacijah s strani države, ki povzročajo težave invalidom na Irskem

1394/2015

o direktivi EU o javnem naročanju ter njenem izvajanju na nacionalni ravni, ki povzroča diskriminacijo na podlagi invalidnosti

0172/2016

o znižanjih stopnje invalidnosti v avtonomni skupnosti Valencia

0857/2016

glede težav za osebe z zmanjšano mobilnostjo v Romuniji

1056/2016

o prošnji, naj Evropski parlament omogoči vlaganje peticij v nacionalnih znakovnih jezikih gluhih, ki se uporabljajo v EU

1147/2016

o zdravstvenem varstvu in socialnih prejemkih vzdrževanih oseb (bolnikov, starejših, oseb z učnimi težavami, avtizmom itd.)

0535/2017

o mobilnosti invalidov v Evropski uniji

1077/2017

o Konvenciji OZN o pravicah invalidov

0356/2018

o težavah, s katerimi se v Bolgariji soočajo invalidi

0367/2018

o pravici invalidov do dela

0371/2018

o vključujočem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami

0530/2018

o Splošni uredbi o varstvu podatkov in njenih posledicah za dostopanje do spleta za invalide

0724/2018

o temeljnih pravicah oseb z nepriznano invalidnostjo

0808/2018

o učinkih razsvetljave LED na zdravje

0959/2018

o zavrnitvi zdravstvenih storitev invalidnim osebam v Romuniji

0756/2019

o evropski kartici ugodnosti za invalide

0758/2019

o uporabi parkirne karte EU na Nizozemskem

0954/2019

o ukrepih za preprečevanje diskriminacije gluhih in naglušnih

1124/2019

o kartici ugodnosti za invalide v Nemčiji

1170/2019

o pravicah invalidov v Grčiji

1262/2019

o priznanju stopnje invalidnosti v drugih državah članicah

0294/2020

o nezadostnih socialnih prejemkih za invalide v Latviji

0470/2020

o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju v času krize zaradi covida-19

0527/2020

o varstvu osebnih podatkov s strani nemških davčnih organov

0608/2020

o vključevanju invalidov

0768/2020

o upravljanju domov za starejše in vzdrževane osebe med pandemijo covida-19 v regiji Kastilja in Leon

0988/2020

o dostopnih stanovanjih za invalide in osebe z zmanjšano mobilnostjo

1052/2020

o šoli za otroke s posebnimi potrebami v Vedemoru (Španija)

1139/2020

o pomanjkanju zaposlitvenih možnosti za invalide v Galiciji

1205/2020

o ustanovitvi delavnic za invalide po vsej EU

1299/2020

o enakem priznavanju stopnje invalidnosti oseb z redkimi boleznimi v Španiji

0103/2021

o pravici invalidnih otrok do izobraževanja v specializiranih centrih v Španiji

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (2.7.2021)

za Odbor za peticije

o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje

(2020/2209(INI))

Pripravljavec mnenja: Radan Kanev

 

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zelo ceni ključno vlogo Odbora za peticije, ki povezuje državljane EU, Parlament in druge institucije EU ter je pomemben instrument za vključevanje državljanov v participativno demokracijo; ker je pravica do naslavljanja peticij na Parlament ena od temeljnih pravic vsakega posameznika in organizacije s sedežem v EU ter nepogrešljiv neposredni vir dejanskih informacij;

B. ker ima Odbor za peticije zaradi svoje vloge posebno nalogo, da ščiti pravice invalidov v EU z uveljavljanjem njihovih temeljnih svoboščin in pravic, ki jih zagotavljata pravo EU in Konvencija OZN o pravicah invalidov; ker so informacije, ki so na voljo o teh pravicah, nezadostne in premalo dostopne;

C. ker bi morala biti pravica do peticije in postopek vlaganja peticije bolj prepoznavna in dostopna vsem posameznikom in organizacijam v EU, vključno z invalidi; ker bi moral Odbor za peticije zagotoviti večjo prepoznavnost in zadostne informacije v zvezi s tem, in sicer s ciljno usmerjenimi kampanjami obveščanja in ozaveščanja, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, vključno z invalidi; ker Parlament še ni pripravil indeksa učinkovitosti za svoj sistem peticij ali zbral statističnih podatkov o obravnavi peticij;

D. ker v EU živi približno 87 milijonov invalidov[36]; ker Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poudarja pomen peticij, ki se nanašajo na pravice invalidov, glede na vlogo in odgovornosti, ki jih ima Parlamenta v okviru EU za spremljanje izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov;

E. ker skoraj vsak četrti anketirani državljan EU poroča o določeni stopnji funkcionalnih omejitev zaradi zdravstvenega stanja[37];

F. ker se približno 1 % vseh peticij, ki jih na leto prejme Odbor za peticije, nanaša na različne težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo invalidi; ker so socialna zaščita in pravice iz delovnega razmerja, uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s predpisi EU in Konvencijo OZN o pravicah invalidov ter druga vprašanja, ki spadajo v pristojnost Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, med najpogostejšimi vprašanji v zvezi z enakostjo invalidov, izraženimi v peticijah, ki jih je prejel Parlament;

G. ker Odbor za peticije prejme veliko število peticij v zvezi z Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki se nanašajo na neizvajanje načela enakega obravnavanja v zvezi z dostopom do vključujočega izobraževanja, zaposlovanja, poklicnega usposabljanja, napredovanja in delovnih pogojev invalidov; ker so države članice in EU ratificirale Konvencijo OZN o pravicah invalidov, katere 24. člen določa, da morajo podpisnice invalidom zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja, izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja, splošnega terciarnega in srednješolskega izobraževanja ter brezplačnega in obveznega osnovnega izobraževanja;

H. ker so vse države članice EU ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, s čimer je zanje postala zavezujoča, in ker člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji določa kot cilj EU, da spodbuja varstvo otrokovih pravic; ker Listina EU o temeljnih pravicah zagotavlja, da institucije EU in države članice pri izvajanju prava EU varujejo otrokove pravice. ker je Parlament z veliko večino sprejel resolucijo o evropskem jamstvu za otroke, v kateri zahteva, da se vsem otrokom, vključno z romskimi otroki, invalidnimi otroki, otroki brez državljanstva in otroki migranti ter tistimi, ki živijo v izrednih humanitarnih razmerah, zagotovi dostop do vključujočega izobraževanja od zgodnjega otroštva do adolescence;

I. ker je za kakovostno življenje invalidov bistveno, da imajo dostop do kakovostne zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva, socialne zaščite, tudi čezmejne, dostop do ustreznih stanovanj, podpore za samostojno življenje ter enakih možnosti za udeležbo v prostočasnih dejavnostih in življenju skupnosti;

J. ker se na splošno priznava, da se invalidi v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo, ki jim preprečujejo, da bi uživali temeljne svoboščine in pravice, določene v veljavnih zakonodajnih okvirih EU in OZN; ker to vključuje vzajemno priznavanje statusa invalidnosti med državami članicami (katerega nepriznavanje ovira svobodo gibanja v EU za invalide), dostop do javnega prevoza, fizično, senzorično in kognitivno dostopnost grajenega okolja, proizvodov, storitev in programov, uporabo znakovnega jezika in vseh drugih sredstev in oblik dostopnega komuniciranja in informacij, financiranje in enak dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja, dostop do trga dela, osebne pomoči in zaposlitve, vključenost v družbo, enake možnosti ter enako obravnavo pri zaposlovanju in poklicih;

K. ker je nedavno predstavljena strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 dobrodošel korak naprej pri obravnavanju težav, s katerimi se srečujejo invalidi, vendar ker se ti ljudje še vedno srečujejo z ovirami in diskriminacijo; ker je bilo v letu 2019 28,4 % invalidov (starejših od 16 let) v EU izpostavljenih tveganju socialne izključenosti in revščine[38]; ker bo morala strategija za obdobje 2021–2030 obravnavati to stanje;

L. ker načelo št. 17 evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam;

M. ker bi morala biti zaščitena delovna mesta namenjena zagotavljanju vključevanja, rehabilitacije in prehoda na odprti trg dela, vendar so pogosto ločena okolja, v katerih delavci invalidi nimajo statusa zaposlenega ali ne uživajo pravic delavcev, kar je očitna kršitev Konvencije OZN o pravicah invalidov; ker lahko vključujoči modeli podprte zaposlitve, če temeljijo na pravicah in so priznani kot zaposlitev, spoštujejo pravice invalidov ter se uporabljajo za vključevanje in prehod na odprti trg dela;

N. ker povprečna razlika med stopnjo zaposlenosti invalidov in neinvalidov v EU znaša 25 %[39]; ker je stopnja zaposlenosti invalidov, zlasti žensk, mladih invalidov in oseb, ki imajo samo osnovno izobrazbo, še vedno nesprejemljivo nizka;

O. ker gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, pomeni resno grožnjo za evropska gospodarstva in ohranjanje delovnih mest; ker je pandemija še posebej prizadela ljudi iz prikrajšanih skupin, zlasti invalide; ker preventivni ukrepi zaradi covida-19 pomenijo tako priložnosti kot izzive za invalide, kar zadeva dostopnost trga dela in vključenost nanj;

P. ker mora EU prek instrumenta NextGenerationEU podpirati odzivanje na covid-19 in okrevanje po njem, ki bosta vključevala invalide; ker so organizacije civilne družbe in prostovoljne organizacije, ki delujejo v sektorju invalidnosti, med krizo zaradi covida-19 znova pokazale, da so izjemno pomembne in odporne;

Q. ker je leta 2019 skoraj 18 milijonov otrok v EU živelo v gospodinjstvih, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (22,2 % otrok); ker se invalidni otroci srečujejo s posebnimi omejitvami, zaradi katerih so še posebej ranljivi; ker to poudarja, da je treba otrokom v stiski zagotoviti brezplačen in učinkovit dostop do visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja in šolskih dejavnosti, najmanj enega zdravega obroka na vsak šolski dan in zdravstvenega varstva ter učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve, kot je določeno v priporočilu Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke;

R. ker je diskriminacija invalidov pri delu povezana z manj možnostmi za vključujoče izobraževanje in poklicno usposabljanje, segregacijo in diskriminacijo na stanovanjskem področju in področju zdravstvenega varstva in nezadostno dostopnostjo prevoza ter drugih storitev in proizvodov;

S. ker je Parlament v svoji resoluciji o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu razkril pomanjkljivosti Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu glede na Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

T. ker morajo države članice v skladu z Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU oceniti, ali bi bilo treba pogoje za dostop do starševskega dopusta, oskrbovalskega dopusta ali dopusta delavcev ter podrobno ureditev dopusta prilagoditi posebnim potrebam staršev, ki so v posebno neugodnem položaju, kot so invalidni starši (posvojitelji, starši samohranilci, od mize in postelje ločeni straši), starši invalidnih otrok ali straši dolgotrajno bolnih otrok ali starši, ki živijo v težkih razmerah;

U. ker se invalidi v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi ovirami, med drugim ko poskušajo pridobiti osebno pomoč, se vključiti v skupnost, poiskati primerno in cenovno dostopno stanovanje in pridobiti cenovno dostopno zdravstveno varstvo ter socialno in zdravstveno varstvo, osredotočeno na posameznika;

V. ker sta brezposelnost ter pomanjkanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest za invalide glavna dejavnika, ki prispevata k visokemu tveganju revščine, socialne izključenosti in brezdomstva med invalidi;

W. ker je leta 2017 tretjina odraslih invalidov v EU živela v gospodinjstvih, katerih finančna sredstva niso zadostovala za kritje običajnih nujnih izdatkov; ker bi leta 2019 brez socialnih prejemkov, nadomestil ali pokojnin skoraj dvema tretjinama prebivalstva EU z omejitvijo dejavnosti grozila revščina[40];

X. ker so invalidi raznolika skupina in pogosto izpostavljeni presečni diskriminaciji, katere kumulativni učinki povsem konkretno vplivajo na zaposlitev;

Y. ker so države članice pri deinstitucionalizaciji dosegle različno raven napredka in ker kljub uvedbi ustreznih politik ter dodelitvi znatnih sredstev v EU še vedno milijon ljudi živi v zavodih; ker je bilo vloženih več peticij o zlorabi sredstev EU za deinstitucionalizacijo invalidov; ker je februarja 2021 evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o vlogi Komisije pri zagotavljanju, da države članice uporabljajo sredstva EU za spodbujanje samostojnega življenja invalidov in starejših ter prehoda iz ustanov za bivalno oskrbo v oskrbo na domu; ker morajo države članice pospešiti proces deinstitucionalizacije in ker mora Komisija pozorno spremljati njihov napredek;

Z. ker so invalidi v ustanovah za bivalno oskrbo med najranljivejšimi osebami, ki so jih omejitve zaradi pandemije covida-19 najbolj prizadele zaradi začasnega zaprtja dnevnih centrov in šol, kar je še povečalo obstoječe neenakosti ter tveganje izolacije in socialne izključenosti med invalidi; ker je bila oskrba oseb z motnjami v duševnem razvoju prepuščena njihovim družinskim članom; ker so vlagatelji peticij opozorili na težke zdravstvene razmere in nezadostne sanitarne ukrepe v nekaterih ustanovah, ki so ostale odprte, ter posledično visoko stopnjo obolelosti in smrti v teh ustanovah;

AA. ker se pri zbiranju statističnih podatkov EU o prebivalstvu ne upoštevata narava invalidnosti osebe in število invalidov v bivalni oskrbi, kar ovira skladnost z 31. členom Konvencije OZN o pravicah invalidov;

AB. ker obstajajo različne skupine invalidov in ker se nekatere izmed njih, na primer ženske, srečujejo z dodatnimi težavami in večplastno diskriminacijo; ker lahko različne oblike diskriminacije povzročijo družbeno izolacijo in osamljenost, psihološke travme in depresijo;

AC. ker so preventivni ukrepi zaradi covida-19 invalidom postavili nove ovire in poslabšali obstoječe izključitve na vseh področjih sveta dela; ker je bolj verjetno, da bodo delo izgubili invalidi in da bodo imeli težave pri iskanju zaposlitve; ker je pandemija covida-19 negativno vplivala na dostopnost organizacij dela in delovnih ureditev ter vključevanje vanje, pa tudi na zaposlitvene in delovne pogoje invalidov, številne invalide pa je izpostavila negativnim učinkom dela na daljavo;

AD. ker se seznami nadomestil in pravic, ki izhajajo iz statusa invalidnosti, med državami članicami razlikujejo, kot se tudi subjekti, ki te pravice opredeljujejo in priznavajo;

AE. ker se bo po pričakovanjih število invalidov in oseb, ki potrebujejo oskrbo in dolgotrajno oskrbo, v EU močno povečalo, med drugim zaradi demografskih izzivov in povečanja kroničnih obolenj; ker večino dolgotrajne oskrbe trenutno zagotavljajo neformalni oskrbovalci, ki so običajno neplačani in večinoma ženske; ker bi bilo treba politike za spoprijemanje z demografskimi izzivi in odzivanje na naraščajoče potrebe po oskrbi in dolgoročne potrebe zasnovati tako, da ne bodo povzročile večjega pritiska na neformalne oskrbovalce;

AF. ker invalidnost pogosto nastopi zaradi poškodbe pri delu ali kroničnih obolenj, povezanih s poklicno boleznijo in izpostavljenostjo zdravstvenim tveganjem;

AG. ker bi se morala zavezanost boljšemu vključevanju in varstvu pravic invalidov odražati na vseh področjih politike, tudi v procesu evropskega semestra;

1. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo EU in države članice v celoti spoštovale vse ustrezne obveznosti v okviru EU in OZN v zvezi s pravicami invalidov, zlasti Konvencijo OZN o pravicah invalidov in splošne pripombe Odbora za pravice invalidov h Konvenciji, pa tudi ustrezne ukrepe in pravila financiranja EU, in naj invalidom ter njihovim družinam in oskrbovalcem zagotovi podporo ter omogoči izmenjavo dobre prakse na tem področju; v zvezi s tem jo poziva tudi, naj zagotovi, da se bodo z uporabo sredstev EU ohranile pravice invalidov, in poziva Evropsko računsko sodišče, naj oceni uspešnost programov EU, s posebnim poudarkom na programih izobraževanja in zaposlovanja;

2. pozdravlja, da Komisija namerava preučiti delovanje okvira EU za spremljanje izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov v letu 2022 in na podlagi tega predlagati ukrepe; poziva Komisijo, naj izboljša okvir EU in njegovo neodvisnost, zlasti naj zagotovi večjo vključenost in sodelovanje strokovnjakov, nevladnih organizacij, socialnih partnerjev in zlasti invalidov, brez diskriminacije na podlagi vrste invalidnosti ali druge osebne okoliščine; opozarja, da mora okvir EU temeljiti na podrobnih, posodobljenih in kakovostnih podatkih, razčlenjenih glede na naravo invalidnosti osebe, pri čemer naj se opre na delo washingtonske skupine za statistične podatke o invalidnosti;

3. poziva institucije EU in države članice, naj potrdijo, da so zavezane uresničevanju vključujoče enakosti za invalide in da bodo v celoti izvajale Konvencijo OZN o pravicah invalidov, vključno s 27. členom o delu in zaposlovanju;

4. poziva Komisijo in države članice, naj določijo jasne cilje za izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev invalidov ter pri tem spoštujejo načela dostopnosti in nediskriminacije ter naj vlagajo v enake možnosti in udeležbo invalidov na vseh področjih življenja;

5. poziva EU in države članice, ki še niso ratificirale izbirnega protokola h Konvenciji OZN o pravicah invalidov, naj to storijo;

6. poudarja, da ima Odbor za peticije posebno zaščitno vlogo pri zagotavljanju, da EU pri oblikovanju politik in pri zakonodajnih ukrepih ravna v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; ugotavlja, da odbor v okviru te naloge obravnava peticije o vprašanjih invalidnosti, organizira razprave, tematske delavnice in javne predstavitve teme, pripravlja osnutke resolucij in poročila ter izvaja misije na terenu;

7. poudarja, da bi morali imeti invalidi pri pripravi in vlaganju peticij dostop do potrebne podpore in pomoči, da bodo njihove peticije izpolnjevale merila dopustnosti in bodo imeli na ta način dostop do pravnega varstva; poziva k ozaveščanju o mehanizmu za peticije, da bo bolj prepoznaven, ter k vključevanju invalidov ali njihovih predstavnikov v obravnavanje peticij in sodelovanju pri njem;

8. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo socialna podjetja, ki se osredotočajo na zaposlovanje invalidov, saj so vzvod za ustvarjanje dostojnih delovnih mest;

9. poziva institucije EU, naj izboljšajo raven in kakovost dostopnosti v vseh svojih stavbah ter odpravijo obstoječe ovire za svoja spletna mesta, razprave in dokumentacijo, tj. zagotovijo dostopnost pridobljenih informacij, med drugim na primer z zagotavljanjem prevodov v znakovni jezik različnih držav članic, dokumentov v Braillovi pisavi in dokumentov v preprostem jeziku;

10. želi spomniti, da je Parlament države članice pozval, naj preučijo možnost uvedbe kvot za invalide, da bodo delovna mesta bolj vključujoča; poziva države članice in institucije EU, naj bodo zgled in jih uvedejo v svojih upravah;

11. poziva države članice, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti pri dostopu do informacij v zvezi z javno varnostjo, učenja na daljavo in spletnega učenja, osebne pomoči, oskrbe in podpornih storitev za invalide;

12. poziva države članice, naj sprejmejo medsektorski pristop, zlasti pri svojih politikah in ukrepih, za ustvarjanje vključujočih delovnih mest; obžaluje, da v strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 večplastna in presečna diskriminacija ni zadostno obravnavana; zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju te strategije posebno pozornost nameni vprašanju presečnosti ter določi jasne, merljive in ambiciozne cilje v zvezi z raznolikostjo na delovnem mestu, ki bodo odražali raznolikost invalidov, ter tako odpravi večplastno in presečno diskriminacijo; poudarja, da je pomembno, da se učinkovitost te strategije spremlja v sodelovanju z invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo;

13. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo kognitivni, senzorični in fizični dostop do pobud EU o digitalizaciji trga dela;

14. spodbuja države članice, naj v boju proti tveganju revščine in socialne izključenosti v starosti osebam z znatnimi in težkimi oblikami invalidnosti zagotovijo zgodnji dostop do javnih pokojninskih sistemov;

15. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo enotno opredelitev invalidnosti v skladu s sklepnimi ugotovitvami Odbora OZN za pravice invalidov o uvodnem poročilu Evropske unije, sprejetem leta 2015, in zagotovijo vzajemno priznavanje statusa invalidnosti med državami članicami, da bi invalidom omogočile prosto gibanje ter zagotovile ustrezno uveljavljanje in priznavanje njihovih pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU;

16. poziva Komisijo in države članice, naj bolje priznajo pomen dostopnih in kakovostnih podpornih storitev in sistemov za neodvisno življenje; poudarja, da je treba spodbujati strategije in standarde za individualno kakovostno podporo za vzdrževane invalide in njihove oskrbovalce, vključno z boljšo socialno zaščito in različnimi oblikami podpore za neformalne oskrbovalce; poziva Komisijo, naj pripravi strateški načrt EU na področju oskrbe kot dodaten korak h kvalitativnemu opolnomočenju zdravstvenega sektorja v EU, vključno z delavci na področju osebnih in gospodinjskih storitev; ponavlja, da mora načrt na področju oskrbe odražati tudi položaj 100 milijonov neformalnih oskrbovalcev v EU, ki zagotavljajo 80 % dolgotrajne oskrbe, vendar se jim to večinoma ne priznava;

17. poziva države članice, naj obravnavajo nezadostno razvitost in financiranje zavodov za zaposlovanje, da bi izboljšale stopnjo zaposlenosti invalidov; poziva jih tudi, naj okrepijo povezave med zavodi za zaposlovanje in agencijami za posredovanje dela;

18. poudarja pozitivno vlogo zaščitenih delovnih mest, skladnih s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, pri prehodu invalidov na odprti trg dela;

19. poziva države članice, naj podprejo na pravicah temelječe modele posredovanja vključujoče in dostojne zaposlitve ter podpore (podprta zaposlitev) kot sredstvo za prehod na odprti trg dela za invalide, kadar je to mogoče;

20. pozdravlja dejstvo, da bo v okviru strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 do konca leta 2023 na voljo evropska kartica ugodnosti za invalide, ki bo olajšala vzajemno priznavanje statusa invalidnosti na več področjih, kot so mobilnost delovne sile in ugodnosti, povezane s pogoji opravljanja storitev; poziva Komisijo in države članice, naj bodo ambiciozne glede obsega pravic, ki bi jih kartica zagotovila uporabnikom, in naj zagotovijo, da se bo pravilno uporabljala v vseh državah članicah, po potrebi z zavezujočo zakonodajo EU;

21. ugotavlja, da v nekaterih državah članicah, v katerih je bila kartica ugodnosti za invalide že uvedena, poročajo o zlorabah, ki imajo včasih negativne posledice za osebe, ki so do kartice resnično upravičene; zato poudarja, da je treba povečati ozaveščenost na vseh ravneh in sprejeti ukrepe za preprečevanje zlorabe nove evropske kartice ugodnosti za invalide;

22. poziva države članice, naj izvedejo nacionalne kampanje ozaveščanja o invalidnosti za promocijo Konvencije OZN o pravicah invalidov in strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki so dostopne vsem ter vključujejo invalide, njihove družinske člane in organizacije, ki jih zastopajo; poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne časovne načrte za izvajanje strategije; poziva Komisijo, naj v prihodnjem delegiranem aktu o revidiranem pregledu socialnih kazalnikov oblikuje sklop podrobnih kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju ciljev strategije in zagotovitev, da vsi vključeni izpolnjujejo zaveze, opisane v teh dokumentih;

23. poudarja pomen dejavnega vključevanja in sodelovanja invalidov, organizacij, ki jih zastopajo, socialnih partnerjev in vseh drugih ustreznih deležnikov pri izvajanju in spremljanju strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter nacionalnih strategij o invalidnosti;

24. poziva Komisijo in države članice, naj v evropske strukturne in investicijske sklade vključijo sredstva za načrtovanje in oblikovanje programov, namenjena politikam in ciljem za izboljšanje življenjskih razmer invalidov, ter pri tem spoštujejo načela dostopnosti in nediskriminacije;

25. poudarja, da se najpogostejši pomisleki vlagateljev peticij v zvezi z enakostjo invalidov poleg pravic iz delovnega razmerja in pravice do samostojnega življenja v skupnosti nanašajo na dostopnost in socialno zaščito; zato poziva države članice, naj v celoti izvajajo in stalno spremljajo vso zakonodajo, povezano z dostopnostjo, vključno z Direktivo (EU) 2019/882 (evropski akt o dostopnosti), da bi učinkovito in dokončno odpravile in preprečile ovire za invalidne delavce ter izboljšale in zagotovile dostopne storitve in ustrezne pogoje opravljanja storitev; v zvezi s tem poziva države članice, naj preučijo povezljivost med dostopnostjo storitev in dostopnostjo grajenega okolja pri prenosu evropskega akta o dostopnosti v svojo nacionalno zakonodajo;

26. poziva Komisijo, naj podpre države članice ter na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotovi potrebne pogoje, da bodo lahko invalidi enako kot drugi uživali pravice do prostega gibanja, samoodločbe in osebne izbire, živeli samostojno in se vključili v skupnost, kot je določeno v 19. členu Konvencije OZN o pravicah invalidov; poziva države članice, naj izboljšajo dostopnost informacij javnih uprav z uporabo odprtih in dostopnih oblik;

27. poziva Odbor za peticije, naj zbere in predloži statistične podatke o obravnavi peticij, in poudarja, da mora biti Odbor za peticije, tako kot vsi odbori v Evropskem parlamentu, zmožen zagotavljati tolmačenje v znakovnem jeziku, da se zagotovita dostop do informacij in udeležba;

28. poziva države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih zagotavljajo ustrezni skladi EU, za ustvarjanje delovnih mest in usposabljanje invalidov, da bi zagotovile in podprle popolno dostopnost javnih prostorov in infrastrukture ter zagotovile, da ukrepi, ki jih financira EU, dosežejo invalide; obžaluje, da se sredstva EU v številnih državah članicah še naprej uporabljajo za ustvarjanje novih ločenih ureditev za invalide;

29. poziva Komisijo, naj čim prej začne revizijo direktive o enakosti pri zaposlovanju, da bi jo v celoti uskladili z določbami Konvencije OZN o pravicah invalidov ter uveljavili participativni proces, ki bo zagotavljal neposredno in polno udeležbo organizacij, ki zastopajo invalide;

31. poudarja, da se s sistemi podpore za zaposlovanje ne bi smele znižati plače invalidov, zlasti z javnim sofinanciranjem; poudarja, da mora zaposlovanje invalidov temeljiti na okviru zaposlovanja, ki se uporablja za druge delavce, kar zadeva plačilo in ureditve delovnega časa, pri čemer mora biti tak okvir prilagojen njihovim potrebam; meni, da invalidov ni mogoče vključiti na odprti trg dela brez splošnega okvira ureditve zaposlovanja ter povišanj plač in spodbujanja kolektivnih pogajanj;

32. poziva Komisijo in države članice, naj na delovnih mestih v javnem in zasebnem sektorju uvedejo kvote za invalide, da bi delovna mesta postala bolj vključujoča;

33. poudarja, da je potrebna finančna pomoč, ki bo invalidom omogočila, da najamejo ali zaposlijo posebej usposobljene pomočnike;

34. poudarja, da je treba vprašanja glede dostopnosti hitro obravnavati v vseh ustreznih politikah in instrumentih, vključno z vprašanji glede pravil o javnih naročilih in dostopnosti peticij, naslovljenih na Parlament;

35. poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usklajenost sistemov socialne varnosti za invalide, pri čemer naj zagotovijo tudi, da bodo še naprej prejemali podporo za invalidnost, ki krije dodatne stroške, povezane z invalidnostjo, tudi ob vstopu na trg dela ali ob preseganju določenega dohodkovnega praga, da bi podprle njihovo vključevanje na trg dela ter pomagale zagotoviti njihovo dostojanstvo in enakost; meni, da bi bilo treba to storiti s spremembami Uredbe (ES) št. 883/2004 in s posvetovanjem z organizacijami, ki zastopajo invalide;

36. poziva države članice k izmenjavi informacij in dobrih praks, zlasti v zvezi s prehodom z življenja v ustanovi na samostojno življenje, zagotavljanjem dostopnih in cenovno ugodnih stanovanj za invalide ter vključevanjem v skupnost;

37. poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za odpravo vztrajne vrzeli v zaposlenosti invalidov in naj omogočijo lažji dostop invalidov do kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, da se vrzel v zaposlenosti invalidov vključi v revidirani pregled socialnih kazalnikov;

38. poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; poziva države članice, naj razvijejo zaposlitvene možnosti za invalide z izboljšanjem izvajanja Direktive, zlasti člena 5 o razumni prilagoditvi, ter z vlaganjem sredstev EU in instrumenta za okrevanje in odpornost v usposabljanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide;

39. poudarja, da imajo povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, poklicno profiliranje, sočasna zaposlitev in usposabljanje, podpora pri uvajanju na delovnem mestu in usposabljanju ter možnosti za poklicno napredovanje pomembno vlogo v pomoči invalidom pri zagotavljanju in ohranjanju plačane zaposlitve;

40. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo trgi dela in delovna okolja odprti, vključujoči in dostopni invalidom, naj podpirajo službe za zaposlovanje, ozaveščajo o vključujočih praksah zaposlovanja, uvedejo ustrezne spodbude in podporne ukrepe za podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ki zaposlujejo in usposabljajo invalide, ter zagotovijo, da bodo splošni sistemi samozaposlovanja dostopni invalidom in jih bodo podpirali;

41. poudarja, da so vključujoči programi izobraževanja in poklicnega usposabljanja eden od ključnih pogojev za bolj vključujoč trg dela; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednji pristop EU k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost dostopen in vključujoč ter bo obravnaval, kako uveljavljati pravico invalidov do dela; poziva države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih izboljšano jamstvo za mlade ponuja za zaposlovanje, izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo mladih invalidov, ter zagotovijo enak dostop za invalide in uvedejo prilagojene politike;

42. poudarja, da je treba okrepiti raziskave in inovacije na področju dostopne tehnologije, da bi okrepili vključujočo naravo trgov dela za invalide; poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mobilnost, komunikacijo in dostop do javnih storitev za invalide;

43. poziva države članice, naj preučijo možnosti in potencial, ki jih prinašajo digitalizacija in digitalne rešitve, in priznajo vrednost podpornih in prilagodljivih tehnologij za invalide ob ustreznem upoštevanju varstva osebnih podatkov in etičnih pomislekov; opozarja, da je potencial uporabe digitalnih orodij in podpornih tehnologij odvisen od možnosti za invalide, da razvijejo svoje digitalne spretnosti; poudarja, da lahko razvoj potrebnih digitalnih spretnosti in poznavanje umetne inteligence zagotovita uveljavitev ranljivih skupin, kot so invalidi, na trgu dela;

44. poziva države članice, naj zagotovijo pravico in dostop do vključujočega izobraževanja vseh otrok ter hitro uvedejo in uporabijo razpoložljiva sredstva EU za podpiranje izvajanja evropskega jamstva za otroke; poudarja pomen zgodnje, individualne in celovite podpore invalidnim otrokom, njihovim staršem in skrbnikom; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo invalidnim otrokom in otrokom s posebnimi učnimi potrebami;

45. poziva države članice, naj spodbujajo prilagoditve na delovnem mestu in sprejmejo ukrepe za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo, naj v prihodnjem strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu posebno pozornost nameni invalidnim delavcem ter določi ambiciozne cilje;

46. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo programi in strategije za razvoj podeželja vključevali posebne ukrepe za pomoč invalidom, ki živijo na podeželju, ter naj invalide vključijo v oblikovanje in izvajanje teh programov in strategij;

47. poudarja, da bi bilo treba invalidom zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi med krizami, kot je pandemija covida-19, in da bi morale države članice obravnavati vse oblike diskriminacije in izključenosti na tem področju;

48. obžaluje, da so bili invalidi in njihova podporna mreža izključeni iz prednostnih skupin v okviru strategije cepljenja EU; poziva države članice, naj invalidom in njihovi podporni mreži ponudijo prednostni dostop do cepljenja; v zvezi s tem zahteva, da cepljenje proti covidu-19 temelji na prostovoljnem in informiranem soglasju invalidov ter da samostojnost in pravna sposobnost vseh invalidov, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju, osebami s psihosocialnimi motnjami in avtističnimi osebami, ne smeta biti ogroženi z ukrepi, ki se štejejo za javno dobro ali najboljši interes osebe;

49. poziva Svet, naj nemudoma odpravi blokado predlagane horizontalne protidiskriminacijske direktive in s tem razširi varstvo invalidov, ki ga zagotavlja EU, na področja zunaj zaposlovanja;

50. poudarja, da bi morala biti nova platforma EU za invalidnost usklajena s smernicami, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic.

51. poziva k evropskim in nacionalnim preiskavam nesorazmernih stopenj okužb in smrti zaradi covida-19 v domovih za nego in oskrbo, nastanitvenih objektih za starejše in invalide ter drugih socialnih službah, da bi razumeli vzroke, opredelili odgovorne in sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje takšnih primerov v prihodnosti;

52. poziva, naj bodo mesta, kjer se izvaja cepljenje, fizično dostopna, prav tako pa je treba zagotoviti usmerjanje in pomoč osebam, ki to potrebujejo; poziva k brezplačnim ali cenovno ugodnim ciljno usmerjenim programom za dostopen prevoz, kjer je ta potreben.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1. 7. 2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, David Casa, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Lukas Mandl, Sandra Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoş Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Mounir Satouri, Monica Semedo, Vincenzo Sofo, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Anna Zalewska, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Chiara Gemma, Eugenia Rodríguez Palop

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

48

+

ID

Dominique Bilde, Julie Lechanteux, Elena Lizzi, Stefania Zambelli

NI

Chiara Gemma

PPE

David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Helmut Geuking, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Lukas Mandl, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský

Renew

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Dragoş Pîslaru, Monica Semedo, Marie-Pierre Vedrenne

S&D

Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind

Levica

Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Özlem Demirel, Sandra Pereira, Eugenia Rodríguez Palop

Verts/ALE

Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

0

 

 

 

6

0

ECR

Margarita de la Pisa Carrión, Elżbieta Rafalska, Vincenzo Sofo, Anna Zalewska

ID

Nicolaus Fest, Guido Reil

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

 : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (18.6.2021)

za Odbor za peticije

o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje

(2020/2209(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Tom Vandendriessche

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker bi morale EU in države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe za izvajanje pravic, priznanih v Konvenciji OZN o pravicah invalidov in spremeniti ali odpraviti obstoječe ukrepe, ki diskriminirajo invalide; ker bi morale EU in države članice v vseh politikah in programih upoštevati varstvo in spodbujanje temeljnih pravic invalidov;

B. ker je nujno, da se na spletiščih institucij EU izvajajo potrebne tehnične specifikacije, da bodo ta spletišča dostopna invalidom, tako da bodo lahko ti prejemali posodobljene informacije o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo, da bi se tako povečala dostopnost dokumentov, videoposnetkov in spletišč ter spodbudila uporaba alternativnih komunikacijskih sredstev;

C. ker je verjetnost, da bodo invalidke izpostavljene nasilju, dva- do petkrat večja kot pri drugih ženskah[41];

Pravosodje

1. poziva k učinkovitemu izvajanju Konvencije o pravicah invalidov, zlasti med trenutno pandemijo covida-19, na najpomembnejših področjih življenja invalidov; opozarja, da bi morale to izvajanje spremljati ustrezne nacionalne strategije vključevanja; poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mobilnost, komunikacijo in dostop do javnih storitev; poudarja, da je pandemija covida-19 izpostavila in povečala izzive, s katerimi se srečujejo osebe, ki živijo v zavodih;

2. poudarja, kako pomembna je pravica invalidov, da enakopravno uveljavljajo svoje temeljne pravice; poudarja, da je treba invalidom v skladu z 12. členom Konvencije o pravicah invalidov priznati pravno sposobnost na vseh področjih življenja, enako kot drugim; poziva države članice, naj pravočasno sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovit, pravičen in vključujoč dostop invalidov z vsemi vrstami invalidnosti do vseh faz postopkov v pravosodnem sistemu in kazenskem pregonu; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo invalidkam; poudarja, da morajo biti objekti in storitve dostopni, da se zagotovi enak dostop do sodnega varstva in celotnega pravnega procesa brez diskriminacije;

3. poudarja, da so potrebna pogostejša in redna usposabljanja za predstavnike organov pravosodja in kazenskega pregona za ozaveščanje o posredovanju v krizah, kriznem upravljanju in reševanju konfliktov pri stikih z invalidi s specifičnimi invalidnostmi;

4. poudarja, da je treba preprečiti odvzem prostosti za osebe, katerih invalidnost ni primerna za to, in da bi bilo treba zagotoviti alternative zapornim kaznim; poziva države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih načel enakega obravnavanja, nediskriminacije, razumne prilagoditve in dostopnosti za invalidne pripornike;

Varstvo podatkov

5. poudarja, da mora kakršna koli obdelava osebnih podatkov v celoti upoštevati Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov); poudarja, da je v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov obdelava genskih ali biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije fizične osebe in podatkov v zvezi z zdravjem (občutljivi osebni podatki) prepovedana, razen če to uredba izrecno dovoljuje;

Upravljanje

6. meni, da bi bilo treba prednostno zagotoviti, da so javne storitve, vključno z digitalnimi, dostopne invalidom; poziva k politiki spodbujanja javnih storitev, vključno z digitalnimi, ki bodo dostopne invalidom v skladu s hitrim razvojem informacijskih tehnologij; opozarja, da bi morale biti informacije dostopne, zlasti z uporabo preprostega in razumljivega jezika in ilustracij za osebe z učnimi težavami[42];

7. poudarja, da so razumna prilagoditev, dostopnost in univerzalno oblikovanje bistveni v boju proti diskriminaciji invalidov; poudarja, kako pomemben je učinkovit nediskriminacijski dostop, ki vključuje prepoznavanje in odstranjevanje ovir in preprek, ki invalidom otežujejo dostop do blaga, storitev in zmogljivosti, ki so na voljo širši javnosti; poudarja, da bi moral biti učinkovit, nediskriminacijski dostop za invalide po možnosti zagotovljen pod enakimi pogoji kot za osebe, ki niso invalidi, in da bi bilo treba invalidom olajšati uporabo podpornih pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kot so priznani psi vodniki in drugi psi pomočniki, ko je to potrebno[43]; opozarja, da bi bilo treba sprejeti standarde dostopnosti v posvetovanju z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami, saj je njihovo strokovno znanje bistveno za opredelitev ovir pri dostopnosti; poudarja, da so razumna prilagoditev, dostopnost in univerzalno oblikovanje bistveni v boju proti diskriminaciji invalidov;

8. poziva institucije EU, naj v infrastrukturi, storitvah in digitalnih storitvah zagotovijo najvišje standarde dostopnosti, si po najboljših močeh prizadevajo za objavo dokumentov v zvezi z zakonodajnimi postopki na uporabniku prijazen in dostopen način ter zagotovijo, da bodo lahko invalidi ustrezno in v celoti dostopali do njihovih spletišč in kontaktnih obrazcev; priporoča državam članicam, naj razvijejo programe, katerih cilj bo vključevanje invalidov v družbo s pomočjo športa, umetnosti, kulture in prostočasnih dejavnosti in ki bodo spodbujali njihovo udeležbo v političnem procesu brez omejitev;

9. poziva države članice, naj organizirajo informacijske kampanje, ki bodo opozarjale na vprašanja v zvezi z invalidnostjo; predlaga oblikovanje projektov za ozaveščanje o potrebah invalidov, v katerih bo pozitivno uporabljena moč kulturnih orodij, na primer s spodbujanjem kulturnih dogodkov, kot del širše izobraževalne strategije za spodbujanje in varstvo pravic invalidov;

10. poudarja, da se invalidi, zlasti invalidke, še naprej soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo na podlagi svoje invalidnosti in spola, rase, etnične pripadnosti, starosti, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, migracijskega statusa ali socialno-ekonomskega ozadja; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju in izvajanju politik in ukrepov upoštevajo raznolikost in raznovrstnost invalidov;

11. poudarja, da je polno in učinkovito sodelovanje invalidov na vseh področjih življenja in v družbi bistveno za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic;

12. meni, da je horizontalna protidiskriminacijska direktiva EU[44] bistveni zakonodajni akt za pravilno izvajanje politik Konvencije o pravicah invalidov, in poziva Svet, naj neha blokirati pogajanja;

Zaposlovanje

13. poudarja, da je treba ustrezno financirati opremo, ki jo invalidi potrebujejo, da bodo lahko uporabljali najboljšo razpoložljivo tehnologijo in opremo v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu in v socialnem udejstvovanju; poziva države članice, naj za izboljšanje teh storitev in z njimi povezane infrastrukture uporabijo sredstva EU;

14. poziva države članice, naj spodbujajo in zagotovijo zakonodajni in politični okvir za udeležbo invalidov na trgu dela; poziva k oblikovanju ekonomskih politik, ki bodo invalidom zagotavljale dostop do delovnih mest in pravično plačilo v skladu z njihovimi intelektualnimi in telesnimi zmožnostmi;

Izobrazba

15. meni, da je treba dati prednost enakopravnemu kakovostnemu izobraževanju invalidov ter da mora biti vključujoče, kadar in kjer je to mogoče in priporočljivo; spominja, da je izobraževanje temeljna človekova pravica; poziva države članice, naj spodbujajo visokokakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje[45]; poudarja, da je kakovostno izobraževanje pomembno za osebni razvoj; poudarja, da izobraženost prispeva k večji ozaveščenosti o invalidih; poudarja, da je treba povečati udeležbo mladih invalidov na usposabljanjih, ki bodo upoštevala njihove potrebe, kar bi jim omogočilo boljši dostop do trga dela; je seznanjen s koristmi, ki jih otrokom jezikovnih manjšin s posebnimi izobraževalnimi potrebami prinese zgodnje izobraževanje v maternem jeziku, kadar težko uporabljajo jezik in komunicirajo; poziva države članice, naj otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami zagotovijo dostop do izobraževanja v jeziku manjšine;

16. poudarja pomen ukrepanja v zgodnjem otroštvu in dejstvo, da morajo invalidni otroci sodelovati v družbi in biti vključeni vanjo že od samega začetka svojega življenja; poudarja, da je treba povečati možnosti financiranja za vključujoče izobraževanje, kadar in kjer je to mogoče in priporočljivo, tako za spodbujanje učinka vključujočega izobraževanja na invalidne ali neinvalidne otroke kot tudi za financiranje raziskav o vključujočem izobraževanju; meni, da je treba spodbujati uporabo novih tehnologij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pripomočki za gibanje, pomožnimi napravami ter tehnologijami, ki so primerne za invalide; poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena za posameznikov razvoj in da dostopna izobraževalna okolja invalidom omogočajo, da polno prispevajo k vsem vidikom družbe;

17. poudarja, kako pomembno je pedagoško osebje za izobraževanje invalidnih otrok in otrok s posebnimi potrebami; zato poziva, naj se jim zagotovi usposabljanje, tudi nadaljnje in specialistično usposabljanje na tem področju;

18. poziva države članice, naj namenijo pozornost invalidom, ki živijo v zavodih; je zaskrbljen, ker je pandemija covida-19 izpostavila in povečala izzive, s katerimi se srečujejo osebe, ki živijo v zavodih; poziva države članice, naj sprejmejo strategije za deinstitucionalizacijo in zagotovijo, da bodo njihovi zakoni, politike in programi za deinstitucionalizacijo skladni s konceptom samostojnega življenja iz Konvencije o pravicah invalidov;

19. poudarja, da bi morala EU v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov vidik invalidnosti vključiti v vse svoje politike, programe in strategije za enakost spolov; podpira priporočila Konvencije o pravicah invalidov ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja na tem področju; opozarja, da se mnenja invalidov pogosto ne upoštevajo v korist drugih ljudi, ki govorijo ali sprejemajo odločitve v njihovem imenu; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj invalide v vsej njihovi raznolikosti in iz vseh okolij vključijo v sprejemanje odločitev v EU;

20. je seznanjen z zavezami Komisije v strategiji EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030; poziva Komisijo, naj položaj invalidk vključi v vse politike in ukrepe EU, zlasti v prihodnje pobude v zvezi z nasiljem na podlagi spola.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.6.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

3

20

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Malik Azmani, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Clare Daly, Marcel de Graaff, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Maria Grapini, Andrzej Halicki, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Marina Kaljurand, Assita Kanko, Peter Kofod, Łukasz Kohut, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Sara Skyttedal, Martin Sonneborn, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anne-Sophie Pelletier, Franco Roberti, Domènec Ruiz Devesa, Yana Toom

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44

+

ECR

Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Assita Kanko, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska

NI

Laura Ferrara, Martin Sonneborn

PPE

Magdalena Adamowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Andrzej Halicki, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Emil Radev, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Sara Skyttedal, Tomas Tobé, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Javier Zarzalejos

RENEW

Malik Azmani, Anna Júlia Donáth, Sophia in ‘t Veld, Moritz Körner, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Yana Toom, Dragoş Tudorache

S&D

Maria Grapini

The Left

Clare Daly, Anne-Sophie Pelletier

Verts/ALE

Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Alice Kuhnke, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Tineke Strik

 

3

-

ID

Marcel de Graaff

The Left

Pernando Barrena Arza, Cornelia Ernst

 

20

0

ID

Nicolas Bay, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche

NI

Milan Uhrík

S&D

Katarina Barley, Pietro Bartolo, Evin Incir, Marina Kaljurand, Łukasz Kohut, Juan Fernando López Aguilar, Javier Moreno Sánchez, Franco Roberti, Domènec Ruiz Devesa, Birgit Sippel, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva)

Verts/ALE

Damien Carême

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV V OBLIKI PISMA

Evropski parlament

2019-2024

EP logo RGB_Mute

 

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

predsednica

 

26. 5. 2021

Dolors Montserrat

predsednica

Odbor za peticije

Bruselj

Zadeva: Mnenje o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (2020/2209(INI))

Spoštovana gospa predsednica,

Odbor za pravice žensk in enakost spolov je v okviru postopka iz naslova odločil, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 16. marca 2021 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Na tej seji 25. maja 2021[46] je Odbor za pravice žensk in enakost spolov preučil zadevo in sklenil, da bo Odbor za peticije pozval, naj kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje predloge.

S spoštovanjem,

Evelyn Regner

 

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker v Evropski uniji živi 46 milijonov invalidnih žensk in deklet[47];

B. ker se invalidne ženske in dekleta soočajo z večplastno diskriminacijo in izzivi, ki izhajajo iz presečišča spola in invalidnosti ter spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti, države izvora, družbenega razreda, priseljenskega statusa, starosti in rasne ali etnične pripadnosti; ker je pri invalidkah, ki so del manjšin, verjetneje, da bodo zaradi svojega ranljivega položaja trojno diskriminirane; ker diskriminacija ovira njihovo udeležbo na vseh področjih življenja, vključno s socialno-ekonomsko prikrajšanostjo, družbeno osamitvijo, nasiljem na podlagi spola, prisilno sterilizacijo in splavom, pomanjkanjem dostopa do storitev skupnosti, kulturo, športom in prostim časom, nizko kakovostnimi stanovanji, institucionalizacijo in neustrezno zdravstveno oskrbo; ker te ovire zmanjšujejo verjetnost polnega sodelovanja v družbi, dejavne udeležbe v njej in prispevanja k njej, vključno z izobraževanjem in trgom dela;

C. ker je v Evropski uniji 20,6 % invalidk zaposlenih s polnim delovnim časom v primerjavi z 28,5 % invalidov zaposlenih s polnim delovnim časom[48]; ker je iz podatkov razvidno, da v EU grozita revščina in socialna izključenost povprečno 29,5 % invalidkam v primerjavi z 27,5 % invalidom[49];

D. ker je v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov navedeno, da so invalidne ženske in dekleta bolj izpostavljene nasilju znotraj in zunaj doma; ker nekatere države članice še niso ratificirale Istanbulske konvencije; ker bo razširitev kaznivih dejanj na posebne oblike nasilja na podlagi spola v skladu s členom 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zagotovila večjo zaščito invalidnih žensk in deklet;

Varstvo pravic invalidk

1. pozdravlja strategijo o invalidnosti za obdobje 2021–2030 in njeno sklicevanje na posebne izzive, s katerimi se soočajo invalidne ženske in dekleta; poziva k vključitvi presečišča spola in invalidnosti v vse politike, programe in pobude EU ter v nacionalne akcijske načrte držav članic; poziva k optimizaciji uporabe obstoječih in prihodnjih instrumentov financiranja EU za spodbujanje dostopnosti in nediskriminacije;

2. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovit razvoj, napredek in opolnomočenje invalidk ter spodbujajo njihovo udeležbo v javnem odločanju; poudarja, da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se v celoti upoštevajo njihovi pogledi in da se skupaj s posvetovalnimi organi, ki se ukvarjajo z invalidnostjo, spodbuja sodelovanje organizacij, ki zastopajo invalidke;

3. poziva Komisijo in države članice, naj prek Istanbulske konvencije in z razširitvijo kaznivih dejanj na posebne oblike nasilja na podlagi spola v skladu s členom 83(1) PDEU nujno obravnavajo nasilje na podlagi spola, s katerim se invalidne ženske in dekleta soočajo v nesorazmernem obsegu; poziva Komisijo, naj to uporabi kot pravno podlago za predlog zavezujočih ukrepov in celostne okvirne direktive EU za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njim; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo potrebe invalidk vključene v pobude, ki žrtvam zagotavljajo podporo v okviru strategije za enakost spolov in strategije za pravice žrtev, ter naj zagotovi, da bo podpora žrtvam oblikovana v skladu z načelom dostopnosti;

4. obžaluje diskriminacijo na podlagi spola, s katero se v zdravstvenem sektorju srečujejo ženske in dekleta s fizičnimi in kognitivnimi motnjami; meni, da morajo imeti invalidne ženske in dekleta popoln in enak dostop do zdravljenja, ki ustreza njihovim posebnim potrebam, in sicer prek zdravstvenega varstva, specifičnega za invalidnost, in splošnih storitev; poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnje izobraževanje zdravstvenih delavcev o posebnih potrebah invalidnih žensk in deklet ter zagotovijo, da invalidne ženske in dekleta dobijo vse ustrezne informacije, da bodo lahko svobodno sprejemale odločitve o svojem zdravju;

5. Poziva k splošnemu spoštovanju in dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; obžaluje nazadovanje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk ter z njim povezanih pravic žensk v nekaterih državah, kar je zlasti škodljivo za invalidne ženske in dekleta, ki se soočajo z dodatnimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva; poudarja, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za boj proti prisilni sterilizaciji; poziva države članice, naj zagotovijo javne naložbe, da bi invalidnim ženskam in dekletom zagotovili popoln dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; obžaluje, da se invalidnim dekletom pogosto odreka spolna vzgoja; poziva države članice, naj zagotovijo celovito in vključujoče izobraževanje o spolnosti in odnosih;

6. poziva države članice, naj zagotovijo dostopen, nestereotipen izobraževalni sistem z vključujočimi izobraževalnimi ukrepi, s katerimi bodo invalidne ženske in dekleta pripravile na trg dela, s posebnim poudarkom na digitalnih zmožnostih in vseživljenjskem učenju, ter naj invalidkam in invalidkam zagotovijo možnost izbire študijskih področij, da bodo lahko opravljale delo, ki ga želijo opravljati, v katerem lahko v celoti izkoristijo svoj potencial in v katerem niso omejene z nedostopnostjo, predsodki ali stereotipi; priznava povezavo med izobraževanjem in poznejšo zaposlitvijo; poudarja, da je za odpravo vrzeli v zaposlovanju potreben popoln dostop do izobraževanja;

7. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike v zaposlovanju, s katerimi se soočajo invalidke, zlasti z odpravljanjem stereotipov o spolih, krepitvijo njihove udeležbe v digitalnem gospodarstvu, povečanjem njihove zastopanosti v izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter z bojem proti odvračanju od dela, kot je spolno nadlegovanje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev, da invalidke sodelujejo pri odločanju in prejemajo enako plačilo za enako delo z zavezujočimi ukrepi za preglednost plačil, se borijo proti velikemu tveganju revščine in prilagodijo delovne pogoje, kot so prožna ureditev dela in starševski dopust, njihovim posebnim potrebam; poziva Komisijo in države članice, naj prek akcijskega načrta za socialno ekonomijo podprejo poslovne modele in pobude socialnega gospodarstva, namenjene izboljšanju socialnega vključevanja invalidk in njihovega vključevanja na trg dela;

8. ugotavlja, da je več zbiranja podatkov in informacij ključnega pomena za razumevanje položaja, s katerim se soočajo invalidne ženske in dekleta; poziva k zagotovitvi ustreznih, natančnih in razčlenjenih podatkov, ki upoštevajo različnost spolov in invalidnost, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti izzive, s katerimi se soočajo invalidke, zlasti na trgu dela.

 

 


 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.7.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marc Angel, Andris Ameriks, Margrete Auken, Alexander Bernhuber, Markus Buchheit, Ryszard Czarnecki, Rosa D’Amato, Gianna Gancia, Eleonora Evi, Agnès Evren, Mario Furore, Ibán García Del Blanco, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Vlad Gheorghe, Gheorghe Falcă, Peter Jahr, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Cristina Maestre, Martín De Almagro, Dolors Montserrat, Ulrike Müller, Frédérique Ries, Monica Semedo, Yana Toom, Alfred Sant, Massimiliano Smeriglio, Loránt Vincze, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Anne-Sophie Pelletier

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ID

Markus Buchheit, Gianna Gancia, Stefania Zambelli

NI

Mario Furore

PPE

Asim Ademov, Alexander Bernhuber, Agnès Evren, Gheorghe Falcă, Peter Jahr, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Dolors Montserrat, Loránt Vincze

Renew

Vlad Gheorghe, Ulrike Müller, Frédérique Ries, Monica Semedo, Yana Toom

S&D

Alex Agius Saliba, Andris Ameriks, Marc Angel, Ibán García Del Blanco, Cristina Maestre Martín De Almagro, Alfred Sant, Massimiliano Smeriglio

The Left

Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Anne-Sophie Pelletier

Verts/ALE

Margrete Auken, Rosa D’Amato, Eleonora Evi, Tatjana Ždanoka

 

0

-

 

3

0

ECR

Ryszard Czarnecki, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Kosma Złotowski

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 22. september 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov