Poročilo - A9-0349/2021Poročilo
A9-0349/2021
Evropski parlament

POROČILO o izvajanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač (direktiva o varnosti igrač)

14.12.2021 - (2021/2040(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Brando Benifei

Postopek : 2021/2040(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0349/2021
Predložena besedila :
A9-0349/2021
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Uvodne opombe

Naloga poročevalca je pripraviti samoiniciativno poročilo o izvajanju Direktive 2009/48/ES o varnosti igrač. Gre za direktivo o največji možni harmonizaciji, katere dvojni namen je poskrbeti za visoko raven zaščite otrok v vsej EU in omogočiti prosti pretok igrač na enotnem trgu. Zato za proizvajalce, uvoznike in distributerje uvaja nadrobne določbe in obveznosti, za organe za nadzor trga pa določbe o izvrševanju za neustrezne igrače.

To poročilo sledi oceni direktive, ki jo je Komisija objavila 19. novembra 2020. Poročevalec oceno pozdravlja, saj je njen glavni namen presoditi, kako deluje direktiva, odkar se uporablja, ugotoviti, ali še ustreza svojemu namenu, ovrednotiti njeno uspešnost in učinkovitost ter preveriti, ali je še ustrezna in skladna in ali zagotavlja evropsko dodano vrednost.

Poleg poročila o oceni je raziskovalno službo Evropskega parlamenta prosil, naj pripravi informativni dokument o direktivi, da bi pridobil dodatne elemente, ki bi prispevali k njegovemu stališču.

Pri pripravi poročila je bil poročevalec v stiku s številnimi zainteresiranimi stranmi, tudi Evropsko komisijo, industrijo igrač, potrošniškimi organizacijami, organi za standardizacijo, priglašenimi organi in predstavniki držav članic.

Po skrbni preučitvi in ob upoštevanju mnenj različnih zainteresiranih strani meni, da je revizija direktive o varnosti igrač nujna za izboljšanje različnih vidikov, ki so obravnavani v tem dokumentu.

KEMIKALIJE

Poročevalec meni, da je glavni vir nedoslednosti in pomanjkljivosti direktive sklop določb o kemikalijah. V obdobju 2012–2019 je bila kar štirinajstkrat spremenjena, vendar nekaterih delov, ki so povezani s kemikalijami in kjer so potrebne spremembe, ni mogoče spremeniti z izvedbenim aktom, saj člen 46 to dovoljuje le za eno podskupino kemikalij.

Med težje spremenljivimi ali problematičnimi deli poročevalec poudarja naslednje:

• Načelna prepoved kemikalij, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, dovoljuje odstopanje za koncentracije teh kemikalij, ki so previsoke, da bi omogočili dejansko zaščito. Te snovi pomenijo veliko tveganje za zdravje otrok, zato je poročevalec mnenja, da bi bilo treba to odstopanje črtati.

• Poročevalec meni, da so vrednosti za nitrozamine in nitrozabilne snovi v direktivi o varnosti igrač previsoke. Poleg tega je Komisija Nemčiji dovolila nižje mejne vrednosti. Obenem tudi standard EN 71-12:2017 določa nižje mejne vrednosti za nitrozamine in nitrozabilne snovi. Poročevalec meni, da bi morala biti revizija direktive o varnosti igrač priložnost, da se mejne vrednosti v zakonodajnem besedilu znižajo in uskladijo s tistimi, ki veljajo v Nemčiji, in vrednostmi iz zgoraj navedenega standarda.

• Zahtev za označevanje posebnih alergenih dišav v nekaterih poskusnih kompletih igrač ni mogoče zgolj posodobiti, kadar se spremenijo seznami teh dišav. Z revizijo direktive o varnosti igrač bi morali odpraviti tudi to pomanjkljivost, da bi te zahteve lažje spreminjali.

• Nekatere omejitve za kemikalije veljajo samo za igrače za otroke, mlajše od 36 mesecev, in za igrače, ki se dajejo v usta, vendar kemijska toksičnost med 36. in 37. mesecem ni nič drugačna kot pri višjih starostih. Nekateri deležniki, tudi države članice, so večkrat pozvali k odpravi razlikovanja na podlagi starosti pri kemikalijah. Poročevalec se s tem stališčem še toliko bolj strinja, ker obstajajo dokazi, da se nekateri nepošteni proizvajalci tem določbam izogibajo in preprosto navedejo, da so igrače namenjene otrokom, starejšim od 36 mesecev, tudi če to nikakor ne drži, samo da bi se izognili spoštovanju strožjih mejnih vrednosti za otroke, mlajše od 36 mesecev.

• Zahteve iz direktive o varnosti igrač glede kemikalij je treba razumeti skupaj z ustrezno zakonodajo EU o kemikalijah, namreč uredbo REACH, direktivo o omejevanju nevarnih snovi, uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter uredbo o kozmetičnih izdelkih. Razširitev zahtev na več zakonodajnih aktov, včasih tudi različnih mejnih vrednosti, lahko postopke preskušanja in ugotavljanja skladnosti zapletejo zlasti za podjetja, v nekaterih primerih pa se lahko zaradi zagotavljanja skladnosti z različnimi zakonodajnimi akti podvajajo tudi meritve snovi, na primer za mejne vrednosti migracij/vsebine. Direktiva o varnosti igrač v primerjavi z drugo zakonodajo določa strožje mejne vrednosti za nekatere, ne pa za vse snovi, kar je utemeljeno s tem, da so otroci ranljivi potrošniki. Zato poročevalec meni, da bi bilo smiselno preučiti, ali je mogoče vse veljavne mejne vrednosti za igrače združiti v enem samem zakonodajnem aktu, kar bi močno olajšalo izpolnjevanje zahtev.

• Endokrini motilci v direktivi o varnosti igrač niso omenjeni, čeprav že od njenega sprejetja veljajo za zelo problematično področje, Parlament in Svet pa sta Komisijo tudi večkrat pozvala, naj ustrezno ukrepa. Komisija se je zavezala, da ga bo obravnavala v svoji trajnostni strategiji za kemikalije, zato poročevalec meni, da bi bilo treba to upoštevati pri prihodnji reviziji direktive o varnosti igrač, čeprav bi lahko to vprašanje rešili tudi s horizontalno zakonodajo.

• V trajnostni strategiji za kemikalije je poudarjeno, da bi bilo treba na novo uvesti ali pa poostriti določbe, s katerimi bi upoštevali kombinirane učinke kemikalij tudi pri igračah. Zato je poročevalec prepričan, da je revizija direktive priložnost, ko bi to lahko uredili.

NADZOR TRGA

Komisija je v ocenjevalnem poročilu poudarila, da je ena največjih težav pri izvajanju direktive o varnosti igrač to, da je nadzor trga v državah članicah še vedno nezadosten in neenakomeren in da obstaja velika količina nevarnih igrač, ki še vedno krožijo na notranjem trgu. V skladu z letnim poročilom EU o varnosti za leto 2020 so igrače najpogosteje prijavljeni proizvodi v sistemu in predstavljajo 27 % vseh prijav (sledijo motorna vozila z 21 % in elektronske naprave z 10 %). Poročevalec pozdravlja sprejetje Uredbe 2019/1020 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter poziva k njenemu hitremu izvajanju. Prispevala naj bi k boljšemu tržnemu nadzoru, tudi na področju igrač. Komisija je predvsem sprejela smernice o členu 4 Uredbe 2019/1020, v katerih so pojasnjene naloge gospodarskih subjektov, zlasti v zvezi s proizvodi, ki se prodajajo prek spleta in vstopajo na trg EU iz tretjih držav. Smernice bi morale prispevati k odpravi ene od glavnih težav z varnostjo igrač za evropske potrošnike: kroženja nevarnih in neustreznih igrač na spletnih tržnicah. Poleg tega bi morali k izboljšanju skladnosti prispevati tudi skupni ukrepi za nadzor trga in boljše usklajevanje med nacionalnimi organi.

Direktiva o varnosti igrač vključuje obveznost držav članic, da izvajajo nadzor trga, tudi s preskušanjem igrač na trgu in preverjanjem dokumentacije proizvajalcev, umikom nevarnih ali neustreznih igrač s trga in ukrepanjem proti odgovornim, ki so jih dali na trg. Z učinkovitejšim izvrševanjem direktive o varnosti igrač bi bolje zaščitili otroke in izenačili konkurenčne pogoje za podjetja, saj bi odgovornim proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem zagotovili prednost, hkrati pa nepoštenim trgovcem preprečili, da se okoriščajo z izogibanjem pravil in tem, da dajejo na trg nevarne igrače, ki ogrožajo zdravje in varnost otrok.

Hkrati lahko nove tehnologije, kot sta blokovna veriga in umetna inteligenca, nacionalne organe z lahko dostopnimi in strukturiranimi informacijami o proizvodu in njegovi sledljivosti dodatno podpirajo pri sledenju neustreznim proizvodom. Po poročevalčevem mnenju je to področje izrazito obetavno, zato Komisijo spodbuja, naj ga natančneje preuči.

E-TRGOVANJE

Poročevalec meni, da je potreba po večjem nadzoru trga tesno povezana z izzivi e-trgovine, da zdravje otrok zaščiti pred nevarnimi in neustreznimi igračami, ki vstopajo na trg EU, in jih pred njimi obvaruje. Meni, da težav ne bo mogoče rešiti samo s strožjimi predpisi o nadzoru trga, in tudi zaveza o varnosti proizvodov se izkazala za precej pomanjkljivo. Po mnenju poročevalca bosta imela akt o digitalnih storitvah in revizija direktive o splošni varnosti proizvodov pomembno vlogo pri opredelitvi odgovornosti ter povečanju ustreznosti in sledljivosti proizvodov, pri čemer poudarja, da je treba zagotoviti skladnost in doslednost med različnimi omenjenimi pravnimi instrumenti. Poleg tega meni, da bi moralo biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi v spletu, in kljub pozitivni vlogi načela v predlogu akta o digitalnih storitvah, da je treba poznati svoje poslovne stranke, bi bilo treba za hitro odkrivanje in umik nevarnih, ponarejenih in neustreznih igrač s platform povečati odgovornost spletnih tržnic in ukrepati proti večkratnim kršiteljem.

Za poročevalca je pomembno, da organi za nadzor trga sodelujejo s tistimi iz tretjih držav, da se omogoči skladnost z zakonodajo EU in seznanjenost z njo. Delovne skupine, ki jih je v ta namen ustanovila Komisija, imajo pomembno vlogo, vendar ne zadostujejo za rešitev problema. Po mnenju poročevalca je mogoče njihovo učinkovitost izboljšati z javno seznanjenostjo o dejavnostih spremljanja informacij.

PRAVNI INSTRUMENT

Direktiva o varnosti igrač je direktiva o največji možni harmonizaciji, kar pomeni, da države članice ne smejo uvesti strožjih določb od tistih, ki so v njej izrecno zapisane. Da v Nemčiji veljajo strožje nacionalne določbe o nitrozaminih in nitrozabilnih snoveh, po mnenju Komisije ni sporno. V splošnem je treba direktivo in vse njene (pogoste) spremembe prenesti v nacionalno zakonodajo v določenih rokih. Izkazalo se je, da ta proces zahteva veliko časa in virov, zamude pa povzročajo razdrobljenost trga in ovirajo zaščito otrok pred nevarnimi snovmi. Zato in ker direktiva v resnici deluje bolj kot uredba, poročevalec predlaga, da bi jo v skladu z zahtevo več deležnikov in držav članic spremenili v uredbo, ki bi jo lažje in hitreje spreminjali.

Poročevalec poleg tega meni, da bi morali pri reviziji direktive o varnosti igrač zajeti tudi širše področje uporabe za spremembe, na primer spremembe mehanskih in fizičnih zahtev, zlasti za otroke, mlajše od 36 mesecev, mejnih vrednosti za nitrozamine, določb o označevanju alergenih dišav in snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje. Nobenega od teh elementov trenutno ni mogoče spremeniti brez težav, zaradi česar je direktiva manj učinkovita in je ni mogoče prilagajati novemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku.

Dodatne pripombe

Zbiranje podatkov

Kot je poudarjeno tudi v poročilu o oceni, je zbiranje podatkov o izvajanju direktive o varnosti igrač v državah članicah nezadostno in neenakomerno, saj direktiva vsebuje le splošno obveznost spremljanja. Revizija bi morala biti priložnost za uvedbo bolj specifičnih določb, tudi kazalnikov, ki bodo omogočili ustrezno spremljanje vpliva direktive na varnost igrač. Hkrati v EU tudi ni veliko podatkov o poškodbah, pa še ti so neenakomerno zbrani, zaradi česar je težko oceniti učinek direktive na varovanje zdravja in zaščito otrok. Zato poročevalec podpira vzpostavitev resnične vseevropske zbirke podatkov o poškodbah.

Zaradi vprašanja poslovnih skrivnosti tudi ni dovolj podatkov o podjetjih. Zato je težko oceniti vpliv na sektor in natančen učinek sprememb v smislu povečanih stroškov za podjetja.

Trajnost

Poročevalec meni, da bi bila lahko revizija direktive o varnosti igrač dobra priložnost za uvedbo njihovega trajnostnega označevanja, kar so zahtevale tudi nekatere države članice. Tako bi imel potrošnik ob nakupu jasne in lahko razumljive informacije o ocenjeni življenjski dobi, stopnji popravljivosti in razpoložljivosti rezervnih delov, možnostih za popravilo igrače, po potrebi pa tudi razpoložljivosti potrebne programske opreme.

Proizvodi s „sivega območja“

Druga točka, ki jo je treba obravnavati pri reviziji, so proizvodi s „sivega območja“, opredeljeni kot proizvodi, ki niso igrače v smislu direktive o varnosti igrač, vendar so lahko videti kot taki. Komisija je za to vprašanje izdala smernice, ki so zelo dobrodošle, vendar izzivi ostajajo. Ker se stalno pojavljajo nove igrače in drugi proizvodi, je težko jasno oceniti, ali je neki izdelek igrača ali ne, kar je treba narediti za vsak primer posebej. Zato poročevalec meni, da bi bilo treba dodatno pojasniti opredelitev proizvodov s „sivega območja“ in trajno pripraviti zakonodajo, v kateri bo lahko upoštevan znanstveni in tehnični razvoj.

Povezane igrače

V zadnjih letih so se z večjo razpoložljivostjo povezanih igrač pojavili novi izzivi in tveganja za otroke, ki presegajo pojma zdravja in varnosti ter vključujejo zaščito in zasebnost. Prek povezanih igrač, ki niso ustrezno zaščitene z robustnimi določbami o kibernetski varnosti, je lahko dostopati do otrok, jih manipulirati ali ugotoviti, kje so, kar je izjemno nevarno. Več deležnikov je poudarilo, da je treba to vprašanje bolje obravnavati tudi z direktivo o varnosti igrač. Ker povezane proizvode trenutno ureja direktiva o radijski opremi, je poročevalec pripravljen razpravljati o tem, ali so za reševanje tega vprašanja potrebne spremembe direktive o varnosti (kar bi pomenilo razširitev področja uporabe na pojem varnosti otroka) ali pa bi bilo bolje poostriti sedanje določbe v direktivi o radijski opremi ter zakonodaji na področju kibernetski varnosti in zasebnosti. Zato poročevalec Komisijo poziva, naj pripravi predloge za ukrepanje.

STALIŠČE POROČEVALCA

Poročevalec meni, da je treba otroke, ki so pri svoji občutljivi starosti posebej ranljivi potrošniki, med igro čim bolj zaščititi. Po njegovem mnenju je za to potrebna zakonodaja, ki bo dovolj prožna in jo bo mogoče hitro prilagajati, da bi lahko sledila znanstvenemu napredku.

Čeprav se poročevalec zaveda, da to lahko pomeni breme za podjetja, meni, da se o zdravju in varnosti otrok ni mogoče pogajati in bi morala biti v interesu vse družbe. Meni, da je mogoče zahteve glede ustreznosti uskladiti drugače, na primer s konsolidacijo vseh veljavnih mejnih vrednosti kemikalij za igrače v enem samem pravnem instrumentu, iz katerega bi bile obveznosti jasneje razvidne.

Poročevalec tudi meni, da je izvrševanje ključnega pomena, da bodo na trgu EU na voljo samo varne in ustrezne igrače. V tem smislu je mogoče precej izboljšati nadzor trga, še zlasti spletnih tržnic, od koder izvira večina problematike.

 


 

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač (direktiva o varnosti igrač)

(2021/2040(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (direktiva o varnosti igrač)[1],

– ob upoštevanju ocene Komisije Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2020 o varnosti igrač (SWD(2020)0287),

– ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov[2],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/934[3],

– ob upoštevanju Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa 93/465/EGS[4] ,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011[6],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (akt o kibernetski varnosti)[7],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 652/2014[8],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[9],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih[10],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006[11],

– ob upoštevanju Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES[12],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)[13],

– ob upoštevanju Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (v nadaljnjem besedilu: direktiva o odgovornosti za proizvode)[14],

– ob upoštevanju Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi[15],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (v nadaljnjem besedilu: uredba o kozmetičnih izdelkih)[16],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili[17],

– ob upoštevanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (v nadaljnjem besedilu: direktiva o baterijah)[18],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (v nadaljnjem besedilu: uredba CLP)[19],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih[20],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o zagotavljanju varnosti proizvodov na enotnem trgu[21],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 K trajnostnemu enotnemu trgu za podjetja in potrošnike[22],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o avtomatiziranem sprejemanju odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov ter prostega pretoka blaga in storitev[23],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o svežnju za enotni trg[24],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o evropskih standardih za 21. stoletje[25],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja[26],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg[27],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o aktu o digitalnih storitvah: izboljšanje delovanja enotnega trga[28],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije[29],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2019 o celovitem okviru Evropske unije o endokrinih motilcih[30],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije[31],

– ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) iz aprila 2021 z naslovom Direktiva EU o varnosti igrač,

– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu za digitalne storitve (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825),

– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije (COM(2021)0206),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o dolgoročnem akcijskem načrtu za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga (COM(2020)0094),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji na področju kemikalij za trajnostnost – okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2021 o spodbujanju evropskega pristopa k umetni inteligenci (COM(2021)0205),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2020 o novi agendi za potrošnike – krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanje (COM(2020)0696),

– ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. marca 2021 o strategiji Unije za trajnostne kemikalije: čas je za rezultate,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0349/2021),

A. ker je bila leta 2009 sprejeta direktiva o varnosti igrač, da bi zagotovili visoko raven zdravja in varnosti otrok in da bi z odpravo ovir za trgovino z igračami med državami članicami izboljšali delovanje notranjega trga igrač;

B. ker je strogi okvir EU za varnost igrač zasnovan tako, da otrokom zagotavlja karseda varno igro, in je za zgled tudi v svetovnem merilu;

C. ker je v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki so jo podpisale vse države članice EU, igra priznana kot pravica vsakega otroka; ker igranje prispeva k otrokovemu razvoju, zdravju in dobremu počutju in je bistven del odraščanja; ker študije kažejo, da lahko igrače obogatijo igro in se z njimi otroci igrajo dlje;

D. ker je direktiva o varnosti igrač direktiva o največji možni harmonizaciji, kar pomeni, da države članice ne smejo sprejemati drugačnih zahtev od tistih, ki so v njej že določene; ker so pravila in zahteve za igrače zaradi ranljivosti potrošnikov, za katere so oblikovane, pogosto strožji od pravil in zahtev za druge proizvode;

E. ker učinkovitost direktive EU o varnosti igrač prepogosto spodkopavajo dejanja nepoštenih trgovcev in spletna prodaja neskladnih proizvodov;

F. ker direktiva še vedno precej uspešno zagotavlja prosti pretok igrač na enotnem trgu, čeprav ni dovolj celovitih podatkov o njenem celokupnem učinku, in ker se je število podjetij, ki delujejo na tem trgu, od popolne uporabe direktive med letoma 2013 in 2017 povečalo za 10 % ter promet industrije igrač v EU od uveljavitve direktive neprekinjeno narašča; ker je 99 % podjetij v tem sektorju malih in srednjih podjetij, večina od teh pa mikropodjetij;

G. ker direktiva o varnosti igrač zahteva, da morajo biti igrače, ki so dostopne na trgu EU, varne, in zagotavlja visoko raven zaščite otrok pred nevarnostmi, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah; ker bo morda potrebna hitra prilagoditev posebnih zahtev in standardov, če bi znanstveni in tehnološki razvoj pokazal, da v povezavi z igračami nastajajo prej neznana tveganja in izzivi;

H. ker je Komisija v strategiji na področju kemikalij za trajnostnost poudarila, da je treba na novo uvesti ali okrepiti že obstoječe določbe, s katerimi bi ustrezno upoštevali kombinirane učinke kemikalij (tudi v igračah) in razširili splošni pristop k obvladovanju tveganj ter tako poskrbeli, da proizvodi za široko porabo (tudi igrače) ne bodo vsebovali kemikalij, ki povzročajo raka ali genske mutacije, vplivajo na reproduktivni ali endokrini sistem ali so obstojne in bioakumulativne; ker strategija Komisijo tudi zavezuje, da mora oceniti načine in roke za razširitev enakega splošnega pristopa do proizvodov za široko porabo na druge škodljive kemikalije, med drugim tiste, ki vplivajo na imunski, živčni ali dihalni sistem, in tiste, ki so strupene za posamezne organe;

I. ker je izboljšanje trajnostnosti sicer pomembno, vendar bi morala imeti varnost igrač vedno prednost; ker se zaradi zahtev glede izboljšanja trajnosti ne bi smel zmanjšati varnost;

1. pozdravlja poročilo Komisije o oceni direktive o varnosti igrač, katere namen je oceniti delovanje te direktive od začetka njene veljavnosti;

2. priznava, da ima direktiva o varnosti igrač v primerjavi s prejšnjo direktivo dodano vrednost, ker izboljšuje varnost otrok, omogoča enako visoko raven zaščite na enotnem trgu ter prispeva k pravni varnosti in enakim konkurenčnim pogojem za podjetja; obžaluje, da nekateri proizvajalci iz tretjih držav, ki prodajajo svoje proizvode na enotnem trgu, zlasti prek spletnih tržnic, ne spoštuje evropske zakonodaje in da mnoge igrače, ki se prodajajo v EU, še vedno prinašajo precejšnje nevarnosti za otroke;

3. priznava, da so standardi pomembni, ker proizvajalcem omogočajo učinkovito in prožno uporabo direktive, in da je pomembna vloga priglašenih organov pri zagotavljanju ustreznosti, kadar standardov ni ali se ne uporabljajo; poudarja, da bi bilo treba v nekaterih regijah povečati število priglašenih organov; poudarja, da bi morale države članice imeti odprte, vključujoče, trajnostne, pregledne in visokokakovostne standarde; poudarja, da bi morali biti standardi tudi tehnološko nevtralni, temeljiti bi morali na uspešnosti ter zagotavljati enake konkurenčne pogoje vsem gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem;

4. poudarja, da je treba zasnovati ambiciozne standarde za prilagodljive igrače, da bodo igro in interakcijo z igračami omogočale tudi invalidnim otrokom, ki jih morda sicer ne bi mogli uporabljati;

5. ugotavlja, da imajo nekateri organi za nadzor trga težave pri izvrševanju določb iz člena 11 direktive o varnosti igrač, ki proizvajalce zavezuje, da morajo biti opozorila na igračah jasno vidna, berljiva, razumljiva in natančna; poudarja, da so te težave posledica neizrecnih zahtev in s tem povezanih standardov; zato poziva Komisijo, naj uvede izrecne zahteve glede vidnosti in berljivosti opozoril na igračah, da bi državam članicam omogočila enotno izvrševanje teh zahtev;

6. priznava, da sta bila izvajanje in priprava na pravilno uporabo direktive o varnosti igrač težaven proces, ki se je vlekel več let in je od evropskih proizvajalcev igrač zahteval velike finančne vložke; poudarja pomen pravne stabilnosti za stabilen razvoj domačih podjetij, zlasti malih in srednjih družinskih podjetij;

7. ugotavlja, da še vedno obstajajo nedoslednosti, zaradi katerih je potrebna revizija direktive o varnosti igrač; zato poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek ocenjevanja in izvede izčrpno oceno učinka, da bi preverila, ali jih je treba obravnavati in kako; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti organov kazenskega pregona, za zagotovitev, da bodo vsi gospodarski subjekti, ki dajejo igrače na trg EU, uporabljali stroge varnostne zahteve; poudarja, da je treba upoštevati izzive, specifična tveganja in negativne posledice za podjetja, ki proizvajajo skladne igrače, do katerih prihaja zaradi prodaje neskladnih, nevarnih in ponarejenih igrač, te pa večinoma prihajajo iz držav, ki niso članice EU, ter da je treba obravnavati tveganja, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij;

Kemikalije

8. ugotavlja, da je sedanja direktiva prožna in trajna, saj je bila v obdobju 2012–2019 kar 14-krat spremenjena in prilagojena novim znanstvenim spoznanjem, ki pokažejo na prej neznana tveganja za otroke, zlasti na področju kemikalij; je zaskrbljen, ker še vedno obstajajo težave, ki lahko ogrozijo varnost otrok in jih je mogoče z izvedbenimi akti rešiti le delno;

9. poudarja, da morajo biti igrače, ki se dajejo na trg EU, skladne z direktivo o varnosti igrač in ustrezno zakonodajo EU o kemikalijah, zlasti uredbo REACH in direktivo o omejevanju nevarnih snovi uredbo o kozmetičnih izdelkih, uredbo o materialih, namenjenih za stik z živili, direktivo o baterijah, uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, uredbo CLP in uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih in direktivo, in to ne glede na kraj izdelave;

10. poudarja, da je lahko širitev zahtev na več zakonodajnih aktov in določanje različnih mejnih vrednosti obremenjujoče, zlasti za mala in srednja podjetja, ter lahko v nekaterih primerih povzroči podvojene meritve snovi, kot v primeru mejnih vrednosti migracije in vsebine; zato poziva Komisijo, naj razmisli o združitvi vseh veljavnih omejitev za igrače v enem zakonodajnem aktu in naj se utemeljijo z nadaljnjo oceno, kar bi poenostavilo ugotavljanje skladnosti ter olajšalo in razbremenilo izpolnjevanje zahtev; poleg tega jo poziva, naj razmisli o tem, da bi poenostavili dostop do informacij, na primer prek spletnega portala, in naj pojasni, kaj je potrebno v katerih okoliščinah, ter naj gospodarskim subjektom in potrošnikom, pa tudi javnim organom za potrebe nadzora trga čim bolj olajša orientiranje po različnih zakonskih aktih;

11. ga skrbi, da odstopanje od prepovedi kemikalij, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, v direktivi o varnosti igrač v posebnih primerih dovoljuje njihovo prisotnost v koncentracijah, ki so previsoke, da bi omogočale zaščito otrok; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka in v njej razčleni, ali bi bilo treba po priporočilih ustreznega znanstvenega odbora znižati splošne mejne vrednosti za prisotnost teh snovi v direktivi o varnosti igrač, ter naj razišče, ali bi bilo treba glede na strategijo o kemikalijah za trajnostnost črtati možnost odstopanja od pravil o prisotnosti teh snovi, ki v igračah niso dostopne otrokom, in ali bi bilo treba zasnovati ustrezne določbe za preprečevanje izpostavljenosti otrok nevarnim, strupenim, škodljivim, jedkim in dražečim snovem; poziva Komisijo, naj upošteva skupno izpostavljenost otrok kemikalijam ter morebitne učinke majhnih odmerkov;

12. poudarja, da zaradi nižjih mejnih vrednosti za kemikalije v igračah za otroke, mlajše od 36 mesecev, na primer mejnih vrednosti za nitrozamine in nitrozabilne snovi, določenih na nacionalni ravni, v primerjavi z vrednostmi, določenimi v direktivi o varnosti igrač, prihaja do nedoslednosti, tudi če Komisija obrazloži, zakaj je tako; ugotavlja, da mora biti raven zaščite enaka za vse otroke v EU; priznava, da te mejne vrednosti ni mogoče spremeniti z izvedbenim aktom, temveč je potreben zakonodajni postopek; zato poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba pri reviziji direktive o varnosti igrač po poglobljeni oceni učinka prilagoditi mejno vrednost na najstrožjo vrednost, ki velja na nacionalni ravni, in ali bi bil potreben prožen mehanizem, ki bi omogočal hitro prilagoditev mejnih vrednosti za nevarne kemikalije in bi pomagal preprečiti, da bi bile na nacionalni ravni določene neenake vrednosti, saj se bodo s tem zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu, kar bo koristilo tako potrošnikom kot gospodarskim subjektom; poudarja, da mora Parlament ohraniti poglobljeni nadzor nad izvedbenimi akti, ki se sprejmejo s tem namenom;

13. pozdravlja zavezo Komisijo, da bo na podlagi opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije splošni pristop na podlagi tveganja, ki se uporablja za snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, razširila še na endokrine motilce, in da bo v oceni učinka analizirala, ali bi veljalo ta pristop uporabiti tudi pri prihodnji reviziji direktive o varnosti igrač, da bi endokrine motilce takoj, ko bodo opredeljeni, prepovedali v igračah, ter zavezo, da bo razmislila o uvedbi ustrezne horizontalne zakonodaje o tem, kot sta Parlament in Svet že večkrat zahtevala, ob čemer je treba upoštevati načelo ena snov, ena ocena, ki je opredeljeno v strategiji na področju kemikalij za trajnostnost; glede tega pozdravlja zavezo, da bo ocenila, ali bi bilo treba ta pristop razširiti tudi na kemikalije, ki vplivajo na imunski, nevrološki ali dihalni sistem, in kemikalije, strupene za določen organ, zato da bi zagotovila visoko raven zaščite pred temi kemikalijami in trajen regulativni odziv na njihovo uporabo v igračah, kar je v skladu z namero Komisije, da bo prednostno obravnavala vse vrste uporabe teh kemikalij za omejitve iz uredbe REACH;

14. je zaskrbljen, ker strožje določbe za kemikalije v igračah za otroke, mlajše od 36 mesecev, ne upoštevajo, da so starejši otroci še naprej izpostavljeni nevarnim snovem; se zaveda, da lahko proizvajalci zaradi tega razlikovanja zaobidejo določbe, s tem ko navedejo, da je igrača namenjena otrokom, starejšim od 36 mesecev, čeprav to ne drži; poudarja, da več deležnikov, Komisija in držav članic navaja, da je to razlikovanje povsem neustrezno, saj ustvarja vrzeli in omejuje učinkovitost direktive o varnosti igrač, in pozivajo, naj se odpravi; zato poziva Komisijo, naj ta problem analizira v oceni učinka pred revizijo direktive in naj v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi odloči, ali bi veljalo to razlikovanje odpraviti in za kemikalije v igračah opredeliti izrecne mejne vrednosti; meni, da bi bilo treba v igračah in vseh proizvodih za otroke omejiti uporabo kemikalij, za katere se znanstveno ugotovi, da so otrokom nevarne;

Nadzor trga in nove tehnologije

15. ugotavlja, da direktiva o varnosti igrač vsebuje obveznost, da morajo pristojni organ držav članic ustrezno upoštevati previdnostno načelo, preskušati igrače na trgu in preverjati dokumentacijo proizvajalcev ter umakniti s trga nevarne ali neustrezne igrače in ukrepati proti odgovornim, ki so jih dali na trg; ima pomisleke, da nadzor trga v skladu z direktivo o varnosti igrač ni zelo učinkovit, čeprav je res pomemben za varovanje zdravja in varnosti ogroženih otrok, ter da spodkopava enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte, ki spoštujejo zakonodajo, v korist nepoštenih trgovcev, ki je ne; je seznanjen, da se še vedno poroča o težavah pri pridobivanju informacij in dokumentacije od nekaterih gospodarskih subjektov;

16. pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2019/1020, katere cilj je izboljšati nadzor trga s povečanjem in uskladitvijo nadzora nacionalnih organov, da bi bili proizvodi, ki vstopajo na enotni trg (in tudi igrače), varni in skladni s pravili, in poziva države članice, naj pričnejo uredbo hitro izvajati ter carinskim organom in organom za nadzor trga zagotovijo zadostne človeške, finančne in tehnične vire, da bi povečale število in učinkovitost nadzornih pregledov, tako da bo zagotovljeno tudi dejansko izvrševanje direktive o varnosti igrač in da bo v EU preprečeno širjenje nevarnih in neskladnih igrač;

17. poziva Komisijo, naj oceni, kako države članice izvajajo in uporabljajo Uredbo (EU) 2019/1020, ter naj jim nudi dejavno podporo pri izvrševanju nacionalnih strategij za nadzor trga; poziva Komisijo, naj sprejme izvedbene akte, s katerimi bo določila referenčna merila in tehnike za preverbe na podlagi skupne analize tveganj na ravni EU in tako zagotovila dosledno izvrševanje prava EU, okrepila nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, ter zagotovila učinkovito in enotno raven tega nadzora; poziva Komisijo, naj sprejme izvedbene akte, v katerih bo določila postopke za imenovanje preizkuševalnih zmogljivosti EU v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2019/1020;

18. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za uporabo novih tehnologij, kot so e-označevanje, blokovna veriga in umetna inteligenca, da bi odkrila nevarne proizvode, ublažila tveganje in izboljšala skladnost z direktivo o varnosti igrač ter organom za nadzor trga olajšala delo z lahko dostopnimi, ažurnimi, strukturiranimi in po možnosti digitalnimi informacijami o proizvodih in njihovi sledljivosti v dobavni verigi;

19. ponovno opozarja na omejene finančne in človeške vire, kar je v zadnjih letih zmanjšalo učinkovitost in doseg številnih organov za nadzor trga; glede tega pozdravlja sprejetje programa za enotni trg ter uvedbo posebnega cilja z namensko proračunsko vrstico in namenskimi sredstvi za nadzor trga, kar bo pomagalo podpreti ukrepe držav članic za zagotovitev, da bodo na trg EU vstopale le varne in ustrezne igrače;

20. poudarja, da je učinkovit nadzor trga bistven za odkrivanje nevarnih igrač in za zagotovitev pravilne uporabe direktive o varnosti igrač; zato poziva države članice, naj intenzivneje usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga, na primer z izmenjavo dobre prakse in digitaliziranjem svojih sistemov, in naj okrepijo sodelovanje med organi za nadzor trga in drugimi organi, kot so carinski organi, organi za telekomunikacije in organi za varstvo podatkov; zato poziva organe za nadzor trga in carinske organe, naj si dejavno izmenjujejo izkušnje ter okrepijo medsebojno usklajevanje in sodelovanje, tudi na čezmejni ravni, da se omogoči hiter prenos informacij o nevarnih igračah in da se lahko dejansko ustavi uvoz nevarnih igrač; poudarja, da je treba skrbeti za nepretrgan in učinkovit nadzor po vsej EU nad igračami, ki prihajajo na notranji trg, in da je to bistveno za zagotovitev, da bodo res skladne z zahtevami EU; poziva Komisijo, naj organizira in financira skupne ukrepe za nadzor trga, tudi dejavnosti usposabljanja, naj okrepi izvrševanje zakonodaje Unije o igračah ter sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav za izmenjavo informacij o nevarnih igračah; poleg tega poziva države članice, naj določijo minimalne stopnje vzorčenja ali preglede, s katerimi bodo izboljšale izvrševanje direktive;

21. poudarja, da bi morali organi za nadzor trga, če naj bi učinkoviteje odkrivali nevarne igrače, redno in vsaj enkrat letno opravljati skrivne nakupe tudi na spletnih tržnicah, zlasti ker so igrače proizvodi, ki se največkrat prijavijo v sistemu hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih proizvodih (Safety Gate);

22. ima pomisleke zaradi novih šibkih točk in tveganj, ki jih prinašajo povezane igrače – v smislu varnosti, zaščite, zasebnosti in duševnega zdravja otrok; poudarja, da je pri uporabi povezanih igrač pomembno varovati zasebnost otrok; je zaskrbljen, ker so nekatere tovrstne igrače, ki so na voljo na trgu EU, že pokazale, da niso dovolj varne ter da imajo le omejena ali celo nikakršna varovala proti kibernetskim nevarnostim; spodbuja proizvajalce povezanih igrač, naj že v zasnovo vključijo varnostne in zaščitne mehanizme; poziva Komisijo, naj preuči različne možnosti za ukrepanje glede na stopnjo tveganja in v skladu z načelom sorazmernosti, na primer razširitev področja uporabe v direktivi o varnosti igrač z vključitvijo določb o zasebnosti in informacijski varnosti, sprejetje horizontalne zakonodaje o zahtevah kibernetske varnosti za povezane proizvode in z njimi povezane storitve, na primer evropski akt o kibernetski odpornosti, ali pa okrepitev ustrezne horizontalne zakonodaje, kot sta direktiva o radijski opremi in splošna uredba o varstvu podatkov, hkrati pa naj v svoje odločitve vključi tudi Parlament;

23. je zaskrbljen, da se potrošniki slabo odzivajo na odpoklice in da otroci še naprej uporabljajo nevarne igrače, čeprav so odpoklicane; zato poziva Komisijo, naj objavi smernice za postopke odpoklica, vključno s kontrolnim seznamom s konkretnimi zahtevami, in poziva spletne tržnice, naj vzpostavijo učinkovite mehanizme, s katerimi bodo lahko dosegli svoje uporabnike, kupce in prodajalce ter jih čim hitreje obvestili, kadar je potreben odpoklic, in povečali število potrošnikov, ki jih odpoklic res doseže;

E-trgovanje

24 potrjuje pozitivno vlogo e-trgovine, vključno z vlogo spletnih tržnic, ki so omogočile razvoj evropskih proizvajalcev igrač; ob tem poudarja poslovno rast dejavnosti teh podjetij tako znotraj kot zunaj Evropske unije; poudarja, da je razvoj e-trgovine koristen za potrošnike, a tudi izziv za organe za nadzor trga, saj morajo skrbeti za ustreznost proizvodov, ki se prodajajo v spletu; ugotavlja, da mnogi proizvodi, kupljeni v spletu, ne izpolnjujejo varnostnih zahtev EU, in je zaskrbljen zaradi velikega števila nevarnih igrač, ki jih nepošteni trgovci prodajajo v spletu; meni, da je treba nujno izkoreniniti prodajo neskladnih in nevarnih igrač v spletu,

25. pozdravlja smernice, ki jih je Komisija sprejela o členu 4 Uredbe 2019/1020 in v katerih pojasnjuje naloge gospodarskih subjektov, zlasti v zvezi s proizvodi, ki se prodajajo v spletu in vstopajo na trg EU iz tretjih držav; poudarja, da se je treba spoprijeti s problemom neskladnih proizvodov, ki se potrošnikom na spletnih tržnicah prodajajo neposredno iz tretjih držav; želi opomniti, da smejo gospodarski subjekti na trg EU dajati le varne proizvode; poudarja, da če želimo poskrbeti za varnost otrok in podjetjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje, morajo vsi gospodarski subjekti spoštovati pravila EU; poziva organe za nadzor trga in carinske organe, naj intenzivneje sodelujejo in si izmenjujejo informacije o ugotovljeni neskladnosti ter pri izvrševanju zakonodaje izvajajo stroge ukrepe, da bi nepoštenim trgovcem preprečili izkoriščanje trga EU;

26. poudarja dodano vrednost načela, da je treba poslovne stranke poznati, za večjo ustreznost in sledljivost igrač, ki se prodajajo v spletu; želi opomniti, da je zaveza za varnosti proizvodov prostovoljna in da v tej pobudi sodeluje le omejeno število gospodarskih subjektov; obžaluje, da zaveza o varnosti proizvodov doslej ni imela pretiranih učinkov;

27. poudarja, da imajo lahko spletne tržnice ogromno vlogo pri omejevanju kroženja nevarnih igrač; zato je prepričan, da bi morale biti obvezane sprejeti odgovornost za zagotavljanje varnosti in skladnosti igrač, ki se prodajajo na njihovih platformah, zlasti za odkrivanje in umik neskladnih igrač, tudi z vpogledom v sistem hitrega obveščanja Safety Gate, ter pri umiku neskladnih igrač dejansko sodelovati z organi za nadzor trga in preprečiti, da bi se nevarne igrače ponovno pojavile in začele prodajati; najodločneje vztraja, da je treba poskrbeti za učinkovito in predvidljivo izvrševanje ter popolno skladnost med direktivo o varnosti igrač in različnimi instrumenti, kot so akt o digitalnih storitvah, akt o umetni inteligenci, uredba o splošni varnosti proizvodov in prihodnji zakonodajni akt o reviziji direktive o odgovornosti za proizvode, zato da bi zagotovili najvišje standarde glede varnosti in temeljnih pravic; poziva, naj se poiščejo rešitve, da bi lahko potrošniške organizacije in zaupanja vredni prijavitelji prijavljali neskladne igrače;

28. poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje s tretjimi državami, da bi nevarnim in neskladnim igračam preprečili vstopanje na trg EU, obenem pa podjetjem zagotovili enake konkurenčne pogoje; poziva Komisijo, naj objavi informacije o svojih dejavnostih spremljanja;

Pravni instrument in pot naprej

29. glede na to, da gre v primeru direktive o varnosti igrač dejansko za uredbo, poziva Komisijo, naj razmisli, ali bi bila revizija direktive tudi dobra priložnost za pretvorbo v uredbo, zato da bi povečali njeno učinkovitost in uspešnost ter da ne bi uvajali nedoslednosti med državami članicami in drobili trga;

30. poziva Komisijo, naj oceni, ali bi morali imeti predlogi sprememb pri prihodnji reviziji širši domet, v podporo temu pa naj opravi temeljito presojo učinka in analizira, ali in kako bi bilo mogoče v prihodnjo revizijo direktive o varnosti igrač vključiti mehanske in fizične zahteve, zahteve glede snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, mejne vrednosti za nitrozamine in nitrozabilne snovi ter določbe o označevanju alergenih dišav in nevarnih snovi ter tako omogočiti enostavne in dovolj prožne spremembe;

31. je zaskrbljen, ker se nekateri proizvajalci izogibajo spoštovanju direktive o varnosti igrač in trdijo, da njihovi proizvodi niso igrače, čeravno se tako uporabljajo; poudarja, da smernice, ki jih je pripravila Komisija, pomagajo razjasniti, ali je izdelek igrača ali ne, in harmonizirano izvajati direktivo, kar je dobro tako za organe za nadzor trga kot za gospodarske subjekte; vseeno poudarja, da nekateri proizvodi še vedno ostajajo v „sivem območju“, zato poziva Komisijo, naj to težavo odpravi z opredelitvijo proizvodov pri prihodnji reviziji direktive o varnosti igrač; poudarja, da je v ta namen potreben odprt in konstruktiven dialog z ustreznimi deležniki;

32. poudarja, da imajo igrače pomembno vlogo pri razvoju otrok in pri tem, kako razvijajo veščine, ter so jim učna podpora pri izvajanju novih nalog ter pri izpopolnjevanju in učenju novih spretnosti od rane mladosti; poziva Komisijo, naj revidira direktivo o igračah, zato da bi izboljšala njihovo varnost, obenem pa proizvajalcem zmanjšali breme ter upravne in pravne stroške, s tem pa zagotovila prosto pot varnim in cenovno dostopnim igračam za vse otroke v Evropski uniji;

33. meni, da so potrošnikom in akterjem v vrednosti verigi potrebne informacije, ki jih bodo vodile k bolj trajnostnemu ravnanju; zato poziva Komisijo, naj v oceni učinka analizira, ali trajnost in popravljivost igrač lahko vpliva na njihovo varnost, in če bi se ta vpliv dokazal, naj skuša ugotoviti, ali bi lahko boljše informacije o trajnosti in popravljivosti igrač dodali med določbe o označevanju, seveda na sorazmeren in neomejujoč način; glede tega je prepričan, da bi lahko te informacije z inovativnimi in digitalnimi rešitvami dali na voljo potrošnikom in poskrbeli, da bodo informacije o varnosti javno razvidne, obenem pa se izognili pretiranemu obremenjevanju podjetij in čim bolj zmanjšali količino embalažnih materialov;

34. meni, da so opozorila in varnostna obvestila za potrošnike pomembna; želi opozoriti, da bi bilo treba dodatne zahteve glede označevanja čim bolj omejiti, da se prepreči odvračanje pozornosti; poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi bile informacije o skladnosti, ki niso namenjene končnemu potrošniku, navedene v elektronski obliki;

Podatki

35. poudarja, da je raven varstva, ki jo zagotavlja direktiva o varnosti igrač, težko količinsko opredeliti in da je težko pridobiti podatke za standardizacijo na področju igrač, ker ni doslednih statističnih podatkov za vso EU o nesrečah in poškodbah, ki jih povzročijo igrače; meni, da sta premajhna usklajenost in pomanjkanje sredstev na ravni EU osrednja vzroka, da ni doslednih podatkov, in poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava pri prihodnji reviziji direktive; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba postaviti vseevropsko podatkovno zbirko o nesrečah in poškodbah z ločenim delom za igrače, ki bi morala biti javna, uporabnikom prijazna ter dostopna javnim organom, potrošnikom in proizvajalcem ter bi omogočala vnašanje in zbirke podatkov o nesrečah in poškodbah zaradi nevarnih igrač, tudi tistih, ki se prodajajo prek spleta; poleg tega meni, da bi bila dodatna možnost uporaba kazalnikov in podatkov, ki se na primer zbirajo v informacijskem in komunikacijskem sistemu za nadzor trga, sistemu za hitro obveščanje Safety Gate in s skupnimi ukrepi, zato da bi se ocenila učinkovitost direktive o varnosti igrač, in poziva Komisijo, naj oceni možnost digitalnih rešitev, s katerimi bi lahko povečali sledljivost v vsej dobavni verigi in tako zvišali raven varnosti igrač;

36. poziva države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov o direktivi o varnosti igrač, ki je zdaj neenakomerno, nereprezentativno in nepopolno, ter naj si izmenjujejo informacije o tveganjih in šibkih točkah, povezanih z varnostjo igrač; poziva podjetja, naj okrepijo sodelovanje z državami članicami in si izmenjujejo več podatkov o nesrečah, povezanih z igračami, da bi se izboljšala varnost otrok in zaupanje v igrače, ki se dajejo na notranji trg;

37. poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost, ki jo ponuja revizija direktive o varnosti igrač, da uvede kazalnike za spremljanje njenega pravilnega izvajanja v državah članicah in njene splošne učinkovitosti; poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje podatkov, ki jih morajo redno posredovati države članice, organi za nadzor trga in priglašeni organi, priporoča, da Komisija na podlagi nacionalnih poročil izdela splošno poročilo na ravni EU, jih vse objavi in da na voljo vsem zainteresiranim stranem;

o

o o

38. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

Naslednji seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno. Zanj je odgovoren izključno poročevalec. Poročevalec je pri pripravi osnutka poročila prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

 

Subjekt oziroma oseba

Evropsko združenje proizvajalcev igrač Toy Industries of Europe (TIE)

Evropsko združenje za usklajevanje zastopanja potrošnikov pri standardizaciji (ANEC)

Evropski urad združenj potrošnikov BEUC (Bureau Européen des Unions de Consommateurs)

Evropska komisija, (GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja)

Svet za preskušanje, inšpekcijske preglede in certificiranje TIC Council

Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC)

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.12.2021

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alex Agius Saliba, Andrus Ansip, Pablo Arias Echeverría, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Markus Buchheit, Andrea Caroppo, Anna Cavazzini, Deirdre Clune, David Cormand, Carlo Fidanza, Alexandra Geese, Sandro Gozi, Maria Grapini, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jean-Lin Lacapelle, Maria-Manuel Leitão-Marques, Morten Løkkegaard, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Beata Mazurek, Leszek Miller, Anne-Sophie Pelletier, Miroslav Radačovský, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Róża Thun und Hohenstein, Tom Vandenkendelaere, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Aguilera, Vlad-Marius Botoş, Christian Doleschal

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

44

+

ECR

Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek

ID

Alessandra Basso, Markus Buchheit, Virginie Joron, Jean-Lin Lacapelle

NI

Miroslav Radačovský

PPE

Pablo Arias Echeverría, Andrea Caroppo, Deirdre Clune, Christian Doleschal, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Tom Vandenkendelaere, Marion Walsmann, Ivan Štefanec

Renew

Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Sandro Gozi, Svenja Hahn, Morten Løkkegaard, Róża Thun und Hohenstein, Marco Zullo

S&D

Alex Agius Saliba, Clara Aguilera, Brando Benifei, Biljana Borzan, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Christel Schaldemose

The Left

Kateřina Konečná, Anne-Sophie Pelletier

Verts/ALE

Anna Cavazzini, David Cormand, Alexandra Geese, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

 

0

-

 

 

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 10. januar 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov