POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES

20.12.2021 - (COM(2020)0825 – C9-0418/2020 – 2020/0361(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Christel Schaldemose
Pripravljavci mnenja (*):
Henna Virkkunen, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Geoffroy Didier, Odbor za pravne zadeve
Patrick Breyer, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-457 (PDF - 618 KB)
• 001-457 (DOC - 220 KB)
• 458-467 (PDF - 142 KB)
• 458-467 (DOC - 34 KB)
• 468-473 (PDF - 136 KB)
• 468-473 (DOC - 29 KB)
• 474-477 (PDF - 118 KB)
• 474-477 (DOC - 78 KB)
• 478-481 (PDF - 112 KB)
• 478-481 (DOC - 77 KB)
• 482-484 (PDF - 135 KB)
• 482-484 (DOC - 27 KB)
• 485-492 (PDF - 127 KB)
• 485-492 (DOC - 30 KB)
• 493-497 (PDF - 131 KB)
• 493-497 (DOC - 29 KB)
• 498-499 (PDF - 120 KB)
• 498-499 (DOC - 24 KB)
• 500-500 (PDF - 114 KB)
• 500-500 (DOC - 73 KB)
• 501-504 (PDF - 113 KB)
• 501-504 (DOC - 76 KB)
• 505-508 (PDF - 108 KB)
• 505-508 (DOC - 65 KB)
• 509-514 (PDF - 161 KB)
• 509-514 (DOC - 34 KB)
• 515-515 (PDF - 117 KB)
• 515-515 (DOC - 73 KB)
• 516-516 (PDF - 114 KB)
• 516-516 (DOC - 21 KB)
• 517-519/REV1 (PDF - 125 KB)
• 517-519/REV1 (DOC - 80 KB)
• 520-521/REV1 (PDF - 122 KB)
• 520-521/REV1 (DOC - 76 KB)
• 522-523 (PDF - 116 KB)
• 522-523 (DOC - 75 KB)
• 522-526 (PDF - 126 KB)
• 522-526 (DOC - 79 KB)
• 524-526/REV1 (PDF - 111 KB)
• 524-526/REV1 (DOC - 75 KB)
• 527-531 (PDF - 129 KB)
• 527-531 (DOC - 78 KB)
• 532-533/REV1 (PDF - 105 KB)
• 532-533/REV1 (DOC - 73 KB)
• 534-541 (PDF - 136 KB)
• 534-541 (DOC - 83 KB)
• 542-546 (PDF - 121 KB)
• 542-546 (DOC - 70 KB)
• 547-551 (PDF - 128 KB)
• 547-551 (DOC - 77 KB)
• 552-556 (PDF - 123 KB)
• 552-556 (DOC - 77 KB)
• 557-563 (PDF - 131 KB)
• 557-563 (DOC - 80 KB)
• 562-562/REV1 (PDF - 109 KB)
• 562-562/REV1 (DOC - 72 KB)
• 564-564 (PDF - 682 KB)
• 564-564 (DOC - 187 KB)
• 565-565 (PDF - 109 KB)
• 565-565 (DOC - 70 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES

(COM(2020)0825 – C9-0418/2020 – 2020/0361(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0825),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0418/2020),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. julija 2021[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za promet in turizem, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9‑0356/2021),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove načine. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike in za družbo kot celoto.	(1) Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove in inovativne načine, kar je korenito spremenilo njihove vzorce komuniciranja, potrošnje in poslovanja. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike, podjetja in za družbo kot celoto.
__________________	__________________
25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).	25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira.	(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev, kar vodi v razdrobljenost notranjega trga. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira, ne da bi postali vezani na določenega ponudnika, in zmanjša upravna obremenitev za posredniške storitve, zlasti za mikro-, mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude in prepoved diskriminacije.	(3) Odgovorno in skrbno ravnanje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic in svoboščin, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravica do zasebnosti, varstva osebnih podatkov, spoštovanja človekovega dostojanstva, do zasebnega in družinskega življenja, svoboda izražanja in obveščanja, svoboda in pluralnost medijev ter svoboda gospodarske pobude, visoka raven varstva potrošnikov, enakost spolov in pravica do nediskriminacije. Otroci imajo posebne pravice, zapisane v členu 24 Listine in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Zato bi moralo biti pri vseh zadevah, ki se nanašajo nanje, osrednje vodilo načelo otrokove koristi. V splošni opombi št. 25 Konvencije OZN o otrokovih pravicah v zvezi z digitalnim okoljem je formalno določeno, kako te pravice veljajo za digitalni svet.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale.	(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev, zagotovilo varstvo potrošnikov in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo ob spoštovanju temeljnih pravic spodbujale.

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Glede na to, kako pomembne so digitalne storitve, je bistveno, da se s to uredbo vzpostavi regulativni okvir, ki bo vsem prejemnikom storitev, tudi invalidom, zagotavljal poln, enak in neomejen dostop do posredniških storitev. Da zaradi digitalnih inovacij nihče ne bi bil zapostavljen, je zato pomembno, da so zahteve glede dostopnosti posredniških storitev, vključno z uporabniškimi vmesniki teh storitev, skladne z veljavnim pravom Unije, kot sta evropski akt o dostopnosti in direktiva o spletni dostopnosti, ter da se pravo Unije še naprej razvija.

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) V praksi nekateri ponudniki posredniških storitev posredujejo pri storitvah, ki se ne zagotavljajo vedno elektronsko, na primer pri storitvah informacijske tehnologije na daljavo, prevoza, namestitve ali dobave. Ta uredba bi se morala uporabljati le za posredniške storitve in ne bi smela vplivati na zahteve, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ki se nanašajo na proizvode ali storitve, ki se posredujejo prek posredniških storitev, tudi kadar je posredniška storitev sestavni del druge storitve, ki ni posredniška, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije.	(6) V praksi nekateri ponudniki posredniških storitev posredujejo pri storitvah, ki se ne zagotavljajo vedno elektronsko, na primer pri storitvah informacijske tehnologije na daljavo, prevoza oseb in blaga, namestitve ali dobave. Ta uredba bi se morala uporabljati le za posredniške storitve in ne bi smela vplivati na zahteve, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ki se nanašajo na proizvode ali storitve, ki se posredujejo prek posredniških storitev, tudi kadar je posredniška storitev sestavni del druge storitve, ki ni posredniška, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.	(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.
__________________	__________________
27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).	27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe. Vendar pa se pravila iz te uredbe uporabljajo glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov na nacionalni ravni.	(9) Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe. Vendar pa bi se morala pravila iz te uredbe uporabljati glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov. Komisija bi morala v pomoč državam članicam in ponudnikom storitev pripraviti smernice o tem, kako razlagati medsebojni odnos in dopolnjevanje med različnimi pravnimi akti Unije in to uredbo ter kako preprečiti podvajanje zahtev za ponudnike storitev oziroma potencialne konflikte pri razlagi podobnih zahtev. S smernicami bi morala zlasti pojasniti morebitna nasprotja med pogoji in obveznostmi, določenimi v pravnih aktih iz te uredbe, tako da bi pojasnila, kateri pravni akt bi moral prevladati.
__________________	__________________
28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).	28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
29 Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.	29 Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba upoštevati kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Bistveno je, da ta uredba prispeva k zaščiti svobode izražanja in obveščanja, svobode medijev ter k spodbujanju pluralnosti medijev ter kulturne in jezikovne raznolikosti.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33, pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije o delovnih pogojih.	(10) Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33, Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta33a, pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2019/1020, Direktivo 2001/95/ES, Direktivo 2013/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2017/239437a, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije ali nacionalnega prava o delovnih pogojih.
__________________	__________________
30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).	30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).
31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).	31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).	32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.	33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.
	33a Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev).
34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).	34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).
35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.	36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.
37 Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.	37 Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.
	37a Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004.
38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).	38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.	(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.	(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, dostopnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi moral pojem „nezakonita vsebina“ za namene te uredbe temeljiti na splošni predpostavki, da bi moralo biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu. Pojem „nezakonita vsebina“ bi bilo treba ustrezno opredeliti in bi moral vključevati informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor, teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki niso v skladu s pravom Unije, ker se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, nezakonito trgovanje z živalmi, rastlinami in substancami, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov, zagotavljanje nezakonitih storitev, zlasti na področju nastanitvenih storitev na platformah za kratkoročni najem, ki niso v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, vključno z Listino, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika.	(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnost. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša ali povsem pomožna funkcija druge storitve ali funkcija primarne storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, vključitev te funkcije v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika. Za namene te uredbe se storitve računalništva v oblaku ne bi smele šteti za spletno platformo, kadar je omogočanje razširjanja določene vsebine manjša ali pomožna funkcija. Poleg tega storitve računalništva v oblaku, kadar delujejo kot infrastruktura, na primer kot temeljna storitev shranjevanja in računalništva za internetno aplikacijo ali spletno platformo, same po sebi ne bi smele veljati za razširjanje informacij v javnost, shranjenih ali obdelanih na zahtevo prejemnika aplikacije ali spletne platforme, ki jo gosti.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja končno število vnaprej opredeljenih oseb. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.	(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko je za dostop do informacij potrebna registracija uporabnikov ali njihov sprejem v skupino, šteti, da se informacije razširjajo v javnost le, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do informacij, samodejno registrirani ali sprejeti, ne da bi o tem, komu se dostop dovoli, odločal človek. Informacije, ki se izmenjajo prek medosebnih komunikacijskih storitev, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne štejejo za informacije, ki se razširjajo v javnost. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnost le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.
__________________	__________________
39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).	39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

Predlog spremembe  15

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(16) Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti, doslednosti, predvidljivosti, dostopnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije ter tehnološkega razvoja in razvoja trga.

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.	(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Pri tem pa zgolj razvrščanje ali prikazovanje v določenem vrstnem redu ali uporaba priporočilnega sistema ne bi smeli veljati kot nadzor nad informacijo. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ponudnik posredniških storitev, ki namenoma sodeluje s prejemnikom storitev pri izvajanju nezakonitih dejavnosti, ne zagotavlja svojih storitev nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.	(20) Kadar ponudnik posredniških storitev namenoma sodeluje s prejemnikom storitev, da bi izvajal nezakonite dejavnosti, bi moralo veljati, da svojih storitev ne zagotavlja nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri prenosu informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.	(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri oblikovanju vsebine prenesenih informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju načela svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.	(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral, ko ugotovi, da je določena vsebina nezakonita, in torej dejansko izve za nezakonito vsebino, takoj ukrepati in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju visoke ravni varstva potrošnikov in Listine o temeljnih pravicah, vključno z načelom svobode izražanja ter pravico do prejemanja in širjenja vesti in idej brez vmešavanja javnih organov. Ponudnik lahko za nezakonito vsebino dejansko izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno. Dokler ponudniki, ko dejansko izvedo, ukrepajo, bi morali biti upravičeni do izjem od odgovornosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega in razumno dobro obveščenega potrošnika.	(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja potrošnika. Takšno mnenje lahko na primer nastane, če spletna platforma, ki omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne prikaže jasno identitete trgovca v skladu s to uredbo ali trži proizvod ali storitev v svojem imenu, namesto da bi uporabila ime trgovca, ki ju bo dobavil, ali kadar ponudnik določi končno ceno blaga ali storitev, ki jih ponuja trgovec.

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.	(25) Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, samo zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo ter ob dodatnih zaščitnih ukrepih pred pretiranim odstranjevanjem zakonitih vsebin. Ponudniki posredniških storitev bi si morali po najboljših močeh prizadevati za zagotovitev, da v primerih, ko se za moderiranje vsebin uporabljajo avtomatizirana orodja, tehnologija dovolj zanesljiva, da se čim bolj omeji stopnja napak, kadar se informacije zmotno štejejo za nezakonito vsebino. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila Unije in nacionalne zakonodaje, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina.	(26) Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih in odprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na tistega ponudnika, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina. Ponudniki storitev bi zato morali ukrepati, kadar so za to najprimernejši.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.	(27) Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer in med drugim vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, navidezna zasebna omrežja, storitve infrastrukture v oblaku ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Ista spletna stran ali isto spletno mesto lahko vsebuje elemente, ki se lahko štejejo za storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja, za vsako od njih pa bi morala veljati ustrezna pravila o izvzetju od odgovornosti. Iskalnik lahko na primer deluje izključno kot storitev „predpomnjenja“ informacij, vključenih v rezultate poizvedbe. Drugi elementi, prikazani skupaj s temi rezultati, kot so spletni oglasi, pa bi se še vedno šteli za storitve gostovanja.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino.	(28) Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati ne pravna ne dejanska obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa ne velja za specifične in ustrezno opredeljene obveznosti nadzora v posameznem primeru, če so določene v aktih Unije, in zlasti ne vpliva na odločbe, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo izdajo nacionalni organi in s katerimi se izvajajo akti Unije, v skladu s pogoji iz te uredbe in druge zakonodaje Unije, ki velja kot lex specialis. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino. Države članice ponudnikom posredniških storitev prav tako ne bi smele preprečevati ponujanja storitev šifriranja od konca do konca. Uporaba učinkovitega šifriranja podatkov od konca do konca je bistvena za zaupanje v internet in njegovo varnost ter učinkovito preprečuje nepooblaščen dostop tretjih oseb. Poleg tega države članice z namenom zagotovitve učinkovite zasebnosti na spletu ponudnikom posredniških storitev ne bi smele naložiti splošne obveznosti, da omejijo anonimno uporabo svojih storitev.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalna prava, na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih. Treba je določiti nekatere pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb.	(29) Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalni predpisi, ki so skladni s pravom Unije, vključno z Listino in na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih. Določiti je treba nekatere pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na učinkovito obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb.

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.	(30) Odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, vključno z Listino in zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) 2021/784 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe o predložitvi informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.	(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, vključno z Direktivo 2000/31/ES in Listino, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ izjemoma oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Odločbe o zagotavljanju informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov.	(32) Odločbe o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pravni okvir Unije o zaupnosti komunikacij in zasebnosti na spletu ter o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov iz Direktive (EU) 2016/680 v celoti izvaja. Države članice bi morale zlasti spoštovati pravice posameznikov in novinarjev ter se vzdržati zahtev po informacijah, ki bi lahko škodile svobodi medijev ali svobodi izražanja.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.	(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kot so opredeljene s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne bi smele omejevati svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Pristojni organ bi moral v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij poslati neposredno zadevnemu naslovniku in za to uporabiti elektronsko sredstvo, ki lahko ustvari pisni zapis, na podlagi katerega lahko ponudnik storitev preveri pristnost, vključno s točnostjo datuma in ure odposlanja in prejema odločbe, kot so varna elektronska pošta in platforme ali drugi varni načini, vključno s tistimi, ki jih da na voljo ponudnik storitev. Za izpolnitev te zahteve bi bilo treba uporabiti zlasti kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba ne bi smela posegati v pravila o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, in sicer v zvezi s pravico do zavrnitve priznanja in izvršitve odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino, zlasti kadar je taka odločba v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri naj bi bila priznana ali izvršena.

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Ta uredba zadevnim nacionalnim pravosodnim ali upravnim organom ne bi smela preprečevati, da na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, izdajo odločbo za ponovno objavo vsebine, če je bila ta skladna s pogoji poslovanja ponudnika posredniških storitev, a jo je ponudnik storitev zmotno štel za nezakonito in je bila odstranjena.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33b) Za učinkovito izvajanje te uredbe bi morale biti odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij skladne s pravom Unije, vključno z Listino. Komisija bi se morala na kršitve prava Unije odzvati s postopki za ugotavljanje kršitev.

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.	(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen, učinkovit, predvidljiv in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so visoka raven varstva potrošnikov, varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, varstvo ustreznih temeljnih pravic iz Listine, smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočenje prejemnikov ter drugih prizadetih strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) V tem smislu je pomembno, da se obveznosti glede potrebne skrbnosti prilagodijo vrsti in naravi zadevne posredniške storitve. Ta uredba torej določa osnovne obveznosti vseh ponudnikov posredniških storitev ter dodatne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in natančneje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform. Če ponudnik posredniške storitve glede na naravo svojih storitev in svojo velikost spada v navedene različne kategorije, bi moral zagotoviti skladnost z vsemi ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. Take harmonizirane obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi morale biti razumne in nepristranske, so potrebne za doseganje opredeljenih ciljev javne politike, kot so zaščita zakonitih interesov prejemnikov storitve, obravnava nezakonitih praks in zaščita temeljnih pravic na spletu.	(35) V tem smislu je pomembno, da se obveznosti glede potrebne skrbnosti prilagodijo vrsti, naravi in obsegu zadevne posredniške storitve. Ta uredba torej določa osnovne obveznosti vseh ponudnikov posredniških storitev ter dodatne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in natančneje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform. Če ponudnik posredniške storitve glede na naravo svojih storitev in svojo velikost spada v navedene različne kategorije, bi moral pri teh storitvah zagotoviti skladnost z vsemi ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. Take harmonizirane obveznosti glede potrebne skrbnosti, ki bi morale biti razumne in nepristranske, so potrebne za doseganje opredeljenih ciljev javne politike, kot so zaščita zakonitih interesov prejemnikov storitve, obravnava nezakonitih praks in varstvo temeljnih pravic na spletu.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija.	(36) Da bi olajšali nemoteno in učinkovito komunikacijo o zadevah, ki jih zajema ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati, da določijo enotno kontaktno točko ter o njej objavijo zadevne in posodobljene informacije, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Te informacije bi bilo treba sporočiti koordinatorju digitalnih storitev v državi članici sedeža. Kontaktno točko lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. Ta enotna kontaktna točka bi lahko bila ista kot tista, ki jo zahtevajo drugi akti Unije. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morala biti kontaktna točka namenjena operativnim dejavnostim, pri čemer ni nujno, da ima tudi fizično lokacijo.

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Od ponudnikov posredniških storitev bi bilo treba zahtevati tudi, da določijo enotno kontaktno točko za prejemnike storitev, ki bo omogočala hitro, neposredno in učinkovito komunikacijo, zlasti prek lahko dostopnih sredstev, kot so telefonske številke, elektronski naslovi, elektronski kontaktni obrazci, klepetalni boti ali takojšnje sporočanje. Če uporabnik komunicira s klepetalnimi boti, mora biti to izrecno navedeno. Da bi omogočili hitro, neposredno in učinkovito komunikacijo, prejemniki storitev ne bi smeli biti prisiljeni uporabljati obsežnih telefonskih menijev ali skritih kontaktnih podatkov. Zlasti telefonski meniji bi morali vedno vključevati možnost, da klicatelj govori s človekom. Ponudniki posredniških storitev bi morali prejemnikom storitev omogočiti, da izberejo sredstva neposredne in učinkovite komunikacije, ki ne temeljijo izključno na avtomatiziranih orodjih. Ta zahteva ne bi smela posegati v notranjo organizacijo ponudnikov posredniških storitev, tudi ne v možnost, da za zagotavljanje tega komunikacijskega sistema, uporabljajo storitve tretjih oseb, kot so zunanji ponudniki storitev in klicni centri.

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe.	(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe. Možno bi moralo biti, da pravnega zastopnika v skladu z nacionalnim pravom pooblasti več kot en ponudnik posredniških storitev, pod pogojem, da se ti ponudniki štejejo za mikro-, mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu preglednosti za zaščito prejemnikov storitve in da se preprečijo nepošteni ali pristranski izidi, primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov.	(38) Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu varstva temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja in obveščanja, preglednosti, zaščite prejemnikov storitve in preprečevanja diskriminatornih, nepoštenih ali pristranskih izidov primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov. Zlasti je treba zagotoviti, da so pogoji poslovanja zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku in v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Pogoji poslovanja bi morali vključevati informacije o vseh politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom, ter o pravici do prenehanja uporabe storitve. Ponudniki posredniških storitev bi morali prejemnikom storitev zagotoviti tudi jedrnat in lahko berljiv povzetek glavnih elementov pogojev poslovanja, vključno s pravnimi sredstvi, ki so na voljo, pri čemer bi morali, kadar je to ustrezno, uporabiti grafične elemente, kot so ikone.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto izdati poročilo v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES40.	(39) Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto pripraviti poročilo v standardizirani in strojno berljivi obliki in v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro- ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES40, in ki se ne uvrščajo tudi med zelo velike spletne platforme.
__________________	__________________
40 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).	40 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) Prejemniki storitev bi morali imeti možnost, da se pri uporabi storitve svobodno, samostojno in ozaveščeno odločajo in izbirajo, ponudniki posredniških storitev pa ne bi smeli uporabljati nobenih sredstev, tudi ne prek svojega vmesnika, da bi to njihovo odločanje izkrivljali ali ovirali. Prejemniki storitev bi morali biti zlasti pooblaščeni, da se tako odločajo pri interakciji s posredniškimi storitvami, med drugim v zvezi s sprejetjem in spremembami pogojev poslovanja, oglaševalskimi praksami, nastavitvami zasebnosti in drugimi nastavitvami ter priporočilnimi sistemi. Vendar nekatere prakse običajno izkoriščajo kognitivno pristranskost in prejemnike storitev napeljejo, da kupijo blago in storitve, ki jih ne želijo, ali da razkrijejo osebne informacije, ki jih raje ne bi razkrili. Ponudnikom posredniških storitev bi bilo zato treba prepovedati, da bi prek strukture, zasnove ali funkcij spletnega vmesnika ali njegovega dela (v nadaljnjem besedilu: temni vzorci) prejemnike storitev zavedli ali napeljali k čemu ter spodkopali ali ogrozili njihovo samostojnost, odločanje ali izbiro. Prepoved bi morala med drugim vključevati izkoriščevalsko zasnovo možnosti izbire, namenjeno temu, da se prejemnike usmeri k ravnanju, ki koristi ponudniku posredniških storitev, a morda ni v interesu prejemnikov, pri čemer se možnosti izbire ne predstavijo na nevtralen način, na primer tako da je določena možnost izbire za privolitev vizualno bolj vpadljiva, ali pa se od prejemnika večkrat zahteva ali ga spodbudi, da sprejme odločitev, na primer tako da je postopek odjave od storitve bistveno bolj zapleten kot postopek prijave nanjo. Vendar se pravila, ki preprečujejo temne vzorce, ne bi smela razlagati, kot da ponudnikom storitev preprečujejo neposredno interakcijo z uporabniki in jim ponujajo nove ali dodatne storitve. Zlasti bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 mogoče, da z uporabnikom po preteku razumnega obdobja ponovno stopi v stik, tudi če je ta prej zavrnil privolitev za specifične namene obdelave podatkov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme delegirani akt za opredelitev praks, ki bi se lahko štele za temne vzorce.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost, vzpostavijo uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik odloči, ali se strinja z oceno in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.	(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki, ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost vzpostavijo zlahka dostopne, celovite in uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar lahko navedeni ponudnik brez dodatnega pravnega ali dejanskega pregleda informacij, navedenih v prijavi, ugotovi, da je zadevna vsebina očitno nezakonita, in odstrani ali onemogoči dostop do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Tak mehanizem bi moral vključevati jasno prepoznaven mehanizem prijave v bližini zadevne vsebine, s katerim bo mogoče hitro in enostavno sporočiti informacije, ki se v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom štejejo za nezakonite. Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine, da bi zagotovili učinkovito delovanje mehanizmov prijave in ukrepanja. Posamezniki bi sicer morali vedno imeti možnost, da prijave predložijo anonimno, vendar se za take prijave ne bi smelo šteti, da zagotavljajo dejanske informacije, razen v primerih, ko se šteje, da so informacije povezane z enim od kaznivih dejanj iz Direktive 2011/93/EU. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Ne glede na to, pa bi morale biti prijave naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje in najtesnejši odnos s prejemnikom storitve, ki je zagotovil informacije ali vsebino. Ponudniki storitev gostovanja bi morali prijave posredovati zadevni spletni platformi in obvestiti koordinatorja digitalnih storitev.

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40b) Poleg tega bi si morali ponudniki storitev gostovanja prizadevati, da bi ukrepali le v zvezi z informacijo, o kateri je bilo vloženo obvestilo. Kadar sta odstranitev posameznih informacij oziroma onemogočitev dostopa do njih iz pravnih ali tehnoloških razlogov, kot na primer pri storitvah shranjevanja in souporabe šifriranih datotek in podatkov, tehnično ali operativno neizvedljiva, bi morali ponudniki gostovanja o tem obvestiti prejemnika storitve in ukrepati.

Predlog spremembe  44

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna in objektivna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter prepoved diskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.	(41) Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna, nepristranska in nediskriminatorna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do nediskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter pravico do nediskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(41a) Ponudnik storitev gostovanja bi moral brez nepotrebnega odlašanja ukrepati na podlagi prijav, pri čemer bi moral upoštevati vrsto prijavljene nezakonite vsebine in nujnost ukrepanja. Ponudnik storitev gostovanja bi moral posameznika ali subjekt, ki je določeno vsebino prijavil, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti, po tem ko se je odločil, ali bo na podlagi prijave ukrepal ali ne.

Predlog spremembe  46

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti ali onemogočiti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, mora tak ponudnik prejemnika obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo.	(42) Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, onemogočiti dostop do njih, jih degradirati ali naložiti druge ukrepe v zvezi z njimi, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, ki so se izkazala za učinkovita, sorazmerna in natančna, mora tak ponudnik prejemnika na jasen in uporabniku prijazen način obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo. Ta obveznost pa ne bi smela veljati v vrsti primerov, in sicer kadar je vsebina zavajajoča ali je del obsežnih komercialnih vsebin ali kadar pravosodni organ ali organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zaradi kazenske preiskave, ki poteka, zahteva, da prejemnika storitve ne obvesti, dokler kazenska preiskava ne bo zaključena. Kadar ponudnik storitev gostovanja nima informacij, ki jih potrebuje, da bi lahko prejemnika obvestil prek trajnega nosilca podatkov, tega ne bi smel biti dolžan storiti.

Predlog spremembe  47

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(42a) Ponudnik storitev gostovanja lahko v nekaterih primerih, na primer na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov, izve za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi katerih obstaja – ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, s katerimi je spletna platforma seznanjena – razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki neposredno ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta1. V tem primeru bi moral ponudnik storitev gostovanja o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter na njihovo zahtevo zagotoviti vse zadevne informacije, ki so mu na voljo, po potrebi vključno z zadevno vsebino in obrazložitvijo svojega suma, ter, če ne dobi drugačnih navodil, to vsebino odstraniti ali onemogočiti. Informacije, ki jih ponudnik storitev gostovanja prijavi, se ne bi smele uporabljati za namene, ki niso neposredno povezani s posameznim prijavljenim hudim kaznivim dejanjem. Ta uredba ne zagotavlja pravne podlage za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, ki bi ponudniku storitev gostovanja omogočila prepoznavanje kaznivih dejanj spletnih platform. Ponudniki storitev gostovanja bi morali pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov. Za lažje prijavljanje sumov kaznivih dejanj bi morale države članice Komisiji predložiti seznam svojih pristojnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodnih organov.
	__________________
	1 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

Predlog spremembe  48

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Za zagotovitev, da obveznosti veljajo le za ponudnike posredniških storitev, pri katerih bi koristi prevladale nad bremenom za ponudnika, bi bilo treba Komisijo na podoben način pooblastiti, da ponudnikom posredniških storitev, ki so neprofitna ali srednja podjetja, a ne predstavljajo sistemskega tveganja v zvezi z nezakonitimi vsebinami in so jim le delno izpostavljena, v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz oddelka 3 poglavja III. Ponudniki storitev bi morali utemeljiti, zakaj bi jim bilo treba odobriti opustitev, in svojo vlogo za opustitev najprej poslati koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža v predhodno oceno. Komisija bi morala vlogo preučiti ob upoštevanju predhodne ocene, ki so jo opravili koordinatorji digitalnih storitev v državi sedeža. Predhodno oceno je treba skupaj z vlogo poslati Komisiji. Komisija bi morala spremljati uporabo opustitve in imeti pravico, da opustitev kadar koli prekliče. Poleg tega bi morala voditi javno dostopen seznam vseh odobrenih opustitev in njihovih pogojev.

Predlog spremembe  49

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.	(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Pri spletnih platformah, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, bi to moralo vključevati odločitve, da začasno prekinejo zagotavljanje storitev trgovcem. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj v desetih delovnih dneh od datuma, ko so prejele pritožbo, zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre, nediskriminatorne, nepristranske in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov v dobri veri, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje, da dejavnost izvedejo pošteno, hitro, stroškovno učinkovito in v razumnem roku. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43.	(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se ob upoštevanju dolžnega pravnega postopanja zagotovi prednostna in hitra obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, ki delujejo na strokovnem področju, za katerega so bili imenovani, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti objektivno. Status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral za obdobje dveh let podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno in imajo pregledno strukturo financiranja. Koordinator digitalnih storitev bi moral imeti možnost, da ta status podaljša, če zadevni zaupanja vredni prijavitelj še vedno izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije, organizacije potrošnikov in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Zaupanja vredni prijavitelji bi morali objaviti lahko razumljiva in podrobna poročila o prijavah, vloženih v skladu s členom 14. V teh poročilih bi morale biti navedene informacije, kot so po subjektih ponudnika storitev gostovanja razporejene prijave, vrsta prijavljene vsebine, pravne določbe, ki naj bi jih zadevna vsebina kršila, in ukrepi, ki jih je ponudnik storitev sprejel. Poročila bi morala vključevati tudi informacije o morebitnih nasprotjih interesov in virih financiranja ter postopek, ki ga je zaupanja vredni prijavitelj vzpostavil, da bi ohranil svojo neodvisnost. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje in spoštujejo izjeme in omejitve glede pravic intelektualne lastnine. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43. Da bi preprečili zlorabo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, bi moralo biti mogoče ta status začasno preklicati, ko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža začne preiskavo na podlagi utemeljenih razlogov. Začasen preklic statusa ne bi smel trajati dlje, kot je potrebno za izvedbo preiskave, in status bi bilo treba ohraniti, če bi koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ugotovil, da se lahko zadevni subjekt še vedno šteje za zaupanja vrednega prijavitelja.
__________________	__________________
43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).	43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Predlog spremembe  51

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(46a) S tem, ko se bo pri vseh novih tehnologijah in storitvah strogo uporabljal koncept oblikovanja za vse, bo vsem potencialnim potrošnikom, tudi invalidom, zagotovljen poln, enak in neomejen dostop na način, ki bo v celoti upošteval njihovo prirojeno dostojanstvo in raznolikost. Zagotoviti je treba, da ponudniki spletnih platform, ki v Uniji ponujajo storitve, te storitve oblikujejo in zagotavljajo v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882. Ponudniki spletnih platform bi morali zlasti poskrbeti, da so zagotovljeni informacije in obrazci in vzpostavljeni postopki dani na voljo tako, da jih lahko invalidi enostavno najdejo in razumejo ter so jim dostopni.

Predlog spremembe  52

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem očitno nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne in sorazmerne zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Informacije bi se morale šteti za očitno nezakonito vsebino in prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru očitno nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.	(47) Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne, sorazmerne in učinkovite zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Zloraba storitev spletnih platform bi se lahko odkrila v zvezi s pogosto zagotovljenimi nezakonitimi vsebinami, kadar je dejstvo, da so te vsebine nezakonite, očitno tudi brez podrobne pravne ali stvarne analize. Prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod določenimi pogoji bi morale imeti spletne platforme pravico, da začasno oziroma v omejenem številu situacij trajno prekinejo svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) V nekaterih primerih lahko spletna platforma izve (npr. na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov) za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi česar obstaja (ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, o katerih je spletna platforma obveščena) razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta1. V takih primerih bi morala spletna platforma o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter zagotoviti vse zadevne informacije, ki so ji na voljo, vključno z zadevno vsebino, če je ustrezno, in pojasnilom svojih sumov. Ta uredba ni pravna podlaga za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, da bi lahko spletne platforme zaznale morebitna kazniva dejanja. Spletne platforme bi morale pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov.	črtano
___________
1 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

Predlog spremembe  54

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati nekatere bistvene informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.	(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, pridobiti dodatne informacije o trgovcu ter proizvodih in storitvah, ki jih nameravajo ponuditi na platformi. Zato bi morala biti spletna platforma dolžna pridobiti informacije o imenu, telefonski številki in elektronskem naslovu gospodarskega subjekta ter vrsti proizvoda ali storitve, ki jo namerava trgovec ponuditi na spletni platformi. Preden operater spletne platforme trgovcu ponudi svoje storitve, bi si moral po najboljših močeh prizadevati za oceno, ali so informacije, ki jih je trgovec predložil, zanesljive. Poleg tega bi morala platforma sprejeti ustrezne ukrepe, kot so po potrebi naključni pregledi, da bi odkrila nezakonito vsebino in preprečila, da bi se ta pojavila na njenem vmesniku. Z izpolnjevanjem obveznosti glede sledljivosti trgovcev, proizvodov in storitev bi moralo biti za platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo, lažje izpolniti obveznost iz Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede obveščanja potrošnikov o identiteti njihove pogodbene stranke ter obveznosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 glede države članice, v kateri lahko potrošniki uveljavljajo svoje potrošniške pravice. Zahteva glede predložitve bistvenih informacij bi morala veljati tudi za trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja in ni daljše od šestih mesecev po koncu tržnega odnosa s trgovcem, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo neposreden zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o predložitvi informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.

Predlog spremembe  55

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne platforme, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.	(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, preden omogočijo prikaz proizvoda ali storitve na svojem spletnem vmesniku, razumno prizadevati za oceno zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da spletne platforme, ki so si po najboljših močeh prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale svoje spletne vmesnike poleg tega oblikovati in organizirati na uporabniku prijazen način, da bodo lahko trgovci izpolnili obveznosti, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.
__________________	__________________
45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl.	45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl.
46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).	47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).
48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.	48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.

Predlog spremembe  56

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, bi morale dokazati, da si po najboljših močeh prizadevajo preprečiti, da bi trgovci razširjali nezakonite proizvode in storitve, v skladu z načelom, da se ne nalaga splošna obveznost spremljanja. Spletne platforme, na katere se nanaša, bi morale prejemnike obvestiti, kadar je storitev ali proizvod, ki so ga kupili prek njih, nezakonit.

Predlog spremembe  57

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti informacije o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.	(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Z novimi modeli oglaševanja se je spremenil način predstavljanja informacij in nastali so novi vzorci zbiranja osebnih podatkov ter poslovni modeli, ki lahko negativno vplivajo na zasebnost, osebno avtonomijo, demokracijo in kakovostno poročanje o novicah ter omogočajo lažjo manipulacijo in diskriminacijo. Zato je treba povečati preglednost na trgih spletnega oglaševanja in izvajati neodvisne raziskave, da se oceni učinkovitost vedenjskega oglaševanja. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan, pa tudi kdo je fizična ali pravna oseba, ki oglas financira. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti enostaven dostop do informacij o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij. Poleg teh obveznosti glede zagotavljanja informacij bi morale spletne platforme poskrbeti, da lahko prejemniki storitve svojo privolitev za ciljno oglaševanje zavrnejo ali prekličejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 na način, ki ni niti težji niti dolgotrajnejši kot tisti za privolitev. Spletne platforme prav tako ne bi smele uporabljati osebnih podatkov za komercialne namene, povezane z neposrednim trženjem, oblikovanjem profilov in vedenjskim oglaševanjem, namenjenim mladoletnikom. Spletna platforma ne bi smela biti dolžna hraniti, pridobiti ali obdelati dodatnih informacij, da bi ocenila starost prejemnika storitve.

Predlog spremembe  58

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(52a) Bistveni del poslovanja spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju vedenja na spletu. Zato bi morale spletne platforme poskrbeti, da lahko prejemniki razumejo, kako priporočilni sistem vpliva na način, na katerega je informacija prikazana, in da lahko vplivajo na to, kako jim je informacija prikazana. Parametre teh priporočilnih sistemov bi morale predstaviti jasno in na lahko razumljiv način, da bodo prejemniki razumeli, kako se informacije, ki so jim prikazane, prednostno razvrščajo.

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.	(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni sorazmernih alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.

Predlog spremembe  60

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi.	(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Izhajati bi bilo treba iz tega, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi. V skladu s tem bi moralo število povprečnih prejemnikov storitve na mesec zajemati prejemnike, ki jih storitev dejansko doseže bodisi tako, da so izpostavljeni vsebini, bodisi tako, da zagotovijo vsebino, ki se v nekem trenutku razširja prek vmesnika platform.

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja lahko določajo pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.	(56) Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja lahko določajo pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, kadar je to mogoče brez negativnega učinka na temeljne pravice.

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s ponarejenimi proizvodi. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.	(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti štiri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem in poudarjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z nevarnimi in ponarejenimi proizvodi in živalmi, ki iz izhajajo nezakonite trgovine. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na dejanski in predvidljiv vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, svobodo medijev, človekovim dostojanstvom, pravico do zasebnega življenja, pravico do enakosti spolov, pravico do nediskriminacije in pravicami otroka. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme. Četrta kategorija tveganj se nanaša na dejanske in predvidljive negativne učinke na varovanje javnega zdravja, vključno z vedenjskimi odvisnostmi, ki so posledica prekomerne uporabe storitve, ali drugimi resnimi negativnimi učinki na telesno, duševno, socialno in finančno blaginjo osebe.

Predlog spremembe  63

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, ali pa prilagoditi svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve.	(58) Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja, kadar je to mogoče brez negativnega učinka na temeljne pravice. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, pa tudi vsebin, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja. Razmisliti bi morale tudi o tem, da bi za primer nepravilnega delovanja ali namerne manipulacije in izkoriščanja storitve ali tveganj, povezanih s predvideno uporabo storitve, vključno s poudarjanjem nezakonitih vsebin, vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja, ali katerih koli drugih vsebin, ki imajo negativne učinke, uvedle ukrepe za zmanjšanje tveganja, in sicer tako da bi prilagodile svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja in politike moderiranja vsebin ter način izvrševanja teh politik, pri čemer morajo biti te politike popolnoma pregledne za prejemnike storitve. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Zelo velike spletne platforme bi morale imeti možnost, da se same odločijo, katere ukrepe bodo sprejele. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve. Komisija bi morala oceniti izvajanje in učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja ter izdati priporočila, kadar meni, da so izvedeni ukrepi neprimerni ali neučinkoviti za obravnavanje zadevnega sistemskega tveganja.

Predlog spremembe  64

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe.	(59) Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe.

Predlog spremembe  65

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.	(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih zunanjih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Pri revizijah bi bilo treba zlasti oceniti jasnost, skladnost in predvidljivo uveljavitev pogojev uporabe, popolnost, metodologijo in doslednost obveznosti poročanja o preglednosti, točnost, predvidljivost in jasnost nadaljnjih ukrepov, ki jih ponudniki storitev izvedejo za prejemnike storitve in prijavitelje po prijavi nezakonite vsebine in kršitev pogojev uporabe storitve, točnost razvrstitve odstranjenih informacij, notranji mehanizem za obravnavo pritožb, interakcijo z zaupanja vrednimi prijavitelji in oceno njihove točnosti, skrbnost pri preverjanju sledljivosti trgovcev, ustreznost in pravilnost ocene tveganja, ustreznost in učinkovitost sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter, če je ustrezno, dodatne zaveze, prevzete na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Preverjenim revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Preverjeni revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. To zagotovilo ne bi smelo omogočati izogibanja veljavnim obveznostim revizije iz te uredbe, ki se uporabljajo za zelo velike spletne platforme. Revizorji bi morali biti, če naj svoje naloge opravljajo na ustrezen in zaupanja vreden način, pravno in finančno neodvisni ter ne bi smeli biti v nasprotju interesov v zvezi z zadevno zelo veliko spletno platformo in drugimi zelo velikimi spletnimi platformami. Poleg tega preverjeni revizorji in njihovi zaposleni 12 mesecev pred revizijo ne bi smeli zagotavljati storitev revidirani zelo veliki spletni platformi. Prav tako bi se morali zavezati, da v obdobju 12 mesecev po prenehanju opravljanja funkcije v revizijski organizaciji ne bodo delali za revidirano zelo veliko spletno platformo ali strokovno organizacijo ali poslovno združenje, katerega članica je platforma. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami.	(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo po potrebi vsebovati opis specifičnih elementov, ki jih ni bilo mogoče revidirati, in obrazložitev, zakaj jih ni bilo mogoče revidirati. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami. Če v revizijskem mnenju o specifičnih elementih, ki spadajo na področje revizije, ni mogoče doseči zaključka, bi bilo treba v revizijsko mnenje vključiti obrazložitev, zakaj ga ni bilo mogoče doseči.

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni in da lahko vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika.	(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Pogosto olajšajo iskanje vsebin, relevantnih za prejemnike storitve, in prispevajo k boljši uporabniški izkušnji. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme prejemnikom prepustiti odločitev, ali želijo, da se zanje uporabljajo priporočilni sistemi, ki temeljijo na oblikovanju profilov, in zagotoviti, da je na voljo možnost, ki ne temelji na oblikovanju profilov. Poleg tega bi morale spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni o uporabi priporočilnih sistemov in da lahko s svojimi aktivnimi izbirami vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv in uporabniku prijazen način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako in zakaj se informacije zanje prednostno razvrščajo, kot se, in kako lahko spremenijo parametre, ki se uporabljajo za urejanje vsebin, ki so jim prikazane. Zelo velike spletne platforme bi morale z izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti, da so priporočilni sistemi zasnovani na potrošniku prijazen način in ne vplivajo na vedenje končnih uporabnikov prek temnih vzorcev.

Predlog spremembe  68

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje.	(63) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa, ter s tem povezane podatke o oglaševalcu in, če ne gre za isto osebo, o fizični ali pravni osebi, ki je plačala oglas, ter o objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje. Poleg tega bi morale zelo velike spletne platforme vse znane globoke ponaredke v videoposnetkih ter zvočnih in drugih datotekah označiti.

Predlog spremembe  69

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev.	(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov in algoritmov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave preverjenih raziskovalcev, preverjenih neprofitnih ustanov, organizacij ali združenj v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci, neprofitne ustanove, organizacije ali združenja od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno z osebnimi podatki, s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev. Preverjeni raziskovalci, neprofitne ustanove, organizacije ali združenja bi morali zagotoviti zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog.

Predlog spremembe  70

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(66) Za spodbujanje učinkovite in dosledne uporabe obveznosti iz te uredbe, ki lahko zahtevajo izvajanje na podlagi tehnoloških sredstev, je pomembno spodbujati prostovoljne panožne standarde glede nekaterih tehničnih postopkov, če lahko industrija pomaga pri razvoju standardiziranih načinov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, kot je omogočanje vlaganja prijav, tudi prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ali glede inteoperabilnosti oglaševalskih odložišč. Taki standardi bi bili zlasti lahko uporabni za relativno male ponudnike posredniških storitev. Standardi bi lahko razlikovali med različnimi vrstami nezakonitih vsebin ali različnimi vrstami posredniških storitev, kot je ustrezno.	(66) Za spodbujanje učinkovite in dosledne uporabe obveznosti iz te uredbe, za izvedbo katerih so morda potrebna tehnološka sredstva, je pomembno spodbujati prostovoljne standarde glede nekaterih tehničnih postopkov, če lahko industrija pomaga pri razvoju standardiziranih načinov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, kot je omogočanje vlaganja prijav, tudi prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje, glede inteoperabilnosti oglaševalskih odložišč ali glede pogojev. Taki standardi bi lahko bili zlasti koristni za relativno male ponudnike posredniških storitev. Standardi bi lahko razlikovali med različnimi vrstami nezakonitih vsebin ali različnimi vrstami posredniških storitev, kot je ustrezno. Če ustrezni standardi ne bodo sprejeti v [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], bi morala imeti Komisija možnost, da do sprejetja prostovoljnega standarda z izvedbenimi akti določi tehnične specifikacije.

Predlog spremembe  71

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(67) Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja, da se prispeva k uporabi te uredbe. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.	(67) Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja in spoštovanje določb teh kodeksov, da se prispeva k uporabi te uredbe. Komisija in odbor bi si morala prizadevati, da je v kodeksih ravnanja jasno opredeljena narava zastavljenih ciljev javnega interesa, da vsebujejo mehanizme za neodvisno ocenjevanje doseganja teh ciljev in da je vloga pristojnih organov jasno opredeljena. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.

Predlog spremembe  72

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.	(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje namerno netočnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja.

Predlog spremembe  73

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(69) Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Zlasti v zvezi s slednjim bo Komisija izdala smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo.	(69) Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Komisija bi morala spodbujati tudi pripravo kodeksov ravnanja za lažjo zagotovitev izpolnjevanja obveznosti na področjih, kot sta zaščita mladoletnikov ali kratkoročni najem. Druga področja, ki bi jih veljalo preučiti, bi lahko bila spodbujanje raznolikosti informacij s podpiranjem kakovostnega novinarstvu in spodbujanje verodostojnosti informacij ob spoštovanju zaupnosti novinarskih virov. Poleg tega je pomembno zagotoviti skladnost z že obstoječimi mehanizmi izvrševanja, kot so tisti na področju elektronskih komunikacij ali medijev, in z neodvisnimi regulativnimi strukturami na teh področjih, kot so določeni v pravu Unije in nacionalnem pravu.

Predlog spremembe  74

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti.	(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti. Učinkovitost kodeksov ravnanja bi bilo treba redno ocenjevati. Za razliko od zakonodaje kodeksi ravnanja niso podvrženi demokratičnemu nadzoru, njihova skladnost s temeljnimi pravicami pa ni podvržena sodnemu nadzoru. Za večjo odgovornost, udeležbo in preglednost morajo zato biti sprejeti postopkovni zaščitni ukrepi za pripravo kodeksov ravnanja. Preden Komisija začne ali olajša pripravo ali revizijo kodeksov ravnanja, lahko po potrebi Agencijo za temeljne pravice ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov pozove, naj izrazita svoje mnenje.

Predlog spremembe  75

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) V izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje, lahko Komisija začne pripravo kriznih protokolov za usklajevanje hitrega, kolektivnega in čezmejnega odziva v spletnem okolju. Izjemne okoliščine lahko pomenijo nepredvidljiv dogodek, kot so potresi, hurikani, pandemije in druge resne čezmejne nevarnosti za javno zdravje, vojna in teroristična dejanja, pri katerih bi se lahko spletne platforme na primer zlorabile za hitro razširjanje nezakonitih vsebin ali dezinformacij ali če nastane potreba po hitrem razširjanju zanesljivih informacij. Glede na pomembno vlogo zelo velikih spletnih platform pri razširjanju informacij v naših družbah in prek meja bi bilo treba take platforme spodbujati k pripravi in uporabi specifičnih kriznih protokolov. Taki krizni protokoli bi se lahko aktivirali le za omejen čas, sprejeti ukrepi pa bi morali prav tako biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za obravnavo izjemnih okoliščin. Navedeni ukrepi bi morali biti skladni s to uredbo in ne bi smeli pomeniti splošne obveznosti, na podlagi katere bi morale sodelujoče zelo velike spletne platforme spremljati informacije, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito vsebino.	(71) V izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje, lahko Komisija začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za usklajevanje hitrega, kolektivnega in čezmejnega odziva v spletnem okolju. Izjemne okoliščine lahko pomenijo nepredvidljiv dogodek, kot so potresi, hurikani, pandemije in druge resne čezmejne nevarnosti za javno zdravje, vojna in teroristična dejanja, pri katerih bi se lahko spletne platforme na primer zlorabile za hitro razširjanje nezakonitih vsebin ali dezinformacij ali če nastane potreba po hitrem razširjanju zanesljivih informacij. Glede na pomembno vlogo zelo velikih spletnih platform pri razširjanju informacij v naših družbah in prek meja bi bilo treba tovrstne platforme spodbujati, da pripravijo in uporabljajo specifične krizne protokole. Taki krizni protokoli bi se lahko aktivirali le za omejen čas, sprejeti ukrepi pa bi morali prav tako biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za obravnavo izjemnih okoliščin. Navedeni ukrepi bi morali biti skladni s to uredbo in ne bi smeli pomeniti splošne obveznosti, na podlagi katere bi morale sodelujoče zelo velike spletne platforme spremljati informacije, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito vsebino.

Predlog spremembe  76

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(72) Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na posameznih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici.	(72) Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na specifičnih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici.

Predlog spremembe  77

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(73) Glede na čezmejno naravo obravnavanih storitev in horizontalni nabor obveznosti, ki jih uvaja ta uredba, bi se moral organ, ki mu je zaupano izvajanje nadzora nad uporabo in, če je potrebno, izvrševanjem te uredbe, v vsaki državi članici imenovati koordinator digitalnih storitev. Če je v državi članici več pristojnih organov pooblaščenih za uporabo in izvrševanje te uredbe, bi se moral samo eden imenovati koordinator digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev bi moral delovati kot enotna kontaktna točka glede vseh zadev v zvezi z uporabo te uredbe za Komisijo, odbor, koordinatorje digitalnih storitev iz drugih držav članic in za druge pristojne organe zadevne države članice. Zlasti kadar je v eni državi članici več organov pristojnih za izvajanje nalog na podlagi te uredbe, bi moral koordinator digitalnih storitev usklajevati navedene organe in sodelovati z njimi v skladu z nacionalnim pravom, ki določa njihove naloge, ter zagotoviti učinkovito sodelovanje vseh zadevnih organov pri nadzoru in izvrševanju na ravni Unije.	(73) Glede na čezmejno naravo obravnavanih storitev in horizontalni nabor obveznosti, ki jih uvaja ta uredba, bi se moral organ, ki mu je zaupano izvajanje nadzora nad uporabo in, če je potrebno, izvrševanjem te uredbe, v vsaki državi članici imenovati koordinator digitalnih storitev. Če je v državi članici za uporabo in izvrševanje te uredbe pooblaščenih več pristojnih organov, bi se moral samo eden imenovati koordinator digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev bi moral delovati kot enotna kontaktna točka glede vseh zadev v zvezi z uporabo te uredbe za Komisijo, odbor, koordinatorje digitalnih storitev iz drugih držav članic in za druge pristojne organe zadevne države članice. Zlasti kadar je v določeni državi članici za izvajanje nalog na podlagi te uredbe pristojnih več organov, bi moral koordinator digitalnih storitev usklajevati navedene organe in sodelovati z njimi v skladu z nacionalnim pravom, ki določa njihove naloge, ter zagotoviti učinkovito sodelovanje vseh zadevnih organov pri nadzoru in izvrševanju na ravni Unije.

Predlog spremembe  78

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(74) Koordinator digitalnih storitev in drugi pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti pravic in obveznosti iz te uredbe ter pri doseganju njenih ciljev. Zato je treba zagotoviti, da so navedeni organi popolnoma neodvisni od zasebnih in javnih organov ter da nimajo niti obveznosti niti možnosti prositi za navodila ali jih prejeti, niti od vlade, hkrati pa to ne posega v specifične obveznosti sodelovanja z drugimi pristojnimi organi, koordinatorji digitalnih storitev, odborom in Komisijo. Po drugi strani neodvisnost teh organov ne bi smela pomeniti, da v skladu z ustavami posameznih držav in brez ogrožanja doseganja ciljev te uredbe ne morejo biti podvrženi nacionalnemu nadzoru ali mehanizmom spremljanja v zvezi z njihovimi finančnimi izdatki ali sodnemu nadzoru, prav tako pa tudi ne bi smela pomeniti, da se ne smejo posvetovati z drugimi nacionalnimi organi, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi za krizno upravljanje, če je ustrezno.	(74) Koordinator digitalnih storitev in drugi pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti pravic in obveznosti iz te uredbe ter pri doseganju njenih ciljev. Zato je treba zagotoviti, da imajo ti organi finančne in človeške vire, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog, ki jih imajo na podlagi te uredbe. Poleg tega je treba zagotoviti, da so navedeni organi popolnoma neodvisni od zasebnih in javnih organov ter da nimajo niti obveznosti niti možnosti prositi za navodila ali jih prejeti, niti od vlade, hkrati pa to ne posega v specifične obveznosti sodelovanja z drugimi pristojnimi organi, koordinatorji digitalnih storitev, odborom in Komisijo. Po drugi strani neodvisnost teh organov ne bi smela pomeniti, da v skladu z ustavami posameznih držav in brez ogrožanja doseganja ciljev te uredbe ne morejo biti podvrženi nacionalnemu nadzoru ali mehanizmom spremljanja v zvezi z njihovimi finančnimi izdatki ali sodnemu nadzoru, prav tako pa tudi ne bi smela pomeniti, da se ne smejo posvetovati z drugimi nacionalnimi organi, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi za krizno upravljanje, če je ustrezno.

Predlog spremembe  79

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(75) Države članice lahko obstoječ nacionalni organ imenujejo za koordinatorja digitalnih storitev ali pa mu zaupajo posebne naloge glede uporabe in izvrševanja te uredbe, če vsak tako imenovani organ izpolnjuje zahteve iz te uredbe v zvezi z neodvisnostjo. Poleg tega lahko države članice načeloma združijo funkcije znotraj obstoječega organa v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo prepoved razrešitve predsednika ali člana odbora kolegijskega organa obstoječega organa pred iztekom njegovega mandata zgolj zaradi institucionalne reforme, ki vključuje združitev različnih funkcij znotraj enega organa, če ne obstajajo pravila, ki bi zagotavljala, da taka razrešitev ne ogroža neodvisnosti in nepristranskosti takih članov.	(75) Države članice lahko obstoječ nacionalni organ imenujejo za koordinatorja digitalnih storitev ali pa mu zaupajo posebne naloge glede nadzora nad uporabo te uredbe in njenega izvrševanja, če ta imenovani organ izpolnjuje zahteve iz te uredbe, na primer v zvezi z neodvisnostjo. Poleg tega lahko države članice načeloma združijo funkcije znotraj obstoječega organa v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo prepoved razrešitve predsednika ali člana odbora kolegijskega organa obstoječega organa pred iztekom njegovega mandata zgolj zaradi institucionalne reforme, ki vključuje združitev različnih funkcij znotraj enega organa, če ne obstajajo pravila, ki bi zagotavljala, da taka razrešitev ne ogroža neodvisnosti in nepristranskosti takih članov.

Predlog spremembe  80

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(76) Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.	(76) Ker za ponudnike posredniških storitev ne velja splošna zahteva, da zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz te uredbe, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.

Predlog spremembe  81

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(77) Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost iskanja in pridobivanja informacij na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje.	(77) Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost, da sprejmejo sorazmerne začasne ukrepe za primer nevarnosti resne škode, pa tudi možnost poiskati in pridobiti informacije na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje.

Predlog spremembe  82

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(78) Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe.	(78) Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe. Za zagotovitev dosledne in enotne uporabe te uredbe bi morala Komisija sprejeti smernice o pravilih in postopkih, povezanih s pristojnostmi koordinatorjev digitalnih storitev.

Predlog spremembe  83

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 79

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(79) Pri izvrševanju navedenih pooblastil bi morali pristojni organi zagotoviti skladnost z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo glede postopkov in zadev, na primer, da je potrebna predhodna sodna odločba za vstop v nekatere prostore ter da obstaja privilegij varovanja zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Navedene določbe bi morale zlasti zagotoviti upoštevanje temeljnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, vključno s pravico do obrambe in pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V tem smislu se lahko za ustrezno osnovo štejejo jamstva, ki se zagotavljajo v zvezi s postopki Komisije na podlagi te uredbe. Pred sprejetjem kakršne koli končne odločitve bi moral biti zagotovljen predhoden pošten in nepristranski postopek, vključno s pravico zadevnih oseb do izjave in pravico do dostopa do spisa, ob varovanju zaupnosti in poklicnih ali poslovnih skrivnosti, veljati pa bi morala tudi obveznost, da je treba odločitev smiselno utemeljiti. To pa ne bi smelo onemogočati sprejetja ukrepov v ustrezno utemeljenih nujnih primerih ter ob izpolnjevanju ustreznih pogojev in procesnih pravil. Izvrševanje pooblastil bi med drugim moralo biti tudi sorazmerno z naravo ter skupno dejansko in potencialno škodo, ki lahko izhaja iz kršitve ali domnevne kršitve. Pristojni organi bi načeloma morali upoštevati vsa zadevna dejstva in okoliščine zadeve, vključno z informacijami, ki jih zberejo pristojni organi v drugih državah članicah.	(79) Pri izvrševanju navedenih pooblastil bi morali pristojni organi zagotoviti skladnost z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo glede postopkov in zadev, na primer, da je potrebna predhodna sodna odločba za vstop v nekatere prostore ter da obstaja privilegij varovanja zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Navedene določbe bi morale zlasti zagotoviti upoštevanje temeljnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, vključno s pravico do obrambe in pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V tem smislu se lahko za ustrezno osnovo štejejo jamstva, ki se zagotavljajo v zvezi s postopki Komisije na podlagi te uredbe. Pred sprejetjem kakršne koli končne odločitve bi moral biti zagotovljen predhoden pošten in nepristranski postopek, vključno s pravico zadevnih oseb do izjave in pravico do dostopa do spisa, ob varovanju zaupnosti in poklicnih ali poslovnih skrivnosti, veljati pa bi morala tudi obveznost, da je treba odločitev smiselno utemeljiti. To pa ne bi smelo onemogočati sprejetja ukrepov v ustrezno utemeljenih nujnih primerih ter ob izpolnjevanju ustreznih pogojev in procesnih pravil. Izvrševanje pooblastil bi med drugim moralo biti tudi sorazmerno z naravo ter skupno dejansko in potencialno škodo, ki lahko izhaja iz kršitve ali domnevne kršitve. Pristojni organi bi morali upoštevati vsa zadevna dejstva in okoliščine zadeve, vključno z informacijami, ki jih zberejo pristojni organi v drugih državah članicah.

Predlog spremembe  84

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(80) Države članice bi morale zagotoviti učinkovito, sorazmerno in odvračilno sankcioniranje kršitev obveznosti iz te uredbe, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter gospodarsko zmogljivost kršitelja. Pri kaznih bi bilo treba zlasti upoštevati, ali zadevni ponudnik posredniških storitev sistematično oziroma večkrat ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, ter, če je ustrezno, ali je ponudnik dejaven v več državah članicah.	(80) Države članice bi morale zagotoviti učinkovito, sorazmerno in odvračilno sankcioniranje kršitev obveznosti iz te uredbe, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter gospodarsko zmogljivost kršitelja. Pri kaznih bi bilo treba zlasti upoštevati, ali zadevni ponudnik posredniških storitev sistematično oziroma večkrat ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, ter, če je ustrezno, število prizadetih prejemnikov, ali je kršitev namerna ali posledica malomarnosti in ali je ponudnik dejaven v več državah članicah. Komisija bi morala državam članicam izdati smernice v zvezi z merili in pogoji za naložitev sorazmernih kazni.

Predlog spremembe  85

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 81

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(81) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja te uredbe bi bilo treba posameznikom ali predstavniškim organizacijam omogočiti, da pri koordinatorju digitalnih storitev vložijo vse pritožbe, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti s to uredbo, na ozemlju, kjer so prejeli storitev, brez poseganja v pravila te uredbe o pristojnosti. Pritožbe bi morale vsebovati verodostojen pregled pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti določenega ponudnika posredniških storitev, omogočati pa bi morale tudi obveščanje koordinatorja digitalnih storitev o vseh drugih medsektorskih vprašanjih. Koordinator digitalnih storitev bi moral vključiti druge nacionalne pristojne organe in koordinatorja digitalnih storitev iz druge države članice, zlasti iz tiste države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev sedež, če zadeva zahteva čezmejno sodelovanje.	(81) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja obveznosti, določenih v tej uredbi, bi bilo treba posameznikom ali predstavniškim organizacijam omogočiti, da pri koordinatorju digitalnih storitev vložijo vse pritožbe, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti s to uredbo, na ozemlju, kjer so prejeli storitev, brez poseganja v pravila te uredbe o pristojnosti. Pritožbe bi morale vsebovati verodostojen pregled pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti določenega ponudnika posredniških storitev, omogočati pa bi morale tudi obveščanje koordinatorja digitalnih storitev o vseh drugih medsektorskih vprašanjih. Koordinator digitalnih storitev bi moral vključiti druge nacionalne pristojne organe in koordinatorja digitalnih storitev iz druge države članice, zlasti iz tiste države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev sedež, če zadeva zahteva čezmejno sodelovanje. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža bi moral pritožbo pravočasno preučiti in koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, obvestiti o postopku obravnave pritožbe.

Predlog spremembe  86

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 82

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(82) Države članice bi morale zagotoviti, da lahko koordinatorji digitalnih storitev sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito obravnavajo nekatere posebno hude in vztrajne kršitve ter ki so sorazmerni z njimi. Ustrezno je zahtevati, da ukrepe odredi pristojni pravosodni organ na predlog koordinatorja digitalnih storitev ter da za take ukrepe veljajo dodatna jamstva, zlasti kadar lahko navedeni ukrepi vplivajo na pravice in interese tretjih oseb, kot se lahko zlasti zgodi v primeru omejitve dostopa do spletnih vmesnikov. Potencialno prizadetim tretjim osebam bi bilo zlasti treba omogočiti, da povejo svoje stališče, take odločbe pa bi se lahko izdale le, kadar niso razumno na voljo pristojnosti za tako ukrepanje na podlagi drugih aktov prava Unije ali nacionalnega prava, na primer za zaščito skupnih interesov potrošnikov, zagotovitev hitre odstranitve spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, ali onemogočanje dostopa do storitev, ki jih tretja oseba uporablja za kršitev pravice intelektualne lastnine.	(82) Države članice bi morale zagotoviti, da lahko koordinatorji digitalnih storitev sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito obravnavajo nekatere posebno hude in vztrajne kršitve te uredbe ter ki so sorazmerni s temi kršitvami. Ustrezno je zahtevati, da ukrepe odredi pristojni pravosodni organ na predlog koordinatorja digitalnih storitev ter da za take ukrepe veljajo dodatna jamstva, zlasti kadar lahko navedeni ukrepi vplivajo na pravice in interese tretjih oseb, kot se lahko zlasti zgodi v primeru omejitve dostopa do spletnih vmesnikov. Potencialno prizadetim tretjim osebam bi bilo zlasti treba omogočiti, da povejo svoje stališče, take odločbe pa bi se lahko izdale le, kadar niso razumno na voljo pristojnosti za tako ukrepanje na podlagi drugih aktov prava Unije ali nacionalnega prava, na primer za zaščito skupnih interesov potrošnikov, zagotovitev hitre odstranitve spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, ali onemogočanje dostopa do storitev, ki jih tretja oseba uporablja za kršitev pravice intelektualne lastnine.

Predlog spremembe  87

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 83 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(83a) Brez poseganja v določbe te uredbe o izjemi od odgovornosti v zvezi z informacijami, ki se prenesejo ali hranijo na zahtevo prejemnika storitve, bi morali biti ponudniki posredniških storitev odgovorni za kršitev svojih obveznosti iz te uredbe. Prejemniki storitve in organizacije, ki jih zastopajo, bi morali imeti pravico do dostopa do sorazmernih in učinkovitih pravnih sredstev. Zlasti bi morali imeti pravico, da od teh ponudnikov posredniških storitev v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije zahtevajo odškodnino za kakršno koli neposredno škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki posredniških storitev kršili obveznosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  88

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 84

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(84) Koordinator digitalnih storitev bi moral redno objavljati poročilo o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi te uredbe. Glede na to, da je koordinator digitalnih storitev prek skupnega sistema za izmenjavo informacij obveščen o odločbah o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, bi moral v svoje letno poročilo vključiti število in kategorije takih odločb, naslovljenih na ponudnike posredniških storitev, ki jih izdajo pravosodni in upravni organi v njegovi državi članici.	(84) Koordinator digitalnih storitev bi moral o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, redno objavljati poročilo v standardizirani in strojno berljivi obliki. Glede na to, da je koordinator digitalnih storitev prek skupnega sistema za izmenjavo informacij na podlagi informacijskega sistema za notranji trg obveščen tudi o odločbah o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, bi moral v svoje letno poročilo vključiti število in kategorije takih odločb, naslovljenih na ponudnike posredniških storitev, ki jih izdajo pravosodni in upravni organi v njegovi državi članici.

Predlog spremembe  89

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(86) Koordinatorji digitalnih storitev bi morali imeti možnost trajno ali začasno sodelovati pri skupnem nadzoru in preiskavah v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta uredba, da se spodbudijo čezmejni nadzor in preiskave, v katere je vključenih več držav članic. Navedene dejavnosti lahko vključujejo druge pristojne organe in razne zadeve, od usklajenega zbiranja podatkov do zahtev za predložitev informacij ali preiskav prostorov, v okviru omejitev in področja uporabe pooblastil, ki jih ima vsak udeleženi organ. Od odbora se lahko zahteva, da predloži mnenje v zvezi z navedenimi dejavnostmi, na primer tako, da predlaga načrte in časovnice dejavnosti ali da predlaga začasne delovne skupine ob sodelovanju udeleženih organov.	(86) Koordinatorji digitalnih storitev bi morali imeti možnost, da na podlagi dogovora med zadevnimi državami članicami in, če takega dogovora ni, pod vodstvom koordinatorja digitalnih storitev v državi članici sedeža stalno ali začasno sodelujejo pri skupnem nadzoru in preiskavah v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta uredba, da se spodbudijo čezmejni nadzor in preiskave, v katere je vključenih več držav članic. Navedene dejavnosti lahko vključujejo druge pristojne organe in razne zadeve, od usklajenega zbiranja podatkov do zahtev za predložitev informacij ali preiskav prostorov, v okviru omejitev in področja uporabe pooblastil, ki jih ima vsak udeleženi organ. Od odbora se lahko zahteva, da predloži mnenje v zvezi z navedenimi dejavnostmi, na primer tako, da predlaga načrte in časovnice dejavnosti ali da predlaga začasne delovne skupine ob sodelovanju udeleženih organov.

Predlog spremembe  90

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 88

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(88) Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino na ravni Unije, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je več sodelujočih iz posamezne države članice, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico.	(88) Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba na ravni Unije vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je iz posamezne države članice več sodelujočih, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico. S poslovnikom odbora bi moralo biti zagotovljeno spoštovanje zaupnosti informacij.

Predlog spremembe  91

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 90

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(90) V ta namen bi moralo biti odboru omogočeno sprejemati mnenja, zahteve in priporočila, naslovljena na koordinatorje digitalnih storitev ali druge pristojne nacionalne organe. Čeprav niso pravno zavezujoči, bi morala biti odločitev o njihovem neupoštevanju ustrezno pojasnjena in bi jo Komisija lahko upoštevala pri oceni zagotavljanja skladnosti zadevne države članice s to uredbo.	(90) V ta namen bi moralo biti odboru omogočeno sprejemati mnenja, zahteve in priporočila, naslovljena na koordinatorje digitalnih storitev ali druge pristojne nacionalne organe. Čeprav niso pravno zavezujoči, bi morala biti odločitev o njihovem neupoštevanju ustrezno pojasnjena in bi jo Komisija lahko upoštevala pri oceni zagotavljanja skladnosti zadevne države članice s to uredbo. Odbor bi moral pripraviti letno poročilo o svojih dejavnostih.

Predlog spremembe  92

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 91

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(91) Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, prepoved diskriminacije, varstvo podatkov, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.	(91) Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, in nediskriminacija, enakost spolov in nediskriminacija, izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter drugih oblik nasilja na podlagi spola, varstvo podatkov, spoštovanje intelektualne lastnine, konkurenca, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, nadzor trga, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.

Predlog spremembe  93

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 96

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(96) Če platforma na podlagi akcijskega načrta ustrezno ne obravnava kršitve določbe, ki se uporablja le za zelo velike spletne platforme, se lahko le Komisija na svojo pobudo ali na podlagi nasveta odbora odloči za nadaljnjo preiskavo zadevne kršitve in ukrepov, ki jih je platforma naknadno sprejela, brez koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža. Po izvedbi potrebnih preiskav bi morala imeti Komisija možnost sprejeti odločitve, v katerih ugotovi kršitev in izreče sankcije zoper zelo velike spletne platforme, kadar je to upravičeno. Prav tako bi morala imeti možnosti poseči v čezmejno zadevo, kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža kljub zahtevi Komisije ni sprejel nobenih ukrepov ali kadar sam koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, da Komisija poseže v zadevo, in sicer v vezi s kršitvijo katere koli druge določbe te uredbe, ki jo stori zelo velika spletna platforma.	(96) Če platforma na podlagi akcijskega načrta ustrezno ne obravnava kršitve določbe, ki se uporablja le za zelo velike spletne platforme, bi morala le Komisija na svojo pobudo ali na podlagi nasveta odbora začeti nadaljnjo preiskavo zadevne kršitve in ukrepov, ki jih je platforma naknadno sprejela, brez koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža. Po izvedbi potrebnih preiskav bi morala imeti Komisija možnost sprejeti odločitve, v katerih ugotovi kršitev in izreče sankcije zoper zelo velike spletne platforme, kadar je to upravičeno. Prav tako bi morala poseči v čezmejno zadevo, kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža kljub zahtevi Komisije ni sprejel nobenih ukrepov ali kadar sam koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, da Komisija poseže v zadevo, in sicer v zvezi s kršitvijo katere koli druge določbe te uredbe, ki jo stori zelo velika spletna platforma. Komisija bi morala začeti postopek za morebitno sprejetje odločitev o zadevnem ravnanju zelo velike spletne platforme, na primer kadar obstaja sum, da je navedena platforma kršila to uredbo, tudi v primerih, ko se ugotovi, da platforma ne izvaja operativnih priporočil, ki so bila podana v okviru neodvisne revizije in jih je odobril koordinator digitalnih storitev v državi sedeža, ter kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ni sprejel nobenih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov.

Predlog spremembe  94

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 97

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(97) Komisija bi morala imeti možnost, da se svobodno odloči, ali želi poseči v katero od zadev, za katere je pooblaščena na podlagi te uredbe. Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.	(97) Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.

Predlog spremembe  95

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 97 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(97a) Komisija bi morala biti pri svojem odločanju v zvezi s koordinatorji digitalnih storitev in ponudniki storitev iz te uredbe neodvisna in nepristranska.

Predlog spremembe  96

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 99

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(99) Komisija bi zlasti morala imeti dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma ali zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse zadevne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.	(99) Komisija bi zlasti morala imeti dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma, zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse zadevne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.

Predlog spremembe  97

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 100

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(100) Izpolnjevanje relevantnih obveznosti, uvedenih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi morala biti za neizpolnjevanje obveznosti in kršitev postopkovnih pravil določena tudi ustrezna višina glob in periodičnih denarnih kazni, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov.	(100) Izpolnjevanje relevantnih obveznosti, uvedenih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi morala biti za neizpolnjevanje obveznosti in kršitev postopkovnih pravil določena tudi ustrezna višina glob in periodičnih denarnih kazni, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov. Komisija bi morala zlasti zagotoviti, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti, število prizadetih prejemnikov, glede na to, ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti, ter gospodarsko zmogljivost kršitelja.

Predlog spremembe  98

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 102

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(102) Komisija bi morala v interesu uspešnosti in učinkovitosti poleg splošnega vrednotenja uredbe, ki se opravi v petih letih od začetka veljavnosti, po začetni zagonski fazi ter na podlagi prvih treh let uporabe te uredbe opraviti tudi oceno dejavnosti odbora in njegove strukture.	(102) Komisija bi morala opraviti splošno oceno te uredbe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiti poročilo. Poročilo bi se moralo nanašati zlasti na opredelitev zelo velikih spletnih platform in število povprečnih dejavnih prejemnikov storitve na mesec. Poleg tega bi se moralo nanašati tudi na izvajanje kodeksov ravnanja in obveznost imenovanja predstavnika s sedežem v Uniji ter oceniti učinek podobnih obveznosti, ki jih tretje države nalagajo evropskim ponudnikom storitev, ki delujejo v tujini. Komisija bi morala zlasti oceniti vpliv na stroške, ki bi jih utrpeli evropski ponudniki storitev zaradi podobnih zahtev, vključno z zahtevo po imenovanju pravnega zastopnika, ki bi jih lahko uvedle tretje države, pa tudi morebitnih novih ovir za dostop do trgov zunaj Unije po sprejetju te uredbe. Oceniti bi morala tudi vpliv na zmožnost evropskih podjetij in potrošnikov, da dostopajo do proizvodov in storitev iz držav zunaj Unije in jih kupujejo. Komisija bi morala v interesu uspešnosti in učinkovitosti poleg splošnega vrednotenja uredbe, ki se opravi v treh letih po začetku veljavnosti, po začetni zagonski fazi ter na podlagi prvih treh let uporabe te uredbe opraviti tudi oceno dejavnosti odbora in njegove strukture.

Predlog spremembe  99

 

Predlog uredbe

Člen 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predmet urejanja in področje uporabe	Predmet urejanja

Predlog spremembe  100

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pravila o izvajanju in izvrševanju te uredbe, tudi glede sodelovanja pristojnih organov in usklajevanja med njimi.	(c) pravila o izvajanju in izvrševanju zahtev iz te uredbe, tudi glede sodelovanja pristojnih organov in usklajevanja med njimi.

Predlog spremembe  101

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določiti enotna pravila za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.	(b) določiti harmonizirana pravila za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.

Predlog spremembe  102

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) spodbujati visoko raven varstva potrošnikov in prispevati k večji izbiri za potrošnike, hkrati pa spodbujati inovacije, podpirati digitalni prehod in spodbujati gospodarsko rast na notranjem trgu.

Predlog spremembe  103

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se zagotavljajo prejemnikom storitve, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji, ne glede na kraj sedeža ponudnikov navedenih storitev.	črtano

Predlog spremembe  104

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške, ali za zahteve, uvedene v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se take storitve zagotavljajo z uporabo posredniških storitev.	črtano

Predlog spremembe  105

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ta uredba ne posega v pravila, določena v:	črtano
(a) Direktivi 2000/31/ES;
(b) Direktivi 2010/13/ES;
(c) pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah;
(d) Uredbi (EU) …/… o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin [TCO po sprejetju];
(e) Uredbi (EU) …/… o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah ter Direktivi (EU) …/… o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih [elektronski dokazi po sprejetju];
(f) Uredbi (EU) 2019/1148;
(g) Uredbi (EU) 2019/1150;
(h) pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394;
(i) pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES.

Predlog spremembe  106

 

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Področje uporabe
	1. Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se zagotavljajo prejemnikom storitve, ki imajo sedež ali prebivališče v Uniji, ne glede na kraj sedeža ponudnikov navedenih storitev.
	2. Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške, ali za zahteve, uvedene v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se take storitve zagotavljajo z uporabo posredniških storitev.
	3. Ta uredba ne posega v pravila, določena v:
	(a) Direktivi 2000/31/ES;
	(b) Direktivi 2010/13/ES;
	(c) pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivi (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu;
	(d) Uredbi (EU) 2021/784 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin;
	(e) Uredbi (EU) …/… o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah ter Direktivi (EU) …/… o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih [elektronski dokazi po sprejetju];
	(f) Uredbi (EU) 2019/1148;
	(g) Uredbi (EU) 2019/1150;
	(h) pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394, Uredbo (EU) 2019/1020 in Direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov;
	(i) pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES;
	(j) Direktivi (EU) 2019/882;
	(k) Direktivi (EU) 2018/1972;
	(l) Direktivi 2013/11/EU.
	4. Komisija do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] objavi smernice o razmerju med to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1a(3).

Predlog spremembe  107

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „storitve informacijske družbe“ pomeni storitve v smislu člena 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535;	(a) „storitve informacijske družbe“ pomeni storitve, kot so opredeljene v členu 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535;

Predlog spremembe  108

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja zadevne posredniške storitve;	(b) „prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zadevne posredniške storitve uporablja za pridobitev informacij ali omogočanje dostopa do njih;

Predlog spremembe  109

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;	(c) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

Predlog spremembe  110

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo; domneva se, da taka pomembna povezava obstaja, če ima ponudnik sedež v Uniji; če takega sedeža nima, se ocena pomembne povezave opravi na podlagi specifičnih dejanskih meril, kot so:	(d) „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo;

Predlog spremembe  111

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— pomembno število uporabnikov v eni ali več državah članicah ali	črtano

Predlog spremembe  112

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;	črtano

Predlog spremembe  113

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) „pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom storitev in eno ali več držav članic, ker ima ponudnik storitev sedež v Uniji ali, če ga nima, ker svoje dejavnosti usmerja v eno ali več držav članic;

Predlog spremembe  114

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;	(e) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene, ki so neposredno povezani z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

Predlog spremembe  115

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;	— storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja, vključno s storitvami, povezanimi s tehničnimi pomožnimi funkcijami;

Predlog spremembe  116

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;	— storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;

Predlog spremembe  117

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije, ki same po sebi ali v zvezi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, očitno niso skladne s pravom Unije ali pravom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;	(g) „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije ali dejavnosti, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ki niso skladne s pravom Unije ali pravom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

Predlog spremembe  118

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnosti razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njena vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;	(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnost razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša ali povsem pomožna funkcija druge storitve ali funkcija primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njuna vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

Predlog spremembe  119

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;	(k) „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki prejemnikom storitve omogočajo dostop do ustrezne posredniške storitve in interakcijo z njo;

Predlog spremembe  120

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka k a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ka) „zaupanja vredni prijavitelj“ pomeni subjekt, ki mu je koordinator digitalnih storitev podelil tak status;

Predlog spremembe  121

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „oglas“ pomeni informacije, namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej promociji navedenih informacij;	(n) „oglas“ pomeni informacije, ki so namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe in se v ta namen širijo, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej v zameno za promocijo navedenega sporočila;

Predlog spremembe  122

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) „plačilo“ pomeni finančno nadomestilo, ki sestoji iz neposrednega ali posrednega plačila za opravljeno storitev, tudi kadar ponudnik posredniških storitev od prejemnika storitve ne prejme neposrednega nadomestila ali kadar prejemnik storitve ponudniku storitve zagotovi podatke, razen če se ti podatki zbirajo izključno za izpolnjevanje zakonskih zahtev;

Predlog spremembe  123

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;	(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga, prednostno razvršča ali ureja specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

Predlog spremembe  124

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(p) „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zaznavati, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;	(p) „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih bodisi z avtomatiziranimi bodisi z neavtomatiziranimi sredstvi izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je odkriti, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitve in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa, odstranitev s seznama, demonetizacija ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;

Predlog spremembe  125

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.	(q) „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije ponudnika storitev ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.

Predlog spremembe  126

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka q a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qa) „invalidi“ pomeni invalide v smislu člena 3(1) Direktive (EU) 2019/882;

Predlog spremembe  127

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  128

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  129

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ne spreminja informacij;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  130

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  131

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  132

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  133

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  134

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  135

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.	3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.

Predlog spremembe  136

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	4. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  137

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali druge dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe.	1. Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali sprejmejo ukrepe, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami nacionalnega prava in prava Unije, vključno z Listino in zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe  138

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da so opravljene prostovoljne preiskave na lastno pobudo in ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, učinkoviti in specifični. Te prostovoljne preiskave na lastno pobudo in ukrepe bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, kot so človeški nadzor, dokumentacija ali drugi dodatni ukrep, s katerim bi zagotovili in pokazali, da so te preiskave in ukrepi natančni, nediskriminatorni, sorazmerni, pregledni ter da ne vodijo do pretiranega odstranjevanja vsebin. Ponudniki posredniških storitev si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da je v primeru uporabe avtomatiziranih sredstev tehnologija dovolj zanesljiva, da kar najbolj omeji stopnjo napak, kadar se informacije zmotno štejejo za nezakonito vsebino.

Predlog spremembe  139

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za ponudnike posredniških storitev se ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ti prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost.	1. Za ponudnike posredniških storitev se niti de iure niti de facto, z avtomatiziranimi ali neavtomatiziranimi sredstvi, ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, ali obveznost spremljanja vedenja fizičnih oseb.

Predlog spremembe  140

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ponudnikom posredniških storitev ni treba uporabljati avtomatiziranih orodij za moderiranje vsebin ali za spremljanje vedenja fizičnih oseb.

Predlog spremembe  141

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice ponudnikom posredniških storitev ne preprečujejo zagotavljanja storitev šifriranja od konca do konca.

Predlog spremembe  142

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Države članice ponudnikom posredniških storitev ne naložijo splošne obveznosti, da omejijo anonimno uporabo svojih storitev. Države članice od ponudnikov posredniških storitev ne zahtevajo, da na splošno in brez razlikovanja hranijo osebne podatke prejemnikov svojih storitev. Ciljno hrambo podatkov konkretnega prejemnika odredi sodni organ v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Predlog spremembe  143

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.	1. Ponudniki posredniških storitev na podlagi odločbe, prejete prek varnega kanala sporočanja, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino ali vsebine, ki jo izda in posreduje nacionalni pravosodni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.

Predlog spremembe  144

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— sklic na pravno podlago odločbe;

Predlog spremembe  145

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na specifično določbo prava Unije ali nacionalnega prava, ki jo informacija krši;	— dovolj podrobno obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na specifično določbo prava Unije ali nacionalnega prava, ki je v skladu s pravom Unije;

Predlog spremembe  146

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— identifikacijo organa, ki je odločbo izdal, vključno z datumom, časovnim žigom in elektronskim podpisom organa, ki prejemniku omogoča avtentikacijo odločbe, in podatke kontaktne osebe v tem organu;

Predlog spremembe  147

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— enega ali več natančnih enotnih naslovov vira in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev zadevne nezakonite vsebine;	— jasno navedbo natančne elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, kadar je ustrezno ali kadar točne elektronske lokacije ni mogoče natančno ugotoviti; enega ali več natančnih enotnih naslovov vira in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev zadevne nezakonite vsebine;

Predlog spremembe  148

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;	— zlahka razumljive informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino, vključno s pritožbenimi roki;

Predlog spremembe  149

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— če je to potrebno in sorazmerno, odločitev, da se informacije o odstranitvi vsebine ali onemogočenju dostopa do nje ne razkrijejo iz razlogov javne varnosti, kot so preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj, vendar ne več kot šest tednov od sprejetja odločitve;

Predlog spremembe  150

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ozemeljsko področje uporabe odločbe na podlagi pravil prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, vključno z Listino, in, če je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava ne presega tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja;	(b) ozemeljsko področje uporabe odločbe na podlagi pravil prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, v skladu s pravom Unije, vključno z Listino, in, če je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava ne presega tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja; ozemeljsko področje uporabe odločbe je omejeno na ozemlje države članice, ki je odločbo izdala, razen če nezakonitost vsebine izhaja neposredno iz prava Unije ali če zadevne pravice zahtevajo širše ozemeljsko področje uporabe v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom;

Predlog spremembe  151

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10.	(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki izda odločbo zoper specifično nezakonito vsebino; v tem primeru lahko kontaktna točka ponudnika storitev od pristojnega organa zahteva, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik.

Predlog spremembe  152

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) odločba je v skladu s členom 3 Direktive 2000/31/EC;

Predlog spremembe  153

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) kadar je več ponudnikov posredniških storitev odgovornih za gostovanje specifičnih nezakonitih vsebin, se odločba izda najprimernejšemu ponudniku, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper te vsebine.

Predlog spremembe  154

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme izvedbene akte v skladu s členom 70, s katerimi določi specifično predlogo in obliko za odločbe iz odstavka 1.

Predlog spremembe  155

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Ponudniki posredniških storitev, ki so prejeli odločbo, imajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko v imenu ponudnika posreduje v zvezi s pravnimi sredstvi, pritožbami ali drugimi pravnimi postopki v zvezi z odločbo.
	Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko od organa, ki je izdal odločbo, zahteva umik ali preklic odločbe ali prilagoditev ozemeljskega področja uporabe odločbe temu, kar je nujno potrebno. Če se taka zahteva zavrne, ima koordinator digitalnih storitev države članice sedeža pravico zahtevati razveljavitev, prenehanje ali prilagoditev učinka odločbe pred pravosodnimi organi države članice, ki je odločbo izdala. Te postopke je treba čim prej zaključiti.

Predlog spremembe  156

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Če ponudnik ne more izpolniti odločbe o odstranitvi, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti pravosodni ali upravni organ, ki je odločbo izdal, in zahteva potrebna pojasnila.

Predlog spremembe  157

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Organ, ki izda odločbo, jo skupaj z informacijami, ki jih je glede uresničevanja odločbe prejel od ponudnika posredniških storitev, posreduje koordinatorju digitalnih storitev v državi članici organa, ki je odločbo izdal.

Predlog spremembe  158

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.	4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku in upravnega prava, ki so v skladu s pravom Unije, vključno z Listino. Organi pri ravnanju v skladu s takšnimi zahtevami ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

Predlog spremembe  159

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da lahko ustrezni organi na zahtevo vložnika, katerega pravice so kršene z nezakonitimi vsebinami, zadevnemu ponudniku posredniških storitev izdajo začasno odredbo v skladu s tem členom za odstranitev te vsebine ali onemogočitev dostopa do nje.

Predlog spremembe  160

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo izda zadevni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe.	1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi odločbe, prejete prek varnega kanala sporočanja, o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo prejme od zadevnega nacionalnega pravosodnega ali upravnega organa in jo ta organ izda na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe.

Predlog spremembe  161

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— identifikacijske podatke pravosodnega ali upravnega organa, ki je odločbo izdal, in avtentikacijo odločbe z datumom, časovnim žigom in elektronskim podpisom organa, ki je izdal odločbo o predložitvi informacij;

Predlog spremembe  162

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— sklic na pravno podlago odločbe;

Predlog spremembe  163

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— jasno navedbo natančne elektronske lokacije, imena računa ali edinstvenega identifikatorja prejemnika, o katerem se zahtevajo informacije;

Predlog spremembe  164

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;	— dovolj podrobno obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;

Predlog spremembe  165

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— če so zahtevane informacije osebni podatki v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 3(1) Direktive (EU) 2016/680, utemeljitev, da je prenos skladen z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov;

Predlog spremembe  166

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve;	— informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve, vključno s pritožbenimi roki;

Predlog spremembe  167

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— navedbo, ali bi moral ponudnik brez nepotrebnega odlašanja obvestiti prejemnika zadevne storitve, vključno z informacijami o zahtevanih podatkih; kadar se informacije zahtevajo v okviru kazenskega postopka, mora biti zahteva za te informacije v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, obveščanje zadevnega prejemnika storitve o tej zahtevi pa se lahko odloži, dokler je to potrebno in sorazmerno, da se prepreči oviranje kazenskega postopka, ob upoštevanju pravic osumljencev in obtožencev ter brez poseganja v pravice obrambe in učinkovita pravna sredstva. Taka zahteva je ustrezno utemeljena, v njej je določeno trajanje obveznosti glede zaupnosti, v zvezi z njo pa se opravljajo redni pregledi.

Predlog spremembe  168

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval navedeni ponudnik v skladu s členom 10.	(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki izda odločbo zoper nezakonito vsebino; v tem primeru lahko kontaktna točka pristojni organ zaprosi, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik;

Predlog spremembe  169

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme izvedbene akte v skladu s členom 70, v katerih določi specifično predlogo in obliko za odločbe iz odstavka 1.

Predlog spremembe  170

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Ponudnik posredniških storitev, ki je prejel odločbo, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ta pravica vključuje pravico do izpodbijanja odločbe pred pravosodnimi organi države članice pristojnega organa, ki je odločbo izdal, zlasti kadar odločba ni v skladu s členom 3 Direktive 2000/31/ES. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko v imenu ponudnika posreduje v zvezi s pravnimi sredstvi, pritožbami ali drugimi pravnimi postopki v zvezi z odločbo.
	Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko od organa, ki je odločbo izdal, zahteva, da jo umakne ali prekliče. Če ta zahtevo zavrne, ima koordinator digitalnih storitev države članice sedeža pravico zahtevati razveljavitev, prenehanje ali prilagoditev učinka odločbe pred pravosodnim organom države članice, ki je odločbo izdala. Te postopke je treba čimprej zaključiti.

Predlog spremembe  171

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Če ponudnik ne more izpolniti odločbe, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti pravosodni ali upravni organ, ki je odločbo o predložitvi informacij izdal, in zahteva potrebna pojasnila.

Predlog spremembe  172

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Organ, ki izda odločbo o predložitvi specifične informacije, jo skupaj z informacijami, ki jih je glede uresničevanja odločbe prejel od ponudnika posredniških storitev, posreduje koordinatorju digitalnih storitev v državi članici organa, ki je odločbo izdal.

Predlog spremembe  173

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.	4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku ali upravno postopkovnega prava, ki so v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  174

 

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9 a
	Učinkovita pravna sredstva za prejemnike storitve
	1. Prejemniki storitve, katerih vsebina je bila odstranjena v skladu s členom 8 ali katerih informacije so bile zahtevane v skladu s členom 9, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev zoper take odredbe, po potrebi vključno z obnovitvijo vsebine, kadar je bila taka vsebina v skladu s pogoji poslovanja, vendar jo je ponudnik storitev pomotoma štel za nezakonito, brez poseganja v pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2016/679.
	2. Ta pravica do učinkovitega pravnega sredstva se uveljavlja pred pravosodnim organom v državi članici izdajateljici v skladu z njenim nacionalnim pravom in zajema možnost izpodbijanja zakonitosti ukrepa, vključno z njegovo nujnostjo in sorazmernostjo.
	3. Koordinatorji digitalnih storitev razvijejo nacionalna orodja in smernice za prejemnike storitve v zvezi z pritožbenimi mehanizmi in mehanizmi pravnih sredstev, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju.

Predlog spremembe  175

 

Predlog uredbe

Poglavje III – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno in varno spletno okolje	Obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno, dostopno in varno spletno okolje

Predlog spremembe  176

 

Predlog uredbe

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kontaktne točke	Kontaktne točke za organe držav članic, Komisijo in odbor

Predlog spremembe  177

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev vzpostavijo enotno kontaktno točko, ki omogoča neposredno elektronsko komunikacijo z organi držav članic, Komisijo in odborom iz člena 47 za uporabo te uredbe.	1. Ponudniki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, ki jim omogoči neposredno elektronsko komunikacijo z organi držav članic, Komisijo in odborom iz člena 47 za uporabo te uredbe.

Predlog spremembe  178

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev javno objavijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi.	2. Ponudniki posredniških storitev organom držav članic, Komisiji in odboru sporočijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi, vključno z imenom, elektronskim naslovom, fizičnim naslovom in telefonsko številko, ter zagotovijo, da se informacije sproti posodabljajo.

Predlog spremembe  179

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ponudniki posredniških storitev lahko za to uredbo vzpostavijo enotno kontaktno točko in drugo enotno kontaktno točko v skladu z zahtevami drugih pravnih predpisov Unije. Pri tem ponudnik o tem obvesti Komisijo.

Predlog spremembe  180

 

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 10 a
	Kontaktne točke za prejemnike storitev
	1. Ponudniki posredniških storitev vzpostavijo enotno kontaktno točko, ki prejemnikom storitev omogoča neposredno komunikacijo z njimi.
	2. Ponudniki posredniških storitev zlasti omogočijo prejemnikom storitev, da z njimi komunicirajo, tako da jim zagotovijo hitro, neposredno in učinkovito komunikacijsko sredstvo, kot so telefonske številke, naslovi elektronske pošte, elektronski kontaktni obrazci, klepetalni boti in neposredna sporočila ter naslov sedeža ponudnika posredniških storitev, na uporabniku prijazen in preprosto dostopen način. Ponudniki posredniških storitev prejemnikom storitev tudi omogočijo, da izbirajo načine za neposredno komunikacijo, ki ne temeljijo izključno na avtomatiziranih orodjih.
	3. Ponudniki posredniških storitev si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti dovolj človeških in finančnih virov za pravočasno in učinkovito komunikacijo in odgovore iz odstavka 1.

Predlog spremembe  181

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v njej ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo za svojega pravnega zastopnika v eni od držav članic, v katerih ponujajo storitve.	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  182

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo pooblastila in vire, potrebne za sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter izpolnjevanje navedenih sklepov.	2. Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostne vire, da bi zagotovili učinkovito in pravočasno sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter izpolnjevanje vseh navedenih sklepov.

Predlog spremembe  183

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene.	4. Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, poštni naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene. Koordinator digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima pravni zastopnik prebivališče ali sedež, si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva oceniti njihovo veljavnost.

Predlog spremembe  184

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Ta člen ne vpliva na dejstvo, da pravnega zastopnika v skladu z nacionalnim pravom lahko pooblasti več kot en ponudnik posredniških storitev, pod pogojem, da se ti ponudniki štejejo za mikro, mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES.

Predlog spremembe  185

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki.	1. Ponudniki posredniških storitev uporabljajo poštene, nediskriminatorne in pregledne pogoje poslovanja. Ponudniki posredniških storitev pripravijo pogoje poslovanja v jasnem, uporabniku prijaznem in nedvoumnem jeziku ter jih dajo na voljo javnosti v preprosto dostopni in strojno berljivi obliki v uradnih jezikih države članice, kateri je storitev namenjena.

Predlog spremembe  186

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah ali spremembah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na vsebine, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Ponudniki posredniških storitev vključijo tudi lahko dostopne informacije o pravici prejemnikov do prenehanja uporabe storitve. Poleg tega vključijo tudi informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, ki jih uporablja ponudnik posredniških storitev za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom.

Predlog spremembe  187

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Ponudniki posredniških storitev čimprej obvestijo prejemnike storitev o vseh pomembnih spremembah pogojev poslovanja ter jih pojasnijo.

Predlog spremembe  188

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Kadar je posredniška storitev namenjena predvsem mladoletnikom ali jo ti pretežno uporabljajo, ponudnik pojasni pogoje in omejitve uporabe storitve na način, ki ga mladoletniki razumejo.

Predlog spremembe  189

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.	2. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo pošteno, pregledno, dosledno, skrbno, pravočasno, nepristransko, nediskriminatorno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.

Predlog spremembe  190

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo prejemnikom storitev jedrnat, preprosto dostopen in strojno berljiv povzetek pogojev poslovanja v jasnem, uporabniku prijaznem in nedvoumnem jeziku. V povzetku so opredeljeni glavni elementi zahtev glede informacij, vključno z možnostjo preproste zavrnitve izključitve neobveznih klavzul in razpoložljivimi popravnimi ukrepi in pritožbenimi mehanizmi.

Predlog spremembe  191

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Ponudniki posredniških storitev lahko uporabijo grafične elemente, kot so ikone ali slike, da ponazorijo glavne elemente zahtev glede informacij.

Predlog spremembe  192

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Zelo velike spletne platforme, kot so opredeljene v členu 25, svoje pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svoje storitve.

Predlog spremembe  193

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Ponudniki posredniških storitev od prejemnikov storitve, ki niso trgovci, ne zahtevajo, da za uporabo storitve javno objavijo svojo pravno identiteto.

Predlog spremembe  194

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:	1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno v standardizirani in strojno berljivi obliki ter na lahko dostopen način objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:

Predlog spremembe  195

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov iz navedenih odločb;	(a) številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za obveščanje organa, ki je odločbo izdal, o prejemu odločbe in ukrepanju na njeni podlagi;

Predlog spremembe  196

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) skupnem številu moderatorjev vsebin, dodeljenih za posamezne uradne jezike po državah članicah, in kvalitativnim opisom, kako se avtomatizirana orodja za moderiranje uporabljajo za moderiranje vsebin v posameznem uradnem jeziku, kjer je potrebno;

Predlog spremembe  197

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov;	(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, številu prijav, ki so jih vložili zaupanja vredni prijavitelji, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem in srednjem času, potrebnem za sprejetje ukrepov. Ponudniki posredniških storitev lahko dodajo dodatne informacije o razlogih, zaradi katerih je za sprejetje ukrepa potreben ta povprečen čas;

Predlog spremembe  198

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno s številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter zmožnost prejemnikov, da zagotavljajo informacije, pri čemer so navedeni ukrepi razvrščeni glede na vrsto razloga in podlago za njihovo sprejetje;	(c) smiselnih in razumljivih informacijah o moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno z uporabo z avtomatiziranih orodij, številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter zmožnost prejemnikov, da zagotavljajo informacije, pri čemer so navedeni ukrepi razvrščeni glede na vrsto razloga in podlago za njihovo sprejetje, ter po potrebi vključno z ukrepi, sprejetimi za usposabljanje osebja, ki izvaja moderiranje vsebin, in za pomoč temu osebju, in za zagotovitev, da to ne vpliva na vsebine, ki ne pomenijo kršitev;

Predlog spremembe  199

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.	(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem in srednjem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, ter številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.

Predlog spremembe  200

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Posredovane informacije so razčlenjene glede na državo članico, v kateri se ponujajo storitve, in Unijo kot celoto.

Predlog spremembe  201

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.	2. Odstavek 1 se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ki se tudi ne uvrščajo med zelo velike spletne platforme.

Predlog spremembe  202

 

Predlog uredbe

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 13 a
	Oblikovanje in organizacija spletnega vmesnika
	1. Ponudniki posredniških storitev ne uporabljajo strukture, funkcije ali načina delovanja svojega spletnega vmesnika ali katerega koli njegovega dela za izkrivljanje ali omejevanje zmožnosti prejemnikov storitev, da sprejmejo svobodno, avtonomno in informirano odločitev ali izbiro. Ponudniki posredniških storitev zlasti ne počnejo naslednjega:
	(a) dodatno vidno izpostavljajo katere koli možnosti soglasja, med katerimi izbira prejemnik storitve;
	(b) od prejemnika storitve večkrat zahtevajo, naj da soglasje k obdelavi podatkov, če je bilo soglasje zavrnjeno v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, ne glede na obseg ali namen te obdelave, zlasti s pojavnimi okni, ki zmotijo uporabniško izkušnjo;
	(c) pozivajo prejemnika storitve, da spremeni nastavitve ali konfiguracijo storitve, potem ko se je prejemnik že odločil;
	(d) naredijo postopek odjave od storitve znatno bolj zapleten kot postopek prijave nanjo; ali
	(e) zahtevajo privolitev, kadar prejemnik storitve uveljavlja svojo pravico do ugovora z avtomatiziranimi sredstvi z uporabo tehničnih specifikacij v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU) 2016/679.
	Ta odstavek ne posega v Uredbo (EU) št. 2016/679.
	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za posodobitev seznama praks iz odstavka 1.
	3. Ponudniki posredniških storitev po potrebi prilagodijo zasnovo, da mladoletnikom zagotovijo visoko raven zasebnosti, varnosti in vgrajene zaščite.

Predlog spremembe  203

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi nezakonitost zadevne vsebine. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:	2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev veljavnih prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

Predlog spremembe  204

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) dokaze, ki utemeljujejo trditev, kjer je to mogoče;

Predlog spremembe  205

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) jasno navedbo elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, po potrebi pa tudi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino;	(b) kadar je primerno, jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, na primer točen URL ali URL-je, ali po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve gostovanja;

Predlog spremembe  206

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.	3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, na podlagi katerih lahko skrbni ponudnik storitev gostovanja ugotovi nezakonitost zadevne vsebine brez poglobljene pravne in vsebinske preučitve, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.

Predlog spremembe  207

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Brez poseganja v pravico ponudnikov storitev gostovanja, da uporabljajo svoje pogoje poslovanja, ostanejo informacije, ki so bile predmet prijave, dostopne, dokler se ne oceni njihova zakonitost. Ponudniki storitev gostovanja niso odgovorni za odstranitev prijavljenih informacije, dokler se ne oceni njihova zakonitost.

Predlog spremembe  208

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar prijava vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu nemudoma pošlje potrdilo o prejemu prijave.	4. Kadar prijava vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.

Predlog spremembe  209

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo.	5. Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svojih ukrepih v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih.

Predlog spremembe  210

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Zagotoviti je treba, da se identiteta oseb, ki so podale prijavo, ne razkrije prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino, razen v primerih domnevnih kršitev osebnostnih pravic ali pravic intelektualne lastnine.

Predlog spremembe  211

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4.	6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nediskriminatorno in nepristransko obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4. Če ponudnik nima tehničnih, operativnih ali pogodbenih možnosti za ukrepanje zoper specifično nezakonito vsebino, lahko prijavo posreduje ponudniku, ki ima neposreden nadzor nad specifično nezakonito vsebino, hkrati pa obvesti osebo ali subjekt, ki je podal prijavo, in ustreznega koordinatorja digitalnih storitev.

Predlog spremembe  212

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ali onemogočiti dostop do njih, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.	1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, onemogočiti dostop do njih, jih razvrstiti na nižje mesto ali izvesti druge ukrepe v zvezi z njimi, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.
	Ta obveznost pa ne velja, kadar gre za zavajajočo obsežno komercialno vsebino ali kadar sodni organ ali organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zaradi kazenske preiskave, ki poteka, zahteva, da prejemnika storitve ne obvesti, dokler kazenska preiskava ne bo zaključena.

Predlog spremembe  213

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa;	(a) navedbo, ali ukrep vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje ali njeno razvrstitev na nižje mesto ali druge ukrepe v zvezi z njo, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe ukrepa in njegovega trajanja, vključno z razlago, zakaj ukrep ni presegel tega, kar je bilo strogo potrebno za doseganje njegovega cilja, kadar se ukrep sprejme v skladu s členom 14;

Predlog spremembe  214

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju odločitve, vključno z navedbo, ali je bila odločitev sprejeta na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, kadar je to ustrezno;	(b) dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju ukrepa, po potrebi vključno z navedbo, ali je bil ukrep sprejet na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, ali je temeljil na prostovoljnih preiskavah na lastno pobudo ali odločbi, izdani v skladu s členom 8, po potrebi pa tudi identiteto prijavitelja;

Predlog spremembe  215

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejemanju odločitve, tudi kadar je bila odločitev sprejeta v zvezi z vsebino, odkrito ali opredeljeno z uporabo avtomatiziranih sredstev;	(c) po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejetju ukrepa, tudi kadar je bil ukrep sprejet v zvezi z vsebino, odkrito ali opredeljeno z uporabo avtomatiziranih sredstev;

Predlog spremembe  216

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) kadar se odločitev nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno pravno podlago in pojasnilo, zakaj informacija glede na navedeno podlago velja za nezakonito vsebino;	(d) kadar se ukrep nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno pravno podlago in pojasnilo, zakaj informacija glede na navedeno podlago velja za nezakonito vsebino;

Predlog spremembe  217

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) kadar odločitev temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja ponudnika, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in pojasnilo, zakaj informacija velja za nezdružljivo z navedeno podlago;	(e) kadar ukrep temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja ponudnika, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in pojasnilo, zakaj informacija velja za nezdružljivo z navedeno podlago;

Predlog spremembe  218

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo prejemniku storitve v zvezi z odločitvijo, zlasti prek notranjega mehanizma za obravnavo pritožb, zunajsodnega reševanja sporov in sodnega varstva.	(f) jasne in uporabniku prijazne informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo prejemniku storitve v zvezi z ukrepom, zlasti prek notranjega mehanizma za obravnavo pritožb, zunajsodnega reševanja sporov in sodnega varstva, kjer je to potrebno.

Predlog spremembe  219

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ponudniki storitev gostovanja objavijo odločitve in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni zbirki podatkov, ki jo upravlja Komisija. Navedene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.	4. Ponudniki storitev gostovanja najmanj enkrat letno objavijo ukrepe in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni, strojno berljivi zbirki podatkov, ki jo upravlja in objavlja Komisija. Navedene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.

Predlog spremembe  220

 

Predlog uredbe

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15 a
	Uradno obveščanje o sumih kaznivih dejanj
	1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja seznani z informacijami, zaradi katerih nastane sum, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ki vključuje neposredno ogrožanje življenja ali varnosti ljudi, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali naj bi se izvedlo, o svojem sumu nemudoma obvesti organe pregona ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter na njihovo zahtevo predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo.
	2.  Kadar ponudnik storitev gostovanja ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika in lahko tudi Europol.
	Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, se izvaja ali naj bi se izvedlo, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja domnevni storilec kaznivega dejanja, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega kaznivega dejanja. Za namene tega člena države članice Komisiji predložijo seznam svojih pristojnih organov pregona ali pravosodnih organov.
	3. Če obveščeni organ ne odredi drugače, ponudnik storitev gostovanja vsebino odstrani ali jo onemogoči.
	4. Informacije, ki jih pridobi organ pregona ali pravosodni organ države članice v skladu z odstavkom 1, se ne uporabijo za namene, ki niso neposredno povezani s posameznim prijavljenim hudim kaznivim dejanjem.
	5. Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi predlogo za uradna obvestila na podlagi odstavka 1.

Predlog spremembe  221

 

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.	1. Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ne izpolnjujejo meril za zelo velike spletne platforme v skladu s členom 25 te uredbe.
	2. Ponudniki posredniških storitev lahko podajo vlogo za opustitev zahtev iz tega oddelka, ki mu priložijo utemeljitev, če:
	(a) ne predstavljajo znatnih sistemskih tveganj in so le malo izpostavljeni nezakonitim vsebinam; ter
	(b) se štejejo za neprofitno organizacijo ali za srednje podjetje v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.
	3. Vloga se predloži koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, ki opravi predhodno oceno. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža Komisiji pošlje vlogo skupaj s svojo oceno in po potrebi priporočilom za odločitev Komisije. Komisija vlogo preuči in lahko po posvetovanju z odborom v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz tega oddelka.
	4. Kadar Komisija odobri opustitev, spremlja, kako jo ponudnik posredniških storitev uporablja opustitev, da zagotovi, da se pogoji za uporabo opustitve upoštevajo.
	5. Komisija lahko na zahtevo odbora, koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali ponudnika, ali na lastno pobudo, pregleda opustitev in jo v celoti ali delno prekliče.
	6. Komisija vodi seznam vseh odobrenih opustitev in pogojev zanje ter ta seznam javno objavi.
	7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 69 v zvezi s procesom in postopkom za izvajanje sistema opustitve v zvezi s tem členom.

Predlog spremembe  222

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) odločitve o odstranitvi informacij ali onemogočitvi dostopa do njih;	(a) odločitve o odstranitvi informacij, razvrstitev na nižje mesto, onemogočitvi dostopa do njih ali uvedbi drugih ukrepov za omejitev vidnosti, razpoložljivosti ali dostopnosti;

Predlog spremembe  223

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) odločitve o začasni prekinitvi ali prenehanju zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemnikom;	(b) odločitve o začasni prekinitvi, prenehanju ali omejitvi zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemnikom;

Predlog spremembe  224

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) odločitve o omejitvi možnosti monetizacije vsebin, ki jih zagotovijo prejemniki.

Predlog spremembe  225

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Šteje se, da se obdobje najmanj šestih mesecev iz odstavka 1 začne na dan, ko je prejemnik storitve obveščen o odločitvi v skladu s členom 15.

Predlog spremembe  226

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.	2. Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni, tudi invalidom in mladoletnikom, nediskriminatorni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb. Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja na jasen, uporabniku prijazen in lahko dostopen način, določijo pravila, po katerih deluje njihov notranji sistem za obravnavo pritožb.

Predlog spremembe  227

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Spletne platforme pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.	3. Spletne platforme pravočasno, nediskriminatorno, skrbno in nepristransko ter v roku desetih delovnih dni po datumu, ko je spletna platforma prejela pritožbo, obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.

Predlog spremembe  228

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Spletne platforme zagotovijo, da se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev.	5. Spletne platforme zagotovijo, da se lahko prejemniki storitve ob vložitvi pritožbe po potrebi obrnejo na človeškega sogovornika in da se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev. Spletna platforma zagotovi, da odločitve sprejema usposobljeno osebje.

Predlog spremembe  229

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Prejemniki storitve lahko zahtevajo hitro sodno varstvo v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic.

Predlog spremembe  230

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z izbranim organom za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.	1. Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Predlog spremembe  231

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Obe strani v dobri veri sodelujeta z neodvisnim zunanjim certificiranim organom, izbranim za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča. Možnost izbire poljubnega organa za zunajsodno reševanje sporov je lahko dostopna na spletnem vmesniku spletne platforme in podana na jasen in uporabniku prijazen način.

Predlog spremembe  232

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, na zahtevo navedenega organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:	2. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, na zahtevo navedenega organa certificira organ za največ tri leta, to obdobje pa se lahko podaljša, kadar ta in odgovorne osebe v njem dokažejo, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Predlog spremembe  233

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) je nepristranski in neodvisen od spletnih platform in prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme;	(a) je neodvisen, tudi v finančnem smislu, nepristranski v odnosu do spletnih platform, prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme, in do posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

Predlog spremembe  234

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;

Predlog spremembe  235

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) fizične osebe, odgovorne za reševanje sporov, se zavežejo, da v obdobju treh let po prenehanju opravljanja funkcije v organu za reševanje sporov ne bodo delale za spletno platformo ali poklicno organizacijo ali poslovno združenje, v katerega je včlanjena spletna platforma, in da dve leti pred prevzemom te funkcije niso delale za tovrstno organizacijo;

Predlog spremembe  236

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) reševanje sporov je zlahka dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije;	(c) reševanje sporov je zlahka dostopno, tudi invalidom, prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča vložitev pritožbe in potrebnih dokazil po spletu;

Predlog spremembe  237

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom.	(e) reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je jasno viden ter javno in zlahka dostopen.

Predlog spremembe  238

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Koordinator digitalnih storitev vsako leto ponovno oceni, ali certificirani organ za zunajsodno reševanje sporov še naprej izpolnjuje pogoje iz odstavka 2. Če jih ne, koordinator digitalnih storitev organu za zunajsodno reševanje sporov ta status prekliče.

Predlog spremembe  239

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Koordinator digitalnih storitev vsaki dve leti pripravi poročilo, v katerem navede število pritožb, ki jih je organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno, izide izdanih odločb, morebitne ugotovljene sistematične ali sektorske težave in povprečni čas, potreben za rešitev sporov. V poročilu zlasti:
	(a) navede primere dobre prakse organov za zunajsodno reševanje sporov;
	(b) po potrebi poroča o vseh pomanjkljivostih, ki ovirajo delovanje organov za zunajsodno reševanje sporov v domačih in čezmejnih sporih, in to podpre s statističnimi podatki;
	(c) po potrebi pripravi priporočila, kako povečati uspešnost in učinkovitost delovanja organov za zunajsodno reševanje sporov.

Predlog spremembe  240

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Certificirani organi za zunajsodno reševanje sporov dokončajo postopke za reševanje sporov v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po datumu, ko so prejeli pritožbo. Postopek se šteje za končanega na datum, ko certificirani organ da na razpolago odločitev glede postopka zunajsodnega reševanja sporov.

Predlog spremembe  241

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki jih je prejemnik plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme, prejemniku ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora.	3. Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, posameznikov ali subjektov, pooblaščenih na podlagi člena 68, ki so predložili prijave, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki so jih prejemnik, posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, plačali ali jih morajo plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme in ne ugotovi, da je prejemnik storitve v sporu ravnal v slabi veri, prejemniku, posameznikom ali subjektom, ki so predložili prijave, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora.

Predlog spremembe  242

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora.	Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora za spletne platforme. Postopki za zunajsodno reševanje sporov so za prejemnika brezplačni ali na voljo za simbolično pristojbino.

Predlog spremembe  243

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za zunajsodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 2, vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, kadar je to ustrezno. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na namenskem spletnem mestu in ga posodablja.	5. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za zunajsodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 2 – vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, kadar je to ustrezno –, pa tudi organe za zunajsodno reševanje sporov, katerim so ta status preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

Predlog spremembe  244

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja.	1. Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji, ki delujejo na strokovnih področjih, za katere so bili imenovani, predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in hitro ter ob upoštevanju dolžnega pravnega postopanja.

Predlog spremembe  245

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Spletne platforme sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko zaupanja vredni prijavitelji izdajo obvestila o popravku v zvezi z nepravilno odstranitvijo, omejitvijo ali onemogočitvijo dostopa do vsebin ali začasnim onemogočanjem ali izbrisom računov ter da se obvestila za obnovitev informacij obdelajo in o njih odloča prednostno in brez odlašanja.

Predlog spremembe  246

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Status zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi te uredbe podeli koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, če prosilec dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  247

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja pravočasno, skrbno in objektivno.	(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja natančno in objektivno.

Predlog spremembe  248

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) ima pregledno strukturo financiranja, kar vključuje letno objavo virov in zneskov vseh prihodkov;

Predlog spremembe  249

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) vsaj enkrat letno v jasni, lahko razumljivi, podrobni in standardizirani obliki objavi podrobno poročilo o vseh prijavah, ki jih je v zadevnem obdobju predložil v skladu s členom 14. V poročilu navede:
	– prijave, razvrščenih po identiteti ponudnika storitev gostovanja;
	– vrsto prijavljene vsebine;
	– konkretne pravne določbe, ki naj bi bile kršene s prijavljeno vsebino;
	– ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik;
	– vsa morebitna nasprotja interesov in vire financiranja ter pojasni uvedene postopke za ohranitev neodvisnosti zaupanja vrednega prijavitelja.
	Poročila iz točke (cb) se pošljejo Komisiji, ki jih objavi.

Predlog spremembe  250

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2.	3. Koordinatorji digitalnih storitev podelijo status zaupanja vrednega prijavitelja za obdobje dveh let, ta status pa se lahko podaljša, če zaupanja vredni prijavitelj še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2 ali ki so jim ta status odvzeli v skladu z odstavkom 6. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža platforme vodi dialog s platformami in deležniki, da bi ohranil natančnost in učinkovitost sistema zaupanja vrednih prijaviteljev.

 

Predlog spremembe  251

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni zbirki podatkov, ki jo posodablja.	4. Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni podatkovni zbirki v preprosto dostopnem in strojno berljivem formatu, ki jo posodablja.

Predlog spremembe  252

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.	5. Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih, netočnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila. Ko koordinator digitalnih storitev prejme informacije od spletnih platform in če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za začetek preiskave, se status zaupanja vrednega prijavitelja v obdobju preiskave začasno odvzame.

Predlog spremembe  253

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.	6. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni nemudoma na lastno pobudo ali na podlagi informacij, ki so jih posredovale tretje osebe, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.

Predlog spremembe  254

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija lahko po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 5 in 6.	7. Komisija po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 5 in 6.

Predlog spremembe  255

 

Predlog uredbe

Člen 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Zahteve glede dostopnosti za spletne platforme
	1. Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, oblikujejo in izvajajo storitve v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz oddelka III, oddelka IV, oddelka VI in oddelka VII Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882.
	2. Ponudniki spletnih platform pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo V k Direktivi (EU) 2019/882 in pojasnijo, kako storitve izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti. Informacije so na voljo javnosti v obliki, ki je dostopna invalidom. Ponudniki spletnih platform te informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.
	3. Ponudniki spletnih platform poskrbijo, da so informacije, obrazci in ukrepi, zagotovljeni v skladu s to uredbo, na voljo tako, da jih je enostavno najti in razumeti ter so dostopni invalidom.
	4. Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, vzpostavijo postopke za nadaljnje opravljanje storitev v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti. Ustrezno upoštevajo spremembe značilnosti izvajanja storitve, spremembe veljavnih zahtev glede dostopnosti in spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je razglašena skladnost storitve z zahtevami glede dostopnosti.
	5. V primeru neskladnosti sprejmejo popravne ukrepe, potrebne za doseganje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.
	6. S tem organom na zahtevo tega organa sodelujejo pri vseh ukrepih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.
	7. Za spletne platforme, ki so skladne s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli iz Direktive (EU) 2019/882, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor jih zadevni standardi ali njihovi deli zajemajo.
	8. Za spletne platforme, ki so skladne s tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi za Direktivo (EU) 2019/882, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor zadevne tehnične specifikacije ali njihovi deli zajemajo te zahteve.

Predlog spremembe  256

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo očitno nezakonite vsebine.	1. Spletne platforme lahko za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo nezakonite vsebine, katerih nezakonitost je mogoče ugotoviti brez pravne in vsebinske preučitve ali za katere so v predhodnih 12 mesecih prejeli najmanj dve odločbi o ukrepanju v zvezi z nezakonitimi vsebinami, razen če so bile te odločbe naknadno preklicane.

Predlog spremembe  257

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.	2. Spletne platforme lahko za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki večkrat predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.

Predlog spremembe  258

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Spletne platforme za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno proučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz razpoložljivih informacij. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:	3. Ponudniki spletnih platform pri odločanju o začasni prekinitvi za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno preučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz informacij, ki jih ima ponudnik spletne platforme. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:

Predlog spremembe  259

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) absolutno število očitno nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;	(a) absolutno število nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;

Predlog spremembe  260

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.	(d) če je mogoče, namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.

Predlog spremembe  261

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ali je prijavo predložil posamezen uporabnik ali subjekt ali osebe, ki imajo specifično strokovno znanje o zadevni vsebini, ali je bila predložena na podlagi uporabe sistema za samodejno prepoznavanje vsebin;

Predlog spremembe  262

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Začasna prekinitev iz odstavkov 1 in 2 se lahko razglasi za trajno, če:
	(a) obstajajo utemeljeni zakonski razlogi ali razlogi javne politike, vključno s potekajočimi kazenskimi preiskavami;
	(b) so bile odstranjene vsebine del obsežnih kampanj za zavajanje uporabnikov ali manipuliranje s prizadevanji za moderiranje vsebine na platformah
	(c) je trgovec večkrat ponujal blago in storitve, ki niso v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom;
	(d) so odstranjene vsebine povezane s hudimi kaznivimi dejanji.

Predlog spremembe  263

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja jasno in podrobno določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, med drugim v zvezi z dejstvi in okoliščinami, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve.	4. Ponudniki spletnih platform v svojih pogojih poslovanja jasno, uporabniku prijazno in podrobno ter ob upoštevanju svojih obveznosti iz člena 12(2) določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, vključno s primeri dejstev in okoliščin, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve.

Predlog spremembe  264

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar spletna platforma potrošnikom dovoli, da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovi, da lahko trgovci uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije:	1. Spletne platforme, ki potrošnikom dovolijo, da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovijo, da lahko trgovci uporabljajo njihove storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo njihovih storitev v ta namen pridobijo naslednje informacije:

Predlog spremembe  265

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta v smislu člena 3(13) in člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta51 ali katerega koli ustreznega akta prava Unije;	(d) ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta v smislu člena 3(13) in člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta ali katerega koli ustreznega akta prava Unije, tudi na področju varnosti proizvodov;
__________________	__________________
51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).	51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

Predlog spremembe  266

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) izjavo o skladnosti trgovca, s katero se zaveže, da bo ponujal le proizvode ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije.	(f) izjavo o skladnosti trgovca, s katero se zaveže, da bo ponujal le proizvode ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije, in po potrebi potrdi, da so bili vsi proizvodi preverjeni v razpoložljivih podatkovnih zbirkah, kot je sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX).

Predlog spremembe  267

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) vrsto proizvodov ali storitev, ki jih trgovec namerava ponujati na spletni platformi.

Predlog spremembe  268

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletna platforma si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva presoditi, ali so informacije iz točk (a), (d) in (e) odstavka 1 zanesljive, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov.	2. Spletna platforma, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si po pridobitvi navedenih informacij in preden dovoli prikaz proizvoda ali storitve na svojem spletnem vmesniku ter do konca pogodbenega razmerja, po najboljših močeh prizadeva preveriti, ali so informacije iz točk (a) in (fa) odstavka 1 zanesljive in popolne. Spletna platforma si po najboljših močeh prizadeva preveriti informacije, ki jih je posredoval trgovec prek prosto dostopne uradne spletne podatkovne zbirke ali spletnega vmesnika, ki ga da na voljo pooblaščeni administrator ali država članica ali Unija, ali neposredno od trgovca zahtevajo predložitev dokazil iz zanesljivih virov.
	Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe objavi seznam spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov iz zgornjega odstavka ter ga redno posodablja. Obveznosti za spletne platforme iz odstavkov 1 in 2 veljajo za nove in obstoječe trgovce.

Predlog spremembe  269

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Spletna platforma si po najboljših močeh prizadeva, da odkrije in trgovcem, ki uporabljajo njene storitve, z ukrepi, kot so naključni pregledi proizvodov in storitev, ponujenih potrošnikom, poleg obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena, prepreči razširjanje ponudb za proizvode ali storitve, ki niso skladni s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Predlog spremembe  270

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar spletna platforma ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.	3. Kadar ima spletna platforma dovolj dokazov ali utemeljeno meni, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.

Predlog spremembe  271

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu, dokler ta ne izpolni zahteve.	Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma hitro začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu v zvezi s ponujanjem proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji, dokler trgovec v celoti ne izpolni zahteve.

Predlog spremembe  272

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Če spletna platforma trgovcu zavrne vlogo za storitve ali mu začasno prekine zagotavljanje storitev, se trgovcu omogoči uporaba mehanizmov iz člena 17 in člena 43 te uredbe.

Predlog spremembe  273

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo, da sklepajo pogodbe s trgovci, zagotovijo, da je identiteta poslovnega uporabnika, ki zagotavlja vsebino, blago ali storitve, kot je na primer blagovna znamka ali logotip, jasno vidna ob ponujeni vsebini, blagu ali storitvah. V ta namen spletna platforma vzpostavi standardiziran vmesnik za poslovne uporabnike.

Predlog spremembe  274

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. Trgovci so izključno odgovorni za točnost predložnih informacij in spletno platformo nemudoma obvestijo o vseh spremembah predloženih informacij.

Predlog spremembe  275

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato informacije izbriše.	4. Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato najpozneje v šestih mesecih po dokončni sklenitvi pogodbe na daljavo informacije izbriše.

Predlog spremembe  276

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e) in (f) odstavka 1 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način.	6. Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e), (f) in (fa) odstavka 1 na enostaven, jasen, zlahka dostopen in razumljiv način v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Priloge I Direktive 2019/882.

Predlog spremembe  277

 

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 22 a
	Obveznost obveščanja potrošnikov in organov o nezakonitih proizvodih in storitvah
	1. Kadar spletna platforma, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne glede na uporabljena sredstva ugotovi, da je proizvod ali storitev, ki jo trgovec ponuja na vmesniku navedene platforme, nezakonit glede na veljavne zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava:
	(a) hitro odstrani nezakoniti proizvod ali storitev s svojega vmesnika in po potrebi o sprejeti odločitvi obvesti ustrezne organe, kot je organ za nadzor trga ali carinski organ;
	(b) v primeru, da ima spletna platforma kontaktne podatke prejemnika storitev, te prejemnike storitev, ki so zadevni proizvod ali storitev kupili, obvesti o nezakonitosti proizvoda ali storitve, identiteti trgovca in možnostih uporabe pravnih sredstev;
	(c) pripravi in prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavi informacije o nezakonitih proizvodih ali storitvah, ki so bile s platforme odstranjene v preteklih 12 mesecih, ter informacije o zadevnem trgovcu in možnostih uporabe pravnih sredstev.
	2. Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, hranijo interno podatkovno zbirko o odstranjenih nezakonitih proizvodih in storitvah in/ali začasno onemogočenih prejemnikih v skladu s členom 20.

Predlog spremembe  278

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in času, ki se najpogosteje potrebuje za to, ter številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.

Predlog spremembe  279

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve očitno nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb;	(b) številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb;

Predlog spremembe  280

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) številu oglasov, ki jih je spletna platforma odstranila, označila ali onemogočila, in utemeljitvi odločitev.

Predlog spremembe  281

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme najmanj enkrat na šest mesecev objavijo informacije o povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikih storitve v vsaki državi članici, pri čemer izračunajo povprečje v preteklem šestmesečnem obdobju v skladu z metodologijo iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 25(2).	2. Spletne platforme najmanj enkrat na 12 mesecev objavijo informacije o povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikih storitve v vsaki državi članici, pri čemer izračunajo povprečje v preteklem šestmesečnem obdobju v skladu z metodologijo iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 25(2).

Predlog spremembe  282

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice spletnim platformam ne nalagajo dodatnih obveznosti glede poročanja o preglednosti, razen posebnih zahtev v okviru izvajanja nadzornih pooblastil.

Predlog spremembe  283

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1.	4. Komisija sprejme izvedbene akte za določitev sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti in predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1.

Predlog spremembe  284

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, nedvoumno in v realnem času ugotovijo:	1. Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, natančno, nedvoumno in v realnem času ugotovijo:

Predlog spremembe  285

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da prikazane informacije pomenijo oglas;	(a) da so informacije, prikazane na vmesniku, ali del njih spletni oglas, vključno z vidnim in usklajenim označevanjem;

Predlog spremembe  286

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) fizično ali pravno osebo, ki financira oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);

Predlog spremembe  287

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) smiselne informacije o glavnih parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan.	(c) jasne, smiselne in poenotene informacije o parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan, in po potrebi kako te parametre spremeniti.

Predlog spremembe  288

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Spletne platforme zagotovijo, da lahko prejemniki storitve pri uveljavljanju privolitve za obdelavo svojih osebnih podatkov v skladu z Uredbo 2016/679 za namene ciljnega oglaševanja enostavno sprejmejo informirano odločitev, tako da jim zagotovijo smiselne informacije, vključno z informacijami o tem, kako bodo njihovi podatki monetizirani. Spletne platforme zagotovijo da zavrnitev privolitve za prejemnika ni težavnejša in dolgotrajnejša kot privolitev.

Predlog spremembe  289

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Osebni podatki iz odstavka 2 se ne smejo uporabljati za komercialne namene, povezane z neposrednim trženjem, oblikovanjem profilov in vedenjskim oglaševanjem, namenjenim mladoletnim otrokom.

Predlog spremembe  290

 

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24 a
	Preglednost priporočilnega sistema
	1.  Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja in na namenskem spletnem viru, ki ga je mogoče neposredno in enostavno najti na spletnem vmesniku spletne platforme, kadar je vsebina priporočena, na jasen, dostopen in zlahka razumljiv način določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, ki jih prejemniku zagotavljajo storitve za spremembo teh glavnih parametrov ali vplivanje nanje.
	2. Glavni parametri iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
	(a) glavna merila, ki jih uporablja zadevni sistem in so posamično ali skupaj najpomembnejša pri določanju priporočil;
	(b) relativni pomen teh parametrov;
	(c) razlago, za katere cilje je optimiziran zadevni sistem, in
	(d) če je ustrezno, razlago vloge, ki jo ima vedenje prejemnikov storitve pri tem, kako zadevni sistem proizvaja svoje rezultate.
	Zahteve iz odstavka 2 ne posegajo v pravila o varstvu poslovnih skrivnosti in pravic intelektualne lastnine;
	3. Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo jasno in preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.

Predlog spremembe  291

 

Predlog uredbe

Člen 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24b
	Dodatne obveznosti za platforme, ki se primarno uporabljajo za razširjanje pornografskih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki
	V primeru, da se spletna platforma primarno uporablja za razširjanje pornografskih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, ta platforma sprejme vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi:
	(a) da so uporabniki, ki razširjajo vsebino, preverjeni na podlagi registracije z dvojno potrditvijo prek elektronske pošte in telefonske številke;
	(b) strokovno moderiranje vsebin, ki ga izvajajo ljudje, ki so usposobljeni za odkrivanje spolnih zlorab na podlagi slik, vključno z vsebinami, ki so zelo verjetno nezakonite;
	(c) dostop do kvalificiranega postopka prijave, ki dopolnjuje mehanizem iz člena 14 in v okviru katerega lahko posamezniki platformo obvestijo o tem, da se slikovno gradivo, ki jih prikazuje ali domnevno prikazuje, razširja brez njihovega soglasja, in ji predložijo prima facie dokaze o svoji fizični identiteti; vsebina, prijavljena v okviru tega postopka, se nemudoma začasno umakne.

Predlog spremembe  292

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3.	1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki
	(a) svoje storitve vsaj štiri zaporedne mesece zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3. Pri tej metodologiji se upošteva predvsem:
	(i) da se število dejavnih prejemnikov določi na podlagi vsake storitve posebej;
	(ii) da se dejavni prejemniki, povezani prek več naprav, štejejo le enkrat;
	(iii) da se posredna uporaba storitve prek tretje osebe ali povezave ne šteje;
	(iv) da se v primeru spletne platforme, ki jo gosti drug ponudnik posredniških storitev, dejavni prejemniki štejejo samo v zvezi s spletno platformo, ki je prejemniku najbližja;
	(v) da avtomatizirane interakcije, računi in pregledovanje podatkov, ki jih ne opravlja človek, temveč bot, niso vključeni;

Predlog spremembe  293

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1. Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti.	3. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1(a). Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti.

Predlog spremembe  294

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno opredelijo, analizirajo in ocenijo vsa znatna sistemska tveganja, nastala zaradi delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in vključuje naslednja sistemska tveganja:	1. Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno in vedno pred uvedbo novih storitev učinkovito in skrbno opredelijo, analizirajo in ocenijo verjetnost in resnost vseh znatnih sistemskih tveganj, nastalih zaradi zasnove, algoritemskih sistemov, bistvenih značilnosti, delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ocena tveganja upošteva tveganja glede na države članice, v katerih se storitve ponujajo, in Unijo kot celoto, predvsem glede na posamezen jezik ali regijo. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in dejavnosti, vključno s tehnološko zasnovo, izbiro poslovnega modela, ter vključuje naslednja sistemska tveganja:

Predlog spremembe  295

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) razširjanje nezakonitih vsebin prek njihovih storitev;	(a) razširjanje nezakonitih vsebin prek njihovih storitev ali vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja;

Predlog spremembe  296

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kakršne koli negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in obveščanja, nediskriminacije in pravic otroka, kot so določeni v členih 7, 11, 21 in 24 Listine;	(b) kakršne koli dejanske in predvidljive negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic, vključno z varstvom potrošnikov, spoštovanjem človekovega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, varstvom osebnih podatkov ter svobodo izražanja in obveščanja, svobodo in pluralnostjo medijev, nediskriminacijo, pravico do enakosti spolov in pravicami otroka, kot so določeni v členih 1, 7, 8, 11, 21, 23, 24 in 38 Listine;

Predlog spremembe  297

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) namerno manipulacijo njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ki ima dejanski ali predvidljiv negativen učinek na varovanje javnega zdravja, mladoletnih otrok, družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo.	(c) nepravilno delovanje ali namerno manipulacijo njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ali tveganja, povezana z nameravanim delovanjem storitve, vključno s širjenjem nezakonitih vsebin, vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja, ali drugih vsebin, ki imajo dejanski ali predvidljiv negativen učinek na varovanje mladoletnih otrok in drugih ranljivih skupin prejemnikov storitev, demokratičnih vrednot, svobode medijev, svobode izražanja in družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo;

Predlog spremembe  298

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) dejanske in predvidljive negativne učinke na varovanje javnega zdravja, tudi vedenjske odvisnosti ali druge resne negativne posledice za telesno, duševno, socialno in finančno blaginjo osebe.

Predlog spremembe  299

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zelo velike spletne platforme pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, kako njihovi sistemi za moderiranje vsebine, priporočilni sistemi ter sistemi za izbiro in prikazovanje oglasov vplivajo na sistemska tveganja iz odstavka 1, vključno s potencialno hitrim in obsežnim razširjanjem nezakonitih vsebin in informacij, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.	2. Zelo velike spletne platforme pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, ali in kako njihovi sistemi za moderiranje vsebine, pogoji poslovanja, standardi skupnosti, algoritemski sistemi, priporočilni sistemi ter sistemi za izbiro in prikazovanje oglasov ter s tem povezano zbiranje in obdelava podatkov ter oblikovanje profilov vplivajo na sistemska tveganja iz odstavka 1, vključno s potencialno hitrim in obsežnim razširjanjem nezakonitih vsebin in vsebin, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.

Predlog spremembe  300

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Zelo velike spletne platforme se pri izvajanju ocen tveganja po potrebi posvetujejo s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe. Njihova vključitev je prilagojena posebnim sistemskim tveganjem, ki naj bi jih zelo velike spletne platforme ocenile.

Predlog spremembe  301

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Spremni dokumenti za oceno tveganja se pošljejo koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji.

Predlog spremembe  302

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Obveznosti, navedene v odstavkih 1 in 2, v nobenem primeru ne vodijo v splošno obveznost nadzora.

Predlog spremembe  303

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, opredeljenim v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:	1. Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, pregledne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, opredeljenim v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:

Predlog spremembe  304

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prilagoditev sistemov za moderiranje vsebine ali priporočilnih sistemov, postopkov odločanja, značilnosti ali delovanja storitev ali pogojev poslovanja;	(a) prilagoditev sistemov za moderiranje vsebine, algoritemskih sistemov ali priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, njihovih postopkov odločanja, zasnove, značilnosti ali delovanja storitev, njihovega modela oglaševanja ali pogojev poslovanja;

Predlog spremembe  305

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) zagotavljanje ustreznih virov za obravnavo obvestil in internih pritožb, vključno z ustreznimi tehničnimi in operativnimi ukrepi ali zmogljivostmi;

Predlog spremembe  306

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ciljno usmerjene ukrepe za omejitev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo;	(b) ciljno usmerjene ukrepe za omejitev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo, ali alternativno postavitev in prikazovanje javnih obvestil ali drugih povezanih dejanskih informacij;

Predlog spremembe  307

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) po potrebi ciljno usmerjene ukrepe, namenjene prilagoditvi spletnih vmesnikov in značilnosti za zaščito mladoletnih otrok;

Predlog spremembe  308

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepitev notranjih postopkov ali nadzora katerih koli dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;	(c) okrepitev notranjih postopkov in virov, testiranja, dokumentiranja ali nadzora katerih koli dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;

Predlog spremembe  309

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če je ustrezno, zelo velike spletne platforme oblikujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe. Kadar takšno sodelovanje ni predvideno, je to treba jasno navesti v poročilu o preglednosti iz člena 33.

Predlog spremembe  310

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Zelo velike spletne platforme predložijo podroben seznam sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja in njihovo utemeljitev neodvisnim revizorjem, da lahko pripravijo revizijsko poročilo iz člena 28.

Predlog spremembe  311

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Komisija ocenjuje izvajanje in učinkovitost ukrepov za zmanjševanje tveganj iz člena 27(1), ki so jih sprejele zelo velike spletne platforme, in po potrebi izda priporočila.

Predlog spremembe  312

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odbor v sodelovanju s Komisijo letno objavi celovita poročila, ki vključujejo:	2. Odbor v sodelovanju s Komisijo letno objavi celovita poročila. Poročila vključujejo:

Predlog spremembe  313

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opredelitev in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo zelo velike spletne platforme ali se ugotovijo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členoma 31 in 33;	(a) opredelitev in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo zelo velike spletne platforme ali se ugotovijo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členi 30, 31 in 33;

Predlog spremembe  314

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poročila so predstavljena za države članice, v katerih so bila ugotovljena sistemska tveganja, in Unijo kot celoto. Poročila se objavijo v vseh uradnih jezikih držav članic Unije.

Predlog spremembe  315

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda splošne smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih smernic organizira javna posvetovanja.	3. Komisija v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev in po javnih posvetovanjih izda splošne smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini.

Predlog spremembe  316

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Zahteva glede uvedbe ukrepov za zmanjševanje tveganj ne pomeni obveznosti uvedbe splošnega nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev.

Predlog spremembe  317

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi revizija, da se oceni skladnost z:	1. V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi neodvisna revizija, da se oceni skladnost z:

Predlog spremembe  318

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Zelo velike spletne platforme zagotovijo revizorjem dostop do vseh podatkov, ki jih potrebujejo za pripravo revizijskega poročila.

Predlog spremembe  319

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije, ki:	2. Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije, ki jih prizna in preveri Komisija in:

Predlog spremembe  320

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) so neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform;	(a) so pravno in finančno neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform in drugih zelo velikih spletnih platform ter z njimi niso v nasprotju interesov;

Predlog spremembe  321

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) katere revizorji in njihovi zaposleni 12 mesecev pred revizijo niso zagotavljati drugih storitev revidirani zelo veliki spletni platformi in se zavežejo, da v obdobju 12 mesecev po prenehanju opravljanja funkcije v revizijski organizaciji ne bodo delali za revidirano zelo veliko spletno platformo ali strokovno organizacijo ali poslovno združenje, katerega članica je platforma;

Predlog spremembe  322

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijo pripravijo revizijsko poročilo. Poročilo je pisno in vključuje vsaj:	3. Organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijsko zadevo iz odstavka 1 pripravijo revizijsko poročilo. Poročilo je pisno in vključuje vsaj:

Predlog spremembe  323

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) izjavo o interesih;

Predlog spremembe  324

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis glavnih ugotovitev revizije;	(d) opis glavnih ugotovitev revizije in povzetek glavnih ugotovitev;

Predlog spremembe  325

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) opis tretjih oseb, s katerimi se v okviru revizije opravi posvetovanje;

Predlog spremembe  326

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) opis posebnih elementov, ki jih ni bilo mogoče revidirati, in obrazložitev, zakaj jih ni bilo mogoče revidirati;

Predlog spremembe  327

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) kadar v revizijskem mnenju ni mogoče doseči sklepa o posameznih elementih, ki spadajo na področje revizije, obrazložitev razlogov, zakaj takšnega sklepa ni mogoče doseči.

Predlog spremembe  328

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija objavi seznam preverjenih organizacij in ga redno posodablja.

Predlog spremembe  329

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Kadar zelo velika spletna platforma prejme pozitivno revizijsko poročilo, lahko od Komisije zahteva pečat odličnosti.

Predlog spremembe  330

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, v pogojih poslovanja jasno, dostopno in zlahka razumljivo določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, ki jih zagotavljajo prejemnikom storitve, za spremembo navedenih glavnih parametrov ali vplivanje nanje, vključno z vsaj eno možnostjo, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679.	1. Poleg obveznosti iz člena 24a zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, določijo vsaj en priporočilni sistem, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679, ter preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.

Predlog spremembe  331

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, zelo velike spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.	črtano

Predlog spremembe  332

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, za eno leto po zadnjem prikazu oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas prikazan.	1. Zelo velike spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, za pet let po zadnjem prikazu oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2, tako da jih je mogoče poiskati s preprosto dosegljivimi, učinkovitimi in zanesljivimi orodji. Zagotovijo, da je mogoče izvajati poizvedbe z več merili na vsakega oglaševalca in na vse podatkovne točke, prisotne v oglasu, na cilj oglasa in občinstvo, ki ga oglaševalec želi doseči. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas prikazan in si razumno prizadevajo, da so informacije točne in popolne.

Predlog spremembe  333

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vsebino oglasa;	(a) vsebino oglasa, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa;

Predlog spremembe  334

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);

Predlog spremembe  335

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) informacije o tem, ali je bil oglas predviden za prikaz eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen;	(d) informacije o tem, ali je bil oglas predviden za prikaz eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen, tudi parametre, uporabljene za izključitev posameznih skupin;

Predlog spremembe  336

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) če je razkrita, kopijo vsebine komercialnih sporočil, objavljenih na zelo veliki spletni platformi, ki jih ta ne trži, prodaja ali ureja in ki so bila prek ustreznih kanalov zelo veliki spletni platformi priglašena kot takšna;

Predlog spremembe  337

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) v primeru oglasa, odstranjenega na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, ali odločbe iz člena 8.

Predlog spremembe  338

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Odbor po posvetovanju s preverjenimi raziskovalci objavi smernice o strukturi in organizaciji odložišč, ustvarjenih v skladu z odstavkom 1.

Predlog spremembe  339

 

Predlog uredbe

Člen 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30a
	Globoki ponaredki
	Kadar je zelo velika spletna platforma seznanjena s tem, da je neka vsebina ustvarjena ali prirejena slika, avdio ali video vsebina, ki je bistveno podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in se osebi napačno zdi pristna ali resnična (globoki ponaredek), ponudnik označi vsebino z informacijo, da je vsebina neavtentična, ki je jasno vidna prejemnikom storitev.

Predlog spremembe  340

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen.	1. Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo, nemudoma in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija zahtevata dostop in uporabljata navedene podatke le za ta namen.

Predlog spremembe  341

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Zelo velike spletne platforme morajo obrazložiti zasnovo, logiko in delovanje algoritmov, če to zahteva koordinator digitalnih storitev v državi sedeža.

Predlog spremembe  342

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1).	2. Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, preverjenim neprofitnim ustanovam, organizacijam ali združenjem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi, zmanjševanju in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1) in členu 27(1).

Predlog spremembe  343

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Preverjeni raziskovalci, preverjeni neprofitni organi, organizacije in združenja imajo dostop do skupnega števila vseh ogledov in stopnje ogledov vsebine pred odstranitvijo na podlagi odločbe, izdane v skladu s členom 8, ali moderiranjem vsebine, izvedenim na lastno pobudo ponudnika in v skladu z njegovimi pogoji poslovanja.

Predlog spremembe  344

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno.	3. Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno ter s preprosto dostopnim in uporabniku prijaznim mehanizmom za iskanje po več merilih.

Predlog spremembe  345

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Da bi raziskovalci veljali za preverjene, morajo biti povezani z akademskimi ustanovami, neodvisni od komercialnih interesov, imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami, se zavezati, da bodo upoštevali specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.	4. Če raziskovalci, neprofitni organi, organizacije ali združenja želijo, da jih preveri koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija, morajo:
	(a) biti povezani z akademskimi ustanovami ali organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo javni interes in izpolnjujejo zahteve iz člena 68;
	(b) biti neodvisni od komercialnih interesov, tudi od interesov zelo velikih spletnih platform;
	(c) razkriti vire financiranja raziskave;
	(d) biti neodvisni od vseh vladnih, upravnih ali drugih državnih organov, razen akademske ustanove, s katero so povezani, če je javna;
	(e) imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami in
	(f) upoštevati specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.

Predlog spremembe  346

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Kadar zelo velika spletna platforma utemeljeno meni, da raziskovalec, nepridobitni organ, organizacija ali združenje deluje v neskladju z namenom iz odstavka 2 ali ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 4, o tem nemudoma obvesti pristojni organ, in sicer koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisijo, ta pa nemudoma odloči, ali se mu onemogoči dostop do podatkov ter kdaj in pod katerimi pogoji mu bo dostop ponovno omogočen.

Predlog spremembe  347

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija utemeljeno domneva, da raziskovalec, nepridobitni organ, organizacija ali združenje deluje zunaj namena odstavka 2 ali ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 4, o tem nemudoma obvesti zelo veliko spletno platformo. Zelo velika spletna platforma ima pravico, da po prejetju informacij onemogoči dostop do podatkov. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija odloči, ali, kdaj in pod katerimi pogoji mu bo dostop ponovno omogočen.

Predlog spremembe  348

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo zelo velike spletne platforme izmenjevati podatke v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter namene, za katere se lahko podatki uporabljajo. Navedeni delegirani akti določajo specifične pogoje, pod katerimi se lahko podatki izmenjujejo s preverjenimi raziskovalci v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih zelo velikih spletnih platform in prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, ter ohranjanjem varnosti storitve.	5. Komisija po posvetovanju z odborom in najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te zakonodaje sprejme delegirane akte za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo zelo velike spletne platforme izmenjevati podatke v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter namene, za katere se lahko podatki uporabljajo. Navedeni delegirani akti določajo specifične pogoje, pod katerimi se lahko podatki izmenjujejo s preverjenimi raziskovalci, neprofitnimi ustanovami, organizacijami ali združenji v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih zelo velikih spletnih platform in prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij ter ohranjanjem varnosti storitve.

Predlog spremembe  349

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti glede varnosti njene storitve ali varstva zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti.	(b) zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti glede varnosti njene storitve ali varstva zaupnih informacij.

Predlog spremembe  350

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija enkrat letno sporočijo naslednje informacije:
	(a) število zahtev v skladu z odstavki 1, 2 in 6, ki so jim bile poslane;
	(b) število takšnih zahtev, ki so jih koordinatorji digitalnih storitev ali Komisija zavrnili ali so bile umaknjene, vključno z razlogi za njihovo zavrnitev ali umik, tudi potem ko je zelo velika spletna platforma poslala koordinatorju digitalnih storitev ali Komisiji zahtevo po spremembi zahteve v skladu z odstavki 1, 2 in 6.

Predlog spremembe  351

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. Po zaključku raziskave preverjeni raziskovalci, ki jim je bil odobren dostop do podatkov, objavijo svoje ugotovitve, ne da bi pri tem razkrili zaupne podatke in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Predlog spremembe  352

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zelo velike spletne platforme za odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi imenujejo le osebe, ki imajo poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi so lahko člani osebja zadevne zelo velike spletne platforme ali izpolnjujejo navedene naloge na podlagi pogodbe, sklenjene z zadevno zelo veliko spletno platformo.	2. Zelo velike spletne platforme za osebe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s predpisi, imenujejo le osebe, ki imajo poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi so lahko člani osebja zadevne zelo velike spletne platforme ali izpolnjujejo navedene naloge na podlagi pogodbe, sklenjene z zadevno zelo veliko spletno platformo.

Predlog spremembe  353

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisijo za potrebe te uredbe;	(a) sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža, odborom in Komisijo za potrebe te uredbe;

Predlog spremembe  354

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme objavijo poročila iz člena 13 v šestih mesecih od datuma začetka uporabe iz člena 25(4), nato pa vsakih šest mesecev.	1. Zelo velike spletne platforme objavijo poročila iz člena 13 v šestih mesecih od datuma začetka uporabe iz člena 25(4) in nato vsakih šest mesecev v standardizirani, strojno berljivi in zlahka dostopni obliki.

Predlog spremembe  355

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Takšna poročila vključujejo informacije o moderiranju vsebine, ločeno predstavljene za vsako državo članico, v katerih se storitve ponujajo, in za Unijo kot celoto. Poročila se objavijo v vsaj enem od uradnih jezikov držav članic Unije, v katerih se storitve ponujajo.

Predlog spremembe  356

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povezane ukrepe za zmanjšanje tveganja, opredeljene in izvedene v skladu s členom 27;	(b) posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja, opredeljene in izvedene v skladu s členom 27;

Predlog spremembe  357

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) po potrebi informacije o predstavnikih prejemnikov storitev, neodvisnih strokovnjakih in organizacijah civilne, s katerimi se opravi posvetovanje za oceno tveganja v skladu s členom 26.

Predlog spremembe  358

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil.	3. Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Predlog spremembe  359

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih industrijskih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo vsaj za:	1. Komisija podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 vsaj za:

Predlog spremembe  360

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) pogoje poslovanja iz člena 12, tudi v zvezi s sprejetjem in spremembami teh pogojev;

Predlog spremembe  361

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) informacije o sledljivosti trgovcev v skladu s členom 22;

Predlog spremembe  362

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ac) oglaševalske prakse iz člena 24 in priporočilne sisteme iz člena 24a;

Predlog spremembe  363

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) obveznosti glede poročanja o preglednosti v skladu s členom 13;

Predlog spremembe  364

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) tehnične specifikacije, s katerimi se zagotovi, da so posredniške storitve dostopne invalidom v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive 2019/882.

Predlog spremembe  365

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija podpira in spodbuja oblikovanje in izvedbo prostovoljnih industrijskih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo za zaščito mladoletnih otrok.

Predlog spremembe  366

 

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo skupne specifikacije za postavke iz točk (a) do (fb) odstavka 1, kadar je Komisija od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala, naj pripravijo harmonizirani standard, sklic na navedeni standard pa v Uradnem listu Evropske unije ni bil objavljen v [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] ali če nobena od evropskih organizacij za standardizacijo zahteve ni sprejela.

Predlog spremembe  367

 

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija in odbor spodbujata in olajšujeta pripravo kodeksov ravnanja na ravni Unije v podporo ustrezni uporabi te uredbe, predvsem ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov.	1. Komisija in odbor spodbujata in olajšujeta pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije v podporo ustrezni uporabi te uredbe, predvsem ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije. Posebna pozornost se posveti preprečevanju negativnih učinkov na pošteno konkurenco, dostop do podatkov, varnost podatkov, prepoved splošnega nadzora ter varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija in Odbor spodbujata in omogočata tudi redne preglede in sprejemanje kodeksov ravnanja za zagotovitev, da ustrezajo namenu.

Predlog spremembe  368

 

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 26(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform, lahko Komisija povabi zadevne zelo velike spletne platforme, druge zelo velike spletne platforme, druge spletne platforme in druge ponudnike posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi organizacije civilne družbe in druge zainteresirane strani k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, med drugim z določitvijo zavez za sprejemanje specifičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.	2. Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 26(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform, lahko Komisija pozove zadevne zelo velike spletne platforme, druge zelo velike spletne platforme, druge spletne platforme in druge ponudnike posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi ustrezne pristojne organe, organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, med drugim z določitvijo zavez za sprejemanje specifičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

Predlog spremembe  369

 

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in odbor si pri izvajanju odstavkov 1 in 2 prizadevata zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi cilji, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter ustrezno upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, vključno z državljani. Poleg tega si prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti.	3. Komisija in odbor si pri izvajanju odstavkov 1 in 2 prizadevata zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi specifični cilji, opredeli narava zastavljenega cilja javne politike in po potrebi vloga pristojnih organov, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter v celoti upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani, predvsem državljanov, na ravni Unije. Poleg tega si prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti in zavezah glede poročanja se upoštevajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih udeležencev.

Predlog spremembe  370

 

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija in odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene iz odstavkov 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev. Svoje sklepne ugotovitve objavita.	4. Komisija in odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene iz odstavkov 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev. Svoje sklepne ugotovitve objavita in zahtevata, da udeležene organizacije ustrezno spremenijo svoje kodekse ravnanja.

Predlog spremembe  371

 

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Odbor redno spremlja in ovrednoti izpolnjevanje ciljev kodeksov ravnanja ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, navedenih v kodeksih.	5. Komisija in odbor redno spremljata in vrednotita izpolnjevanje ciljev kodeksov ravnanja ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, navedenih v kodeksih. V primeru sistematičnega nespoštovanja kodeksov ravnanja Komisija in odbor lahko sprejmeta odločitev o začasni ali dokončni izključitvi platform, ki kot podpisnice kodeksa ravnanja ne izpolnjujejo svojih zavez.

Predlog spremembe  372

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov ravnanja na ravni Unije med spletnimi platformami in drugimi ustreznimi ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja ali organizacije, ki zastopajo prejemnike storitve, in organizacijami civilne družbe ali ustreznimi organi za podporo dodatni preglednosti pri spletnem oglaševanju, ki presega zahteve členov 24 in 30.	1. Komisija spodbuja in olajšuje pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije med spletnimi platformami in drugimi ustreznimi ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja ali organizacije, ki zastopajo prejemnike storitve, in organizacijami civilne družbe ali ustreznimi organi, da bi prispevala k večji preglednosti za vse akterje v ekosistemu spletnega oglaševanja, tako da bi ta presegla zahteve členov 24 in 30.

Predlog spremembe  373

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij ob polnem upoštevanju pravic in interesov vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnavata vsaj:	2. Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij ob polnem upoštevanju pravic in interesov vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnavata vsaj:

Predlog spremembe  374

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) različne vrste podatkov, ki jih je mogoče uporabiti.

Predlog spremembe  375

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja v enem letu po datumu začetka uporabe te uredbe in začetek njihove uporabe najpozneje šest mesecev za tem.	3. Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja v enem letu po datumu začetka uporabe te uredbe in začetek njihove uporabe najpozneje šest mesecev za tem. Komisija oceni uporabo teh kodeksov tri leta po začetku uporabe te uredbe.

Predlog spremembe  376

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija vse akterje v ekosistemu spletnega oglaševanja iz odstavka 1 spodbuja, da podpirajo in spoštujejo zaveze iz kodeksov ravnanja.

Predlog spremembe  377

 

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo kriznih protokolov za obravnavo kriz, strogo omejenih na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.	1. Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za obravnavo kriz, strogo omejenih na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.

Predlog spremembe  378

 

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 4 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) ukrepe, s katerimi se zagotovi dostopnost za invalide med izvajanjem kriznih protokolov, vključno z dostopnimi opisi teh protokolov.

Predlog spremembe  379

 

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz točke (e) odstavka 4, lahko od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.	5. Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz točke (e) odstavka 4, od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.

Predlog spremembe  380

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi iz odstavka 1, zlasti pa njihovi koordinatorji digitalnih storitev, ustrezne tehnične, finančne in človeške vire, da lahko opravljajo naloge, ki jih imajo na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe  381

 

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi koordinatorji digitalnih storitev ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za opravljanje svojih nalog.	1. Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe  382

 

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za namene poglavij III in IV te uredbe je pristojna država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev.	1. Za nadzor in izvrševanje obveznosti v skladu s tem poglavjem, ki jih posrednikom na podlagi te uredbe naložijo pristojni nacionalni organi, je pristojna država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev.

Predlog spremembe  383

 

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za namene poglavij III in IV se šteje, da je za ponudnika posredniških storitev, ki nima sedeža v Uniji, vendar ponuja storitve v njej, pristojna država članica, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik.	2. Za namene tega člena se šteje, da je za ponudnika posredniških storitev, ki nima sedeža v Uniji, vendar ponuja storitve v njej, pristojna država članica, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik.

Predlog spremembe  384

 

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 11, so za namene poglavij III in IV pristojne vse države članice. Kadar se država članica odloči izvajati svojo pristojnost na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge države članice in zagotovi spoštovanje načela ne bis in idem.	3. Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 11, so za namene tega člena pristojne vse države članice. Kadar se država članica odloči izvajati svojo pristojnost na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge države članice in zagotovi spoštovanje načela ne bis in idem.

Predlog spremembe  385

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahtevajo, da v razumnem obdobju predložijo take informacije;	(a) pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja oziroma najpozneje v treh mesecih predložijo take informacije;

Predlog spremembe  386

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode.	(e) pooblastilo za sprejetje sorazmernih začasnih ukrepov ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori, za preprečitev nevarnosti resne škode.

Predlog spremembe  387

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva točki (c) in (d) prvega pododstavka, imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja odločb, ki so bile tem osebam izdane v skladu z navedenim odstavkom. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim rokom, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.	Kar zadeva točki (c) in (d) prvega pododstavka, imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja odločb, ki so bile tem osebam izdane v skladu z navedenim odstavkom. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim rokom, globami ali periodičnimi denarnimi kaznimi, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

Predlog spremembe  388

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, vendar kršitev ni bila odpravljena in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:	3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, vendar kršitev ni bila odpravljena ali se stalno ponavlja in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

Predlog spremembe  389

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahtevajo lahko, da organ vodenja ponudnikov v razumnem obdobju prouči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;	(a) zahtevajo lahko, da organ vodenja ponudnikov v razumnem obdobju, ki v nobenem primeru ni daljše od treh mesecev, prouči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

Predlog spremembe  390

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik ni ustrezno izpolnil zahtev iz prve točke, da kršitev ni bila odpravljena in povzroča resno škodo ter vključuje hudo kaznivo dejanje z ogrožanjem življenja ali varnosti oseb, od pristojnega pravosodnega organa navedene države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, če to ni tehnično izvedljivo, pa do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.	(b) kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik ni izpolnil zahtev iz prve točke, da kršitev ni bila odpravljena ali se stalno ponavlja in povzroča resno škodo ter vključuje hudo kaznivo dejanje z ogrožanjem življenja ali varnosti oseb, od pristojnega pravosodnega organa navedene države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, če to ni tehnično izvedljivo, pa do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Predlog spremembe  391

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Komisija do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] objavi smernice o pristojnostih koordinatorjev digitalnih storitev in postopkih, ki se zanje uporabljajo.

Predlog spremembe  392

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.	2. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo in odbor uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter ju brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki vpliva nanje.

Predlog spremembe  393

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika.	3. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika.

Predlog spremembe  394

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračunajo od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.	4. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračuna od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.

Predlog spremembe  395

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da upravni ali pravosodni organi, ki izdajajo odločbe na podlagi členov 8 in 9, naložijo kazni ali globe samo v skladu s tem členom.

Predlog spremembe  396

 

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prejemniki storitve imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, koordinator digitalnih storitev, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo navedenemu organu.	1. Prejemniki storitve imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Med tem postopkom imata obe strani pravico biti zaslišani in biti ustrezno obveščeni o stanju postopka. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi brez nepotrebnega odlašanja pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, jo koordinator digitalnih storitev, ki jo je prejel, brez nepotrebnega odlašanja pošlje navedenemu organu.

Predlog spremembe  397

 

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža po prejemu pritožbe, predložene v skladu z odstavkom 1, pravočasno preuči zadevo in koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, v šestih mesecih obvesti, ali namerava začeti preiskavo. Če sproži preiskavo, vsaj vsake tri mesece predloži najnovejše informacije. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, o tem obvesti prejemnika.

Predlog spremembe  398

 

Predlog uredbe

Člen 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 43a
	Odškodnina
	Brez poseganja v člen 5 imajo prejemniki storitve pravico, da od ponudnikov posredniških storitev v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom zahtevajo odškodnino za kakršno koli neposredno škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki posredniških storitev kršili obveznosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  399

 

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. Letna poročila javno objavijo ter predložijo Komisiji in odboru.	1. Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. Letna poročila javno objavijo v standardizirani in strojno berljivi obliki ter predložijo Komisiji in odboru.

Predlog spremembe  400

 

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) število in predmet odločb za ukrepanje zoper nezakonito vsebino in odločb za zagotovitev informacij, ki jih v skladu s členoma 8 in 9 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev;	(a) število in predmet odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in odločb o predložitvi informacij, ki jih v skladu s členoma 8 in 9 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev, vključno z informacijami o imenu organa izdajatelja, imenu ponudnika in vrsti ukrepa, določenega v odločbi, ter obrazložitvijo, zakaj je odločba skladna s členom 3 Direktive 2000/31/ES;

Predlog spremembe  401

 

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) učinke navedenih odločb, kot se sporočijo koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 8 in 9.	(b) učinke navedenih odločb, kot so bili sporočeni koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 8 in 9, število pritožb, vloženih zoper te odločbe, in izid pritožb.

Predlog spremembe  402

 

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem analizira letna poročila, predložena v skladu z odstavkom 1, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  403

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko priporoči, naj koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnost s to uredbo.	Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko zahteva, da koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  404

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zahteva ali priporočilo na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj:	2. Zahteva na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj:

Predlog spremembe  405

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Zahteva na podlagi odstavka 1 se hkrati predloži Komisiji. Kadar Komisija meni, da zahteva ni upravičena, ali kadar sočasno že ukrepa v isti zadevi, lahko prosi, da se zahteva umakne.

Predlog spremembe  406

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v največji možni meri upošteva zahtevo ali priporočilo na podlagi odstavka 1. Kadar meni, da nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi zahteve ali priporočila, in utemeljeno meni, da bi lahko koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odbor zagotovil dodatne informacij, jih lahko zahteva. Rok iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.	3. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v največji možni meri upošteva zahtevo na podlagi odstavka 1. Kadar meni, da nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi zahteve, in utemeljeno meni, da bi lahko koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odbor zagotovil dodatne informacij, jih lahko zahteva. Rok iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.

Predlog spremembe  407

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve ali priporočila koordinatorju digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odboru sporoči svojo oceno domnevne kršitve ali oceno morebitnega drugega pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to ustrezno, ter pojasnilo vseh povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev skladnosti s to uredbo.	4. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, koordinatorju digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odboru sporoči svojo oceno domnevne kršitve ali oceno morebitnega drugega pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to ustrezno, ter pojasnilo vseh povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  408

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Kadar koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali, če je ustrezno, odbor ne prejme odgovora v roku iz odstavka 4 ali se ne strinja z oceno koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, lahko zadevo predloži Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Navedene informacije vključujejo vsaj zahtevo ali priporočilo, poslano koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, vse dodatne informacije, zagotovljene v skladu z odstavkom 3, in sporočilo iz odstavka 4.	5. Kadar koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali, če je ustrezno, odbor ne prejme odgovora v roku iz odstavka 4 ali se ne strinja z oceno koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, lahko zadevo predloži Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Navedene informacije vključujejo vsaj zahtevo, poslano koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, vse dodatne informacije, zagotovljene v skladu z odstavkom 3, in sporočilo iz odstavka 4.

Predlog spremembe  409

 

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Kadar Komisija v skladu z odstavkom 6 ugotovi, da so ocena ali preiskovalni ali izvršilni ukrepi, sprejeti ali načrtovani v skladu z odstavkom 4, nezdružljivi s to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj dodatno oceni zadevo in sprejme potrebne preiskovalne ali izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter jo obvesti o sprejetih ukrepih v dveh mesecih od navedene zahteve.	7. Kadar Komisija v skladu z odstavkom 6 ugotovi, da so ocena ali preiskovalni ali izvršilni ukrepi, sprejeti ali načrtovani v skladu z odstavkom 4, nezdružljivi s to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj dodatno oceni zadevo in sprejme potrebne preiskovalne ali izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter jo obvesti o sprejetih ukrepih v dveh mesecih od navedene zahteve. Te informacije se posredujejo tudi koordinatorju digitalnih storitev ali odboru, ki je začel postopek na podlagi odstavka 1.

Predlog spremembe  410

 

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Take skupne preiskave ne posegajo v naloge in pooblastila sodelujočih koordinatorjev digitalnih storitev niti v zahteve, ki se uporabljajo za izvajanje navedenih nalog in pooblastil iz te uredbe. Sodelujoči koordinatorji digitalnih storitev dajo rezultate skupnih preiskav na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in odboru prek sistema iz člena 67 za izpolnjevanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.	črtano

Predlog spremembe  411

 

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo na način, ki vključuje vsaj še eno državo članico, lahko zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v namembni državi predlaga, da sprožita skupno preiskavo. Skupna preiskava temelji na dogovoru med zadevnima državama članicama.

Predlog spremembe  412

 

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v namembni državi, ki utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev v svoji državi članici kršil to uredbo, lahko odbor koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj sproži skupno preiskavo z zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v namembni državi. Skupna preiskava temelji na dogovoru med zadevnima državama članicama.
	Če dogovora ne dosežeta v enem mesecu, je skupna preiskava pod nadzorom koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža.
	Skupne preiskave ne posegajo v naloge in pooblastila sodelujočih koordinatorjev digitalnih storitev niti v zahteve, ki se uporabljajo za izvajanje navedenih nalog in pooblastil iz te uredbe. Sodelujoči koordinatorji digitalnih storitev dajo rezultate skupnih preiskav prek sistema iz člena 67 na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in odboru, da lahko izpolnijo naloge, ki jih imajo na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe  413

 

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) usklajevati smernice in analize, ki jih pripravijo Komisija, koordinatorji digitalnih storitev in drugi pristojni organi v zvezi z vprašanji, ki se pojavijo na celotnem notranjem trgu v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo, ter prispevati k navedenim smernicam in analizam;	(b) usklajevati in zagotavljati smernice in analize za Komisijo, koordinatorje digitalnih storitev in druge pristojne organe v zvezi z vprašanji, ki se pojavijo na celotnem notranjem trgu v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo;

Predlog spremembe  414

 

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) prispevati k učinkoviti uporabi člena 3 Direktive 2000/31/ES, da se prepreči razdrobljenost digitalnega enotnega trga;

Predlog spremembe  415

 

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) prispevati k učinkovitemu sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami.

Predlog spremembe  416

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Kadar to določa nacionalno pravo, v odboru poleg koordinatorjev digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.	1. Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Kadar to določa nacionalno pravo, lahko v odboru poleg koordinatorjev digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje. Sestanek je sklepčen, če sta prisotni najmanj dve tretjini njegovih članov.

Predlog spremembe  417

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Odboru predseduje Komisija. Komisija skliče sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami odbora na podlagi te uredbe in v skladu z njegovim poslovnikom.

Predlog spremembe  418

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica ima en glas. Komisija nima glasovalnih pravic.	2. Vsaka država članica ima en glas, ki ga odda koordinator digitalnih storitev. Komisija nima glasovalnih pravic.

Predlog spremembe  419

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odboru predseduje Komisija. Komisija skliče sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami odbora na podlagi te uredbe in v skladu s poslovnikom.	črtano

Predlog spremembe  420

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Odbor lahko na sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.	5. Odbor lahko na svoje sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.

Predlog spremembe  421

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in javno objavi rezultate tega posvetovanja.

Predlog spremembe  422

 

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Odbor sprejme svoj poslovnik po soglasju Komisije.	6. Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov in po soglasju Komisije.

Predlog spremembe  423

 

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) izda posebna priporočila za izvajanje člena 13a;

Predlog spremembe  424

 

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) svetuje Komisiji, naj sprejme ukrepe iz člena 51, in na zahtevo Komisije sprejme mnenja o osnutkih ukrepov Komisije v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami v skladu s to uredbo;	(d) svetuje Komisiji, naj sprejme ukrepe iz člena 51, in sprejme mnenja o osnutkih ukrepov Komisije v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami v skladu s to uredbo;

Predlog spremembe  425

 

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spremlja, ali so ukrepi, ki jih sprejme država članica in omejujejo svobodo opravljanja storitev ponudnikov posredniških storitev iz druge države članice, skladni s členom 3 Direktive 2000/31/ES, ter zagotovi, da so ti ukrepi nujno potrebni in ne omejujejo uporabe te uredbe;

Predlog spremembe  426

 

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) podpira in spodbuja razvoj in izvajanje evropskih standardov, smernic, poročil, predlog in kodeksov ravnanja iz te uredbe ter opredelitev nastajajočih vprašanj v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo.	(e) v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki podpira in spodbuja razvoj in izvajanje evropskih standardov, smernic, poročil, predlog in kodeksov ravnanja iz te uredbe, tudi tako, da izdaja mnenja, priporočila ali nasvete o zadevah v zvezi s členom 34, ter opredelitev nastajajočih vprašanj v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo.

Predlog spremembe  427

 

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Koordinatorji digitalnih storitev in drugi nacionalni pristojni organi, ki ne upoštevajo mnenj, zahtev ali priporočil, ki so naslovljeni nanje in jih je sprejel odbor, pri poročanju v skladu s to uredbo ali ob sprejetju ustreznih sklepov, kakor je ustrezno, navedejo razloge za svojo odločitev.	2. Koordinatorji digitalnih storitev in drugi nacionalni pristojni organi, ki ne upoštevajo mnenj, zahtev ali priporočil, ki so naslovljeni nanje in jih je sprejel odbor, pri poročanju v skladu s to uredbo ali ob sprejetju ustreznih sklepov, kakor je ustrezno, navedejo razloge za svojo odločitev, pa tudi pojasnila v zvezi s preiskavami in ukrepi, ki so jih morda izvedli.

Predlog spremembe  428

 

Predlog uredbe

Člen 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 49a
	Poročila
	1. Odbor pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. Poročilo se objavi v vseh uradnih jezikih Unije ter posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
	2. Letno poročilo med drugim vključuje pregled praktične uporabe mnenj, smernic, priporočil, nasvetov in drugih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 49(1).

Predlog spremembe  429

 

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru utemeljenega suma, da je zelo velika spletna platforma kršila katero koli od navedenih določb, lahko Komisija na lastno pobudo ali odbor na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj treh koordinatorjev digitalnih storitev v namembni državi koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj opravi preiskavo domnevne kršitve, da bi v razumnem obdobju sprejel tak sklep.	V primeru utemeljenega suma, da je zelo velika spletna platforma kršila katero koli od določb iz oddelka 4 poglavja III, lahko Komisija na lastno pobudo ali odbor na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj treh koordinatorjev digitalnih storitev v namembni državi koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj opravi preiskavo domnevne kršitve, da bi v razumnem obdobju in ne pozneje kot v treh mesecih sprejel tak sklep.

Predlog spremembe  430

 

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zadevno zelo veliko spletno platformo obvesti o sklepu iz prvega pododstavka odstavka 1, od platforme zahteva, naj v enem mesecu od navedenega sklepa pripravi ter navedenemu koordinatorju, Komisiji in odboru sporoči akcijski načrt, v katerem navede, kako namerava ustaviti ali odpraviti kršitev. Ukrepi iz akcijskega načrta lahko po potrebi vključujejo sodelovanje pri kodeksu ravnanja iz člena 35.	2. Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zadevno zelo veliko spletno platformo obvesti o sklepu iz prvega pododstavka odstavka 1, od platforme zahteva, naj v enem mesecu od navedenega sklepa pripravi ter navedenemu koordinatorju, Komisiji in odboru sporoči akcijski načrt, v katerem navede, kako namerava ustaviti ali odpraviti kršitev. Z ukrepi iz akcijskega načrta se lahko po potrebi priporoči sodelovanje pri kodeksu ravnanja iz člena 35.

Predlog spremembe  431

 

Predlog uredbe

Člen 51 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Posredovanje Komisije in začetek postopka	Začetek postopka s strani Komisije

Predlog spremembe  432

 

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko na priporočilo odbora ali na lastno pobudo po posvetovanju z odborom začne postopek za morebitno sprejetje sklepov v skladu s členoma 58 in 59 v zvezi z zadevnim ravnanjem zelo velike spletne platforme, za katero:	1. Komisija na priporočilo odbora ali na lastno pobudo po posvetovanju z odborom začne postopek za morebitno sprejetje sklepov v skladu s členoma 58 in 59 v zvezi z zadevnim ravnanjem zelo velike spletne platforme, za katero:

Predlog spremembe  433

 

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar se Komisija odloči začeti postopek v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev, odbor in zadevno zelo veliko spletno platformo.	2. Kadar Komisija začne postopek v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev, odbor in zadevno zelo veliko spletno platformo.

Predlog spremembe  434

 

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko s preprosto zahtevo ali sklepom od zadevnih zelo velikih spletnih platform ter vseh drugih oseb, ki delujejo za namene trgovanja, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo ali kršitvijo, kakor je ustrezno, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahteva, da v razumnem obdobju predložijo take informacije.	1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko z obrazloženo zahtevo ali sklepom od zadevnih zelo velikih spletnih platform, njihovih pravnih zastopnikov ter vseh drugih oseb, ki delujejo za namene trgovanja, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo ali kršitvijo, kakor je ustrezno, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahteva, da v razumnem obdobju predložijo take informacije.

Predlog spremembe  435

 

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. V namenu zahteve je utemeljeno, zakaj in kako so informacije potrebne in sorazmerne z zastavljenim ciljem ter zakaj jih ni mogoče pridobiti z drugimi sredstvi.

Predlog spremembe  436

 

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Lastniki zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1) ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb pa tudi podjetja ali družbe, v primeru neobstoja pravne osebnosti pa osebe, ki so po zakonu ali ustavi pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1). Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Stranke so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.	4. Lastniki zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1) ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb pa tudi podjetja ali družbe, v primeru neobstoja pravne osebnosti pa osebe, ki so po zakonu ali ustavi pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1).

Predlog spremembe  437

 

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar je nujno zaradi tveganja resne škode za prejemnike storitve, lahko Komisija v okviru postopka, na podlagi katerega se lahko sprejme sklep o neskladnosti v skladu s členom 58(1), na podlagi prima facie ugotovitve kršitve s sklepom odredi začasne ukrepe zoper zadevno zelo veliko spletno platformo.	1. Kadar je nujno zaradi nevarnosti resne škode za prejemnike storitve, lahko Komisija zoper zadevno zelo veliko spletno platformo v okviru postopka, na podlagi katerega se lahko sprejme sklep o neskladnosti v skladu s členom 58(1), na podlagi prima facie ugotovitve kršitve s sklepom odredi sorazmerne začasne ukrepe, skladne s temeljnimi pravicami.

Predlog spremembe  438

 

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo znova začne postopke:	2. Komisija znova začne postopek:

Predlog spremembe  439

 

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) začasnimi ukrepi, odrejenimi v skladu s členom 55;	(b) začasnimi ukrepi, odrejenimi v skladu s členom 55; ali

Predlog spremembe  440

 

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija v sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, odredi, da mora zadevna zelo velika spletna platforma v razumnem obdobju sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s sklepom iz odstavka 1, in zagotoviti informacije o ukrepih, ki jih navedena platforma namerava sprejeti za skladnost s sklepom.	3. Komisija v sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, odredi, da mora zadevna zelo velika spletna platforma v enem mesecu sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s sklepom iz odstavka 1, in zagotoviti informacije o ukrepih, ki jih namerava navedena platforma sprejeti za zagotovitev skladnosti s sklepom.

Predlog spremembe  441

 

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Kadar Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, s sklepom konča preiskavo.	5. Kadar Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, s sklepom konča preiskavo. Sklep začne veljati takoj.

Predlog spremembe  442

 

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da navedena platforma namerno ali iz malomarnosti:	1. Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega svetovnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da platforma namerno ali iz malomarnosti:

Predlog spremembe  443

 

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:	2. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom in v skladu z načelom sorazmernosti naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega svetovnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

Predlog spremembe  444

 

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija pri določitvi zneska globe upošteva naravo, resnost, trajanje in ponavljanje kršitve, za globe, naložene v skladu z odstavkom 2, pa tudi nastalo zamudo v postopku.	4. Komisija pri določitvi zneska globe upošteva naravo, resnost, trajanje in ponavljanje kršitve ter globe, izrečene v skladu s členom 42 za isto kršitev, za globe, naložene v skladu z odstavkom 2, pa tudi nastalo zamudo v postopku.

Predlog spremembe  445

 

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:	1. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:

Predlog spremembe  446

 

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi.	1. Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi, ter, če je mogoče in upravičeno, dokumenti, ki niso zaupni, ali druge oblike informacij, na katerih temelji sklep.

Predlog spremembe  447

 

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija pred predložitvijo take zahteve koordinatorju digitalnih storitev povabi zainteresirane strani, da v roku, ki ni krajši od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in opredeli predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov.	Komisija pred predložitvijo take zahteve koordinatorju digitalnih storitev povabi zainteresirane strani, da v roku, ki ni krajši od 14 delovnih dni, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in opredeli predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov.

Predlog spremembe  448

 

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) razvoj in izvedbo standardov v skladu s členom 34.

Predlog spremembe  449

 

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brez poseganja v Direktivo 2020/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta52 imajo prejemniki posredniških storitev pravico, da pooblastijo organ, organizacijo ali združenje za izvajanje pravic iz členov 17, 18 in 19 v njihovem imenu, če organ, organizacija ali združenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:	Brez poseganja v Direktivo (EU) 2020/1818 Evropskega parlamenta in Sveta52 imajo prejemniki posredniških storitev pravico, da pooblastijo organ, organizacijo ali združenje za izvajanje pravic iz členov 8, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 43 in 43a v njihovem imenu, če organ, organizacija ali združenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:
__________________	__________________
52 [Sklic]	52 [Sklic]

Predlog spremembe  450

 

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastila iz členov 23, 25 in 31 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [datum predvidenega sprejetja Uredbe].	2. Pooblastila iz členov 13a, 16, 23, 25 in 31 se prenesejo na Komisijo za pet let od [datum predvidenega sprejetja uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  451

 

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prenos pooblastila iz členov 23, 25 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Prenos pooblastila iz členov 13a, 16, 23, 25 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe  452

 

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 23, 25 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.	5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13a, 16, 23, 25 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Predlog spremembe  453

 

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisiji pomaga Odbor za digitalne storitve. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  454

 

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsakih pet let ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.	1. Komisija najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsaka tri leta ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. V poročilu se obravnavajo zlasti:
	(a) uporaba člena 25, tudi kar zadeva število povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve;
	(b) uporaba člena 11;
	(c) uporaba člena 14;
	(d) uporaba členov 35 in 36.

Predlog spremembe  455

 

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Poročilu iz odstavka 1 se po potrebi priloži predlog spremembe te uredbe.

Predlog spremembe  456

 

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.	3. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

Predlog spremembe  457

 

Predlog uredbe

Člen 74 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Uporablja se od [datum – trije meseci po začetku njene veljavnosti].	2. Uporablja se od [datum – šest mesecev po začetku njene veljavnosti].

 

OBRAZLOŽITEV

 

Uvod

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije za akt o digitalnih storitvah. Digitalne storitve so pomemben steber našega gospodarstva in prinašajo nove priložnosti tako za potrošnike kot za podjetja, ki razne digitalne storitve uporabljajo vsak dan.

 

A skupaj z digitalnimi storitvami so se pojavili tudi resni izzivi in tveganja. Narava, obseg in pomen digitalnih storitev za gospodarstvo in družbo so se močno spremenili, odkar je bila sedanja zakonodaja sprejeta. Da bi lahko te izzive premagali in zagotovili enake konkurenčne pogoje na enotnem digitalnem trgu ter varnejši digitalni prostor za uporabnike, je treba regulativni okvir za digitalne storitve posodobiti, tako da se določijo jasne odgovornosti.

 

Poročevalka sicer pozdravlja horizontalno naravo te uredbe, a hkrati meni, da se z enotnim pristopom za vse ne rešujejo težave, povezane z nezakonitimi proizvodi in storitvami, ki se prodajajo prek spletnih tržnic. Meni, da je treba za spletne tržnice uvesti strožja pravila in tako ustvariti enake konkurenčne pogoje ter zagotoviti uveljavitev načela „kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu“.

 

Poročevalka pozdravlja, da želi Komisija povečati preglednost sistemov spletnega oglaševanja in priporočilnih sistemov, vendar meni, da predlog Komisije ne vsebuje konkretnih obveznosti glede zagotavljanja odgovornosti in preprečevanja poudarjanja nezakonitih vsebin Zato meni, da je treba predlagati nadaljnje ukrepe in zahteve glede preglednosti, da bo zagotovljena vgrajena in privzeta zaščita uporabnikov.

 

Poročevalka pozdravlja tudi osredotočenost na določbe o izvajanju in izvrševanju ter meni, da bi lahko – glede na čezmejno naravo digitalnih storitev – s hibridnim modelom izvrševanja, ki ga predlaga Komisija, zagotovili učinkovito in uspešno izvrševanje te uredbe. A hkrati meni, da je treba nekatere določbe okrepiti, da ne bi nobena država članica postala varen pristan za spletne platforme.

 

 

Varstvo potrošnikov in spletne tržnice

Poročevalka sicer pozdravlja horizontalni pristop akta o digitalnih storitvah, vendar je treba od spletnih tržnic zahtevati konkretnejše ukrepe, da se zagotovi, da bodo lahko potrošniki prek spleta kupovali varne proizvode in storitve. Poročevalka pozdravlja nekatere vidike predloga Komisije, in sicer sledljivost trgovcev, specifičen pogoj za izjemo od odgovornosti za spletne tržnice in dejstvo, da bodo prijave pod določenimi pogoji pomenile dejansko seznanjenost, s čimer bodo morale spletne platforme odgovarjati, če ne bodo odstranile vsebine.

 

Da pa bi lahko rešili težavo v zvezi z nezakonitimi proizvodi in s tem zagotovili, da načelo „kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu“ ne bo le mrtva črka na papirju, je treba po mnenju poročevalke uvesti dodatne pogoje za izjemo od odgovornosti in tudi obveznosti, da se zagotovijo varstvo potrošnikov in enaki konkurenčni pogoji za evropska podjetja na digitalnem enotnem trgu.

 

Poročevalka predlaga nov člen, v katerem so določeni strožji pogoji za izjemo od odgovornosti, ki so posebej namenjeni spletnim tržnicam. Ti pogoji med drugim vključujejo zahteve po izpolnjevanju nekaterih obveznosti glede potrebne skrbnosti in pogojev, ki zagotavljajo, da kadar trgovec iz tretje države nima gospodarskega subjekta, ki odgovarja za varnost proizvoda, tržnica ne bo upravičena do izjeme od odgovornosti. To je potrebno za zagotovitev odgovornosti za vsak proizvod, prodan evropskim potrošnikom, tudi prek e-trgovanja. Poleg tega bodo lahko potrošniki od spletne platforme zahtevali povrnitev škode, ki jo povzročijo proizvodi ali storitve.

 

Poročevalka nazadnje predlaga še, da se obveznost glede sledljivosti trgovcev okrepi, tako da se uvede nov člen, s katerim bo področje uporabe nekaterih določb iz člena 22 razširjeno na vse posredniške storitve, in tako da se uvedejo nove določbe za spletne tržnice. Navedene določbe vključujejo obveznosti, da se prepreči dajanje nevarnih in/ali neskladnih proizvodov na voljo na spletu, in obveznosti sodelovanja z nacionalnimi organi, kadar je to potrebno v zvezi z že prodanimi nevarnimi proizvodi.

 

Odstranitev nezakonitih vsebin

Poročevalka meni, da bi bilo treba nezakonite vsebine čim hitreje odstraniti iz posredniških storitev, pri tem pa upoštevati temeljne pravice. Verjame, da bi zato bilo treba z aktom o digitalnih storitvah vzpostaviti okvir za prijave in odstranitev z jasno določenimi postopki, zaščitnimi ukrepi in časovnicami za ukrepanje ob prijavi nezakonite vsebine ter zagotoviti enotne postopke v vseh državah članicah. Čeprav je treba digitalnim platformam dati čas, da presodijo zakonitost vsebine, imajo nekatere vsebine velik vpliv in lahko resneje ogrozijo družbo ali povzročijo znatno škodo posamezniku. Zato je smiselno imeti dve časovnici, pri čemer so roki za vsebine s tako velikim vplivom krajši. Poročevalka pojasnjuje, da ti roki ne posegajo v roke, določene v sektorski zakonodaji ali pravnih redih, da se zagotovi skladnost z obstoječo zakonodajo.

 

Poleg tega poročevalka pozdravlja obveznost, uvedeno s členom 20, glede ukrepov proti zlorabi in zaščite pred njo. Kadar pa uporabnik na vmesniku pogosto zagotavlja nezakonito vsebino, na primer da ponuja proizvode, ki niso skladni z zakonodajo EU, bi morala platforma uporabniku za razumno obdobje začasno prekiniti zagotavljanje svojih storitev. To ne bi smelo biti omejeno le na očitno nezakonite vsebine.

 

Pravice uporabnikov

Poročevalka nadalje pozdravlja predlog Komisije za notranji sistem za obravnavo pritožb in organ za zunajsodno reševanje sporov. Da pa bi bil postopek res učinkovit, je predlagala, da se določijo tudi roki. Poleg tega notranji sistem za obravnavo pritožb ne bi smel biti na voljo samo tistim, katerih vsebina je bila odstranjena, ampak tudi tistim, katerih prijava je bila zavrnjena.

 

Poročevalka meni, da bi morali imeti poleg nacionalnih organov in Komisije dostop do neposrednih in učinkovitih komunikacijskih sredstev tudi prejemniki storitev. Zato predlaga nov člen, na podlagi katerega bodo lahko prejemniki storitev izbirali med komunikacijskimi sredstvi pri posredniških storitvah.

 

Poročevalka nazadnje meni, da bi morale dodatne obveznosti, naložene spletnim platformam v skladu z oddelkom 3 poglavja II te uredbe, z izjemo člena 23, veljati tudi za mikro- in mala podjetja. Pravo o varstvu potrošnikov ne razlikuje med malimi in velikimi podjetji, zato obveznosti ne bi smele biti omejene le na večje platforme.

 

Spletno oglaševanje

Poročevalka je trdno prepričana, da je vsesplošno zbiranje in uporaba podatkov o uporabnikih za namene ciljnega in mikrociljnega oglaševanja ter vedenjskega ciljanja ušlo izpod nadzora. Pozdravlja nove obveznosti glede preglednosti v zvezi s tem vprašanjem, vendar meni, da samo s preglednostjo ne bo mogoče rešiti težav, povezanih s ciljnim spletnim oglaševanjem.

 

Poročevalka predlaga nov člen, ki bo potrošnikom omogočil, da brskajo po spletnih platformah, ne da bi postali tarča ciljnega oglaševanja. Zato predlaga, da je ciljno oglaševanje kot privzeta možnost izklopljeno in da ga imajo potrošniki možnost zlahka izklopiti. Poročevalka nadalje predlaga, da se spletnim posrednikom pri obdelavi podatkov za ciljno oglaševanje ne dovoli, da izvajajo dejavnosti, ki bi lahko privedle do vsesplošnega sledenja.

 

Poročevalka poleg tega predlaga, da se področje uporabe člena o preglednosti spletnega oglaševanja razširi na vse posredniške storitve, in predlaga nove določbe glede preglednosti. Predlaga tudi, da bi morali ponudniki posredniških storitev med drugim navesti, kdo financira oglas in kje je bil prikazan. Poleg tega bi morali ponudniki posredniških storitev nevladnim organizacijam, raziskovalcem in javnim organom na njihovo zahtevo omogočiti dostop do informacij o neposrednih in posrednih plačilih ali morebitnih prejemkih.

 

Da bodo lahko potrošniki bolje prepoznali komercialne vsebine, pa poročevalka nazadnje predlaga, da se oglasi vidno in enotno označijo. Zdaj se lahko namreč vsak trgovec sam odloči, na kakšen način razkrije, da gre za oglas, dokler velja, da je način dovolj jasen povprečnemu potrošniku pričakovane ciljne skupine. Ta svoboda vodi v to, da so oglasi označeni na vrsto različnih načinov, zaradi česar jih potrošniki težko prepoznajo. Zato morajo biti oglasi vidno in enotno označeni.

 

Priporočilni sistemi in algoritemska odgovornost

Poročevalka pozdravlja, da Komisija priznava, da lahko priporočilni sistemi pomembno vplivajo na zmožnost uporabnikov, da izberejo informacije, in pozdravlja dejstvo, da se je Komisija odločila, da bo reševanju s tem povezanih težav namenila poseben člen. A hkrati meni, da je treba potrošnike, kar zadeva priporočilne sisteme, še bolj opolnomočiti.

 

Poročevalka predlaga, da se področje uporabe člena razširi na vse spletne platforme, saj lahko priporočilni sistemi, ki se uporabljajo na platformah z manj kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov, prav tako pomembno vplivajo na uporabnike. Poleg tega predlaga, da noben priporočilni sistem ne bi smel privzeto temeljiti na oblikovanju profilov in da bi morali imeti potrošniki, za katere se uporablja priporočilni sistem na podlagi oblikovanja profilov, možnost vpogleda v vse profile, ki se uporabljajo za urejanje vsebine, ki jo vidijo, in jih izbrisati. Nadalje meni, da bi morali biti algoritmi, ki se uporabljajo v priporočilnih sistemih, zasnovani tako, da preprečujejo pojav temnih vzorcev in zajčjih lukenj. Poročevalka poleg tega predlaga obveznost prenosa, da bodo informacije javnega interesa v algoritmih platform visoko uvrščene.

 

Nazadnje meni, da bi bilo treba v predlog vključiti večjo odgovornost za algoritme. Poročevalka predlaga, da bi morala Komisija imeti možnost oceniti algoritme, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, in ugotoviti, ali izpolnjujejo vrsto zahtev. Komisija bi lahko kršitve določenih zahtev kaznovala.

 

Izvajanje in izvrševanje

Poročevalka pozdravlja model izvrševanja, ki ga predlaga Komisija. Vendar je bilo za okrepitev modela potrebnih nekaj sprememb. Poročevalka po vzoru Uredbe (EU) 2017/2394 predlaga, da bi morala koordinator digitalnih storitev in Komisija imeti možnost, da omejita dostop do vmesnika posredniške storitve, če ponudnik večkrat krši obveznosti iz te uredbe. Poleg tega Komisija ne bi smela imeti le možnosti, da ukrepa, temveč bi morala biti dolžna ukrepati, če ima razlog za domnevo, da zelo velika spletna platforma krši to uredbo.

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (29.9.2021)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES

(COM(2020)0825 – C9‑0418/2020 – 2020/0361(COD))

Pripravljavka mnenja: Henna Virkkunen

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnik

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je v svojem predlogu akta o digitalnih storitvah opredelila več načinov za izboljšanje varstva temeljnih človekovih pravic na spletu ter za uvedbo strožje obveznosti glede transparentnosti in odgovornosti za spletne platforme.

 

Cilj te nove uredbe bi moral biti krepitev demokracije, povečanje poštene konkurence in pospeševanje inovacij. Digitalni svet mora spoštovati iste evropske vrednote, kot veljajo za našo družbo: demokracija, svoboda govora in človekove pravice. Kar je nezakonito zunaj spleta, bi moralo biti nezakonito tudi na spletu. Za evropska podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, je ključnega pomena tudi, da za podjetja s sedežem v tretjih državah, ki delujejo na notranjem trgu, veljajo enaka pravila kot za evropska podjetja.

 

V osnutku mnenja sem obravnavala le tiste dele uredbe, ki so v pristojnosti odbora ITRE. To je bila zavestna odločitev in k temu spodbujam tudi druge pripravljavce mnenj in kolege, ko preučujejo predloge Komisije in predlagajo spremembe. Parlamentarni odbor ITRE je pristojen za industrijo, raziskave, energetiko, IKT in mala in srednja podjetja, zato ga zelo zanimajo številni vidiki uredbe, za katere je tudi pristojen. Priznati pa mora tudi pomembno vlogo drugih pridruženih odborov in pristojnega odbora.

 

Predlog vsebuje obveznost odstranjevanja nezakonitih vsebin s platform, sledljivost poslovnih uporabnikov, načine izpodbijanja odločitev o moderiranju vsebine in dostop raziskovalcev do podatkov. V več delih uredbe moramo najti pravo ravnovesje med različnimi legitimnimi interesi in argumenti. Po natančni analizi predloga Komisije sem ugotovila, da je Komisija v velikem številu primerov sprejela upravičeno in dobro utemeljeno odločitev. Za te člene ne predlagam sprememb, čeprav po mojem mnenju mnogi od njih sodijo v pristojnost odbora ITRE.

 

V tem osnutku mnenja se osredotočam na obseg upravnega bremena in zahtev, ki jih določamo, ne le za velika, pač pa zlasti za mala podjetja. V osnutku mnenja sem izpostavila več zahtev, ki se ne bi smele uporabljati za mikro in mala podjetja, bodisi zaradi njihove narave, ker so preveč podrobne ali ker so pričakovani stroški skladnosti previsoki. Menim, da je to tudi v skladu s pogledi različnih političnih skupin, ki sem jih pridobila pred objavo tega osnutka mnenja.

 

Poleg osredotočenosti na mikro in mala podjetja sem uvedla tudi nekatera pojasnila in spremembe, ki so bolj tehnične narave. Zagotoviti bi morali, da bodo standardi, določeni v tej uredbi, jasni ter da bodo podjetjem in potrošnikom zagotavljali potrebno pravno varnost. Prav tako bi morali zagotoviti, da bodo mehanizmi, ki jih uvajamo s to zakonodajo, učinkoviti in da bodo izpolnjevali svoj namen.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira.	(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira brez učinkov vezanosti.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude in prepoved diskriminacije.	(3) Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude in prepoved diskriminacije.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale.	(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, jasnih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike nekaterih storitev informacijske družbe, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta26, torej katerih koli storitev, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Natančneje, ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike posredniških storitev, zlasti tistih, ki vključujejo storitve, znane kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ in „gostovanje“, saj se je z eksponentno rastjo uporabe navedenih storitev, večinoma za vsakovrstne zakonite in družbeno koristne namene, povečala tudi njihova vloga pri posredovanju in širjenju nezakonitih ali drugače škodljivih informacij in dejavnosti.	(5) Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike nekaterih storitev informacijske družbe, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta26, torej katerih koli storitev, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Natančneje, ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike posredniških storitev, zlasti tistih, ki vključujejo storitve, znane kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ in „gostovanje“, saj se je z eksponentno rastjo uporabe navedenih storitev, večinoma za vsakovrstne zakonite in družbeno koristne namene, povečala tudi njihova odgovornost pri podpiranju temeljnih pravic.
__________________	__________________
26 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).	26 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.	(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.
__________________	__________________
27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).	27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe.Vendar pa se pravila iz te uredbe uporabljajo glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov na nacionalni ravni.	(9) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe.V primeru nasprotja med zakonodajo lex specialis, vključno z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi, in to uredbo, prevladajo določbe lex specialis.
__________________	__________________
28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).	28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
29 Uredba (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.	29 Uredba (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.	(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah ter nacionalne predpise o avtorskih in in sorodnih pravicah, sprejetih v skladu s pravom Unije, da bi zagotovili najvišjo raven varstva teh pravic, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.	(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti tako, da vključujejo tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava Unije ali držav članic, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih, nevarnih ali ponarejenih proizvodov, nezakonita trgovina z živalmi, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava. Komisija bi morala zagotoviti smernice za odkrivanje nezakonite vsebine.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika.	(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja, platforme za deljenje vsebin, platforme za pretakanje v živo ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti ali kako drugače aktivno sodelujejo pri širjenju vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki. Za spletne platforme se lahko štejejo tudi iskalniki in enakovredne storitve, če te storitve ustrezajo opredelitvi spletne platforme iz te uredbe. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja v celoti ali za del njihovih storitev ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija glavne storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika. Podobno bi lahko za takšno značilnost štele možnosti za souporabo povezav ali podobne značilnosti rešitev za shranjevanje vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, ki temeljijo na oblaku, če je očitno, da je možnost razširjanja vsebine v javnost pomožna funkcija glavne storitve shranjevanja informacij in vsebin.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja končno število vnaprej opredeljenih oseb. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.	(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko dostop do informacij zahteva registracijo ali sprejem v skupino uporabnikov, šteti, da se informacije razširjajo v javnosti samo, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do informacij, samodejno registrirani ali sprejeti brez človeškega dejavnika pri odločanju ali izbiranju, komu dovoliti dostop. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja omejeno število vnaprej opredeljenih oseb, ob upoštevanju dejstva, da skupine lahko postanejo orodje za obsežno razširjanje vsebine v javnosti. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe opredelitve spletne platforme v tej uredbi. Če se te storitve štejejo za storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali „gostovanja“, bi morale biti upravičene do izjem od odgovornosti iz te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.
__________________	__________________
39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).	39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Uporaba učinkovitega šifriranja podatkov od konca do konca je bistvena za zaupanje v internet in njegovo varnost, saj učinkovito preprečuje nepooblaščen dostop tretjih oseb in pomaga zagotoviti zaupnost komunikacij.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.	(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično, samodejno in pasivno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika ali ko ponudnik posredniške storitve promovira ali navaja vsebino.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ponudnik posredniških storitev, ki namenoma sodeluje s prejemnikom storitev pri izvajanju nezakonitih dejavnosti, ne zagotavlja svojih storitev nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.	(20) Če je glavni namen storitve informacijske družbe izvajati ali omogočati nezakonite dejavnosti ali če ponudnik posredniških storitev namenoma sodeluje s prejemnikom storitev pri izvajanju nezakonitih dejavnosti, se šteje, da se storitev ne zagotavlja nevtralno, zato ne bi smela biti upravičena do izjem od odgovornosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri prenosu informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.	(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri oblikovanju vsebine informacij, ki se prenesejo. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju načela svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.	(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, da bi ocenil podlago za odstranitev ali onemogočenje dostopa do vseh kopij take vsebine in jo po potrebi odstraniti ali onemogočiti. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju načel, zajetih v Listini o temeljnih pravicah, med drugim načela svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve zlasti na podlagi rednih preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega in razumno dobro obveščenega potrošnika.	(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne tržnice, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin ugotoviti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega potrošnika.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Izjeme od odgovornosti iz te uredbe ne bi smele vplivati na možnost uporabe drugih vrst odredb zoper ponudnike posredniških storitev, tudi kadar izpolnjujejo pogoje za navedene izjeme. Take odredbe bi lahko vključevale zlasti odločbe sodišč ali upravnih organov, ki bi zahtevali prenehanje ali preprečevanje vseh kršitev, vključno z odstranitvijo nezakonitih vsebin, navedenih v takih odločbah, izdanih v skladu s pravom Unije, ali z onemogočanjem dostopa do njih.	(24) Izjeme od odgovornosti iz te uredbe ne bi smele vplivati na možnost uporabe drugih vrst odredb zoper ponudnike posredniških storitev, kadar izpolnjujejo pogoje za navedene izjeme. Take odredbe bi lahko vključevale zlasti odločbe sodišč ali upravnih organov, ki bi zahtevali prenehanje ali preprečevanje vseh kršitev, vključno z odstranitvijo nezakonitih vsebin, navedenih v takih odločbah, izdanih v skladu s pravom Unije, ali z onemogočanjem dostopa do njih. Odredbe glede posredniških storitev bi načeloma morale šteti za skrajni ukrep, ko ni več na voljo noben drug razumen in sorazmeren ukrep, ki je bližje imetniku vsebine.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.	(25) Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od avtomatiziranih ali neavtomatiziranih dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo z ustrezno skrbnostjo za namen zaznavanja, identifikacije in ukrepanja zoper nezakonite vsebine. Te dejavnosti bi morali spremljati dodatni zaščitni ukrepi. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila Unije in nacionalne zakonodaje, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina.	(26) Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila Unije in nacionalne zakonodaje, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina. Le če se posrednik ni odzval na zahtevo, bi bilo treba zahtevke ali naročila v skrajnem primeru nasloviti na nižje posrednike v internetnem skladu za odstranitev ali blokiranje dostopa do vsebin, vključno z vsemi potrebnimi informacijami za čim natančnejšo lokalizacijo nezakonite vsebine.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.	(27) Nastale so nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, omrežja za dostavo vsebine ali ponudnike storitev, ki so globlje v internetnem skladu, kot so storitve infrastrukture IT (lokalno gostovanje, gostovanje v oblaku in hibridno gostovanje), ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja. Od ponudnikov storitev, ki so globlje v internetnem skladu in delujejo kot spletni posredniki, bi lahko zahtevali sorazmerno ukrepanje, kadar stranka ne odstrani nezakonite vsebine, razen če to ni tehnično neizvedljivo.

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino.	(28) Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati nobena obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi niti ne bi smeli biti zavezani k uporabi avtomatiziranih orodij za moderiranje vsebin. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe. Na podlagi teh odločb se od ponudnika storitev ne sme zahtevati, da izključno na lastne stroške uvede sistem preverjanja s splošnim in stalnim nadzorom, da bi preprečili morebitne nadaljnje kršitve. Lahko pa bi z njimi od ponudnika storitev gostovanja zahtevali, da odstrani informacije, ki jih hrani in katerih vsebina je enaka vsebini informacij, ki so bile prej razglašene za nezakonite, ali da prepreči dostop do teh informacij, ne glede na to, kdo je zahteval njihovo hrambo, če sta nadzor in iskanje zadevnih informacij omejena na informacije, ki so bile v odločbi ustrezno opredeljene, denimo ime osebe, na katero se nanaša prej ugotovljena kršitev, okoliščine, v katerih je bila ta kršitev ugotovljena, in enakovredne vsebini, ki je bila razglašena za nezakonito, in od ponudnika ne zahteva izvedbo neodvisne ocene. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora. Po tej uredbi se ne bi smelo šteti, da ponudnikom omejuje sprejemanje proaktivnih ukrepov za prepoznavanje in odstranitev nezakonitih vsebin ter preprečevanje njihovega ponovnega pojavljanja.

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.	(30) Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Na podlagi odločb za ukrepanje zoper nezakonite vsebine bi moralo biti mogoče od ponudnikov posredniških storitev zahtevati, da v določenih primerih ukrepajo in odstranijo enako ali enakovredno nezakonito vsebino v enakem kontekstu in da sprejmejo ukrepe za preprečitev ponovnega pojavljanja nezakonitih vsebin. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.	(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije, nacionalnega prava ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.	(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v skladu s pravom Unije, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.	(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen, učinkovit in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem okrepitev in zagotavljanje zakonodaje in pravic, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija.	(36) Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo strokovni subjekti in uporabniki storitev, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija. .

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe.	(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe. Nobena določba v tej uredbi ponudnikom posredniških storitev ne prepoveduje, da bi vzpostavili kolektivno zastopanje ali pridobili storitve pravnega zastopnika na druge načine, vključno s pogodbo, pod pogojem, da lahko pravni zastopnik opravlja vlogo, ki mu je dodeljena s to uredbo. Ponudniki posredniških storitev, ki se uvrščajo med mikro-, mala ali srednja podjetja v smislu priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ki jim po razumnem prizadevanju ni uspelo priti do storitve pravnega zastopnika, imajo možnost zahtevati, da koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri namerava podjetje vzpostaviti pravnega zastopnika, omogoči nadaljnje sodelovanje in priporoči možne rešitve, tudi možnosti kolektivnega zastopanja.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost, vzpostavijo uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik odloči, ali se strinja z oceno in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.	(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost, vzpostavijo lahko dostopne in uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: obvestilo), na podlagi česar bi moral navedeni ponudnik oceniti zakonitost opredeljene vsebine, na podlagi te ocene pa se lahko odloči, ali se strinja z obvestilom o nezakoniti vsebin in želi odstraniti ali onemogočiti dostop do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če ponudnik storitev gostovanja na podlagi ocene meni, da je prijava nezakonite vsebine utemeljena, in se zato odloči vsebino odstraniti ali onemogočiti dostop do nje, zagotovi, da taka vsebina ostane nedostopna po odstranitvi. Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna in objektivna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter prepoved diskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.	(41) Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna in objektivna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter prepoved diskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene. Čeprav med temi pravicami ni nikakršne absolutne hierarhije, bi se morala svoboda izražanja priznavati kot pravica, ki je temelj demokratične družbe.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(42a) Za ponudnike storitev gostovanja ne bi smela veljati obveznost, da predložijo obrazložitev razlogov, kadar bi s tem povzročili nenamerna varnostna tveganja za prejemnika storitve. Zlasti v primerih vmesniških platform ena na ena, kot so aplikacije za zmenke in druge podobne storitve, bi bilo treba upoštevati, da lahko obrazložitev razlogov povzroči nenamerna varnostna tveganja za poročajočo stran. Zato bi se morale te storitve samodejno vzdržati predložitve obrazložitve razlogov. Poleg tega bi si morali ponudniki storitev gostovanja razumno prizadevati oceniti, ali bi predložitev obrazložitve razlogov lahko povzročila nenamerna varnostna tveganja za poročajočo stran, in se v tem primeru vzdržati predložitve obrazložitve razlogov.

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(42b) Ponudnik storitev bi moral zagotoviti, da je član osebja, ki sprejme odločitev na podlagi nezakonite vsebine ali je kako drugače pogosto izpostavljen nezakoniti vsebini, deležen ustreznega usposabljanja in ustreznih delovnih pogojev, vključno z možnostjo, da po potrebi zaprosi za strokovno podporo in psihološko pomoč.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Dodatne obveznosti obveznosti, ki jih določajo spletne platforme v skladu s to uredbo, ne bi smele veljati za neprofitna znanstvena ali izobraževalna odložišča ali spletne platforme, na katerih se ponujajo proizvodi in storitve tretjih trgovcev, ki so ustanovljeni v Evropski uniji, kadar gre za izključni dostop teh trgovcev ter ga ponudniki spletnih platform urejajo in v celoti nadzorujejo ter pregledajo in predhodno odobrijo njihove proizvode in storitve, preden jih ponudijo na platformi.

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43b) Za preprečitev nepotrebnega regulativnega bremena nekatere obveznosti ne bi smele veljati za spletne tržnice, na katerih so ponujeni proizvodi in storitve tretjih trgovcev, ki so ustanovljeni v Evropski uniji, kadar gre za izključni dostop teh trgovcev ter ga ponudniki spletnih tržnic urejajo in v celoti nadzorujejo ter pregledajo in predhodno odobrijo njihove proizvode in storitve, preden jih ponudijo na tržnici. Te spletne platforme se pogosto navajajo kot zaprte spletne platforme. Ker spletne platforme pregledajo in predhodno odobrijo ponujene proizvode in storitve, je razširjenost nezakonite vsebine in proizvodov na teh platformah nizka, platforme pa v večini primerov ne morejo koristiti ustreznih izjem od odgovornosti, navedenih v tej uredbi. Za te spletne platforme zato ne bi smele veljati obveznosti, ki so nujne za platforme z drugačnimi modeli delovanja, na katerih je razširjenost nezakonite vsebine večja, na voljo pa so jim tudi ustrezne izjeme od odgovornosti.

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.	(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje, vključno s svobodo izražanja, za pošteno in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti v razumnem obdobju. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Če organ za zunajsodno reševanje spora odloči v korist prejemnika storitve, bi morala spletna platforma prejemniku povrniti vse pristojbine in druge razumne stroške, ki jih je prejemnik v zvezi z reševanjem spora plačal ali jih še mora plačati. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme, prejemniku ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ meni, da je pritožba očitno neutemeljena in neupravičena.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43.	(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme po prejetih smernicah javnih organov o tem, kako prepoznati nezakonito vsebino, sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino in dokazano pogosto prijavljajo nezakonito vsebino z visoko stopnjo točnosti, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno, učinkovito in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam, ki zastopajo skupne interese, in organizacijam imetnikov pravic, ustanovljenim posebej v ta namen, podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje, da zagotavljajo zastopanje skupnih interesov in da je njihova ocena tega, kaj je kršitev pravic intelektualne lastnine, nepristranska in skladna. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43.
_________________	_________________
43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).	43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem očitno nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne in sorazmerne zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Informacije bi se morale šteti za očitno nezakonito vsebino in prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru očitno nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.	(47) Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem ali razširjanjem nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne in sorazmerne zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati nekatere bistvene informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.	(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in druge uporabnike, pa tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje in širjenja proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne tržnice zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati, da ponudniku spletne tržnice zagotovi nekatere bistvene informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne tržnice bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi. Za občasne trgovce, ki so fizične osebe, ne bi smele veljati nesorazmerne zahteve glede opredeljevanja na spletnih tržnicah. Ponudniki spletnih tržnic od fizičnih oseb zahtevati podatkov, ki presegajo osnovno registracijo uporabnikov tržnice.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne platforme, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.	(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morali ponudniki spletnih tržnic razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar se od ponudnikov spletnih tržnic ne bi smelo zahtevati, da izvajajo čezmerne ali drage spletne dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj, saj bi bila ta zahteva nesorazmerna. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da taki ponudniki spletnih tržnic, ki so si v skladu s to uredbo razumno prizadevali, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani ali so odgovorne za te informacije, če se izkaže, da niso točne. Ponudniki spletnih tržnic bi morali tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike na uporabniku prijazen način, ki trgovcem omogoča zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48. Spletni vmesniki trgovcem omogočajo, da predložijo informacije, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo proizvoda ali storitve, vključno z izpolnitvijo zahtev glede označevanja, v skladu z zakonodajo o varnosti in skladnosti proizvodov.
__________________	__________________
45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl	45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl
46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).	47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).
48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.	48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Brez poseganja v ustrezne izjeme za mikro in mala podjetja in za okrepitev obveznosti spletnih tržnic določiti bi bilo treba sprejeti dodatne predhodne določbe, da bi predhodno zagotovile, da imajo potrošniki potrebne informacije o ponudbah proizvodov, preprečile nevarne in neskladne proizvode ter kategorije proizvodov, okrepile predhodne ukrepe zoper ponarejanje proizvodov in po potrebi (naknadno) sodelovale v primeru že prodanih nevarnih proizvodov. Ponudniki spletnih tržnic bi morali uporabnike svojih storitev obvestiti, kadar je storitev ali proizvod, ki so ga prejemniki pridobili prek njihovih storitev, nezakonit. Ko se ponudniki spletnih tržnic odločijo, da bodo nezakonito ponudbo odstranili iz svoje storitve, bi morali obenem sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili ponovno nalaganje takih nezakonitih ponudb ter enakih ali enakovrednih ponudb na njihovem trgu.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Glede na posebne odgovornosti in obveznosti spletnih platform bi morale zanje veljati obveznosti poročanja o preglednosti, ki veljajo poleg obveznosti poročanja o preglednosti, ki se na podlagi te uredbe uporabljajo za vse ponudnike posredniških storitev. Da se ugotovi, ali so spletne platforme morda zelo velike spletne platforme, za katere na podlagi te uredbe veljajo nekatere dodatne obveznosti, bi morale obveznosti poročanja o preglednosti za spletne platforme vključevati nekatere obveznosti, ki se nanašajo na objavo in sporočanje informacij o povprečnem številu aktivnih prejemnikov storitve v Uniji na mesec.	(51) Glede na posebne odgovornosti in obveznosti spletnih platform bi morale zanje veljati obveznosti poročanja o preglednosti, ki veljajo poleg obveznosti poročanja o preglednosti, ki se na podlagi te uredbe uporabljajo za vse ponudnike posredniških storitev. Da se ugotovi, ali so spletne platforme morda zelo velike spletne platforme, za katere na podlagi te uredbe veljajo nekatere dodatne obveznosti, bi morale obveznosti poročanja o preglednosti za spletne platforme vključevati nekatere obveznosti, ki se nanašajo na objavo in sporočanje informacij o povprečnem številu aktivnih prejemnikov storitve v Uniji na mesec v standardiziranih oblikah in prek standardiziranih vmesnikov za aplikacijsko programiranje.

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti informacije o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.	(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki lahko vplivajo tako na enako obravnavo in priložnosti državljanov ter na širjenje škodljivih stereotipov in norm. Novi modeli oglaševanja so povzročili spremembe načina predstavljanja informacij ter ustvarili nove vzorce zbiranja osebnih podatkov ter poslovne modele, ki lahko negativno vplivajo na zasebnost, osebno avtonomijo, demokracijo in kakovostno poročanje novic ter spodbujajo manipuliranje in diskriminacijo. Zato je treba zagotoviti večjo preglednost na trgu spletnega oglaševanja in izvesti neodvisne raziskave za oceno učinkovitosti vedenjskih oglasov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da je obseg podatkov, ki se zbirajo, čim manjši, da povečanje prihodkov iz oglaševanja ne omejuje kakovosti storitev in da so prejemnikom storitve na voljo obsežne individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti informacije o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(52a) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje.

Predlog spremembe  44

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.	(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih groženj za temeljne pravice, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat. Samo v zelo izjemnih primerih bi se moralo uporabnikom trajno prepovedati dostop do zelo velike spletne platforme. Pristojno sodišče mora imeti vselej možnost preklicati odločitev o trajni prepovedi dostopa.

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi.	(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi. V nekaterih primerih bi moralo biti možno, da bi spletno platformo, katere število prejemnikov ne presega operativnega praga 10 % prebivalstva Unije, šteli za zelo veliko spletno platformo zaradi njenega prometa, njene vloge pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi zaradi njenega vpliva na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu.

Predlog spremembe  46

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja lahko določajo pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.	(56) Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja so lahko določale pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja ter zlasti obravnavo filtrirnih mehurčkov in učinkov filtriranja.

Predlog spremembe  47

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s ponarejenimi proizvodi. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.	(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s ponarejenimi proizvodi in nezakonito trgovino z živalmi. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.

Predlog spremembe  48

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.	(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi zunanjih neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Revizorji kot znak neodvisnosti v zadnjih 12 mesecih pred izvajanjem revizije ne bi smeli zagotavljati storitev za zelo veliko spletno platformo, razen revizijskih storitev. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.

Predlog spremembe  49

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami.	(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe, brez poseganja v dejstvo, da platforma ostaja edina odgovorna za zagotavljanje skladnosti s to uredbo in brez poseganja v svobodo gospodarske pobude in zlasti njihovo zmožnost, da oblikujejo in izvedejo učinkovite ukrepe, ki so usklajeni z njihovimi specifičnimi poslovnimi modeli. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami. Kadar revizor zaradi novosti revidiranih vprašanj nima dovolj informacij, da bi oblikoval mnenje, bi moral mnenju dodati izjavo o omejitvi odgovornosti.

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni in da lahko vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika.	(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni o uporabi priporočilnih sistemov in da lahko zlahka nadzorujejo način, kako prejemajo informacije. Jasno in ločeno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na jasen, jedrnat, dostopen in lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti, da je njihov spletni vmesnik zasnovan tako, da ne obstaja tveganje zavajanja ali manipuliranja prejemnikov storitve.

Predlog spremembe  51

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje.	črtano

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63a) S povezovanjem oglasov z vsebinami, ki jih naložijo uporabniki, bi lahko zelo velika spletna platforma posredno pripomogla k promociji nezakonite vsebine ali vsebine, ki krši njihove pogoje poslovanja in bi lahko znatno škodovala kupcem oglasnega prostora. Da bi preprečili takšno prakso, bi morale zelo velike spletne platforme poleg pogodbenih jamstev zagotoviti kupcem oglasnega prostora, da je vsebina, ki jo spremljajo oglasi, zakonita in skladna z njihovimi pogoji poslovanja. Ti ukrepi bi lahko zajemali neodvisne revizije, s katerimi bi dobili kvantitativno in kvalitativno oceno primerov, ko je oglaševanje povezano z nezakonito vsebino ali vsebino, ki ni združljiva s pogoji poslovanja platforme;

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63b) Zelo velike spletne platforme bi si morale čim bolj prizadevati, da v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov ne bi omogočale vedenjskega in mikrociljnega oglaševanja otrokom, mlajšim od 18 let.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev.	(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih informacij ali podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo informacije in dostop do podatkov. Vse zahteve po informacijah in dostopu do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev. Raziskave, ki se izvajajo v okviru te ureditve, bi morale, kjer je to mogoče, temeljiti na načelih odprtega dostopa in uporabljati standardizirane podatkovne nize, da se zagotovi visoka raven preglednosti in odgovornosti glede uporabe zagotovljenih podatkov.

Predlog spremembe  55

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65a) Interoperabilnost z zelo velikimi spletnimi platformami je zaželena, saj lahko ustvari nove priložnosti za razvoj inovativnih storitev, premosti učinek uporabnikove vezanosti ter zagotovi konkurenco in izbiro uporabnikom. Te možnosti bi lahko prejemnikom omogočile, da izkoristijo interakcijo med različnimi platformami. Zelo velike spletne platforme imajo lahko vmesnik za aplikacijsko programiranje, prek katerega lahko platforme tretjih strani in njihovi prejemniki sodelujejo z glavnimi funkcijami in prejemniki osnovnih storitev platforme. Glavne funkcije lahko vključujejo zmožnost prejemanja informacij z nekaterih računov, izmenjavo zagotovljenih vsebin in odzivanje nanje. Poleg tega lahko zelo velike spletne platforme poskrbijo, da so glavne funkcije njihovih storitev interoperabilne z drugimi spletnimi platformami, da se omogoči komunikacija med platformami. Ta možnost ne omejuje, ovira ali zavlačuje njihove zmožnosti reševanja varnostnih vprašanj in bi morala biti v skladu z vsemi njihovimi odgovornostmi, zlasti v zvezi s temeljnimi pravicami in varstvom zasebnosti. Komisija bi morala od evropskih organov za standardizacijo zahtevati, da razvijejo potrebne tehnične standarde za interoperabilnost, kot je interoperabilnost protokolov ter interoperabilnost in prenosljivost podatkov.

Predlog spremembe  56

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65b) Zelo velike spletne platforme bi morale poskrbeti, da je mogoče ocene po prekinitvi pogodbe z uporabnikom platforme prenesti v sistem ugleda drugega operaterja platforme. Zaradi preglednosti bi bilo treba vnaprej zagotoviti informacije o postopkih, tehničnih zahtevah, časovnih okvirih in pristojbinah, ki se uporabljajo, če želi uporabnik platforme prenesti ocene v sistem ugleda drugega operaterja platforme. Pri prikazovanju ocen, uvoženih z druge platforme, bi moral operater ciljne platforme navesti izvor ocen, kadar je to mogoče.

Predlog spremembe  57

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.	(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  58

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti.	(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti. Kodeksi bi morali vsebovati jasne in natančne cilje v zvezi z varstvom potrošnikov in človekovimi pravicami ter biti urejeni na pregleden način. Redno bi bilo treba ocenjevati učinkovitost kodeksov ravnanja.

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 97

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(97) Komisija bi morala imeti možnost, da se svobodno odloči, ali želi poseči v katero od zadev, za katere je pooblaščena na podlagi te uredbe. Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.	(97) Komisija bi morala imeti možnost, da se svobodno odloči, ali želi poseči v katero od zadev, za katere je pooblaščena na podlagi te uredbe. Vendar bi morala navesti razloge za vsako neukrepanje. Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.

Predlog spremembe  60

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zahteve glede interoperabilnosti za zelo velike spletne platforme.

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga posredniških storitev;	(a) prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga digitalnih storitev, tudi tako, da se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji;

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določiti enotna pravila za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.	(b) določiti enotna pravila za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) spodbujati inovacije, podpirati digitalni prehod, spodbujati gospodarsko rast in konkurenco za digitalne storitve ob hkratnem varstvu pravic uporabnikov in potrošnikov.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) Direktivi (EU) 2019/882;

Predlog spremembe  65

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo; domneva se, da taka pomembna povezava obstaja, če ima ponudnik sedež v Uniji; če takega sedeža nima, se ocena pomembne povezave opravi na podlagi specifičnih dejanskih meril, kot so:	(d) „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo; domneva se, da taka pomembna povezava obstaja, če ima ponudnik sedež v Uniji ali, če takega sedeža nima, če ponudnik svoje dejavnosti usmerja na eno ali več držav članic.

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— pomembno število uporabnikov v eni ali več državah članicah or	črtano

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;	črtano

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnosti razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njena vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;	(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki uporablja posebne pogoje in na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnosti razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija glavne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene glavne storitve, njena vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

Predlog spremembe  69

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) „spletna tržnica“ pomeni spletno platformo, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki na platformi;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) „koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev sedež ali v kateri ima sedež oziroma prebivališče njegov pravni zastopnik;	(l) „koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev svoj glavni sedež ali, če posredniška storitev nima sedeža v Evropski uniji, v kateri ima sedež njegov pravni zastopnik;

Predlog spremembe  71

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „oglas“ pomeni informacije, namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej promociji navedenih informacij;	(n) „oglas“ pomeni informacije, namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za posredne ali neposredne oblike plačila, ki je namenjeno posebej promociji navedenih informacij;

Predlog spremembe  72

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;	(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve razvršča, prednostno razvršča in predlaga specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

Predlog spremembe  73

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:	1. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  74

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ne spreminja informacij;	(a) (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  75

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;	(b) (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  76

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;	(c) (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  77

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter	(d) (Ne zadeva slovenske različice.) and

Predlog spremembe  78

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.	(e) hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da je bila nezakonita vsebina na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Odstavek 1 se ne uporablja, če je glavni namen storitve informacijske družbe izvajati ali omogočati nezakonite dejavnosti ali če ponudnik storitve informacijske družbe namerno sodeluje s prejemnikom storitev, da bi izvajal nezakonite dejavnosti.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.	3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci na platformi, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 6– odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali druge dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe.	Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker izvajajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo, katerih namen je zaznavanje, opredelitev, in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, tudi z uporabo tehnoloških orodij in instrumentov za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe.

Predlog spremembe  82

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da prostovoljne preiskave spremljajo ustrezni zaščitni ukrepi, kjer je potrebno tudi človeški nadzor, da se zagotovi njihova preglednost, pravičnost in nediskriminacija.

Predlog spremembe  83

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;	— informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;

Predlog spremembe  84

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) skladnost z ukrepi v odredbi je tehnično izvedljiva ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih zmogljivosti zadevnega ponudnika storitev.

Predlog spremembe  85

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Odredbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino lahko od ponudnikov posredniških storitev zahtevajo, da v določenem primeru ukrepajo in odstranijo enako ali enakovredno nezakonito vsebino.

Predlog spremembe  86

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Vse prošnje ponudnikom posredniških storitev, predložene na podlagi te zakonodaje, se posredujejo preko koordinatorja digitalnih storitev v državi članici sedeža, ki je pristojen za zbiranje prošenj in obvestil iz vseh pomembnih virov.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Ponudniki posredniških storitev, ki se uvrščajo med mikro, mala ali srednja podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ki jim po razumnem prizadevanju ni uspelo priti do storitve pravnega zastopnika, imajo možnost zahtevati, da koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri namerava podjetje vzpostaviti pravnega zastopnika, omogoči nadaljnje sodelovanje in priporoči možne rešitve, tudi možnosti kolektivnega zastopanja.

Predlog spremembe  88

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki.	1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o dejavnostih, ki jih izvajajo, in o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki.

Predlog spremembe  89

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.	2. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju pogojev poslovanja iz odstavka 1 ravnajo pregledno, nediskriminatorno, dosledno, predvidljivo, skrbno, nepristransko, potrebno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.

Predlog spremembe  90

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pogoji poslovanja, ki niso v skladu s tem členom, za prejemnike storitev niso zavezujoči. Ponudniki posredniških storitev vnaprej obvestijo prejemnike svojih storitev o vseh spremembah pogojev poslovanja.

Predlog spremembe  91

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Kadar zelo velike spletne platforme v smislu člena 25 te uredbe omogočajo, da se v javnosti razširjajo medijske publikacije v smislu člena 2(4) Direktive (EU) 2019/790, te platforme ne odstranijo takšne vsebine, onemogočijo dostopa do nje, je onemogočijo ali drugače posegajo vanjo ali z njo povezano storitvijo ter ne ukinejo ali onemogočijo z njo povezanega računa na podlagi domnevne neskladnosti s svojimi pogoji uporabe.

Predlog spremembe  92

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Vse omejitve, ki jih ponudniki posredniških storitev naložijo v zvezi z uporabo svojih storitev in informacij, ki jih posredujejo prejemniki storitve, so v celoti skladne s temeljnimi pravicami prejemnikov storitev, kot so zapisane v Listini.

Predlog spremembe  93

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:	1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Kadar je mogoče, so objavljene informacije razčlenjene glede na državo članico, v kateri se ponujajo storitve. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov iz navedenih odločb;	(a) številu prejetih odločb organov držav članic, po možnosti razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov;	(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, število prijav, ki so jih vložili zaupanja vredni prijavitelji, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika;

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno s številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter zmožnost prejemnikov, da zagotavljajo informacije, pri čemer so navedeni ukrepi razvrščeni glede na vrsto razloga in podlago za njihovo sprejetje;	(c) moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno s številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter ukrepov, sprejetih za usposabljanje moderatorjev vsebin, in uvedenih varoval, da to ne bi vplivalo na vsebine, ki ne pomenijo kršitev;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.	(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, če je opredeljivo, pa tudi podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, in številu primerov, ko so bile odločitve o moderiranju vsebine razveljavljene.

Predlog spremembe  98

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Navedeni mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav.	1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Navedeni mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav v ustreznem obsegu. Ne bi pa smeli nadomestiti odločitve neodvisnega sodnega in upravnega organa o tem, ali je vsebina nezakonita ali ne.

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi nezakonitost zadevne vsebine. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:	2. Obvestila iz odstavka 1 so dovolj natančne in ustrezno utemeljene prijave, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi in oceni nezakonitost zadevne vsebine. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) jasno navedbo elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, po potrebi pa tudi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino;	(b) jasno navedbo elektronske identifikacije navedene informacije, kot so URL ali URL-ji, če je mogoče, po potrebi pa tudi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino;

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izjavo, ki potrjuje, da je posameznik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi točne in popolne.	(d) izjavo, ki potrjuje, da je posameznik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi po njegovem najboljšem vedenju točne in popolne.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.	3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2 in so zato dovolj natančne in ustrezno utemeljene ter na podlagi katerih lahko skrbni ponudnik storitev gostovanja oceni nezakonitost zadevne vsebine, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.

Predlog spremembe  103

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar prijava vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu nemudoma pošlje potrdilo o prejemu prijave.	4. Kadar obvestilo vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu nemudoma pošlje potrdilo o prejemu obvestila.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo.	5. Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt in osebo, ki je zagotovila informacijo, brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša obvestilo, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo.

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4.	6. Če so predložene informacije dovolj jasne, ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno in nepristransko ukrepajo v zvezi z vsakim obvestilom, ki ga prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, pri čemer upoštevajo svoje tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se obvestila nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES. Navedena odstavka se tudi ne uporabljata za podjetja, ki so v preteklosti izpolnjevala pogoje za status mikro ali malega podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, in sicer 12 mesecev potem, ko so izgubila ta status v skladu s členom 4(2) navedene priloge.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ali onemogočiti dostop do njih, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.	1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti ali ne odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ali onemogočiti dostop do njih, ali drugače moderirati obliko ali razširjanje, prejemnika brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje 24 ur po odstranitvi ali onemogočitvi dostopa ali ob ukrepih za moderiranje in urejanje vsebin obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa;	(a) navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa;

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejemanju odločitve, tudi kadar je bila odločitev sprejeta v zvezi z vsebino, odkrito ali opredeljeno z uporabo avtomatiziranih sredstev;	(c) po potrebi informacije o uporabi sredstev pri sprejemanju odločitve;

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ponudniki storitev gostovanja objavijo odločitve in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni zbirki podatkov, ki jo upravlja Komisija. Navedene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.	črtano

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ponudnikom storitev gostovanja ni treba predložiti obrazložitve razlogov iz odstavka 1, če bi razlog za odločitev lahko povzročil neželene pomisleke glede varnosti za stran, ki poroča. Poleg tega jim je tudi ni treba predložiti, če lahko dokažejo, da je prejemnik storitve večkrat zagotavljal nezakonite vsebine.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES. Navedena odstavka se tudi ne uporabljata za podjetja, ki so v preteklosti izpolnjevala pogoje za status mikro ali malega podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, in sicer 12 mesecev potem, ko so izgubila ta status v skladu s členom 4(2) navedene priloge.

Predlog spremembe  113

 

Predlog uredbe

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15a
	Zaščita pred ponavljajočimi se zlorabami in kaznivimi dejanji
	1.  Ponudniki posredniških storitev po izdaji predhodnega opozorila ter predložitvi obsežne utemeljitve začasno prekinejo, ali v ustreznih okoliščinah nehajo zagotavljati svoje storitve prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo nezakonite vsebine.
	2.  Kadar se ponudnik posredniških storitev seznani z informacijami, zaradi katerih nastane sum, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ljudi, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, o svojem sumu nemudoma obvesti organe pregona ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo. Kadar ponudnik posredniških storitev ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima glavni sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika ter te informacije posreduje Europolu za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Predlog spremembe  114

 

Predlog uredbe

Člen 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15b
	Zaščita vstopa na trg
	Določbe tega oddelka se ne izvršujejo zoper mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES v obdobju enega leta po njihovi ustanovitvi. V tem obdobju si ta podjetja po najboljših močeh prizadevajo za izpolnjevanje določb iz tega oddelka in ravnajo v dobri veri.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.	Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, razen če izpolnjujejo merila za zelo velike spletne platforme na podlagi te uredbe. Ta oddelek se tudi ne uporablja za podjetja, ki so v preteklosti izpolnjevala pogoje za status mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, in sicer 12 mesecev po tem, ko so izgubila ta status v skladu s členom 4(2) navedene priloge, razen če izpolnjujejo merila za zelo velike spletne platforme na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe  116

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme prejemnikom storitve vsaj šest mesecev po odločitvi iz tega odstavka omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, v katerem je mogoče elektronsko in brezplačno vložiti pritožbe zoper naslednje odločitve, ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme:	1. Spletne platforme prejemnikom storitve in kvalificiranim subjektom v smislu člena 3(4) Direktive (EU) 2020/1828, vsaj šest mesecev po odločitvi iz tega odstavka omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, v katerem je mogoče elektronsko in brezplačno vložiti pritožbe zoper naslednje odločitve, ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme:

Predlog spremembe  117

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) odločitve o odstranitvi informacij ali onemogočitvi dostopa do njih;	(a) odločitve o odstranitvi, onemogočitvi, odsvetovanju, demonetizaciji ali omejitvi dostopa do informacij ali o drugih sankcijah proti njim;

Predlog spremembe  118

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.	2. Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb ter vključujejo človeški pregled.

Predlog spremembe  119

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Spletne platforme pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.	3. Spletne platforme pravočasno, skrbno in nepristransko obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1. Če pritožnik to želi, spletna platforma javno potrdi razveljavitev odločitve.

Predlog spremembe  120

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletne platforme pritožnike brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o odločitvi, ki jo sprejmejo v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti zunajsodnega reševanja sporov iz člena 18 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih.	4. Spletne platforme pritožnike brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o odločitvi, ki jo sprejmejo v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti zunajsodnega reševanja sporov iz člena 18 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih. Taka odlog ne sme biti daljši od treh tednov od vložitve pritožbe.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z izbranim organom za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.	Ko so notranji mehanizmi za obravnavo pritožb izčrpani, prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), in kvalificirani subjekti v smislu člena 3(4) Direktive (EU) 2020/1828, lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z organom za rešitev spora, ki ga je izbral prejemnik, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.

Predlog spremembe  122

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;	(b) ima potrebno pravno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) reševanje sporov je zlahka dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije;	(c) zagotavlja postopek za reševanje sporov, ki je zlahka dostopen prek tehnologije za elektronske komunikacije;

Predlog spremembe  124

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem uradnem jeziku Unije;	(d) spore lahko rešuje hitro, učinkovito, pregledno in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem uradnem jeziku Unije;

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom.	(e) zagotavlja postopek za reševanje sporov, ki poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom in ob zadostnih ukrepih za varovanje zaupnosti.

Predlog spremembe  126

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) po potrebi ima določeno pravno strokovno znanje, kar zadeva veljavne zakone v zvezi s svobodo izražanja in njenimi omejitvami ter veljavno sodno prakso, vključno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki jih je prejemnik plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme, prejemniku ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora.	Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki jih je prejemnik plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme, prejemniku ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ ugotovi, da je pritožba očitno neutemeljena in neupravičena.

 

Predlog spremembe  128

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.	6. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive. Kakršenkoli poskus za zunajsosodni dogovor o rešitvi spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice zadevnih ponudnikov spletnih platformnih storitev in prejemnikov storitve, da kadar koli pred zunajsodno poravnavo, med ali po njej začnejo sodni postopek.

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja.	1. Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja. S podobno prednostjo se lahko obravnavajo druge prijave, kadar se šteje, da so zanesljivost tistih, ki jih predložijo, ter resnost in nujnost zadevnih razmer izjemne.

Predlog spremembe  130

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ima posebno strokovno znanje in kompetence za potrebe odkrivanja in opredelitve nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;	(a) je pokazal posebno strokovno znanje, natančnost in strokovno znanje za potrebe odkrivanja in opredelitve nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;

Predlog spremembe  131

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja pravočasno, skrbno in objektivno.	(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja objektivno.

Predlog spremembe  132

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) po potrebi ima določeno pravno strokovno znanje, kar zadeva veljavne zakone v zvezi s svobodo izražanja in njenimi omejitvami ter veljavno sodno prakso, vključno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Predlog spremembe  133

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Koordinator digitalnih storitev države članice lahko dodeli status zaupanja vrednega prijavitelja subjektu s sedežem v drugi državi članici, če ima navedeni subjekt status zaupanja vrednega prijavitelja v državi članici, v kateri ima sedež. Če je več držav članic dodelilo ta status istemu subjektu, se lahko subjekt imenuje evropski zaupanja vreden prijavitelj.

Predlog spremembe  134

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2.	3. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža platforme sodelujejo v dialogu s platformami in deležniki, da bi ohranili natančnost in učinkovitost sistema zaupanja vrednih prijaviteljev.

Predlog spremembe  135

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.	5. Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil večje število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav ali prijav v zvezi z zakonito vsebino, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Kadar je to mogoče, spletne platforme zaupanja vrednim prijaviteljem omogočijo dostop do tehničnih načinov, ki jim pomagajo odkrivati nezakonite vsebine v velikem obsegu.

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo očitno nezakonite vsebine.	1. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila ter predložitvi obsežne utemeljitve začasno prekinejo, ali v ustreznih okoliščinah prenehajo, zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo očitno nezakonite vsebine. Prenehanje storitve se lahko odredi, če prejemniki ne izpolnjujejo veljavnih določb iz te uredbe ali če je do prekinitve prišlo vsaj trikrat po preverjanju večkratnega zagotavljanja nezakonitih vsebin.

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.	2. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo neutemeljene prijave ali pritožbe.

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) absolutno število očitno nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;	(a) absolutno število nezakonitih vsebin ali neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.	(d) če je mogoče, namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.

Predlog spremembe  141

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja jasno in podrobno določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, med drugim v zvezi z dejstvi in okoliščinami, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve.	4. Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja jasno in podrobno določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, med drugim v zvezi z dejstvi in okoliščinami, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve, ter okoliščine, v katerih bodo prenehale zagotavljati svoje storitve.

Predlog spremembe  142

 

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar spletna platforma ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika ali Europol.	Kadar spletna platforma ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima glavni sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika ter te informacije posreduje Europolu za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar spletna platforma potrošnikom dovoli, da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovi, da lahko trgovci uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije:	1. Ponudniki spletnih tržnic zagotovijo, da lahko trgovci uporabljajo njihove storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če spletne tržnice pred uporabo storitev od trgovca pridobijo naslednje informacije:

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podatke o bančnem računu trgovca, kadar je trgovec fizična oseba;	črtano

Predlog spremembe  145

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta v smislu člena 3(13) in člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta ali katerega koli ustreznega akta prava Unije;	(d) če se pogodba nanaša na proizvode, za katere veljajo uredbe Unije iz člena 4(5) Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta, ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta s sedežem v Uniji iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta51 ali katerega koli ustreznega akta prava Unije;
__________________	__________________
51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).	51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

Predlog spremembe  146

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletna platforma si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva presoditi, ali so informacije iz točk (a), (d) in (e) odstavka 1 zanesljive, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov.	2. Ponudnik spletne tržnice po pridobitvi navedenih informacij sprejme učinkovite ukrepe, ki bi jih sprejel skrben izvajalec v skladu z visokim industrijskim standardom poklicne skrbnosti, da presodi, ali so informacije iz točk (a), (d) in (e) odstavka 1 točne, aktualne in zanesljive, pri čemer uporabi neodvisne in zanesljive vire, tudi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo pooblaščeni administrator ali država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov.

Predlog spremembe  147

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar spletna platforma ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.	Kadar ponudnik spletne tržnice ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, ta spletna tržnica od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.

Predlog spremembe  148

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu, dokler ta ne izpolni zahteve.	črtano

Predlog spremembe  149

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ponudnik spletne tržnice bi moral od trgovcev zahtevati, da ga nemudoma obvestijo o vseh spremembah informacij iz odstavka 1 ter v teh primerih ponovijo ustrezne korake iz odstavka 2. Kadar ponudnik spletne tržnice pridobi podatke, da je informacija iz člena 22 netočna, od trgovca zahteva, da nemudoma predloži dokaze o točnosti te informacije ali jo popravi. Če trgovec ne predloži dokaze o točnosti, ne popravi ali ne dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu, dokler ta ne izpolni zahteve.

Predlog spremembe  150

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato informacije izbriše.	4. Ponudnik spletne tržnice varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem, vključno z obdobjem za uporabo pravnih sredstev. Nato informacije izbriše.

Predlog spremembe  151

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Brez poseganja v odstavek 2 platforma razkrije informacije tretjim osebam le, kadar se to zahteva v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno z odločbami iz člena 9 in morebitnimi odločbami, ki jih pristojni organi držav članic ali Komisija izdajo zaradi opravljanja nalog na podlagi te uredbe.	5. Brez poseganja v odstavek 2 ponudnik spletne tržnice razkrije informacije tretjim osebam le, kadar se to zahteva v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno z odločbami iz člena 9 in morebitnimi odločbami, ki jih pristojni organi držav članic ali Komisija izdajo zaradi opravljanja nalog na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe  152

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e) in (f) odstavka 1 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način.	6. Ponudnik spletne tržnice da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e) in (f) odstavka 1 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način.

Predlog spremembe  153

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Spletna platforma oblikuje in organizira svoj spletni vmesnik tako, da lahko trgovci izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi prava Unije, ki se uporablja.	7. Ponudnik spletne tržnice oblikuje in organizira svoj spletni vmesnik na pošten in uporabniku prijazen način, da lahko trgovci izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi prava Unije, ki se uporablja.

Predlog spremembe  154

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Ponudnik spletne tržnice svojo storitev oblikuje tako, da lahko trgovci svojim strankam sporočijo vse ustrezne informacije za identifikacijo izdelka ali storitve in po potrebi informacije v zvezi z označevanjem, vključno z oznakami CE.

Predlog spremembe  155

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. Spletne platforme zagotovijo, da se trgovce odobri brez nepotrebnega odlašanja, ko spletna platforma prejme informacije iz odstavka 1 in sprejme ukrepe iz odstavka 2.

Predlog spremembe  156

 

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 22a
	Dodatne določbe za spletne tržnice v zvezi z nezakonitimi ponudbami
	1. Če ponudnik spletne tržnice ugotovi, da je proizvod ali storitev, ki se ponuja prek njegovih storitev, nezakonita, o tem obvesti tiste prejemnike storitve, ki so kupili ta proizvod ali naročili to storitev.
	2.  Ponudnik spletne tržnice brez nepotrebnega odlašanja začasno prekine zagotavljanje svojih storitev trgovcem, ki večkrat zagotavljajo nezakonite ponudbe za proizvod ali storitev. O svoji odločitvi nemudoma obvesti trgovca.
	3.  Za proizvode, kategorije ali skupine proizvodov, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov na podlagi nesreč, evidentiranih v portalu Safety Business Gateway, statističnih podatkov Safety Gate, rezultatov skupnih dejavnosti v zvezi z varnostjo proizvodov in drugih ustreznih kazalnikov ali dokazov, kot je določeno v Uredbi (EU) [.../...] o splošni varnosti proizvodov, ki spreminja Uredbo (EU) št. 1025/2012 in razveljavlja Direktivo 87/357/EGS in Direktivo 2001/95/ES, ponudnik spletne tržnice v zvezi z informacijami iz odstavka 7a člena 22 in preden je trgovčeva ponudba na voljo na spletni tržnici preveri, ali je ponudba, ki jo trgovec želi ponuditi potrošnikom v Uniji, navedena na seznamu ali seznamih proizvodov ali kategorij proizvodov, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da niso skladni, da so razvrščeni v katero od prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk ali spletni vmesnik, in trgovca, ki želi ponujati proizvod s teh seznamov, ne odobri.
	4.  Ponudnik spletne tržnice zagotovi, da vsebina, ki je bila opredeljena kot nezakonita, po odstranitvi ostane nedostopna, in v posameznem primeru sprejme ukrepe za odstranitev enakih ali enakovrednih nezakonitih vsebin.

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve očitno nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb;	(b) številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve nezakonitih vsebin, predložitve neutemeljenih prijav in predložitve neutemeljenih pritožb;

Predlog spremembe  158

 

Predlog uredbe

Člen 24 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preglednost spletnega oglaševanja	Zahteve v zvezi s preglednostjo spletnega oglaševanja

Predlog spremembe  159

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, nedvoumno in v realnem času ugotovijo:	1. Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, tehtno, nedvoumno in vedno ugotovijo:

Predlog spremembe  160

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da prikazane informacije pomenijo oglas;	(a) da so prikazane informacije ali del njih oglas;

Predlog spremembe  161

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) fizično ali pravno osebo, ki financira oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);

Predlog spremembe  162

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) smiselne informacije o glavnih parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan.	(c) jasne, smiselne informacije o glavnih parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan, in kako te parametre spremeniti;

Predlog spremembe  163

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) ali je bil oglas izbran z avtomatiziranim sistemom in v tem primeru identiteto fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za ta sistem.

Predlog spremembe  164

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Spletne platforme uporabnikom ponujajo možnost enostavnega izklopa za mikrociljano sledenje in oglase, ki temeljijo na njihovih vedenjskih podatkih ali drugih tehnikah profiliranja v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679.

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3.	1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3, ali je bila platforma zasnovana kot zelo velika spletna platforma v skladu z odstavkom 4a.

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1. Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti.	3. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ter ali promet, model poslovanja in narava platforme predstavljajo sistemsko tveganje za potrebe odstavka 1. Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti, ter kako določiti, ali promet, model poslovanja in velikost platforme predstavljajo sistemsko tveganje.

Predlog spremembe  167

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija zagotovi, da se seznam imenovanih zelo velikih spletnih platform objavi v Uradnem listu Evropske unije in posodablja. Obveznosti iz tega oddelka se začnejo ali prenehajo uporabljati za zadevne zelo velike spletne platforme štiri mesece po navedeni objavi.	črtano

Predlog spremembe  168

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija v skladu s členom 69 sprejme delegirane akte, da se spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo manj kot 45 milijonom povprečnim mesečnim uporabnikom storitve v Uniji, vendar predstavljajo zelo veliko sistemsko tveganje, določi kot zelo velike spletne platforme. Ocena sistemskega tveganja temelji na naslednjih merilih:
	(a)  letnem prometu spletne platforme, pri čemer je 50 milijonov EUR prag, ki ga mora spletna platforma presezati, da izpolnjuje pogoje za nadaljnjo oceno na podlagi točk (b) do (e);
	(b) vlogi spletne platforme kot javnega foruma;
	(c) vlogi, naravi in količini ekonomskih transakcij na spletni platformi;
	(d) vlogi spletne platforme pri razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu ter
	(e) poglobljenosti in obsegu sistemskih tveganj, ki izhajajo iz delovanja in uporabe storitev spletne platforme, kot je opredeljeno v členu 26, ter prisotnosti nezakonitih vsebin v storitvi v preteklosti.

Predlog spremembe  169

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija zagotovi, da se seznam imenovanih zelo velikih spletnih platform objavi v Uradnem listu Evropske unije in posodablja. Obveznosti iz tega oddelka se začnejo ali prenehajo uporabljati za zadevne zelo velike spletne platforme štiri mesece po navedeni objavi.

Predlog spremembe  170

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno opredelijo, analizirajo in ocenijo vsa znatna sistemska tveganja, nastala zaradi delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in vključuje naslednja sistemska tveganja:	1. Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno opredelijo, analizirajo in ocenijo vsa znatna sistemska tveganja, nastala zaradi delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ocena tveganja se razčleni glede na države članice, v katerih se storitve ponujajo, in Unijo kot celoto. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in vključuje naslednja sistemska tveganja:

Predlog spremembe  171

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kakršne koli negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in obveščanja, nediskriminacije in pravic otroka, kot so določeni v členih 7, 11, 21 in 24 Listine;	(b) kakršne koli negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic, vključno s pravicami do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in obveščanja, svobode in pluralizma medijev, nediskriminacije in pravic otroka, kot so določeni v členih 7, 11, 21 in 24 Listine, ter vseh drugih temeljnih pravic iz Listine, na katere lahko ta tveganja negativno vplivajo zdaj ali v prihodnosti;

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) namerno manipulacijo njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ki ima dejanski ali predvidljiv negativen učinek na varovanje javnega zdravja, mladoletnih otrok, družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo.	(c) namerno manipulacijo njihovih storitev z dejanskimi ali predvidljivimi sistemskimi negativnimi učinki na varovanje javnega zdravja, mladoletnih otrok, družbenega diskurza ali dejanskimi ali predvidljivimi učinki v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo, vključno s tveganjem manipulacije njihove storitve z neavtentično uporabo, globokimi ponaredki ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve.

Predlog spremembe  173

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, opredeljenim v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:	1. Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za prenehanje, preprečevanje in zmanjševanje specifičnih sistemskih tveganj, opredeljenih v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:

Predlog spremembe  174

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) zagotavljanje ustreznega osebja za obravnavanje obvestil in pritožb;

Predlog spremembe  175

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vzpostavitev ali prilagoditev sodelovanja z zaupanja vrednimi prijavitelji v skladu s členom 19;	(d) prilagoditev sodelovanja z zaupanja vrednimi prijavitelji v skladu s členom 19;

Predlog spremembe  176

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dobre prakse za zelo velike spletne platforme za zmanjšanje ugotovljenih sistemskih tveganj.	(b) dobre prakse za zelo velike spletne platforme za prenehanje, preprečevanje in zmanjšanje ugotovljenih sistemskih tveganj.

Predlog spremembe  177

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda splošne smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih smernic organizira javna posvetovanja.	3. Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda splošna priporočila o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih priporočil organizira javna posvetovanja.

Predlog spremembe  178

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Poročila iz odstavka 2 se posredujejo javnosti in vključujejo standardizirane odprte podatke, ki opisujejo sistemska tveganja, zlasti tveganja za temeljne pravice.

Predlog spremembe  179

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi revizija, da se oceni skladnost z:	1. V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi neodvisna revizija, da se oceni skladnost z:

Predlog spremembe  180

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije, ki:	2. Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije ali združenja, ki so bila ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in ki:

Predlog spremembe  181

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) so neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform;	(a) so neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform in tej platformi v preteklih 12 mesecih niso zagotavljale nobene druge storitve, kot so revizije ali zadevne pomožne storitve;

Predlog spremembe  182

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) niso revidirale zadevne zelo velike spletne platforme več kot tri leta zapored.

Predlog spremembe  183

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kadar revizijsko mnenje ni pozitivno, operativna priporočila glede specifičnih ukrepov za zagotovitev skladnosti.	(f) kadar je revizijsko mnenje negativno, priporočila glede specifičnih ukrepov za zagotovitev skladnosti in časovnega načrta za popravne ukrepe na podlagi tveganja s poudarkom na prednostnem odpravljanju težav, ki bi lahko povzročile največjo škodo uporabnikom storitve.

Predlog spremembe  184

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) kadar organizacija, ki opravlja revizijo, nima dovolj informacij, da bi lahko pripravila mnenje, ker so revidirane težave nove, ustrezno izjavo o omejitvi odgovornosti.

Predlog spremembe  185

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Zelo velike spletne platforme, ki prejmejo revizijsko poročilo, ki ni pozitivno, ustrezno upoštevajo vsa operativna priporočila, naslovljena nanje, zaradi sprejetja potrebnih ukrepov za njihovo izvedbo. V enem mesecu od prejema priporočil sprejmejo poročilo o izvedbi revizijskih priporočil, v katerem določijo navedene ukrepe. Kadar ne izvedejo operativnih priporočil, v poročilu o izvedbi revizijskih priporočil navedejo razloge za to in določijo morebitne alternativne ukrepe, ki so jih sprejele za obravnavo ugotovljenih primerov neskladnosti.	4. Zelo velike spletne platforme, ki prejmejo revizijsko poročilo z dokazi, da platforma neustrezno ocenjuje ali zmanjšuje sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji, ustrezno upoštevajo vsa operativna priporočila, naslovljena nanje, zaradi sprejetja potrebnih ukrepov za njihovo izvedbo. V enem mesecu od prejema priporočil sprejmejo poročilo o izvedbi revizijskih priporočil, v katerem določijo navedene ukrepe. Kadar ne izvedejo operativnih priporočil, v poročilu o izvedbi revizijskih priporočil navedejo razloge za to in določijo morebitne alternativne ukrepe, ki so jih sprejele za obravnavo ugotovljenih primerov neskladnosti.

Predlog spremembe  186

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Koordinatorji digitalnih storitev zelo velikim spletnim platformam pod njihovo jurisdikcijo zagotovijo letni revizijski načrt, v katerem so navedena ključna področja, na katera se je treba osredotočiti v prihajajočem revizijskem ciklu.

Predlog spremembe  187

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Revizije se predložijo koordinatorjem digitalnih storitev, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice in Komisiji. Povzetek ugotovitev revizij, ki ne vključuje občutljivih informacij, se objavi. Koordinatorji digitalnih storitev, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Komisija lahko podajo javno mnenje o revizijah.

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, v pogojih poslovanja jasno, dostopno in zlahka razumljivo določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, ki jih zagotavljajo prejemnikom storitve, za spremembo navedenih glavnih parametrov ali vplivanje nanje, vključno z vsaj eno možnostjo, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679.	1. Zelo velike spletne platforme za prejemnike svojih storitev ne uporabljajo priporočilnega sistema, ki temelji na profiliranju, razen če prejemnik storitve ne da prostovoljnega, izrecnega, informiranega in nedvoumnega soglasja. Zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, v pogojih poslovanja jasno, dostopno in zlahka razumljivo določijo glavne tehnične parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, prejemnikom storitve pa zagotovijo možnosti za spremembo navedenih glavnih tehničnih parametrov ali vplivanje nanje, vključno z vsaj eno možnostjo, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679, in vodijo evidenco pomembnih sprememb, ki so bile izvedene v priporočilnem sistemu, če je to mogoče.

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, zelo velike spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.	2. Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, zelo velike spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo preprosto dostopno in uporabnikom prijazno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.

Predlog spremembe  190

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Parametri iz odstavka 1 vključujejo:
	(a)  podatek, ali je priporočilni sistem avtomatiziran, in v tem primeru identiteto fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za ta sistem, če ne gre za ponudnika platforme;
	(b)  jasne informacije o glavnih merilih, ki jih uporabljajo priporočilni sistemi;
	(c)  če je mogoče, ustreznost in težo vsakega od glavnih meril, na podlagi katerega se pridobijo priporočene informacije;
	(d)  cilje, za katere je optimiziran sistem,
	(e)  če je ustrezno, razlago vloge, ki jo ima vedenje prejemnikov storitve pri tem, kako zadevni sistem proizvaja svoje rezultate.

Predlog spremembe  191

 

Predlog uredbe

Člen 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 29a
	Prenosljivost podatkov in pregledov
	1.  Zelo velike spletne platforme omogočijo učinkovito prenosljivost podatkov, ustvarjenih z dejavnostjo poslovnega uporabnika ali končnega uporabnika, in zlasti končnim uporabnikom zagotovijo orodja za lažje uresničevanje prenosljivosti podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, vključno z zagotavljanjem stalnega dostopa v realnem času;
	2.  Zelo velike spletne platforme poskrbijo, da je mogoče preglede po prekinitvi pogodbe z uporabnikom platforme prenesti v sistem ugleda drugega operaterja platforme.

Predlog spremembe  192

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) fizično ali pravno osebo, ki financira oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);

Predlog spremembe  193

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) skupno število doseženih prejemnikov storitve, po potrebi pa tudi skupna števila za skupino ali skupine prejemnikov, na katere je bil oglas ciljno usmerjen.	(e) skupno število doseženih prejemnikov storitve, po potrebi pa tudi skupna števila za skupino ali skupine prejemnikov, na katere je bil oglas ciljno usmerjen, in ali so bile izrecno izključene druge skupine.

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen.	1. Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo informacije in dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen.

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1).	2. Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo informacije in dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, neprofitnim organom, organizacijam ali združenjem, ustanovljenim v skladu z zakonodajo države članice, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za olajševanje in izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1), ter za preverjanje učinkovitosti in sorazmernosti ukrepov za zmanjševanje tveganja iz člena 27(1).

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno.	3. Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno. Obdobje, za katero je treba zagotoviti informacije in podatke v skladu z odstavkoma 1 in 2, se določi v zahtevi. Podatki, ki se posredujejo preverjenim raziskovalcem, so čim bolj razčlenjeni, razen kadar raziskovalec zahteva drugače.

Predlog spremembe  197

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Da bi raziskovalci veljali za preverjene, morajo biti povezani z akademskimi ustanovami, neodvisni od komercialnih interesov, imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami, se zavezati, da bodo upoštevali specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.	4. Da bi raziskovalci veljali za preverjene, morajo biti povezani z akademskimi ustanovami, neodvisni od komercialnih interesov, razkriti financiranje raziskave, imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami, se zavezati, da bodo upoštevali specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.

Predlog spremembe  198

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Po zaključku raziskave preverjeni raziskovalci, ki jim je bil odobren dostop do podatkov, objavijo svoje ugotovitve, ne da bi pri tem razkrili osebne podatke.

Predlog spremembe  199

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ustrezne informacije o moderiranju vsebine, razčlenjene po državah članicah, v katerih se storitve ponujajo, in v Uniji kot celoti.

Predlog spremembe  200

 

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil.	3. Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil. V takih primerih platforma navede, da so bile informacije odstranjene iz poročila, obseg odstranjenih informacij in razlog za odstranitev.

Predlog spremembe  201

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) različne vrste podatkov, ki jih je mogoče uporabiti.

Predlog spremembe  202

 

Predlog uredbe

Člen 37 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija je odgovorna za pripravo in nadzor kriznih protokolov iz odstavka 1. O tem letno poroča Evropskemu parlamentu.

Predlog spremembe  203

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pristojni organi iz prvega pododstavka imajo ustrezno strokovno znanje na področju varstva podatkov, varstva potrošnikov ali urejanja vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki.

Predlog spremembe  204

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Nadzorni organi, imenovani na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, so zadolženi za uporabo in izvrševanje ukrepov, povezanih z obdelavo podatkov, določenih v tej uredbi.

Predlog spremembe  205

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za vse zadeve v zvezi z uporabo in izvrševanjem te uredbe v državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. Vsekakor je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k učinkoviti in dosledni uporabi in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.	Države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za uporabo in izvrševanje te uredbe v državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. Vsekakor je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z zadevami, ki so povezane s to uredbo, ter za prispevanje k učinkoviti in dosledni uporabi in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

Predlog spremembe  206

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med sabo, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da določijo redne izmenjave stališč z drugimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje nalog navedenih drugih organov in koordinatorja digitalnih storitev.	V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med sabo, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da določijo redne izmenjave stališč z drugimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje nalog navedenih drugih organov in koordinatorja digitalnih storitev, vključno z izmenjavo informacij o čezmejnih primerih ter zagotavljanjem medsebojne podpore med posredovanji in preiskavami v teku.

Predlog spremembe  207

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Odbor pripravi javno dostopen seznam vseh koordinatorjev digitalnih storitev in pristojnih organov. Ta seznam redno posodablja in spremlja.

Predlog spremembe  208

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija državam članicam zagotovi smernice za dosleden pristop k temu, kako bi morali nacionalni, lokalni in regionalni organi sodelovati s koordinatorjem za digitalne storitve.

Predlog spremembe  209

 

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija objavi in posodablja register, ki vsebuje ime in kontaktne podatke koordinatorja digitalnih storitev, pristojnega v posamezni državi članici.

Predlog spremembe  210

 

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi koordinatorji digitalnih storitev ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za opravljanje svojih nalog.	1. Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, neodvisno, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi koordinatorji digitalnih storitev vse potrebne tehnične, finančne in človeške vire, vključno z razvojem spretnosti in kompetenc ter infrastrukturo za opravljanje svojih nalog. Ti viri lahko zajemajo dostop do usposabljanja in redne izmenjave s ponudnikom storitev, da bi razumeli posebnosti njegovega poslovnega modela.

Predlog spremembe  211

 

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Koordinatorji digitalnih storitev pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo ravnajo popolnoma neodvisno. Niso izpostavljeni neposrednemu ali posrednemu zunanjemu vplivu niti ne zahtevajo ali sprejemajo navodil drugih javnih organov ali zasebnih subjektov.	2. Koordinatorji digitalnih storitev pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo ravnajo popolnoma neodvisno. Niso izpostavljeni neposrednemu ali posrednemu zunanjemu vplivu in ne sprejemajo navodil drugih javnih organov ali zasebnih subjektov.

Predlog spremembe  212

 

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Koordinatorji digitalnih storitev lahko pridobijo informacije od javnega organa ali zasebne stranke, če menijo, da je to potrebno za opravljanje njegovih dolžnosti, ne da bi pri tem ogrozili njegovo neodvisnost in nevtralnost.

Predlog spremembe  213

 

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da za vsako izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v nacionalnem pravu, ki se uporablja, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se navedeni ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.	6. Države članice zagotovijo, da za vsako izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 veljajo najstrožji zaščitni ukrepi, določeni v nacionalnem pravu, ki se uporablja, popolnoma v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se navedeni ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Predlog spremembe  214

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika.	3. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnih prihodkov ali globalnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnih prihodkov ali globalnega prometa zadevnega ponudnika.

Predlog spremembe  215

 

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračunajo od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.	4. Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega globalnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračunajo od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.

Predlog spremembe  216

 

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prejemniki storitve imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, koordinator digitalnih storitev, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo navedenemu organu.	Prejemniki storitve in druge strani, ki imajo pravni interes ter so neodvisne od katerega koli ponudnika posredniške storitve, imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, koordinator digitalnih storitev, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo navedenemu organu.

Predlog spremembe  217

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) izda mnenja na lastno pobudo.

Predlog spremembe  218

 

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da navedena platforma namerno ali iz malomarnosti:	1. Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega globalnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da navedena platforma namerno ali iz malomarnosti:

Predlog spremembe  219

 

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:	2. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega globalnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

Predlog spremembe  220

 

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:	1. Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega globalnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:

Predlog spremembe  221

 

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi.	1. Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi, ter, če je mogoče, nezaupni dokumenti ali druge oblike informacij, na katerih temelji sklep.

Predlog spremembe  222

 

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.	3. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Enotni trg digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in sprememba Direktive 2000/31/ES
Referenčni dokumenti	COM(2020)0825 – C9-0418/2020 – 2020/0361(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 8.2.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 8.2.2021
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	20.5.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Henna Virkkunen 15.12.2020
Obravnava v odboru	17.6.2021	15.7.2021
Datum sprejetja	27.9.2021
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 22 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Joëlle Mélin, Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Manuela Ripa, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Viktor Uspaskich, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Erik Bergkvist, Izaskun Bilbao Barandica, Cornelia Ernst, Valérie Hayer, Elena Lizzi, Jutta Paulus, Sandra Pereira, Angelika Winzig

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

46	+
NI	Viktor Uspaskich
PPE	François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Andrius Kubilius, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Angelika Winzig
Renew	Nicola Beer, Izaskun Bilbao Barandica, Nicola Danti, Martina Dlabajová, Valter Flego, Claudia Gamon, Christophe Grudler, Valérie Hayer, Ivars Ijabs, Mauri Pekkarinen, Morten Petersen
S&D	Erik Bergkvist, Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

 

22	-
ECR	Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Robert Roos, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský
ID	Paolo Borchia, Markus Buchheit, Elena Lizzi, Isabella Tovaglieri
The Left	Marc Botenga, Sandra Pereira
Verts/ALE	Michael Bloss, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Jutta Paulus, Mikuláš Peksa, Manuela Ripa, Marie Toussaint

 

6	0
ID	Thierry Mariani, Joëlle Mélin
NI	András Gyürk, Clara Ponsatí Obiols
The Left	Cornelia Ernst, Marisa Matias

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE (11.10.2021)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES

(COM(2020)0825 – C9-0418/2020 – 2020/0361(COD))

Pripravljavec mnenja: Geoffroy Didier

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Akt o digitalnih storitvah bi moral zajemati vse ponudnike digitalnih storitev, ki imajo pomembno vlogo pri širjenju nezakonitih vsebin, da bi ustrezno uredili njihove prakse moderiranja vsebin. Zato sem pojasnil področje uporabe akta o digitalnih storitvah, da bi se izrecno osredotočili na tri vrste storitev, ki imajo pomembno vlogo pri razširjanju vsebin: iskalnike, storitve pretakanja vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, v živo in storitve pošiljanja sporočil.

Za te tri kategorije storitev bi morale veljati, prvič, obveznosti, ki so trenutno določene za vse posredniške storitve, in, drugič, obveznosti glede ocenjevanja in zmanjševanja tveganja, ki se uporabljajo za zelo velike platforme, kadar te presežejo ustrezne pragove. Za storitve pretakanja v živo in storitve pošiljanja sporočil bi morale veljati tudi nekatere obveznosti, ki se uporabljajo za storitve gostovanja in spletne platforme, če je mogoče te obveznosti uporabljati tudi zanje. Te storitve so na primer zmožne in bi morale izpolnjevati obveznosti glede začasne onemogočitve računov in jamstev, ki se ponujajo uporabnikom v primeru sankcij.

Zaradi hitre širitve v zadnjih letih in zlasti med pandemijo covida-19 so spletne tržnice povzročile številne grožnje v zvezi z varstvom potrošnikov, tako v smislu uveljavljanja pravic potrošnikov kot varnosti in skladnosti proizvodov. Poleg tega te tržnice vzbujajo vse večjo zaskrbljenost glede pravic industrijske lastnine in ponarejanja ter na splošno vse večjo zaskrbljenost glede vzpostavljanja neenakih konkurenčnih pogojev, pri čemer se podjetja, ki izpolnjujejo zakonske obveznosti, vse bolj soočajo z nelojalno konkurenco podjetij, ki zakonskih obveznosti ne izpolnjujejo.

Preiskave desetih glavnih spletnih tržnic so na primer pokazale, da je bilo v povprečju 63 % proizvodov, predlaganih evropskim potrošnikom, neskladnih, 28 % teh proizvodov pa je bilo dejansko nevarnih, pri čemer so bile te stopnje znatno višje od tistih, ki so bile ugotovljene za fizične trgovce na drobno.

Ta položaj je nedvomno povezan z vrzeljo v sedanjem pravnem okviru, ki spletnim tržnicam omogoča, da se izognejo številnim osnovnim zahtevam, zaradi česar ni mogoče zagotoviti razumne in zadovoljive ravni varstva evropskih potrošnikov, ki kupujejo prek spleta. Večji kot je tržni delež spletnih tržnic, večje je takšno tveganje in bolj skrb vzbujajoče je.

Glede na navedeno se zdi, da je za odpravo te vrzeli in posledično izključitev tega naraščajočega tveganja nujno, da se aktu o digitalnih storitvah doda več posebnih določb za spletne platforme, ki ponujajo storitve tržnic.

Druga težava je uporaba tako imenovanega načela izvorne države, ki bi lahko ob sedanji vzpostavitvi platform za vsebine v EU povzročila, da bi bili le nekateri nacionalni organi edini organi, pooblaščeni za izvrševanje akta o digitalnih storitvah. Ti organi morda ne bodo mogli izpolnjevati svojih nalog. Poleg tega predlagana shema ne bi omogočala ustreznega upoštevanja nacionalnih posebnosti pri urejanju vsebin. Akt o digitalnih storitvah je zato treba prilagoditi, da bi pristojnim organom namembne države izrecno podelili pooblastila za posredovanje (npr. pooblastilo za dostop do podatkov, sodelovanje pri preiskavi in odločanju, pooblastilo za ukrepanje v zvezi s težavo, ki vpliva na ozemlje namembne države, neposredno posredovanje v primeru neupravičenega neukrepanja organa države sedeža).

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove načine. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike in za družbo kot celoto.	(1) Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove in inovativne načine, preoblikovanje njihove komunikacije, povezovanja, potrošnje in poslovnih običajev na eni strani ter omogočanje družbenih in gospodarskih sprememb v Uniji na drugi strani. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike, na primer v obliki finančnih goljufij in prevar na družbenih omrežjih, ter za družbo kot celoto.
_________________	_________________
25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).	25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira.	(2) Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja povzroča regulativno razdrobljenostjo in negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira, da se doseže ustrezno ravnovesje med podporo inovacijam na eni strani in varstvom potrošnikov in drugih uporabnikov storitev na drugi strani.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude in prepoved diskriminacije.	(3) Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in dostop do pravnega varstva.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale.	(4) Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale in spoštovale temeljne pravice.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27 . Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.	(8) Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic bi bilo treba ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27 . Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.
_________________	_________________
27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).	27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta28, kakor je bila spremenjena, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe Vendar pa se pravila iz te uredbe uporabljajo glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov na nacionalni ravni.	(9) Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej med drugim ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe. Ta uredba bi morala tudi spoštovati pristojnosti držav članic glede sprejemanja zakonov, ki spodbujajo svobodo in pluralnost medijev ter kulturno in jezikovno raznolikost. Uredba ne bi smela posegati v svobodo držav članic, da podrobneje urejajo vprašanja, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov na nacionalni ravni. V primeru neskladja med Direktivo 2010/13/EU, kakor je bila spremenjena, in to uredbo bi morale prevladati Direktiva 2010/13/EU in nacionalni ukrepi, sprejeti v skladu z navedeno direktivo. Komisija bi morala za pomoč državam članicam in ponudnikom pripraviti smernice o tem, kako si razlagati interakcijo med različnimi akti Unije ter kako preprečiti podvajanje zahtev za ponudnike oziroma potencialnih konfliktov pri razlaganju podobnih zahtev.
_________________	_________________
28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).	28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
29 Uredba (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.	29 Uredba (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33 , pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije o delovnih pogojih.	(10) Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33, pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta37a, Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta37b, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije o delovnih pogojih.
_________________	_________________
30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).	30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).
31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).	31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).	32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.	33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.
34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).	34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).
35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.	36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.
37Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.	37Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.
	37a Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
	37b Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).	38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.	(11) Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta1a, ki določa specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati in so lex specialis, ki ima prednost pred to uredbo.
	________________
	1a Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.	(12) Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, dostopnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi moral pojem „nezakonita vsebina“ za namene te uredbe podpirati splošno predpostavko, da bi moralo biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu. Opredelitev pojmov bi morala biti široka in zajema tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki niso v skladu s pravom Unije, ker se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih nevarnih ali ponarejenih proizvodov, nezakonito trgovanje z živalmi, rastlinami in snovmi, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, zagotavljanje nezakonitih storitev, kot so storitve gostovanja na platformah za kratkoročni najem, ki niso v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Gradivo, ki se razširja za izobraževalne, novinarske, umetniške ali raziskovalne namene ali za namene preprečevanja nezakonitih vsebin ali boja proti njim, vključno z vsebino, pri kateri gre za izražanje polemičnih ali kontroverznih stališč v javni razpravi, ne bi smelo šteti za nezakonito vsebino. Podobno se gradivo, kot je videoposnetek očividca potencialnega kaznivega dejanja, ne bi smelo šteti za nezakonito zgolj zato, ker prikazuje nezakonito dejanje. Z oceno bi bilo treba ugotoviti pravi namen tega razširjanja in ali se gradivo v javnosti razširja za te namene.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika.	(13) V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, iskalniki, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin ali spletne tržnice in platforme za pretakanje v živo ali ponudniki storitev takojšnjega sporočanja bi morali biti opredeljeni kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija glavne storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja končno število vnaprej opredeljenih oseb. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.	(14) Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago velikemu ali potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja več vnaprej opredeljenih oseb. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.
_________________	_________________
39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).	39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(16) Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti, doslednosti, predvidljivosti, dostopnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.	(18) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika. Šteje se, da ima ponudnik posredniških storitev dejavno vlogo, če organizira vsebino ter jo označuje, ne glede na to, ali to počne avtomatizirano ali ne.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ponudnik posredniških storitev, ki namenoma sodeluje s prejemnikom storitev pri izvajanju nezakonitih dejavnosti, ne zagotavlja svojih storitev nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.	(20) Ponudnik posredniških storitev, katerih glavni namen je opravljanje ali omogočanje nezakonitih dejavnosti, ne zagotavlja svojih storitev nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri prenosu informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.	(21) Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri prenosu informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, na primer upravljanje omrežja, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju načela svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.	(22) Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z načelom svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega in razumno dobro obveščenega potrošnika.	(23) Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, vključno s spletnimi finančnimi transakcijami, ponudniki storitev gostovanja, spletne platforme in drugi ponudniki storitev, kot so tržnice, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah, vključno s spletnimi finančnimi transakcijami, tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega in razumno dobro obveščenega potrošnika.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.	(25) Da se zagotovi pravna varnost in zagotovi, da se določbe regulativnega okvira uporabljajo sorazmerno, in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo in če jih spremljajo dodatni zaščitni ukrepi. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik za prostovoljno zaznavanje, identifikacijo in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.	(27) Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve, čeprav niso zajete v obveznostih iz te uredbi, se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino.	(28) Države članice ponudnikom storitev ne morejo naložiti obveznosti nadzora le v zvezi s splošnimi obveznostmi, ki bi od njih zahtevale stalno identifikacijo vsebin iz celotnega razpoložljivega nabora vsebin. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru, kjer so določene v aktih Unije, in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, sprejeto za izvajanje aktov Unije v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe in druge zakonodaje Unije, ki šteje kot lex specialis. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino, ali kot obveznost uporabe avtomatiziranih orodji za filtriranje vsebine. Prav tako nič v tej uredbi ponudnikom ne bi smelo preprečevati, da uvedejo šifriranje svojih storitev od konca do konca.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) Ponudniki posredniških storitev ne bi smeli biti zavezani k uporabi avtomatiziranih orodij za moderiranje vsebine, saj ta orodja ne morejo učinkovito razumeti kontekstualnih in semantičnih odtenkov človeške komunikacije, kar je potrebno za ugotavljanje, ali zadevna vsebina krši zakon ali pogoje storitve.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalna prava, na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih. Treba je določiti nekatere pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb.	(29) Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalna prava, skladna s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih, kar pogosto povzroča razdrobljenost notranjega trga. Treba je določiti nekatere enotne pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na učinkovito obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb. To ne bi smelo vplivati na veljavna pravila o vzajemnem priznavanju sodnih odločb.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.	(30) Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.	(31) Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije. V zvezi s tem in zaradi ohranitve sorazmernosti bi morale biti odločbe, naslovljene na ponudnika, ki ima glavni sedež v drugi državi članici ali zunaj Unije, omejene na državo članico, ki je odločbo izdala, razen če je pravna podlaga za odredbo pravo Unije.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Odločbe o zagotavljanju informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov.	(32) Odločbe o zagotavljanju informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Te informacije bi morale vključevati zakonito pridobljene informacije, kot so ustrezni elektronski naslovi, telefonske številke in drugi kontaktni podatki, potrebni za zagotavljanje takšne skladnosti. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.	(33) Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kot so opredeljene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji v skladu s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.	(34) Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje dostopnega, varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen, predvidljiv in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, kot so tisti z zaščitenimi lastnostmi iz člena 21 Listine, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi, da se zagotovi pravo ravnovesje med podporo inovacijam ter varstvom potrošnikov in uporabnikov.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) V tem smislu je pomembno, da se obveznosti glede potrebne skrbnosti prilagodijo vrsti in naravi zadevne posredniške storitve. Ta uredba torej določa osnovne obveznosti vseh ponudnikov posredniških storitev ter dodatne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in natančneje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform. Če ponudnik posredniške storitve glede na naravo svojih storitev in svojo velikost spada v navedene različne kategorije, bi moral zagotoviti skladnost z vsemi ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. Take harmonizirane obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi morale biti razumne in nepristranske, so potrebne za doseganje opredeljenih ciljev javne politike, kot so zaščita zakonitih interesov prejemnikov storitve, obravnava nezakonitih praks in zaščita temeljnih pravic na spletu.	(35) Da se zagotovi, da se obveznosti uporabljajo le za tiste ponudnike posredniških storitev, pri katerih bi koristi prevladale nad bremenom ponudnika, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz poglavja III za tiste ponudnike posredniških storitev, ki so nepridobitni ali imajo nalogo v javnem interesu in so mala in srednja podjetja brez sistemskega tveganja, povezanega z nezakonitimi vsebinami. Ponudniki navedejo utemeljene razloge, zakaj bi jim bilo treba izdati opustitev. Komisija bi morala takšno prošnjo preučiti, ima pa tudi pooblastilo, da kadar koli izda ali prekliče opustitev. Komisija bi morala voditi javno dostopen seznam vseh izdanih opustitev in njihovih pogojev z opisom, zakaj je ponudnik upravičen do opustitve.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija.	(36) Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih in posodobljenih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe.	(37) Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe. Da bi se izognili nesorazmernemu bremenu, bi bilo treba mikro in mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES1a, izvzeti iz obveznosti imenovanja pravnega zastopnika.
	____________
	1a Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu preglednosti za zaščito prejemnikov storitve in da se preprečijo nepošteni ali pristranski izidi, primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov.	(38) Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu preglednosti za zaščito prejemnikov storitve in da se preprečijo nepošteni ali pristranski izidi, primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov. Zlasti je pomembno zagotoviti, da so pogoji poslovanja pravični, nediskriminatorni in pregledni ter zapisani jasno in nedvoumno, v skladu z veljavnim pravom Unije. Pogoji poslovanja bi morali vključevati informacije o vseh politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem, človeškim pregledom, pravnimi posledicami za uporabnike, če bi ti namerno hranili ali nalagali nezakonite vsebine, ter pravico do preklica uporabe storitev. Ponudniki posredniških storitev bi morali prejemnikom storitev tudi zagotoviti jedrnat in lahko berljiv povzetek glavnih elementov pogojev poslovanja, skupaj s pravnimi sredstvi, ki so na voljo.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38a) Ponudniki lahko sprejmejo prostovoljne ukrepe za splošno oceno morebitnih tveganj, povezanih z njihovimi storitvami, na primer v zvezi z mladoletnimi osebami. Ti ukrepi ponudnikom posredniških storitev ne bi smeli nalagati novih obveznosti oblikovanja profilov, sledenja ali identifikacije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38b) Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, ne bi smele biti na voljo ponudnikom posredniških storitev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe. Neizpolnjevanje lahko vpliva na možnost uporabe izjeme od odgovornosti, saj je cilj te uredbe zagotoviti, da standardi za upravičenost do takih izjem prispevajo k visoki ravni varnosti in zaupanja v spletno okolje.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto izdati poročilo v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES.40	(39) Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto izdati poročilo v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES. Ponudniki posredniških storitev bi morali v vseh javnih različicah teh poročil odstraniti vse informacije, ki bi lahko posegale v tekoče dejavnosti preprečevanja, odkrivanja ali odstranjevanja nezakonitih vsebin ali vsebin, ki so v nasprotju s pogoji poslovanja ponudnika gostovanja.
_________________
40 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost, vzpostavijo uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik odloči, ali se strinja z oceno in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.	(40) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost vzpostavijo zlahka dostopne, celovite in uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik na podlagi lastne ocene odloči, ali se strinja z oceno in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Spletne platforme bi morale poskusiti preprečiti, da bi vsebina, ki je že bila opredeljena kot nezakonita ali ki je bila odstranjena na podlagi predhodnega obvestila, ponovno pojavi. To ne bi smelo pomeniti splošne obveznosti in bi morala biti predmet pregleda, ki ga izvajajo ljudje. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja. Poleg tega bi bilo treba mehanizem prijave in ukrepanja dopolniti z določbami o dokončnem umiku, pri čemer bi morali ponudniki storitev gostovanja dokazati, da si po najboljših močeh prizadevajo preprečiti ponovno pojavljanje vsebin, ki so identične drugi vsebini, ki so jo že opredelili kot nezakonito in odstranili. Uporaba te zahteve ne bi smela privesti do splošne obveznosti nadzora.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Prijave bi morale biti naslovljene na ponudnika, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje in je najtesneje povezan s prejemnikom storitve, ki je zagotovil informacije ali vsebino, na primer na spletno platformo, in ne na ponudnika storitev gostovanja, na katerem ta spletna platforma zagotavlja storitve. Ti ponudniki storitev gostovanja bi morali takšne prijave posredovati zadevni spletni platformi in o tem obvestiti prijavitelja.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40b) Ponudniki storitev gostovanja bi si morali prizadevati, da bi ukrepali le v zvezi z informacijami, ki so bile sporočene. To lahko vključuje ukrepe, kot je onemogočanje hiperpovezav z informacijami. Kadar je odstranitev posameznih informacij ali onemogočanje dostopa do njih tehnično ali operativno neizvedljiva zaradi pravnih, pogodbenih ali tehničnih razlogov, kot so šifrirane storitve shranjevanja in souporabe datotek in podatkov, bi morali ponudniki gostovanja o tem obvestiti prejemnika storitve in ukrepati. Če prejemnik ne ukrepa ali ukrepa z zamudo ali če ponudnik upravičeno domneva, da ni ukrepal ali da kako drugače ravna v slabi veri, lahko ponudnik gostovanja v skladu s svojimi splošnimi pogoji začasno prekine izvajanje svoje storitve.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(41a) Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči, da bo odstranil ali onemogočil informacije, ki jih je zagotovil prejemnik storitve, bodisi ker so nezakonite ali ker niso dovoljene v skladu z njegovimi splošnimi pogoji, bi moral to storiti čimprej, pri tem pa je treba upoštevati morebitno škodo zaradi kršitve in tehnične zmogljivosti ponudnika.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti ali onemogočiti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, mora tak ponudnik prejemnika obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo.	(42) Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti ali onemogočiti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, ki so se izkazala kot učinkovita, sorazmerna in zanesljiva, lahko ta ponudnik prepreči, da bi se prijavljene ali enakovredne nezakonite informacije ponovno pojavile. Ponudnik bi moral prejemnika tudi obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo. Vendar se informacije za prejemnika ne bi smele zahtevati, če se nanašajo na neželeno elektronsko pošto ali odstranitev vsebine, podobne vsebini, ki je že bila odstranjena istemu prejemniku, ki je že prejel izjavo.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Da se prepreči nalaganje nesorazmernih bremen, se dodatne obveznosti, ki jih ta uredba nalaga spletnim platformam, ne bi smele uporabljati za mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES41 , razen če sta njihov doseg in vpliv tolikšna, da izpolnjujejo merila za zelo velike spletne platforme na podlagi te uredbe. Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila pripomorejo k preprečevanju vsakršnega izogibanja navedenim dodatnim obveznostim. Izvzetja mikro in malih podjetij iz navedenih dodatnih obveznosti se ne bi smelo razumeti tako, da se s tem vpliva na njihovo zmožnost prostovoljno vzpostaviti sistem, ki je skladen z eno ali več navedenimi obveznostmi.	(43) Da se prepreči nalaganje nesorazmernih bremen, se dodatne obveznosti, ki jih ta uredba nalaga spletnim platformam, ne bi smele uporabljati za mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES41, razen če sta njihov doseg in vpliv tolikšna, da izpolnjujejo merila za zelo velike spletne platforme na podlagi te uredbe ali so v posesti ali pod nadzorom subjektov s sedežem zunaj Unije. Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila pripomorejo k preprečevanju vsakršnega izogibanja navedenim dodatnim obveznostim. Izvzetja mikro in malih podjetij iz navedenih dodatnih obveznosti se ne bi smelo razumeti tako, da se s tem vpliva na njihovo zmožnost prostovoljno vzpostaviti sistem, ki je skladen z eno ali več navedenimi obveznostmi.
_________________	_________________
41 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).	41 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost vzpostavijo uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik na podlagi lastne ocene odloči, ali se strinja z oceno prijavitelja in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43b) Pravila o v zvezi s takšnimi mehanizmi prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna in objektivna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito varstvo pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter prepoved diskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.	(44) Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki se nahajajo v državi članici prejemnika ali ponudnika in ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Postopki reševanja sporov bi morali biti zaključeni v razumnem roku. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta.43.	(46) Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ali interese posameznih imetnikov pravic ter da delujejo skrbno in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje. Enak status bi bilo treba podeliti prosilcem v smislu Uredbe (EU) št. 608/2013 ali v primeru pritožb v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020, da bi zagotovili učinkovito izvajanje veljavnih carinskih pravil ali pravil varstva potrošnikov pri spletni prodaji. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43.
__________________	__________________
43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).	43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem očitno nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne in sorazmerne zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Informacije bi se morale šteti za očitno nezakonito vsebino in prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru očitno nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.	(47) Zloraba storitev spletnih platform z večkratnim zagotavljanjem nezakonitih vsebin in omogočanjem nalaganja teh vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne, sorazmerne in učinkovite zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Informacije bi se morale šteti za nezakonito vsebino in prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti ali končati svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) V nekaterih primerih lahko spletna platforma izve (npr. na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov) za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi česar obstaja (ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, o katerih je spletna platforma obveščena) razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta44. V takih primerih bi morala spletna platforma o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter zagotoviti vse zadevne informacije, ki so ji na voljo, vključno z zadevno vsebino, če je ustrezno, in pojasnilom svojih sumov. Ta uredba ni pravna podlaga za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, da bi lahko spletne platforme zaznale morebitna kazniva dejanja. Spletne platforme bi morale pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov.	(48) V nekaterih primerih lahko spletna platforma izve (npr. na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov) za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi česar obstaja (ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, o katerih je spletna platforma obveščena) razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta44. V takih primerih bi morala spletna platforma o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter na zahtevo zagotoviti vse zadevne informacije, ki so ji na voljo, vključno z zadevno vsebino, če je ustrezno, in pojasnilom svojih sumov. Ta uredba ni pravna podlaga za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, da bi lahko spletne platforme zaznale morebitna kazniva dejanja. Spletne platforme bi morale pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov.
_________________	_________________
44 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).	44 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Kadar se spletna platforma seznani z informacijami, zaradi katerih nastane sum, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ljudi, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, odstrani ali onemogoči vsebino in o svojem sumu nemudoma obvesti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse razpoložljive upoštevne informacije, ki jih ima na voljo.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati nekatere bistvene informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.	(49) Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne tržnice zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati, da ponudnikom spletnih tržnic zagotovi nekatere bistvene in točne informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne tržnice bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45 , ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne platforme, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.	(50) Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne tržnice, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Poleg tega bi morale biti te informacije, ki jih zagotovi trgovec, dovolj natančne in, če je mogoče, utemeljene. Vendar pa spletne tržnice, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne tržnice, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne tržnice bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike na uporabniku prijazen način, ki trgovcem omogoča zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.
_________________	_________________
45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl	45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl
46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).	47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).
48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.	48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti informacije o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.	(52) Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti enostaven dostop do informacij o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.	(53) Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih in finančnih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, tudi v zvezi z zavajajočimi informacijami ali drugimi vrstami nezakonitih vsebin, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi.	(54) Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo lahko sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s ponarejenimi proizvodi. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.	(57) Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z nevarnimi in ponarejenimi proizvodi, ali prikazovanje vsebin, ki kršijo avtorske pravice. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence ali zlorabe pogojev poslovanja platforme, vključno s politikami moderiranja vsebin. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, temeljne pravice, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, ali pa prilagoditi svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve.	(58) Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna in sorazmerna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, preprečevale namerno manipulacijo in izkoriščanje storitve, vključno s poudarjanjem nezakonitih vsebin, ali pa prilagoditi svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja ter zagotoviti, da bodo njihove politike moderiranja vsebin in načini izvrševanja teh politik za uporabnike popolnoma pregledni. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe.	(59) Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in ustreznimi javnimi akterji.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.	(60) Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti velike spletne platforme na podlagi neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami raziskovalcev, ki so jih preverili pristojni organi. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami.	(61) Revizijsko poročilo bi moralo biti neodvisno in utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni in da lahko vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika.	(62) Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni in da lahko vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(62a) Praksa zelo velikih spletnih platform, da oglase povezujejo z vsebinami, ki jih naložijo uporabniki, bi lahko posredno privedla do monetizacije in promocije nezakonite vsebine ali vsebine, ki krši njihove pogoje poslovanja in bi lahko znatno škodovala podobi blagovne znamke kupcev oglasnega prostora. Da bi to preprečili, bi morale zelo velike spletne platforme kupcem oglasnega prostora poleg standardnih pogodbenih jamstev zagotoviti, da je vsebina, s katero povezujejo oglase, zakonita in skladna z njihovimi pogoji poslovanja. Poleg tega bi morale oglaševalcem dovoliti vpogled v izsledke neodvisnih revizij, pa tudi da ocenijo, kako se je platforma zavezala k zaščiti podobe blagovne znamke kupcev oglasnega prostora in katera orodja za to uporablja („varnost blagovne znamke“).

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje.	(63) Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, bi lahko pomenili posebna tveganja ter zahtevali nadaljnji javni in regulativni nadzor Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa. Poleg tega bi morale zelo velike spletne platforme označiti vse znane globoke ponaredke videoposnetkov ter zvočnih in drugih datotek.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev.	(64) Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, kot je razširjanje ali poudarjanje nezakonitih vsebin, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir za posredovanje informacij, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, kjer je to pomembna za raziskovalni projekt. Vse zahteve za posredovanje informacij ali za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65a) Minimalne zahteve glede interoperabilnosti za zelo velike spletne platforme bi lahko ustvarile nove priložnosti za razvoj inovativnih storitev, omejili učinke vezanosti na obstoječe platforme zaradi mrežnih učinkov in tako izboljšale konkurenco in izbiro uporabnikom. Da bi olajšali svobodno izbiro prejemnikov med različnimi storitvami, bi bilo treba upoštevati interoperabilnost panožnih standardov zelo velikih spletnih platform. Ta interoperabilnost bi prejemnikom omogočila, da storitev izberejo na podlagi njenih funkcionalnosti in značilnosti.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(67) Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja, da se prispeva k uporabi te uredbe. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.	(67) Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja, ki bi prispevali k uporabi uredbe, hkrati pa vztrajati, da bodo spletne platforme spoštovale njihove določbe. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.	(68) Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije, nezakonite vsebine ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(69) Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Zlasti v zvezi s slednjim bo Komisija izdala smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo.	(69) Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti.	(70) Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(76) Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.	(76) Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV ter členov 8 in 9, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(77) Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost iskanja in pridobivanja informacij na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje.	(77) Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost iskanja in pridobivanja informacij na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje. Države članice bi morale razmisliti tudi o posebnem usposabljanju v sodelovanju z organi, uradi in agencijami Unije za ustrezne nacionalne organe, zlasti upravne organe, ki so pristojni za izdajanje odločb za ukrepanje zoper nezakonito vsebino in odločb za zagotovitev informacij.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(78) Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe.	(78) Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe. Komisija bi morala zaradi večje usklajenosti držav članic sprejeti smernice za postopke in pravila, povezane s pooblastili koordinatorjev digitalnih storitev.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Uvodna izjava 91

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(91) Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, prepoved diskriminacije, varstvo podatkov, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.	(91) Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, prepoved diskriminacije, varstvo podatkov, spoštovanje intelektualne lastnine, konkurenca, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Uvodna izjava 97 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(97a) Komisija bi morala biti pri svojem odločanju v zvezi s koordinatorji digitalnih storitev in ponudniki storitev iz te uredbe neodvisna in nepristranska.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Uvodna izjava 99

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(99) Komisija bi zlasti morala imeti dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma ali zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse zadevne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.	(99) Kadar lahko utemelji svoje prepričanje, da zelo velika spletna platforma ne spoštuje te uredbe, bi morala imeti Komisija dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma ali zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse ustrezne dokaze, podatke in informacije, povezane s to zadevo. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Uvodna izjava 106 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(106a) Za spodbujanje svobode izražanja in medijskega pluralizma na spletu je treba priznati pomen uredniških vsebin in storitev, pri čemer se od ponudnikov posredniških storitev zahteva, da ne odstranijo, začasno ustavijo ali onemogočijo dostopa do njih. Iz tega sledi, da bi morali biti ponudniki posredniških storitev izvzeti iz odgovornosti za uredniško vsebino in storitve. Ponudniki posredniških storitev bi morali vzpostaviti mehanizme za lažjo praktično uporabo, na primer označevanje zakonitih uredniških vsebin in storitev s strani ponudnikov vsebin. Ponudnike uredniških vsebin in storitev bi morala določiti država članica, v kateri ima ponudnik sedež. Za te ponudnike bi bilo treba šteti, da opravljajo gospodarsko dejavnost v smislu členov 56 in 57 PDEU.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba določa harmonizirana pravila o zagotavljanju posredniških storitev na notranjem trgu. V njej je zlasti določeno naslednje:	1. Ta uredba določa harmonizirana pravila o zagotavljanju posredniških storitev, da bi izboljšali delovanje notranjega trga in hkrati zagotovili pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti svobodo izražanja in obveščanja v odprti in demokratični družbi. V njej je zlasti določeno naslednje:

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določiti enotna pravila za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.	(b) določiti enotna, sorazmerna in harmonizirana pravila za varno, predvidljivo, dostopno in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) spodbujati inovacije, podpirati digitalni prehod, spodbujati gospodarsko rast in ustvarjati enake konkurenčne pogoje za digitalne storitve na notranjem trgu;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) zaščititi potrošnike, ki uporabljajo storitve iz te uredbe.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ta uredba se uporablja za storitve takojšnjega sporočanja, ki se ne uporabljajo za zasebne ali nekomercialne namene.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Direktivi 2010/13/ES;	(b) Direktivi 2010/13/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2018/1808/EU;

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah;	(c) pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivi (EU) 2019/790;

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394;	(h) pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394, Uredbo (EU) 2019/1020 in Uredbo XXX (uredba o splošni varnosti proizvodov);

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) Direktivi (EU) 2019/882;

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) Direktivi 2006/123/ES.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija do [v enem letu po sprejetju te uredbe] objavi smernice o razmerjih med to uredbo in zakonodajnimi akti iz odstavka 5. V teh smernicah se pojasnijo morebitna nasprotja med pogoji in obveznostmi iz teh zakonodajnih aktov in kateri akt ima prednost, kadar ukrepi v skladu s to uredbo izpolnjujejo obveznosti iz drugega zakonodajnega akta, pa tudi kateri regulativni organ je za kaj pristojen.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Pogodbene določbe
	Pogodbenih določb med ponudnikom posredniških storitev in trgovcem, poslovnim uporabnikom ali prejemnikom storitve, ki so v nasprotju s to uredbo, ni mogoče izvršiti.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) „Aktivni končni uporabnik“ pomeni posameznika, ki uspešno dostopa do spletnega vmesnika in ima pomembno interakcijo z njim, njegovim izdelkom ali storitvijo;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;	(c) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;	(e) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki v njenem imenu ali po njenem naročilu trži proizvode in/ali storitve, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, ali drugo fizično ali pravno osebno, ki ponuja blago, digitalne vsebine ali storitve v komercialnem obsegu;

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev:	(f) „posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe:

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
‒ storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo;	‒ storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo, pri čemer storitev gostovanja nima dejavne vloge pri obdelavi podatkov;

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 4 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	‒ spletno platformo, kot je opredeljena v točki (h);

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 5 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	‒ spletni iskalnik, kot je opredeljen v točki (5) člena 2 Uredbe (EU) 2019/1150;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) „storitve platforme za pretakanje v živo“ pomeni storitve informacijske družbe, katere glavni ali eden glavnih namenov je javnosti ponuditi dostop do avdio ali video gradiva, ki ga v živo prenašajo njeni uporabniki in ki se ureja in promovira za namene ustvarjanja dobička;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije, ki same po sebi ali v zvezi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, niso skladne s pravom Unije ali pravom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;	(g) „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije, ki same po sebi ali v zvezi z nezakonitimi vsebinami, proizvodi, storitvami ali dejavnostjo, vključno s finančno goljufijo, niso skladne s pravom Unije ali kazenskim, upravnim ali civilnim pravnim okvirom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnosti razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njena vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;	(h) „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki shranjuje in v javnosti razširja informacije ter optimizira njihovo vsebino, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija storitve ali funkcije glavne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene glavne storitve, njena vključitev v drugo storitev ali funkcijo pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) „spletna tržnica“ pomeni storitev z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki.

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hb) „uredniška platforma“ pomeni posredniško storitev, ki je povezana z medijsko publikacijo v smislu člena 2(4) Direktive (EU) 2019/790 ali drugo uredniško medijsko storitev in ki uporabnikom omogoča razpravo o temah, ki jih na splošno pokrivajo primerni mediji, ali komentiranje uredniške vsebine in ki je pod nadzorom uredniške ekipe publikacije ali drugih uredniških medijev;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hc) „spletna storitev družbenega mreženja“ pomeni platformo, ki končnim uporabnikom omogoča, da se povezujejo, si izmenjujejo informacije, se spoznavajo in komunicirajo med seboj prek več naprav ter zlasti preko klepetov, objav, videa in priporočil;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) „razširjanje v javnost“ pomeni dajati informacije na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;	(i) „razširjanje v javnost“ pomeni prevzeti aktivno vlogo pri dajanju informacij na voljo znatnemu in potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) „globoki ponaredek“ pomeni ustvarjeno ali prirejeno sliko, avdio ali video vsebino, ki je bistveno podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in se osebi napačno zdi pristna ali resnična;

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;	(o) „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga zelo velika spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga, razvršča, prednostno razvršča ali organizira specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(p) „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zaznavati, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;	(p) „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev in ki so avtomatizirane ali pa jih izvaja človek, katerih cilj je zaznavati, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;

 

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.	(q) „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije, ki jih zagotovi ponudnik posredniških storitev, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka q a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qa) „temni vzorec“ pomeni uporabniški vmesnik, ki je zasnovan ali s katerim se manipulira tako, da bistveno spodkopava ali omejuje avtonomijo, odločanje ali izbiro uporabnika.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 2a
	Digitalna zasebnost
	1. Kadar je to tehnično izvedljivo, ponudnik storitve informacijske družbe omogoči uporabo in plačilo te storitve brez zbiranja osebnih podatkov prejemnika.
	2. Ponudnik storitve informacijske družbe osebne podatke v zvezi s prejemnikovo uporabo storitve obdeluje le v obsegu, ki je nujno potreben, da se prejemniku omogoči uporaba storitve ali da se mu jo zaračuna.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja, ponudnik storitve ni odgovoren za prenesene informacije, če ponudnik:	1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja ali izboljšanje varnosti tega prenosa, ponudnik storitve ni odgovoren za prenesene informacije, če ponudnik:

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali neodvisno delujoč upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali neodvisno delujoč upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do nezakonitih vsebin.	(b) takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro, odločno in trajno odstrani ali onemogoči dostop do nezakonitih vsebin, če vsebine ali dejavnost štejejo za nezakonite v skladu s členom 2(g);

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ko ponudniki storitev gostovanja dejansko izvejo za nezakonito vsebino, brez poseganja v posebne roke iz prava Unije, upravnih odločb ali pravnih redov odstranijo tako vsebino ali onemogočijo dostop do nje čim prej in v vsakem primeru:
	(a) v 30 minutah, če se nezakonita vsebina nanaša na prenos športnega ali zabavnega dogodka v živo;
	(b) v 24 urah, če lahko nezakonita vsebina resno škodi javnemu redu, javni varnosti ali javnemu zdravju ali resno škodi zdravju ali varnosti potrošnikov;
	(c) v 72 urah v vseh drugih primerih, če nezakonita vsebina ne škodi resno javnemu redu, javni varnosti, javnemu zdravju ali zdravju ali varnosti potrošnikov.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.	2. Odstavek 1 se ne uporablja:
	(a) kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika;
	(b) če je glavni namen storitve informacijske družbe izvajati ali omogočati nezakonite dejavnosti ali če ponudnik storitve informacijske družbe namerno sodeluje s prejemnikom storitev, da bi izvajal nezakonite dejavnosti;
	(c) kadar ima ponudnik posredniških storitev dejavno vlogo, na primer pri zagotavljanju, nadzoru, optimizaciji, razvrščanju, organiziranju ali promociji vsebine ali pri sklicevanju nanjo.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.	3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletne tržnice, kadar ta potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka tržnica prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.	4. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali neodvisno delujoč upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali druge dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe.	1. Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali druge dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in z zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Odstavek 1 se uporablja le, če posredniške storitve izpolnjujejo obveznosti glede potrebne skrbnosti iz te uredbe.

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b.  Prostovoljne preiskave na lastno pobudo ne smejo voditi do ukrepov predhodnega nadzora, ki temeljijo na orodjih za samodejno moderiranje vsebin.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da so ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, učinkoviti, specifični in ciljno usmerjeni. Te ukrepe bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, kot so človeški nadzor, dokumentacija, sledljivost ali drugi dodatni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da so preiskave na lastno pobudo natančne, nediskriminatorne, sorazmerne, pregledne ter da ne vodijo do pretiranega odstranjevanja vsebin.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brez splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev	Brez splošne obveznosti nadzora, samodejnega moderiranja vsebin ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za ponudnike posredniških storitev se ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ti prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost.	1. Za ponudnike posredniških storitev se ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ti prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost. Ponudnikom posredniških storitev ni treba uporabljati avtomatiziranih sredstev za moderiranje vsebin.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2. Uredba ponudnikom ne preprečuje zagotavljanja storitev šifriranja od konca do konca. Zagotavljanje tovrstnih storitev ni razlog za odgovornost ali za upravičenost do izjeme od odgovornosti.

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.	1. Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda in ponudnikom posreduje ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije, vključno z Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če ponudnik ne izpolni odločbe o odstranitvi, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti organ, ki je odločbo izdal.

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– identifikacijo pristojnega sodnega ali upravnega organa;

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– sklic na pravno podlago odločbe;

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;	– informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10.	(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v uradnem jeziku države članice, ki izda odločbo zoper specifični del nezakonite vsebine. V takem primeru lahko kontaktna točka pristojni organ zaprosi, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik.

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) odločba se izda samo, kadar ni alternativnih načinov, s katerimi bi dosegli prenehanje ali prepoved kršitev;

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično predlogo in obliko za tovrstne odločbe.

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki pravico do pritožbe in ugovarjanja na izvajanje odločbe, ter olajšajo uporabo in dostop do te pravice.

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.	4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v odločitve civilnih sodišč in zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve glede zaupnosti podatkov in poslovne tajnosti v skladu s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi evropski sistem za izmenjavo informacij, ki omogoča varno komunikacijo in avtentikacijo izdanih odločb med zadevnimi organi, koordinatorji digitalnih storitev in ponudniki, kot je navedeno v členih 8(1), 8a(1) in 9(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 70.

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Odločbe o vrnitvi zakonite vsebine
	1. Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, prejete prek varnega komunikacijskega kanala, da morajo vrniti enega ali več konkretnih primerov odstranjene vsebine, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.
	2. Države članice zagotovijo, da odločbe iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:
	(a) odločbe vsebujejo naslednje elemente:
	(i) obrazložitev, zakaj je vsebina zakonita, s sklicevanjem na konkretno določbo prava Unije ali nacionalnega prava ali sodbo;
	(ii) enega ali več natančnih enotnih naslovov vira in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev zadevne zakonite vsebine;
	(iii) informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudniku storitve, ki je odstranil vsebino, in prejemniku storitve, ki je vsebino prijavil;
	(b) ozemeljsko področje uporabe odločbe na podlagi pravil prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, vključno z Listino, in, če je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava ne presega tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja; and
	(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10.

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo izda zadevni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe.	1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo prejme od zadevnega nacionalnega pravosodnega ali upravnega organa in jo ta organ izda na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe. Če se odločba ne izvrši, mora ponudnik v izjavi navesti razloge, zakaj nacionalnemu pravosodnemu ali upravnemu organu, ki je odločbo izdal, ni mogoče posredovati informacij.

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če ponudnik ne more izpolniti odločbe o predložitvi informacij, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti organ, ki je odločbo o predložitvi informacij izdal.

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;	– obrazložitev ciljev, v skladu s katerimi se informacije zahtevajo, ter zakaj je ta zahteva potrebna, in da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz uradnih razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– identifikacijo pristojnega sodnega ali upravnega organa;

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– sklic na pravno podlago odločbe;

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve;	– informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve;

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) odločba od ponudnika zahteva le, naj zagotovi informacije, ki jih je že zbral za namene zagotavljanja storitve in ki so pod njegovim nadzorom;	(b) odločba od ponudnika zahteva le, naj zagotovi informacije, ki jih je že zakonito zbral za namene zagotavljanja storitve in ki so pod njegovim nadzorom, kot so elektronski naslovi, telefonske številke in drugi kontaktni podatki, potrebni za ugotovitev skladnosti iz točke (a);

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval navedeni ponudnik v skladu s členom 10.	(c) odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v uradnem jeziku države članice, ki izda odločbo zoper specifično nezakonito vsebino. V takem primeru lahko kontaktna točka pristojni organ zaprosi, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik.

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) odločba se izda samo, če ni na voljo nobene druge učinkovite poti za pridobitev iste specifične informacije;

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično predlogo in obrazec za tovrstne odločbe. Ob tem zagotovi, da obrazec izpolnjuje standarde, določene v Prilogi [XXX uredba o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah].

Predlog spremembe  145

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.	4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v odločitve civilnih sodišč in zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve glede zaupnosti podatkov in poslovne tajnosti v skladu s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  147

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Obveznosti iz tega člena ne zavezujejo ponudnikov posredniških storitev, da za prejemnike storitev uvedejo nove tehnike sledenja oblikovanja profilov, da bi izpolnili naloge za zagotavljanje informacij.

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Člen -10 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen -10
	Odpoved pravici
	1. Ponudniki posredniških storitev lahko pri Komisiji vložijo zahtevek za opustitev zahtev iz poglavja III, če dokažejo, da so:
	(a) mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, tudi kadar svoje dejavnosti opravljajo na neprofitni podlagi ali na podlagi naloge v javnem interesu, ali;
	(b) srednja podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES brez sistemskega tveganja, povezanega z nezakonito vsebino. Ponudniki za svojo zahtevo navedejo utemeljene razloge.
	(c) uredniške platforme v smislu člena 2(ha) te uredbe;
	2. Ponudniki posredniških storitev, ki svoje dejavnosti opravljajo nepridobitno ali na podlagi naloge v javnem interesu, so neodvisni od vseh subjektov, ki za namene tega člena delujejo pridobitno;
	3. Komisija tako vlogo preuči in lahko po posvetovanju z odborom v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz tega poglavja.
	4. Komisija lahko na zahtevo odbora ali ponudnika ali na lastno pobudo pregleda odobritev opustitve in jo v celoti ali delno prekliče.
	5. Komisija vodi seznam vseh odobrenih opustitev in pogojev zanje ter ta seznam javno objavi.

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v njej ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo za svojega pravnega zastopnika v eni od držav članic, v katerih ponujajo storitve.	1. Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v njej ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo za svojega pravnega zastopnika v eni od držav članic, v katerih ponujajo storitve, in sicer obstoječi ponudniki čim prej, tisti, ki še niso ustanovljeni, pa pred ustanovitvijo. Države članice lahko od zelo velikih spletnih platform zahtevajo imenovanje pravnega zastopnika v svoji državi.

Predlog spremembe  150

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo pooblastila in vire, potrebne za sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter izpolnjevanje navedenih sklepov.	2. Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in vire, da bi zagotovili ustrezno in pravočasno sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter skladnost z navedenimi sklepi.

Predlog spremembe  151

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene.	4. Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, poštni naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene. Koordinator digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima pravni zastopnik prebivališče ali sedež, si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva oceniti njihovo veljavnost.

Predlog spremembe  152

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Ponudniki posredniških storitev, ki se uvrščajo med mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES in ki jim po razumnem prizadevanju ni uspelo priti do storitve pravnega zastopnika, lahko zahtevajo, da koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri namerava podjetje pridobiti pravnega zastopnika, omogoči nadaljnje sodelovanje in priporoči možne rešitve, tudi možnosti kolektivnega zastopanja.

Predlog spremembe  153

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Ponudniki spletnih storitev družbenega mreženja, ki so v skladu s členom 25 določeni kot zelo velika spletna platforma, imenujejo pravnega zastopnika, ki je na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ta ponudnik ponuja svoje storitve, zavezan izpolnjevanju obveznosti iz tega člena.

 

Predlog spremembe  154

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki.	1. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da njihovi pogoji poslovanja prejemnikom njihovih storitev prepovedujejo zagotavljanje vsebin, ki niso v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, v kateri so te informacije dane na voljo.
	V pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Napisane so v jasnem, preprostem, razumljivem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki v jezikih, v katerih se storitev ponuja, in vključujejo arhiv prejšnjih različic, ki omogoča iskanje, z datumom začetka uporabe pogojev ponudnika. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo prejemnikom storitev jedrnat in lahko berljiv povzetek pogojev poslovanja, ki vključujejo informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih in možnostih za izvzetje, kjer je to primerno.

Predlog spremembe  155

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.	2. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da so vse dodatne omejitve, ki jih uvedejo v zvezi z uporabo svojih storitev glede informacij, ki jih zagotovijo prejemniki storitve, oblikovane ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic, kot so določene v Listini.
	Ponudniki posredniških storitev omejitve iz prvega pododstavka uveljavljajo skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani.

Predlog spremembe  156

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kadar zelo velike spletne platforme v smislu člena 25 te uredbe drugače omogočajo, da se v javnosti razširjajo medijske publikacije v smislu člena 2(4) Direktive (EU) 2019/790 in avdiovizualne medijske storitve v smislu člena 1(a) Direktive (EU) 2018/1808, te platforme ne odstranijo takšne vsebine, ne onemogočijo dostopa do nje, je ne onemogočijo ali drugače posegajo vanjo ali z njo povezano storitvijo ter ne ukinejo ali onemogočijo z njo povezanega računa na podlagi domnevne neskladnosti s svojimi pogoji uporabe, razen če gre za nezakonito vsebino.

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Koordinator digitalnih storitev v posamezni državi ima pravico od zelo velikih platform zahtevati, naj uporabljajo ukrepe in orodja za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom, ki izražajo socialno-kulturne razmere držav članic. Okvir za to sodelovanje in posebni ukrepi v zvezi s tem se lahko določijo v nacionalni zakonodaji in sporočijo Komisiji.

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Ponudniki posredniških storitev ne uporabljajo temnih vzorcev ali drugih tehnik za spodbujanje sprejemanja pogojev poslovanja, vključno s privolitvijo v izmenjavo osebnih in neosebnih podatkov.

Predlog spremembe  159

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Koordinator digitalnih storitev vsake države članice lahko na podlagi nacionalne zakonodaje od zelo velike spletne platforme zahteva, da s koordinatorjem digitalnih storitev zadevne države članice sodeluje pri reševanju primerov odstranitve zakonite vsebine s spleta, ki je bila odstranjena po pomoti.

Predlog spremembe  160

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Splošna ocena tveganja in ukrepi za zmanjševanje tveganja
	1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno opredelijo, analizirajo in ocenijo morebitna tveganja zlorabe ali druga tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Takšna splošna ocena tveganja je specifična za vse njihove storitve in vključuje vsaj tveganja, povezana z razširjanjem nezakonitih vsebin prek njihovih storitev in vseh vsebin, ki bi lahko negativno vplivale na morebitne prejemnike storitev.
	2. Ponudniki posredniških storitev poskušajo, kadar je to mogoče, vzpostaviti razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje ugotovljenega tveganja v skladu s pravom, ki se uporablja, in svojimi pogoji poslovanja.
	3. Ponudniki posredniških storitev pristojnemu koordinatorju digitalnih storitev na zahtevo pojasnijo, kako so opravili to oceno tveganja in katere ukrepe za zmanjšanje tveganja so sprejeli.
	4. Ponudniki posredniških storitev pri oblikovanju, delovanju in uporabi svojih storitev posebej upoštevajo vse dejanske, potencialne ali predvidljive negativne učinke na temeljne pravice, enakost spolov ter varstvo mladoletnikov in invalidov.

Predlog spremembe  161

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:	1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, lahko dostopna, razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Poročila so na voljo v arhivu, ki omogoča iskanje. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:

Predlog spremembe  162

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov iz navedenih odločb;	(a) številu prejetih odločb organov držav članic, kjer je mogoče, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za obveščanje organa, ki je odločbo izdal, o prejemu odločbe in o času, potrebnem za izvedbo ukrepa iz odločbe;

Predlog spremembe  163

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov;	(b) številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, številu prijav, ki so jih vložili zaupanja vredni prijavitelji, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika;

Predlog spremembe  164

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.	(d) številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, kjer jo je mogoče opredeliti, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da je identiteta komercialnega uporabnika, ki prek posredniških storitev ponuja blago ali storitve, torej njegova blagovna znamka, logotip ali druge lastnosti, jasno prepoznavna ob ponujenemu blagu ali storitvah.

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kadar se letna poročila o preglednosti iz odstavka 1 dajo na voljo javnosti, ne vključujejo informacij, ki bi lahko posegale v tekoče dejavnosti preprečevanja, odkrivanja ali odstranjevanja nezakonite vsebine ali vsebine, ki je v nasprotju s pogoji poslovanja ponudnika gostovanja.

Predlog spremembe  167

Predlog uredbe

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 13a
	Zasnova spletnega vmesnika
	1. Ponudniki posredniških storitev se vzdržijo spodkopavanja ali omejevanja avtonomnega odločanja ali izbire prejemnikov storitev prek zasnove, funkcioniranja ali delovanja spletnega vmesnika ali njegovih delov. Ponudniki se zlasti vzdržijo naslednjega:
	(a) vidnega izpostavljanja ene od možnosti, kadar je potrebna privolitev ali izbira prejemnika storitve;
	(b) ponavljajoče se zahteve za privolitev v obdelavo podatkov ali zahteve za spremembo nastavitve ali konfiguracije storitve, potem ko se je prejemnik že odločil;
	(c) oteževanja ali zamudnosti zavrnitve privolitve v obdelavo podatkov za prejemnika storitve v primerjavi s privolitvijo;
	(d) oteževanja postopka odjave od storitve v primerjavi s postopkom prijave nanjo.
	2. Izbira ali odločitev prejemnika storitve, ki uporablja spletni vmesnik, ki ni skladen z zahtevami iz odstavka 1 tega člena, ne šteje za soglasje v smislu Uredbe (EU) 2016/679.
	3. Komisija objavi smernice s seznamom specifičnih oblikovalskih vzorcev, za katere šteje, da spodkopavajo ali omejujejo avtonomijo, odločanje ali izbiro prejemnika storitve.

Predlog spremembe  168

Predlog uredbe

Člen 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 13b
	Izpolnjevanje obveznosti spletnih tržnic
	Spletna tržnica zagotavlja skladnost z obveznostmi iz te uredbe, da se učinkovito dosežejo cilji zadevne obveznosti.
	Neizpolnjevanje obveznosti iz uredbe lahko vpliva na možnost spletne tržnice, da uveljavi izjemo od odgovornosti iz člena 5(1).

Predlog spremembe  169

Predlog uredbe

Poglavje III – oddelek 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami	Dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami, ter ponudnike storitev platform za pretakanje v živo in storitev takojšnjega sporočanja, ki se uporabljajo za namene, ki niso zasebni ali nekomercialni

Predlog spremembe  170

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Navedeni mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav.	1. Storitve takojšnjega sporočanja, ki se ne uporabljajo za zasebne ali nekomercialne namene, in ponudniki storitev gostovanja, tudi spletne platforme, vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino ali vsebino, ki krši njihove pogoje poslovanja. Navedeni mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni, jasno prepoznavni na vmesniku storitve gostovanja, uporabniku prijazni in blizu zadevne vsebine ter omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav v jeziku posameznika ali subjekta, ki predloži prijavo.

Predlog spremembe  171

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi nezakonitost zadevne vsebine. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:	2. Prijave, vložene prek mehanizmov iz odstavka 1, olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi nezakonitost zadevne vsebine ali njeno kršitev pogojev poslovanja. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt meni, da je zadevna informacija nezakonita vsebina;	(a) zadostno utemeljeno pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt meni, da je zadevna informacija nezakonita vsebina ali vsebina, ki krši ponudnikove pogoje poslovanja;

Predlog spremembe  173

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) jasno navedbo elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, po potrebi pa tudi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino;	(b) jasno navedbo elektronske lokacije navedene informacije, na podlagi katere je mogoče opredeliti nezakonito vsebino, ali zakaj vsebina, kot so blagovna znamka, logotip ali druge lastnosti, krši pogoje poslovanja ponudnika;

Predlog spremembe  174

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.	3. Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, na podlagi katerih lahko skrbni gospodarski ponudnik ugotovi nezakonitost zadevne vsebine, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.

Predlog spremembe  175

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4.	6. Storitve takojšnjega sporočanja, ki se ne uporabljajo za zasebne ali nekomercialne namene, in ponudniki storitev gostovanja, tudi spletne platforme brez poseganja v člen 5(1)(b), hitro, nediskriminatorno in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo, v vsakem primeru pa najpozneje v 72 urah. Če se sprejme odločitev o odstranitvi vsebine ali onemogočenju dostopa do nje, lahko ponudniki storitev gostovanja sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečili, da se ista ali enakovredna nezakonita vsebina ponovno pojavi na njihovih storitvah. Uporaba tega odstavka ne bi smela pomeniti splošne obveznosti spremljanja in bi morala biti predmet pregleda, ki ga izvajajo ljudje. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4. To pomeni predvsem ključne informacije o uporabljenem postopku in tehnologiji, merilih in utemeljitvi, ki podpira odločitev, ter logiki, ki je bila uporabljena pri avtomatiziranem sprejemanju odločitev.

Predlog spremembe  176

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a.  Ponudniki storitev gostovanja brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v rokih iz člena 5 po prejemu obvestila obvestijo potrošnike, ki so kupili nezakonite proizvode od trenutka, ko so bili naloženi na spletno mesto ponudnika, do trenutka, ko je platforma na podlagi upravičene prijave zadevno vsebino umaknila s seznama vsebin. Ti ukrepi ponudnikom ne smejo nalagati novih obveznosti profiliranja, sledenja ali identifikacije.

Predlog spremembe  177

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Če so ponudniki storitev gostovanja, storitev platforme za prenos v živo in storitev takojšnjega sporočanja, ki se uporabljajo za namene, ki niso zasebni ali nekomercialni, predhodno odstranili ali onemogočili dostop do nezakonitih vsebin na podlagi prijave in veljavnega postopka za vložitev zahtevka, ki ni privedel do uspešne pritožbe, lahko sprejmejo vse razumne, sorazmerne ukrepe za blokiranje, deaktivacijo ali trajno odstranitev nezakonitih vsebin ali katere koli enake vsebine.

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6c. Odstranitev ali onemogočitev dostopa, kot je opredeljena v odstavku 6, se lahko razveljavi z naslednjimi ukrepi: uspešno pritožbo ali odločbo sodišča, ki ima pristojnost v državi članici, Splošnega sodišča ali Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe  179

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6d. Ta člen se ne uporablja za uredniško vsebino, ki jo zagotovi trgovec, ki prevzema uredniško odgovornost za to vsebino, ter ki izpolnjuje pravila, ki so skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Predlog spremembe  180

Predlog uredbe

Člen 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 19	Člen 14a
Zaupanja vredni prijavitelji	Zaupanja vredni prijavitelji
1. Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja.	1. Spletne platforme in ponudniki storitev gostovanja sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejmejo nemudoma ter brez poseganja v izvajanje pritožbenega mehanizma in mehanizma pravnih sredstev.
2. Status zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi te uredbe podeli koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, če prosilec dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:	2. Status zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi te uredbe podeli koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, če prosilec dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje, in sicer brez poseganja v izvajanje pritožbenega mehanizma in mehanizma pravnih sredstev:
(a) ima posebno strokovno znanje in kompetence za potrebe odkrivanja in opredelitve nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;	(a) ima posebno strokovno znanje in kompetence, ki jih lahko izvaja v eni ali več državah članicah, za potrebe odkrivanja in prepoznavanja nezakonitih vsebin, pa tudi namerne manipulacije in izkoriščanja storitve v smislu člena 261(c), ter obveščanja o njih;
(b) zastopa kolektivne interese in je neodvisen od vseh spletnih platform;	(b) zastopa kolektivne interese ali posamezne imetnike pravic in je neodvisen od vseh spletnih platform, organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in drugih vladnih organov ter ustreznih poslovnih subjektov;
(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja pravočasno, skrbno in objektivno.	(c) dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja pravočasno, skrbno in objektivno ter ob spoštovanju temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in obveščanja, in je neodvisen;
	(ca) vsaj enkrat letno v jasni in lahko razumljivi obliki objavi poročilo o morebitnih prijavah, ki jih je v zadevnem obdobju predložil v skladu s členom 14. V poročilu navede prijave, razvrščene glede na identiteto ponudnika storitev gostovanja, vrsto domnevno nezakonite vsebine oz. vrsto vsebine, s katero naj bi bili kršeni pogoji poslovanja, in ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik. Zaupanja vredni prijavitelj v poročilih navede tudi, kakšno je razmerje med njim in spletno platformo, organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali drugim vladnim organom ali zadevnim poslovnim subjektom, ter pojasni, na kakšen način ohranja svojo neodvisnost.
	2a. Pogoji iz odstavka 2 omogočajo, da obvestila zaupanja vrednih prijaviteljev zadostujejo za takojšnjo odstranitev ali onemogočanje prijavljene vsebine.
3. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2.	3. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2. V sporočilu navedejo tudi, za katero geografsko območje so na podlagi podelitve statusa pristojni posamezni zaupanja vredni prijavitelji, ter informacije o strokovnem znanju in kompetencah, ki so jih navedli.
	3a. Države članice lahko na svojem ozemlju priznajo status zaupanja vrednega prijavitelja subjektom, ki jim je bil ta status podeljen v drugi državi članici. Odbor lahko na prošnjo države članice v skladu s členom 48(2) zaupanja vrednim prijaviteljem podeli status evropskega zaupanja vrednega prijavitelja. Komisija vodi register evropskih zaupanja vrednih prijaviteljev.
4. Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni zbirki podatkov, ki jo posodablja.	4. Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni zbirki podatkov, ki jo posodablja.
5. Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.	5. Če ima spletna platforma ali ponudnik storitev gostovanja informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav ali prijav, ki kršijo temeljne pravice ali katerih cilj je izkrivljanje konkurence, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.
6. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.	6. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma ali ponudnik storitev gostovanja v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Koordinator digitalnih storitev lahko upošteva tudi vse dokaze, po katerih naj bi subjekt svoj status uporabil za izkrivljanje konkurence. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.
7. Komisija lahko po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 5 in 6.	7. Komisija po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 4a, 6 in 7.

(Člen 19 se vstavi za členom 14 in se spremeni.)

Predlog spremembe  181

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ali onemogočiti dostop do njih, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.	1. Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, kako drugače omejiti njihovo prepoznavnost ali onemogočiti dostop do njih, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa ali omejitvi prepoznavnosti obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje ali zmanjšanje njene prepoznavnosti, in razlog za svojo odločitev.

Predlog spremembe  182

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar odstranitvi specifične informacije ali onemogočitvi dostopa do nje sledi posredovanje te specifične informacije v skladu s členom 15a, se lahko zahteva po obvestitvi prejemnika iz odstavka 1 tega člena odloži za obdobje šestih tednov, da to ne bi vplivalo na morebitne tekoče kazenske preiskave. To obdobje šestih tednov se lahko podaljša samo po utemeljeni odločitvi pristojnega organa, ki mu je bila posredovana specifična informacija.

Predlog spremembe  183

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa;	(a) navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, omejitev njene prepoznavnosti po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa ali omejitve prepoznavnosti;

Predlog spremembe  184

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ponudniki storitev gostovanja objavijo odločitve in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni zbirki podatkov, ki jo upravlja Komisija. Navedene informacije ne vključujejo osebnih podatkov.	4. Ponudniki storitev gostovanja objavijo odločitve in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni zbirki podatkov, ki jo upravlja Komisija in je dostopna nacionalnim in evropskim organom. Navedene informacije ne vključujejo osebnih podatkov.

Predlog spremembe  185

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro- ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES. Navedena odstavka se tudi ne uporabljata za podjetja, ki so v preteklosti izpolnjevala pogoje za status mikro- ali malega podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, in sicer 12 mesecev potem, ko so izgubila ta status.

Predlog spremembe  186

Predlog uredbe

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15a
	Shranjevanje vsebine in povezanih podatkov ter obvezno posredovanje specifičnih informacij
	1.  Ponudniki storitev gostovanja shranjujejo nezakonite vsebine, ki so bile odstranjene ali do katerih je bil onemogočen dostop zaradi moderiranja vsebin ali na podlagi odločbe o ukrepanju zoper specifične nezakonite vsebine iz člena 8, in vse povezane podatke, ki so bili odstranjeni zaradi odstranitve teh nezakonitih vsebin in so potrebni za:
	(a)  postopke upravnega ali sodnega nadzora ali zunajsodno reševanje sporov zoper odločitev o odstranitvi nezakonite vsebine in povezanih podatkov ali onemogočitvi dostopa do nje or
	(b)  preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj.
	2.  Nezakonite vsebine iz tega člena pomenijo vsebine, povezane s trgovino z ljudmi in otroško pornografijo, ter vsebine, ki javno spodbujajo k nasilju, usmerjenemu proti skupini oseb ali pripadniku takšne skupine, opredeljene na podlagi rase, barve kože, vere, porekla ali nacionalne ali etnične pripadnosti v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/913/PNZ1a in Direktivo 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta1b.
	3.  Ponudniki storitev gostovanja nezakonito vsebino in z njo povezane podatke iz odstavka 1 hranijo šest mesecev od datuma njene odstranitve ali onemogočitve dostopa do nje. Nezakonita vsebina se na zahtevo pristojnega organa ali sodišča hrani nadaljnje določeno obdobje, samo če in dokler je to potrebno za tekoče postopke upravnega ali sodnega nadzora iz točke (a) odstavka 1.
	4.  Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da za nezakonito vsebino in z njo povezane podatke, shranjene na podlagi odstavka 1, veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi. S temi tehničnimi in organizacijskimi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da se do shranjene nezakonite vsebine in z njo povezanih podatkov dostopa in da se obdelujejo le za namene iz odstavka 1, zagotovi pa se tudi visoka raven varnosti zadevnih osebnih podatkov. Ponudniki storitev gostovanja te zaščitne ukrepe po potrebi pregledajo in posodobijo.
	5.  Ponudniki storitev gostovanja pristojnim organom držav članic posredujejo nezakonite vsebine, ki so bile odstranjene ali do katerih je bil onemogočen dostop, če je odstranitev ali onemogočitev dostopa posledica prostovoljnega moderiranja vsebin ali uporabe mehanizma prijave in ukrepanja iz člena 14. Te nezakonite vsebine posredujejo pod naslednjimi pogoji:
	(a)  nezakonite vsebine iz odstavka 2 tega člena in
	(b)  pristojni organ pregona, ki prejme take nezakonite vsebine, je organ države članice, v kateri ima prebivališče ali sedež oseba, ki je dala na voljo nezakonite vsebine, če to ni mogoče pa organ pregona države članice, v kateri ima sedež ali svojega pravnega zastopnika ponudnik storitev gostovanja, ali, če to ni mogoče, ponudnik storitev gostovanja obvesti Europol;
	(c)  če je ponudnik storitev gostovanja zelo velika spletna platforma v skladu z oddelkom 4 poglavja III, pri posredovanju nezakonitih vsebin doda tudi oznako za nezakonite vsebine, ki vključujejo ogrožanje življenja ali varnosti ljudi.
	6.  Vsaka država članica Komisiji predloži seznam svojih pristojnih organov pregona ali pravosodnih organov za namene odstavka 5.
	_______________
	1a Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55).
	1b Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

Predlog spremembe  187

Predlog uredbe

Člen 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15b
	Uradno obveščanje o sumih hudih kaznivih dejanj
	1.  Kadar se ponudnik storitev gostovanja seznani s kakršnimi koli informacijami, zaradi katerih nastane sum, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ljudi, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, o svojem sumu nemudoma obvesti organe pregona ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo.
	2.  Kadar ponudnik storitev gostovanja ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika ali Europol.
	3. Informacije, ki jih pridobi organ pregona ali pravosodni organ države članice v skladu z odstavkom 1, se ne uporabijo za namene, ki niso neposredno povezani s posameznim prijavljenim hudim kaznivim dejanjem.
	4. Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo hudo kaznivo dejanje storjeno ali se izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja domnevni storilec kaznivega dejanja, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega hudega kaznivega dejanja.
	5. Za namene tega člena vsaka država članica Komisiji predloži seznam svojih pristojnih organov pregona ali pravosodnih organov.

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Člen 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15c
	Načela upravljanja vsebin
	1. Upravljanje vsebin mora potekati na pošten, zakonit in pregleden način. Praksa upravljanja vsebin mora biti primerna, sorazmerna glede na vrsto in obseg vsebine, ustrezna in omejena na to, kar je potrebno za namene, za katere se vsebina upravlja. Platforme za gostovanje vsebin so odgovorne za to, da je njihova praksa upravljanja vsebin poštena, pregledna in sorazmerna.
	2. Platforme za upravljanje vsebin ne smejo uporabljati prakse moderiranja vsebin, ki so diskriminatorne do uporabnikov, jih izkoriščajo ali izključujejo, kot je odstranitev vsebin, ki jih je ustvaril uporabnik, zaradi videza, etničnega porekla, spola, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, nosečnosti ali vzgoje otrok, jezika ali družbenega razreda.
	3. Platforme za gostovanje vsebin uporabnikom zagotavljajo zadostne informacije o njihovih profilih v zvezi z vzdrževanjem vsebine in o posameznih merilih, v skladu s katerimi platforme za gostovanje vsebin vzdržujejo vsebine za uporabnike, vključno z informacijo, ali se uporabljajo algoritmi in s kakšnim namenom.
	4. Platforme za gostovanje vsebin uporabnikom zagotovijo ustrezno stopnjo vpliva na vzdrževanje vsebin, ki so jim vidne, tudi z možnostjo zavrnitve kakršnega koli vzdrževanja vsebine. Vzdrževanje vsebine se predvsem ne sme izvajati, ne da bi uporabniki prostovoljno, izrecno, zavestno in nedvoumno predhodno privolili v to.

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.	Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES, in za spletne platforme, ki ne izpolnjujejo več pogojev za mikro- ali mala podjetja, in ki niso last subjektov s sedežem zunaj Unije.

Predlog spremembe  190

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme prejemnikom storitve vsaj šest mesecev po odločitvi iz tega odstavka omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, v katerem je mogoče elektronsko in brezplačno vložiti pritožbe zoper naslednje odločitve, ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme:	1. Spletne platforme prejemnikom storitve in posameznikom ali subjektom, ki so podali prijavo, vsaj šest mesecev po odločitvi iz tega odstavka omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, v katerem je mogoče elektronsko in brezplačno vložiti pritožbe zoper sprejeto odločitev spletne platforme, da po prejetju prijave ne bo ukrepala, in zoper naslednje odločitve, ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme:

Predlog spremembe  191

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) odločitve o odstranitvi informacij ali onemogočitvi dostopa do njih;	(a) odločitve o tem, ali se informacije odstranijo, ali se začasno onemogoči nakup ali izposoja, ali se onemogoči dostop do informacij in ali se njihova prepoznavnost omeji;

Predlog spremembe  192

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) odločitve o začasni prekinitvi ali prenehanju zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemnikom;	(b) odločitve o tem, ali se zagotavljanje celotne storitve ali njenega dela prejemnikom začasno prekine ali preneha ali ne;

Predlog spremembe  193

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi računa prejemnikov.	(c) odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi oziroma ohranitvi računa prejemnikov.

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  odločitve o tem, ali se možnost monetizacije vsebin, ki jih zagotovijo prejemniki, omeji ali ne.

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) odločitve spletnih tržnic, da začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev trgovcem;

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) odločitve, ki negativno vplivajo na prejemnikov dostop do pomembnih značilnosti rednih storitev platforme;

Predlog spremembe  197

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd) odločitve o neukrepanju v zvezi s prijavo;

Predlog spremembe  198

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka c e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ce) odločitve, da se uporabijo oz. ne uporabijo dodatne oznake ali dodatne informacije o vsebini, ki jo zagotovijo prejemniki.

Predlog spremembe  199

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar odločitvi o odstranitvi informacij ali onemogočitvi dostopa do njih sledi posredovanje teh informacij v skladu s členom 15a, začne obdobje vsaj šestih mesecev iz odstavka 1 tega člena teči od dneva, ko je bil prejemnik storitve obveščen v skladu s členom 15(2).

Predlog spremembe  200

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Spletne platforme pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.	3. Spletne platforme pravočasno, skrbno, nepristransko in brez nepotrebnega odlašanja obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.

Predlog spremembe  201

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Spletne platforme pritožnike brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o odločitvi, ki jo sprejmejo v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti zunajsodnega reševanja sporov iz člena 18 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih.	4. Spletne platforme pritožnike ter posameznike ali organe, ki so vložili prijavo, povezano z zahtevo pritožnika, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o odločitvi, ki jo sprejmejo v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti zunajsodnega reševanja sporov iz člena 18 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih. V tej odločitvi navedejo tudi:
	– ali je bila odločitev iz odstavka 1 sprejeta na podlagi človeškega pregleda;
	– v primeru, da je odločitev iz odstavka 1 potrjena, podrobno pojasnilo o tem, kako informacije, na katere se nanaša pritožba, kršijo pogoje platforme ali zakaj spletna platforma meni, da so informacije nezakonite.

Predlog spremembe  202

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Spletne platforme zagotovijo, da se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev.	5. Spletne platforme zagotovijo, da lahko prejemniki storitve ob vložitvi pritožbe stopijo v stik s človeškim sogovornikom in se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev.

Predlog spremembe  203

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Spletne platforme zagotovijo, da so vse ustrezne informacije v zvezi z odločitvami, ki jih sprejme notranji mehanizem za reševanje pritožb, na voljo prejemnikom storitve za namene uveljavljanja pravnih sredstev prek organa za izvensodno reševanje sporov v skladu s členom 18 ali pred sodiščem.

Predlog spremembe  204

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z izbranim organom za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.	1. Ko so notranji mehanizmi za obravnavo pritožb izčrpani, lahko prejemniki storitve, posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z izbranim organom za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.

Predlog spremembe  205

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika do pravnih sredstev zoper odločitev pred sodiščem v skladu s pravom, ki se uporablja.	Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika do pravnih sredstev zoper odločitev pred sodiščem v skladu s pravom, ki se uporablja. Pravna sredstva proti odločitvi organa za izvensodno reševanje sporov se vložijo proti spletni platformi in ne proti organu za reševanje sporov.

Predlog spremembe  206

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar prejemnik storitve zahteva obravnavo za več pritožb, lahko katera koli stranka zahteva, da organ za zunajsodno reševanje sporov te pritožbe obravnava in reši v eni sami odločitvi o sporu.

Predlog spremembe  207

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, na zahtevo navedenega organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:	2. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Predlog spremembe  208

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) je nepristranski in neodvisen od spletnih platform in prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme;	(a) je nepristranski in neodvisen od spletnih platform in prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme, vključno z vidiki, kot so finančna sredstva in osebje, poleg tega pa je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa ter od posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

Predlog spremembe  209

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) reševanje sporov je zlahka dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije;	(c) reševanje sporov je zlahka dostopno, tudi za invalide, prek tehnologije za elektronske komunikacije;

Predlog spremembe  210

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem uradnem jeziku Unije;	(d) spore lahko rešuje hitro, učinkovito, na način, dostopen za invalide, in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem uradnem jeziku Unije;

Predlog spremembe  211

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom.	(e) reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je na voljo javnosti in je zlahka dostopen.

Predlog spremembe  212

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, in uradni jezik ali jezike Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov, kot je določeno v točki (b) oziroma (d) prvega pododstavka.	Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, in uradni jezik ali jezike Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov, kot je določeno v točki (b) oziroma (d) prvega pododstavka.
	Certificirani organi za zunajsodno reševanje sporov dokončajo postopke za reševanje sporov v razumnem obdobju.

Predlog spremembe  213

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora.	Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora. Postopki za zunajsodno reševanje sporov so za prejemnika po možnosti brezplačni.

Predlog spremembe  214

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Certificirani organi za zunajsodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitev in spletno platformo seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin pred začetkom reševanja spora.	Certificirani organi za zunajsodno reševanje sporov javno objavijo informacije o pristojbinah ali mehanizmih za določanje pristojbin.

Predlog spremembe  215

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Odločitvam, ki jih sprejme organ za izvensodno reševanje sporov, ne more oporekati drug organ za izvensodno reševanje sporov, o rešitvi določenega spora pa se lahko razpravlja samo v enem organu za izvensodno reševanje sporov.

Predlog spremembe  216

Predlog uredbe

Člen 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Zahteve glede dostopnosti za spletne platforme
	1. Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, oblikujejo in izvajajo storitve v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz oddelka III, oddelka IV, oddelka VI in oddelka VII Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882.
	2. Ponudniki spletnih platform pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo V k Direktivi (EU) 2019/882 ter informacije, obrazce in ukrepe iz te uredbe in pojasnijo, kako storitve izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti. Informacije so na voljo javnosti, tudi v obliki, ki je dostopna invalidom. Ponudniki spletnih platform te informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.
	3. Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, vzpostavijo postopke za nadaljnje opravljanje storitev v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti. Ustrezno upoštevajo spremembe značilnosti izvajanja storitve, spremembe veljavnih zahtev glede dostopnosti in spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je razglašena skladnost storitve z zahtevami glede dostopnosti.
	4. V primeru neskladnosti sprejmejo popravne ukrepe, potrebne za doseganje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.
	5. Ponudniki spletnih platform pristojnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve predložijo vse potrebne informacije za dokazovanje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti. S tem organom na zahtevo tega organa sodelujejo pri vseh ukrepih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.
	6. Za spletne platforme, ki so skladne s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor jih zadevni standardi ali njihovi deli zajemajo.
	7. Za spletne platforme, ki so skladne s tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi za Direktivo (EU) 2019/882, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor zadevne tehnične specifikacije ali njihovi deli zajemajo te zahteve.

Predlog spremembe  217

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo očitno nezakonite vsebine.	1. Ponudniki storitev gostovanja in spletne platforme po izdaji predhodnega opozorila omogočijo, prekinejo za določeno obdobje ali prenehajo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki večkrat zagotavljajo nezakonite vsebine. Spletna platforma lahko zaprosi koordinatorja digitalnih storitev za podporo pri ugotavljanju, pri kakšni pogostosti zagotavljanja očitno nezakonitih vsebin je potrebna začasna ukinitev računa, in pri določitvi trajanja začasne prekinitve zagotavljanja storitev.

Predlog spremembe  218

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Spletne tržnice objavijo v skladu s členom 22(1) zbrane podatke o trgovcih, ki jim je bilo v skladu z odstavkom 1 tega člena začasno prekinjeno izvajanje storitev, v zbirki podatkov iz člena 15(4). Kadar začasna prekinitev preneha, bi se morali podatki iz te zbirke podatkov izbrisati.

Predlog spremembe  219

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.	2. Ponudniki storitev gostovanja in spletne platforme po izdaji najmanj treh predhodnih opozoril za določeno obdobje začasno prekinejo ali prenehajo z obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.

Predlog spremembe  220

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Spletne platforme za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno proučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz razpoložljivih informacij. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:	3. Ponudniki storitev gostovanja za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno proučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz razpoložljivih informacij. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:

Predlog spremembe  221

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) absolutno število očitno nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;	(a) absolutno število nezakonitih vsebin ali neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;

Predlog spremembe  222