POROČILO o imenovanju Jana Gregorja za člana Računskega sodišča

12.1.2022 - (C9‑0405/2021 – 2021/0802(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Ryszard Czarnecki

Postopek : 2021/0802(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0002/2022
Predložena besedila :
A9-0002/2022
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Jana Gregorja za člana Računskega sodišča

(C9‑0405/2021 – 2021/0802(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval z Evropskim parlamentom (C9‑0405/2021),

 ob upoštevanju člena 129 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0002/2022),

A. ker se je Svet s pismom z dne 5. novembra 2021 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Jana Gregorja za člana Računskega sodišča;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C. ker je imel nato kandidat 10. januarja 2022 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1. odobri predlog Sveta, da se Jan Gregor imenuje za člana Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS JANA GREGORJA

DELOVNE IZKUŠNJE

 

2/2020 do danes Podpredsednik odbora za revizijske standarde INTOSAI

5/2016 do danes  Evropsko računsko sodišče, član, predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij

 

6/2014-6/2016 Češko-moravska banka za jamstva in razvoj
Podpredsednik nadzornega sveta

2/2014 – 04/2016 Zavod za splošno zdravstveno zavarovanje v Češki republiki
Svet direktorjev, finančni odbor

 

5/2013 – 04/2016 Evropska investicijska banka
Svet direktorjev, Komisija za prejemke

 

4/2012 – 04/2016 Češka izvozna banka

Podpredsednik nadzornega odbora

 

9/2010 – 04/2016 Ministrstvo za finance

Namestnik ministra za javni proračun

Državni proračun, lokalni in občinski proračuni, upravljanje dolga, državna blagajna in računovodstvo, sredstva EU, proračun EU, večletni finančni okvir

 

2/2001 – 8/2010 Ministrstvo za finance

Oddelek za nacionalni sklad

Direktor, namestnik nacionalnega odredbodajalca

Finančno poslovodenje in certificiranje sredstev EU, pristojni organ za skupno kmetijsko politiko, finančna perspektiva in proračun EU, lastna sredstva

 

10/1998 – 1/2001 Ministrstvo za finance

Oddelek za evropsko integracijo, enota za horizontalne odnose

Vodja enote

Koordinator za finančna in gospodarska vprašanja pri pristopnih pogajanjih, predvsem za regionalno politiko, skupno kmetijsko politiko in proračun EU

 

6/1998 – 9/1998 Ministrstvo za finance

Oddelek za evropsko integracijo, enota za horizontalne odnose

Upravljavec

 

4/1998 – 5/1998 Ministrstvo za finance

Oddelek za finančno politiko, enota za evropsko sodelovanje

Upravljavec

 

3/2007 – 11/2007 Ministrstvo za regionalni razvoj

Član vladne pogajalske skupine (nacionalni strateški referenčni okvir – finančna vprašanja)

TUJI JEZIKI

 

 Razumevanje Ustno Pisno

angleščina (CAE) izkušen uporabnik izkušen uporabnikizkušen uporabnik

slovaščina izkušen uporabnik samostojen uporabniksamostojen uporabnik

francoščina samostojen uporabnik samostojen uporabniksamostojen uporabnik

nemščina samostojen uporabnik osnove osnove

italijanščina osnove osnove osnove

 

IZOBRAZBA

 

10-12/1998 Joint Vienna Institute, CERGE-EI v Pragi
makroekonomija, mikroekonomija, mednarodna trgovina, računovodstvo in finančne analize (v angleščini)

1996 - 1998 Univerza za ekonomijo v Pragi
glavni študijski program: mednarodna trgovina,
sekundarni študijski program: evropska gospodarska integracija

1993 - 1996 Univerza za ekonomijo v Pragi
dodiplomski študij, mednarodna trgovina,
znanstveni asistent (matematika)

1989 - 1993 Srednja šola, Žďár nad Sázavou,

1982 - 1989 Osnovna šola, Žďár nad Sázavou,

 

POKLICNE IZKUŠNJE

 

2020 do danes Kakovost revizij, neodvisno preverjanje kakovosti

2016-2021 Usmerjanje zadev, povezanih z brexitom

2016-2021 Letne revizije v zvezi z okvirom uspešnosti EU, poročila o smotrnosti (pisarniški prostori, radikalizacija, carina), pregledi (prihodnost financ EU, večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027)

2004-2015 Priprava proračuna EU, Svet ECOFIN (proračun), večinoma kot vodja delegacije

2011, 2014, 2016 Pregled češkega gospodarskega razvoja, vodja delegacije, EDRC, OECD

2011-2013 Pogajanja za večletni finančni okvir 2014–2020

2009 strokovnjak za kratkoročno tesno medinstitucionalno sodelovanje (spremljanje akreditacije plačilne agencije za skupno kmetijsko politiko), Ministrstvo za kmetijstvo, Bolgarija

2008 Medsebojni strokovni pregled hrvaškega sistema upravljanja in nadzora (skladi EU), Sigma, OECD, Hrvaška

2007 Upravljanje skladov EU, lastna sredstva, OECD, Makedonija

2007 Član vladne pogajalske skupine za nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO), pristojen za finančna vprašanja

2006 Priprave na uvedbo evra, vodja delovne skupine za javne finance in upravo

2004-2005 Pogajanja o finančni perspektivi EU za obdobje 2007–2013

2001-2004 Priprava finančnega sistema upravljanja in kontrole za sredstva EU (Phare, ISPA, SAPARD; strukturni in kohezijski skladi)

2000-2002 Pogajalec za pristop k EU (proračun EU – pogajalska poglavja o regionalni politiki, kmetijstvu, proračunu in finančnih vprašanjih)

2000-2001 Pogajanja o mednarodnih sporazumih za predpristopno pomoč

1999 Predpristopni zakonodajni pregled (regionalna politika, lastna sredstva, finančni nadzor, skupna kmetijska politika (delno))

1998-1999 Pregled gospodarskega razvoja držav srednje in vzhodne Evrope, EDRC, OECD

1998 Krajše obdobje, Evropska komisija, TAIEX

 

 

 

 


 

PRILOGA 2: ODGOVORI JANA GREGORJA NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za podaljšanje mandata člana Računskega sodišča

Opravljanje nalog: pridobljene izkušnje in zaveze za prihodnost

1. Kateri so vaši glavni dosežki na položaju člana Računskega sodišča? Katere so bile največje ovire?

Med mojimi glavnimi dosežki na položaju člana Računskega sodišča sta uvedba in priprava poročila o smotrnosti izvrševanja proračuna EU. To zelo cenjeno letno poročilo je del postopka podelitve razrešnice, prvič pa je bilo objavljeno za proračunsko leto 2019. Gre za inovativen dokument, saj je Računsko sodišče prvič obravnavalo smotrnost izvrševanja s periodičnega vidika. Metodologijo za pripravo tega poročila sem vzpostavil leta 2017, ko sem sopredsedoval seminarju članov, na katerem smo se posebej osredotočili na postopek revizije smotrnosti izvrševanja. V poročilu smo preučili vidike okvira za merjenje smotrnosti izvrševanja, obravnavali nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz prejšnjih posebnih poročil in ocenili informacije o smotrnosti izvrševanja, ki so na voljo v zvezi z izdatki v okviru glavnih razdelkov večletnega finančnega okvira. Poročilo o smotrnosti izvrševanja je nadzor Računskega sodišča nad smotrnostjo izvrševanja proračuna EU dvignilo na višjo raven.

Kot predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij od februarja 2020 sem začel in usmerjal pomemben metodološki razvoj, kot je spletna metodologija Računskega sodišča (AWARE), učinkovitejše pojasnjevanje ugotovitev z našimi revidiranci, pojasnitev pravil za zagotovitev kakovosti priporočil in okrepljen pristop k neodvisnemu pregledu kakovosti. Prav tako sem aktivno sodeloval pri pregledu kakovosti več kot 100 načrtov nalog in posebnih poročil. To mi je omogočilo, da sem osebno prispeval h kakovosti številnih revizijskih poročil.

Kar zadeva ovire, obžalujem, da nam še ni uspelo razširiti revizijskega mandata Računskega sodišča. Še naprej si bom prizadeval, da bi bilo Računsko sodišče pooblaščeno za revizijo vseh institucij in organov EU, ustanovljenih s Pogodbama, pa tudi vseh medvladnih struktur, ki so ključnega pomena za delovanje EU.

2. Opišite najpomembnejše izkušnje, ki ste jih pridobili na področju, za katerega ste pristojni, in rezultate, ki ste jih dosegli pri opravljanju svojih nalog in revizij.

Kot poročevalec sem sodeloval pri pripravi raznovrstnih poročil:

 letna poročila za proračunska leta 2016–2018, poglavje 3 – Doseganje rezultatov pri izvrševanju proračuna EU. Pri opravljanju te naloge sem se bolj osredotočil na horizontalne vidike okvira za merjenje smotrnosti. Poleg tega sem pregled izvajanja priporočil Računskega sodišča nadgradil v smeri celovite pokritosti;

 Poročilo o smotrnosti izvrševanja proračuna EU za proračunsko leto 2019 (glej prejšnje vprašanje);

 Posebno poročilo št. 34/2018 z naslovom Pisarniški prostori institucij EU – nekatere dobre prakse upravljanja, toda tudi različne slabosti. To poročilo je prispevalo k racionalizaciji politik in upravljanja velikih gradbenih projektov;

 Posebno poročilo št. 13/2018 z naslovom Radikalizacija, ki vodi v terorizem: Komisija je obravnavala potrebe držav članic, toda pri usklajevanju in vrednotenju je bilo nekaj pomanjkljivosti. To nalogo sem prevzel na zahtevo Računskega sodišča. Deležniki Računskega sodišča so ga dobro sprejeli, prejelo pa je tudi nagrado Računskega sodišča za jasen jezik za leto 2019;

 Posebno poročilo št. 04/2021 z naslovom Carinske kontrole: nezadostna usklajenost ovira finančne interese EU. Komisija je to poročilo pozdravila, v njem pa je pojasnjeno, kaj je treba storiti, da bi carinska unija postala skladnejša in učinkovitejša v luči finančnih interesov EU. Komisija je po objavi tega poročila in z namenom, da bi predlagala izboljšave, ustanovila skupino modrecev za razpravo o izzivih, s katerimi se spoprijema carinska unija, kot so povečanje e-trgovanja, vse pomembnejša vloga carinskih organov pri nadzoru nefiskalnih tveganj, prihodnost obvladovanja tveganj in vidiki upravljanja;

 informativni dokument z naslovom Future of EU finances: reforming how the EU budget operates (Prihodnost financ EU: reforma delovanja proračuna EU) iz februarja 2018 in informativni dokument z naslovom The Commission’s proposal for the 2021-2027 Multiannual Financial Framework (Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027) iz julija 2018. Ti pregledi so zagotovili objektivne številke in primerjave, Parlament pa jih je pozdravil in se nanje pogosto skliceval.

Vodil sem tudi projektno skupino Računskega sodišča za brexit, ki je spremljala razvoj, pripravljala smernice, tematska poročila in pregled politik ter opredelila revizijske zamisli o zadevah, povezanih z brexitom. Pri svojem delu sem bil vključen v oblikovanje sporazuma o izstopu, s čimer je bila zagotovljena ustrezna vloga Računskega sodišča.

Kar zadeva pridobljene izkušnje, lahko omenim potrebo po rednem poročanju o smotrnosti izvrševanja, koristi odprtega dialoga z deležniki in pristop k revidirancem po načelu „brez presenečenj“.

3. Kakšna bi bila vaša dodana vrednost za Računsko sodišče, če bo vaš mandat podaljšan, zlasti na področju, za katerega bi bili pristojni? Ali bi radi postali odgovorni za kako drugo področje? Kaj vas motivira?

Imam triletni mandat predsednika odbora za kontrolo kakovosti revizij (do 23. januarja 2023). Na tej funkciji nameravam še naprej delati na področju določanja standardov (INTOSAI) in nadzora kakovosti ter nadaljevati z obravnavo številnih pomembnih metodoloških in postopkovnih vprašanj:

 zagotoviti večjezični javni dostop do prenovljene metodologije Računskega sodišča;

 doseči dogovor s Komisijo o praktičnih ureditvah za razčiščevalni postopek;

 izboljšati komunikacijo z revidiranci;

 izboljšati kakovost revizijske dokumentacije;

 pregledati izvajanje prenovljenega neodvisnega pregleda kakovosti.

Ob koncu mandata predsednika odbora za kontrolo kakovosti revizij bom pripravljen sprejeti nov mandat predsednika tega odbora ali katero koli drugo funkcijo na Računskem sodišču.

Kot član upravnega odbora si bom še naprej močno prizadeval za izboljšanje upravljanja proračuna in sredstev institucije. Še naprej bom zelo aktivno sodeloval tudi pri splošnih zadevah Računskega sodišča, kot so strategija Računskega sodišča, njegove politike, reforme, motivacija njegovih uslužbencev itd.

Moja motivacija je občutek dolžnosti, saj se zavedam dodane vrednosti dela Računskega sodišča in priznanja s strani sodelavcev, revidirancev in deležnikov.

4. Kako zagotovite, da so načrtovani revizijski cilji doseženi? Se vam je že zgodilo, da revizije niste mogli opraviti, in zakaj? Kako ravnate v takšnih spornih situacijah?

Pri revizijah, za katere sem bil pristojen, smo bili načrtovane revizijske cilje sposobni doseči zaradi dobrega načrtovanja in uporabe pristopa „brez presenečenj“ za revidirance, vključno s povratnimi informacijami o načrtovani reviziji pred začetkom izvajanja. K doseganju načrtovanih revizijskih ciljev je prispevala tudi možnost, da se opremo na naše visoko usposobljene in predane revizijske uslužbence. Te vire smo vzpostavili skozi čas s temeljitimi izbirnimi postopki, obsežnim strokovnim usposabljanjem, ustvarjanjem privlačnih poklicnih poti za uslužbence in pobudami za njihovo motivacijo.

Kljub temu pa je nadaljevanje dela z običajno hitrostjo in izpolnjevanje rokov med pandemijo pomenilo velik izziv, saj službena potovanja niso bila več mogoča, omejena pa je bila tudi razpoložljivost revidirancev. Zahvaljujoč ustvarjalnim rešitvam, kot so prilagojeni postopki za pojasnjevanje revizijskih ugotovitev in ohranjanje tesnih stikov z revidiranci v vseh fazah revizijskega postopka, pa je bilo zamude mogoče omejiti.

5. Če bo vaš mandat podaljšan in če boste na primer izvoljeni za dekana enega od senatov Računskega sodišča, kako bi usmerjali njegovo delo in določili njegove prednostne naloge? Navedite dve ali tri področja, na katera bi se bilo treba osredotočiti v prihodnosti.

Kot predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij usmerjam delo in določam prednostne naloge v sodelovanju z drugimi člani odbora, pri zelo pomembnih vprašanjih pa v sodelovanju z vsemi člani Računskega sodišča. Cenim tudi prispevek uslužbencev direktorata za nadzor kakovosti in revizijskega osebja v senatih. Prav z izmenjavo mnenj najdemo učinkovite in uspešne rešitve za izzive, s katerimi se spoprijemamo.

V odboru za kontrolo kakovosti revizij se nameravam osredotočiti na nadaljnji razvoj in izpopolnitev metodologije Računskega sodišča ter zagotavljanje javnega dostopa do metodološke zbirke podatkov. Želim si tudi, da bi še povečali dodano vrednost neodvisnega pregleda kakovosti načrtov nalog in poročil. V zvezi s tem je zlasti pomembna kakovost revizijskih priporočil (zagotavljanje, da vedno temeljijo na prepričljivih revizijskih dokazih, oblikovanje tipologije priporočil in povezava s spremljanjem izvajanja teh priporočil). Dodatno bi želel okrepiti sodelovanje z Generalnim direktoratom za proračun. V zvezi s tem smo se že dogovorili o ustanovitvi delovne skupine za oblikovanje učinkovitih delovnih ureditev za razčiščevalni postopek.

6. Če bi morali določiti revizijske naloge za letni delovni program Računskega sodišča, po katerih merilih bi izbirali s seznama prednostnih nalog, ki ga pripravi Parlament oziroma odbor CONT?

Kako bi ravnali, če politična prednostna naloga ne bi ustrezala oceni tveganja za dejavnosti Unije, ki jo pripravi Računsko sodišče?

Načrtovanje revizijskih nalog je pomemben in zapleten proces, za katerega ima Računsko sodišče dobro razvit postopek. Postopek vključuje več faz, pri njem pa se upoštevajo različna merila, kot so celovitost pokritosti, tveganja, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo pri oceni tveganja, ter pomembnost in primernost, kot so jih navedli naši deležniki. Prizadevamo si za revizijo vseh pomembnih in/ali tveganih področij v določenem trenutku in prednostno razvrščamo na podlagi prispevkov naših deležnikov.

Za optimalno uresničitev tega cilja je Računsko sodišče začelo razvijati večletno programsko načrtovanje. To načelo je zapisano v strategiji Računskega sodišča za obdobje 2021–2025. V vsaki fazi letnega pripravljalnega postopka se upošteva seznam prednostnih nalog, ki ga pripravita Parlament in Komisija. Računsko sodišče je znatno povečalo upoštevanje danih predlogov. Menim, da bi morali prednostne naloge deležnikov, ki niso obravnavane v določenem letu, pozneje ponovno obravnavati.

Upravljanje resorja, delovnih metod in končnih izdelkov

7. Priprava kakovostnih, zanesljivih in pravočasnih poročil je ključnega pomena:

 Kako bi zagotovili, da se za revizije uporabljajo zanesljivi podatki in da ugotovitve niso zastarele?

Računsko sodišče ocenjuje zanesljivost uporabljenih revizijskih dokazov. Zanesljivost je odvisna od vira (npr. izvirni dokumenti ali ne, neodvisen vir ali ne), vrste (elektronski podatki, dokumentarna dokazila, pogovori itd.), načina zbiranja (npr. revizor jih je pridobil neposredno ali ne), pravočasnosti in obsega, v katerem je bil nadzor že opravljen (npr. predmet strogih notranjih kontrol v organizaciji revidiranca). Opravljamo tudi posebne revizije zanesljivosti podatkov. Osebno sem na primer nadzoroval preverjanje zanesljivosti podatkov o smotrnosti izvrševanja proračuna EU.

Naše neodvisne kontrole kakovosti osnutkov poročil vključujejo vzorčne preglede dokazov za ključna opažanja. To zajema oceno kakovosti in pravočasnost vseh uporabljenih podatkov.

 Kako bi izboljšali kakovost in relevantnost priporočil?

V poročilih, pri katerih sem sodeloval kot poročevalec (glej zgoraj), sem omejil število priporočil, da bi zagotovil kakovost, osredotočenost in učinek. Zagotovil sem, da so bila priporočila jasna, konstruktivna, z dodano vrednostjo, stroškovno učinkovita in tesno povezana z revizijskimi ugotovitvami, za katere smo imeli prepričljive dokaze.

Kot predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij sem si močno prizadeval za spodbujanje kakovosti in relevantnosti priporočil. Zlasti sem spodbujal nadaljnji razvoj in pojasnitev metodologije Računskega sodišča za pripravo priporočil. Ta postopek temelji na naših letnih nalogah zagotavljanja kakovosti na tem področju.

Odkar sem pred štirimi leti postal predsednik odbora za kontrolo kakovosti revizij, sem vedno pozoren na naše neodvisne preglede kakovosti, zlasti na to, kako vplivajo na kakovost priporočil. Osebno sem nasprotoval številnim priporočilom in/ali njihovi obliki v osnutkih poročil. Poleg tega sem razvoj našega pristopa k neodvisnim pregledom kakovosti usmerjal s ciljem izboljšanja kakovosti. S tem je povezana uvedba preverjanja obstoja in kakovosti revizijskih dokazov, ki so na voljo za ključna opažanja.

8. Z reformo Računskega sodišča naj bi dosegli večjo odgovornost v odnosih med revizijsko skupino in članom sodišča, ki je poročevalec:

 Ali se vam glede na izkušnje zdi, da bi morali člani sodišča tesneje sodelovati pri revizijskem delu?

Kot poročevalec si štejem v dolžnost, da zelo aktivno sodelujem v različnih fazah revizijskega postopka, in sicer pri pripravi programov, načrtovanju, izvajanju in poročanju. To vključuje sodelovanje na delovnih sestankih, obvladovanje tveganj, posredovanje v primeru težav, vzdrževanje tesnih stikov z revidiranci ter predstavitev rezultatov našim deležnikom in na javnih forumih.

 Ali bi spremenili način sodelovanja z revizijskimi skupinami? Če je odgovor pritrdilen, kako?

Svoj pristop k sodelovanju z revizijskimi ekipami bom ohranil, pri čemer si bom prizadeval za kulturo odprte izmenjave in po potrebi zagotavljal smernice. Prav tako si bom še naprej prizadeval motivirati uslužbence, na primer tako, da jih bom vključil v sprejemanje vseh pomembnih odločitev v zvezi z revizijami in v različne izmenjave na visoki ravni v celotnem revizijskem postopku. Zelo cenim kakovost osebja Računskega sodišča, saj gre za resnične strokovnjake na številnih področjih.

9. Kakšne izboljšave in posodobitve delovanja, načrtovanja in dela (revizijskega cikla) na Računskem sodišču bi predlagali? Ali lahko po izteku prvega mandata navedete en pozitiven in en negativen vidik delovanja Računskega sodišča?

Želim spodbujati nadaljnji razvoj večletnega programskega načrtovanja Računskega sodišča. Menim, da bi bilo koristno okrepiti prizadevanja, da bi bila na koncu zajeta vsa pomembna in tvegana področja. Poleg tega menim, da bi si moralo Računsko sodišče prizadevati za vzpostavitev večletnega programskega načrtovanja, ki bi omogočilo oblikovanje splošnih zaključkov v zvezi s ključnimi horizontalnimi vidiki upravljanja proračuna (npr. preprečevanje goljufij, zanesljivost podatkov o smotrnosti itd.) v določenih trenutkih na podlagi rezultatov različnih revizijskih nalog. Ti splošni zaključki bi bili lahko predstavljeni v poročilih o smotrnosti izvrševanja proračuna EU.

Zelo pozitiven vidik delovanja Računskega sodišča je njegova kolegialnost, saj pomeni resnično prednost pri presojanju vprašanj v kompleksnem okolju. Kot negativni vidik bi izpostavil tveganje, povezano z revizijskim odkrivanjem. V zvezi s tem je treba posebej obravnavati naše revizijske obiske. Računsko sodišče je v zadnjem desetletju postopoma zmanjševalo skupno število dni revizijskih obiskov, zaradi omejitev, povezanih s COVID-19, pa se je njihovo število še dodatno zmanjšalo. Menim, da so kontrole na kraju samem potrebne za zagotavljanje čim večje učinkovitosti naše institucije, tako v smislu odkrivanja kot preprečevanja, saj ima naša fizična prisotnost odvračilni učinek.

10. V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna, da bi izboljšali tako javni nadzor nad splošno porabo kot njeno stroškovno učinkovitost:

 Kako bi bilo mogoče – izhajajoč iz vaših izkušenj v prvem mandatu – izboljšati sodelovanje med Računskim sodiščem in Parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Za dobro sodelovanje je ključno ohranjanje tesnih stikov. V tem obziru so zelo koristna letna srečanja med Odborom za proračunski nadzor in Računskim sodiščem, zelo dragocena pa so lahko tudi srečanja, namenjena posebnim temam. Dober primer tega je posvetovanje o poročilu o smotrnosti izvrševanja proračuna EU. V prihodnosti bi lahko načrtovali še druga taka posvetovanja, tudi v zvezi z vprašanji kakovosti.

 Kako bi izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in državnimi revizijskimi organi?

Okvir kontaktnega odbora zagotavlja trdno podlago za sodelovanje Računskega sodišča z vrhovnimi državnimi revizijskimi organi. Vključuje letna srečanja in različne delovne skupine, omrežja in projektne skupine, ustanovljene za obravnavo posebnih vprašanj v skupnem interesu. Menim, da je ta ureditev dovolj prilagodljiva za obravnavo vseh aktualnih vprašanj.

Druga raven sodelovanja je organizacija medsebojnih strokovnih pregledov in sodelovanje pri njih. Menim, da imajo ti pregledi zelo pomembno vlogo kot dodatno jamstvo glede delovanja revizijskih organov. Nedavno smo opravili medsebojni strokovni pregled izvajanja naših strategij in etičnega okvira. Menim, da bi lahko organizirali še en medsebojni strokovni pregled izvajanja naše strategije IT.

Podprl sem tudi možnost, da bi napotene nacionalne strokovnjake iz vrhovnih revizijskih in drugih organov povabili k delu na Računskem sodišču. Zdaj v različnih direktoratih dela 15 strokovnjakov.

11. Kako nameravate podpreti Parlament v prizadevanju, da bi skrajšal postopek podelitve razrešnice? Kaj bi lahko za to naredili na vaši strani?

Skrajšanje postopka podelitve razrešnice je velik izziv. Računsko sodišče je vedno upoštevalo zakonske roke. Odvisni smo od tega, kdaj Komisija objavi sveženj o odgovornosti. Kar zadeva časovne roke, je za nas zlasti težko pripraviti letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja. Zavedamo se, da je Komisija sama odvisna od informacij, ki jih posredujejo države članice. To bi lahko bila tema namenskih posvetovalnih srečanj (glej vprašanje 10).

Neodvisnost in integriteta

12. Kako lahko Parlamentu zajamčite svojo neodvisnost in kako boste zagotovili, da vaše pretekle, sedanje in prihodnje dejavnosti ne bodo zbujale dvoma o opravljanju vaših nalog na Računskem sodišču?

Sledim kodeksu ravnanja za člane Računskega sodišča. Ne izvajam zunanjih dejavnosti. Nikoli nisem izrazil politične pripadnosti in nikoli nisem opravljal izvoljene funkcije ali delal na političnem položaju. Prav tako razpolagam z dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov za stopnjo Tajnost (na nacionalni ravni in ravni EU). Menim, da je to prepričljiv dokaz moje osebne integritete.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije s sredstvi EU in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice? Ali ste se med sedanjim mandatom kdaj znašli v takšni situaciji?

Kar zadeva goljufije, tako kot Računsko sodišče upoštevam politiko ničelne tolerance ne glede na to, kje se pojavijo. Pri svojih revizijskih nalogah se še nisem srečal s sumom goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU. Če bi se to zgodilo, bi zagotovil, da se zadeve posredujejo Evropskemu javnemu tožilstvu in/ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam v skladu s sedanjo prakso Računskega sodišča.

Pri revizijskem delu za izjavo o zanesljivosti bi se lahko odkrila tveganja goljufije. Kot član Računskega sodišča sodelujem pri odločitvah kolegija o izjavi o zanesljivosti. Vendar pa se odločitve, kot je posredovanje zadeve Evropskemu javnemu tožilstvu/Evropskemu uradu za boj proti goljufijam obravnavajo na operativni ravni. Naši revizorji se usposabljajo za odkrivanje in prijavljanje morebitnih primerov goljufij.

V strategiji Računskega sodišča za obdobje 2021–2025 se zagovarja okrepitev njegovih ukrepov na tem področju. Nedavno smo sprejeli akcijski načrt, ki zajema vse vidike revizijskega dela in vsa področja odgovornosti, vključno z evropskim instrumentom za okrevanje. V odboru za kontrolo kakovosti revizij smo začeli in nadzorovali preglede zagotavljanja kakovosti v zvezi s tveganjem goljufij ter o tem pripravili več smernic in priporočil. Poleg tega sem vodil različna srečanja in strokovna usposabljanja, občasno tudi v sodelovanju z Eurojustom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam ali Evropskim javnim tožilstvom, da bi okrepili sodelovanje evropskih institucij na področju boja proti goljufijam.

14. Nasprotje interesov lahko pomeni tveganje za ugled Računskega sodišča. Kako bi ravnali v primeru tovrstnega nasprotja?

V skladu s kodeksom ravnanja za člane Računskega sodišča bi o tem obvestil predsednika Računskega sodišča ter si prizadeval rešiti nasprotje interesov. Zavrnil bi vlogo poročevalca pri nalogi, pri kateri bi lahko bil imel nasprotje interesov.

15. Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste, ali ga lahko opišete?

 Nisem.

16. Kaj konkretno ste pripravljeni obljubiti v zvezi z večjo preglednostjo, okrepljenim sodelovanjem in učinkovitim nadaljnjim ukrepanjem na osnovi stališč in zahtev Parlamenta glede revizij?

Kot član Računskega sodišča sem trdno zavezan preglednosti in sodelovanju s Parlamentom, da bi podprli in okrepili njegovo demokratično vlogo ter uveljavili odgovornost institucij EU. To zavezo nameravam ohraniti. Da bi zagotovil preglednost na področju, za katerega sem trenutno odgovoren, bi kontaktnemu odboru z veseljem poročal o dejavnostih odbora za kontrolo kakovosti revizij. Kar zadeva zahteve Parlamenta za revizije, bi se zavzemal za predložitev podrobnejših povratnih informacij o tem, v kolikšnem obsegu se upoštevajo. Pripravljen sem podpreti tudi okrepljene nadaljnje ukrepe na podlagi priporočil Računskega sodišča, ki so po mnenju Parlamenta pomembna.

Druga vprašanja

17. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Menim, da bi bilo težko opravljati mandat člana Računskega sodišča brez podpore Evropskega parlamenta. Če bi bilo mnenje Parlamenta negativno, sem pripravljen umakniti svojo kandidaturo.

18. Člani Računskega sodišča se morajo v celoti posvetiti in predati instituciji ter med državljani zbujati zaupanje v Unijo:

 Kako bi po vašem mnenju najbolje izpolnili to poklicno nalogo?

V celoti se zavedam svojih dolžnosti, ki jih imam kot član Računskega sodišča. V mojem vsakdanjem poklicnem okolju se mi zdi zelo pomembno razvijati znanje, spodbujati ekipni duh in kolegialnost – tako z drugimi člani kot znotraj revizijskih ekip – ter si prizadevati za odprto in vključujoče delovno okolje. Pri zunanjem zastopanju institucije si po najboljših močeh prizadevam spodbujati kakovost naših poročil in priporočil ter zagotoviti optimalen učinek v korist proračuna EU in njenih državljanov. To zajema tudi predložitev poročil Računskega sodišča nacionalnim organom in parlamentom.

 Koliko dni na leto ste trenutno navzoči v Luxembourgu? Ali nameravate to ureditev kaj spremeniti?

Potem ko sem v začetku maja 2016 prevzel mandat, sem uspel sredi junija 2016 najti hišo in postopoma se je v Luksemburg preselila tudi moja družina. Moji otroci so začeli obiskovati Evropsko šolo v Luksemburgu. Od takrat lahko potrdim svojo stalno in polno prisotnost v Luksemburgu ter popolno predanost mojim dejavnostim na Računskem sodišču.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča – CS kandidat

Referenčni dokumenti

12535/2021 – C9-0405/2021 – 2021/0802(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

5.11.2021

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

CONT

10.11.2021

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Ryszard Czarnecki

17.11.2021

 

 

 

Obravnava v odboru

10.1.2022

 

 

 

Datum sprejetja

10.1.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Monika Hohlmeier, Jean-François Jalkh, Pierre Karleskind, Joachim Kuhs, Claudiu Manda, Alin Mituța, Younous Omarjee, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Michèle Rivasi, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Vincenzo Sofo, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Maria Grapini, Mikuláš Peksa, Elżbieta Rafalska, Sándor Rónai, Viola Von Cramon-Taubadel

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Robert Roos

Datum predložitve

12.1.2022

 

 

Zadnja posodobitev: 17. januar 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov