POROČILO o imenovanju Mareka Opiole za člana Računskega sodišča

12.1.2022 - (C9‑0406/2021 – 2021/0803(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Claudiu Manda

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Mareka Opiole za člana Računskega sodišča

(C9‑0406/2021 – 2021/0803(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C9‑0406/2021),

– ob upoštevanju člena 129 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0004/2022),

A. ker se je Svet s pismom z dne 5. novembra 2021 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Mareka Opiole za člana Računskega sodišča;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C. ker je imel nato kandidat 10. januarja 2022 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1. ne odobri predloga Sveta, da se Mareka Opiolo imenuje za člana Računskega sodišča, in zahteva od Sveta, naj umakne ta predlog in Parlamentu predstavi novega;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

 

 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS MAREKA OPIOLE

Osebni podatki   Doba zaposlitve Institucija Položaj	1. februar 2021 → Evropsko računsko sodišče član Računskega sodišča član senata V – Financiranje in upravljanje Unije    član poročevalec za naloge: • Letno poročilo za leto 2020 – poglavje 9: Uprava. • Mnenje 2/2021 o predlogu Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, da se poveča predvidljivost za države članice in pojasnijo postopki za reševanje sporov pri dajanju tradicionalnih lastnih sredstev in sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago. • Letno poročilo za leto 2021 – poglavji: Uprava, Prihodki. • Revizija smotrnosti poslovanja: Ali so institucije EU premagale krizo zaradi COVID-19 in postale odpornejše?
Doba zaposlitve Institucija Položaj     Doba zaposlitve Institucija Položaj Članstvo v strokovnih odborih       Doba zaposlitve Institucija Položaj   Članstvo v strokovnih odborih	27. november 2019–1. februar 2021 Vrhovni revizijski urad Poljske podpredsednik      12. november 2019–27. november 2019  9. mandat sejma Republike Poljske Poslanec sejma • Odbor za posebne službe • Odbor za poslovnik, poslanske zadeve in imunitete • Odbor za nacionalno obrambo     2015–2019 8. mandat sejma Republike Poljske Poslanec sejma   • Odbor za posebne službe  Predsednik odbora (2015–2019) • Odbor za poslovnik, poslanske zadeve in imunitete  Namestnik predsednika odbora (2015–2019) • Odbor za nacionalno obrambo
Članstvo v stalnih parlamentarnih delegacijah	• Delegacija sejma in senata Republike Poljske   pri parlamentarni skupščini zveze NATO   Vodja delegacije (2016–2019)
Doba zaposlitve Institucija Položaj   Članstvo v strokovnih odborih   Članstvo v stalnih parlamentarnih delegacijah	2011–2015 7. mandat sejma Republike Poljske Poslanec sejma   • Odbor za posebne službe  Predsednik odbora (februar 2013–avgust 2013)  Namestnik predsednika odbora (julij 2012–februar 2013) • Odbor za nacionalno obrambo   Pododbor za mednarodno sodelovanje in zvezo NATO    Predsednik pododbora (2011–2013)   • Delegacija sejma in senata Republike Poljske   pri parlamentarni skupščini zveze NATO   Namestnik vodje delegacije (2012–2015)
Doba zaposlitve Institucija Položaj   Članstvo v strokovnih odborih   Članstvo v stalnih parlamentarnih delegacijah	2007–2011 6. mandat sejma Republike Poljske Poslanec sejma   • Odbor za posebne službe • Odbor za nacionalno obrambo  Pododbor za mednarodno sodelovanje in zvezo NATO   Predsednik pododbora (2009–2011)   • Delegacija sejma in senata Republike Poljske pri parlamentarni skupščini zveze NATO  Namestnik vodje delegacije (2007–2011)
Doba zaposlitve Institucija Položaj   Članstvo v strokovnih odborih	2005–2007 5. mandat sejma Republike Poljske Poslanec sejma   • Odbor za nacionalno obrambo  Namestnik predsednika odbora (2006–2007) • Odbor za posebne službe • Odbor za poslovnik, poslanske zadeve in imunitete
Doba zaposlitve Institucija   Položaj	2002–2005 Sedež stranke Zakon in pravičnost • Predsedniški kabinet • Izvršni urad Strokovnjak
Doba zaposlitve Institucija Položaj	1997–2002 Vojaške sile, enota št. 2420 Civilni uslužbenec
Izobraževanje   Obdobje izobraževanja Naziv univerze Fakulteta Vrsta diplome   Obdobje izobraževanja Naziv univerze Fakulteta Vrsta diplome	2003–2004 Univerza v Varšavi Podiplomski študij na področju nacionalne varnosti Diploma podiplomskega študija   1995–2003 Univerza v Varšavi Fakulteta za novinarstvo in politične vede  Magisterij iz političnih ved
Znanje jezikov   angleščina   Dostop do tajnih podatkov   Hobiji in zanimanja	Raven jezikovnega znanja – dobra   Dostop do strogo tajnih podatkov, podatkov EU SECRET in podatkov NATO – tajno   Streljanje, vožnja s kanujem, jadranje

 

 

 

PRILOGA 2: ODGOVORI MAREKA OPIOLE NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za podaljšanje mandata člana Računskega sodišča

  Pisni odgovor na vprašalnik, ki ga je predložil Marek Opiola

Opravljanje nalog: pridobljene izkušnje in zaveze za prihodnost

1. Kateri so vaši glavni dosežki na položaju člana Računskega sodišča? Katere so bile največje ovire?

V devetih mesecih mojega mandata na Računskem sodišču sem se lahko prepričal, da je Računsko sodišče kot institucija, pristojna za neodvisno zunanjo revizijo, resnično strokovna in dobro delujoča organizacija, v kateri sem imel priložnost spoznati številne visoko usposobljene in predane člane ter osebje. V tem okviru sem si zato prizadeval, da bi tudi sam prispeval k delu Sodišča. Kot največji dosežek, ki sem ga dosegel v svojem kratkem mandatu, bi izpostavil to, da sem se hitro seznanil z delom in posebnostmi Računskega sodišča. Menim, da je bil moj drugi največji dosežek opravljanje funkcije ambasadorja za invalide, pri čemer sem si prizadeval za vzpostavitev resnično vključujočega okolja. V novi politiki in akcijskemu načrtu Računskega sodišča za raznolikost in vključevanje je predvideno, da bodo člani Računskega sodišča ambasadorji raznolikosti in vključevanja, tako da bodo sodelovali pri različnih dejavnostih na tem področju. Počaščen sem, da je bila moja pobuda za sponzoriranje ukrepov za ozaveščanje o invalidnosti odobrena. Skupaj z osebjem Sodišča trenutno pripravljam dogodek z naslovom Teden ozaveščanja o invalidnosti, ki bo potekal od 29. novembra do 3. decembra 2021.

Glede na to, da sem član Računskega sodišča razmeroma kratek čas, sem se srečal le z nekaterimi izzivi, ne pa z ovirami. Največji izziv je bil nastop funkcije med pandemično krizo, ko je bilo delo na daljavo obvezno. Čeprav so mi razpoložljiva orodja omogočala nemoteno opravljanje nalog, menim, da bi delo na kraju samem ustvarilo boljše pogoje za izmenjavo mnenj in razpravo o zapletenih vprašanjih z drugimi člani Računskega sodišča.

2. Opišite najpomembnejše izkušnje, ki ste jih pridobili na področju, za katerega ste pristojni, in rezultate, ki ste jih dosegli pri opravljanju svojih nalog in revizij.

Med svojim mandatom sem imel priložnost uporabljati izkušnje, ki sem jih pridobil kot podpredsednik poljskega vrhovnega revizijskega urada, pridobil pa sem tudi izkušnje in znanje o delu Računskega sodišča in okviru odgovornosti, v katerem deluje. V razmeroma kratkem času sem lahko s svojo skupino opravil in nadzoroval revizijsko delo za pripravo poglavja 9 o upravi v Letnem poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2020. Prevzel sem številne nove naloge in pripravil načrte nalog za dve poglavji letnega poročila za leto 2021, in sicer o upravi in prihodkih, ter za revizijo smotrnosti poslovanja o delovanju institucij EU med pandemijo covida-19. Bil sem tudi član poročevalec za mnenje Računskega sodišča o osnutku sprememb postopka za dajanje lastnih sredstev na razpolago. Zdaj se lotevam naloge o digitalizaciji upravljanja sredstev EU, v okviru katere želimo preučiti, kako EU uporablja podatke in tehnologijo za upravljanje svojih odhodkov in nadzor nad njimi. Zavezan sem prispevanju k izboljšanju izdelkov Sodišča ob upoštevanju potreb naših glavnih deležnikov, zlasti Evropskega parlamenta, ter pripravi ustreznih in pravočasnih posebnih poročil.

3. Kakšna bi bila vaša dodana vrednost za Računsko sodišče, če bo vaš mandat podaljšan, zlasti na področju, za katerega bi bili pristojni? Ali bi želeli prevzeti odgovornost za kako drugo področje? Kaj vas motivira?

Počaščen bi bil, če bi lahko funkcijo člana Računskega sodišča opravljal še v drugem mandatu in pripomogel k temu, da se ta institucija približa državljanom. Dosedanje izkušnje bi rad uporabil za nadaljnje izboljšanje revizijskega dela in zagotavljanje uporabnih revizijskih rezultatov vsem deležnikom, zlasti na področjih, zajetih s poglavji letnega poročila in nalogami v zvezi s smotrnostjo poslovanja, za katere sem odgovoren. Ne glede na naloge, ki mi bodo morda zaupane v prihodnosti, si bom prizadeval, da bodo vsa poročila vse bolj uporabna in odzivna na potrebe oblikovalcev politike, kar bo prispevalo k učinkovitejši porabi proračuna ter pripomoglo h krepitvi okvira EU za upravljanje, preglednost in odgovornost.

V prvem mandatu sem sodeloval pri predstavitvi dela Računskega sodišča in vloge EU na Poljskem. To dejavnost nameravam nadaljevati in razširiti v naslednjem mandatu. Na eni strani me motivirata pozitivno delovno vzdušje med člani Računskega sodišča in predanost njegovega osebja, na drugi strani pa zanimanje za učinek našega dela. Še naprej si nameravam prizadevati za izboljšanje načina komuniciranja z Evropskim parlamentom, Svetom in vsemi, ki jih zanimajo rezultati revizij Računskega sodišča.

4. Kako zagotovite, da so načrtovani revizijski cilji doseženi? Se vam je že zgodilo, da revizije niste mogli opraviti, in zakaj? Kako ravnate v takšnih spornih situacijah?

Vloga člana Računskega sodišča je, da nadzoruje revizijski postopek in v zvezi z njim zagotavlja stalno podporo. Menim, da stalna izmenjava informacij s člani skupine in skrbno načrtovanje revizije prispevata k zagotavljanju trdne podlage za revizijo in preprečevanju motenj. S tesnim sodelovanjem z revizijsko skupino je revizijo mogoče smiselno prilagoditi morebitnim spremembam okoliščin ali, če to ni mogoče, jo v skrajnih primerih odpovedati. Seveda je treba o tem opozoriti zbornico ali v nekaterih primerih tudi Računsko sodišče. Doslej se mi še ni zgodilo, da revizijske naloge ne bi mogel dokončati. Vse revizijske naloge, ki sem jih nadzoroval, so bile dokončane ali napredujejo v skladu z določenim časovnim načrtom, pri čemer so cilji na vsaki stopnji doseženi v skladu z načrti.

Izkušnje iz obdobja pandemije kažejo, da lahko zunanji dejavniki, na katere revizijska skupina nima vpliva, bistveno vplivajo na izvajanje revizije. Za vsako tovrstno situacijo so potrebne inovativne rešitve, s katerimi se prilagodita revizijski program in njegovo izvajanje. Menim, da je Sodišče v tem težkem obdobju pokazalo prožnost in sposobnost, da nadaljuje svoje delo in izpolnjuje svoj mandat.

5. Če bo vaš mandat podaljšan in če boste na primer izvoljeni za dekana enega od senatov Računskega sodišča, kako bi usmerjali njegovo delo in določili njegove prednostne naloge? Navedite dve ali tri področja, na katera bi se bilo treba osredotočiti v prihodnosti.

Na splošno je naloga dekana ta, da delo senata usklajuje na način, ki zagotavlja učinkovito in uspešno delovanje ter visoko kakovost sprejetih poročil. Ob tem je treba imeti strategijo, biti nepristranski ter dobro poznati ustrezne postopke in dokumente. Obenem ne smemo pozabiti na širšo sliko vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Če bi mi bila zaupana vloga dekana, bi se osredotočil na zagotavljanje nemotenega delovanja senata, da bi lahko pripravljal kakovostna poročila. To vključuje pravočasno pripravo dokumentov, o katerih razpravljajo in jih sprejmejo člani.

Kar zadeva prednostne naloge pri delu senata, bi dal večji poudarek širši uporabi sodobnih informacijskih orodij za digitalizacijo revizijskega postopka in vključitvi te teme v revizijski program Sodišča. Menim, da je digitalizacija poročanja in spremljanja podatkov eden ključnih elementov za zagotavljanje ustreznega nadzora nad pravilno porabo sredstev EU v okviru instrumenta NextGenerationEU ter mehanizma za okrevanje in odpornost v prihodnjih letih.

Poleg tega bi prednostno obravnaval teme, povezane z instrumentom NextGenerationEU. To je inovativen instrument, kakršnega v novejši zgodovini Evropske unije še ni bilo. Njegovo izvajanje je velik izziv za celotno Evropsko unijo. Evropsko računsko sodišče ima kot neodvisni revizijski organ temeljno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti za uporabo sredstev v celotnem ciklu izvajanja. 

6. Če bi morali določiti revizijske naloge za letni delovni program Računskega sodišča, po katerih merilih bi izbirali s seznama prednostnih nalog, ki ga pripravi Parlament oziroma odbor CONT?

Kako bi ravnali, če politična prednostna naloga ne bi ustrezala oceni tveganja za dejavnosti Unije, ki jo pripravi Računsko sodišče?

Računsko sodišče zaradi strukturiranega postopka zbiranja revizijskih predlogov prek konference predsednikov odborov vsako leto v svoj delovni program za naslednja leta vključi znaten delež predlogov odborov Evropskega parlamenta. Odločitve o vključitvi predlogov Parlamenta se sprejemajo na podlagi številnih meril, med katerimi je tudi izvedljivost revizije. Seveda imajo poslanci v tem postopku določeno stopnjo diskrecije in individualne presoje, kar Računskemu sodišču omogoča, da preuči širok nabor predlogov EP in odbora CONT za revizije in jih, kjer je to mogoče, vključi v svoje načrtovanje.

Če politična prednostna naloga ne bi ustrezala oceni tveganja, ki jo Računsko sodišče pripravi v zvezi z dejavnostmi Evropske unije, in če bi to vplivalo na izbiro revizijskih nalog za letni delovni program Računskega sodišča, bi se seznanil z argumenti vpletenih strani ter jih analiziral glede na ustreznost in koristnost teme za Evropsko unijo in njene državljane.

Upravljanje resorja, delovnih metod in končnih izdelkov

7. Priprava kakovostnih, zanesljivih in pravočasnih poročil je ključnega pomena:

– Kako bi zagotovili, da se za revizije uporabljajo zanesljivi podatki in da ugotovitve niso zastarele?

Revizije Računskega sodišča se izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, pri čemer je njihova pravočasnost zelo pomembna. Menim, da je treba pri načrtovanju revizij upoštevati tudi zakonodajni postopek Evropske unije. Računsko sodišče že ima vzpostavljene zanesljive postopke za zagotavljanje zanesljivosti podatkov, kot je notranja kontrola kakovosti podatkov, skupaj s potrditvijo ugotovitev z revidiranci v okviru razčiščevalnega postopka. Vendar pa mora Računsko sodišče nadalje razvijati svoje podatkovne zbirke o opazovanjih in izboljšati digitalizirano platformo za notranjo izmenjavo rezultatov revizij.

– Kako bi izboljšali kakovost in relevantnost priporočil?

Kar zadeva priporočila, menim, da bi morala biti natančna, dosegljiva in razumljiva za revidirance, pri čemer morata biti v njih jasno navedena naslovnik in rok za izvedbo. Računsko sodišče mora biti pri oblikovanju priporočil pozorno tudi na njihovo stroškovno učinkovitost in omejitev nepotrebnih birokratskih ovir. Menim tudi, da bi morala biti priporočila ustrezna. Zato je izredno pomembno, da se daje prednost tistim priporočilom, v zvezi s katerimi se pričakuje največja dodana vrednost. S tem bi povečali njihov učinek in Računskemu sodišču omogočili, da izvede bolj smiselno in poglobljeno spremljanje ukrepov, ki jih revidiranci sprejmejo za odpravo sporočenih pomanjkljivosti.

Računsko sodišče ima postopke za potrjevanje svojih priporočil. Pred oblikovanjem priporočil se v revizijski skupini in z revidiranci razpravlja o ugotovitvah. To omogoča boljše medsebojno razumevanje in pripomore k izboljšanju priporočil, čeprav to ne pomeni, da je v vsakem primeru dosežen dogovor. Vendar je tak dialog pomemben, saj se s tem, da revidiranci sprejmejo priporočila, poveča verjetnost, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

8. Z reformo Računskega sodišča naj bi dosegli večjo odgovornost v odnosih med revizijsko skupino in članom sodišča, ki je poročevalec:

– Ali se vam glede na izkušnje zdi, da bi morali člani sodišča tesneje sodelovati pri revizijskem delu?

Računsko sodišče je opredelilo vlogo vodij revizije, glavnih vodstvenih delavcev, direktorjev ter seveda ustreznega člana sodišča in njegovega kabineta. Po mojih izkušnjah ima lahko član aktivno vlogo v celotnem revizijskem postopku, medtem ko konkretno revizijsko delo prepusti tistim, ki so za to najbolje usposobljeni – revizijskim ekipam. Osebno menim, da dobro delam v skupini in znam prisluhniti, pri čemer se mi ne zdi mogoče, da bi opravljal funkcijo člana Računskega sodišča, ne da bi tesno sodeloval z revizijsko ekipo. Spoštujem avtonomijo pri dodeljevanju nalog, hkrati pa menim, da sta izmenjava informacij med vsemi vpletenimi in čim večja interakcija z revizijsko ekipo absolutni prednostni nalogi.

– Ali bi spremenili način sodelovanja z revizijskimi ekipami? Če je odgovor pritrdilen, kako?

Menim, da je moj način sodelovanja z revizijskimi ekipami primeren. Temelji na tesnem stiku z revizijskimi ekipami in rednih razpravah o napredku dela. Spoštujem neodvisnost osebja in revizijsko delo prepuščam tistim, ki so zanj najbolj usposobljeni. To omogoča ohranjanje ustrezne ravni motivacije in produktivnosti.

9. Kakšne izboljšave in posodobitve delovanja, načrtovanja in dela (revizijskega cikla) na Računskem sodišču bi predlagali? Ali lahko po izteku prvega mandata navedete en pozitiven in en negativen vidik njegovega delovanja?

Menim, da je Računsko sodišče dobro delujoča revizijska institucija, čeprav so na nekaterih področjih mogoče nadaljnje izboljšave.

Pri razmišljanju o pozitivnem vidiku delovanja Računskega sodišča bi bilo treba upoštevati izjemno naravo zadnjih nekaj mesecev pandemije. Vse institucije, vključno z Računskim sodiščem, so morale čez noč spremeniti način delovanja ter hitro vzpostaviti potrebno ureditev za neprekinjeno nadaljevanje dela in izpolnjevanje svojega mandata. Vzpostavljeni informacijski sistemi in velika zavzetost osebja so omogočili takojšen prehod na delo na daljavo. Izkušnje, pridobljene v preteklem letu, bodo nedvomno spremenile način dela revizorjev in revizijskih institucij. Računsko sodišče si zdaj prizadeva za boljšo uporabo informacijskih sistemov za digitalizacijo revizijskega procesa. Ta prizadevanja lahko pripomorejo k izboljšanju revizijskih postopkov in zmanjšanju birokratskega bremena revidirancev. V okviru revizijskega dela, za katerega sem odgovoren v zvezi z dvema poglavjema letnega poročila – poglavjem 3 Prihodki in poglavjem 9 Uprava – skupaj z revizijskimi skupinami pripravljam rešitve za digitalizacijo revizijskega postopka in izboljšanje dostopa do rezultatov revizije.

V prvem mandatu sem bil zadovoljen, saj sem videl, da je bilo Računsko sodišče kot kolegijski organ sposobno intenzivno in vztrajno obravnavati zapletena vprašanja in doseči soglasje tudi o težkih primerih. Računsko sodišče trenutno razvija revizijski pristop za instrument NextGenerationEU ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Po eni strani mora zaradi inovativne narave instrumentov, ki se izvajajo, razviti popolnoma nov pristop, po drugi strani pa Evropska komisija ni v celoti opredelila pomembnih elementov sistema izvajanja, zato se ti razvijajo vzporedno s postopkom izvajanja.

Kar zadeva načrtovanje dela, je bistvena močna povezava med strategijo Računskega sodišča in delovnim programom. Menim, da bi bilo mogoče postopek načrtovanja Računskega sodišča še izboljšati z okrepitvijo njegovega večletnega značaja. Menim, da bi bilo treba pri izbiri revizijskih nalog, ki jih je treba opraviti, upoštevati ne le ustreznost revizijskih tem, temveč tudi njihov časovni okvir in zaporedje, da se zagotovi medsebojna nadgradnja revizij. Izbira nalog na podlagi strateških premislekov in ob upoštevanju njihovega dopolnjevanja bi omogočila čim večji učinek dela Računskega sodišča in prinesla dodano vrednost.

Možnosti za izboljšave vidim pri uporabi rezultatov revizij, ki jih izvajajo nacionalni organi (parlamenti, vlade, uprava in nacionalni revizijski organi). Poleg tega menim, da je treba v državah članicah okrepiti prizadevanja na področju komuniciranja o vlogi in nalogah Računskega sodišča ter o rezultatih njegovega dela. Računsko sodišče ima pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so ukrepi EU pregledni in da je EU odgovorna, s čimer prispeva k zaupanju državljanov v EU. Kot član Računskega sodišča imam pri tem pomembno vlogo. V svojem razmeroma kratkem prvem mandatu sem organiziral številna srečanja z nacionalnimi organi na Poljskem (tj. predsednikom Poljske, ministrom za evropske zadeve, predsedniki in odbori sejma in senata), na katerih sem predstavil delo Računskega sodišča. Tovrstne dejavnosti so priložnost za boljši stik s Svetom. V drugem mandatu nameravam te dejavnosti še okrepiti in še bolj razširiti njihov domet, tudi na lokalni in civilni ravni.

10. V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna, da bi izboljšali tako javni nadzor nad splošno porabo kot njeno stroškovno učinkovitost:

– Kako bi bilo mogoče – izhajajoč iz vaših izkušenj v prvem mandatu – izboljšati sodelovanje med Računskim sodiščem in Parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Menim, da je sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom zelo dobro. Z optimizacijo načrtovanja delovnega programa je Računsko sodišče bolje opremljeno za pravočasno pripravo ustreznih poročil, pri čemer postopek za predložitev posebnih poročil zagotavlja, da se lahko Odbor za proračunski nadzor z njimi čim prej seznani. Odboru sem že dvakrat predstavil poglavje 9 letnega poročila, za katerega sem član poročevalec. Naslednje leto bom predstavil posebno poročilo o odpornosti institucij in organov EU na pandemijo ter dve poglavji letnega poročila, in sicer o prihodkih in upravi EU.  Svoj drugi mandat želim izkoristiti za okrepitev tega dialoga. Odločno podpiram prakso, da Računsko sodišče pri pripravi svojega delovnega programa išče navdih v Evropskem parlamentu. Poleg tega bi moralo poskrbeti, da svoje izdelke objavlja takrat, ko so najbolj koristni, na primer med razpravo o novih zakonodajnih predlogih. Nadalje bi moralo preučiti možnost okrepitve dialoga s posebnimi odbori EP. Menim, da bi tudi skupne konference ali tematski odbori s strokovnimi organizacijami in možganskimi trusti (npr. s službo Evropskega parlamenta za raziskave – EPRS) lahko bile dobra priložnost za izmenjavo strokovnega znanja o izvajanju in učinkovitosti zakonodaje in politik EU ter za krepitev sodelovanja.

– Kako bi izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in državnimi revizijskimi organi?

Menim, da so odnosi med Računskim sodiščem in državnimi revizijskimi organi dobri. Počaščen sem, da sem imel priložnost delati v obeh institucijah. Menim, da je pomembno še naprej sodelovati z drugimi revizijskimi in nadzornimi organi. Pozdravljam izmenjavo izkušenj, med drugim s poljskim vrhovnim revizijskim uradom, ne le na najvišji ravni, temveč predvsem na operativni ravni med revizorji. V prihodnosti želim organizirati posebne delavnice o sektorskih vprašanjih in samem revizijskem postopku, na katerih bi sodelovali direktorji in vodje nalog Računskega sodišča. Strokovnjakom predlagam, da oblikujejo skupno podatkovno zbirko o rezultatih revizij, začenši z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Taka rešitev bi omogočila prenos znanja o revizijskih ugotovitvah in priporočilih v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem tega instrumenta.

11. Kako nameravate podpreti Parlament v prizadevanju, da bi skrajšal postopek podelitve razrešnice? Kaj bi lahko za to naredili na vaši strani?

Menim, da bi si morali prizadevati za krajši postopek podelitve razrešnice. Vendar je trenutni časovni okvir večinoma posledica zakonodajnih določb in časa, v katerem Komisija in druge institucije dajo Računskemu sodišču na voljo podatke. Menim, da bi lahko bile prihodnje razprave o reviziji finančne uredbe priložnost za razmislek, kako bi lahko skrajšali postopek podelitve razrešnice.

Neodvisnost in integriteta

12. Kako lahko Parlamentu zajamčite svojo neodvisnost in kako boste zagotovili, da vaše pretekle, sedanje in prihodnje dejavnosti ne bodo zbujale dvoma o opravljanju vaših nalog na Računskem sodišču?

Menim, da sta preglednost in etično ravnanje nujen pogoj za zaupanje javnosti. Z največjo skrbnostjo in nepristranskostjo sem opravljal funkcijo podpredsednika vrhovnega revizijskega urada, trenutno pa enako opravljam tudi funkcijo člana Računskega sodišča. V mojo neodvisnost se ni nikoli podvomilo, poleg tega sem vedno veljal za nepristransko in neodvisno osebo, ki zagotavlja etično storitev za državljane EU. Pri opravljanju svojih nalog sem nepristranski, pošten in odgovoren ter spoštujem načela predanosti delu, kolegialnosti in zaupnosti. Nimam dodatnih dejavnosti in zagotavljam vam, da se to v naslednjem mandatu ne bo spremenilo.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije s sredstvi EU in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice? Ali ste se med sedanjim mandatom kdaj znašli v takšni situaciji?

Kadar koli bodo ugotovljene resne nepravilnosti, goljufije ali korupcija, bom pri ocenjevanju ugotovitev uporabil pošteno presojo in objektivnost, ne glede na zadevno državo članico. V primeru suma goljufije bom zato nemudoma in odločno ukrepal, da se zadeva predloži uradu OLAF in/ali EJT v skladu s pravili, ki jih je določilo Računsko sodišče. Nobene države ali osebe se ne sme obravnavati preferenčno. Med revizijami, ki sem jih nadzoroval med svojim sedanjim mandatom, ni prišlo do takega položaja v zvezi z osebami iz države članice, iz katere prihajam.

14. Navzkrižje interesov lahko pomeni tveganje za ugled Računskega sodišča. Kako bi ravnali v primeru navzkrižja interesov?

V primeru dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov bi ravnal v skladu z zadevnimi pravili Računskega sodišča. V skladu s pravno obveznostjo bi o tem obvestil predsednika Računskega sodišča in odbor za etiko. Prijavil bi navzkrižje interesov za zadevno revizijsko nalogo in se vzdržal sodelovanja v revizijskih dejavnostih. Menim, da je v takih primerih potrebna brezpogojna volja za hitro in ustrezno ukrepanje za zaščito integritete Računskega sodišča in njegovih izdelkov.

15. Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste, ali ga lahko opišete?

Nikoli nisem bil udeležen v nobenem sodnem postopku. Prav tako nisem seznanjen z nobenim tekočim postopkom, v katerem bi bil stranka.

16. Kaj konkretno ste pripravljeni obljubiti v zvezi z večjo preglednostjo, okrepljenim sodelovanjem in učinkovitim nadaljnjim ukrepanjem na osnovi stališč in zahtev Parlamenta glede revizij?

Zavzemam se za popolno preglednost dejavnosti Računskega sodišča in krepitev dobrih odnosov s Parlamentom, zlasti z odborom CONT. Računsko sodišče prednostno obravnava revizijske predloge in zahteve konference predsednikov odborov ter druge pobude EP. Postopek predstavitve naših poročil parlamentarnim odborom je po mojem mnenju dober primer tega konstruktivnega sodelovanja.

Druga vprašanja

17. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Menim, da je odnos med Evropskim računskim sodiščem in Evropskim parlamentom izjemno pomemben ter da temelji na vzajemnem spoštovanju in sposobnosti prisluhniti mnenjem ter argumentom drugega. Verjamem, da bom s svojimi dokazanimi strokovnimi znanji in spretnostmi prepričal Evropski parlament, da izpolnjujem pogoje za imenovanje. Če pa Evropski parlament ne bo imel zadostnega zaupanja vame in bo podal negativno mnenje o mojem imenovanju, bom pristojni nacionalni organ, ki me je predlagal, prosil, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih, med drugim o tem, da namesto mene imenuje drugega kandidata.

 

18. Člani Računskega sodišča se morajo v celoti posvetiti in predati instituciji ter med državljani zbujati zaupanje v Unijo:

– Kako bi po vašem mnenju najbolje izpolnili to poklicno nalogo?

Že od prvega dne opravljam svojo vlogo pri Računskem sodišču s poudarkom na preglednosti in sodelovanju. S trdim delom in predanostjo nameravam še naprej izpolnjevati svoje odgovornosti.

– Koliko dni na leto ste trenutno navzoči v Luksemburgu? Ali nameravate to ureditev kaj spremeniti?

Z družino smo se za stalno preselili v Luksemburg, zato sem vsak dan delal v svoji pisarni na Računskem sodišču, kolikor je bilo to mogoče glede na notranja pravila in omejitve, povezane s pandemijo. Doslej nisem izpustil niti enega sestanka senata ali Računskega sodišča.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Delna zamenjava članov Računskega sodišča – PL kandidat
Referenčni dokumenti	13231/2021 – C9-0406/2021 – 2021/0803(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	5.11.2021
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	CONT 10.11.2021
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Claudiu Manda 1.12.2021
Obravnava v odboru	10.1.2022
Datum sprejetja	10.1.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	7 23 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Monika Hohlmeier, Jean-François Jalkh, Pierre Karleskind, Joachim Kuhs, Claudiu Manda, Alin Mituța, Younous Omarjee, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Michèle Rivasi, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Vincenzo Sofo, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Durand, Maria Grapini, Mikuláš Peksa, Elżbieta Rafalska, Sándor Rónai, Viola Von Cramon-Taubadel
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Robert Roos
Datum predložitve	12.1.2022