Poročilo - A9-0026/2022Poročilo
A9-0026/2022
Evropski parlament

POROČILO o kohezijski politiki kot instrumentu za zmanjšanje razlik v zdravstvenem varstvu in krepitev čezmejnega sodelovanja na področju zdravja

14.2.2022 - (2021/2100(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Tomislav Sokol

Postopek : 2021/2100(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0026/2022
Predložena besedila :
A9-0026/2022
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o kohezijski politiki kot instrumentu za zmanjšanje razlik v zdravstvenem varstvu in krepitev čezmejnega sodelovanja na področju zdravja

(2021/2100(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerem se zahteva visoka raven varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije in katerega namen je spodbujati sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšali komplementarnost njihovih zdravstvenih storitev na čezmejnih območjih,

– ob upoštevanju člena 174 PDEU o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[1],

– ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu („direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu“), zlasti njenega člena 168[2],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],

– ob upoštevanju študije Komisije o čezmejnem sodelovanju z naslovom Capitalisation on existing initiatives for cooperation in cross-border regions (Kapitaliziranje obstoječih pobud za sodelovanje v čezmejnih regijah), objavljene marca 2018[4],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 14. oktobra 2020 o izvajanju in obetih za čezmejno zdravstveno varstvo[5],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom Oblikovanje evropske zdravstvene unije: Krepitev odpornosti EU na čezmejne nevarnosti za zdravje (COM(2020)0724),

– ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z dne 19. novembra 2020 z naslovom Health at a Glance: Europe 2020 (Zdravje na kratko: Evropa 2020),

– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi z dne 9. marca 2021, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (Program EU za zdravje)[6],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014[7],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013[8],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu[9],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje[10],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume[11],

– ob upoštevanju študije iz leta 2021 o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva, ki jo je naročil Odbor za regionalni razvoj[12],

– ob upoštevanju smernic Komisije o evropskih strukturnih in investicijskih skladih za obdobje 2014–2020,

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9‑0026/2022),

A. ker je premalo osnovne infrastrukture ter usposobljenega osebja in kakovostnih storitev v regijah na ravni NUTS 2 (regije z 800.000 do 3 milijoni prebivalcev), katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja EU-27, in v regijah v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27, kar močno ovira dostop do zdravstvenega varstva in je glavni razlog, da postaneta kakovostna zdravstvena infrastruktura ter ustrezno in usposobljeno zdravstveno osebje prednostna naloga vseh nacionalnih in regionalnih vlad;

B. ker je ob izbruhu pandemije covida-19 postalo še bolj očitno, kako pomemben je zdravstveni sektor, pritisk na zdravstvene sisteme in delavce pa se je še povečal, pri čemer so se pokazale slabosti in pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov ter razlike in neenakosti v zdravstvenem varstvu med državami članicami in znotraj njih, zlasti v mejnih, najbolj oddaljenih, odmaknjenih in podeželskih regijah, tudi tistih z nizko gostoto prebivalstva;

C. ker je bila kohezijska politika z naložbenima pobudama v odziv na koronavirus CRII in CRII+ prvi korak k zajezitvi pandemije covida-19, kar kaže, da lahko ta politika veliko prispeva k zmanjšanju neenakosti na področju zdravja, s tem ko podpira napredek na področju e-zdravja, e-medicine in drugih oblik digitalizacije, ki je sicer vir novih priložnosti, vendar je zanjo potrebna ustrezna oprema za specifične razmere ter zahteva usposabljanje zdravstvenega osebja za odzivanje na te razmere;

D. ker je standard zdravstvenega varstva v EU še vedno v pristojnosti držav članic in ker so velike razlike med regijami, kar povzroča neenakosti; ker regije na ravni NUTS 2, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-27, ne morejo nameniti niti približno takih zneskov na prebivalca za zdravstveno varstvo kot bolj razvite regije;

E. ker so instrumenti EU, s katerimi naj bi izravnali nekatere od teh težav, večinoma omejeni na „mehko“ pravo, kar povzroča splošne pomanjkljivosti; ker je za boljše sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, boljšo zaščito zdravja ljudi in učinkovito odpravo obstoječih razlik v zdravstvenem varstvu potreben bolj strukturiran pristop na ravni Unije, ki ga bodo dopolnjevali močnejši in celovitejši pravni okvir ter pravno zavezujoča sredstva za ukrepanje;

F. ker Komisija s številnimi študijami in pobudami, tudi prek programa Interreg, ki se financirajo iz strukturnih skladov, podpira čezmejno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva;

G. ker sta za čezmejno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva potrebna podpora in vključenost širokega nabora partnerjev, socialnih in zdravstvenih ustanov, zdravstvenih zavarovalnic in javnih organov, da bi odpravili ovire za prehajanje meja na področjih, kot so prosti pretok, informacije, različni davčni sistemi in sistemi socialne varnosti, ter za priznavanje kvalifikacij zdravstvenega osebja, kar vključuje ovire, s katerimi se srečujejo zdravstvene ustanove;

H. ker je pravica dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, vključno s preventivno oskrbo, del evropskega stebra socialnih pravic in bi morala veljati za prebivalce čezmejnih območij, ki pokrivajo 40 % ozemlja EU in kjer živi skoraj tretjina njenega prebivalstva, kjer pa je gospodarstvo na splošno slabše razvito kot v drugih regijah v državah članicah, pri čemer gre zlasti za čezmejna območja z manjšo gostoto prebivalstva in nestabilna gospodarstva, kot so podeželske, odmaknjene in najbolj oddaljene regije in otoki;

I. ker je treba kohezijsko politiko izboljšati, da bi zmanjšali razlike v standardih zdravstvenega varstva v EU;

J. ker izdatki za zdravstvo predstavljajo skoraj 10 % BDP v EU, zaposleni na področjih, povezanih z zdravjem, pa predstavljajo 15 % delovne sile EU; ker so med državami članicami in njihovimi regijami še vedno velike razlike v ravni izdatkov za zdravstveno varstvo ter razpoložljivosti zdravnikov in zdravstvenih delavcev;

K. ker se iz obmejnih regij še vedno mnogi odseljujejo, zlasti mladi in kvalificirani delavci, kar kaže na premajhne gospodarske priložnosti v teh regijah, zaradi česar je privlačnost zaposlovanja v njihovih zdravstvenih sektorjih še manjša; ker je med največjimi težavami za trajnost evropskih zdravstvenih sistemov, da ni dovolj človeških virov za trajno zdravstveno varstvo, najsi bo zaradi omejenega števila študentov ali slabih kariernih obetov;

L. ker so bile naložbe v zdravstvo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v zadnjih dveh večletnih finančnih okvirih večinoma usmerjene v manj razvite države članice in regije na ravni NUTS 2, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-27, in posodobitev zdravstvenih storitev, naložbe iz Evropskega socialnega sklada pa so šle za dostop do zdravstvenega varstva in so bile namenjene predvsem državam s posebnimi izzivi pri dostopu do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev;

M. ker so trenutno za zdravstveno varstvo odgovorne predvsem države članice, saj nadzorujejo organizacijo in financiranje zdravstvenih storitev in zdravniške prakse;

N. ker sta digitalizacija in odpornost zdravstvenih sistemov v programu NextGenerationEU opredeljeni kot prednostni nalogi;

O. ker je čezmejno zdravstveno varstvo eno od področij politike in ukrepanja z največjimi pravnimi in drugačnimi ovirami, ki obstajajo zaradi velikih razlik med nacionalnimi sistemi;

P. ker bi lahko evropska zdravstvena unija prispevala k tesnejšemu sodelovanju, usklajevanju in izmenjavi znanja o zdravju med državami članicami in ustreznimi deležniki ter k temu spodbujati in povečati zmogljivost EU za boj proti čezmejnim nevarnostim za zdravje;

Odpravljanje razlik v zdravstvenem varstvu s pomočjo kohezijske politike

1. poudarja, da se s kohezijsko politiko EU vlaga v zdravje, kar je zelo pomembno za regionalni razvoj, socialno konvergenco in regionalno konkurenčnost, s čimer bi zmanjšali gospodarske in socialne razlike;

2. poudarja, da je dostop do javnih storitev osnovnega pomena za 150 milijonov ljudi, ki živijo na čezmejnih območjih, in da ga pogosto ovirajo številne pravne in upravne ovire; zato poziva Komisijo in države članice, naj si čim bolj prizadevajo za odpravo teh ovir, zlasti za zdravstvene storitve, promet, izobraževanje, mobilnost delovne sile in okolje;

3. meni, da bi morala EU oblikovati strateški in celosten pristop do hudih bolezni, tako da združi sredstva iz različnih skladov, tudi kohezijskih; poudarja, da je treba evropski načrt za boj proti raku prenesti na reševanje drugih zdravstvenih težav, kot so duševno zdravje ter bolezni srca in ožilja;

4. poudarja porast duševnih bolezni in motenj, zlasti od začetka pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj čim prej predlaga nov evropski akcijski načrt za duševno zdravje, ki bo temeljil na modelu evropskega načrta za boj proti raku, pri tem pa uporabi vse razpoložljive instrumente, tudi kohezijsko politiko, v obliki celovitega načrta z ukrepi in cilji, pri katerih nihče ne bo zapostavljen;

5. meni, da je okrevanje po pandemiji covida-19 priložnost, da se z instrumenti kohezijske politike zgradijo močnejši in odpornejši zdravstveni sistemi; podpira Komisijo pri oblikovanju dobro delujoče evropske zdravstvene unije in pri izkoriščanju ogromnega potenciala sodelovanja na področju zdravja;

6. poudarja, da številne regije na ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja EU-27, in regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27, podeželska območja in območja z nizko gostoto prebivalstva nimajo enakega standarda zdravstvenega varstva v smislu storitev, ki so na voljo v bolj razvitih delih EU; poudarja, da sta na tem področju potrebna nadaljnja konvergenca in sodelovanje med državami članicami in na ravni EU, zlasti z naložbami iz njene kohezijske politike; zato poziva Komisijo in države članice, naj skupaj določijo minimalne standarde na področju zdravstvene infrastrukture in zdravstvenih storitev ter uporabijo evropska sredstva, da omogočijo enak dostop do minimalnih standardov kakovosti v vseh regijah, zlasti za reševanje nujnih težav na mejnih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj združijo prizadevanja in sredstva za dosego tega cilja;

7. spominja na znaten prispevek kohezijske politike v višini približno 24 milijard EUR k načrtovanim naložbam v zdravstveni sektor v zadnjem programskem obdobju (2014–2020) iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je bil namenjen izboljšanju dostopa do storitev ter razvoju specializirane zdravstvene infrastrukture in zmogljivosti za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja;

8. meni, da se bodo z naložbami v inovacije na področju zdravstva, zdravstvene sisteme ter kvalificirano in zadostno zdravstveno osebje zmanjšale neenakosti na področju zdravja in še naprej prispevalo k znatnemu izboljšanju vsakdanjega življenja državljanov, s čimer se bo podaljšala pričakovana življenjska doba; poudarja pomen organov EU ter nacionalnih in regionalnih organov za učinkovitejše vključevanje najrazličnejših zdravstvenih ustanov; poleg tega poudarja, da so za postopke z manjšim birokratskim bremenom za paciente in reševanje čim več težav s storitvami zdravstvenega zavarovanja v čezmejnih regijah potrebni neposredno sodelovanje ter ukrepi in projekti, za katere se uporabljajo instrumenti kohezijske politike med državami članicami in znotraj njih ter njihovimi regijami;

9. poziva države članice, naj upoštevajo pozitiven prispevek sektorja zasebnega zdravstva in pri načrtovanju naslednjih kohezijskih programov namenijo dovolj sredstev za zasebne projekte na področju zdravstvene infrastrukture in storitev;

10. priporoča, da se pri opredelitvi zdravstvenih politik na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU uporabijo prilagojeni in prilagodljivi pristopi k zdravstvenim, socialnim in ekonomskim politikam, da bi izboljšali dialog, sinergijo in načrtovane naložbe iz strukturnih skladov in drugih ustreznih programov EU, kot je Interreg, na primer z nabavo osnovne medicinske opreme, izmenjavo zdravstvenega osebja in transferjem pacientov med bolnišnicami, s čimer bi lahko zadovoljili neizpolnjene zdravstvene in socialne potrebe ljudi;

11. poudarja, da bi lahko z evropskimi referenčnimi mrežami izboljšali dostop do zdravstvenega varstva za redke in kompleksne bolezni; poziva Komisijo in države članice, naj evropske referenčne mreže in nacionalne strokovne centre za redke in kompleksne bolezni stalno podpirajo in jim namenjajo več sredstev ter razširijo področje dela evropskih referenčnih mrež na druga področja, kot so programi za hude opekline in presajanje organov; poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost vzpostavitve posebnega sklada v okviru kohezijske politike, ki bi zagotavljal pravičen dostop do odobrenih terapij za redke bolezni;

12. poziva države članice, naj pri opredelitvi politik zdravstvenega varstva upoštevajo posebnosti čezmejnih regij in pravico pacientov do izbire ter uporabijo kohezijske instrumente za vzpostavitev regionalne zdravstvene infrastrukture in postopkov, ki bodo pacientom omogočali izbiro zdravstvenih storitev v regiji na obeh straneh meje, ne glede na državo prebivališča;

13. predlaga, naj Komisija ustanovi evropski svetovalni odbor za zdravje, ki bo vključeval nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter druge deležnike, da bi spodbudili boljšo uporabo evropskih sredstev in si prizadevali za učinkovit in usklajen odziv na skupna javnozdravstvena vprašanja;

14. poziva k boljši sinergiji in komplementarnosti med programi kohezijske politike, da bi zmanjšali regionalne razlike, zlasti v programu Obzorje Evropa, ki bi moral ustvarjati novo znanje, in programu EU za zdravje, da bi kar najbolje izkoristili to novo znanje v korist državljanov in zdravstvenih sistemov;

15. poziva Komisijo, naj v celoti uporabi svoje pristojnosti na področju zdravstvene politike, da podpre nacionalne in regionalne organe pri izboljševanju zdravstvenih sistemov, spodbujanju konvergence standardov zdravstvenega varstva navzgor, s čimer bi zmanjšali neenakosti na področju zdravja v državah članicah in med njimi, ter pri izmenjavi najboljše prakse med državami članicami, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, po potrebi tudi z uporabo programa EU za zdravje in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+);

16. poudarja pomen kohezijske politike pri odpravljanju neenakosti spolov v zdravstvenem varstvu in spodbujanju prednostnih nalog na področju zdravja, povezanih s spolom, iz strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020-2025, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

17. poziva Komisijo, naj s strategijami za zdravstvene storitve in oskrbo spodbuja njuno povezovanje, predvsem z učenjem na izkušnjah iz čezmejnih programov, da bi se osredotočili na pacienta in se izognili podvajanju, odsotnosti ali premalo pozornosti, zlasti pri oskrbi kroničnih bolnikov ali starejših;

18. poudarja, da je treba pri ocenjevanju vseh financiranih strukturnih projektov in referenčnih vrednosti na področju zdravja pregledati tudi naknadne rezultate posameznih projektov na tem področju, da bi jim lahko sledili, sproti ocenjevali njihovo učinkovitost in pravilno sklepali, s tem pa izboljšali načrtovanje in izvajanje teh projektov v prihodnosti, tudi za razvoj smernic dobre prakse, ki bi jih morala izdelati Komisija;

19. poudarja, da je treba še naprej graditi celovito zdravstveno infrastrukturo in v največji možni meri zmanjšati obstoječe razlike; opozarja, da lahko kohezijska politika pomembno prispeva k izgradnji zdravstvene infrastrukture v vseh delih EU, zlasti v regijah na ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja EU-27, in regijah v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27, da bi izoblikovali visokokakovostne, dobro opremljene in odporne zdravstvene sisteme po vsej EU za boljše zdravstveno varstvo ljudi; poudarja tudi, da je treba vzpostaviti delujočo mrežo za čezmejno sodelovanje med državami članicami in njihovimi regijami, s katero bi se lahko učinkovito odzivali na sedanje in prihodnje zdravstvene izzive;

20. poziva k uporabi sredstev kohezijske politike za razvoj specializiranih centrov odličnosti za posebne bolezni po vsej EU, ki bi pokrivali tudi sosednje države in prispevali k čezmejnemu sodelovanju na področju zdravstvenega varstva; pri tem ponovno poudarja, da je treba sinergijsko uporabiti vse obstoječe instrumente EU, kot sta programa EU za zdravje in Obzorje Evropa, da bi podprli razvoj mreže teh centrov, ki bi bili pravično porazdeljeni po celotnem ozemlju EU;

21. poudarja, da ljudje na čezmejnih območjih, podeželju in v najbolj oddaljenih regijah pogosto nimajo enakega dostopa do zdravstvenega varstva in možnosti za oskrbo, ki jo potrebujejo, zlasti v obliki osnovne zdravstvene infrastrukture, kvalificiranega in ustreznega zdravstvenega kadra ter dostopa do osnovnih zdravil; poudarja, da bi morali imeti za primeren dostop do zdravstvene infrastrukture in potrebnega zdravstvenega varstva na voljo kakovostne storitve, ki bi bile pravočasno dostopne; poudarja tudi posebne razmere pri dostopu do zdravstvenega varstva v regijah ob zunanjih mejah EU in na obrobju, kjer se državljani EU že tako srečujejo s številnimi izzivi;

22. ugotavlja, da so stroški prevoza eden od razlogov za vse višje cene zdravil in medicinske opreme v bolnišnicah in zdravstvenih domovih v najbolj oddaljenih regijah, oddaljenih regijah in regijah z nizko gostoto prebivalstva, kjer so težave tudi z dolgimi dobavnimi roki, zaradi česar morajo biti skladiščne zmogljivosti regionalnih zdravstvenih služb večje, da zadostujejo za velik količine zalog in se prepreči pomanjkanje; zato meni, da bi se morala EU odzvati na ta vprašanja;

23. poudarja, da se bo z enakim dostopom do zdravstvenega varstva izboljšalo vključevanje vseh, tudi invalidov ali drugih prikrajšanih oseb in zvišala raven njihove socialne zaščite; ugotavlja, da bi lahko spodbujanje dostopnosti duševnega zdravja prispevalo tudi k povečanju zaposlenosti in odpravi revščine v manj razvitih regijah;

24. poudarja, kako pomembna je uporaba evropskih sredstev za večje naložbe v preprečevanje bolezni ter spodbujanje zdravega načina življenja in aktivnega staranja, da bi preprečili zgodnji pritisk na zdravstvene sisteme; poudarja, kako pomembno je podpirati kampanje za ozaveščanje javnosti, zlasti mladih, o koristih zdravega načina življenja in razvoj presejalnih programov za zgodnje odkrivanje hudih bolezni;

25. meni, da bi bilo treba za odpravo glavnih ovir pri enakem dostopu do zdravstvenega varstva na podeželju začeti obsežno uporabljati napredne tehnologije, kot je e-zdravje, robotska kirurgija in 3D-tiskanje, kot sestavni del koncepta pametnih vasi, da bi izboljšali dostop do zdravstvenega varstva ter učinkovitost in kakovost; poudarja pomen uporabe kohezijskih programov EU za izboljšanje uvajanja digitalnih rešitev in tehnično pomoč javnim upravam, zavarovalnicam in drugim izvajalcem v zdravstvu, ki se ukvarjajo z vprašanji čezmejnega sodelovanja; zato poudarja, da je treba zagotoviti dostop do hitrega interneta na podeželskih in oddaljenih območjih, spodbujati digitalno pismenost vseh starostnih skupin na teh območjih ter njihovim zdravstvenim službam zagotoviti sredstva, potrebna za zagotavljanje učinkovitega spletnega zdravstvenega varstva, kot je e-zdravje, ter varno in usklajeno shranjevanje kliničnih podatkov; priporoča trajno in primerljivo čezmejno podatkovno zbirko ter kartiranje izvajalcev obmejnega in čezmejnega zdravstvenega varstva, da bodo čezmejne razmere znane in bodo nastale nove priložnosti;

26. poudarja prednosti evropskega pristopa k boju proti pandemiji covida-19, to so skupna nabava, zaloge in drugi ukrepi; poziva k nadaljevanju in razvoju tega pristopa z uporabo instrumentov kohezijske politike za skupno nabavo tudi druge medicinske opreme in zdravljenje v EU, kot so cepiva, ki preprečujejo raka, na primer cepiva proti človeškemu papilomavirusu (HPV), cepiva proti hepatitisu B in reševalna oprema, da bi jih nabavili po ugodnejši ceni in bi bilo zdravljenje bolj dostopno;

27. poziva k smelim ukrepom kohezijske politike v skladu s pravnimi določbami, ki veljajo v EU, da bi ublažili močno pomanjkanje zdravstvenih delavcev na mejnih in podeželskih območjih, zlasti s pomočjo delavcem in njihovim družinam pri nastanitvi, možnostmi za nadaljnje poklicno usposabljanje in specializacijo ter dobrimi delovnimi pogoji, in jih spodbudili, da začnejo delati na podeželju ali se tja vrnejo;

28. poudarja, da so trajnostne dolgoročne naložbe v zdravstveno osebje zaradi hudih ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic krize zaradi covida-19 potrebnejše kot kdaj koli prej; poudarja, da so potrebne predvsem naložbe v zadostno število zdravstvenega osebja, izobraževanje v okviru ESS+ ter financiranje specializacije in podspecializacije zdravstvenega osebja v državah članicah in regijah, kjer je velik beg možganov; poziva države članice, kjer se beg možganov pojavlja v zdravstvenem sektorju, naj naložbe kohezijske politike prednostno usmerjajo v izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev;

29. poziva k uporabi sredstev kohezijske politike za boljše delovno okolje in večjo privlačnost zdravstvenega sektorja za zdravstveno osebje, da bi utrli pot strategijam, s katerimi bi pritegnili in zadržali zdravstveno osebje v regijah na ravni NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja EU-27, in regijah v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27, ter na podeželskih območjih z nizko gostoto prebivalstva in manjšo ekonomsko blaginjo, s čimer bi dopolnili nacionalne in regionalne politike zagotavljanja ustrezne zdravstvene delovne sile po vsej EU; poziva k večji vlogi, ki naj jo imajo lokalne in regionalne oblasti, zlasti v čezmejnih regijah, pri oblikovanju in izvajanju programov in projektov kohezijske politike, ki pomembno vplivajo na zmanjšanje razlik v zdravstvu;

30. poziva države članice, naj omogočijo pravo sodelovanje na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, da se bodo spoštovale pravice pacientov, kot je določeno v direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu, in se bosta povečali razpoložljivost in kakovost storitev;

31. poudarja, da se je s krizo zaradi covida-19 povečala potreba po naložbah v boljšo pripravljenost, odzivnost in odpornost zdravstvenih sistemov, pri čemer mora obstajati čezmejno sodelovanje po vsej EU, zato so solidarnost, trajnost in pravičnost ključne vrednote za premagovanje te krize in njenih uničujočih socialno-ekonomskih posledic;

32. poudarja, da se je v krizi zaradi covida-19 pokazalo, kako pomembna so javno-zasebna partnerstva na področju zdravljenja pacientov, raziskav zdravil in cepiv ter distribucije cepiv; meni, da je treba upoštevati razmerje med stroški in koristmi uporabe sredstev EU za zdravstvene raziskave in razvojne projekte, ki se izvajajo v okviru javno-zasebnih partnerstev;

33. poudarja, da je treba vzpostaviti spletno platformo z ustreznimi deležniki, da bi spodbudili izmenjavo najboljše prakse in razprave o čezmejnem zdravstvenem varstvu;

34. meni, da je pandemija covida-19 prelomni zgodovinski trenutek za naložbe v zdravstvene sisteme in prihodnjo zmogljivost delovne sile; poziva k vzpostavitvi močne in ustrezno financirane evropske zdravstvene unije, da bi povečali sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, izboljšali javne sisteme zdravstvenega varstva, bolje zaščitili zdravje ljudi in učinkovito obravnavali dolgotrajne razlike v zdravstvenem varstvu;

Čezmejno sodelovanje na področju zdravja – prispevek programov Interreg in druge priložnosti

35. poziva, naj se sredstva instrumenta NextGenerationEU in kohezijskih skladov uporabijo za celovito nadgradnjo digitalnih zmogljivosti sistemov zdravstvenega varstva; poudarja, da je treba povečati interoperabilnost informacijskih sistemov, saj je to poglavitno za lažje čezmejno opravljanje storitev e-zdravja, zlasti storitev telemedicine;

36. poziva Komisijo in države članice, naj z instrumenti kohezijske politike spodbujajo digitalizacijo zdravstvenih storitev v evropskih bolnišnicah, tudi s sistemi sledljivosti, da bi zmanjšali napake pri zdravljenju, izboljšali komunikacijo med oddelki za nego in terapijo ter zmanjšali birokracijo; poziva k uvedbi in razvoju infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja (eHDSI), vključno z enotno evropsko digitalno zdravstveno kartoteko, ki bi pacientom omogočila hiter dostop do ustreznih zdravstvenih storitev po vsej EU;

37. poziva Komisijo, naj pripravi evropski seznam esencialnih zdravil ter s stalnimi zalogami teh zdravil, skupnimi pogajanji o cenah in skupnimi javnimi naročili zagotovi njihovo razpoložljivost in cenovno dostopnost, za kar naj uporabi instrumente EU, vključno z instrumenti kohezijske politike;

38. poudarja, da številne obmejne regije že sodelujejo na področju zdravja in že imajo strukture za to sodelovanje, ki bi jih morale v duhu evropske solidarnosti v celoti izkoristiti;

39. poudarja pomen mobilnosti pacientov in čezmejnega dostopa do varnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva v EU; prav tako poudarja, da pacienti pogosto ne morejo izkoristiti zdravstvenih storitev v sosednjih državah zaradi različnih sistemov povračila stroškov, medtem ko so za čezmejne delavce nejasni davki in socialni prejemki, ker države članice uporabljajo različne sisteme socialne varnosti; zato se odločno zavzema za spodbujanje posebnih posrednikov, kot so območja organiziranega dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva, evropska združenja teritorialnega sodelovanja, zdravstvene opazovalnice ali druge mreže za pomoč pri usklajevanju čezmejnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva v sodelovanju z lokalnimi in nacionalnimi organi; poudarja, da bi lahko izboljšava čezmejnega zdravstvenega varstva koristila pacientom, ker na podlagi uporabe načela najlažjega, najbližjega, najboljšega in najhitrejšega dostopa omogoča pravičen dostop do zdravstvenih storitev in infrastrukture v drugih državah članicah ali njihovih obmejnih regijah, tudi za diagnosticiranje in klinično preskušanje; poziva k učinkovitejšim možnostim prevoza pacientov do najbližjih čezmejnih objektov, vendar priznava, da je težko odpraviti vse pravne in upravne ovire, a bi jih lahko odpravili z uvedbo evropskega čezmejnega mehanizma;

40. poudarja pomen nedavnih ukrepov kohezijske politike za spoprijemanje s pandemijo covida-19, to so naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII), naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus (CRII+) in pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU); poudarja tudi, da so bili podobni ukrepi sprejeti v Uredbi (EU) 2021/1060;

41. močno priporoča boljše obveščanje in poenostavljene informacije za čezmejne paciente in zdravstveno osebje, ki bi jih vseboval priročnik za paciente ali bi bile na voljo na čezmejnih regionalnih kontaktnih točkah;

42. priznava, da po vsej Evropi obstajajo številni uspešni čezmejni zdravstveni projekti, in poudarja, da bi bilo treba pridobljene izkušnje izkoristiti za pametno uporabo projektov kohezijske politike, tako da bi izboljšali in lajšali čezmejno sodelovanje na tem področju v korist vseh ljudi v EU; poleg tega poudarja, da se je pomembno učiti iz uspeha nekaterih obmejnih regij in graditi na njem;

43. priznava pomen naložb v programe čezmejnega sodelovanja, ki izpolnjuje zdravstvene potrebe in izzive, ugotovljene v obmejnih regijah, za čezmejno upravljanje, ki je pomembno v izrednih razmerah, kot so nujne storitve, ki pokrivajo regije na obeh straneh meje; poudarja ključno vlogo, ki jo imajo naložbe v kakovostne storitve za večanje socialne odpornosti in pomoč ljudem pri spopadanju z gospodarsko, zdravstveno in socialno krizo; poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost naložbam v zdravstveni sektor obmejnih regij z učinkovito kombinacijo naložb v infrastrukturo, inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalne zmogljivosti;

44. poudarja, kako pomembno je čezmejno sodelovanje na področju zdravja za vse evropske regije ter da je treba najti rešitve za čezmejno zdravstveno varstvo, zlasti za obmejne regije, kjer državljani dnevno prečkajo mejo; poudarja, da je za izvedbo potrebnih storitev potrebna visoka stopnja sodelovanja med obmejnimi regijami;

45. poziva, naj bo v projektih, ki se bodo v novem programskem obdobju financirali s sredstvi programov Interreg, večji poudarek na pacientih in naj se oblikujejo projekti, ki se bodo osredotočali zlasti na ranljive in marginalizirane skupine, pa tudi na zdravstvene prednostne naloge, povezane s spolom, iz strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

46. meni, da bi bilo treba finančna sredstva, ki so na voljo v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, uporabiti za vzpostavitev delujočih čezmejnih javnih zdravstvenih storitev in ne zgolj kot instrument za ustvarjanje nepovezanih zdravstvenih ustanov; poleg tega poudarja, da bi morali imeti projekti v programu Interreg jasno čezmejno komponento funkcionalnosti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo oblikovanje celovitega skupnega teritorialnega načrtovanja za obmejna območja v smislu zdravstvenih storitev;

47. želi spomniti, da so programi Interreg postali pomemben instrument za reševanje težav, značilnih za obmejna območja, spodbujanje čezmejnega sodelovanja med partnerji in razvoj potenciala evropskih obmejnih območij;

48. poudarja, da je bilo v zadnjem obdobju programa Interreg V-A čezmejno sodelovanje na področju zdravja med drugim namenjeno lajšanju čezmejne mobilnosti zdravstvenih delavcev in pacientov, povečanju inovacij in razvoju dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva z uporabo skupne opreme, skupnih storitev in skupnih objektov na čezmejnih območjih ter je obsegalo projekte z ukrepi, kot je usposabljanje (38 %), zdravljenje in diagnosticiranje (22 %) in oprema (17 %);

49. poziva k financiranju projektov za čezmejne zdravstvene pogodbe, ki pacientom omogočajo, da potujejo in se zdravijo na podlagi pogodbenih sporazumov, zdravstvenim delavcem pa nudijo svobodno izbiro;

50. poudarja, da bi morale Komisija in države članice za uspešne čezmejne javne zdravstvene storitve zbirati obsežne podatke o naravi pravnih in nepravnih ovir za vsako obmejno regijo ter podpreti analizo posameznih politik o tem, kako jih je mogoče odpraviti;

51. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo obstoječi usklajevalni organi olajšali čezmejno zdravljenje z zdravili za napredno zdravljenje in da bodo imeli bolniki v vsej EU pravičen dostop do inovativnih terapij; poziva države članice, naj učinkovito in pravočasno odobrijo inovativno zdravljenje v tujini ter pospešijo postopek povračila stroškov za paciente;

52. meni, da bi lahko centri odličnosti še bolj spodbujali in povečali čezmejno sklepanje pogodb, zaradi česar bi lahko bili ti centri zelo pomembni in koristni za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja državljanov EU in torej za podaljšanje njihove pričakovane življenjske dobe;

53. poziva Komisijo, države članice in regije, naj spodbujajo boljše upravljanje čezmejnega zdravstvenega varstva, saj se pacienti v EU še vedno soočajo z velikimi izzivi pri dostopu do zdravstvenega varstva v drugih državah članicah in se le manjšina potencialnih pacientov zaveda svoje pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva; poziva Komisijo in države članice, naj bolje razširjajo informacije in razmislijo o ustrezni vseevropski kampanji za obveščanje javnosti o njenih pravicah in načinih dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva; opozarja na pomen financiranja digitalizacije ter na možnosti vlaganja v informiranje državljanov in povezovanje informacijskih in podatkovnih sistemov, da bi se olajšala dostop in uporaba;

54. poziva Komisijo, naj izvede obsežno študijo o sodelovanju med zavarovalnimi sistemi v EU, pri čemer naj preuči morebitna ozka grla in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pacienti, ki iščejo zdravstvene storitve na ozemlju druge države članice, ter upravne ovire, ki državljanom preprečujejo čezmejno zdravstveno varstvo, ter naj izpostavi, kako bi lahko instrumente kohezijske politike uporabili za reševanje teh težav;

55. poudarja, da pomanjkanje usklajenega sistema čezmejnega zdravstvenega zavarovanja odvrača paciente od čezmejnega zdravljenja, če si ne morejo privoščiti vnaprejšnjega plačila stroškov zdravstvene oskrbe, dokler jim teh ne povrne njihova zavarovalnica;

56. meni, da bosta izmenjava znanja in širjenje prakse prek programa Interreg prispevala k izboljšanju čezmejnih zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje, pomembnemu dejavniku od krize, ki jo je povzročila pandemija;

57. meni, da programi Interreg omogočajo skupne javne zdravstvene storitve in uvajanje drugih čezmejnih pobud, saj je spodbujanje bližine združljivo s ciljem zelene trajnosti;

58. poudarja prispevek, ki ga je imelo več projektov Interreg v boju čezmejnih regij proti covidu-19 po vsej EU, na primer z mobilnostjo pacientov intenzivne nege in zdravstvenih delavcev, zagotavljanjem medicinske in osebne zaščitne opreme ter testov PCR prek meja ter izmenjavo informacij ali pravnim svetovanjem; zato tudi poudarja pomen manjših in čezmejnih projektov za združevanje ljudi in s tem za ustvarjanje novih možnosti za trajnostni lokalni razvoj in čezmejno sodelovanje na področju zdravja; vendar ugotavlja, da je zaprtje meja v EU med pandemijo vplivalo na mobilnost pacientov in zdravstvenega osebja, medtem ko informacije o podatkih o okužbah, cepljenjih ali pogojih za prevoz pacientov niso bile dovolj usklajene med državami članicami, kar je upočasnilo skupni epidemiološki odziv na covid-19, povzročilo zmedo in oviralo regionalno sodelovanje med najbolj prizadetimi regijami;

59. je prepričan, da so zaradi raznolikosti čezmejnih regij potrebne prilagojene rešitve in lokalni pristop, ki so osnovni pogoj za trajnostni lokalni razvoj;

60. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v celoti izkoristijo prožnost programov kohezijske politike, opredeljeno v Uredbi (EU) 2021/1060, in programov Interreg za reševanje sedanje krize, ki je nastala zaradi covida-19;

61. poziva Komisijo in države članice, naj glede na pandemijo covida-19 s kohezijsko politiko in programom EU za zdravje podprejo razvoj strategij, protokolov in postopkov za odzivanje na nacionalni in ravni EU, da se omogoči boljše sodelovanje v primeru izrednih javnozdravstvenih razmer v prihodnosti;

62. meni, da čezmejno sodelovanje na področju zdravja v okviru kohezijske politike ne bo popolno brez vzajemnega priznavanja diplom in kvalifikacije na področju zdravstvenih storitev v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj predlaga, kako bi omogočili samodejno priznavanje visokošolskih diplom na evropski ravni, in sicer na podlagi sklepa, ki so ga leta 2015 podpisale države Beneluksa;

63. poziva države članice, naj bolje izkoristijo dvostranske sporazume in sklenejo dogovore o sodelovanju, da bi odpravile ovire za čezmejno zdravstveno varstvo;

°

° °

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Kohezijska politika je ena od ključnih politik EU, ki s svojimi sredstvi prispeva h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije ter spodbuja rast in zaposlovanje v regijah po vsej EU, zlasti tistih, ki zaostajajo v razvoju. Približno tretjina proračuna EU gre v ta namen. Zato kohezijska politika ni le najpomembnejša naložbena politika EU, temveč tudi izraz solidarnosti med Unijo in njenimi državami članicami.

Neposredno nasprotje solidarnosti sta neenak dostop do zdravstvenega varstva in njegove hude posledice. Temeljna načela evropskih zdravstvenih sistemov so dostop in pravičnost, kakovost in uspešnost ter učinkovitost. Vendar pa v EU obstajajo velike razlike v uspešnosti teh sistemov in kakovosti njihovih rezultatov. Pritiski na zdravstvene sisteme, pričakovanja od njih ter potrebno neposredno plačevanje za nekatere vrste oskrbe so obžalovanja vredna stvarnost za milijone evropskih državljanov, ki je obstajala, še preden se je pojavil covid-19.

Ker je delež starejših v prebivalstvu manj razvitih regij in podeželskih območij večji, zdravstvene storitve pa manj dostopne, obstaja vprašanje neenakega dostopa do zdravstvenega varstva, ki ima lahko znatne socialno-ekonomske posledice. Postopno slabšanje zdravja prebivalstva zaradi slabega dostopa do zdravstvenega varstva lahko povzroči velike gospodarske izgube, saj lahko manj ljudi ostane ekonomsko aktivnih. Temeljni in vsesplošni izziv v teh regijah in na teh območjih je, kako celovito zagotavljati zdravstvene storitve.

Razlike v kakovosti zdravstvene infrastrukture in razpoložljivosti medicinske opreme neposredno vplivajo na uspešnost zdravljenja v manj razvitih regijah. Razlike med manj razvitimi regijami in njihovimi bolj razvitimi deli glede pomembnih zdravstvenih kazalnikov še vedno obstajajo, zato bi bilo treba v največji možni meri uporabiti vse instrumente EU, s katerimi bi to nadomestili, da bi zagotovili smiselne rešitve.

To samoiniciativno poročilo se zato osredotoča na dva cilja. Prvi je preučiti možnosti za čim večji učinek skladov kohezijske politike, da bi zmanjšali razlike v kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropski uniji in dopolnili naložbe v okviru novega programa EU za zdravje. Drugi pa je analiza izkušenj, pridobljenih s projekti čezmejnega sodelovanja na področju zdravja, ki jih podpirajo programi Interreg, in opredelitev dolgoročnih priporočil za inovativne rešitve v okviru teritorialnega sodelovanja, da bi meja namesto omejitve predstavljala priložnost, s čimer bi se izboljšal dostop za državljane EU.

Naložbe kohezijske politike v sisteme zdravstvenega varstva so potekale prek večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 in večletnega finančnega okvira 2014–2020, pri čemer so bila področja financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj večinoma pod oznakama 053 (zdravstvena infrastruktura) in 081 (rešitve IKT za reševanje vprašanja zdravega aktivnega staranja ter e-zdravstvene storitve in aplikacije (vključno z e-zdravstvom in pomoč pri samostojnem življenju)), pa tudi raziskave in podpora MSP.

Skratka, države članice in regije bi si morale v programskem obdobju 2021–2027 prizadevati za dodelitev več sredstev prek strukturnih skladov za zadovoljitev svojih potreb, da bi med drugim zagotovile učinkovito zdravstveno varstvo, naložbe v infrastrukturo, zlasti na manj razvitih in podeželskih območjih, promocijo zdravja in preprečevanje bolezni, e-zdravje in podporne zdravstvene storitve.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.1.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Erik Bergkvist, Stéphane Bijoux, Vlad-Marius Botoş, Rosanna Conte, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Christian Doleschal, Raffaele Fitto, Chiara Gemma, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Ondřej Knotek, Cristina Maestre Martín De Almagro, Nora Mebarek, Martina Michels, Alin Mituța, Andżelika Anna Możdżanowska, Niklas Nienaß, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, Marcos Ros Sempere, André Rougé, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret, Valdemar Tomaševski, Monika Vana

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Peter Pollák, Bronis Ropė, Tomislav Sokol

 

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

35

+

ECR

Raffaele Fitto, Andżelika Anna Możdżanowska, Valdemar Tomaševski

NI

Chiara Gemma

PPE

Pascal Arimont, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Daniel Buda, Christian Doleschal, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Peter Pollák, Tomislav Sokol

Renew

Stéphane Bijoux, Vlad-Marius Botoş, Ondřej Knotek, Alin Mituța, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret

S&D

Adrian-Dragoş Benea, Erik Bergkvist, Andrea Cozzolino, Cristina Maestre Martín De Almagro, Nora Mebarek, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Marcos Ros Sempere

The Left

Martina Michels, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

Verts/ALE

Rosa D'Amato, Niklas Nienaß, Caroline Roose, Bronis Ropė, Monika Vana

 

2

-

ID

Mathilde Androuët, André Rougé

 

3

0

ID

Matteo Adinolfi, Rosanna Conte, Alessandro Panza

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

Zadnja posodobitev: 28. februar 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov