POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

16.3.2022 - (COM(2021)0571 – C9‑0325/2021 – 2021/0202(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Cyrus Engerer


Postopek : 2021/0202(COD)
Potek postopka na zasedanju

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

(COM(2021)0571 – C9‑0325/2021 – 2021/0202(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0571),

 ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0325/2021),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2021[1],

 po posvetovanju z Odborom regij,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

 ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9‑0045/2022),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Predlog spremembe  1

Proposal for a decision

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)3. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)3. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Pogodbenice Pariškega sporazuma so s sprejetjem glasgowskega podnebnega dogovora pripoznale, da bi znatno zmanjšali tveganja in vpliv podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature omejili na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje do leta 2030, da bi zapolnile vrzel med zavezami, cilji in dejanskim stanjem, v skladu z ugotovitvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). To bi bilo treba storiti na pravičen način in ob upoštevanju načela skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti. Revizija sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno z njegovo rezervo za stabilnost trga, je edinstvena priložnost za prispevek k pospešitvi podnebnih ukrepov Unije pred 27. zasedanjem Konference podpisnic (COP 27) UNFCCC v Egiptu.

__________________

__________________

3 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

3 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

Predlog spremembe  2

Proposal for a decision

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Nujnost nadaljevanja prizadevanj za cilj Pariškega sporazuma glede omejitve dviga svetovne temperature na 1,5 °C je postala še pomembnejša, potem ko je IPCC v svojem poročilu z dne 7. avgusta 2021 z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021 – fizikalno-znanstvena podlaga) ugotovil, da bodo svetovne temperature mejo 1,5 °C dosegle ali presegle prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer v naslednjih 20 letih. Ugotovil je tudi, da brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov globalnega segrevanja ne bo več mogoče omejiti na blizu 1,5 °C ali celo 2 °C.

Predlog spremembe  3

Proposal for a decision

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah1a Komisijo pozval, naj v zvezi s tem sprejme hitre in ambiciozne ukrepe za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C in preprečevanje obsežne izgube biotske raznovrstnosti, tudi z obravnavanjem nedoslednosti v veljavnih politikah Unije o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah ter zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi v celoti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C in ne bodo prispevali k upadu biotske raznovrstnosti.

 

__________________

 

1a UL C 232, 16.6.2021, str. 28.

Predlog spremembe  4

Proposal for a decision

Uvodna izjava 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Nujno ukrepanje je še toliko potrebnejše zaradi povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih razmer kot neposredne posledice podnebnih sprememb. Po navedbah Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč sta se število nesreč, zabeleženih po svetu, in obseg svetovnih gospodarskih izgub v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, v veliki meri tudi zaradi precejšnjega povečanja števila nesreč, povezanih s podnebjem.

Predlog spremembe  5

Proposal for a decision

Uvodna izjava 1 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1d) Unija bi morala torej to nujnost obravnavati tako, da bi povečala svoja prizadevanja in se uveljavila kot vodilna v boju proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni, pri tem pa upoštevala načeli pravičnosti ter skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, kot sta določeni v členu 2(2) Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  6

Proposal for a decision

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 20194.

(2) Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta zato osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 20194.

__________________

__________________

4 COM(2019)0640.

4 COM(2019)0640.

Predlog spremembe  7

Proposal for a decision

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

(3) Evropski zeleni dogovor je izhodišče za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja negativnih emisij po tem letu, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, kjer ne bo nihče zapostavljen v pravičnem prehodu, ki tudi obravnava energijsko revščino. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Ta prehod različno vpliva na delavce iz različnih sektorjev in vsak posamezni spol ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Pomeni tudi večji izziv za nekatere regije, zlasti strukturno prikrajšane in obrobne regije ter otoke. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč.

 

_______________

 

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Predlog spremembe  8

Proposal for a decision

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe5.

(4) Nujnost in vrednost dobro izvajanega evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili na pravičen način, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe5.

__________________

__________________

5 Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).

5 Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).

Predlog spremembe  9

Proposal for a decision

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je v svojem poročilu z dne 29. oktobra 2020 z naslovom Biodiversity and Pandemics (Biotska raznovrstnost in pandemije) opozorila, da so temeljni vzroki pandemij prav te svetovne okoljske spremembe, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe. Zato je treba blažiti podnebne spremembe, da bi ohranili in izboljšali zdravje naše biotske raznovrstnosti ter s tem zaščitili zdravje ljudi.

Predlog spremembe  10

Proposal for a decision

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta7 cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050 vključila v zakonodajo. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030.

(6) Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 v zakonodajo vključila cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva najpozneje do leta 2050 in poznejšega doseganja negativnih emisij. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030. To bi se moralo izvajati kot pravičen prehod, pri katerem nihče ni zapostavljen.

__________________

 

7 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

 

Predlog spremembe  11

Proposal for a decision

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS, vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta8, prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030.

(7) Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta8, prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030, ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ciljem doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119.

__________________

__________________

8 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

8 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

Predlog spremembe  12

Proposal for a decision

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta9 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.

(8) Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu, ki je oslabilo EU ETS zaradi nižjih cen ogljika, kar je EU ETS preprečilo zagotavljati močne spodbude za zmanjšanje emisij, je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta9 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019. Oblikovanje rezerve je prispevalo k zmanjšanju presežka pravic v obtoku v letu 2019 za 29 % z rekordne ravni v letu 2013. Vendar pa se je v skladu s poročilom o trgu ogljika iz leta 2021 skupno število pravic v obtoku leta 2020 že povečalo na 1579 milijard pravic v primerjavi z 1385 milijardami pravic v letu 2019. To hitro povečanje skupnega presežka je povezano z manjšim povpraševanjem zaradi koronavirusne krize. Komisija ocenjuje, da bo trajalo do štiri leta, da se ta dodatni presežek iz leta 2020 absorbira, kar bo dodatno upočasnilo nujno potrebno odpravo preteklega presežka, da bi EU ETS postal primeren svojemu namenu. Zato in brez poseganja v dodatne revizije rezerve kot del splošne revizije Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljena v letu 2022, bi morala Komisija stalno spremljati delovanje rezerve in zagotoviti, da bo rezerva ostala primerna svojemu namenu kljub prihodnjim nepredvidenim pretresom.

__________________

__________________

9 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

9 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

Predlog spremembe  13

Proposal for a decision

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Zanesljiva in v prihodnost usmerjena rezerva je bistvena za zagotavljanje celovitosti in učinkovito usmerjanje EU ETS, da bi kot politično orodje prispevalo k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119. EU ETS in s tem rezerva bi morala biti usklajena tudi s prizadevanji za omejitev svetovnega dviga temperature na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, saj bi se s tem znatno zmanjšala tveganja in učinki podnebnih sprememb, hkrati pa bi to odražalo pravičnost in načelo skupne, vendar različne odgovornosti in individualnih zmožnosti v luči različnih nacionalnih posebnosti v skladu s členom 2 Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  14

Proposal for a decision

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Kadar je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom, se znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.

(10) Trenutno se, kadar je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom, znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.

Predlog spremembe  15

Proposal for a decision

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta10 je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023.

(11) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta10 je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023, da bi hitro absorbirali pretekli presežek in s tem zagotovili močnejši cenovni signal za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ta odločitev je bila sprejeta v okviru prejšnjega podnebnega cilja Unije do leta 2030 o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov povsod v gospodarstvu za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

__________________

__________________

10 Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

10 Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

Predlog spremembe  16

Proposal for a decision

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS. Zato naj bi po letu 2023 odstotek še naprej znašal 24 %, najmanjše število pravic za vključitev v rezervo pa naj bi prav tako še naprej znašalo 200 milijonov.

(14) Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS. Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, bi lahko znaten in škodljiv presežek pravic v EU ETS zmotil stabilnost trga in pravilno delovanje EU ETS ter tako ogrozil doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu s pravno zavezujočimi podnebnimi cilji, kot je navedeno v oceni učinka, ki jo je za ta sklep opravila Komisija.

Predlog spremembe  17

Proposal for a decision

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, lahko morebitni škodljivi presežek pravic v EU ETS moti stabilnost trga. Poleg tega bi bilo treba stopnjo 24 % po letu 2023 določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi tržna predvidljivost.

(15) Zato je pomembno zagotoviti, da se stopnja po letu 2023 ne vrne pod 24 % in da minimalno število pravic, ki se vključijo v rezervo, ne pade pod 200 milijonov. To bi bilo treba storiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za okrepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi pravočasen začetek veljavnosti in s tem tržna predvidljivost ter odpravi tveganje, da bi ta stopnja padla pod 24 %. Ohranitev stopnje pod 24 % v tem sklepu ne bi smela posegati v nadaljnje revizije rezerve, vključno, če je to ustrezno, v revizijo stopnje pravic, ki bodo vključene v rezervo, kot del splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljen v letu 2022.

Predlog spremembe  18

Proposal for a decision

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Stopnjo 24 % po letu 2023 bi bilo treba določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da bi se zagotovila tržna predvidljivost.

Predlog spremembe  19

Proposal for a decision

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Ker cilja tega sklepa, in sicer nadaljevanja sedanjih parametrov rezerve za stabilnost trga, kot so določeni v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

 


OBRAZLOŽITEV

 

Podnebne spremembe pomenijo svetovno nevarnost, ki z gospodarskimi motnjami, ekstremnimi vremenskimi razmerami in dvigom gladine morij vpliva na države na vseh celinah. Iz nedavnega poročila IPCC[2], objavljenega avgusta 2021, je razvidno, da se danes odvijajo spremembe podnebja, kot jih ni bilo že več tisoč, če ne več sto tisoč let. Podnebne spremembe že vplivajo na življenja več milijonov ljudi po vsem svetu in ogrožajo prav vsakega izmed nas.

 

Za ublažitev uničujočih posledic tega pojava so potrebna prizadevanja na svetovni ravni. Prizadevanja, da bi te posledice omejili z ambicioznim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, obenem pa izvedli pravičen prehod in ohranili konkurenčnost naših gospodarstev, je največji politični projekt našega časa,  ki bo lahko uspešen le, če bo imeli podporo v mednarodnih prizadevanjih.

 

Evropska unija je vodilna na svetu v boju proti podnebnim spremembam.  Okrepila je svoja prizadevanja in se opremila z nujnimi orodji, v katerih se odraža ambicioznost, ki je potrebna za uspešno spopadanje s perečimi svetovnimi izzivi. EU si je s sprejetjem sporočila o evropskem zelenem dogovoru začrtala pot k zelenemu prehodu, ki bo temeljil na z viri gospodarnem in konkurenčnem gospodarstvu, v katerem ne bo nihče prezrt.  Evropa je s sprejetjem zaveze, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, v svet poslala jasen signal. 

 

Preobrazba, ki se je začela z evropskim zelenim dogovorom, je neločljivo povezana tudi z okrevanjem po pandemiji covida-19. Pandemija je svet prisilila v ponoven razmislek o njegovih prioritetah in še jasneje pokazala, da sta zdravje ljudi ter zdravje našega okolja in biotske raznovrstnosti neločljivo povezana in soodvisna. Zaradi pandemije smo obnovili svojo zavezo ohranitvi našega okolja in spoznali, da moramo svoja gospodarstva ponovno zgraditi tako, da bomo našo prihodnost usmerili na drugačno, bolj trajnostno pot, ki bo koristila našemu planetu in s tem našemu zdravju. Ta obnovljena zaveza je oživela in se izrazila v instrumentu NextGenerationEU, enem od finančnih instrumentov, s katerim se bo izvajal evropski zeleni dogovor.

 

S sprejetjem podnebnih pravil EU je Evropa nadalje pokazala, da je pripravljena preiti z besed k dejanjem, saj je s tem sprejela pravno zavezujočo obveznost, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina.  Hkrati je treba emisije do leta 2030 zmanjšati za najmanj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To povečano podnebno ambicijo je treba zdaj uresničiti v praksi, EU pa mora svoje politike in obstoječe mehanizme posodobiti, tako da bodo v njih upoštevani tudi ti novi cilji. Poskrbeti mora, da bodo k uresničevanju tega cilja prispevali vsi gospodarski sektorji, zato je ena izmed ključnih prednostnih nalog povečanje okoljskega prispevka sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). To je pravzaprav ena ključnih revizij, ki je podrobneje opredeljena v svežnju „Pripravljeni na 55“, s katerim se okvir podnebne in energetske politike EU do leta 2030 usklajuje z novimi podnebnimi cilji, določenimi v podnebnih pravilih.

 

Evropska komisija je, da bi preprečila oslabitev sistema EU ETS zaradi presežka pravic do emisij, ki so se nabirale od leta 2009, leta 2018 kot dolgoročno rešitev vzpostavila rezervo za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019. Komisija je po vzpostavitvi rezerve leta 2018 z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta začasno do leta 2023 prilagodila tudi pravila za vključitev pravic v rezervo in njihovo sprostitev iz nje. Odstotek od skupnega števila pravic v obtoku, vključenih v rezervo (stopnjo vključitve), je podvojila z 12 % na 24 %, najmanjši znesek za vključitev v rezervo pa s 100 na 200 milijonov pravic.

 

Uvedba rezerve in poznejša prilagoditev pravil njenega delovanja sta bila pomembna koraka k ohranitvi sistema trgovanja z emisijami, ki ustreza svojemu namenu in se prilagaja dinamičnim potrebam gospodarskih sektorjev, vključenih v EU ETS, kot je vpliv pandemije covida-19 na te sektorje. Njun končni cilj je bil odpraviti presežek pravic in izboljšati odpornost EU ETS na večje pretrese. Ta cilj je danes še pomembnejši, saj je treba upoštevati povečano podnebno ambicijo in preprečiti, da bi bil EU ETS oslabljen zaradi nižjih cen ogljika in posledično manjšega števila spodbud za zmanjšanje emisij.

 

Komisija si s svojim predlogom, ki ga obravnavamo, prizadeva začasne prilagoditve rezerve, sprejete z Direktivo 2018/410, ohraniti do konca faze IV sistema EU ETS, tj. 31. decembra 2030. Jasno je, da je treba veljavnost teh začasnih prilagoditev podaljšati. Če to podaljšanje ne bo izvedeno pravočasno, se lahko presežek pravic do emisij zviša na škodljivo raven, kar bo v nasprotju s povečano ambicijo,predstavljeno v evropskem zelenem dogovoru in določeno v podnebnih pravilih.

 

Evropa mora na svoji podnebni poti gledati naprej, tako da okrepi orodja, ki jih ima na voljo, in izboljša njihovo odpornost proti zunanjim dejavnikom. Zdaj ni pravi čas, da bi z zmanjšanjem svojih podnebnih ambicij oslabili EU ETS. Podaljšanje veljavnosti začasnih prilagoditev, ki ga Komisija predlaga v tem predlogu, je zato potrebno in nujno ter popolnoma v skladu s svetovno vlogo Evrope v boju proti podnebnim spremembam.


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (4.3.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

(COM(2021)0571 – C9-0325/2021 – 2021/0202(COD))

Pripravljavka mnenja: Claudia Gamon

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Podnebne spremembe so največji in najpomembnejši svetovni izziv naše generacije in vseh, ki prihajajo za nami. Za boj proti njim so potrebne resnične reforme, da bi naša družba postala bolj trajnostna, dolgotrajna in podnebju prijazna. Gospodarstvo in okolje je treba obravnavati skupaj – zato ker sta inherentno povezana, pa tudi ker sta oba odločilna za doseganje podnebne nevtralnosti.

Evropska podnebna pravila, ki so osrednji element evropskega zelenega dogovora, določajo zavezujoč cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za 55 % do leta 2030 in zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

Sistem EU za trgovanje z emisijami se je izkazal za učinkovito orodje pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in določil jasno usmeritev k doseganju podnebnih ciljev EU. Za zagotovitev, da bo sistem trgovanja z emisijami ostal učinkovito, trdno in odporno orodje, je Evropska unija s Sklepom (EU) 2015/1814 vzpostavila rezervo za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019. Sklep določa jasna pravila za ravnanje s presežkom pravic, in sicer se v tem primeru sproži mehanizem za vključitev pravic v to rezervo in za njihovo sprostitev, kadar bi bile potrebne. Ko sta Evropski parlament in Svet z Direktivo (EU) 2018/410 revidirala sistem trgovanja z emisijami, se je število pravic, ki jih je treba vključiti v rezervo, podvojilo, da se prepreči oslabitev sistema trgovanja z emisijami zaradi nizkih cen ogljika. Po novem se je najmanjši znesek vključitve povečal s 100 na 200 milijonov pravic, odstotni delež od skupnega števila pravic, ki so v obtoku, pa z 12 na 24 %. Ta ukrepa naj bi veljala do leta 2023.

Komisija je v oceni učinka v okviru pregleda sklepa o rezervi ugotovila, da bi bila najboljša rešitev za to, da bi se izognili presežku pravic in oslabitvi sistema trgovanja z emisijami, nadaljevanje sedanjih ukrepov do leta 2030 (stopnja vključitve 24 % in najmanjši znesek pravic za vključitev v rezervo 200 milijonov pravic). Opozoriti je tudi treba, da če ukrepa ne bosta pravočasno sprejeta, lahko pride do škodljivega povečanja presežnih pravic.

Pripravljavka mnenja zato predlaga ohranitev predlaganih ukrepov, da bi omogočili hitro izvajanje in poskrbeli za nemoteno delovanje rezerve za stabilnost trga.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)25. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)25. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v svojih posebnih poročilih iz leta 2018 in 2021 jasno ponazoril, da je treba za zaustavitev globalnega segrevanja pri 1,5 °C v vseh gospodarskih sektorjih nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in ne dopustiti tveganja, da bi ta prag dosegli ali celo presegli. Brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij ne bo mogoče omejiti globalnega segrevanja v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Države pogodbenice so s sprejetjem glasgowskega podnebnega dogovora pripoznale, da bi močno zmanjšali tveganja in posledice podnebnih sprememb, če bi dvig globalne povprečne temperature zamejili na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo povečale svoje cilje do leta 2030, zato da bi zapolnile vrzel med zavezami, cilji in dejanskim stanjem. Revizija EU ETS in njegove rezerve za stabilnost trga je edinstvena priložnost, da še pred konferenco pogodbenic COP27 v Egiptu intenziviramo podnebno ukrepanje Unije.

__________________

__________________

25 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

25 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Nujno ukrepanje je še toliko bolj potrebno zaradi vse pogostejših in vse intenzivnejših ekstremnih vremenskih razmer, kar je neposredna posledica podnebnih sprememb. Po navedbah Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč sta se število nesreč, zabeleženih po svetu, in obseg svetovnih gospodarskih izgub v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, v veliki meri tudi zaradi precejšnjega povečanja števila nesreč, povezanih s podnebjem.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Unija bi morala to nujnost obravnavati, tako da bi pospešila svoja prizadevanja in se uveljavila kot vodilna mednarodna akterka v boju proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe  4

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na delavce v različnih panogah, na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

Predlog spremembe  5

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Raziskave in inovacije bodo veliko prispevale v doseganju ambicioznih ciljev evropskega zelenega dogovora, da bo Evropa do leta 2050 postala prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in da bomo podnebne in okoljske izzive pretvorili v priložnosti. Nujno so potrebne naložbe in inovacije, s katerimi bi prišli do tržnih industrijskih rešitev in brezogljičnih tehnologij, s katerimi bomo Evropo razogljičili in jo podprli pri prehodu v podnebno nevtralnost. Predvsem sklad za inovacije bi se moral osredotočiti na visoko inovativne tehnologije in podpreti podjetja, zlasti mala in srednja, da bodo odpirala lokalna, dostojna in prihodnosti primerna delovna mesta, obenem pa podpirala vodilni položaj Evrope v svetu na tehnološkem področju.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta31 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.

(8) Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu, ki je grozilo, da bo zaradi nižjih cen ogljika in posledično manjših spodbud za zmanjšanje emisij oslabilo EU ETS, je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta9 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.

__________________

__________________

31 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

31 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Da bi zares uskladili trgovanje z emisijami s podnebnimi cilji za leto 2030, okrepili odpornost EU ETS zoper cenovne šoke in poskrbeli za zanesljivejše načrtovanje za razvoj in naložbe v razogljičevalne tehnologije, je treba namenske posege v rezervo za stabilnost trga skrbno nadzorovati in se jim po najboljših močeh izogibati.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Prilagoditev odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo, je bila potrebna za zagotovitev, da bo EU ETS še naprej ustrezal svojemu namenu in bo odporen proti zunanjim dejavnikom, ki bi lahko Unijo ovirali na poti, kakršno si je začrtala v boju proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Vse revizije in prilagoditve rezerve za stabilnost trga bi morale biti namenjene temu, da bi čim bolj zmanjšali regulativno zapletenost in špekulacije na trgu, obenem pa bi morali z njimi zagotoviti čim večjo tržno predvidljivost in dobro delovanje EU ETS skladno s povečanimi podnebnimi ambicijami Unije za leto 2030.

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, lahko morebitni škodljivi presežek pravic v EU ETS moti stabilnost trga. Poleg tega bi bilo treba stopnjo 24 % po letu 2023 določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi tržna predvidljivost.

(15) Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, lahko morebitni škodljivi presežek pravic v EU ETS moti stabilnost trga. Poleg tega bi bilo treba stopnjo 24 % po letu 2023 določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za okrepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi pravočasen začetek veljavnosti in s tem tudi tržna predvidljivost ter odpravi tveganje, da bi ta stopnja padla pod 24 %. To ne posega v nadaljnje revizije rezerve niti v to, kolikšen delež pravic bi bilo treba vključiti v rezervo v okviru splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki naj bi se opravil leta 2022.

Predlog spremembe  11

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Komisija bi morala delovanje rezerve stalno spremljati. Če ugotovi, da se je skupno število pravic v obtoku v primerjavi z zadnjimi tremi leti povečalo, bi morala po potrebi pripraviti zakonodajni predlog za spremembo te uredbe in tako poskrbeti za pravilno delovanje rezerve, namreč da hitro in vztrajno popravlja strukturno neravnovesje na trgu med ponudbo pravic in povpraševanjem po pravicah.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Ker cilja tega sklepa, in sicer nadaljevanja sedanjih parametrov rezerve za stabilnost trga, kot so določeni v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

 

 


POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sprememba Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

Referenčni dokumenti

COM(2021)0571 – C9-0325/2021 – 2021/0202(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

13.9.2021

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.9.2021

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Claudia Gamon

7.10.2021

Obravnava v odboru

26.1.2022

 

 

 

Datum sprejetja

3.3.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

13

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Pina Picierno, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Manuela Ripa, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop G. Dalunde, Francesca Donato, Adriana Maldonado López

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

52

+

NI

Clara Ponsatí Obiols

PPE

François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

Renew

Nicola Beer, Nicola Danti, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen

S&D

Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Adriana Maldonado López, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Pina Picierno, Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

Verts/ALE

Michael Bloss, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Manuela Ripa, Marie Toussaint

 

13

-

ECR

Zdzisław Krasnodębski, Robert Roos, Jessica Stegrud, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

ID

Matteo Adinolfi, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Thierry Mariani, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Isabella Tovaglieri

NI

Francesca Donato

 

5

0

NI

András Gyürk

Renew

Martina Dlabajová

The Left

Manuel Bompard, Marc Botenga, Marisa Matias

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 


 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

Referenčni dokumenti

COM(2021)0571 – C9-0325/2021 – 2021/0202(COD)

Datum predložitve EP

15.7.2021

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

13.9.2021

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.9.2021

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Cyrus Engerer

16.9.2021

 

 

 

Obravnava v odboru

9.9.2021

13.1.2022

 

 

Datum sprejetja

15.3.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

65

20

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mathilde Androuët, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurélia Beigneux, Monika Beňová, Hildegard Bentele, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Cyrus Engerer, Eleonora Evi, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Raffaele Fitto, Malte Gallée, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Nicola Procaccini, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Emma Wiesner, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Marlene Mortler, Susana Solís Pérez

Datum predložitve

16.3.2022

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

65

+

NI

Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Edina Tóth

PPE

Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Hildegard Bentele, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Ewa Kopacz, Esther de Lange, Peter Liese, Liudas Mažylis, Marlene Mortler, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Maria Spiraki (Maria Spyraki)#

Renew

Pascal Canfin, Andreas Glück, Martin Hojsík, Jan Huitema, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Susana Solís Pérez, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Emma Wiesner, Michal Wiezik

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Cyrus Engerer, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Sándor Rónai, Günther Sidl, Tiemo Wölken

The Left

Malin Björk, Anja Hazekamp, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace

Verts/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Malte Gallée, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Grace O'Sullivan, Jutta Paulus

 

20

-

ECR

Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Raffaele Fitto, Joanna Kopcińska, Nicola Procaccini, Rob Rooken, Alexandr Vondra, Anna Zalewska

ID

Mathilde Androuët, Simona Baldassarre, Aurélia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer, Joëlle Mélin, Silvia Sardone

PPE

Fulvio Martusciello, Dolors Montserrat, Luisa Regimenti

 

1

0

NI

Ivan Vilibor Sinčić

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 30. marec 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov