POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje

    22.3.2022 - (COM(2021)0093 – C9-0089/2021 – 2021/0050(COD)) - ***I

    Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
    Odbor za pravice žensk in enakost spolov
    Poročevalki: Kira Marie Peter-Hansen, Samira Rafaela
    (Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)

    Postopek : 2021/0050(COD)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A9-0056/2022
    Predložena besedila :
    A9-0056/2022
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje

    (COM(2021)0093 – C9‑0089/2021 – 2021/0050(COD))

    (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

    Evropski parlament,

     ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0093),

     ob upoštevanju člena 294(2) in člena 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0089/2021),

     ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

     ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. junija 2021[1],

     ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

     ob upoštevanju skupne razprave Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 58 Poslovnika,

     ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9‑0056/2022),

    1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

    2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

    3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


    Predlog spremembe  1

    Predlog direktive

    Uvodna izjava -1 (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (-1) V členu 11 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je določena pravica do enakega plačila, vključno z ugodnostmi, in enake obravnave pri delu enake vrednosti, pa tudi enake obravnave pri ocenjevanju kakovosti dela.

    Predlog spremembe  2

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (1) S členom 2 in členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji je pravica do enakosti žensk in moških določena kot ena bistvenih vrednot in nalog Unije.

    (1) S členom 2 in členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je pravica do enakosti žensk in moških določena kot ena bistvenih vrednot in nalog Unije.

    Predlog spremembe  3

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (2) Člena 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določata, da si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk, ter da si v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti diskriminaciji zaradi spola.

    (2) Člena 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določata, da si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk, ter da si v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti diskriminaciji zaradi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, starosti ali spolne usmerjenosti.

    Predlog spremembe  4

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (3) Člen 157(1) PDEU določa, da mora vsaka država članica zagotoviti uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

    (3) Člen 157(1) PDEU določa, da mora vsaka država članica zagotoviti uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Člen 157(3) PDEU opredeljuje sprejetje ukrepov za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških glede zaposlovanja in dela, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. V členu 157(4) PDEU je določeno, da lahko države članice z namenom zagotovitve dejanske polne enakosti med moškimi in ženskami v delovnem življenju ohranijo ali sprejmejo ukrepe za posebne ugodnosti, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali prepreči ali izravna neugoden položaj v poklicni karieri.

    Predlog spremembe  5

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 3 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (3a) Izrazje v členu 157 PDEU je še iz leta 1957. Zaradi premikov v družbi in pravu, pa tudi v medicini in biologiji v tem času pa je v opredelitvi spola prišlo do priznanja različnosti moških in žensk. V nekaterih državah članicah se lahko zdaj posameznik na primer registrira kot tretji spol, ki je pogosto nevtralen. Sodišče Evropske unije (Sodišče) je tudi ugotovilo, da se področje uporabe načela enakega obravnavanja moških in žensk ne more omejevati zgolj na prepoved diskriminacije, ki temelji na dejstvu, da je oseba enega ali drugega biološkega spola. Zaradi namena in narave pravic, ki naj bi jih načelo enakega obravnavanja ščitilo, se uporablja tudi za diskriminacijo, ki izhaja iz posameznikove spolne identitete.

    Predlog spremembe  6

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 3 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (3b) V direktivi se uporablja pristop človekovih pravic, s katerim se želi osebe zaščititi pred diskriminacijo pri plačilu ne glede na biološki ali družbeni spol, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti, zato se njena pravna podlaga, torej diskriminacija na podlagi spola, tolmači kar najširše in najbolj vključujoče, zato da bi spodbujali enakost spolov in zajeli vso raznolikost ljudi. Delodajalci bi morali pri svojih obveznostih poročanja upoštevati delavce, ki se ne identificirajo ne kot ženske ne kot moški, in jih navesti v ločeni kategoriji. Pri izračunu plačilne vrzeli med spoloma bi bilo treba plačo teh delavcev primerjati s povprečno ravnjo plač moških. Delodajalec bi morali te delavce pri obveznem poročanju o plačilu navesti le, če so zakonito registrirani kot osebe, ki se ne opredeljujejo kot ženske ali moški, ali če so mu te informacije razkrili proaktivno in prostovoljno.

    Predlog spremembe  7

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 3 c (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (3c) Načelo enakega plačila za enako delo, ki je določeno v členu 157 PDEU in dosledno potrjeno s sodno prakso Sodišča, je pomemben vidik načela enakega obravnavanja moških in žensk ter bistven del pravnega reda Unije, vključno s sodno prakso Sodišča na področju diskriminacije na podlagi spola. Vseeno pa je odpravljanje plačilne vrzeli med spoloma še vedno velik izziv, saj ženske po vsej Evropi še vedno zaslužijo sorazmerno manj kot moški. Plačilna vrzel v Uniji je trdovratna in je leta 2019 znašala 14,1 % ter se je v zadnjih desetih letih le minimalno zmanjšala, med državami članicami pa so precejšnje razlike. Stopnja diskriminacije pri plačilu je še višja za ženske, ki doživljajo presečne oblike diskriminacije, med drugim na podlagi rasnega, etničnega ali socialnega porekla, migrantskega statusa, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti ali invalidnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba za ugotovitev, ali delavci opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, določiti, ali so zares v primerljivem položaju, in sicer z upoštevanjem vrste dejavnikov, vključno s kvalifikacijami, znanjem in veščinami, odgovornostjo ter delovnimi pogoji,

    Predlog spremembe  8

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (4) Člen 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določa, da se mora enakost žensk in moških zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.

    (4) Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina) je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola ter zagotovljena pravica do enakega obravnavanja, določata pa tudi, da se mora enakost moških in žensk zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.Člen 23 Splošne deklaracije človekovih pravic določa, da ima vsakdo pravico do enakega plačila za enako delo, proste izbire zaposlitve, pravičnih delovnih pogojev in prejemanja pravičnega plačila za dostojno življenje, brez diskriminacije. Na vseh omenjenih področjih je enakost žensk in moških še vedno precejšen izziv, ki se je v krizi zaradi pandemije COVID-19 še povečal.

    Predlog spremembe  9

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 5

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (5) Enaka obravnava in enake možnosti žensk in moških ter pravica do enakega plačila za delo enake vrednosti so med načeli evropskega stebra socialnih pravic41, ki so ga skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

    (5) Načela enake obravnave in enakih možnosti žensk in moških ne glede na spol, rasno ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost so vključena med načela evropskega stebra socialnih pravic41, ki so ga skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, tudi v zvezi s sodelovanjem na trgu dela, pogoji zaposlitve in napredovanja na delovnem mestu, zlasti v njegova načela št. 2, 5 in 7. To zajema udeležbo na trgu dela ter pogoje zaposlitve in napredovanja na delovnem mestu; pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti; pravico do pravičnega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji ter dostopom do socialne zaščite in usposabljanja, ne glede na vrsto in trajanje delovnega razmerja, in pravico delavcev, da so na začetku delovnega razmerja pisno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih. Načelo št. 8 evropskega stebra socialnih pravic določa tudi, da je potrebno posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami ter da je treba socialne partnerje spodbujati k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov.

    __________________

    __________________

    41 https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl

    41 https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl

    Predlog spremembe  10

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 6

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (6) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta42 določa, da je treba za enako delo ali delo enake vrednosti odpraviti neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola glede vseh vidikov in pogojev plačila. Kadar se za določanje plačila uporablja sistem razvrstitve delovnih mest, bi ta sistem moral temeljiti na istih merilih za moške in ženske ter biti oblikovan tako, da izključuje vsakršno diskriminacijo zaradi spola.

    (6) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta42 določa, da je treba za enako delo ali delo enake vrednosti odpraviti neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola glede vseh vidikov in pogojev plačila. Kadar se za določanje plačila uporablja sistem razvrstitve delovnih mest, bi ta sistem moral temeljiti na istih, glede na spol nevtralnih merilih ter biti oblikovan tako, da izključuje vsakršno diskriminacijo zaradi spola.

    __________________

    __________________

    42 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

    42 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

    Predlog spremembe  11

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 7

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (7) V oceni iz leta 202043 je bilo ugotovljeno, da izvajanje načela enakega plačila ovirajo slaba preglednost plačilnih sistemov, premajhna pravna varnost glede koncepta „delo enake vrednosti“ in postopkovne ovire, s katerimi se srečujejo žrtve diskriminacije. Delavci nimajo dovolj informacij za uspešen zahtevek za enako plačilo, zlasti informacij o ravneh plačil za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. V poročilu je bilo ugotovljeno, da bi večja preglednost omogočila razkritje spolne pristranskosti in diskriminacije v plačilnih strukturah podjetja ali organizacije. Hkrati bi delavcem, delodajalcem in socialnim partnerjem omogočila, da ustrezno ukrepajo za izvrševanje pravice do enakega plačila.

    (7) V akcijskem načrtu Evropske unije za obdobje 2017–2019, ki ga je Komisija določila v svojem sporočilu z dne 200. novembra 2017 in je namenjen spoprijemanju s plačilno vrzeljo med spoloma, je navedeno, da je vzrokov za plačilno vrzel lahko več, vključujejo pa zlasti segregacijo na trgu dela in stereotipe, ki jih spodbujajo neustrezne politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V oceni ustreznih določb Direktive 2006/54/ES iz leta 202043 je bilo ugotovljeno, da izvajanje načela enakega plačila ovirajo slaba preglednost plačilnih sistemov, premajhna pravna varnost glede koncepta „delo enake vrednosti“ in postopkovne ovire, s katerimi se srečujejo žrtve diskriminacije. Delavci nimajo dovolj informacij za uspešen zahtevek za enako plačilo, zlasti informacij o ravneh plačil za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. V poročilu je bilo ugotovljeno, da bi večja preglednost omogočila razkritje spolne pristranskosti in diskriminacije v plačilnih strukturah podjetja ali organizacije. Hkrati bi delavcem, delodajalcem in socialnim partnerjem omogočila, da ustrezno ukrepajo za izvrševanje pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

    __________________

    __________________

    43 SWD(2020)50. Glej tudi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2006/54/ES za leto 2013, COM (2013) 861 final.

    43 SWD(2020)0050. Glej tudi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2006/54/ES za leto 2013, COM (2013)0861.

    Predlog spremembe  12

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 7 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (7a) Komisija v svojem priporočilu 2014/124/EU1a poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za preglednost plačil, kot so pravica do pridobitve informacij o ravneh plačil, poročanje podjetij, revizije plačil in kolektivna pogajanja, in naj v skladu s sodno prakso Sodišča pojasnijo pojem enakega plačila za delo enake vrednosti v svojem nacionalnem pravu na podlagi objektivnih meril, kot so zahteve glede izobrazbe, poklica in usposabljanja, znanja in spretnosti, napornost in odgovornost, opravljeno delo in narava nalog. Opredeljuje tudi sklop temeljnih ukrepov za pomoč državam članicam pri uveljavljanju tega načela. Komisija je v poročilu z dne 20. novembra 2017 o izvajanju tega priporočila s preglednostjo plačil ugotovila, da je v odziv na priporočilo le malo držav članic prilagodilo svoj nacionalni pravni sistem močnejšemu načelu enakega plačila za delo enake vrednosti, zato je poudarila, da je treba sprejeti dodatne ciljno usmerjene ukrepe na ravni Unije, da bi preglednost plačil postala resničnost.

     

    __________________

     

    1a Priporočilo Komisije 2014/124/EU z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo (UL L 69, 8.3.2014, str. 112).

    Predlog spremembe  13

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 8

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (8) Po temeljiti oceni obstoječega okvira o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti44 ter obsežnem in vključujočem procesu posvetovanja45 so bili v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–202546 napovedani zavezujoči ukrepi za preglednost plačil.

    (8) Po temeljiti oceni obstoječega okvira o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti44 ter obsežnem in vključujočem procesu posvetovanja45 so bili v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–202546 napovedani zavezujoči ukrepi za preglednost plačil. Ti ukrepi bi morali biti osredotočeni na merila, njihove cilje pa bi bilo treba ocenitit in zato zagotoviti, da ne bodo diskriminativni.

    __________________

    __________________

    44 Ocena ustrezne določbe Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti iz Pogodbe, SWD(2020) 50; Poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU za obdobje 2017–2019 za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma, COM(2020) 101.

    44 Ocena ustrezne določbe Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti iz Pogodbe, SWD(2020)0050; Poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU za obdobje 2017–2019 za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma, COM(2020)0101.

    45 https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2020-33490_sl

    45 https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2020-33490_sl

    46 Sporočilo Komisije Unija enakosti: strategija za enakost spolov 2020–2025, 5. marec 2020, (COM(2020) 152 final)

    46 Sporočilo Komisije Unija enakosti: strategija za enakost spolov 2020–2025, 5. marec 2020, (COM(2020)0152)

    Predlog spremembe  14

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 8 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (8a) Gospodarske in družbene posledice pandemije COVID-19 so nesorazmerno močno vplivale na ženske in enakost spolov, izgube delovnih mest so prevladovale v slabo plačanih sektorjih, kjer prevladujejo ženske. Posledice pandemije bodo tako še povečale neenakosti in plačilno vrzel med spoloma, razen če bomo pri odzivu za okrevanje znali upoštevati vidik spola. Zaradi teh posledic je še bolj nujno, da se spoprimemo s problematiko enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Da bi ohranili napredek, ki je bil dosežen pri odpravljanju razlik v plačilu, je izredno pomembno odločnejše izvajanje načela enakega plačila z dodatnimi ukrepi.

    Predlog spremembe  15

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 8 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (8b) Spolni stereotipi, trdovratni „stekleni strop“ in „lepljiva tla“ ter horizontalna segregacija, vključno s čezmerno zastopanostjo žensk na slabo plačanih storitvenih delovnih mestih, so strukturno vprašanje, ki znatno prispeva k plačilni vrzeli med spoloma ter pri doseganju kakovostnih delovnih mest in spoštovanju načela enakega plačila postavlja kompleksne izzive. Politike na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja bi morale prispevati k doseganju enakosti spolov s spodbujanjem udeležbe žensk na trgu dela. Med pandemijo COVID-19 se je razkrilo, da se delo, ki ga opravljajo pretežno ženske, vztrajno podcenjuje, izkazalo pa se je tudi, kako dragoceno je njihovo delo v kritičnih storitvah, kot so zdravstvo, čiščenje, otroško varstvo, socialno varstvo in bivalna oskrba za starejše in druge vzdrževane odrasle, tako da je to delo postalo bolj prepoznavno in priznano. Dopolnilni ukrepi za obravnavo te problematike bi morali biti osredotočeni na izboljšanje delovnih pogojev in poklicnega napredovanja na teh delovnih mestih.

    Predlog spremembe  16

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 9

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (9) Plačilno vrzel med spoloma povzročajo različni dejavniki, nekatere od teh pa je mogoče pripisati neposredni in posredni diskriminaciji. Zaradi splošnega pomanjkanja preglednosti pri ravneh plačil v organizacijah lahko pristranskost in diskriminacija pri plačilu zaradi spola še naprej ostaneta neugotovljeni oziroma tudi v primeru suma težko dokazljivi. Zato so potrebni zavezujoči ukrepi, da se izboljša preglednost, da se organizacije spodbudijo k pregledu plačilnih struktur in zagotovitvi enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške ter da se žrtvam diskriminacije omogoči uveljavljanje pravice do enakega plačila. To je treba dopolniti z določbami, ki pojasnjujejo obstoječe pravne koncepte (kot sta „plačilo“ in „delo enake vrednosti“), ter ukrepi za izboljšanje mehanizmov za izvrševanje in dostop do sodnega varstva.

    (9) Plačilno vrzel med spoloma povzročajo različni dejavniki, nekatere od teh pa je mogoče pripisati neposredni in posredni diskriminaciji. Zaradi splošnega pomanjkanja preglednosti pri ravneh plačil v organizacijah lahko pristranskost in diskriminacija pri plačilu zaradi spola še naprej ostaneta neugotovljeni oziroma tudi v primeru suma težko dokazljivi. Zato so potrebni različni zavezujoči ukrepi, da se izboljša preglednost, da se organizacije spodbudijo k pregledu plačilnih struktur skupaj s socialnimi partnerji, k zagotovitvi enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, da se spodbuja sprejetje popravnih ukrepov, kadar se ugotovijo neupravičene razlike, ter da se žrtvam diskriminacije omogoči uveljavljanje pravice do enakega plačila. To je treba dopolniti z določbami, ki pojasnjujejo obstoječe pravne koncepte (kot sta „plačilo“ in „delo enake vrednosti“), ter ukrepi za izboljšanje mehanizmov za izvrševanje in dostop do sodnega varstva, seveda ob spoštovanju modelov držav članic. Ukrepi za preglednost plačil, ki pokažejo razlike v plačilu glede na spol, lahko veliko prispevajo k odpravljanju plačilne vrzeli med spoloma ter razkrijejo podcenjevanje dela žensk in segregacijo na trgu dela glede na spol, kar je eden od poglavitnih vzrokov plačilne vrzeli. Zgolj s preglednostjo plačil ne moremo odpraviti strukturnih in že obstoječih neenakosti spolov, je pa to prvi korak k odpravljanju teh neenakosti, kar bi bilo treba dopolniti z dodatnimi ukrepi za odpravo vrzeli pri plačilu, pokojninah in oskrbi ter za boj proti feminizaciji revščine.

    Predlog spremembe  17

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 10

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (10) Uporabo načela enakega plačila za moške in ženske bi bilo treba okrepiti z odpravo neposredne in posredne diskriminacije pri plačilu. To delodajalcem ne preprečuje, da delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, plačajo različno, če imajo za to objektivna in spolno nevtralna merila, kot sta uspešnost in usposobljenost.

    (10) Uporabo načela enakega plačila bi bilo treba okrepiti z odpravo neposredne in posredne diskriminacije pri plačilu s preglednostjo in popravnimi ukrepi. To delodajalcem ne preprečuje, da delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, plačajo različno, če imajo za to objektivna in spolno nevtralna merila, kot so zahteve glede izobrazbe, poklica in usposabljanja, napornosti, odgovornosti in delovnih pogojev.

    Predlog spremembe  18

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 11

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (11) To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse delavce, vključno z delavci s krajšim delovnim časom, delavci, zaposlenimi za določen čas, ali osebami, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor je opredeljeno s pravom, kolektivnimi pogodbami in/ali prakso, ki velja v posamezni državi članici, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Sodišče je v svoji sodni praksi določilo merila za določitev statusa delavca47. Če izpolnjujejo navedena merila, bi morali na področje uporabe te direktiv spadati tudi delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, pripravniki in vajenci. Obstoj delovnega razmerja bi moral temeljiti na ugotovitvi dejstev, ki se nanašajo na dejansko opravljanje dela, in ne na tem, kako stranke opisujejo razmerje.

    (11) To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse delavce v Uniji, vključno z
    delavci v nestandardnih sektorjih ali zaposlene s pogodbo brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, delavci s krajšim delovnim časom, delavci, zaposlenimi za določen čas, in osebami, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, opredeljeno v Direktivi 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta46a ali s podpogodbenim izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor je opredeljeno s pravom, kolektivnimi pogodbami in/ali prakso, ki velja v posamezni državi članici, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča. Sodišče je v svoji sodni praksi določilo merila za določitev statusa delavca47. Če izpolnjujejo ta merila, bi morali na področje uporabe te direktive spadati tudi delavci v gospodinjstvu, delavci na zahtevo, priložnostni delavci, delavci na podlagi vrednotnice, platformni delavci, delavci z zaščitno zaposlitvijo, pripravniki in vajenci. Obstoj delovnega razmerja bi moral temeljiti na ugotovitvi dejstev, ki se nanašajo na dejansko opravljanje dela, in ne na tem, kako stranke opisujejo razmerje.

    __________________

    __________________

     

    46a Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9).

    47 Zadeva C-66/85, Deborah Lawrie-Blum/Land Baden-Württemberg, ECLI:EU:C:1986:284; Zadeva C-428/09, Union Syndicale Solidaires Isère/Premier ministre in drugi, ECLI:EU:C:2010:612; Zadeva C-229/14, Ender Balkaya/Kiesel Abbruch- und Recycling Technik GmbH, ECLI:EU:C:2015:455; Zadeva C-413/13, FNV Kunsten Informatie en Media/Staat der Nederlanden, ECLI:EU:C:2014:2411; Zadeva C-216/15, Betriebsrat der Ruhrlandklinik gGmbH/Ruhrlandklinik gGmbH, ECLI:EU:C:2016:883; Zadeva C-658/18, UX/Governo della Repubblica italiana, ECLI:EU:C:2020:572.

    47 Zadeva C-66/85, Deborah Lawrie-Blum/Land Baden-Württemberg, ECLI:EU:C:1986:284; Zadeva C-428/09, Union Syndicale Solidaires Isère/Premier ministre in drugi, ECLI:EU:C:2010:612; Zadeva C-229/14, Ender Balkaya/Kiesel Abbruch- und Recycling Technik GmbH, ECLI:EU:C:2015:455; Zadeva C-413/13, FNV Kunsten Informatie en Media/Staat der Nederlanden, ECLI:EU:C:2014:2411; Zadeva C-216/15, Betriebsrat der Ruhrlandklinik gGmbH/Ruhrlandklinik gGmbH, ECLI:EU:C:2016:883; Zadeva C-658/18, UX/Governo della Repubblica italiana, ECLI:EU:C:2020:572.

    Predlog spremembe  19

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 12

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (12) Da bi se odstranile ovire, s katerimi se žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola srečujejo pri uveljavljanju pravice do enakega plačila, in da bi se delodajalcem zagotovile smernice za zagotavljanje spoštovanja te pravice, bi bilo treba osnovne koncepte v zvezi z enakim plačilom, kot sta „plačilo“ in „delo enake vrednosti“, pojasniti v skladu s sodno prakso Sodišča. To bi moralo olajšati uporabo teh konceptov, zlasti za mala in srednja podjetja.

    (12) Da bi se odstranile ovire, s katerimi se žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola srečujejo pri uveljavljanju pravice do enakega plačila, in da bi se delodajalcem zagotovile smernice za zagotavljanje spoštovanja te pravice, bi morale države članice osnovne koncepte v zvezi z enakim plačilom, kot sta „plačilo“ in „delo enake vrednosti“, v skladu s sodno prakso Sodišča pojasniti v nacionalni zakonodaji. To bi moralo olajšati uporabo teh konceptov in preprečiti odvečno upravno breme, zlasti za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja.

     

    Predlog spremembe  20

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 13

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (13) Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske bi bilo treba spoštovati pri mezdi ali plači ter vseh drugih prejemkih v denarju ali v naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejme iz naslova zaposlitve od svojega delodajalca. V skladu s sodno prakso Sodišča48 koncept plačila poleg plače vključuje tudi dodatne ugodnosti, kot so dodatki, povračila za nadure, ugodnosti za prevoz (vključno z avtomobili, ki jih zagotovi delodajalec, in vozovnicami), dodatki za stanovanje, povračila za udeležbo na usposabljanju, plačila v primeru odpustitve, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, zakonsko določena nadomestila in poklicne pokojnine. Vključevati bi moral vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe.

    (13) Načelo enakega plačila bi bilo treba spoštovati pri mezdi ali plači ter vseh drugih prejemkih v denarju ali v naravi, ki jih delavec neposredno ali posredno prejme iz naslova zaposlitve od svojega delodajalca. V skladu s sodno prakso Sodišča koncept plačila poleg plače vključuje tudi dodatne ugodnosti, kot so dodatki, povračila za nadure, ugodnosti za prevoz (vključno z avtomobili, ki jih zagotovi delodajalec, in vozovnicami), dodatki za stanovanje in prehrano, povračila za udeležbo na usposabljanju, plačila v primeru odpustitve, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, zakonsko določena nadomestila in poklicne pokojnine. Vključevati bi moral vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe. Zmanjševanje razlik med spoloma v plačah vodi do enakosti in učinkovitosti na trgu dela.

    __________________

    __________________

    48 Na primer Zadeva C-58/81, Komisija evropskih skupnosti/Veliko vojvodstvo Luksemburg, ECLI:EU:C:1982:215; Zadeva C-171/88 Rinner-Kulhn/FWW Spezial-Gebaudereinigung GmbH, ECLI:EU:C:1989:328; Zadeva C-147/02 Alabaster/Woolwhich plc and Secretary of State for Social Security, ECLI:EU:C:2004:192; Zadeva C-342/93 - Gillespie in drugi ECLI:EU:C:1996:46; Zadeva C-278/93 Freers and Speckmann/Deutsche Bundepost, ECLI:EU:C:1996:83; Zadeva C-12/81, Eileen Garland/British Rail Engineering Limited, ECLI:EU:C:1982:44; Zadeva C-360/90, Arbeiterwohlfahrt der Stadt Berlin e.V./Monika Bötel, ECLI:EU:C:1992:246; Zadeva C-33/89, Maria Kowalska/Freie und Hansestadt Hamburg, ECLI: EU 1990/265.

    48 Na primer zadeva C-58/81, Komisija evropskih skupnosti/Veliko vojvodstvo Luksemburg, ECLI:EU:C:1982:215; Zadeva C-171/88 Rinner-Kulhn/FWW Spezial-Gebaudereinigung GmbH, ECLI:EU:C:1989:328; Zadeva C-147/02 Alabaster/Woolwhich plc and Secretary of State for Social Security, ECLI:EU:C:2004:192; Zadeva C-342/93 - Gillespie in drugi ECLI:EU:C:1996:46; Zadeva C-278/93 Freers and Speckmann/Deutsche Bundepost, ECLI:EU:C:1996:83; Zadeva C-12/81, Eileen Garland/British Rail Engineering Limited, ECLI:EU:C:1982:44; Zadeva C-360/90, Arbeiterwohlfahrt der Stadt Berlin e.V./Monika Bötel, ECLI:EU:C:1992:246; Zadeva C-33/89, Maria Kowalska/Freie und Hansestadt Hamburg, ECLI: EU 1990/265.

    Predlog spremembe  21

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 14

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (14) Člen 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da si Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Člen 4 Direktive 2006/54/ES določa, da se odpravi neposredna ali posredna diskriminacija zaradi spola, posebej glede plačila. Diskriminacija pri plačilu zaradi spola, pri kateri je ključen element spol žrtve, se lahko v praksi kaže v različnih oblikah. Vključuje lahko presek različnih vrst diskriminacije ali neenakosti, kadar delavec pripada eni ali več skupinam, ki so zaščitene tako pred diskriminacijo zaradi spola kot pred diskriminacijo zaradi rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (pred katerimi ščitita Direktiva 2000/43/ES ali Direktiva 2000/78/ES). Primer skupine, ki je izpostavljena taki presečni diskriminaciji, so migrantke. Ta direktiva bi torej morala pojasniti, da bi bilo treba v okviru diskriminacije pri plačilu zaradi spola upoštevati tako kombinacijo, da se odpravijo morebitni dvomi glede tega v okviru obstoječega pravnega okvira. S tem bi se zagotovilo, da bodo sodišča ali drugi pristojni organi ustrezno upoštevali vse okoliščine prikrajšanosti, ki izhajajo iz presečne diskriminacije, zlasti za vsebinske in postopkovne namene, vključno s priznavanjem obstoja diskriminacije, da se odloči o ustreznem primerljivem položaju, da se oceni sorazmernost ter po potrebi določi raven odškodnine ali naloženih kazni.

    (14) Člen 10 PDEU določa, da si mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadevati za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Člen 4 Direktive 2006/54/ES določa, da se mora odpraviti neposredna ali posredna diskriminacija zaradi spola, posebej glede plačila. Diskriminacija pri plačilu zaradi spola, pri kateri je ključni element spol žrtve, se lahko v praksi kaže v različnih oblikah. Vključuje lahko presek različnih vrst diskriminacije ali neenakosti, kadar delavec pripada eni ali več skupinam, ki so zaščitene tako pred diskriminacijo zaradi spola kot pred diskriminacijo zaradi rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (pred katerimi ščitijo člen 21(1) Listine, Direktiva 2000/43/ES ali Direktiva 2000/78/ES). Primeri skupin, ki so izpostavljene taki presečni diskriminaciji, so migrantke, invalidke in ženske drugih ras ali drugačnega etničnega ali socialnega izvora. Ta direktiva bi torej morala pojasniti, da bi bilo treba v okviru diskriminacije pri plačilu zaradi spola upoštevati tako kombinacijo, da se odpravijo morebitni dvomi glede tega v okviru obstoječega pravnega okvira. S tem bi se zagotovilo, da bodo sodišča, organi za enakost iz Direktive 2006/54/ES in drugi pristojni organi ustrezno upoštevali vse okoliščine prikrajšanosti, ki izhajajo iz presečne diskriminacije, zlasti za vsebinske in postopkovne namene, vključno s priznavanjem obstoja diskriminacije, da se odloči o ustreznem primerljivem položaju, da se oceni sorazmernost ter po potrebi določi raven odškodnine ali naloženih kazni. Presečni pristop je nujen za razumevanje in odpravljanje različnih oblik diskriminacije, ki napajajo plačilno vrzel med spoloma. S to direktivo bi bilo treba tudi zagotoviti, da se bodo upoštevale posebne ovire in potrebe invalidnih delavcev, tudi v zvezi z njenim področjem uporabe, dostopnostjo informacij, pravico do nadomestila in razčlenitvijo podatkov, v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006.

    Predlog spremembe  22

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 15

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (15) Da bi se spoštovala pravica do enakega plačila za ženske in moške, morajo delodajalci uporabljati mehanizme za določanje plačila ali plačilne strukture, s katerimi zagotavljajo, da pri plačilih, ki jih za enako delo ali delo enake vrednosti prejemajo moški in ženske, ni razlik, ki niso utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi dejavniki. Take plačilne strukture bi morale omogočiti primerjavo vrednosti različnih delovnih mest znotraj iste organizacijske strukture. V skladu s sodno prakso Sodišča bi bilo treba vrednost dela oceniti in primerjati na podlagi objektivnih meril, kot so zahteve glede izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, znanja in spretnosti, napornost in odgovornost, vloženo delo ter narava delovnih nalog49.

    (15) Da bi se spoštovala pravica do enakega plačila, morajo delodajalci uporabljati mehanizme za določanje plačila ali plačilne strukture, ki bi jih bilo mogoče razviti s socialnim dialogom in v sodelovanju s socialnimi partnerji, vključno s sindikati, s katerimi bi zagotovili, da pri plačilih, ki jih za enako delo ali delo enake vrednosti prejemajo delavci, ne bo razlik, ki niso utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi dejavniki. Te plačilne strukture bi morale omogočiti primerjavo vrednosti različnih delovnih mest znotraj iste organizacijske strukture. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 o strategiji EU za enakost spolov bi moralo veljati, da ima delo enako vrednost, če je na podlagi primerjave dveh skupin delavcev, ki nista bili oblikovani samovoljno, opravljeno delo primerljivo, ob upoštevanju objektivnih, spolno nevtralnih meril. V skladu s sodno prakso Sodišča bi bilo treba vrednost dela oceniti in primerjati na podlagi objektivnih meril, kot so zahteve glede izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, znanja in spretnosti, napornost in odgovornost, vloženo delo ter narava delovnih nalog.

    __________________

     

    49 Na primer Zadeva C-400/93, Royal Copenhagen, ECLI:EU:C:1995:155; Zadeva C-309/97, Angestelltenbetriebsrat der Wiener Gebietskrankenkasse, ECLI:EU:C:1999:241; Zadeva C-381/99, Brunnhofer, ECLI:EU:C:2001:358; Zadeva C-427/11, Margaret Kenny and Others/Minister for Justice, Equality and Law Reform and Others [2013] ECLI:EU:C:2013:122, točka 28.

     

    Predlog spremembe  23

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 16

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (16) Opredelitev upoštevnega primerljivega položaja je pomemben parameter pri ugotavljanju, ali se delo lahko šteje za enakovredno. Delavcem omogoča, da dokažejo, da so bili obravnavani manj ugodno kot oseba drugega spola, ki v primerljivem položaju opravlja enako delo ali delo enake vrednosti. Kadar ni resničnega primerljivega položaja, bi bilo treba dovoliti uporabo hipotetičnega primerljivega položaja, ki bi delavcu omogočil, da dokaže, da ni bil obravnavan na enak način, kot bi bil obravnavan hipotetični delavec drugega spola v primerljivem položaju. S tem bi bila odpravljena velika ovira za potencialne žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola, zlasti na trgih dela z izrazito spolno segregacijo, na katerih je težko najti primer osebe nasprotnega spola v primerljivem položaju, zaradi česar je skoraj nemogoče vložiti zahtevek za enako plačilo. Poleg tega se delavcem ne bi smela preprečiti uporaba drugih dejstev, na podlagi katerih se lahko predpostavi zatrjevana diskriminacija, na primer uporaba statističnih podatkov ali drugih razpoložljivih informacij. To bi omogočilo, da bi se v sektorjih in poklicih, ki pri katerih je prisotna segregacija zaradi spola, učinkoviteje obravnavale razlike v plačilih zaradi spola.

    (16) Opredelitev upoštevnega primerljivega položaja je pomemben parameter pri ugotavljanju, ali se delo lahko šteje za enakovredno. Delavcem omogoča, da dokažejo, da so bili obravnavani manj ugodno kot oseba drugega spola, ki v primerljivem položaju opravlja enako delo ali delo enake vrednosti. Primerljiv položaj bi moral biti položaj delavca drugega spola, ki opravlja enako delo ali delo enake vrednosti, z najvišjo ravnjo plačila. Kadar ni resničnega primerljivega položaja, bi bilo treba dovoliti uporabo hipotetičnega primerljivega položaja, ki bi delavcu omogočil, da dokaže, da ni bil obravnavan na enak način, kot bi bil obravnavan hipotetični delavec drugega spola v primerljivem položaju. S tem bi bila odpravljena velika ovira za potencialne žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola, zlasti na trgih dela z izrazito spolno segregacijo, na katerih je težko najti primer osebe nasprotnega spola v primerljivem položaju, zaradi česar je skoraj nemogoče vložiti zahtevek za enako plačilo. To na primer velja za sektor nege, v katerem prevladujejo ženske in v katerem je za ženske zelo težko uveljavljati diskriminacijo zaradi spola, če je potrebna primerjava iz istega sektorja. Hipotetični primerljivi položaj bi olajšal objektivno in spolno nevtralno oceno nekaterih delovnih mest ter delodajalce in socialne partnerje spodbudil k opredelitvi podcenjenih sektorjev in delovnih mest. Poleg tega se delavcem ne bi smela preprečiti uporaba drugih dejstev, na podlagi katerih se lahko predpostavi zatrjevana diskriminacija, na primer uporaba statističnih podatkov ali drugih razpoložljivih informacij, kot je sklicevanje na razvrstitve iz kolektivnih pogodb. Where no comparison based on a real situation is possible, the existence of a job classification system, which may include pay structures and be potentially part of a collective agreement, can also be used by the worker as a means to demonstrate that there is a case of pay discrimination. To bi omogočilo, da bi se v sektorjih in poklicih, ki pri katerih je prisotna segregacija zaradi spola, učinkoviteje obravnavale razlike v plačilih zaradi spola.

    Predlog spremembe  24

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 17

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (17) Sodišče je pojasnilo50, da pri ugotavljanju, ali so delavci v primerljivem položaju, primerjava ni nujno omejena na položaje, ko moški in ženske delajo za istega delodajalca. Delavci so lahko v primerljivem položaju tudi, če ne delajo za istega delodajalca, kadar se pogoji glede plačila lahko pripišejo skupnemu viru, ki določa te pogoje. To se lahko zgodi, kadar pogoje glede plačila ureja zakonska določba ali kolektivna pogodba, povezana s plačili, ki se uporablja za več podjetij, ali kadar so taki pogoji določeni centralno za več kot eno organizacijo ali podjetje v holdinški družbi ali konglomeratu. Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da primerjava ni omejena na delavce, ki so zaposleni hkrati s tožečo stranko51.

    (17) Sodišče je pojasnilo50, da pri ugotavljanju, ali so delavci v primerljivem položaju, primerjava ni nujno omejena na položaje, ko moški in ženske delajo za istega delodajalca, saj so delavci lahko v primerljivem položaju tudi, če ne delajo za istega delodajalca, kadar se pogoji glede plačila lahko pripišejo skupnemu viru, ki določa te pogoje. To se lahko zgodi, kadar pogoje glede plačila ureja zakonska določba ali kolektivna pogodba, povezana s plačili, ki se uporablja za več podjetij, ali kadar so taki pogoji določeni centralno za več kot eno organizacijo ali podjetje v holdinški družbi ali konglomeratu. Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da primerjava ni omejena na delavce, ki so zaposleni hkrati s tožečo stranko51.

    __________________

    __________________

    50 Zadeva C-320/00 Lawrence, ECLI:EU:C:2002:498.

    50 Zadeva C-320/00 Lawrence, ECLI:EU:C:2002:498.

    51 Zadeva 129/79 Macarthys, ECLI:EU:C:1980:103.

    51 Zadeva 129/79 Macarthys, ECLI:EU:C:1980:103.

    Predlog spremembe  25

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 18

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (18) Države članice bi morale razviti posebna orodja in metodologije, ki bi podpirali in usmerjali oceno, kaj je delo enake vrednosti. To bi moralo olajšati uporabo tega koncepta, zlasti za mala in srednja podjetja.

    (18) Države članice bi morale razviti posebna orodja in metodologije, kot so spolno nevtralni sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki bi podpirali in usmerjali oceno, kaj je delo enake vrednosti. Države članice se lahko odločijo za pripravo teh orodij ali metodologij v sodelovanju s socialnimi partnerji, ali pa to nalogo prepustijo njim.

    Predlog spremembe  26

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 19

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (19) Sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest lahko, če se ne uporabljajo na spolno nevtralen način in zlasti če odražajo tradicionalne stereotipe o spolih, povzročijo diskriminacijo pri plačilu zaradi spola. V takem primeru prispevajo k plačilni vrzeli med spoloma in jo utrjujejo, saj delovna mesta, na katerih prevladujejo moški, vrednotijo drugače kot delovna mesta, na katerih prevladujejo ženske, čeprav gre za delovna mesta, na katerih se opravlja delo enake vrednosti. Nasprotno pa spolno nevtralni sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest učinkovito vzpostavljajo pregleden sistem plačil in so bistveni za preprečevanje neposredne in posredne diskriminacije zaradi spola. Zaznavajo posredno diskriminacijo pri plačilu, ki je povezana s podvrednotenjem delovnih mest, na katerih so običajno zaposlene ženske. To dosegajo z merjenjem in primerjavo delovnih mest, katerih vsebina je drugačna vendar enake vrednosti, ter tako podpirajo načelo dela enake vrednosti.

    (19) Trenutno so sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest pogosto zasnovani na podlagi zahtev delovnih mest, v katerih prevladujejo moški, podcenjujejo spretnosti za delovna mesta, v katerih prevladujejo ženske, ter ponavljajo spolno pristranskost, diskriminacijo na podlagi spola in stereotipe o spolih. Sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest lahko, če se ne uporabljajo na spolno nevtralen način in zlasti če odražajo tradicionalne stereotipe o spolih, povzročijo diskriminacijo pri plačilu zaradi spola. V takem primeru prispevajo k plačilni vrzeli med spoloma in jo utrjujejo, saj delovna mesta, na katerih prevladujejo moški, vrednotijo drugače kot delovna mesta, na katerih prevladujejo ženske, čeprav gre za delovna mesta, na katerih se opravlja delo enake vrednosti. Nasprotno pa spolno nevtralni sistemi vrednotenja in razvrstitve delovnih mest učinkovito vzpostavljajo pregleden sistem plačil in so bistveni za preprečevanje neposredne in posredne diskriminacije zaradi spola. Zaznavajo posredno diskriminacijo pri plačilu, ki je povezana s podvrednotenjem delovnih mest, na katerih so običajno zaposlene ženske. To dosegajo z merjenjem in primerjavo delovnih mest, katerih vsebina je drugačna vendar enake vrednosti, ter tako podpirajo načelo dela enake vrednosti. Where work is not of equal value, a difference in pay which is disproportionate to the difference in value of the work indicates that the job evaluation or classification system is not free from gender bias.

    Predlog spremembe  27

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 19 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (19a) Države članice bi morale nuditi tehnično pomoč v obliki smernic, praktičnih orodij, usposabljanja in finančne podpore za izvajanje ukrepov iz te direktive, vključno z oblikovanjem in izvajanjem objektivnih in spolno nevtralnih sistemov vrednotenja delovnih mest, ter v tovrstne ukrepe vključiti socialne partnerje. Države članice bi morale pri teh ukrepih zagotoviti sodelovanje socialnih partnerjev.

    Predlog spremembe  28

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 20

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (20) Pomanjkanje informacij o predvidenem razponu plačila za delovno mesto povzroča asimetričnost informacij, ki omejuje pogajalsko moč prijavljenih na delovno mesto. Zagotavljanje preglednosti bi moralo potencialnim delavcem omogočiti informirano odločitev o pričakovanem plačilu, ne da bi to na kakršen koli način omejevalo pogajalsko moč delodajalca ali delavca za pogajanje o plači zunaj navedenega razpona. S tem bi se tudi zagotovila izrecna in spolno nepristranska osnova za določanje plačil ter preprečilo podvrednotenje plačil v primerjavi z znanji in spretnostmi ter izkušnjami. Ta ukrep za preglednost naj bi obravnaval tudi presečno diskriminacijo, kadar nepregledno določanje plačil omogoča diskriminatorne prakse iz različnih vzrokov za diskriminacijo. Informacije, ki naj bi se prijavljenim zagotovile pred zaposlitvijo, bi se objavile v razpisu za prosto delovno mesto ali pa bi jih delodajalec prijavljenim zagotovil pred razgovorom za delovno mesto oziroma bi jim bile posredovane na drug način, na primer s strani socialnih partnerjev.

    (20) Pomanjkanje informacij o predvidenem razponu plačila za delovno mesto povzroča asimetričnost informacij, ki omejuje pogajalsko moč prijavljenih na delovno mesto. Zagotavljanje preglednosti bi moralo potencialnim delavcem omogočiti informirano odločitev o pričakovanem plačilu, ne da bi to na kakršen koli način omejevalo pogajalsko moč delodajalca ali delavca za pogajanje o plači zunaj navedenega razpona. S tem bi se tudi zagotovila izrecna in spolno nepristranska osnova za določanje plačil ter preprečilo podvrednotenje plačil v primerjavi z znanji in spretnostmi ter izkušnjami. Ta ukrep za preglednost naj bi obravnaval tudi presečno diskriminacijo, kadar nepregledno določanje plačil omogoča diskriminatorne prakse iz različnih vzrokov za diskriminacijo. Informacije, ki naj bi se prijavljenim zagotovile pred zaposlitvijo, bi se objavile v razpisu za prosto delovno mesto ali pa bi jih delodajalec prijavljenim zagotovil pred razgovorom za delovno mesto oziroma bi jim bile posredovane na drug način, na primer s strani socialnih partnerjev. Informacije bi se morale dati na voljo tako, da bi bile dostopne invalidom v skladu s pravom Unije, zlasti direktivama (EU) 2016/21021ain (EU) 2019/8821b Evropskega parlamenta in Sveta.

    Predlog spremembe  29

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 21

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (21) Da bi se preprečilo utrjevanje plačilne vrzeli med spoloma, ki so ji posamezni delavci dolgotrajno podvrženi, delodajalci ne bi smeli imeti možnosti, da prijavljeno osebo vprašajo, kakšno plačilo je prejemala v prejšnjem delovnem razmerju.

    (21) Da bi se preprečilo utrjevanje plačilne vrzeli med delavci različnega spola, ki so ji posamezni delavci dolgotrajno podvrženi, bi delodajalci morali poskrbeti, da bodo objave prostih delovnih mest in postopki zaposlovanja spolno nevtralni, in ne bi smeli imeti možnosti, da prijavljeno osebo vprašajo, kakšno plačilo je prejemala v prejšnjem delovnem razmerju. Informacije o objavah prostih delovnih mest in postopkih zaposlovanja bi se morale na zahtevo dati na voljo v oblikah, dostopnih invalidom, v skladu s pravom Unije, zlasti direktivama (EU) 2016/2102 in (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta.

    Predlog spremembe  30

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 22

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (22) Ukrepi za preglednost plačil bi morali zaščititi pravico delavcev do enakega plačila, hkrati pa čim bolj omejiti stroške in breme za delodajalce, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mikro in malim podjetjem. Kadar je ustrezno, bi morali biti ukrepi prilagojeni velikosti delodajalcev glede na število zaposlenih.

    (22) Ukrepi za preglednost plačil bi morali zaščititi pravico delavcev do enakega plačila, hkrati pa čim bolj omejiti stroške in breme za delodajalce, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mikro in malim podjetjem. V teh podjetjih je treba izvajati to direktivo za zmanjšanje plačilne vrzeli zaradi spola. Taka podjetja bi zato imela koristi od zagotavljanja enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za delavce. Kadar je ustrezno, bi morali biti ukrepi prilagojeni velikosti delodajalcev glede na število zaposlenih. Države članice bi morale razmisliti o pripravi orodij in smernic za mikro, mala in srednja podjetja, da bi jim olajšale izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

    Predlog spremembe  31

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 23

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (23) Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavcem dostopen opis meril, ki se uporabljajo za določanje ravni plačil in poklicnega napredovanja delavcev. Delodajalec bi moral imeti različne možnosti za izpolnitev obveznosti, pri čemer bi bilo treba upoštevati velikost organizacije.

    (23) Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavcem dostopen opis meril, ki se uporabljajo za določanje ravni plačil in poklicnega napredovanja delavcev, vključno z vsemi sestavinami plače, ki vključuje plačo in vse druge prejemke, ki jih delodajalec neposredno ali posredno izplača delavcu v denarju ali naravi. Informacije bi se morale na zahtevo dati na voljo v oblikah, dostopnih invalidom, v skladu s pravom Unije, zlasti direktivama (EU) 2016/2102 in (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta.

    Predlog spremembe  32

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 24

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (24) Delavci bi morali imeti pravico, da na zahtevo pridobijo informacije o svojih plačilih in ravneh plačil, razčlenjene po spolu, za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Delodajalci morajo delavce o tej pravici obvestiti vsako leto. Delodajalci lahko tudi na lastno pobudo zagotovijo take informacije, ne da bi bilo delavcem treba informacije zahtevati.

    (24) Delavci bi morali imeti pravico, da na zahtevo pridobijo informacije o svojih plačilih in individualnih ravneh plačil ter povprečni ravni plačil, razčlenjene po spolu, za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter o plačilni vrzeli zaradi spola in mediani plačilne vrzeli zaradi spola. Delodajalci bi morali na zahtevo delavca dati na voljo informacije o načinu določanja višine plač. Informacije bi se morale na zahtevo dati na voljo v oblikah, dostopnih invalidom, v skladu s pravom Unije, zlasti direktivama (EU) 2016/2102 in (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta. Delodajalci morajo delavce o tej pravici obvestiti vsako leto. Delodajalci lahko tudi na lastno pobudo zagotovijo take informacije, ne da bi bilo delavcem treba informacije zahtevati. Države članice uvedejo ukrepe za prepoved pogodbenih določil, katerih namen je omejiti delavca, da ne razkrije informacij o svojem plačilu in ne išče informacij o plačilih delavcev iz iste ali druge kategorije.

    Predlog spremembe  33

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 25

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (25) Delodajalci z najmanj 250 delavci bi morali redno poročati o plačilu na primeren in pregleden način, na primer z vključevanjem informacij v svoje poslovno poročilo. Podjetja, za katera veljajo zahteve iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta52, se lahko odločijo, da o plačilu poročajo sočasno sporočanjem o drugih vprašanjih v zvezi z delavci v svojem poslovnem poročilu.

    (25) Delodajalci z najmanj 50 delavci bi morali redno poročati o plačilu na primeren in pregleden način, na primer z vključevanjem teh informacij skupaj z drugimi vprašanji v zvezi z delavci v svoje poslovno poročilo, kadar morajo tako poročilo pripraviti v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta52. Informacije bi se morale na zahtevo dati na voljo v oblikah, dostopnih invalidom, v skladu s pravom Unije, zlasti direktivama (EU) 2016/2102 in (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta.

    __________________

    __________________

    52 Direktiva 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

    52 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

    Predlog spremembe  34

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 26

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (26) Poročanje o plačilih bi moralo delodajalcem omogočiti, da ocenijo in spremljajo svoje plačne strukture in politike, kar bi jim omogočilo skladnost z načelom enakega plačila. Hkrati bi bila razčlenitev podatkov po spolu pristojnim javnim organom, predstavnikom delavcev in drugim deležnikom v pomoč pri spremljanju plačilne vrzeli med spoloma po sektorjih (horizontalna segregacija) in položajih (vertikalna segregacija). Delodajalci bi morda želeli objavljenim podatkom dodati razlago morebitnih razlik ali vrzeli med plačili moških in žensk. Kadar razlik v povprečnih plačilih za enako delo ali delo enake vrednosti med ženskami in moškimi ni mogoče utemeljiti z objektivnimi in spolno nevtralnimi dejavniki, bi moral delodajalec sprejeti ukrepe za odpravo neenakosti.

    (26) Poročanje o plačilih bi moralo delodajalcem omogočiti, da ocenijo in spremljajo svoje plačne strukture in politike, kar bi jim omogočilo skladnost z načelom enakega plačila. Poročanje in skupne ocene plačil prispevajo k večji ozaveščenosti o spolni pristranskosti v plačilnih strukturah in diskriminaciji pri plačilu ter jih obravnavajo učinkovito in sistematično, kar koristi vsem delavcem, zaposlenim pri istem delodajalcu. Hkrati bi bila razčlenitev podatkov po spolu pristojnim javnim organom, predstavnikom delavcev in drugim deležnikom v pomoč pri spremljanju plačilne vrzeli med spoloma po sektorjih (horizontalna segregacija) in položajih (vertikalna segregacija). Delodajalci bi morda želeli objavljenim podatkom dodati razlago morebitnih razlik ali vrzeli med plačili moških in žensk. Kadar razlik v povprečnih plačilih za enako delo ali delo enake vrednosti med ženskami in moškimi ni mogoče utemeljiti z objektivnimi in spolno nevtralnimi dejavniki, bi moral delodajalec sprejeti ukrepe za odpravo neenakosti.

    Predlog spremembe  35

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 27

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (27) Da bi se zmanjšalo breme za delodajalce, bi se države članice lahko odločile, da bi potrebne podatke zbirale in povezovale prek svojih nacionalnih uprav na način, ki bi omogočal izračun plačilne vrzeli med moškimi in ženskami, zaposlenimi pri posameznem delodajalcu. Za tako zbiranje podatkov bi lahko bilo potrebno medsebojno povezovanje podatkov iz več javnih uprav (kot so davčni inšpektorati in uradi za socialno varnost), mogoče pa bi bilo, če bi bili na voljo upravni podatki, ki povezujejo podatke o delodajalcih (podjetje / organizacijska raven) s podatki o delavcih (individualna raven), vključno z denarnimi in stvarnimi prejemki. Države članice bi se lahko odločile, da te informacije zbirajo ne le za delodajalce, za katere velja obveznost poročanja v skladu s to direktivo, pač pa tudi za mala in srednja podjetja. Objava zahtevanih informacij s strani držav članic bi morala nadomestiti obveznost poročanja o plačilih za delodajalce, ki jih zajemajo upravni podatki, če je pričakovani rezultat obveznosti poročanja dosežen.

    (27) Da bi se zmanjšalo breme za delodajalce, bi se države članice lahko odločile, da bi potrebne podatke zbirale in povezovale prek svojih nacionalnih uprav na način, ki bi omogočal izračun plačilne vrzeli med moškimi in ženskami, zaposlenimi pri posameznem delodajalcu. Za tako zbiranje podatkov bi lahko bilo potrebno medsebojno povezovanje podatkov iz več javnih uprav (kot so davčni inšpektorati in uradi za socialno varnost), mogoče pa bi bilo, če bi bili na voljo upravni podatki, ki povezujejo podatke o delodajalcih (podjetje / organizacijska raven) s podatki o delavcih (individualna raven), vključno z denarnimi in stvarnimi prejemki. Države članice bi se lahko odločile, da te informacije zbirajo ne le za delodajalce, za katere velja obveznost poročanja v skladu s to direktivo, pač pa tudi za mala in srednja podjetja. Objava zahtevanih informacij s strani držav članic bi morala nadomestiti obveznost poročanja o plačilih za delodajalce, ki jih zajemajo upravni podatki, če je pričakovani rezultat obveznosti poročanja dosežen. Države članice bi morale delodajalcem in socialnim partnerjem pomagati, tudi s smernicami, predlogi in usposabljanjem, da bi olajšale izpolnjevanje obveznosti poročanja in zmanjšale breme za delodajalce, zlasti mala in srednja podjetja. V primeru mikropodjetij bi bilo treba tovrstno pomoč zagotoviti na zahtevo.

    Predlog spremembe  36

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 28

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (28) Da bi bile informacije o plačilni vrzeli med ženskami in moškimi na organizacijski ravni splošno dostopne, bi morale države članice zadolžiti telo za spremljanje, imenovano v skladu s to direktivo, da agregira podatke o plačilni vrzeli, ki jih prejme od delodajalcev, ne da bi se slednji dodatno obremenili. Telo za spremljanje bi moralo te podatke objaviti, pri tem pa omogočiti primerjavo podatkov posameznih delodajalcev, sektorjev in regij zadevnih držav članic.

    (28) Da bi bile informacije o plačilni vrzeli med ženskami in moškimi na organizacijski ravni splošno dostopne, bi morale države članice zadolžiti telo za spremljanje, imenovano v skladu s to direktivo, da agregira podatke o plačilni vrzeli, ki jih prejme od delodajalcev, ne da bi se slednji dodatno obremenili. Telo za spremljanje bi moralo te podatke objaviti, pri tem pa omogočiti primerjavo podatkov posameznih delodajalcev, sektorjev in regij zadevnih držav članic.

    Predlog spremembe  37

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 29

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (29) Skupna ocena plačil bi morala v organizacijah z najmanj 250 delavci, pri katerih se ugotovijo neenakosti v plačilu, sprožiti pregled in revizijo plačilnih struktur. Skupno oceno plačil bi morali delodajalci opraviti v sodelovanju s predstavniki delavcev; če predstavnikov delavcev ni, bi jih bilo treba v ta namen imenovati. Skupna ocena plačil bi morala privesti do odprave diskriminacije pri plačilu zaradi spola.

    (29) Skupna ocena plačil bi morala v organizacijah z najmanj 50 delavci, pri katerih se ugotovijo neenakosti v plačilu, sprožiti pregled in revizijo plačilnih struktur. Skupno oceno plačil bi morali delodajalci opraviti v sodelovanju s predstavniki delavcev; predstavnike delavcev bi morali imenovati ali demokratično izvoliti delavci podjetja ali organizacije, sindikati ali njihovi člani v skladu z določbami nacionalnih zakonov ali drugih predpisov ali kolektivnih pogodb, sklenjenih v ta namen. če predstavnikov delavcev ni, bi jih bilo treba v ta namen imenovati. Skupna ocena plačil bi morala v razumnem roku privesti do odprave diskriminacije pri plačilu zaradi spola, zlasti s sprejetjem popravnih ukrepov, kjer je ustrezno.

    Predlog spremembe  38

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 29 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (29a) Če se na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril ugotovijo neupravičene razlike v plači, bi morali delodajalci in predstavniki delavcev pripraviti akcijski načrt za enakost spolov, ki bo določal konkretne ukrepe in katerega cilj bo odpraviti plačilno vrzel zaradi spola pri tem delodajalcu. Akcijski načrt za enakost spolov bi moral vključevati orodja za spremljanje njegovega napredka in treba bi ga bilo redno pregledovati. Plačilna vrzel zaradi spola pri manj kot 2,5 %, ki je ni mogoče pojasniti z objektivnimi dejavniki, se ne more uporabiti kot dokaz, da delodajalec izpolnjuje obveznost enakega plačila.

    Predlog spremembe  39

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 30

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (30) Kakršno koli obdelovanje ali objava informacij iz te direktive bi morala biti skladna z Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta53. Dodati bi bilo treba posebne zaščitne ukrepe, da bi se preprečilo neposredno ali posredno razkritje informacij o sodelavcu, ki ga je mogoče prepoznati. Po drugi strani se delavcem ne bi smelo preprečiti, da svoje plačilo prostovoljno razkrijejo z namenom krepitve načela enakega plačila za enako delo ali delo, ki mu je pripisana enaka vrednost.

    (30) Kakršno koli obdelovanje ali objava informacij iz te direktive bi morala biti skladna z Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta53. Dodati bi bilo treba posebne zaščitne ukrepe, da bi se preprečilo neposredno ali posredno razkritje informacij o sodelavcu, ki ga je mogoče prepoznati. Po drugi strani se delavcem ne bi smelo v nobenih okoliščinah preprečiti, da svoje plačilo prostovoljno razkrijejo, zlasti da ga razkrijejo svojim sindikatom ali predstavnikom delavcev.

    __________________

    __________________

    53 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

    53 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

    Predlog spremembe  40

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 31

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (31) Pomembno je, da socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih izpostavijo in posebej poudarijo vprašanja enakega plačila. Spoštovati bi bilo treba raznolikost socialnega dialoga v državah članicah in sistemov kolektivnih pogajanj po Uniji ter avtonomijo in pogodbeno svobodo socialnih partnerjev ter njihovo vlogo kot predstavnikov delavcev in delodajalcev. Zato bi morale države članice v skladu s svojimi nacionalnimi sistemi in praksami sprejeti ustrezne ukrepe, kot so programi za podporo socialnim partnerjem, praktične smernice in dejavno sodelovanje vlade v socialnem dialogu na nacionalni ravni. Taki ukrepi bi morali spodbujati socialne partnerje, da posvetijo ustrezno pozornost vprašanjem enakega plačila, vključno z razpravami na ustrezni ravni kolektivnih pogajanj in razvojem spolno nevtralnih sistemov vrednotenja in razvrstitve delovnih mest.

    (31) Pomembno je, da socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih izpostavijo in posebej poudarijo vprašanja enakega plačila. Spoštovati bi bilo treba raznolikost socialnega dialoga v državah članicah in sistemov kolektivnih pogajanj po Uniji ter avtonomijo in pogodbeno svobodo socialnih partnerjev ter njihovo vlogo kot predstavnikov delavcev in delodajalcev. Zato bi morale države članice v skladu s svojimi nacionalnimi sistemi in praksami sprejeti ustrezne ukrepe, kot so programi za podporo socialnim partnerjem, praktične smernice in dejavno sodelovanje vlade v socialnem dialogu na nacionalni ravni. Taki ukrepi bi morali spodbujati socialne partnerje, da posvetijo ustrezno pozornost vprašanjem enakega plačila, vključno z razpravami na ustrezni ravni kolektivnih pogajanj in razvojem spolno nevtralnih sistemov vrednotenja in razvrstitve delovnih mest.

    Predlog spremembe  41

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 32

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (32) Delavcem bi morali biti na voljo ustrezni postopki, ki bi jim omogočali uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Nacionalna zakonodaja, ki bodisi določa bodisi spodbuja poravnavo ali posredovanje organa za enakost, strankam ne bi smela onemogočiti uveljavljanja pravice do dostopa do sodišča.

    (32) Delavcem bi morali biti na voljo ustrezni postopki, ki bi jim omogočali uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Nacionalna zakonodaja, ki bodisi določa bodisi spodbuja poravnavo ali posredovanje organa za enakost, strankam ne bi smela onemogočiti uveljavljanja pravice do dostopa do sodišča. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo invalidke, vključno s tistimi, za katere se uporabljajo mehanizmi nadomestnega odločanja, enak dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev kot drugi.

    Predlog spremembe  42

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 33

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (33) Vključevanje organov za enakost poleg drugih deležnikov je bistveno za učinkovito uporabo načela enakega plačila. Nacionalni organi za enakost bi zato morali imeti ustrezna pristojnosti in pooblastila, ki bi povsem zajemala diskriminacijo pri plačilu zaradi spola, vključno s pravicami in obveznostmi v zvezi s preglednostjo plačil ali drugimi pravicami in obveznostmi iz te direktive. Za premagovanje postopkovnih in stroškovnih ovir, s katerimi se delavci, ki menijo, da so diskriminirani, srečujejo pri uveljavljanju pravice do enakega plačila, bi morali imeti organi za enakost, organizacije, telesa in predstavniki delavcev ali drugi pravni subjekti, ki imajo interes za zagotavljanje enakosti moških in žensk, možnost, da zastopajo posameznike. Morali bi imeti možnost, da se odločijo pomagati delavcem v njihovem imenu ali v njihovo podporo, kar bi delavcem, ki so žrtve diskriminacije, omogočilo učinkovito uveljavljanje pravic in zahtevanje izvrševanja načela enakega plačila.

    (33) Neposredna vključenost socialnih partnerjev v nacionalne organe za enakost je potrebna za zagotovitev stalnega in usklajenega vključevanja socialnih partnerjev. Vključevanje organov za enakost poleg drugih deležnikov je bistveno za učinkovito uporabo načela enakega plačila. Nacionalni organi za enakost bi morali brez poseganja v vlogo socialnih partnerjev in inšpektoratov za delo ali drugih organov, ki uveljavljajo pravice delavcev, imeti ustrezna pristojnosti in pooblastila, ki bi povsem zajemala diskriminacijo pri plačilu zaradi spola, vključno s pravicami in obveznostmi v zvezi s preglednostjo plačil ali drugimi pravicami in obveznostmi iz te direktive. Za premagovanje postopkovnih in stroškovnih ovir, s katerimi se delavci, ki menijo, da so diskriminirani, srečujejo pri uveljavljanju pravice do enakega plačila, bi morali imeti organi za enakost, organizacije, telesa in predstavniki delavcev ali drugi pravni subjekti, ki imajo interes za zagotavljanje enakosti moških in žensk, možnost, da zastopajo posameznike. Morali bi imeti možnost, da se odločijo pomagati delavcem v njihovem imenu ali v njihovo podporo, kar bi delavcem, ki so žrtve diskriminacije, omogočilo učinkovito uveljavljanje pravic in zahtevanje izvrševanja načela enakega plačila.

    Predlog spremembe  43

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 34

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (34) Organi za enakost in predstavniki delavcev bi morali imeti tudi možnost, da zastopajo enega ali več delavcev, ki menijo, da so žrtve diskriminacije zaradi spola zaradi kršitve načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Vlaganje zahtevkov v imenu več delavcev ali v njihovo podporo je eden od načinov za spodbujanje postopkov, ki sicer ne bi bili vloženi zaradi postopkovnih in finančnih ovir ali strahu pred viktimizacijo, ter postopkov v primerih, ko se delavci soočajo z več vrstami diskriminacije, ki jih je težko ločiti. Kolektivne tožbe imajo potencial za razkrivanje sistemske diskriminacije in pritegnitev pozornosti celotne družbe k vprašanjem enakega plačila in enakosti spolov. Možnost kolektivnih pravnih sredstev bi delodajalce spodbudila, da bi proaktivno spoštovali ukrepe za preglednost plačil, saj bi ustvarila medsebojni pritisk med delodajalci ter okrepila njihovo ozaveščenost in pripravljenost za preventivno ukrepanje.

    (34) Organi za enakost in predstavniki delavcev bi morali imeti tudi možnost, da zastopajo enega ali več delavcev, ki menijo, da so žrtve diskriminacije zaradi spola zaradi kršitve načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Vlaganje zahtevkov v imenu več delavcev ali v njihovo podporo je eden od načinov za spodbujanje postopkov, ki sicer ne bi bili vloženi zaradi postopkovnih in finančnih ovir ali strahu pred viktimizacijo, ter postopkov v primerih, ko se delavci soočajo z več vrstami diskriminacije, ki jih je težko ločiti. Kolektivne tožbe imajo potencial za razkrivanje sistemske diskriminacije in pritegnitev pozornosti celotne družbe k vprašanjem enakega plačila in enakosti spolov. Možnost kolektivnih pravnih sredstev bi delodajalce spodbudila, da bi proaktivno spoštovali ukrepe za preglednost plačil, saj bi ustvarila medsebojni pritisk med delodajalci ter okrepila njihovo ozaveščenost in pripravljenost za preventivno ukrepanje.

    Predlog spremembe  44

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 35

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (35) Države članice bi morale organom za enakost dodeliti zadostne vire za učinkovito in ustrezno opravljanje njihovih nalog v zvezi z diskriminacijo pri plačilih zaradi spola. Kadar se naloge dodelijo več kot enemu organu, bi morale države članice poskrbeti za njihovo ustrezno usklajenost.

    (35) Države članice bi morale zagotoviti, da so človeški, tehnični in finančni viri organov za enakost in nacionalnih organov, ki so odgovorni za inšpekcije in nadzor, uporabljeni za učinkovito in ustrezno opravljanje njihovih nalog ter odgovornosti, zlasti tistih v zvezi z diskriminacijo pri plačilih zaradi spola. Kadar se naloge dodelijo več kot enemu organu, bi morale države članice poskrbeti za njihovo ustrezno usklajenost.

    Predlog spremembe  45

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 36

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (36) Odškodnina bi morala v celoti kriti izgubo in škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi diskriminacije pri plačilu zaradi spola54. Vključevati bi morala polno povračilo zapadlih plačil in z njimi povezanih dodatkov ali plačil v naravi ter odškodnino za zamujene priložnosti in moralno škodo. Za tako odškodnino ne bi smela biti dovoljena vnaprej določena zgornja meja.

    (36) Odškodnina bi morala v celoti kriti izgubo in škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi diskriminacije pri plačilu zaradi spola54. Vključevati bi morala polno povračilo zapadlih plačil in z njimi povezanih dodatkov ali plačil v naravi ter odškodnino za zamujene priložnosti in moralno škodo. Pri določanju odškodnine bi bilo treba upoštevati diskriminacijo pri plačilu zaradi spola, ki se prekriva z dodatnimi razlogi za diskriminacijo. Za tako odškodnino ne bi smela biti dovoljena vnaprej določena zgornja meja.

    __________________

    __________________

    54 Zadeva C-407/14, María Auxiliadora Arjona Camacho/Securitas Seguridad España SA, ECLI:EU:C:2015:831, točka 45.

    54 Zadeva C-407/14, María Auxiliadora Arjona Camacho/Securitas Seguridad España SA, ECLI:EU:C:2015:831, točka 45.

    Predlog spremembe  46

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 37

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (37) Poleg odškodnine bi morala biti na voljo še druga pravna sredstva. Sodišča bi na primer morala imeti možnost, da od delodajalca zahtevajo, da sprejme strukturne ali organizacijske ukrepe za izpolnitev obveznosti v zvezi z enakim plačilom. Taki ukrepi lahko na primer vključujejo obvezen pregled mehanizma določanja plačil na podlagi spolno nevtralnega vrednotenja in razvrstitve; pripravo akcijskega načrta za odpravo odkritih razlik in zmanjšanje morebitnih neutemeljenih razlik v plačilu; zagotavljanje informacij in ozaveščanje delavcev o njihovi pravici do enakega plačila; uvedbo obveznega usposabljanja o enakem plačilu ter spolno nevtralnem vrednotenju in razvrstitvi delovnih mest za osebje, ki skrbi za človeške vire.

    (37) Poleg odškodnine bi morala biti na voljo še druga pravna sredstva. Sodišča bi na primer morala imeti možnost, da od delodajalca zahtevajo, da sprejme strukturne ali organizacijske ukrepe za izpolnitev obveznosti v zvezi z enakim plačilom. Taki ukrepi lahko na primer vključujejo obvezen pregled mehanizma določanja plačil na podlagi spolno nevtralnega vrednotenja in razvrstitve; pripravo ali pregled akcijskega načrta za področje spolov za odpravo odkritih razlik in zmanjšanje morebitnih neutemeljenih razlik v plačilu; zagotavljanje informacij in ozaveščanje delavcev o njihovi pravici do enakega plačila; uvedbo obveznega usposabljanja o enakem plačilu ter spolno nevtralnem vrednotenju in razvrstitvi delovnih mest za osebje, ki skrbi za človeške vire.

     

    Predlog spremembe  47

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 39

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (39) Čeprav je treba za prenos dokaznega bremena na delodajalca ugotoviti le domnevno diskriminacijo, izoblikovanje domneve žrtvam in sodiščem včasih predstavlja težavo. Ukrepi za preglednost plačil lahko podprejo uporabo obrnjenega dokaznega bremena s tem, da delavcem pomagajo ugotoviti povprečne ravni plačil za ženske in moške, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Z omogočanjem delavcem, da predložijo prima facie dokaze za izoblikovanje domneve o diskriminaciji, bi se nemudoma sprožilo obrnjeno dokazno breme v korist delavca.

    (39) Čeprav je treba za prenos dokaznega bremena na delodajalca ugotoviti le domnevno diskriminacijo, izoblikovanje domneve žrtvam in sodiščem včasih predstavlja težavo. Ukrepi za preglednost plačil lahko podprejo uporabo obrnjenega dokaznega bremena s tem, da delavcem pomagajo ugotoviti povprečne ravni plačil za delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Z omogočanjem delavcem, da predložijo dokaze prima facie za izoblikovanje domneve o diskriminaciji, bi se nemudoma sprožilo obrnjeno dokazno breme v korist delavca.

    Predlog spremembe  48

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 40

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (40) V skladu s sodno prakso Sodišča bi morala biti nacionalna pravila o rokih za zagotovitev spoštovanja pravic iz te direktive oblikovana tako, da uveljavljanje teh pravic zaradi njih ne bi bilo praktično nemogoče ali pretirano težavno. Zastaralni roki predstavljajo posebno oviro za žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola. V ta namen bi bilo treba določiti skupne minimalne standarde. Ta pravila bi morala določiti, kdaj začne teči zastaralni rok, njegov tek in okoliščine, v katerih se zastaralni rok zadrži ali prekine, ter določiti, da je zastaralni rok za vložitev zahtevkov najmanj tri leta.

    (40) V skladu s sodno prakso Sodišča bi morala biti nacionalna pravila o rokih za zagotovitev spoštovanja pravic iz te direktive oblikovana tako, da uveljavljanje teh pravic zaradi njih ne bi bilo praktično nemogoče ali pretirano težavno. Zastaralni roki predstavljajo posebno oviro za žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola. V ta namen zastaralni rok ne bi smel začeti teči pred prenehanjem diskriminacije, določiti pa bi bilo treba tudi dodatne skupne minimalne standarde. Ta pravila bi morala določiti, kdaj začne teči zastaralni rok, njegov tek in okoliščine, v katerih se zastaralni rok zadrži ali prekine, ter določiti, da je zastaralni rok za vložitev zahtevkov najmanj pet let.

    Predlog spremembe  49

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 41

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (41) Stroški pravdnega postopka resno odvračajo žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola od uveljavljanja pravice do enakega plačila, kar povzroča nezadostna varstvo in uveljavljanje pravice do enakega plačila. Da bi se preprečilo to resno postopkovno oviranje dostopa do sodnega varstva, bi bilo treba uspešnim tožečim strankam omogočiti, da od tožene stranke izterjajo stroške, ki so jih imeli s postopkom. Po drugi strani tožeče stranke ne bi smele biti odgovorne za stroške postopka uspešne tožene stranke, razen če je bil zahtevek nepošten, očitno neresen ali kadar bi sodišče ali drug pristojni organ tako neplačilo stroškov toženi stranki štel za očitno nerazumno glede na posebne okoliščine primera, na primer glede na položaj mikropodjetja.

    (41) Stroški pravdnega postopka resno odvračajo žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola od uveljavljanja pravice do enakega plačila, kar povzroča nezadostna varstvo in uveljavljanje pravice do enakega plačila. Da bi se preprečilo to resno postopkovno oviranje dostopa do sodnega varstva, bi bilo treba uspešnim tožečim strankam omogočiti, da od tožene stranke izterjajo stroške, ki so jih imeli s postopkom, zlasti pravne stroške. Države članice bi morale sodiščem omogočiti oceno, ali so neuspešni tožniki imeli utemeljene razloge za vložitev zahtevka na sodišču, in odločitev, da jim zato ni treba nositi vseh ali vsaj dela stroškov. To bi moralo veljati zlasti v primeru, da tožena stranka ni izpolnila obveznosti glede preglednosti plačil iz te direktive.

    Predlog spremembe  50

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 42

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (42) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali nacionalnih določb, ki so že v veljavi na dan začetka veljavnosti te direktive in ki so povezane s pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Take kazni bi morale vključevati globe, za katere bi morala biti določena najnižja raven ob ustreznem upoštevanju teže in trajanja kršitve, morebitne namerne diskriminacije ali hude malomarnosti ter kakršnih koli drugih oteževalnih ali olajševalnih okoliščin, ki bi se lahko uporabljale za okoliščine primera, kadar se diskriminacija pri plačilu zaradi spola prepleta z drugimi vrstami diskriminacije. Države članice bi morale razmisliti o tem, da bi sredstva, ki se pridobijo z globami, dodelile organom za enakost za namene učinkovitega izvajanja njihovih nalog v zvezi z izvrševanjem načela enakega plačila, med drugim za vlaganje zahtevkov v zvezi z diskriminacijo pri plačilu ali pomoč in podporo žrtvam pri vlaganju takih zahtevkov.

    (42) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ali nacionalnih določb, ki so že v veljavi na dan začetka veljavnosti te direktive in ki so povezane s pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Take kazni bi morale vključevati globe, ki bi na primer temeljile na delodajalčevem bruto letnem prometu ali na njegovi plačni masi in za katere bi morala biti določena najnižja raven ob ustreznem upoštevanju teže in trajanja kršitve, morebitne namerne diskriminacije ali hude malomarnosti ter kakršnih koli drugih oteževalnih ali olajševalnih okoliščin, ki bi se lahko uporabljale za okoliščine primera, kadar se diskriminacija pri plačilu prepleta z drugimi vrstami diskriminacije. Države članice bi morale razmisliti o tem, da bi sredstva, ki se pridobijo z globami, dodelile organom za enakost za namene učinkovitega izvajanja njihovih nalog v zvezi z izvrševanjem načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, med drugim za vlaganje zahtevkov v zvezi z diskriminacijo pri plačilu ali pomoč in podporo žrtvam pri vlaganju takih zahtevkov.

    Predlog spremembe  51

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 44

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (44) Obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz te direktive, so del obveznosti, ki se uporabljajo na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava, pri katerih morajo države članice zagotoviti skladnost z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta56, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta57 ter Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta58 glede sodelovanja v postopkih za oddajo javnega naročila. Države članice bi morale za izpolnjevanje teh obveznosti, kar zadeva pravico do enakega plačila, zlasti zagotoviti, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnega naročila ali koncesije uporabljajo mehanizme določanja plačil, ki v nobeni kategoriji delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ne povzročajo takih plačilnih vrzeli med ženskami in moškimi, ki jih ni mogoče utemeljiti s spolno nevtralnimi dejavniki. Poleg tega bi morale države članice preučiti možnost, da javni naročnik po potrebi uvede kazni in pogoje za odpoved pogodbe, da se zagotovi upoštevanje načela enakega plačila pri izvajanju javnih naročil in koncesij. Države članice lahko pri odločanju o uporabi razlogov za izključitev ali odločitvi, da naročila ne oddajo ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, upoštevajo tudi dejstvo, da ponudnik ali njegovi podizvajalci ne spoštujejo načela enakega plačila.

    (44) Obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz te direktive, so del obveznosti, ki se uporabljajo na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava, pri katerih morajo države članice zagotoviti skladnost z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta56, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta57 ter Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta58 glede sodelovanja v postopkih za oddajo javnega naročila. Države članice bi morale za izpolnjevanje teh obveznosti, kar zadeva pravico do enakega plačila, zlasti zagotoviti, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnega naročila ali koncesije uporabljajo mehanizme določanja plačil, ki v nobeni kategoriji delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ne povzročajo takih plačilnih vrzeli med spoloma, ki jih ni mogoče utemeljiti s spolno nevtralnimi dejavniki. Poleg tega bi morale države članice preučiti možnost, da javni naročnik po potrebi uvede kazni in pogoje za odpoved pogodbe, da se zagotovi upoštevanje načela enakega plačila pri izvajanju javnih naročil in koncesij. Države članice lahko pri odločanju o uporabi razlogov za izključitev ali odločitvi, da naročila ne oddajo ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, upoštevajo tudi dejstvo, da ponudnik ali njegovi podizvajalci ne spoštujejo načela enakega plačila.

    __________________

    __________________

    56 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

    56 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

    57 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

    57 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

    58 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

    58 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

    Predlog spremembe  52

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 47

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (47) Ta direktiva določa minimalne zahteve in spoštuje pravico držav članic, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Pravice, pridobljene na podlagi obstoječega pravnega okvira, bi se morale uporabljati še naprej, razen če se s to direktivo uvedejo ugodnejše določbe. Prenos te direktive se ne sme izkoristiti za krčenje obstoječih pravic, določenih v obstoječem pravu Unije ali nacionalnem pravu na tem področju, in ni upravičen razlog za krčenje pravic delavcev v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške.

    (47) Ta direktiva določa minimalne zahteve in spoštuje pravico držav članic, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Pravice, pridobljene na podlagi obstoječega pravnega okvira, bi se morale uporabljati še naprej, razen če se s to direktivo uvedejo ugodnejše določbe. Prenos te direktive se ne sme izkoristiti za krčenje obstoječih pravic, določenih v obstoječem pravu Unije ali nacionalnem pravu na tem področju, in ni upravičen razlog za krčenje pravic delavcev v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti.

    Predlog spremembe  53

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 48

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (48) Da bi države članice zagotovile ustrezno spremljanje izvajanja pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, bi morale vzpostaviti ali imenovati posebna telesa za spremljanje. To telo, ki je lahko del obstoječega telesa s podobnimi cilji, bi moralo imeti posebne naloge v zvezi z izvajanjem ukrepov za preglednost plačil iz te direktive, ter zbirati določene podatke za spremljanje neenakosti v plačilih in učinka ukrepov za preglednost plačil.

    (48) Da bi države članice zagotovile ustrezno spremljanje izvajanja pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, bi morale vzpostaviti ali imenovati posebna telesa za spremljanje. To telo, ki je lahko del obstoječega telesa s podobnimi cilji
    in ki izrecno sodeluje s socialnimi partnerji, delovnimi inšpektorati in drugimi organi, pristojnimi za izvrševanje delavskih pravic
    , bi moralo imeti posebne naloge v zvezi z izvajanjem ukrepov za preglednost plačil iz te direktive, ter zbirati določene podatke za spremljanje neenakosti v plačilih in učinka ukrepov za preglednost plačil. Države članice bi morale zagotoviti, da bo imelo njihovo telo za spremljanje na voljo ustrezna sredstva za izpolnjevanje svojih nalog.

    Predlog spremembe  54

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 49

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (49) Zbiranje po spolu razčlenjenih statističnih podatkov o plačah in pošiljanje natančnih in popolnih statističnih podatkov Komisiji (Eurostatu) sta bistvenega pomena za analiziranje in spremljanje plačilne vrzeli med spoloma na ravni Unije. Uredba Sveta (ES) št. 530/199959 določa, da morajo države članice vsaka štiri leta zbrati strukturno statistiko plačil na mikroravni, kar zagotavlja harmonizirane podatke za izračun plačilne vrzeli med spoloma. Visokokakovostni letni statistični podatki bi lahko povečali preglednost ter izboljšali spremljanje plačilne neenakosti med spoloma ter ozaveščenost o njej. Razpoložljivost in primerljivost takih podatkov sta ključnega pomena za oceno razvoja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

    (49) Zbiranje po spolu, invalidnosti in starosti razčlenjenih statističnih podatkov o plačah in pošiljanje natančnih in popolnih statističnih podatkov Komisiji (Eurostatu) sta bistvenega pomena za analiziranje in spremljanje plačilne vrzeli med spoloma na ravni Unije. Uredba Sveta (ES) št. 530/199959 določa, da morajo države članice vsaka štiri leta zbrati strukturno statistiko plačil na mikroravni, kar zagotavlja harmonizirane podatke za izračun plačilne vrzeli med spoloma. Visokokakovostni letni statistični podatki bi lahko povečali preglednost ter izboljšali spremljanje plačilne neenakosti med spoloma ter ozaveščenost o njej. Razpoložljivost in primerljivost teh podatkov sta ključnega pomena za oceno razvoja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

    __________________

    __________________

    59 Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (UL L 63, 12.3.1999, str. 6).

    59 Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (UL L 63, 12.3.1999, str. 6).

    Predlog spremembe  55

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 50

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (50) Namen te direktive je doseči boljše in učinkovitejše izvajanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske prek vzpostavitve skupnih minimalnih zahtev, ki bi se morale uporabljati za vsa podjetja in organizacije v Evropski uniji. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in bi ga bilo treba zato doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva, ki je omejena na določitev minimalnih standardov, ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    (50) Namen te direktive je doseči boljše in učinkovitejše izvajanje načela enakega plačila prek vzpostavitve skupnih minimalnih zahtev, ki bi se morale uporabljati za vsa podjetja in organizacije v Evropski uniji. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in bi ga bilo treba zato doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva, ki je omejena na določitev minimalnih standardov, ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    Predlog spremembe  56

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 51

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (51) Vloga socialnih partnerjev je ključnega pomena pri oblikovanju načina izvajanja ukrepov za preglednost plačil v državah članicah, zlasti tistih s širokim obsegom kolektivnih pogajanj. Države članice bi zato morale imeti možnost, da socialnim partnerjem poverijo izvajanje te direktive pod pogojem, da sprejmejo potrebne ukrepe za stalno zagotavljanje rezultatov, ki jih zahteva ta direktiva.

    (51) Vloga socialnih partnerjev je ključnega pomena pri oblikovanju načina izvajanja ukrepov za preglednost plačil v državah članicah, zlasti tistih s širokim obsegom kolektivnih pogajanj. Države članice bi zato morale imeti možnost, da polno ali delno izvajanje te direktive poverijo socialnim partnerjem, pod pogojem, da sprejmejo potrebne ukrepe za stalno zagotavljanje rezultatov, ki jih zahteva ta direktiva. To direktivo je treba razlagati tako, da se okrepi vloga socialnih partnerjev v različnih državah članicah.

     

    Predlog spremembe  57

     

    Predlog direktive

    Uvodna izjava 52

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (52) Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj mikro-, malih in srednjih podjetij. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mala in srednja podjetja, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem, in sicer z namenom zmanjšanja upravnega bremena, rezultate takih ocen pa objavijo.

    (52) Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj mikro, malih in srednjih podjetij. Države članice so zato pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na mikro, mala in srednja podjetja, da bi zagotovile
    njegovo pravilno izvajanje in nudile vso potrebno podporo z namenom zmanjšanja upravnega bremena, rezultate ocen pa objavijo. Države članice bi morale vključiti oceno učinka te direktive na sektorje, v katerih prevladujejo ženske. Države članice za izpolnjevanje teh obveznosti zagotovijo podporo, tehnično pomoč in usposabljanje, zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem.

    Predlog spremembe  58

     

    Predlog direktive

    Člen 2 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Ta direktiva se uporablja za vse delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor je opredeljeno s pravom, kolektivnimi pogodbami ali prakso, ki velja v posamezni državi članici, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.

    2. Ta direktiva se uporablja za vse delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor je opredeljeno s pravom, kolektivnimi pogodbami ali prakso, ki velja v posamezni državi članici, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.

     

    Ta direktiva se uporablja za delavce iz prvega pododstavka ne glede na njihov biološki ali družbeni spol, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti za namen upoštevanja prepovedi diskriminacije iz člena 4 Direktive 2006/54/ES.

    Predlog spremembe  59

     

    Predlog direktive

    Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Za namene člena 5 se ta direktiva uporablja tudi za prosilce za zaposlitev.

    Predlog spremembe  60

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) „plačilna vrzel“ pomeni razliko v povprečnih ravneh plačil med ženskami in moškimi, zaposlenimi pri delodajalcu, izraženo kot odstotni delež povprečne ravni plačil moških;

    (c) „plačilna vrzel med spoloma“ pomeni razliko v povprečnih ravneh plačil med ženskami in moškimi, zaposlenimi pri delodajalcu, izraženo kot odstotni delež povprečne ravni plačil moških;

    Predlog spremembe  61

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka e

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (e) „vrzel med medianama plačil“ pomeni razliko med mediano ravni plačila žensk in mediano ravni plačila moških, izraženo kot odstotni delež mediane ravni plačila moških;

    (e) „vrzel med medianama plačil glede na spol“ pomeni razliko med mediano ravni plačila žensk in mediano ravni plačila moških, izraženo kot odstotni delež mediane ravni plačila moških;

    Predlog spremembe  62

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (fa) „delo enake vrednosti“ pomeni delo, za katerega se ugotovi, da je enake vrednosti v skladu z nediskriminatornimi in objektivnimi spolno nevtralnimi merili iz člena 4(3) in temelji na primerjavi dveh skupin delavcev, ki nista oblikovani samovoljno;

    Predlog spremembe  63

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka g

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (g) „kategorija delavcev“ pomeni delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti in ki jih njihov delodajalec razvrsti na podlagi meril, določenih v skladu s členom 4 te direktive, ki jih zadevni delodajalec specificira;

    (g) „kategorija delavcev“ pomeni delavce, ki jih njihov delodajalec skupaj s predstavniki delavcev na podlagi meril iz člena 4(3) in v skladu z veljavno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami ali drugimi določbami dan države članice razvrsti kot delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti;

    Predlog spremembe  64

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka g a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ga) „predstavniki delavcev“ pomenijo priznane sindikaliste ali druge osebe, ki jih delavci v organizaciji prosto izvolijo ali imenujejo, da jih zastopajo v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Izključne pristojnosti in pravic sindikatov, kot je pravica do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih in sklepanja kolektivnih pogodb, ter pravica delavcev do sindikalnega organiziranja se ohranijo;

    Predlog spremembe  65

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka h

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (h) „neposredna diskriminacija“ pomeni položaj, v katerem se oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se v primerljivem položaju obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola;

    (h) „neposredna diskriminacija“ pomeni neposredno diskriminacijo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka (a), Direktive 2006/54/ES;

    Predlog spremembe  66

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka i

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (i) „posredna diskriminacija“ pomeni položaj, v katerem bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju ter so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;

    (i) „posredna diskriminacija“ pomeni posredno diskriminacijo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka (b), Direktive 2006/54/EC;

    Predlog spremembe  67

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka i a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ia) „presečna diskriminacija“ pomeni stanje, v katerem vzroki za diskriminacijo, prepovedano v Direktivi 2006/54/ES, in eden ali več vzrokov za diskriminacijo, prepovedano v Direktivi 2000/43/ES oz. v Direktivi 2000/78/EC, delujejo hkrati in se prepletajo tako, da so neločljivo povezani ter ustvarjajo svojevrstne in specifične oblike diskriminacije;

    Predlog spremembe  68

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 1 – točka j

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (j) „organ za enakost“ pomeni organ ali organe, imenovane v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije zaradi spola;

    (j) „organ za enakost“ pomeni organ ali organe, imenovane v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb;

    Predlog spremembe  69

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 2 – točka b

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b) navodilo, naj se osebe diskriminirajo zaradi spola;

    (b) navodilo za diskriminacijo v smislu člena 2(2) Direktive 2006/54/ES;

    Predlog spremembe  70

     

    Predlog direktive

    Člen 3 – odstavek 2 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) kakršno koli manj ugodno obravnavanje žensk, ki je povezano z nosečnostjo ali s porodniškim dopustom v smislu Direktive Sveta 92/85/EGS61.

    (c) kakršno koli manj ugodno obravnavanje žensk, ki je povezano z nosečnostjo ali s porodniškim dopustom v smislu Direktive Sveta 92/85/EGS61 ali očetovskim dopustom, starševskim dopustom ali oskrbovalskim dopustom, kot so opredeljeni v členu 3(1), točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta61a.

    __________________

    __________________

    61 Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 1).

    61 Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 1).

     

    61a Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79).

    Predlog spremembe  71

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek -1 (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    -1. Države članice pojasnijo pojem „delo enake vrednosti“ v upoštevnem pravu, kolektivnih pogodbah ali drugih določbah vsake države članice, in sicer v skladu s sodno prakso Sodišča in točko 10 Priporočila 2014/124/EU, pri čemer upoštevajo objektivna, spolno nevtralna merila v skladu z odstavkom 3 tega člena.

    Predlog spremembe  72

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delodajalci vzpostavljene plačilne strukture, s katerimi zagotavljajo, da so ženske in moški za enako delo ali delo enake vrednosti plačani enako.

    1. Države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in po posvetovanju z organi za enakost sprejmejo potrebne ukrepe za to, da imajo delodajalci vzpostavljene plačilne strukture, s katerimi zagotavljajo enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, torej brez diskriminacije na podlagi biološkega ali družbenega spola, spolne identitete, spolnega izraza ali spolnih značilnosti.

    Predlog spremembe  73

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo vzpostavljene orodja ali metodologije za ocenjevanje in primerjavo vrednosti dela v skladu z merili iz tega člena. Ta orodja ali metodologije lahko vključujejo spolno nevtralne sisteme vrednotenja in razvrstitve delovnih mest.

    2. Države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in po posvetovanju z organi za enakost sprejmejo potrebne ukrepe, da se vzpostavijo orodja ali metodologije za ocenjevanje in primerjavo vrednosti dela v skladu z merili iz odstavka 3 ter da so enostavno dostopne delavcem in delodajalcem, pa tudi ukrepe za spodbujanje njihove uporabe pri določanju višine plač. Ta orodja ali metodologije za ocenjevanje in primerjavo vrednosti dela se uvedejo v sodelovanju s socialnimi partnerji, ki se jim dajo na razpolago vse ustrezne informacije. Ta orodja ali metodologije vključujejo spolno nevtralne sisteme vrednotenja in razvrstitve delovnih mest in se oblikujejo v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom, kolektivnimi pogodbami in drugimi določbami vsake države članice.

    Predlog spremembe  74

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Komisija v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) pripravi smernice na ravni Unije, namenjene državam članicam pri oblikovanju sistemov vrednotenja in razvrščanja delovnih mest. Evropskemu inštitutu za enakost spolov se za opravljanje te naloge zagotovijo zadostni finančni in človeški viri.

    Predlog spremembe  75

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Orodja ali metodologije omogočajo, da se oceni, ali so glede vrednosti dela delavci v primerljivi situaciji, in sicer na podlagi objektivnih meril, ki vključujejo zahteve glede izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, znanja in spretnosti, napornost in odgovornost, vloženo delo ter naravo delovnih nalog. Ta orodja ali metodologije ne vsebujejo meril, ki neposredno ali posredno temeljijo na spolu delavcev, oziroma ne temeljijo na takih merilih.

    3. Orodja ali metodologije iz odstavka 2 omogočajo, da se oceni, ali so glede vrednosti dela delavci v primerljivi situaciji, in sicer na podlagi objektivnih, spolno nevtralnih meril. Ta spolno nevtralna merila so dogovorjena skupaj s socialnimi partnerji in vključujejo vsaj naslednje: zahteve glede formalne ali neformalne izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, znanja in spretnosti, napornost in odgovornost in delovne pogoje. Države članice pri določanju spolno nevtralnih meril kot smernico upoštevajo Prilogo 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen poročilu o uporabi Direktive 2006/54/ES.

    Predlog spremembe  76

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    3a. V državah članicah se lahko v skladu z nacionalnimi praksami na ustrezni ravni oblikujejo dodatna spolno nevtralna merila. Orodja ali metodologije iz odstavka 2 se uporabljajo brez upoštevanja delovnega časa. Če se pri določanju dela enake vrednosti med zahtevami glede strokovnosti upoštevajo delovne izkušnje, stranka, ki to zahteva kot dejavnik, dokaže, da več delovnih izkušenj na splošno prinaša dodano vrednost pri dejansko opravljenem delu.

    Predlog spremembe  77

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    3b. Države članice delodajalcem in socialnim partnerjem zagotovijo podporo, vključno z usposabljanjem, orodji in podrobnimi smernicami, za uvedbo objektivnih, spolno nevtralnih meril iz odstavka 3 ter orodij ali metodologij iz odstavka 2.

    Predlog spremembe  78

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4. Kadar je razlike v plačilu mogoče pripisati skupnemu viru, ki določa pogoje glede plačila, ocena, ali delavci opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti ni omejena na položaje, v katerih ženske in moški delajo za istega delodajalca, temveč se lahko razširi na ta skupni vir. Ocena tudi ni omejena na delavce, ki so zaposleni v istem času kot zadevni delavec. Kadar ni mogoče najti resničnega primerljivega položaja, se dovoli primerjava s hipotetičnim primerljivim položajem ali uporaba drugih dokazov, ki omogočajo predpostavljanje domnevne diskriminacije.

    4. Kadar je razlike v plačilu mogoče pripisati skupnemu viru, ki določa pogoje glede plačila, ocena, ali delavci opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ni omejena na primere, v katerih delajo za istega delodajalca, temveč se razširi na ta skupni vir, tudi za namene medsektorskih primerjav. Ocena se opravi z ustreznimi socialnimi partnerji za te sektorje in ne zajema le delavcev, ki so zaposleni hkrati z zadevnim delavcem. Kadar ni mogoče najti resničnega primerljivega položaja, se dovoli primerjava s hipotetičnim primerljivim položajem na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril iz odstavka 3 ali uporaba drugih dokazov, ki omogočajo predpostavljanje domnevne diskriminacije, na primer z upoštevanjem obstoječe razvrstitve na podlagi kolektivnih pogodb socialnih partnerjev na ravni panoge ali sektorja. Hipotetični primerljivi položaj po možnosti olajšuje medsektorske primerjave.

    Predlog spremembe  79

     

    Predlog direktive

    Člen 4 – odstavek 5

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5. Kadar se za določanje plačila uporablja sistem vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ta sistem temelji na istih merilih za moške in ženske ter je oblikovan tako, da izključuje vsakršno diskriminacijo zaradi spola.

    5. Kadar se za določanje plačila uporablja sistem vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ta sistem temelji na istih objektivnih in spolno nevtralnih merilih za vse delavce v vsej njihovi raznolikosti ter je oblikovan tako, da izključuje vsako obliko diskriminacije in preprečuje, da bi bila znanja in spretnosti, povezana z delovnimi mesti, na katerih prevladujejo ženske, podcenjena.

    Predlog spremembe  80

     

    Predlog direktive

    Člen 5 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Oseba, prijavljena na zaposlitev, ima pravico, da od morebitnega bodočega delodajalca prejme informacije o začetni ravni plačila ali njenem razponu, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, za zadevno delovno mesto. Take informacije se navedejo v objavi prostega delovnega mesta ali se prijavljeni osebi kako drugače posredujejo pred razgovorom za delovno mesto, ne da bi ji bilo treba zanje zaprositi.

    1. Oseba, prijavljena na zaposlitev, ima pravico, da od morebitnega bodočega delodajalca prejme informacije o začetni ravni plačila ali plačilnem razponu za razpisano delovno mesto, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, po potrebi pa tudi na kolektivni pogodbi, ki jo podjetje uporablja za to delovno mesto. Te informacije se navedejo v objavi prostega delovnega mesta ali se prijavljeni osebi posredujejo pred razgovorom za delovno mesto, ne da bi ji bilo treba zanje zaprositi. Oseba, prijavljena na zaposlitev, ima pravico na zahtevo prejeti informacije o spolno nevtralnih merilih, na katerih temelji povprečna raven plačila.

    Predlog spremembe  81

     

    Predlog direktive

    Člen 5 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Delodajalec ne sme, ne ustno ne pisno, osebno ali prek zastopnika vprašati prijavljene osebe o plačilu, ki ga je prejemala v predhodnih delovnih razmerjih.

    2. Delodajalec ne sme, ne ustno ne pisno, osebno ali prek zastopnika vprašati prijavljene osebe o plačilu, ki ga je prejemala v predhodnih ali trenutnem delovnem razmerju.

    Predlog spremembe  82

     

    Predlog direktive

    Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Delodajalci poskrbijo, da so razpisi prostih delovnih mest, nazivi delovnih mest in postopki zaposlovanja spolno nevtralni ter da se informacije na zahtevo zagotovijo v oblikah, ki so dostopne za delavce invalide, v skladu s harmoniziranimi pravnimi akti Unije o dostopnosti.

    Predlog spremembe  83

     

    Predlog direktive

    Člen 6 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Delodajalec poskrbi, da je opis meril, ki se uporabljajo za določanje ravni plačil in poklicnega napredovanja delavcev, le-tem lahko dostopen. Ta merila so spolno nevtralna.

    Delodajalec svojim delavcem in njihovim predstavnikom priskrbi opis meril, ki se uporabljajo za določanje ravni plačil in poklicnega napredovanja delavcev, vključno z vsemi elementi plačila, ki zajemajo mezde ali plačo in vse druge ugodnosti, ki jih delodajalec neposredno ali posredno v denarju ali naravi izplača delavcu, in sicer za vsako kategorijo delavcev in vključno z opisom morebitnega sistema vrednotenja ali razvrstitve delovnih mest. Ta merila so spolno nevtralna in so v skladu z nediskriminatornimi, objektivnimi merili iz člena 4(3).

    Predlog spremembe  84

     

    Predlog direktive

    Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Informacije iz odstavka 1 se predložijo v oblikah, ki so dostopne delavcem invalidom, v skladu s harmoniziranimi pravnimi akti Unije o dostopnosti.

    Predlog spremembe  85

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Delavci imajo v skladu z odstavkoma 3 in 4 pravico, da prejmejo informacije o svoji osebni ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu in kategorijah delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot oni sami.

    1. Delavci in njihovi predstavniki imajo v skladu z odstavkoma 3 in 4 pravico, da do dvakrat na leto prejmejo jasne in popolne informacije o svoji osebni ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu in kategorijah delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot oni sami, ter o plačilni vrzeli med spoloma in vrzeli med medianama plačil glede na spol med delavci, zaposlenimi pri istem delodajalcu, če te informacije delavcem še niso bile sporočene prek njihovih predstavnikom. Predstavniki delavcev imajo pravico prejeti informacije o načinu določanja plačila za posamezno kategorijo delavcev. Delodajalec posreduje informacije, ki jih je predložil svojim delavcem in po potrebi njihovim predstavnikom, tudi telesu za spremljanje.

    Predlog spremembe  86

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Delodajalci vsako leto obvestijo vse delavce o njihovi pravici, da prejmejo informacije iz odstavka 1.

    2. Delodajalci vsako leto obvestijo vse delavce o njihovi pravici, da prejmejo informacije iz odstavka 1, in o tem, kako naj postopajo, da to pravico uveljavijo.

    Predlog spremembe  87

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Delodajalci zagotovijo informacije iz odstavka 1 v razumnem roku po zahtevi delavca. Informacije se delavcem invalidom na njihovo zahtevo zagotovijo v oblikah, ki so jim dostopne.

    3. Delodajalci zagotovijo informacije iz odstavka 1 v dveh mesecih po zahtevi delavca. Informacije se zagotovijo v pisni obliki, pri čemer delodajalec obdrži dokazilo o njihovem prenosu ali prejemu, v elektronski obliki in v obliki, dostopni za delavce invalide.

    Predlog spremembe  88

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4. Delavci imajo možnost, da informacije iz odstavka 1 zahtevajo prek svojih zastopnikov ali organa za enakost.

    4. Delavci imajo pravico, da informacije iz odstavka 1 zahtevajo prek svojih predstavnikov ali organa za enakost, da se zagotovita zaupnost in anonimnost. Če so informacije netočne ali pomanjkljive, imajo delavci pravico, da osebno ali prek svojih predstavnikov zahtevajo dodatna in razumna pojasnila in podrobnosti v zvezi s katerimi koli predloženimi podatki ter da prejmejo utemeljen odgovor.

    Predlog spremembe  89

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 5

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5. Delavcem se ne sme preprečiti, da svoje plačilo razkrijejo z namenom krepitve načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

    5. Delavcem se ne sme preprečiti, da svoje plačilo razkrijejo. Države članice v ta namen uvedejo ukrepe za prepoved pogodbenih pogojev, katerih namen je omejiti delavce pri razkrivanju informacij o svojem plačilu, tudi svojim sodelavcem ali predstavnikom, ali pri zahtevanju informacij o plačilu za iste ali druge kategorije delavcev za namene te direktive, pri čemer ne spejo posegati v pravila o varstvu podatkov.

    Predlog spremembe  90

     

    Predlog direktive

    Člen 7 – odstavek 6

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    6. Delodajalci lahko zahtevajo, da delavec, ki je prejel informacije v skladu s tem členom, teh informacij ne uporabi za noben drug namen kot za zaščito lastne pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, in da informacij ne razširja iz drugih razlogov.

    6. Delodajalci poskrbijo, da delavci, ki so prejeli informacije v skladu s tem členom, te informacije uporabijo za uresničevanje ciljev te direktive in za zaščito lastne pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Delavci lahko pridobljene informacije delijo s svojimi predstavniki in organom za enakost.

    Predlog spremembe  91

     

    Predlog direktive

    Člen 7 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen 7a

     

    Označevanje

     

    Komisija po posvetovanju s socialnimi partnerji in nacionalnimi organi oblikuje uradno oznako za vse delodajalce, pri katerih ni plačilne vrzeli na podlagi spola, kar se ugotovi na podlagi informacij, ki jih telesa za spremljanje prejmejo o razliki v plačilu med spoloma in vrzeli med medianama plačil po spolu. Pristojni nacionalni organi v sodelovanju z telesi za spremljanje poskrbijo za izvajanje označevanja na nacionalni ravni.

    Predlog spremembe  92

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Delodajalci z najmanj 250 delavci v skladu z odstavki 2, 3 in 5 zagotovijo naslednje informacije o svoji organizaciji:

    1. Delodajalci z najmanj 50 delavci ali manj, če je tako določeno na nacionalni ravni, v skladu z odstavki 2, 3 in 5 spremljajo in zagotovijo naslednje informacije o svoji organizaciji:

    Predlog spremembe  93

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) plačilna vrzel med vsemi ženskami in moškimi;

    (a) plačilna vrzel na podlagi spola

    Predlog spremembe  94

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka b

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b) plačilna vrzel med vsemi ženskami in moškimi v dopolnilnih ali spremenljivih delih;

    (b) vrzel med medianama plačil na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih;

    Predlog spremembe  95

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) vrzel med medianama plačil med vsemi ženskami in moškimi;

    (c) vrzel med medianama plačil na podlagi spola;

    Predlog spremembe  96

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka d

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (d) vrzel med medianama plačil med vsemi ženskami in moškimi v dopolnilnih ali spremenljivih delih;

    (d) vrzel med medianama plačil na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih;

    Predlog spremembe  97

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka e

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (e) delež žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele;

    (e) delež žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele, razčlenjen po spolu;

    Predlog spremembe  98

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka f

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (f) razmerje med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu;

    (f) razmerje med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu, razčlenjeno po spolu;

    Predlog spremembe  99

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka g

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (g) plačilna vrzel med ženskami in moškimi po kategorijah delavcev, razčlenjena po običajni osnovni plači in dopolnilnih ali spremenljivih delih.

    (g) plačilna vrzel na podlagi spola med delavci po kategorijah delavcev, razčlenjena po običajni osnovni plači in dopolnilnih ali spremenljivih delih.

    Predlog spremembe  100

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka g a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ga) po spolu razčlenjen delež delavcev in delavk, ki se jim je plača zvišala po vrnitvi s porodniškega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta in oskrbovalskega dopusta;

    Predlog spremembe  101

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 – točka g b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (gb) povprečne ravni plačil po kategorijah delavcev, razčlenjene po spolu.

    Predlog spremembe  102

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    1a. Delodajalci od... [UL, prosimo, vstavite datum prenosa te direktive] zagotovijo naslednje informacije iz odstavka 1:

     

    (a) delodajalci z več kot 250 delavci vsako leto;

     

    (b) delodajalci s 50 do 250 delavci vsaki dve leti;

     

    (c) delodajalci s 50 do 250 delavci, pri katerih so vsi elementi plačila določeni v kolektivni pogodbi, vsaka tri leta;

    Predlog spremembe  103

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    1b. Delodajalci z manj kot 50 delavci informacije iz odstavka 1 zagotovijo prostovoljno vsaki dve leti.

    Predlog spremembe  104

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 1 c (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    1c. Delodajalci bi morali v okviru svojih obveznosti poročanja o plačilih navesti delavce, ki se ne opredeljujejo kot ženske ali moški, kot kategorijo, ločeno od žensk in moških. Pri izračunu plačilne vrzeli med spoloma bi bilo treba plačo teh delavcev primerjati s povprečno ravnjo plač moških. Delodajalci bi morali te delavce navesti le, če so kot osebe, ki se ne opredeljujejo kot ženske ali moški, zakonito registrirani ali če so bile te informacije proaktivno in prostovoljno razkrite delodajalcu.

    Predlog spremembe  105

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Točnost informacij potrdi uprava delodajalca.

    2. Točnost informacij v skladu z odstavkom 1 in na podlagi metode, uporabljene za njihov izračun, potrdi uprava delodajalca po posvetovanju s predstavniki delavcev.

    Predlog spremembe  106

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Delodajalec vsako leto na uporabniku prijazen način objavi informacije iz točk (a) do (f) odstavka 1 na svoji spletni strani ali javnosti kako drugače omogoči vpogled vanje. Prav tako morajo biti na zahtevo dostopne informacije iz preteklih štirih let, če so na voljo. Poleg tega delodajalec posreduje te informacije tudi telesu za spremljanje iz odstavka 6.

    3. Delodajalec informacije iz odstavka 1, točke (a) do (f), objavi v skladu z odstavkom 1a. Delodajalec te informacije na uporabniku prijazen način objavi na svojem spletnem mestu ali javnosti kako drugače omogoči vpogled vanje in zagotovi, da so dostopne invalidom v skladu s harmoniziranimi pravnimi akti Unije o dostopnosti. Po potrebi delodajalci te informacije vključijo v poslovna poročila, pripravljena v skladu z Direktivo 2013/34/EU. Prav tako morajo biti na zahtevo dostopne informacije iz preteklih štirih let, če so na voljo. Poleg tega delodajalec posreduje te informacije tudi telesu za spremljanje iz odstavka 6 tega člena.

    Predlog spremembe  107

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4. Države članice se lahko odločijo, da same zberejo informacije iz točk (a) do (f) odstavka 1 na podlagi upravnih podatkov, kot so podatki, ki jih delodajalci posredujejo davčnim organom ali organom za socialno varnost. Te informacije se javno objavijo v skladu z odstavkom 6.

    4. Države članice lahko zberejo informacije iz točk (a) do (f) odstavka 1 na podlagi upravnih podatkov, kot so podatki, ki jih delodajalci posredujejo davčnim organom ali organom za socialno varnost. Te informacije se javno objavijo v skladu z odstavkom 6.

    Predlog spremembe  108

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 5

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5. Delodajalec zagotovi informacije iz točke (g) odstavka 1 vsem delavcem in njihovim predstavnikom ter telesu za spremljanje iz odstavka 6. Na zahtevo jih zagotovi inšpektoratu za delo in organu za enakost. Prav tako mora na zahtevo posredovati informacije iz preteklih štirih let, če so na voljo.

    5. Delodajalec zagotovi informacije iz odstavka 1 tega člena vsem delavcem in njihovim predstavnikom ter organu za enakost in telesu za spremljanje, imenovanemu v skladu s členom 26. Na zahtevo jih zagotovi inšpektoratu za delo. Prav tako mora na zahtevo posredovati informacije iz preteklih štirih let, če so na voljo.

    Predlog spremembe  109

     

    Predlog direktive

    Člen 8 – odstavek 7

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    7. Delavci in njihovi predstavniki, inšpektorati za delo in organi za enakost lahko od delodajalca zahtevajo dodatna pojasnila in podrobnosti o katerem koli predloženem podatku, vključno z razlago morebitnih razlik v plačilih med spoloma. Delodajalec na tako zahtevo odgovori v razumnem roku in odgovor utemelji. Kadar razlike v plačilih med spoloma niso utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi dejavniki, delodajalec to stanje odpravi v tesnem sodelovanju s predstavniki delavcev, inšpektoratom za delo in/ali organom za enakost.

    7. Delavci in njihovi predstavniki, inšpektorati za delo in organi za enakost lahko od delodajalca zahtevajo dodatna pojasnila in podrobnosti o katerem koli predloženem podatku, vključno z razlago morebitnih razlik v plačilih med spoloma. Delodajalec na tako zahtevo odgovori v razumnem roku in odgovor utemelji. Kadar razlike v plačilih med spoloma niso utemeljene z objektivnimi, spolno nevtralnimi dejavniki, delodajalec to stanje v razumnem roku odpravi v tesnem sodelovanju s predstavniki delavcev, inšpektoratom za delo in organom za enakost.

    Predlog spremembe  110

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – naslov

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Skupna ocena plačil

    Skupna ocena plačil in akcijski načrti za enakost spolov

    Predlog spremembe  111

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da delodajalci z vsaj 250 delavci v sodelovanju s predstavniki svojih delavcev izvedejo skupno oceno plačil, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

    1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da delodajalci z vsaj 50 delavci ali manj, če je tako določeno na nacionalni ravni, v sodelovanju s predstavniki svojih delavcev izvedejo skupno oceno plačil in akcijski načrti za enakost spolov, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    Predlog spremembe  112

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 1 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) iz poročanja o plačilih, opravljenega v skladu s členom 8, je razviden obstoj najmanj petodstotne razlike med povprečnimi ravnmi plačil za ženske in moške v kateri koli kategoriji delavcev;

    (a) iz poročanja o plačilih, opravljenega v skladu s členom 8, je razvidna plačilna vrzel na podlagi spola, ki znaša najmanj 2,5 odstotka, v kateri koli kategoriji delavcev;

    Predlog spremembe  113

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ba) delodajalec v šestih mesecih od objave plačilne vrzeli na podlagi spola ni popravil te neupravičene razlike v povprečnem plačilu;

    Predlog spremembe  114

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Dne... [osem let po datumu začetka veljavnosti te direktive] se odstotek iz točke (a) prvega pododstavka zmanjša na nič.

    Predlog spremembe  115

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) analizo razmerja delavcev med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu;

    (a) analizo razmerja delavcev med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu, razčlenjeno po spolu;

    Predlog spremembe  116

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 – točka b

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b) podrobne informacije o povprečnih ravneh plačil žensk in moških ter dopolnilnih ali spremenljivih delov za vsako kategorijo delavcev;

    (b) podrobne informacije o povprečnih ravneh plačil žensk in moških ter dopolnilnih ali spremenljivih delov za vsako kategorijo delavcev, razčlenjene po spolu;

    Predlog spremembe  117

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) opredelitev morebitnih razlik v ravneh plačil med ženskami in moškimi v vsaki kategoriji delavcev;

    (c) opredelitev morebitnih razlik v ravneh plačil med ženskami in moškimi v vsaki kategoriji delavcev, razčlenjeno po spolu;

    Predlog spremembe  118

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 – točka e

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (e) ukrepe za obravnavanje takih razlik, če niso utemeljene na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril;

    (e) akcijski načrt za enakost spolov za obravnavanje takih razlik, če niso utemeljene na podlagi objektivnih, spolno nevtralnih meril;

    Predlog spremembe  119

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delodajalci v sodelovanju s predstavniki delavcev in organi za enakost pripravijo akcijske načrte za enakost spolov iz odstavka 1, točka (e). V teh načrtih navedejo konkretne ukrepe, s katerimi naj bi dosegli enako obravnavo spolov in zagotovili enake možnosti glede na spol v zvezi z enakim plačilom, nediskriminacijo in drugimi pogoji za zaposlitev, kot je določeno v tej direktivi. V načrte vključijo tudi določbe za spremljanje teh konkretnih ukrepov in popravne ukrepe. Po potrebi se akcijski načrt za enakost spolov vključi v poslovno poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU.

    Predlog spremembe  120

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 2 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2b. Delodajalec po skupni oceni plačil pripravi poročilo o spremljanju na podlagi določb za spremljanje konkretnih ukrepov in za korektivne ukrepe iz akcijskega načrta za enakost spolov, da bi ocenil učinkovitost tega načrta. Akcijski načrti za enakost spolov so zasnovani sorazmerno in temeljijo na uravnoteženem pristopu.

    Predlog spremembe  121

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Delodajalci dajo skupne ocene plačil na voljo delavcem, njihovim predstavnikom, telesu za spremljanje, imenovanemu v skladu s členom 26, organu za enakost in inšpektoratu za delo.

    3. Delodajalci dajo skupne ocene plačil na voljo delavcem, njihovim predstavnikom, telesu za spremljanje, imenovanemu v skladu s členom 26, organu za enakost in inšpektoratu za delo. Skupne ocene plačil se objavijo v lahko dostopni obliki.

    Predlog spremembe  122

     

    Predlog direktive

    Člen 9 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4. Če skupna ocena plačil pokaže razlike med povprečnimi plačili žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti, ki jih ni mogoče utemeljiti z objektivnimi in spolno nevtralnimi merili, delodajalec stanje odpravi v tesnem sodelovanju s predstavniki delavcev, inšpektoratom za delo in ali organom za enakost. Tak ukrep vključuje vzpostavitev vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki sta nevtralna glede na spol, da se izključi vsaka neposredna ali posredna diskriminacija pri plačilu zaradi spola.

    4. Če skupna ocena plačil pokaže razlike med povprečnimi plačili žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti, ki jih ni mogoče utemeljiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili, ali če poročilo o spremljanju pokaže, da so sprejeti ukrepi nezadostni, delodajalec stanje v razumnem roku odpravi v tesnem sodelovanju s predstavniki delavcev, inšpektoratom za delo in ali organom za enakost. Ta ukrep vključuje analizo izvajanja meril, določenih v sistemu vrednotenja ali razvrstitve delovnih mest za namene določanja ravni plačil in poklicnega napredovanja, ter vzpostavitev vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki sta nevtralna glede na spol, da se izključi vsaka neposredna ali posredna diskriminacija pri plačilu na podlagi spola.

    Predlog spremembe  123

     

    Predlog direktive

    Člen 10 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Kadar bi razkritje informacij na podlagi členov 7, 8 in 9 neposredno ali posredno povzročilo razkritje plačila sodelavca, ki ga je mogoče identificirati, se lahko države članice odločijo, da se dostop do navedenih informacij omeji na predstavnike delavcev ali organ za enakost. Predstavniki ali organ za enakost delavcem svetujejo glede morebitnega zahtevka v skladu s to direktivo, ne da bi razkrili dejanske ravni plačil posameznih delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Telo za spremljanje iz člena 26 ima neomejen dostop do informacij.

    3. Kadar bi razkritje informacij na podlagi členov 7, 8 in 9 neposredno ali posredno povzročilo razkritje plačila sodelavca, ki ga je mogoče identificirati, se lahko države članice odločijo, da se dostop do navedenih informacij omeji na predstavnike delavcev ali organ za enakost. Predstavniki ali organ za enakost delavcem svetujejo glede morebitnega zahtevka v skladu s to direktivo, ne da bi razkrili dejanske ravni plačil posameznih delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Telo za spremljanje, imenovano v skladu s členom 26, ima neomejen dostop do informacij.

    Predlog spremembe  124

     

    Predlog direktive

    Člen 11 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Države članice brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev ter v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo, da se o pravicah in obveznostih na podlagi te direktive razpravlja s socialnimi partnerji.

    Države članice brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev ter v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo, da se pravice in obveznosti na podlagi te direktive izvajajo in spremljajo v posvetovanju s socialnimi partnerji.

    Predlog spremembe  125

     

    Predlog direktive

    Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Države članice ob upoštevanju razlik med nacionalnimi praksami in brez poseganja v neodvisnost socialnih partnerjev krepijo njihovo vlogo za spodbujanje enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji pri plačilu in podcenjevanju dela, ki ga večinoma opravljajo ženske, da bi dosegle enako plačilo za delo enake vrednosti.

    Predlog spremembe  126

     

    Predlog direktive

    Člen 11 – odstavek 1 b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Države članice brez poseganja v neodvisnost socialnih partnerjev sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko sindikati kolektivno pogajajo o ukrepih za odpravo diskriminacije pri plačilu in odpravo podcenjevanja dela, ki ga večinoma opravljajo ženske, ter o drugih ukrepih za odpravo plačilne vrzeli na podlagi spola. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delodajalci priznajo sindikate in njihovo zastopanost na delovnem mestu ter pravico delavcev, da organizirajo kolektivna pogajanja in v njih sodelujejo.

    Predlog spremembe  127

     

    Predlog direktive

    Člen 12 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Države članice zagotovijo, da so po morebitnem poskusu poravnave sodni postopki za izvrševanje pravic in obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, na voljo vsem delavcem, ki menijo, da so bili oškodovani zaradi neupoštevanja načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Taki postopki so na lahek način dostopni delavcem in tistim, ki nastopajo v njihovem imenu, tudi potem ko je delovno razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminacije, že prenehalo.

    Države članice zagotovijo, da so po morebitnem poskusu poravnave in dialogu socialnih partnerjev sodni postopki za izvrševanje pravic in obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, na voljo vsem delavcem, ki menijo, da so bili oškodovani zaradi neupoštevanja načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Taki postopki so na lahek način dostopni delavcem in tistim, ki nastopajo v njihovem imenu, tudi potem ko je delovno razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminacije, že prenehalo.

    Predlog spremembe  128

     

    Predlog direktive

    Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Države članice spodbujajo ukrepe za poravnavo in zmanjšujejo postopkovne ovire pri uveljavljanju pravnega sredstva v sodnih ali upravnih postopkih. Uporaba postopka poravnave se spodbuja in je prostovoljna. Postopek poravnave povzroči prekinitev ali zadržanje zastaralnega roka iz člena 18.

    Predlog spremembe  129

     

    Predlog direktive

    Člen 13 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice zagotovijo, da lahko združenja, organizacije, organi za enakost in predstavniki delavcev ali druge pravne osebe, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalno zakonodajo, pravni interes za zagotavljanje enakosti moških in žensk, sodelujejo v katerem koli sodnem ali upravnem postopku za izvršitev pravic ali obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Ti lahko nastopajo v imenu delavca ali v podporo delavcu, ki je žrtev kršitve katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, če delavec k temu privoli.

    1. Države članice v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo, da lahko združenja, organizacije, organi za enakost in predstavniki delavcev ali druge pravne osebe, ki imajo pravni interes za odpravo plačilne vrzeli na podlagi spola, sodelujejo v katerem koli sodnem ali upravnem postopku za izvršitev pravic ali obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Ti lahko nastopajo v imenu delavca ali v podporo delavcu, ki je žrtev kršitve katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, če delavec k temu privoli ali po uradnem obvestilu v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

    Predlog spremembe  130

     

    Predlog direktive

    Člen 13 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Organi za enakost in predstavniki delavcev smejo nastopati tudi v imenu več delavcev ali v podporo več delavcem, če ti k temu privolijo.

    2. Organi za enakost in predstavniki delavcev, zlasti sindikati, smejo nastopati tudi v imenu posameznih delavcev ali v njihovo podporo, v primeru skupine delavcev pa lahko v ta namen uporabijo kolektivna pravna sredstva v postopkih, ki zadevajo pravice in obveznosti v zvezi z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, če ti delavci k temu privolijo ali po uradnem obvestilu v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

    Predlog spremembe  131

     

    Predlog direktive

    Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Države članice v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo, da lahko v vseh sodnih ali upravnih postopkih za uveljavljanje pravic ali obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, v katerih delodajalec nastopa kot tožena stranka, predstavniške organizacije delodajalcev nastopajo v njegovo podporo.

    Predlog spremembe  132

     

    Predlog direktive

    Člen 14 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice zagotovijo, da ima delavec, ki utrpi škodo zaradi kršitve katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, pravico za to škodo zahtevati in doseči polno odškodnino ali povračilo, kakor določi država članica.

    1. Države članice zagotovijo, da ima delavec, ki utrpi škodo zaradi kršitve katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, pravico za to škodo zahtevati in doseči polno odškodnino ali povračilo, kakor določi država članica.

    Predlog spremembe  133

     

    Predlog direktive

    Člen 14 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Odškodnina ali povračilo iz odstavka 1 predstavlja resnično in učinkovito odškodnino za utrpelo izgubo in škodo na način, ki je odvračilen in sorazmeren z utrpelo škodo.

    2. Odškodnina ali povračilo iz odstavka 1 predstavlja resnično in učinkovito odškodnino ali povračilo za utrpelo izgubo in škodo na način, ki je odvračilen in sorazmeren z utrpelo škodo. Če se ugotovi presečna diskriminacija, se odškodnina ali povračilo ustrezno prilagodi.

    Predlog spremembe  134

     

    Predlog direktive

    Člen 14 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Odškodnina izenači položaj delavca, ki utrpi škodo, s položajem, v katerem bi bil, če ne bi utrpel diskriminacije zaradi spola ali če mu pravice ali obveznosti, povezane z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, ne bi bile kršene. Vključuje polno povračilo zapadlih plačil in z njimi povezanih dodatkov ali plačil v naravi ter odškodnino za zamujene priložnosti in moralno škodo. Vključuje tudi pravico do zamudnih obresti.

    3. Odškodnina ali povračilo izenači položaj delavca, ki utrpi škodo, s položajem, v katerem bi bil, če ne bi utrpel neposredne ali posredne diskriminacije, opredeljene v členu 3, ali če mu pravice ali obveznosti, povezane z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti, ne bi bile kršene. Vključuje polno povračilo zapadlih plačil in z njimi povezanih dodatkov ali plačil v naravi ter odškodnino za zamujene priložnosti in moralno škodo. Vključuje tudi pravico do zamudnih obresti.

    Predlog spremembe  135

     

    Predlog direktive

    Člen 15 – odstavek 1 – uvodni del

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Države članice zagotovijo, da lahko sodišča ali drugi pristojni organi v sodnih postopkih, katerih cilj je zagotoviti izvrševanje katerih koli pravic ali obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, na zahtevo tožeče stranke in na stroške tožene stranke odredijo:

    Države članice zagotovijo, da lahko sodišča ali drugi pristojni organi v sodnih postopkih, katerih cilj je zagotoviti izvrševanje katerih koli pravic ali obveznosti, povezanih z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, na zahtevo tožeče stranke in na stroške tožene stranke odredijo:

    Predlog spremembe  136

     

    Predlog direktive

    Člen 15 – odstavek 1 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) začasno odredbo, s katero se ugotovi kršitev katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, in odredi prenehanje te kršitve;

    (a) začasno odredbo, s katero se ugotovi kršitev katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, in odredi prenehanje te kršitve;

    Predlog spremembe  137

     

    Predlog direktive

    Člen 15 – odstavek 1 – točka b

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b) začasno odredbo, ki toženi stranki nalaga, da sprejme strukturne ali organizacijske ukrepe za izvrševanje katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, ali preneha kršiti te pravice ali obveznosti.

    (b) začasno odredbo, ki toženi stranki nalaga, da sprejme strukturne ali organizacijske ukrepe za izvrševanje katere koli pravice ali obveznosti, povezane z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, ali preneha kršiti te pravice ali obveznosti.

    Predlog spremembe  138

     

    Predlog direktive

    Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Med strukturnimi ali organizacijskimi ukrepi iz prvega odstavka, točka (b), so lahko obveznost pregleda mehanizma za določanje plač na podlagi spolno nevtralnih sistemov vrednotenja ali razvrstitve delovnih mest, priprava akcijskega načrta za odpravo odkritih razlik in ukrepi za zmanjšanje morebitnih neutemeljenih plačilnih vrzeli na podlagi spola.

    Predlog spremembe  139

     

    Predlog direktive

    Člen 16 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da bi za postopke, s katerimi se zahteva izvrševanje kakršnih koli pravic ali obveznosti, povezanih z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, uvedle dokazna pravila, ki so ugodnejša za tožečo stranko.

    4. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da bi za postopke, s katerimi se zahteva izvrševanje kakršnih koli pravic ali obveznosti, povezanih z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti, uvedle dokazna pravila, ki so ugodnejša za tožečo stranko.

    Predlog spremembe  140

     

    Predlog direktive

    Člen 17 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalna sodišča ali pristojni organi v sodnih postopkih v zvezi z zahtevkom za enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske od tožene stranke zahtevajo, da razkrije vse zadevne dokaze, s katerimi razpolaga.

    1. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalna sodišča ali pristojni organi v sodnih postopkih v zvezi z zahtevkom za enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti od tožene stranke zahtevajo, da razkrije vse zadevne dokaze, s katerimi razpolaga.

    Predlog spremembe  141

     

    Predlog direktive

    Člen 17 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice zagotovijo, da so nacionalna sodišča pristojna za odreditev razkritja dokazov, ki vsebujejo zaupne informacije, kadar menijo, da je to pomembno za zahtevek. Zagotovijo tudi, da imajo nacionalna sodišča pri odreditvi razkritja takih informacij na voljo učinkovite ukrepe za varstvo takšnih informacij.

    2. Države članice zagotovijo, da so nacionalna sodišča pristojna za odreditev razkritja dokazov, kadar menijo, da je to pomembno za zahtevek. Zagotovijo tudi, da imajo nacionalna sodišča pri odreditvi razkritja takih informacij na voljo učinkovite ukrepe za varstvo takšnih informacij.

    Predlog spremembe  142

     

    Predlog direktive

    Člen 17 – odstavek 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a. Države članice brez poseganja v nacionalno pravo o predložitvi in presoji dokazov zagotovijo, da se lahko pravnomočna sodba, s katero sodišče potrdi kršitev pravice do enakega plačila, po potrebi uporabi kot dokaz v vseh drugih tožbah pred nacionalnim sodiščem za povrnitev škode v zvezi z neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi spola ali presečno diskriminacijo istega delodajalca.

    Predlog spremembe  143

     

    Predlog direktive

    Člen 18 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice določijo pravila, ki se uporabljajo za zastaralne roke za vložitev zahtevkov glede enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Ta pravila določijo, kdaj začne teči zastaralni rok, njegov tek in okoliščine, v katerih se zastaralni rok zadrži ali prekine.

    1. Države članice določijo pravila, ki se uporabljajo za zastaralne roke za vložitev zahtevkov glede enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Ta pravila določijo, kdaj začne teči zastaralni rok, njegov tek in okoliščine, v katerih se zastaralni rok zadrži ali prekine.

    Predlog spremembe  144

     

    Predlog direktive

    Člen 18 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Države članice zagotovijo, da so za vložitev zahtevkov določeni zastaralni roki najmanj treh let.

    3. Države članice zagotovijo, da so za vložitev zahtevkov določeni zastaralni roki najmanj petih let.

    Predlog spremembe  145

     

    Predlog direktive

    Člen 19 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Tožeča stranka, ki uspe z zahtevkom glede diskriminacije pri plačilu, ima pravico od tožene stranke poleg morebitnih drugih odškodnin izterjati razumne pravne stroške in nagrade izvedencev. Tožena stranka, ki uspe v zvezi z zahtevkom glede diskriminacije pri plačilu, nima pravice od tožeče stranke izterjati pravnih stroškov in nagrad izvedencev, razen če je bil zahtevek nepošten ali očitno neresen ali kadar bi bilo tako neplačilo stroškov očitno nerazumno glede na posebne okoliščine primera.

    Države članice zagotovijo, da ima sodišče v primerih, ko tožena stranka uspe v pravdi v zvezi z zahtevkom glede diskriminacije pri plačilu, možnost, da v skladu z nacionalnim pravom oceni, ali je imela neuspešna tožeča stranka utemeljene razloge za vložitev zahtevka pred sodiščem, in odredi, da neuspešni tožeči stranki ni treba kriti nastalih stroškov.

    Predlog spremembe  146

     

    Predlog direktive

    Člen 20 – odstavek 2 – uvodni del

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice zagotovijo, da se za kršitve pravic in obveznosti v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti nalagajo globe. Za take globe določijo najnižjo raven, ki zagotavlja resničen odvračilni učinek. Pri ravni glob se upoštevajo:

    2. Države članice zagotovijo, da se za kršitve pravic in obveznosti v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti nalagajo globe. Za globe določijo najnižjo raven, na primer na podlagi bruto letnega prometa delodajalca ali plačne mase, in zagotovijo, da je najnižja raven sorazmerna in ima resničen odvračilni učinek. Pri ravni glob se upoštevajo:

    Predlog spremembe  147

     

    Predlog direktive

    Člen 20 – odstavek 2 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) resnost in trajanje kršitve;

    (a) resnost in trajanje kršitve ter ali so se kršitve ponavljale;

    Predlog spremembe  148

     

    Predlog direktive

    Člen 20 – odstavek 2 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) kakršne koli druge obteževalne ali olajševalne okoliščine v zvezi s primerom.

    (c) morebitne druge obteževalne okoliščine, na primer ugotovitev presečne diskriminacije, ali olajševalne okoliščine v zvezi s primerom.

    Predlog spremembe  149

     

    Predlog direktive

    Člen 20 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Države članice določijo posebne kazni, ki se naložijo v primeru ponavljajočih se kršitev pravic in obveznosti, povezanih z enakim plačilom za moške in ženske, na primer preklic javnih sredstev ali časovno omejena izključitev iz vsakršne nadaljnje dodelitve finančnih spodbud.

    3. Države članice določijo posebne kazni, ki se naložijo v primeru ponavljajočih se ali hujših kršitev pravic in obveznosti, povezanih z enakim plačilom za moške in ženske, na primer preklic javnih sredstev ali časovno omejena izključitev iz vsakršne nadaljnje dodelitve finančnih spodbud.

    Predlog spremembe  150

     

    Predlog direktive

    Člen 21 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Ustrezni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 30(3) Direktive 2014/23/EU, členom 18(2) Direktive 2014/24/EU in členom 36(2) Direktive 2014/25/EU, vključujejo ukrepe za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil ali koncesij izpolnjujejo obveznosti v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

    1. Ustrezni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 30(3) Direktive 2014/23/EU, členom 18(2) Direktive 2014/24/EU in členom 36(2) Direktive 2014/25/EU, vključujejo ukrepe za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil ali koncesij izpolnjujejo obveznosti iz te direktive.

    Predlog spremembe  151

     

    Predlog direktive

    Člen 21 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice razmislijo o tem, da bi javni naročnik lahko po potrebi uvedel kazni in razloge za odpoved pogodbe, ki bi zagotavljali upoštevanje načela enakega plačila pri izvajanju javnih naročil in koncesij. Kadar organi držav članic ravnajo v skladu s členom 38(7)(a) Direktive 2014/23/EU, členom 57(4)(a) Direktive 2014/24/EU ali členom 80(1) Direktive 2014/25/EU v povezavi s členom 57(4)(a) Direktive 2014/24/EU, lahko izključijo oziroma lahko države članice od njih zahtevajo, da izključijo kateri koli gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če lahko na ustrezen način dokažejo kršitev obveznosti iz odstavka 1, ki je bodisi povezana z neizpolnjevanjem zahtev glede preglednosti plačil bodisi z več kot petodstotno plačilno vrzeljo v kateri koli kategoriji delavcev, ki je delodajalec ne more utemeljiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili. To ne posega v druge pravice ali obveznosti iz Direktive 2014/23/EU, Direktive 2014/24/EU ali Direktive 2014/25/EU.

    2. Države članice razmislijo o tem, da bi javni naročnik lahko po potrebi uvedel kazni in razloge za odpoved pogodbe, ki bi zagotavljali upoštevanje načela enakega plačila pri izvajanju javnih naročil in koncesij. Kadar organi držav članic ravnajo v skladu s členom 38(7)(a) Direktive 2014/23/EU, členom 57(4)(a) Direktive 2014/24/EU ali členom 80(1) Direktive 2014/25/EU v povezavi s členom 57(4)(a) Direktive 2014/24/EU, lahko izključijo oziroma lahko države članice od njih zahtevajo, da izključijo kateri koli gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če lahko na ustrezen način dokažejo kršitev obveznosti iz odstavka 1 tega člena, ki je bodisi povezana z neizpolnjevanjem zahtev glede preglednosti plačil bodisi – v skladu s členom 9(1) te direktive – s plačilno vrzeljo, ki presega 2,5 %, v kateri koli kategoriji delavcev, ki je delodajalec ne more utemeljiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili. To ne posega v druge pravice ali obveznosti iz Direktive 2014/23/EU, Direktive 2014/24/EU ali Direktive 2014/25/EU.

    Predlog spremembe  152

     

    Predlog direktive

    Člen 22 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Delavci in njihovi predstavniki se ne smejo obravnavati manj ugodno zaradi tega, ker uveljavljajo pravice v zvezi z enakim plačilom za moške in ženske.

    1. Delavci in predstavniki delavcev se ne smejo obravnavati manj ugodno zaradi tega, ker uveljavljajo pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, kot določa ta direktiva, ali ker so poročali o kršitvah te pravice.

    Predlog spremembe  153

     

    Predlog direktive

    Člen 22 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice v nacionalnih pravnih sistemih uvedejo potrebne ukrepe za zaščito delavcev, tudi predstavnikov delavcev, v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso pred odpuščanjem ali drugim negativnim delodajalčevim obravnavanjem zaradi pritožbe znotraj delovne organizacije ali kakršnega koli pravnega postopka, katerega cilj je uveljavljanje spoštovanja pravic ali obveznosti v zvezi z enakim plačilom za moške in ženske.

    2. Države članice v nacionalnih pravnih sistemih uvedejo potrebne ukrepe za zaščito delavcev, tudi predstavnikov delavcev, v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso pred odpuščanjem ali drugim negativnim delodajalčevim obravnavanjem zaradi pritožbe znotraj delovne organizacije ali kakršnega koli pravnega postopka, katerega cilj je uveljavljanje spoštovanja pravic ali obveznosti v zvezi z enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti.

    Predlog spremembe  154

     

    Predlog direktive

    Člen 22 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen 22a

     

    Presečna diskriminacija

     

    1. Brez poseganja v nacionalno pravo države članice delodajalci, predstavniki delavcev, organi za enakost in telesa za spremljanje, imenovana v skladu s členom 26, pri uveljavljanju pravic in obveznosti iz te direktive ter pri poročanju o ukrepih za preglednost glede plačil, tudi tistih iz členov 14 in 17, upoštevajo obstoj presečnih oblik diskriminacije in nezavedne pristranskosti ter si prizadevajo oblikovati in izvajati posebne ukrepe za odkrivanje in obravnavanje primerov, v katerih se diskriminacija pri plačilu na podlagi spola prekriva z drugimi razlogi za diskriminacijo. Prav tako lahko analizirajo in pregledajo vse prakse ali merila, ki bi lahko bila diskriminatorna, ter obravnavajo in poiščejo rešitve za težave delavcev, ki so žrtev presečnih oblik diskriminacije na določenem delovnem mestu ali v določenem sektorju.

     

    2. Organ za enakost in telo za spremljanje zbrane podatke, prejete od delodajalcev, analizirata tako, da upoštevata večplastne in presečne oblike diskriminacije, pri čemer ne posegata v nacionalno pravo.

    Predlog spremembe  155

     

    Predlog direktive

    Člen 23 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen 23a

     

    Podpora malim in srednjim podjetjem

     

    Da bi države članice omejile stroške in upravno breme za delodajalce, malim in srednjim podjetjem ter predstavniškim organizacijam delavcev zagotovijo podporo v obliki tehnične pomoči in usposabljanja za namene izpolnjevanja obveznosti iz te direktive.

    Predlog spremembe  156

     

    Predlog direktive

    Člen 25 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Brez poseganja v pristojnosti inšpektoratov za delo ali drugih organov, ki uveljavljajo pravice delavcev, vključno s socialnimi partnerji, so za zadeve, ki spadajo na področje uporabe te direktive, pristojni nacionalni organi za enakost, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2006/54/ES.

    1. Brez poseganja v pristojnosti inšpektoratov za delo ali drugih organov, ki uveljavljajo pravice delavcev, vključno s socialnimi partnerji, so za zadeve, ki spadajo na področje uporabe te direktive, pristojni že obstoječi nacionalni organi za enakost, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2006/54/ES.

    Predlog spremembe  157

     

    Predlog direktive

    Člen 25 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev tesnega sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi organi za enakost in drugimi nacionalnimi organi, ki nadzirajo trg dela.

    2. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev tesnega sodelovanja in usklajevanja med organi za enakost in drugimi nacionalnimi organi, ki nadzirajo trg dela, tudi socialnimi partnerji, v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

    Predlog spremembe  158

     

    Predlog direktive

    Člen 25 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3. Države članice organom za enakost zagotovijo ustrezna sredstva za učinkovito opravljanje njihovih nalog v zvezi s spoštovanjem pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Države članice razmislijo o tem, da bi sredstva, ki jih pridobijo z globami v skladu s členom 20, v navedeni namen dodelile organom za enakost.

    3. Države članice organom za enakost in inšpektoratom za delo zagotovijo ustrezna in zadostna ter po potrebi dodatna sredstva za učinkovito opravljanje njihovih nalog v zvezi s spoštovanjem pravice do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Države članice razmislijo o tem, da bi poleg nacionalnih sredstev, ki jih dodelijo organom za enakost, namenile dodatna sredstva, ki jih pridobijo z globami v skladu s členom 20, v navedeni namen.

    Predlog spremembe  159

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Vsaka država članica imenuje telo (tj. telo za spremljanje), katerega naloga je spremljati in podpirati izvajanje nacionalnih pravnih določb, s katerimi je prenesena ta direktiva, in poskrbi za pravilno delovanje takega telesa. Telo za spremljanje je lahko eno od obstoječih teles ali struktur na nacionalni ravni.

    2. Vsaka država članica imenuje telo (tj. telo za spremljanje), katerega naloga je spremljati in podpirati izvajanje nacionalnih pravnih določb, s katerimi je prenesena ta direktiva, in poskrbi za pravilno delovanje takega telesa ter za zadostna sredstva zanj. Telo za spremljanje je lahko eno od obstoječih teles ali struktur na nacionalni ravni, odvisno od nacionalnega institucionalnega konteksta za izvajanje načela enakega plačila. Telo tesno sodeluje s socialnimi partnerji, ki so vključeni v izvajanje načela enakega plačila, od njega pa se lahko zahteva tudi, da sodeluje z inšpektorati za delo.

    Predlog spremembe  160

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 – točka a

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) ozaveščanje javnih in zasebnih podjetij ter organizacij, socialnih partnerjev in splošne javnosti za spodbujanje načela enakega plačila in preglednosti plačil;

    (a) ozaveščanje javnih in zasebnih podjetij ter organizacij, socialnih partnerjev in splošne javnosti za spodbujanje načela enakega plačila in preglednosti plačil, pa tudi za odpravljanje presečne diskriminacije, med drugim tudi z obveščanjem o primerih dobre prakse in pobudah delodajalcev, s katerimi naj bi uveljavili načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, in z njihovo izmenjavo;

    Predlog spremembe  161

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 – točka b

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b) obravnavanje vzrokov za plačilno vrzel med spoloma in priprava orodij za lažjo analizo in oceno neenakosti v plačilih;

    (b) priprava orodij in smernic za lažjo analizo in oceno neenakosti v plačilih, da bi se obravnavala diskriminacija, opredeljena v členu 3, vključno z vzroki za plačilno vrzel na podlagi spola;

    Predlog spremembe  162

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 – točka c

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (c) agregiranje podatkov, ki jih posredujejo delodajalci v skladu s členom 8(6), in objava teh podatkov na uporabniku prijazen način;

    (c) agregiranje podatkov, ki jih posredujejo delodajalci v skladu s to direktivo, in objava teh podatkov v dostopni obliki in na uporabniku prijazen način ter v skladu s harmoniziranimi pravnimi akti Unije o dostopnosti, ter po možnosti analiza podatkov za odkrivanje večplastnih, presečnih ali medsektorskih oblik diskriminacije, s posebnim poudarkom na sektorjih, v katerih prevladujejo ženske;

     

    Predlog spremembe  163

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 – točka e a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ea) zagotavljanje ustreznih podatkov in informacij ustreznimi institucijam, na primer Evropskemu inštitutu za enakost spolov in Eurofoundu, da se omogočita primerljivost in ocena teh podatkov na ravni Unije;

    Predlog spremembe  164

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 – točka e b (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (eb) dajanje opozoril in priporočil glede glob ustreznim pristojnim organom, ki jih države članice imenujejo za izvajanje člena 20 te direktive, v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive v nekaterih podjetjih ali sektorjih, da lahko pristojni organi sprejmejo nadaljnje ukrepe, kot je revizija nacionalnega načrta za enakost plačil ali kazni.

    Predlog spremembe  165

     

    Predlog direktive

    Člen 26 – odstavek 3 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    3a. Države članice lahko telesu za spremljanje določijo dodatne naloge za sprejetje potrebnih ukrepov, vključno z nalaganjem denarnih kazni, če delodajalci ne spoštujejo te direktive, kot je določeno v členu 20.

    Predlog spremembe  166

     

    Predlog direktive

    Člen 26 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Člen 26a

     

    Načrti Unije za enakost plačil

     

    1. Komisija pripravi načrt Unije za enakost plačil, v katerem določi prednostne naloge in cilje za izvedbo konkretnih ukrepov in popravnih ukrepov na podlagi podatkov o segregaciji na trgu dela in pristranskosti pri načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti v Uniji in na enotnem trgu. Komisija načrt Unije za enakost plačil predloži za obdobje petih let.

     

    2. Komisija oblikuje smernice za nacionalne načrte za enakost plačil, ki jih pripravijo države članice, in v njih določi konkretne ukrepe in korektivne ukrepe za odpravo plačilne vrzeli na podlagi spola na trgu dela. V ta namen države članice najprej ocenijo razmere na podlagi zbranih podatkov o segregaciji na trgih dela in pristranskosti pri načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Države članice dajo te podatke in analitična orodja na voljo javnosti.

     

    3. Komisija po posvetovanju s socialnimi partnerji in nacionalnimi organi Evropski inštitut za enakost spolov zadolži, da razvije spletno interaktivno orodje za preglednost in enakost plačil, ki bi olajšalo analizo in ocenjevanje plačil po spolu v malih in srednjih podjetjih. Orodje je brezplačno in enostavno za uporabo. Temelji na dostopni metodologiji. Na voljo je v vseh uradnih jezikih Unije. Evropskemu inštitutu za enakost spolov se v ta namen zagotovijo zadostni finančni in človeški viri.

    Predlog spremembe  167

     

    Predlog direktive

    Člen 28 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto in pravočasno predložijo posodobljene podatke o plačilni vrzeli med spoloma. Ti statistični podatki so razčlenjeni po spolu, gospodarskem sektorju, delovnem času (polni/skrajšani delovni čas), ekonomskem nadzoru (javno/zasebno lastništvo) in starosti ter se izračunavajo vsako leto.

    Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto in pravočasno predložijo posodobljene podatke o plačilni vrzeli med spoloma. Ti statistični podatki so razčlenjeni po spolu, gospodarskem sektorju, delovnem času (polni/skrajšani delovni čas), vrsti pogodbe (za nedoločen čas/za določen čas/za določeno število ur) ekonomskem nadzoru (javno/zasebno lastništvo), invalidnosti in starosti, po možnosti pa vsebujejo tudi podatek, ali je na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril razlika upravičena, se izračunavajo vsako leto in se po možnosti upoštevajo skupaj z anonimiziranimi podatki o presečnih oblikah diskriminacije.

    Predlog spremembe  168

     

    Predlog direktive

    Člen 31 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, [dve leti po začetku njene veljavnosti]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, [dve leti po začetku njene veljavnosti]. Države članice brez poseganja v neodvisnost socialnih partnerjev ter v skladu z nacionalnim pravom in prakso zagotovijo prenos določb o pravicah in obveznostih na podlagi te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

    Predlog spremembe  169

     

    Predlog direktive

    Člen 31 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Ko države članice obvestijo Komisijo, ji posredujejo tudi povzetek rezultatov ocene učinka akta, ki prenaša direktivo, na mala in srednja podjetja ter navedejo, kje je taka ocena objavljena.

    2. Ko države članice obvestijo Komisijo, ji posredujejo tudi povzetek rezultatov ocene učinka prenosa direktive na delavce in delodajalce v malih in srednjih podjetjih ter sektorje, v katerih prevladujejo ženske, ter navedejo, kje je taka ocena objavljena.

    Predlog spremembe  170

     

    Predlog direktive

    Člen 32 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1. Države članice [osem let po začetku veljavnosti Direktive] sporočijo Komisiji vse informacije o tem, kako se ta direktiva uporablja in kakšen je njen učinek v praksi.

    1. Države članice [pet let po začetku veljavnosti Direktive] sporočijo Komisiji vse informacije o tem, kako se ta direktiva uporablja in kakšen je njen učinek v praksi.

    Predlog spremembe  171

     

    Predlog direktive

    Člen 32 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2. Komisija na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, pripravi poročilo o izvajanju te direktive, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, in po potrebi predlaga zakonodajne spremembe.

    2. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, v enem letu od prejema informacij Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive, ki vključuje oceno učinka, pri katerem upošteva podatke in izkušnje, ki jih zberejo države članice, delodajalci, Evropski inštitut za enakost spolov, socialni partnerji, organi za enakost in telesa za spremljanje ter druge ustrezne institucije. Komisija na podlagi tega preuči, kako zmanjšati število delavcev, za katere mora biti delodajalec zavezan s členoma 8 in 9 te direktive, in v skladu s tem predlaga zakonodajne spremembe.


    POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

    Naslov

    Krepitev uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje

    Referenčni dokumenti

    COM(2021)0093 – C9-0089/2021 – 2021/0050(COD)

    Datum predložitve EP

    4.3.2021

     

     

     

    Pristojni odbori

     Datum razglasitve na zasedanju

    EMPL

    11.3.2021

    FEMM

    11.3.2021

     

     

    Poročevalec/-ka

     Datum imenovanja

    Kira Marie Peter-Hansen

    7.6.2021

    Samira Rafaela

    7.6.2021

     

     

    Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov

     Datum razglasitve na zasedanju

     

    10.6.2021

    Obravnava v odboru

    30.9.2021

    15.11.2021

     

     

    Datum sprejetja

    17.3.2022

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    65

    16

    10

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Isabella Adinolfi, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Marc Angel, Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Annika Bruna, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, David Casa, Leila Chaibi, Ilan De Basso, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Frances Fitzgerald, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Lívia Járóka, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Arba Kokalari, Ádám Kósa, Alice Kuhnke, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Radka Maxová, Giuseppe Milazzo, Andżelika Anna Możdżanowska, Maria Noichl, Sandra Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Dragoş Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Samira Rafaela, Elżbieta Rafalska, Evelyn Regner, Guido Reil, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Christine Schneider, Monica Semedo, Michal Šimečka, Sylwia Spurek, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Isabella Tovaglieri, Marie-Pierre Vedrenne, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Maria Walsh, Chrysoula Zacharopoulou, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský, Marco Zullo

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Barry Andrews, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Michiel Hoogeveen, Aurore Lalucq, Jeroen Lenaers, Silvia Modig, Irène Tolleret, Véronique Trillet-Lenoir, Pernille Weiss, Anna Zalewska

    Datum predložitve

    22.3.2022

     


     

    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

    65

    +

    NI

    Daniela Rondinelli

    PPE

    Isabella Adinolfi, David Casa, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Helmut Geuking, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Jeroen Lenaers, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Sirpa Pietikäinen, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Maria Walsh

    Renew

    Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Barry Andrews, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Dragoş Pîslaru, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Monica Semedo, Michal Šimečka, Irène Tolleret, Véronique Trillet-Lenoir, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou, Marco Zullo

    S&D

    Marc Angel, Robert Biedroń, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Ilan De Basso, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Aurore Lalucq, Radka Maxová, Maria Noichl, Pina Picierno, Manuel Pizarro, Evelyn Regner, Marianne Vind

    The Left

    Leila Chaibi, Özlem Demirel, Silvia Modig, Sandra Pereira, Eugenia Rodríguez Palop, Nikolaj Villumsen

    Verts/ALE

    Alice Kuhnke, Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Mounir Satouri, Sylwia Spurek, Tatjana Ždanoka

     

    16

    -

    ECR

    Michiel Hoogeveen, Giuseppe Milazzo, Andżelika Anna Możdżanowska, Margarita de la Pisa Carrión, Elżbieta Rafalska, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Anna Zalewska

    ID

    Nicolaus Fest, Guido Reil

    NI

    Lívia Járóka, Ádám Kósa

    PPE