POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

22.3.2022 - (COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Pascal Durand
Pripravljavke mnenj (*):
Jessica Polfjärd, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Kira Marie Peter‑Hansen, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Lídia Pereira, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0189),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0147/2021),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 7. septembra 2021[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. septembra  2021[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

– ob upoštevanju pisma Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9‑0059/2022),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930, zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.	(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930, zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem, tako da ne bo nihče zapostavljen in noben kraj prikrajšan. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in trajnostne naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.
__________________	__________________
30 COM(2019) 640 final.	30 COM(2019)0640.
31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].	32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Komisija je v svojem Akcijskem načrtu: financiranje trajnostne rasti določila ukrepe za doseganje ciljev, ki so: preusmeriti kapitalske tokove v naložbe v trajnostno rast, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, obvladati finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, degradacije okolja in socialnih vprašanj, ter spodbuditi preglednost in dolgoročno naravnanost finančnih in gospodarskih dejavnosti33. Predpogoj za doseganje navedenih ciljev je, da podjetja razkrijejo relevantne, primerljive in zanesljive informacije o trajnostnosti. Evropski parlament in Svet sta v okviru izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti sprejela več zakonodajnih aktov. Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta34 ureja, kako morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci končnim vlagateljem in lastnikom sredstev razkriti informacije o trajnostnosti. Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta35 vzpostavlja klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti z namenom povečanja trajnostnih naložb in boja proti lažnemu zelenemu oglaševanju finančnih produktov, za katere se neupravičeno trdi, da so trajnostni. Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta36, ki jo dopolnjujejo delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/181637, (EU) 2020/181738 in (EU) 2020/181839, uvaja okoljske, socialne in upravljavske zahteve glede razkritja za upravljavce referenčnih vrednosti ter minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta40 od velikih institucij, ki so izdale vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da od 28. junija 2022 naprej razkrivajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih. Nov bonitetni okvir za investicijska podjetja, določen z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta41 in Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta42, vsebuje določbe o uvedbi okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika tveganj v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) s strani pristojnih organov ter vsebuje zahteve glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za investicijska podjetja, ki se uporabljajo od 26. decembra 2022. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2021 napovedala tudi predlog o evropskem standardu za zelene obveznice, ki temelji na akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti.	(2) Komisija je v svojem Akcijskem načrtu: financiranje trajnostne rasti določila ukrepe za doseganje ciljev, ki so: preusmeriti kapitalske tokove v naložbe v trajnostno rast, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, obvladati finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, degradacije okolja in socialnih vprašanj, ter spodbuditi preglednost in dolgoročno naravnanost finančnih in gospodarskih dejavnosti33. Predpogoj za doseganje navedenih ciljev je, da določene vrste podjetij razkrijejo relevantne, primerljive in zanesljive informacije o trajnostnosti. Evropska komisija je v smernicah o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, poudarila koristi za podjetja pri poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, zlasti boljše poznavanje in razumevanje s podnebjem povezanih tveganj in priložnosti v podjetju, bolj raznoliko bazo vlagateljev, nižje stroške kapitala in izboljšanje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki. Evropski parlament in Svet sta v okviru izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti sprejela več zakonodajnih aktov. Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta34 ureja, kako morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci končnim vlagateljem in lastnikom sredstev razkriti informacije o trajnostnosti. Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta35 vzpostavlja klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti z namenom povečanja trajnostnih naložb in boja proti lažnemu zelenemu oglaševanju finančnih produktov, za katere se neupravičeno trdi, da so trajnostni. Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta36, ki jo dopolnjujejo delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/181637, (EU) 2020/181738 in (EU) 2020/181839, uvaja okoljske, socialne in upravljavske zahteve glede razkritja za upravljavce referenčnih vrednosti ter minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta40 od velikih institucij, ki so izdale vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da od 28. junija 2022 naprej razkrivajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih. Nov bonitetni okvir za investicijska podjetja, določen z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta41 in Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta42, vsebuje določbe o uvedbi okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika tveganj v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) s strani pristojnih organov ter vsebuje zahteve glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za investicijska podjetja, ki se uporabljajo od 26. decembra 2022. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2021 napovedala tudi predlog o evropskem standardu za zelene obveznice, ki temelji na akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti.
__________________	__________________
33 COM(2018) 97 final.	33 COM(2018)0097.
34 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).	34 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
35 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).	35 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
36 Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17).	36 Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17).
37 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).	37 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
38 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1817 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalno vsebino pojasnila o tem, kako se v metodologiji določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 12).	38 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1817 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalno vsebino pojasnila o tem, kako se v metodologiji določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 12).
39 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).	39 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
40 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).	40 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
41 Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).	41 Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
42 Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).	42 Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Raznolikost v upravnih odborih podjetij lahko vpliva na odločanje, upravljanje podjetij in odpornost.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti javni organi, posamezni državljani, zajemši delavce, in varčevalci, ter sindikati in predstavniki delavcev, kar bi jim omogočilo ustrezno obveščenost in s tem boljše sodelovanje v socialnem dialogu. Varčevalci, ki želijo vlagati etično in trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči tri primarne skupine (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo oblikovalci politike in javni organi. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Tretjo skupino uporabnikov sestavljajo akterji iz civilne družbe, tudi nevladne organizacije in socialni partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje oziroma, v primeru predstavnikov delavcev, ki želijo biti vključeni v pripravo teh poročil. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih zaradi boljše primerljivosti v tržnih sektorjih in med njimi, lahko uporabijo tudi drugi deležniki, ki v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 ocenijo spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Trg informacij o trajnostnosti hitro raste, vloga ponudnikov podatkov pa postaja vse pomembnejša zaradi novih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji in upravljavci premoženja. Z večjo razpoložljivostjo razčlenjenih podatkov bi morale imeti informacije o trajnostnosti bolj razumno ceno. Spremenjena Direktiva 2013/34 naj bi povečala primerljivost podatkov in harmonizirala standarde. Pričakuje se, da se bo praksa ponudnikov podatkov poenotila in da se bo povečalo strokovno znanje na tem področju z velikim potencialom za ustvarjanje delovnih mest. Če se pri pregledu te direktive ugotovi, da so prakse ponudnikov podatkov še vedno razdrobljene, bi bilo treba uvesti pravila za nadaljnjo standardizacijo prakse in njeno večjo zanesljivost.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev in civilne družbe. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih in priložnostih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih, podnebnih, zdravstvenih in socialnih vprašanj, vključno z vprašanji o delu otrok in prisilnem delu. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti ter zagotavljanju skladnosti s cilji Pariškega sporazuma in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti ter z ukrepi Unije. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9c) Zakonodajni organi bi morali zagotavljati pravno varnost. Med drugim bi bilo treba podjetjem, strankam in sindikatom omogočiti, da se dogovorijo o smernicah, na podlagi katerih bi lažje uporabljali to direktivo.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora bo treba spremeniti vzorce vedenja, zato je treba preiti s kratkoročnega korporativnega pristopa k bolj trajnostnemu in dolgoročnejšemu sprejemanju odločitev. Kot je pokazala študija za generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike iz julija 2020, je eden od temeljnih vzrokov za kratkoročno korporativno naravnanost regulativni okvir1a. Čeprav okrepljeno poročanje o trajnostnosti samo po sebi ni dovolj, pa je lahko pomembna spodbuda za bolj trajnostno odločanje in upravljanje v podjetjih. Poročanje o trajnostnosti je bistveno tudi za spremljanje napredka pri izvajanju evropskega zelenega dogovora.
	_________________
	1a Študija o dolžnostih direktorjev in trajnostnem upravljanju podjetij, po naročilu GD za pravosodje in potrošnike julija 2020.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, takih informacij niso dolžna poročati.	(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo, zlasti informacij, povezanih s podnebjem, vštevši vse emisije toplogrednih plinov in faktorje, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, takih informacij niso dolžna poročati, torej je jasno, da mora poročanje podjetij o trajnostnosti vključevati trden in cenovno dostopen okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje ter učinkovito revidiranje, da se zagotovi zanesljivost podatkov ter da se preprečita zeleno zavajanje in/ali dvojno štetje.
__________________	__________________
48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti].	48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti].

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.	(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti ter cilje Pariškega sporazuma. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi, okolje in podnebje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni. Pomanjkanje informacij o trajnostnosti omejuje tudi možnosti deležnikov, zajemši akterje civilne družbe, sindikate in predstavnike delavcev, da bi začeli dialog s podjetji o vprašanjih trajnostnosti.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V poročilu o klavzuli o pregledu Direktive 2014/95/EU in priloženem preverjanju primernosti poročanja podjetij je bilo prav tako ugotovljeno, da se je znatno povečalo število zahtevkov za informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, naslovljenih na podjetja, da bi se odpravila obstoječa informacijska vrzel. Poleg tega se bodo sedanja pričakovanja, da naj bi podjetja uporabljala različne okvire in standarde, verjetno nadaljevala in se bodo morda celo okrepila, saj se vrednost informacij o trajnostnosti še naprej povečuje. Brez ukrepov politike za dosego soglasja o informacijah, ki bi jih morala poročati podjetja, se bodo znatno povečali stroški in breme za podjetja, ki poročajo, in za uporabnike takih informacij.	(13) V poročilu o klavzuli o pregledu Direktive 2014/95/EU in priloženem preverjanju primernosti poročanja podjetij je bilo prav tako ugotovljeno, da se je znatno povečalo število zahtevkov za informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, naslovljenih na podjetja, da bi se odpravila obstoječa informacijska vrzel. Poleg tega se bodo različni okviri in standardi verjetno nadaljevali in se bodo morda celo okrepili, saj se vrednost informacij o trajnostnosti še naprej povečuje. Brez ukrepov politike za dosego soglasja o informacijah, ki bi jih morala poročati podjetja, se bodo znatno povečali stroški in breme za podjetja, ki poročajo, in za uporabnike takih informacij.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.	(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, je primerno, da za podjetja iz tretjih držav, ki nimajo sedeža v EU, vendar zagotavljajo blago in storitve znotraj EU, veljajo ista pravila o poročanju kot za podjetja iz EU ali da vsaj uporabljajo pravila, ki jih Komisija oceni kot enakovredna standardom EU, ko so sprejeti izvedbeni ukrepi za navedene sheme enakovrednosti.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prostovoljni standardi za MSP
	(18a) MSP bi bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tako MSP, ki kotirajo na borzi, kot tista, ki ne kotirajo, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo sorazmernih standardov. Standardi za MSP bi morali biti referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev, podjetij, v katera se vlaga, in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(18b) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in nepotrebnemu upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18c) Za nekatere gospodarske dejavnosti v sektorjih z visokim tveganjem velja, da predstavljajo še posebej velika tveganja glede trajnostnosti. Seznam sektorjev z visokim tveganjem temelji na obstoječih sektorskih smernicah OECD. Da bi se lahko ta direktiva uporabljala tudi za te gospodarske dejavnosti v sektorjih z visokim tveganjem, bi jih bilo treba opredeliti, na Komisijo pa prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s pripravo seznama gospodarskih dejavnosti v sektorjih z visokim tveganjem. Ta seznam bi moral, kolikor je to mogoče, uporabljati evropsko kategorizacijo NACE. Vseh gospodarskih dejavnosti v omenjenih sektorjih ni mogoče šteti za visoko tvegane. Komisija bi si morala zato prizadevati za uporabo najnižje možne stopnje razvrščanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta49 se uporablja za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih. Za zagotovitev, da za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vključno z izdajatelji iz tretjih držav, veljajo enake zahteve glede poročanja o trajnostnosti, bi morala Direktiva 2004/109/ES vsebovati potrebna sklicevanja na vse zahteve glede poročanja o trajnostnosti v letnem računovodskem poročilu.	(19) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta49 se uporablja za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih. Za zagotovitev, da za vsa velika podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih ali poslujejo na notranjem trgu EU, vključno z izdajatelji iz tretjih držav, veljajo enake zahteve glede poročanja o trajnostnosti, bi morala Direktiva 2004/109/ES vsebovati potrebna sklicevanja na vse zahteve glede poročanja o trajnostnosti v letnem računovodskem poročilu.
__________________	__________________
49 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).	49 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost glede tega, katero je obvladujoče podjetje izvzetega odvisnega podjetja, ki poroča na konsolidirani ravni. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo konsolidirano poslovno poročilo svojega obvladujočega podjetja in v svoje poslovno poročilo vključijo sklicevanje na dejstvo, da so izvzeta iz obveznosti poročanja informacij o trajnostnosti. Navedeno izvzetje bi se moralo uporabljati tudi, kadar je obvladujoče podjetje, ki poroča na konsolidirani ravni, podjetje iz tretje države, ki poroča informacije o trajnostnosti v skladu z zahtevami te direktive ali na način, ki je enakovreden standardom EU za poročanje o trajnostnosti.	(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja določenih nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije in razčlenitev določenih podatkov za posamezne konsolidirane subjekte. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost glede tega, katero je obvladujoče podjetje izvzetega odvisnega podjetja, ki poroča na konsolidirani ravni. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo konsolidirano poslovno poročilo svojega obvladujočega podjetja in v svoje poslovno poročilo vključijo sklicevanje na dejstvo, da so izvzeta iz obveznosti poročanja določenih informacij o trajnostnosti v lastnih poslovnih poročilih.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) V skladu s členom 23 Direktive 2013/34/EU so obvladujoča podjetja izvzeta iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, če so ta podjetja odvisna podjetja drugega obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje navedeno obveznost. Vendar bi bilo treba določiti, da ureditev izvzetja za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila deluje neodvisno od ureditve izvzetja za konsolidirano poročanje o trajnostnosti. Podjetje je zato lahko izvzeto iz obveznosti konsolidiranega računovodskega poročanja, vendar ni izvzeto iz obveznosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, če njegovo končno obvladujoče podjetje pripravlja konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila v skladu s pravom Unije ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi, vendar ne pripravlja konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s pravom EU ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi.	(22) V skladu s členom 23 Direktive 2013/34/EU so obvladujoča podjetja izvzeta iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, če so ta podjetja odvisna podjetja drugega obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje navedeno obveznost, razen če je obvladujoče podjetje odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi. Vendar bi bilo treba določiti, da ureditev izvzetja za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila deluje neodvisno od ureditve izvzetja za konsolidirano poročanje o trajnostnosti.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Kreditne institucije in zavarovalnice imajo ključno vlogo pri prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Lahko imajo znatne pozitivne in negativne učinke prek svojih posojilnih, naložbenih in zavarovalnih dejavnosti. Zato bi morale za kreditne institucije in zavarovalnice, razen tistih, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 2013/34/EU, vključno z zadrugami in vzajemnimi podjetji, veljati zahteve glede poročanja o trajnostnosti, če izpolnjujejo določena merila glede velikosti. Uporabniki teh informacij bi tako lahko ocenili vplive teh podjetij na družbo in okolje ter tveganja, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, s katerimi bi se ta podjetja lahko soočala. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Direktive Sveta 86/635/EGS50 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij se lahko države članice, ki poročajo o trajnostnosti, odločijo, da ne bodo uporabljale zahtev glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta51.	(23) Kreditne institucije in zavarovalnice imajo ključno vlogo pri prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Lahko imajo znatne pozitivne in negativne učinke prek svojih posojilnih, naložbenih in zavarovalnih dejavnosti. Zato bi morale za kreditne institucije in zavarovalnice, razen tistih, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 2013/34/EU, vključno z zadrugami in vzajemnimi podjetji, ter pridobitne pravne subjekte v obliki skrbniških skladov ali podobnih pravnih ureditev, veljati zahteve glede poročanja o trajnostnosti, če izpolnjujejo določena merila glede velikosti. Uporabniki teh informacij bi tako lahko ocenili vplive teh podjetij na družbo in okolje ter tveganja, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, s katerimi bi se ta podjetja lahko soočala. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Direktive Sveta 86/635/EGS50 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij se lahko države članice, ki poročajo o trajnostnosti, odločijo, da ne bodo uporabljale zahtev glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta51.
__________________	__________________
50 Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).	50 Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).
51 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).	51 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve.	(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088 in preprečevati neusklajenost podatkov, ki jih potrebujejo uporabniki podatkov, s podatki, ki jih morajo posredovati pripravljavci podatkov. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi, kazalnikih in metodologijah „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088 in delegiranih aktov, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve. Seznam je minimalna zahteva, ki ne bo zmanjšala obstoječih nacionalnih zahtev glede poročanja. Seznam okoljsko trajnostnih zadev bi moral temeljiti na kazalnikih in metodologijah iz Uredbe (EU) 2020/852 in različnih delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, ter jih upoštevati, saj skupaj sestavljajo sistem klasifikacije za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.	(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, podnebnih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic, zadev, povezanih z enakostjo spolov ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika, pri tem pa upoštevati, da je dvojna pomembnost bistvena za razumevanje dolgoročne vrednosti, ki jo ustvarja podjetje.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ter bi morala po potrebi vključiti informacije o blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, trajnostni rabi ter zaščiti vodnih, morskih in talnih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, zajemši rabo virov, preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja, ter varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov; ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov, vštevši delavce, domorodce in lokalne skupnosti, in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse znanstveno utemeljene in časovno omejene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, opis strategije primerne skrbnosti, dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo in ocenilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje in tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, spremljanje, preprečevanje, blaženje, ustavljanje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni vpliv obravnava kot škodljiv na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva razkritja informacij o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja. Splošno znano je, da se informacije o neopredmetenih sredstvih in drugih neopredmetenih dejavnikih, vključno z notranje ustvarjenimi neopredmetenimi sredstvi, premalo poročajo, kar ovira ustrezno oceno razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter spremljanje naložb. Da bi vlagateljem omogočili boljše razumevanje vse večjega razkoraka med knjigovodsko vrednostjo številnih podjetij in njihovim tržnim vrednotenjem, ki se opaža v številnih gospodarskih sektorjih, bi bilo treba zahtevati ustrezno poročanje o neopredmetenih sredstvih. Zato je treba od podjetij zahtevati, da razkrijejo informacije o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja, vključno z intelektualnim kapitalom, človeškim kapitalom, tudi razvojem znanj in spretnosti, ter družbenim kapitalom in kapitalom odnosov, vključno s kapitalom ugleda. Informacije o neopredmetenih sredstvih bi morale vključevati tudi informacije v zvezi z raziskavami in razvojem.	(28) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva razkritja informacij o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja. Splošno znano je, da se informacije o neopredmetenih sredstvih in drugih neopredmetenih dejavnikih, vključno z notranje ustvarjenimi neopredmetenimi sredstvi, premalo poročajo, kar ovira ustrezno oceno razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter spremljanje naložb. Da bi vlagateljem omogočili boljše razumevanje vse večjega razkoraka med knjigovodsko vrednostjo številnih podjetij in njihovim tržnim vrednotenjem, ki se opaža v številnih gospodarskih sektorjih, bi bilo treba zahtevati ustrezno poročanje o neopredmetenih sredstvih. Zato je treba od podjetij zahtevati, da razkrijejo ustrezne informacije o neopredmetenih sredstvih, ki so skladna z neopredmetenimi sredstvi, navedenimi v računovodskem izkazu, tudi, kadar se nanašajo na intelektualni kapital, človeški kapital, tudi razvoj znanj in spretnosti, ter družbeni kapital in kapital odnosov, vključno s kapitalom ugleda. Informacije o neopredmetenih sredstvih bi morale vključevati tudi informacije v zvezi z raziskavami in razvojem.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.	(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da sporočene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije, ki temeljijo na znanstveno utemeljenih, harmoniziranih, primerljivih in enotnih kazalnikih, obenem pa ne ogrožajo poslovnega položaja podjetja. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU. Komisija bi morala pomagati podjetjem in pripraviti nezavezujoče smernice o ustreznih metodologijah za pripravo informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Za namene poročanja člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne bi smela zahtevati od podjetij, da objavijo zaupne informacije v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (direktiva o poslovnih skrivnostih).

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovi primerljivost informacij in razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij.	(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti, zanesljivosti in pristnosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovijo primerljivost, zanesljivost in pristnost informacij ter razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij. Pri opredelitvi tovrstnih standardov je bistveno ustrezno upoštevati glavne standarde poročanja o trajnostnosti, ki se danes uporabljajo po vsem svetu.
__________________	__________________
52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).	52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).
53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).	53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba uskladiti, tudi z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088 ter s pravnim redom EU. Te informacije morajo temeljiti na znanstveno utemeljenih, harmoniziranih, primerljivih in enotnih kazalnikih. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050, pa tudi z vmesnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije, hkrati pa usklajena z mednarodnimi standardi.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Januarja 2022 je EFRAG napovedal članstvo več organizacij civilne družbe in željo, da bi omogočili širšo zastopanost vseh ustreznih deležnikov pri poročanju o trajnostnosti. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Da bi EFRAG zagotovili zadostno neodvisnost od zasebnih finančnih prispevkov v njegov proračun, hkrati pa dovoljšno opremljenost za pripravo kakovostnih priporočil o standardih, bi morala Komisija povečati svoje financiranje v relativnem in absolutnem smislu na vsaj 75 % stroškov dela v zvezi s trajnostnimi vprašanji. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter ga razviti z uporabo strokovnega znanja uravnoteženega zastopstva ustreznih deležnikov, vštevši socialne partnerje, nevladne organizacije in organizacije potrošnikov, ki bi morali imeti možnost enakovredno sodelovati v postopku priprave standardov. Sodelovanje v neodvisni tehnični svetovalni skupini mora temeljiti na strokovnem znanju o zadevah iz členov 19a in 19b in ni pogojeno z nobenim finančnim prispevkom. Komisija bi morala poskrbeti za pregleden postopek in preprečiti tveganja navzkrižja interesov ter v oblikovanje standardov poročanja o trajnostnosti popolno vključiti sindikate, potrošniške organizacije, nevladne organizacije in vse druge ustrezne deležnike, kot so mednarodne organizacije ali vlade iz držav, v katerih bo podjetje delovalo ali imelo svojo vrednostno in dobavno verigo, da bi tako zastopala interese vseh skupin uporabnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.
__________________	__________________
54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Komisija bi se morala s pristojnimi delovnimi skupinami Sveta in odbori Evropskega parlamenta vsako leto posvetovati o delovnem programu skupine EFRAG ter jih vključiti vanj. Med EFRAG in pristojnimi odbori Evropskega parlamenta bi morale potekati redne izmenjave, kar bi povečalo demokratični in parlamentarni nadzor in preglednost.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.	(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali biti v skladu z osnovnimi kazalniki in metodologijami, določenimi v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahtevami glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalnimi standardi za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter z vsakim delom, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št.575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.
__________________	__________________
55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).	57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).	58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).	59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.	(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, kar vključuje tudi ključne kazalnike uspešnosti za te smernice61. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.
__________________	__________________
60 2017/C 215/01.	60 2017/C 215/01.
61 2019/C 209/01.	61 2019/C 209/01.

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodenje glede trajnostnosti. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika). Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni.	(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodenje glede trajnostnosti in zagotoviti skladnost z njimi. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika), pri računanju emisij toplogrednih plinov pa tudi protokol o toplogrednih plinih, vključno z emisijami obsega 1, 2 in 3 iz podjetij, in z emisijami iz industrijske živinoreje. Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni s podpiranjem dela Odbora za mednarodne standarde trajnostnosti (ISSB).

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.	(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov in ne pomenijo nesorazmernega bremena glede prizadevanj in stroškov za tiste, ki poročajo. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo. Pri določanju podatkov o okoljskih dejavnikih, ki jih morajo podjetja razkriti, bi bilo treba zagotoviti skladnost z opredelitvami pojmov iz člena 2 in zahtevami glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.	(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki, vštevši potrošnike, poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij ter njihovo odpornost in načrte za prilagoditev na različne podnebne scenarije in na cilj EU za podnebno nevtralnost. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Te strani želijo poznati tudi prizadevanja podjetij za učinkovito zmanjšanje absolutnih emisij toplogrednih plinov v okviru njihovih strategij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Da bi dosegli podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter okolje brez strupov, je treba v celoti mobilizirati vse gospodarske sektorje. V zvezi s tem sta ključnega pomena zmanjšanje porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti, saj se energija uporablja v vseh dobavnih verigah. Zato bi bilo treba energetske vidike ustrezno upoštevati v standardih poročanja o trajnostnosti, zlasti v zvezi z okoljskimi zadevami.	(42) Da bi dosegli podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo brez razpršenega onesnaževanja, je treba v celoti mobilizirati vse gospodarske sektorje. V zvezi s tem sta ključnega pomena zmanjšanje porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti, saj se energija uporablja v vseh dobavnih verigah. Zato bi bilo treba energetske vidike ustrezno upoštevati v standardih poročanja o trajnostnosti, zlasti v zvezi z okoljskimi in podnebnimi zadevami.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z delovnimi pogoji, pravicami delavcev, vključevanjem socialnih partnerjev, kolektivnimi pogajanji, enakostjo, nediskriminacijo, preprečevanjem nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in vključevanjem, ter o človekovih pravicah. Te informacije bi bilo treba razkriti po državah, kjer je to ustrezno, v tesnem posvetovanju s sindikati in predstavniki delavcev, in morale bi zajemati vplive podjetij na njihove delavce, ljudi in zdravje ljudi. Kadar upravni ali poslovodni organ podjetja od predstavnikov delavcev prejme mnenje o poročilu o trajnostnosti, bi moral to mnenje priložiti k poročilu o trajnostnosti, če je to določeno v nacionalni zakonodaji in praksi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu in delu otrok v njihovih vrednostnih verigah. Zahteve glede poročanja o prisilnem delu ne bi smele nadomestiti odgovornosti javnih organov, da prek trgovinske politike in diplomatskih sredstev obravnavajo uvoz blaga, proizvedenega s kršenjem človekovih pravic, tudi s prisilnim delom. Podjetja bi morala imeti možnost poročati tudi o morebitnih tveganjih in negativnih trendih glede zaposlovanja in prihodkov zaradi neizvajanja procesa pravičnega prehoda. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z 20 načeli evropskega stebra socialnih pravic, zlasti enake možnosti za vse in pošteni delovni pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vštevši Konvencijo OZN o pravicah invalidov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, zajemši tudi seznam ustreznih standardov v Prilogi I, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, (revidirano) Evropsko socialno listino, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in smernice OECD za večnacionalna podjetja. Poročanje o socialnih dejavnikih bi moralo biti sorazmerno s področjem uporabe in cilji te direktive.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.	(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov in odborov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o njihovi sestavi, zlasti zadevajoč sodelovanje delavcev in žensk, uravnoteženo zastopanost spolov in vprašanje, ali ima podjetje politike v smislu spodbud članom teh organov, ki so povezane z vprašanji o trajnostnosti, ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.
__________________	__________________
62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).	62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Raznolikost v upravnih odborih podjetij prispeva k boljšemu sprejemanju odločitev, boljšemu upravljanju podjetij in k njihovi večji odpornosti. Predstavniki delavcev in več žensk v upravnih odborih bi spodbudili trajnostni razvoj podjetij.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(45a) Države članice bi morale zagotoviti, da se poročanje o trajnostnosti izvaja v skladu s pravicami delavcev do obveščenosti in posvetovanja, tudi ko gre za sodelovanje pri oblikovanju sistema poročanja v tesni povezavi z administrativnimi, upravnimi ali nadzornimi organi.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 31. oktobra 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 30. aprila 2023. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Za izpolnitev teh obveznosti razkritja bi morali imeti udeleženci na finančnem trgu na voljo dovolj časa, da od podjetij prejmejo ustrezne informacije. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu poročati o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, ki so konkretno potrebne za skladnost z ukrepi iz Uredbe (EU) 2019/2088, v poslovnem letu, ki sledi prvemu letu prenosa obveznosti za podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Druge podatke bi bilo treba sporočiti v skladu z roki za prenos, ki veljajo za podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive. Komisija bi morala najpozneje do 31. januarja 2024 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) Podjetja v nekaterih sektorjih, ki ustvarjajo velike emisije, kot sta ekstraktivna industrija in industrija fosilnih goriv, bi morala upoštevati ustrezne sektorske smernice IPCC in Mednarodne agencije za energijo. Za podjetja, ki poslujejo v ekstraktivni industriji, kot je opredeljena v členu 41(1) Direktive 2013/34/EU, bi moralo veljati dodatno razkritje glede trajnostnosti, saj imajo velika tveganja in učinke glede trajnostnosti v smislu emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi, kar povzroča posebno izpostavljenost podnebni in energetski preobrazbi v smislu tveganj in priložnosti, ki jih prinašata.

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.	(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost, dostopnost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti, primerjati in strojno brati v digitalnih oblikah ter v celoti dostopati do njih, vštevši invalide. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Poleg tega omogoča centralizacijo podatkov na ravni Unije in držav članic v odprti in dostopni obliki, ki olajšuje branje in omogoča primerjavo podatkov. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo in javno objavijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.
__________________	__________________
63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).	63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).
64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data	64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data
65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en	65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.	(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani strojno berljivi elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Člen 19a(4) Direktive 2013/34/EU državam članicam omogoča, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti izjavo o nefinančnem poslovanju, ki se zahteva v skladu s členom 19a(1). Države članice lahko to storijo, kadar zadevno podjetje pripravi ločeno poročilo, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom v skladu s členom 30 navedene direktive, ali kadar je to poročilo javno dostopno na spletni strani podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev po datumu bilance stanja, in je sklic nanj naveden v poslovnem poročilu. Enaka možnost obstaja tudi za konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 29a(4) Direktive 2013/34/EU. To možnost je uporabilo dvajset držav članic. Vendar možnost objave ločenega poročila ovira razpoložljivost informacij, ki povezujejo finančne informacije in informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Prav tako ovira najdljivost in dostopnost informacij za uporabnike, zlasti vlagatelje, ki jih zanimajo finančne informacije in informacije o trajnostnosti. Morebitni različni časi objave finančnih informacij in informacij o trajnostnosti še povečujejo ta problem. Objava v ločenem poročilu lahko tudi na notranji in zunanji ravni daje vtis, da informacije o trajnostnosti spadajo v kategorijo manj pomembnih informacij, kar lahko negativno vpliva na zaznano zanesljivost informacij. Podjetja bi zato morala poročati o informacijah o trajnostnosti v poslovnem poročilu, države članice pa ne bi smele več imeti možnosti, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Taka obveznost prispeva tudi k pojasnitvi vloge pristojnih nacionalnih organov pri nadzoru poročanja o trajnostnosti v okviru poslovnega poročila v skladu z Direktivo 2004/109/ES. Poleg tega podjetja, ki morajo poročati informacije o trajnostnosti, v nobenem primeru ne bi smela biti izvzeta iz obveznosti objave poslovnega poročila, saj je pomembno zagotoviti, da so informacije o trajnostnosti javno dostopne.	(50) Člen 19a(4) Direktive 2013/34/EU državam članicam omogoča, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti izjavo o nefinančnem poslovanju, ki se zahteva v skladu s členom 19a(1). Države članice lahko to storijo, kadar zadevno podjetje pripravi ločeno poročilo, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom v skladu s členom 30 navedene direktive, ali kadar je to poročilo javno dostopno na spletni strani podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev po datumu bilance stanja, in je sklic nanj naveden v poslovnem poročilu. Enaka možnost obstaja tudi za konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 29a(4) Direktive 2013/34/EU. To možnost je uporabilo dvajset držav članic. Vendar možnost objave ločenega poročila ovira razpoložljivost informacij, ki povezujejo finančne informacije in informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Prav tako ovira najdljivost in dostopnost informacij za uporabnike, zlasti vlagatelje, ki jih zanimajo finančne informacije in informacije o trajnostnosti. Morebitni različni časi objave finančnih informacij in informacij o trajnostnosti še povečujejo ta problem. Objava v ločenem poročilu lahko tudi na notranji in zunanji ravni daje vtis, da informacije o trajnostnosti spadajo v kategorijo manj pomembnih informacij, kar lahko negativno vpliva na zaznano zanesljivost informacij. Podjetja bi zato morala poročati o informacijah o trajnostnosti v poslovnem poročilu, države članice pa ne bi smele več imeti možnosti, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, vendar bi morala imeti možnost, da na konsolidirani ravni objavijo informacije o trajnostnosti v posebnem oddelku poslovnega poročila ter v obliki, ki je primerljiva z obliko za objavo računovodskih izkazov in skladna z njo. Taka obveznost prispeva tudi k pojasnitvi vloge pristojnih nacionalnih organov pri nadzoru poročanja o trajnostnosti v okviru poslovnega poročila v skladu z Direktivo 2004/109/ES. Poleg tega podjetja, ki morajo poročati informacije o trajnostnosti, v nobenem primeru ne bi smela biti izvzeta iz obveznosti objave poslovnega poročila, saj je pomembno zagotoviti, da so informacije o trajnostnosti javno dostopne.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.	(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov ter o drugih vidikih politik, kot so starost, izobrazba in delovne izkušnje ali invalidnost, in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Člen 33 Direktive 2013/34/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja kolektivno odgovorni za pripravo in objavo (konsolidiranih) letnih računovodskih izkazov, (konsolidiranega) poslovnega poročila in (konsolidirane) izjave o upravljanju podjetja v skladu z zahtevami navedene direktive. Navedeno kolektivno odgovornost bi bilo treba razširiti na zahteve glede digitalizacije iz Delegirane uredbe (EU) 2019/815, zahtevo po skladnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti in zahtevo, da se pri poročanju o trajnostnosti uporabijo oznake.	(52) Člen 33 Direktive 2013/34/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo z jasno opredelitvijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja kolektivno odgovorni za pripravo in objavo (konsolidiranih) letnih računovodskih izkazov, (konsolidiranega) poslovnega poročila in (konsolidirane) izjave o upravljanju podjetja v skladu z zahtevami navedene direktive. Navedeno kolektivno odgovornost bi bilo treba razširiti na zahteve glede digitalizacije iz Delegirane uredbe (EU) 2019/815, zahtevo po skladnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti in zahtevo, da se pri poročanju o trajnostnosti uporabijo oznake.

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Poklic dajanja zagotovil razlikuje med posli dajanja omejenih in razumnih zagotovil. Zaključek posla dajanja omejenega zagotovila je običajno izražen v nikalni obliki z navedbo, da izvajalec ni ugotovil ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal, da vsebina vsebuje bistvene napake. Revizor opravi manj testov kot pri poslu dajanja razumnega zagotovila. Obseg dela pri poslu dajanja omejenega zagotovila je zato manjši kot pri razumnem zagotovilu. Obseg dela pri poslu dajanja razumnega zagotovila vključuje obsežne postopke, vključno z upoštevanjem notranjih kontrol podjetja, ki poroča, in preizkušanjem podatkov, zato je mnogo obsežnejši kot pri poslu dajanja omejenega zagotovila. Zaključek te vrste posla je običajno izražen v trdilni obliki in v njem je podano mnenje o merjenju obravnavane vsebine glede na predhodno določena merila. V skladu s členom 19a(5) in členom 29a(5) Direktive 2013/34/EU morajo države članice zagotoviti, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo. V skladu z navedenima členoma se ne zahteva, da neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil preveri informacije, čeprav državam članicam omogoča, da takšno preverjanje zahtevajo, kadar to želijo. Če se za poročanje o trajnostnosti ne zahteva zagotavljanje zanesljivosti, za razliko od zahteve, da mora zakoniti revizor izvesti posel dajanja razumnega zagotovila v zvezi z računovodskimi izkazi, bi to ogrozilo verodostojnost razkritih informacij o trajnostnosti in tako potrebe predvidenih uporabnikov teh informacij ne bi bile zadovoljene. Čeprav je cilj doseči podobno raven zagotovila za finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti, odsotnost skupno dogovorjenega standarda za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ustvarja tveganje za različno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi zajemal posel dajanja razumnega zagotovila za različne kategorije informacij o trajnostnosti, zlasti v zvezi z razkritji glede prihodnosti in kvalitativnimi razkritji. Zato bi bilo treba razmisliti o postopnem pristopu za povišanje ravni zagotovila, ki se zahteva za informacije o trajnostnosti, začenši z obveznostjo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da izrazi mnenje o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila. To mnenje bi moralo zajemati skladnost poročanja o trajnostnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti, postopek, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, in skladnost z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti. Revizor bi moral tudi oceniti, ali poročanje podjetja izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovijo enotno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi posel dajanja razumnega zagotovila pomenil, bi bilo treba od zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zahtevati, da izrazi mnenje na podlagi posla dajanja razumnega zagotovila o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije, če bi Komisija sprejela standarde dajanja zagotovil za razumno zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. To bi omogočilo tudi postopen razvoj trga zagotovil za informacije o trajnostnosti in praks poročanja podjetij. Nazadnje, ta postopni pristop bi privedel do postopnega povišanja stroškov podjetij, ki poročajo, glede na to, da je razumno zagotovilo dražje od omejenega zagotovila.	(53) Poklic dajanja zagotovil razlikuje med posli dajanja omejenih in razumnih zagotovil. Zaključek posla dajanja omejenega zagotovila je običajno izražen v nikalni obliki z navedbo, da izvajalec ni ugotovil ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal, da vsebina vsebuje bistvene napake. Revizor opravi manj testov kot pri poslu dajanja razumnega zagotovila. Obseg dela pri poslu dajanja omejenega zagotovila je zato manjši kot pri razumnem zagotovilu. Obseg dela pri poslu dajanja razumnega zagotovila vključuje obsežne postopke, vključno z upoštevanjem notranjih kontrol podjetja, ki poroča, in preizkušanjem podatkov, zato je mnogo obsežnejši kot pri poslu dajanja omejenega zagotovila. Zaključek te vrste posla je običajno izražen v trdilni obliki in v njem je podano mnenje o merjenju obravnavane vsebine glede na predhodno določena merila. V skladu s členom 19a(5) in členom 29a(5) Direktive 2013/34/EU morajo države članice zagotoviti, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo. V skladu z navedenima členoma se ne zahteva, da neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil preveri informacije, čeprav državam članicam omogoča, da takšno preverjanje zahtevajo, kadar to želijo. Če se za poročanje o trajnostnosti ne zahteva zagotavljanje zanesljivosti, za razliko od zahteve, da mora zakoniti revizor izvesti posel dajanja razumnega zagotovila v zvezi z računovodskimi izkazi, bi to ogrozilo verodostojnost razkritih informacij o trajnostnosti in tako potrebe predvidenih uporabnikov teh informacij ne bi bile zadovoljene. Čeprav je cilj doseči podobno raven zagotovila za finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti, odsotnost skupno dogovorjenega standarda za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ustvarja tveganje za različno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi zajemal posel dajanja razumnega zagotovila za različne kategorije informacij o trajnostnosti, zlasti v zvezi z razkritji glede prihodnosti in kvalitativnimi razkritji. Zato bi bilo treba razmisliti o postopnem in pogojenem pristopu za povišanje ravni zagotovila, ki se zahteva za informacije o trajnostnosti, začenši z obveznostjo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da izrazi mnenje o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila. To mnenje bi moralo zajemati skladnost poročanja o trajnostnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti, postopek, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, in skladnost z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti. Revizor bi moral tudi oceniti, ali poročanje podjetja izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovijo enotno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi posel dajanja razumnega zagotovila pomenil, bi bilo treba od zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja potem zahtevati, da izrazi mnenje na podlagi posla dajanja razumnega zagotovila o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije, potem ko Komisija sprejme standarde dajanja zagotovil za razumno zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti in po pozitivnem rezultatu mehanizma pregleda in če se sozakonodajalca odločita za pregled skladnosti zagotovil. To bi omogočilo tudi postopen razvoj trga zagotovil za informacije o trajnostnosti in praks poročanja podjetij.

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja že preverjajo računovodske izkaze in poslovno poročilo. Zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ga dajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, bi pomagalo zagotoviti povezljivost in doslednost finančnih informacij in informacij o trajnostnosti, kar je zlasti pomembno za uporabnike informacij o trajnostnosti. Vendar obstaja tveganje nadaljnje koncentracije revizijskega trga, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost revizorjev in povišalo plačila za revizije ali zagotovila. Zato je zaželeno, da se podjetjem ponudi širša izbira neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Državam članicam bi bilo treba zato omogočiti, da v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta66 akreditirajo neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil, da podajo mnenje o poročanju o trajnostnosti, ki bi ga bilo treba objaviti skupaj s poslovnim poročilom. Države članice bi morale določiti zahteve, ki zagotavljajo dosledne rezultate pri dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo različni ponudniki storitev dajanja zagotovil. Zato bi morale za vse neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil veljati zahteve, ki so glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES. To bo zagotovilo tudi enake konkurenčne pogoje za vse osebe in podjetja, ki jim države članice dovolijo, da predložijo mnenje o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z zakonitimi revizorji. Če podjetje glede svojega poročanja o trajnostnosti pridobi mnenje akreditiranega neodvisnega ponudnika storitev dajanja zagotovil, ki ni zakoniti revizor, mu tega mnenja ni treba pridobiti še od zakonitega revizorja.	(54) Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja že preverjajo računovodske izkaze in poslovno poročilo. Zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ga dajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, bi pomagalo zagotoviti povezljivost in doslednost finančnih informacij in informacij o trajnostnosti, kar je zlasti pomembno za uporabnike informacij o trajnostnosti. Vendar obstaja tveganje nadaljnje koncentracije revizijskega trga, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost revizorjev in povišalo plačila za revizije ali zagotovila. Zato je zaželeno, da se podjetjem ponudi širša izbira neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Državam članicam bi bilo treba zato omogočiti, da v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta66 akreditirajo neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil, da podajo mnenje o poročanju o trajnostnosti, ki bi ga bilo treba objaviti skupaj s poslovnim poročilom. Države članice bi morale določiti zahteve, ki zagotavljajo dosledne rezultate pri dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo različni ponudniki storitev dajanja zagotovil. Zato bi morale za vse neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil veljati zahteve, ki so enakovredne zahtevam glede zanesljivosti poročanja o trajnostnosti iz Direktive 2006/43/ES. To bo zagotovilo tudi enake konkurenčne pogoje za vse osebe in podjetja, ki jim države članice dovolijo, da predložijo mnenje o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z zakonitimi revizorji. Če podjetje glede svojega poročanja o trajnostnosti pridobi mnenje akreditiranega neodvisnega ponudnika storitev dajanja zagotovil, ki ni zakoniti revizor, mu tega mnenja ni treba pridobiti še od zakonitega revizorja. Nadalje bi z uvedbo načela, da sta naloga obvezne revizije in naloga dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ju izvede isti zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ali mreža, nezdružljivi, zagotovili visoko raven neodvisnosti postopkov preverjanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
__________________	__________________
66 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).	66 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Pravila za podelitev dovoljenja in priznavanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij bi morala zagotoviti, da imajo zakoniti revizorji potrebno raven teoretičnega znanja o temah, pomembnih za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe takšnega znanja v praksi. Toda zakonitim revizorjem, ki jim je država članica že podelila dovoljenje ali jih priznala, bi bilo treba še naprej dovoliti izvajanje obveznih revizij ter dovoliti izvajanje poslov dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Države članice pa bi morale zagotoviti, da zakoniti revizorji, ki že imajo dovoljenje, pridobijo potrebno znanje o poročanju o trajnostnosti in dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s stalnim strokovnim izobraževanjem.	(56) Pravila za podelitev dovoljenja in priznavanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij bi morala zagotoviti, da imajo zakoniti revizorji potrebno raven teoretičnega znanja o temah, pomembnih za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe takšnega znanja v praksi. To znanje bi lahko temeljilo tudi na predhodnih delovnih izkušnjah in enakovrednih poklicnih kvalifikacijah. Toda zakonitim revizorjem, ki jim je država članica že podelila dovoljenje ali jih priznala, bi bilo treba še naprej dovoliti izvajanje obveznih revizij ter dovoliti izvajanje poslov dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Države članice pa bi morale zagotoviti, da zakoniti revizorji, ki že imajo dovoljenje, pridobijo potrebno znanje o poročanju o trajnostnosti in dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s stalnim strokovnim izobraževanjem.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Zagotoviti je treba, da so zahteve za revizorje, kar zadeva njihovo delo v zvezi z obvezno revizijo in dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, usklajene. Zato bi bilo treba določiti, da so ključni revizijski partnerji, kadar mnenje o poročanju o trajnostnosti poda zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov, dejavno vključeni v dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Pri dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti bi bilo treba od zakonitih revizorjev zahtevati, da namenijo dovolj časa za posel in dodelijo zadostna sredstva, da lahko ustrezno opravijo svoje naloge. Nazadnje, v računovodski evidenci stranke bi bilo treba navesti plačila, zaračunana za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, revizijska datoteka pa bi morala vključevati informacije, povezane z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.	(57) Zagotoviti je treba, da so zahteve za revizorje, kar zadeva njihovo delo v zvezi z obvezno revizijo in dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, usklajene. Zato bi bilo treba določiti, da so ključni revizijski partnerji, kadar mnenje o poročanju o trajnostnosti poda zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov, dejavno vključeni v dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Pri dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti bi bilo treba od zakonitih revizorjev zahtevati, da namenijo dovolj časa za posel in dodelijo zadostna sredstva in strokovno znanje, da lahko ustrezno opravijo svoje naloge. Nazadnje, v računovodski evidenci stranke bi bilo treba navesti plačila, zaračunana za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, revizijska datoteka pa bi morala vključevati informacije, povezane z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Da bi revizijski organi za poročila o trajnostnosti lahko ocenili informacije, bi morali imeti visoko raven tehničnega in specializiranega strokovnega znanja na področju trajnostnosti.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Člen 39 Direktive 2006/43/ES zahteva, da države članice zagotovijo, da ima vsak subjekt javnega interesa revizijsko komisijo, in določa njene naloge v zvezi z obvezno revizijo. Navedeni revizijski komisiji bi bilo treba dodeliti določene naloge v zvezi z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Te naloge bi morale vključevati obveznost, da je treba upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvestiti o rezultatu dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter mu pojasniti, kako je revizijska komisija prispevala k celovitosti poročanja o trajnostnosti in kakšna je bila njena vloga v tem postopku.	(65) Člen 39 Direktive 2006/43/ES zahteva, da države članice zagotovijo, da ima vsak subjekt javnega interesa revizijsko komisijo, in določa njene naloge v zvezi z obvezno revizijo. Navedeni revizijski komisiji bi bilo treba dodeliti določene naloge v zvezi z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Te naloge bi morale vključevati obveznost, da je treba upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvestiti o rezultatu dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter mu pojasniti, kako je revizijska komisija prispevala k celovitosti poročanja o trajnostnosti in kakšna je bila njena vloga v tem postopku. Nekatera podjetja so ustanovila odbore za trajnostno poročanje podjetij. Podjetja se lahko odločijo za vključitev tako revizijske komisije kot drugih odborov, ki sodelujejo pri poročanju o trajnostnosti.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(69) V skladu s členom 51 Direktive 2013/34/EU so za zagotavljanje poročanja podjetij, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na reguliranih trgih, pristojne države članice. Vendar vrste sankcij niso določene, zato se lahko ureditve sankcij med državami članicami zelo razlikujejo, kar ogroža enotni trg. Za izboljšanje poročanja o trajnostnosti na notranjem trgu in prispevanje k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem, v katerem so koristi rasti široko razpršene v skladu z evropskim zelenim dogovorom, bi morale države članice določiti nekatere sankcije in upravne ukrepe v primeru kršitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti. Ureditev sankcij iz Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno okrepiti, tako da bi morale države članice določiti ustrezne sankcije in upravne ukrepe.	(69) V skladu s členom 51 Direktive 2013/34/EU so za zagotavljanje poročanja podjetij, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na reguliranih trgih, pristojne države članice. Vendar vrste sankcij niso določene, zato se lahko ureditve sankcij med državami članicami zelo razlikujejo, kar ogroža enotni trg. Za izboljšanje poročanja o trajnostnosti na notranjem trgu in prispevanje k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem, v katerem so koristi rasti široko razpršene v skladu z evropskim zelenim dogovorom, bi morale države članice določiti nekatere vrste sankcij in upravnih ukrepov v primeru kršitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti. Ureditev sankcij iz Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno okrepiti, tako da bi morale države članice določiti ustrezne vrste sankcij in upravnih ukrepov.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 69 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(69a) Od podjetij zunaj EU bi bilo treba zahtevati, da na svojem spletišču objavijo svoja poročila o nefinančni trajnostnosti in svojo strategijo primerne skrbnosti v skladu z zahtevami glede poročanja o trajnostnosti ali zahtevami, ki jih Evropska komisija šteje za enakovredne. Komisija bi morala podjetja, ki ne izpolnjujejo zahtev, javno obvestiti, da ne izpolnjujejo zahtev in da morajo predložiti potrebne podatke. Prek mehanizma pregleda bi lahko določili strožje sankcije.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(71a) V direktivi je določeno, da mora Komisija do konca leta 2026 predložiti poročilo o učinkovitosti novih določb, vključenih v to direktivo, in oceniti več vidikov, ki so bili predlagani v fazi pogajanj. Tovrstna določba o pregledu je že obstajala v direktivi o nefinančnem poročanju. Določba o pregledu v direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti bi morala oceniti zlasti razširitev področja uporabe, raven dajanja zagotovil revizorjev, potrebo po izboljšanju evropskih standardov na področju človekovih pravic, dodano vrednost razširitve seznama dejavnosti in sektorjev z visokim tveganjem ter z njimi povezanih gospodarskih dejavnosti, razvoj mehanizmov sankcij za podjetja, ki poslujejo v Evropi in imajo sedež v tretjih državah.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3. Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko:

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) pridobitni pravni subjekti v obliki skrbniških skladov ali podobnih pravnih ureditev.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Z odstopanjem od člena 1(3) morajo podjetja iz pododstavkov (a) in (b) poročati o podatkih, opredeljenih v delegiranih aktih iz člena 19b(1)(a), ki so skladni s potrebami obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088, v poslovnem letu, ki sledi prvemu poslovnemu letu iz člena 5.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in upravljavske dejavnike;	(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4 in nadalje opredeljeni v standardih in delegiranih aktih iz člena 4, in upravljavske dejavnike;

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja;	(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja in so skladni z neopredmetenimi sredstvi, o katerih se že poroča v okviru računovodskega poročanja;

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) ,znanstveno utemeljen cilj‘ je neodvisno znanstveno potrjen cilj, opredeljen na podlagi prepričljivih znanstvenih dokazov, z izpolnitvijo katerega podjetje svoje vplive, kot so navedeni v členu 19a, uskladi s cilji in merili Evropske unije glede trajnostnosti za posamezno zadevo v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Velika podjetja v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Družbe tretjih držav, ki imajo pravno obliko, primerljivo s podjetji iz člena 19a(1), in ki nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar poslujejo na notranjem trgu in prodajajo blago ali opravljajo storitve v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 19b(1) do iic, v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija skladna z zagotavljanjem delovnih mest v EU in spodbujanjem poštenih delovnih pogojev, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic;

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti podjetja, ob upoštevanju vse vrednostne verige, vključno z načrti za prehod z izvajanjem ukrepov ter povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti ter kratkoročnimi in srednjeročnimi cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij za leti 2025 in 2030, ki se pregledajo vsakih pet let do leta 2050, da se zagotovi, da sta njegov splošni poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo ter v skladu z najnovejšimi priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ter da so dejavnosti podjetja v Uniji usklajene s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, določenim v evropskih podnebnih pravilih; ter
	– kadar je to relevantno, stopnjo izpostavljenosti podjetja sektorjem, navedenim v oddelkih 05, 06, 09, 19, 35, 46.71, 73.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, kolikor se nanašajo na dejavnosti, povezane s premogom, nafto in plinom;
	– kadar je to relevantno, podjetja, katerih dejavnosti zlasti vplivajo na naravne vire in/ali delujejo v sektorjih, ki so posebej odvisni od naravnih virov, razkrijejo z naravo povezane vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, ki so povezani s poslovnim modelom podjetja, ter tveganja zanje, ter načrte podjetja za ublažitev izgube in obnovo narave v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji;

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in znanstveno utemeljenimi cilji;

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev;	(b) opis časovno omejenih, kratko-, srednje- in dolgoročnih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje v zvezi s svojimi tveganji in priložnostmi, pa tudi negativnimi učinki na trajnostnost, tega, ali so ti cilji znanstveno utemeljeni, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev, vštevši jasno opredeljene načine in izvedbene dejavnosti za njihovo doseganje;

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge in strokovnega znanja upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) informacije o obstoju sistemov spodbud, povezanih z vprašanji trajnostnosti, ki so na voljo članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo ter po potrebi v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za ugotavljanje, sledenje, preprečevanje, blažitev, odpravo ali prenehanje dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike in časovno omejene cilje, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f), na podlagi smernic, ki jih pripravi Evropska komisija.

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja.	Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročne namene, strategije in cilje.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Kadar je to relevantno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v poslovno poročilo v skladu s členom 19, in zneske, sporočene v letnih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi	Kadar je to relevantno informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v poslovno poročilo v skladu s členom 19, in zneske, sporočene v letnih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija pripravi nezavezujoče smernice o ustreznih metodologijah za pripravo informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 člena 19a lahko mala in srednja podjetja iz točke (a) člena 2(1) poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c.	5. V skladu z veljavno zakonodajo in prakso EU ter nacionalno zakonodajo in prakso ustrezni predstavniki delavcev sodelujejo pri oblikovanju sistema poročanja, rezultate pa bi bilo treba, kadar je to relevantno, predstaviti ustreznim upravnim, poslovodnim ali nadzornim organom.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	črtano
__________________
*6 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

Obrazložitev

L'exemption proposée par la Commission diffère des règles pour la communication des données financières qui ne dispensent pas les entreprises de publier leur bilan si ce dernier est intégré dans les comptes consolidés de la maison mère ou du groupe. La consolidation des données de durabilité sur base d’un critère de matérialité au niveau de la maison mère ou du groupe peut entrainer l’omission de certaines informations particulièrement pertinentes pour les investisseurs et les parties prenantes. Le rapporteur propose de conserver l’obligation en matière d'information pour les filiales et les maisons mères au niveau de l’entreprise. L'absence d'exemption ne remet pas en cause la possibilité pour une entreprise mère de mutualiser les coûts et les ressources avec ses filiales afin de remplir leurs obligations en matière d'information et d’audit de durabilité. Cela ne remet pas non plus en cause la possibilité pour les entreprises mères de produire un rapport de gestion consolidé.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4.

Predlog spremembe  82

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za pripravo in spremembo seznama dejavnosti, ki vključujejo gospodarske dejavnosti v teh sektorjih z visokim tveganjem:
	- oblačila in obutev, vključno s proizvodnjo tekstila,
	- kmetijstvo, vključno s proizvodnjo hrane in pijače,
	- ekstraktivni sektor (rudarstvo, naftna in plinska industrija),
	- minerali, vključno s kositrom, tantalom, volframom in zlatom, ter vsi drugi mineralni viri.
	Seznam bi moral ustrezati evropski nomenklaturi gospodarskih dejavnosti in po možnosti slediti najnižji stopnji klasifikacije.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija do 31. oktobra 2022 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;	(a) Komisija do 30. aprila 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Komisija do 31. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo:	(b) Komisija do 1. januarja 2024 sprejme delegirane akte, ki določajo:

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.	(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo, pri čemer imajo prednost informacije za dejavnosti v sektorjih z visokim tveganjem iz člena 19a(7a);

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) specifične merljive cilje, ki temeljijo na znanstvenih dokazih iz člena 2, točka 20b;

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka ii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iib) merila in izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v sektorjih z visokim tveganjem iz člena 19a(7a);

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka ii c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iic) izvedbena pravila in smernice za poročanje o trajnostnosti za podjetja iz člena 19a(1a), ki jih ureja pravo tretje države in ki nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar delujejo na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev.

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.	2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zagotavljajo kakovost in relevantnost informacij, ki se poročajo, tako da se v njih zahteva, da so reprezentativne, preverljive, zanesljive, zlahka dostopne, primerljive in pošteno predstavljene ter, kjer je to mogoče, utemeljene na merljivih, na znanosti temelječih ciljih iz člena 19b(1b)(iia).

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) blažitvi podnebnih sprememb;	(i) blažitvi podnebnih sprememb, vštevši:
	- emisije na vseh področjih emisij toplogrednih plinov, vključno z emisijami obsega 1, 2 in 3, in po potrebi druge ustrezne kazalnike,
	načrte za prehod, finančne in naložbene načrte v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in morebitne cilje podjetja za zmanjšanje emisij ter morebitne ciljne datume za doseganje podnebne nevtralnosti, ter
	- uskladitev poslovnega modela in strategije podjetja s ciljem omejitve globalnega segrevanja na veliko pod 2 °C in s prizadevanjem, da se omeji na 1,5 °C brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo;

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vodnih in morskih virih;	(iii) trajnostni rabi ter zaščiti vodnih, morskih in talnih virov;

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) uporabi virov in krožnem gospodarstvu;	(iv) prehodu na krožno gospodarstvo, vključno z rabo virov;

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) onesnaženju;	(v) preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja;

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) biotski raznovrstnosti in ekosistemih;	(vi) varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;	(i) enaki obravnavi in enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za delo enake vrednosti, raznolikostjo na vseh ravneh, kot določa veljavna zakonodaja EU, preglednostjo plač, ukrepi proti nasilju in nadlegovanju, usposabljanjem in razvojem spretnosti, zlasti deležem in členitvijo delavcev, ki so vključeni v usposabljanje, ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov, pri čemer se navedejo informacije o ukrepih za dostopnost po posamezni državi;

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) sestavi delovne sile, razčlenjeni po spolu, za vsako državo posebej;

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) obstoju kolektivnih pogodb in vključenosti delavcev vanje, obstoju svetov delavcev, vključno z mednarodnimi sveti delavcev, v skladu z veljavno zakonodajo in prakso;

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;	(ii) delovnih pogojih, vključno z varno zaposlitvijo, primernimi in pravičnimi plačami, delovnim časom, socialnim dialogom, svobodo združevanja, kolektivnimi pogajanji in pravicami delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, tudi v zvezi z njihovo udeležbo v upravnih in nadzornih organih, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, porodniškim, očetovskim in starševskim dopustom ter zdravjem in varnostjo in deležem delavcev, ki so se pri delu poškodovali ali zboleli;
	V skladu s pravnim redom EU na področju dela ter nacionalnim pravom in prakso se glavni vodstveni organ na začetku obdobja poročanja posvetuje s sindikati in predstavniki delavcev o zasnovi sistema poročanja, tudi glede vključenih kazalnikov ter načinov pridobivanja in preverjanja informacij o trajnostnosti. Glavni vodstveni organ se s sindikati in predstavniki delavcev posvetuje tudi pri opredelitvi tveganj in vplivov podjetja na okolje in ljudi.
	Predstavnikom delavcev se zagotovijo potrebna sredstva, da lahko učinkovito uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz te direktive. To vključuje podporo strokovnjaka, če je to v skladu z nacionalnim pravom in prakso.
	Države članice zagotovijo, da se pri poročanju o trajnostnosti spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter da se te pravice uveljavljajo v skladu z obstoječim pravnim okvirom Unije, kot so Direktiva 2002/14/ES, Direktiva 2009/38/ES, Direktiva 2001/86/ES in Direktiva 2003/72/ES.

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;	(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah, vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in njenih konvencijah o upravljanju, tristranski deklaraciji Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, vključno z ustreznimi standardi iz Priloge I, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, spremenjeni Evropski socialni listini Sveta Evrope, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, smernicah OECD za večnacionalna podjetja in v pravnem redu EU na področju dela;

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi;	(i) vlogi in strokovnem znanju upravnih, poslovodnih in nadzornih organov in odborov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi;

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju ter notranjo ureditvijo za zaščito žvižgačev in dobrobit živali, kadar je to relevantno;

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) političnem udejstvovanju podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja;	(iii) političnem vplivu podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja in političnimi donacijami;

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) upravljanju odnosov s poslovnimi partnerji in kakovosti teh odnosov, vključno s plačilnimi praksami;	(iv) upravljanju odnosov s poslovnimi partnerji in kakovosti teh odnosov, vključno s plačilnimi praksami, zlasti v razmerju do MSP;

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetja, tudi v zvezi s postopkom poročanja podjetja.	(v) sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetja, tudi v zvezi s postopkom poročanja in odločanja podjetja.

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri določanju podatkov o okoljskih dejavnikih, ki jih morajo podjetja razkriti, bi bilo treba zagotoviti skladnost z opredelitvami pojmov iz člena 2 in zahtevami glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 3 – točka aa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) upravne stroške poročanja za podjetja;

Predlog spremembe  108

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) merila iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7;	(c) merila, kazalnike in metodologije iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7, vključno tudi s tehničnimi merili za pregled, merili za znatni prispevek ter merili, da se ne škoduje bistveno;
__________	__________
*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).	*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

Predlog spremembe  109

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta*13;	(g) Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta*13;
________	______
*13 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	*13 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Standardi poročanja o trajnostnosti za MSP	Prostovoljni standardi poročanja o trajnostnosti za MSP
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja iz točke (1)(a) člena 2. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja, ki se prostovoljno odločijo za uporabo standardov poročanja o trajnostnosti za MSP, ob izpolnjevanju zahtev in obveznosti iz te direktive v zvezi z vsebino, revizijo in objavo poslovnega poročila. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojih aktov za prenos na MSP, pri čemer posebno pozornost namenijo malim podjetjem, zlasti MSP, na katera posredno vplivajo obveznosti iz Direktive, da se zagotovi, da niso nesorazmerno prizadeta, in objavijo rezultate teh ocen. Države članice lahko sprejmejo in izvajajo ukrepe, kot so certificirane oznake ali finančna podpora, za pomoč MSP pri uporabi prostovoljnih standardov poročanja o trajnostnosti.

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prostovoljni standardi poročanja o trajnostnosti za MSP bi morali biti referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.	1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo. Označevanje mora biti skladno z združevanjem in ponovno uporabo takih podatkov v enotni evropski točki dostopa, kot je opisano v ukrepu 1 sporočila Komisije „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“.

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Elektronski računovodski izkazi in poslovna poročila morajo biti v skladu z ustreznimi zahtevami glede dostopa iz Direktive (EU)2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja, za katera se uporablja člen 29a, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami.	2. Podjetja, za katera se uporablja člen 29a, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami. Označevanje je skladno z obliko iz odstavka 1.

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 5 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 20 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.;	(g) opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost, izobrazba, poklicne izkušnje ali invalidnosti, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavah za to navede obrazložitev.

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2004/109/ES

Člen 28 d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.“	ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim organom za delo izda v razumnem obdobju smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine. Informacije se objavijo v posebnem oddelku konsolidiranega poslovnega poročila ter v obliki, ki je primerljiva z objavo računovodskih izkazov in skladna z njo.

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo zlasti:	2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kratek opis poslovnega modela in strategije skupine, vključno z:	(a) opis poslovnega modela in strategije skupine, vključno z:

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti skupine za zagotovitev, da sta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti podjetja, ob upoštevanju celotne vrednostne verige, vključno z načrti za prehod z izvajanjem ukrepov ter povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti ter kratkoročnimi in srednjeročnimi cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij za leti 2025 in 2030, ki se pregledajo vsakih pet let do leta 2050, da se zagotovi, da sta njegov splošni poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo ter v skladu z najnovejšimi priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ter da so dejavnosti podjetja v Uniji usklajene s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, določenim v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2021 (evropska podnebna pravila); ter
	- kadar je ustrezno, stopnjo izpostavljenosti podjetja sektorjem, navedenim v oddelkih 05, 06,09, 19, 35, 46.71, 73.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, kolikor se nanašajo na dejavnosti, povezane s premogom, nafto in plinom.
	kadar je ustrezno, podjetja, katerih dejavnosti zlasti vplivajo na naravne vire in/ali delujejo v sektorjih, ki so posebej odvisni od naravnih virov, bi morala razkriti z naravo povezane vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, ki so povezani s poslovnim modelom podjetja, ter tveganja zanje, ter načrte podjetja za ublažitev izgube in obnovo narave v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji;

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vpliv podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in znanstveno utemeljenimi cilji;

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina, in napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;	(b) opis časovno omejenih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje v zvezi s svojimi tveganji in priložnostmi ter škodljivimi učinki na trajnostnost, tega, ali so ti cilji znanstveno utemeljeni, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev, vštevši jasno opredeljene načine in izvedbene dejavnosti za njihovo doseganje;

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge in strokovnega znanja upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) informacije o obstoju sistemov spodbud, povezanih z vprašanji trajnostnosti, ki so na voljo članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

 

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo ter po potrebi v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za odkrivanje, sledenje, preprečevanje in blažitev, odpravo ali ustavitev dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;

Predlog spremembe  132

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za zadevna razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike in časovno omejene cilje, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f), na podlagi smernic, ki jih pripravi Evropska komisija.

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja.	3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročne časovne cilje in strategije.

Predlog spremembe  134

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to ustrezno.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to relevantno.

Predlog spremembe  135

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2, kjer je ustrezno, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 29 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.	Informacije iz odstavkov 1 in 2, kjer je relevantno, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 29 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

Predlog spremembe  136

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija pripravi nezavezujoče smernice o ustreznih metodologijah za pripravo informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje.

Predlog spremembe  137

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 člena 29a lahko obvladujoča podjetja, ki so mala in srednja podjetja iz točke (a) člena 2(1), poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c.	5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 člena 29a lahko obvladujoča podjetja, ki so mala in srednja podjetja iz točke (a) člena 2(1), poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c. To odstopanje se ne uporablja, če obvladujoča podjetja skupine iz člena 3(7) o teh informacijah poročajo v konsolidiranem poročilu o trajnostnosti.

Predlog spremembe  138

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. V skladu z veljavno zakonodajo in prakso EU ter nacionalno zakonodajo in prakso ustrezni predstavniki delavcev sodelujejo pri oblikovanju sistema poročanja, rezultate pa bi bilo treba, kjer je to relevantno, predstaviti ustreznim upravnim, poslovodnim ali nadzornim organom.

 

Predlog spremembe  139

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom. Obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	7. Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 in 2, z izjemo obveznosti iz točk (a), (b) (e) in (f) odstavka 2 ter ustreznih obveznosti iz točke (g) istega odstavka, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom.

Predlog spremembe  140

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2, z izjemo obveznosti iz točk (a), (b), (e) in (f) odstavka 2 ter ustreznih obveznosti iz točke (g) istega odstavka.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2, z izjemo obveznosti iz točk (a), (b), (e) in (f) odstavka 2 ter ustreznih obveznosti iz točke (g) istega odstavka, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se zagotovijo vsi potrebni prevodi v te jezike.

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2, z izjemo obveznosti iz točk (a), (b), (e) in (f) odstavka 2 ter ustreznih obveznosti iz točke (g) istega odstavka, vsebuje vse naslednje informacije:

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.	(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 2(c) in (d);

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7 – pododstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) ime in naslov vsakega konsolidiranega subjekta.

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev po datumu bilance stanja, objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo, kjer je ustrezno v obliki, predpisani v členu 19d te direktive, skupaj z mnenji in izkazi, ki jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje iz člena 34 te direktive, kakor je določeno z zakonodajo posamezne države članice v skladu s poglavjem 3 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta*16.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev po datumu bilance stanja, v spletu objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo, kjer je ustrezno v obliki, predpisani v členu 19d te direktive, skupaj z mnenji in izkazi, ki jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje iz člena 34 te direktive, kakor je določeno z zakonodajo posamezne države članice v skladu s poglavjem 3 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta*16.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 9

Direktiva 2013/34/EU

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene z nacionalnim pravom, kolektivno odgovorni za zagotavljanje, da se v skladu z zahtevami iz te direktive in, kjer je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, Delegirano uredbo 2019/815, standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive in zahtevami iz člena 19d te direktive pripravijo in objavijo naslednji dokumenti:	1. Države članice zagotovijo, da imajo člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene z nacionalnim pravom, jasno opredeljeno kolektivno odgovornost za zagotavljanje, da se v skladu z zahtevami iz te direktive in, kjer je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, Delegirano uredbo 2019/815, standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive in zahtevami iz člena 19d te direktive pripravijo in objavijo naslednji dokumenti:

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka a – točka ii

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka aa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;	(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive in njenim področjem uporabe, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive.“;	3. Države članice neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive. Države članice z vključitvijo ustreznih nacionalnih organov omogočijo dejansko enakovrednost teh zahtev v Evropski uniji. Države članice določijo, da imajo zahteve, ki veljajo za neodvisne ponudnike storitev, enake učinke v smislu kakovosti revizije informacij o trajnostnosti, hkrati pa so prilagojene ponudniku storitev dajanja zagotovil, ki ne izvaja obvezne revizije finančnih informacij.

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c se za nedoločeno obdobje prenese na Komisijo.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c se za obdobje štirih let od datuma začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta ali katerega koli drugega datuma, ki ga določita sozakonodajalca, prenese na Komisijo. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja.

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3 a – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3a. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ustreznih deležnikov in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.	3a. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če EFRAG prejema ustrezna javnofinančna sredstva v višini najmanj 75 % proračuna, dodeljenega za delo na področju trajnostnosti, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem, preglednem in predpisanem postopku, pod javnim nadzorom, dovolj neodvisno in z uravnoteženo udeležbo pripravljavcev, vlagateljev, organizacij civilne družbe in sindikatov, in če so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Sodelovanje v neodvisni tehnični svetovalni skupini temelji na strokovnem znanju o zadevah iz členov 19a in 19b in ni pogojeno z nobenim finančnim prispevkom.

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3 a – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija se o delovnem programu EFRAG glede razvoja standardov poročanja o trajnostnosti vsaj enkrat letno poveže in posvetuje hkrati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852, računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) 1606/2002 in pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3 a – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija se o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem delegiranih aktov iz členov 19b in 19c posvetuje tudi z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, vzpostavljeno v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	Komisija se o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem delegiranih aktov iz členov 19b in 19c posvetuje tudi z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, vzpostavljeno v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim. Komisija zagotovi, da so mnenja usklajena na način, ki omogoča visokokakovostno izvajanje delegiranih aktov.

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka c

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Predlog spremembe  154

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;	(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna oseba ali odgovorna pravna oseba in narava kršitve;

Predlog spremembe  155

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem, ki predstavlja kršitev, in da tega ravnanja več ne ponovi;	(b) odredbo, ki od odgovorne osebe ali odgovorne pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem, ki predstavlja kršitev, in da tega ravnanja več ne ponovi;

Predlog spremembe  156

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;	(b) stopnjo odgovornosti odgovorne osebe ali odgovorne pravne osebe;

Predlog spremembe  157

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) finančno trdnostjo odgovorne fizične ali pravne osebe;	(c) finančno trdnostjo odgovorne osebe ali odgovorne pravne osebe;

Predlog spremembe  158

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) ravnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;	(f) ravnjo sodelovanja odgovorne osebe ali odgovorne pravne osebe s pristojnim organom;

Predlog spremembe  159

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) prejšnjimi kršitvami odgovorne fizične ali pravne osebe.“	(g) prejšnjimi kršitvami odgovorne osebe ali odgovorne pravne osebe.“

Predlog spremembe  160

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da je pri določanju vrste in višine kazni, upravnih sankcij ali ukrepov iz odstavka 2 na voljo tudi učinkovit mehanizem pravnega varstva.

Predlog spremembe  161

 

Predlog direktive

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Če podjetje iz člena 19a(1), za katero velja pravo tretje države in ki nima sedeža na ozemlju Unije, ko na notranjem trgu prodaja blago ali opravlja storitve, ne poroča v skladu z izvedbenimi ukrepi iz točke (iic) člena 19b(1), Evropska komisija zagotovi izpolnjevanje obveznosti poročanja na notranjem trgu ter objavi in pošlje podjetju uradno pisno obvestilo o neizpolnjevanju obveznosti, ki vsebuje vsaj:
	– zahtevo, da podjetje v razumnem roku izpolni svojo obveznost poročanja;
	– zahtevo za predložitev informacij o tem, zakaj podjetje ni izpolnilo svoje obveznosti poročanja.

Predlog spremembe  162

 

Predlog direktive

Člen 2 – točka 4 (novo)

Direktiva 2013/34/EU

Člen 28 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 28d Smernice ESMA
	ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora standardov poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.

Predlog spremembe  163

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 5

Direktiva 2013/34/EU

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Da bi zagotovili sposobnost uporabe teoretičnega znanja v praksi, kar je tudi eno od preizkušanj v izpitu, opravi kandidat najmanj triletno praktično usposabljanje na področjih, ki med drugim zajemajo revidiranje letnih računovodskih izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov ali podobnih računovodskih izkazov in dajanje zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti. Vsaj dve tretjini takšnega praktičnega usposabljanja kandidat opravi pri zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju z dovoljenjem katere koli države članice.;	1. Da bi zagotovili sposobnost uporabe teoretičnega znanja v praksi, kar je tudi eno od preizkušanj v izpitu, opravi kandidat praktično usposabljanje na področjih, ki med drugim zajemajo revidiranje letnih računovodskih izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov ali podobnih računovodskih izkazov in dajanje zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti. Pri ocenjevanju sposobnosti uporabe teoretičnega znanja v praksi bi bilo treba upoštevati predhodne delovne izkušnje in enakovredne poklicne kvalifikacije. Države članice določijo trajanje praktičnega usposabljanja, ki mora biti enakovredno v vseh državah članicah. Vsaj dve tretjini praktičnega usposabljanja se opravita pri zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju z dovoljenjem katere koli države članice.

Predlog spremembe  164

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 8

Direktiva 2013/34/EU

Člen 14 a – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice z zahtevo glede stalnega izobraževanja iz člena 13 zagotovijo, da zakoniti revizorji, ki jim je dovoljenje podeljeno pred 1. januarjem 2023, pridobijo potrebno znanje s področja poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.	Države članice z zahtevo glede stalnega izobraževanja iz člena 13 zagotovijo, da zakoniti revizorji, ki jim je dovoljenje podeljeno pred 1. januarjem 2023, pridobijo potrebno znanje s področja poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Države članice zagotovijo, da imajo revizijski organi za poročila o trajnostnosti visoko raven tehničnega in specializiranega strokovnega znanja na področju trajnostnosti, tako da lahko ocenijo predložene informacije.

Predlog spremembe  165

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 26 a – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 48a sprejme standarde dajanja zagotovil iz odstavka 1, da se določijo postopki, ki jih revizor izvede za oblikovanje zaključkov o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta zaključkov, ki se vključijo v revizijsko poročilo.	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 48a do 1. oktobra 2023 sprejme standarde dajanja omejenih zagotovil in do 1. oktobra 2026 standarde dajanja razumnih zagotovil, da se določijo postopki, ki jih revizor izvede za oblikovanje zaključkov o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta zaključkov, ki se vključijo v revizijsko poročilo.

Predlog spremembe  166

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 26 a – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar Komisija sprejme standarde za razumno zagotovilo, mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka člena 34(1) Direktive 2013/34/EU temelji na poslu dajanja razumnega zagotovila.	3. Kadar Komisija sprejme standarde za razumno zagotovilo, na podlagi pozitivnega izida mehanizma pregleda iz člena 5a, mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka člena 34(1) Direktive 2013/34/EU temelji na poslu dajanja razumnega zagotovila za finančna leta, ki sledijo sprejetju akta iz odstavka 2.

Predlog spremembe  167

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 14 – točka e

Direktiva 2013/34/EU

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor. Kadar obvezno revizijo in, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.	Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor ter zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Kadar obvezno revizijo ali, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki dajajo zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ne smejo pripadati istemu revizijskemu podjetju ali biti člani iste mreže. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.

Predlog spremembe  168

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 19

Direktiva 2013/34/EU

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvesti o rezultatu obvezne revizije in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter pojasni, kako sta obvezna revizija in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in poročanja o trajnostnosti ter kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku;	(a) upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvesti o rezultatu obvezne revizije in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter pojasni, kako sta obvezna revizija in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in poročanja o trajnostnosti ter kakšno vlogo je imela revizijska komisija oziroma morebitna druga komisija z enakovredno vlogo v tem postopku;

Predlog spremembe  169

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 3 te direktive, do 1. decembra 2022. O tem takoj obvestijo Komisijo.	1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 3 te direktive, do 1. decembra 2023. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe  170

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo, da se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.	Države članice določijo, da se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje v istem letu, če gre za veliko podjetje.

Predlog spremembe  171

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice določijo, da se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje v istem letu, če gre za mala in srednja podjetja, ki se odločijo za prostovoljno uporabo standardov poročanja o trajnostnosti za MSP.

Predlog spremembe  172

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Z odstopanjem od člena 5 zahteve glede poročanja, določene v delegiranih aktih iz členov 19b in 19c, ne začnejo veljati prej kot šest mesecev po tem, ko jih Komisija sprejme.

Predlog spremembe  173

 

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 5a
	Pregled in poročanje
	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive, ki med drugim vsebuje:
	– oceno morebitne razširitve področja uporabe na mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), ter mala in srednja podjetja iz člena 3(2) in 3(3), ki delujejo v eni ali več gospodarskih dejavnostih v sektorjih z visokim tveganjem iz člena 19a(7a), in o tem, ali bi razširitev področja uporabe na ta podjetja olajšala izvajanje uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, ter oceno napredka socialnih in okoljskih ciljev EU;
	– oceno števila MSP, ki uporabljajo prostovoljne standarde poročanja iz člena 19c;
	– dodano vrednost razširitve seznama dejavnosti in sektorjev z visokim tveganjem iz člena 19a(7a);
	– uporabo, učinkovitost in raven zagotovljenih smernic in metod;
	– zbliževanje praks poročanja med državami članicami;
	– napredek nefinančnega poročanja po svetu;
	– zbliževanje praks ponudnikov in uporabnikov podatkov ter ravni zagotovljenih smernic in metod;
	– izvedljivost uporabe standardov za razumno zagotovilo; – učinkovitost standardov poročanja v zvezi s človekovimi pravicami;
	– možnost oblikovanja posebnih ukrepov za dopolnitev uradnega obvestila o neizpolnjevanju obveznosti poročanja iz člena 51(4) Direktive 2013/34/EU;
	– oceno učinka na človekove pravice, ki jo izvedejo ustrezni javni organi.
	Poročilo se objavi do 31. decembra 2026 in nato vsaka tri leta, po potrebi pa se mu priložijo zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe  174

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.	Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

OBRAZLOŽITEV

Parlament je v svoji resoluciji z dne 17. decembra 2020 o trajnostnem upravljanju podjetij[3] poudaril, da je treba direktivo o nefinančnem poročanju, ki velja od leta 2014, temeljito revidirati[4]. V predlogu direktive, znane kot direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD), so v veliki meri povzete zahteve Parlamenta, vključena pa je tudi zahteva, da je treba nefinančne podatke sporočati enako strogo in zanesljivo kot finančne podatke.

 

S to revizijo želi evropski zakonodajalec okrepiti vlogo podjetij pri reševanju okoljskih in socialnih izzivov z določitvijo skupnega referenčnega merila, tako da bodo vsa podjetja sporočala iste kazalnike. Ker bosta kratkoročna in dolgoročna uspešnost ter celo finančno preživetje podjetij vse bolj odvisna od njihove sposobnosti prilagajanja tem izzivom, bodo okoljski, socialni in upravljavski kazalniki uspešnosti omogočili učinkovitejše usmerjanje njihovih dejavnosti v odporen in bolj trajnosten model. Zato bi morala nefinančna uspešnost skupaj s finančno uspešnostjo predstavljati splošno uspešnost podjetij.

 

Zanesljivost podatkov temelji tudi in predvsem na zahtevi po strogem zagotavljanju informacij o trajnostnosti. Zato je bistveno zagotoviti, da se revizije trajnostnosti izvajajo v celotni vrednostni verigi in da se stopnja zagotovila postopoma povečuje. Izvajalci revizij bodo lahko delovali na bolj konkurenčnem trgu, odprtem za nove udeležence.

 

Evropska unija ni edina, ki si prizadeva za opredelitev novih nefinančnih standardov. Svoje kazalnike pripravljajo tudi druge države – bodisi na nacionalni ravni, bodisi pod okriljem MSRP[5]. Če bi slednji prevladali in postali mednarodna norma, bi bil trajnostni razvoj opredeljen mimo evropske vizije in težje bi bilo doseči, da bi bile pri tem upoštevane evropske vrednote.

 

Gre za evropsko neodvisnost in suverenost ter doseganje ciljev trajnostne družbe, ki spoštuje človekove, socialne in okoljske pravice.

 

Predlog poročevalca za spremembo direktive o družbeni odgovornosti gospodarskih družb je zato razdeljen na tri glavna področja:

 

1. Razvoj in poglobitev predloga za poenostavljeno skupno podlago za nefinančno poročanje, kar zadeva obliko in vrsto informacij, ki jih je treba upoštevati pri razvoju standardov poročanja

 

Informacije, ki jih podjetja trenutno zagotavljajo o svojih politikah, niso vedno jasne in predvsem skladne, zlasti kar zadeva podatke o spoštovanju človekovih pravic. Obstajajo številni mednarodno razviti „merljivi in znanstveno utemeljeni kazalniki“, ki lahko izboljšajo kakovost teh poročil. Poročevalec predlaga, naj se določbe o teh merljivih kazalnikih natančneje opredelijo, Komisiji pa naj se prepusti, da pod nadzorom sozakonodajalcev natančno opredeli, o čem je treba poročati (predlogi sprememb 11, 13, 14, 15, 16, 18, 22, 23, 24, 27, 29 in 35).

 

Izvzetje, ki ga predlaga Komisija, se razlikuje od pravil za sporočanje finančnih podatkov, ki podjetij ne odvezujejo od objave bilance stanja, če je bilanca stanja vključena v konsolidirane računovodske izkaze nadrejene družbe ali skupine. Konsolidacija podatkov o trajnostnosti na podlagi merila pomembnosti na ravni nadrejenega podjetja ali skupine lahko privede do opustitve nekaterih informacij, ki so zlasti pomembne za vlagatelje in deležnike. Poročevalec predlaga ohranitev obveznosti poročanja za odvisna in obvladujoča podjetja na ravni podjetja (predloga sprememb 21 in 38). Dejstvo, da izjema ne obstaja, ne posega v možnost nadrejene družbe, da združi stroške in vire s svojimi odvisnimi družbami zaradi izpolnjevanja obveznosti glede poročanja o trajnostnosti in revizije trajnostnosti. Prav tako ne posega v možnost, da obvladujoče podjetje pripravi konsolidirano poslovno poročilo.

 

2. Razširitev področja uporabe direktive, da bi se obravnavale potrebe vlagateljev in deležnikov po informacijah o izzivih glede trajnostnosti

 

Za oceno splošne uspešnosti podjetja je pomembno, da je razpoložljivost informacij o trajnostnosti sčasoma primerljiva in združljiva, poleg tega pa mora biti tudi obravnavana enako strogo kot finančni podatki. Po zgledu obveznih revizij, da bi bile informacije točne in poštene, je treba zagotavljanje konsolidiranih informacij na ravni skupine dopolniti z zagotavljanjem enakih informacij na ravni nadrejenih družb in večjih odvisnih družb, bodisi po panogi bodisi po državah.

 

Poročevalec zato podpira uskladitev področja uporabe direktive s pragom „velikih podjetij“ iz računovodske direktive[6], saj bi to prispevalo k poenostavitvi in uskladitvi skupnega sistema sporočanja podatkov. Ta logika velja tudi za vse javne družbe, ki kotirajo na borzi, za katere že velja zahteva po preglednosti bilančnega dela njihovih dejavnosti.

 

Vodilno načelo te revizije bi moralo biti zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in enake obravnave za podjetja, ki poslujejo v Evropi. Poročevalec podpira razširitev področja uporabe na nekatera podjetja s sedežem zunaj EU, ki delujejo na notranjem trgu (predlogi sprememb 1, 13 in 27).

Za nekatere komercialne dejavnosti v „tveganih“ sektorjih že veljajo strožje zahteve glede preglednosti (npr. konfliktni minerali) ali celo prepoved dostopa do evropskega trga (npr. les, pridobljen z nezakonito sečnjo) zaradi občutnega in ponavljajočega se vpliva teh dejavnosti na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje. Pravilno izvajanje teh sektorskih politik pa je oteženo zaradi pomanjkljive dostopnosti in nezanesljivosti informacij. Poročevalec zato želi razširiti področje uporabe direktive na srednja podjetja, ki delujejo v sektorjih z „visokim tveganjem“, ne da bi se povečalo upravno breme za mala podjetja. Komisija bo pod nadzorom sozakonodajalcev pripravila prednostni seznam teh gospodarskih sektorjev z visokim tveganjem v skladu z mednarodnim delom na tem področju (predlogi sprememb 2, 11, 13, 23 in 26).

 

3. Odprtje trga revizij trajnostnosti s spodbujanjem nastajanja neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil ter z ločitvijo nalog finančne revizije in revizije trajnostnosti

 

Glede na hiperkoncentracijo trga finančnih revizij v Evropi, tveganje za neodvisnost revizorjev in posledično možnost podražitve revizij ali zavarovanj je pomembno podjetja spodbujati k objavi razpisov za izbiro ponudnikov zavarovalnih storitev. Za zagotovitev poštene konkurence na enotnem trgu morajo za neodvisne revizijske izvajalce veljati enakovredne zahteve – ne le med državami članicami, ampak tudi v primerjavi z drugimi izvajalci, akreditiranimi za izvajanje revizijskih nalog.

 

Zelo pomembno je različno razmerje stroškov med revizijskimi posli in posli dajanja zagotovil. Cena revizijskega posla je lahko več kot 95 % cene posla dajanja zagotovila. Ob takem nesorazmerju obstaja tveganje, da bi zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zanemaril posel dajanja zagotovila, čeprav si zasluži enako pozornost.

 

Po drugi strani pa sta si lahko finančna in trajnostna uspešnost v nasprotju. V takem položaju bi bili zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki bi hkrati izvajali revizije računovodskih izkazov in posle dajanja zagotovil o zanesljivosti informacij o trajnostnosti, v občutljivem položaju navzkrižja interesov, kar bi zagotovo škodilo dajanju zagotovil.

 

Da bi preprečili takšne primere, poročevalec predlaga, da se zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem prepove izvajanje revizij računovodskih izkazov in poročanja o trajnostnosti v istem podjetju ali skupini (predlogi sprememb 8, 49, 50 in 51).

 

Glede na roke za sprejetje delegiranih aktov v skladu s to spremenjeno direktivo in ustreznih predpisov, ki so potrebni za pripravo standardov poročanja in za zagotovitev ustreznega izvajanja tega besedila, poročevalec predlaga, da se začetek njene veljavnosti odloži za eno leto, hkrati pa se ohranijo roki za oblikovanje standardov poročanja, kot so trenutno predlagani (predlog spremembe 53).

 

 

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (28.2.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9‑0147/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavka mnenja: Jessica Polfjärd

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 2019, zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.	(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 2019, zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, kakovostna delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč.32
__________________	__________________
30 COM(2019) 640 final.
31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].	32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Raznolikost v upravnih odborih lahko vpliva na odločanje, upravljanje podjetij in odpornost.

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba terminologije.	(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba izraza in po možnosti izboljša skladnost med standardi poročanja o trajnostnosti in standardi računovodskega poročanja.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega, preglednega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike, socialni partnerji, okoljske agencije in nevladne organizacije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom ter gospodarski in socialni skladnosti ter pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija covida-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev, predvsem na slabo plačanih delovnih mestih in v vlogi oskrbovalcev, ter premajhno potrebno skrbnost v dobavnih in vrednostnih verigah podjetij. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Na globalne vrednostne verige, zlasti za kritične surovine, vplivajo naravne nevarnosti ali take, ki jih povzroči človek. Tveganja v kritičnih dobavnih verigah so se pokazala med krizo zaradi covida-19, pogostost in učinek teh pretresov pa se utegneta v prihodnosti povečati, zaradi česar bo več makroekonomske nestabilnosti ter tržne in trgovinske negotovosti.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) Upravne napore je treba čim bolj zmanjšati in ne smejo ustvarjati dodatnih ovir za podjetja ter mala in srednja podjetja na splošno.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9c) Zakonodajni organi bi morali zagotavljati pravno varnost. Med drugim bi bilo treba podjetjem, strankam in sindikatom omogočiti, da se dogovorijo o smernicah, na podlagi katerih bi lažje uporabljali to direktivo.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, takih informacij niso dolžna poročati.	(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, teh informacij niso dolžna poročati, zaradi česar je potreben trden okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje ter učinkovito revidiranje, da bodo podatki zanesljivi ter se preprečijo izravnave, zeleno zavajanje in/ali dvojno obračunavanje.
__________________	__________________
48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti.	48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.	(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost ter upočasnjujejo razvoj in razširitev malih in srednjih podjetij. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni, ter še vedno ovira vključevanje trajnostne gospodarske dejavnosti po Evropi in v ostalem svetu. Merjenje in vrednotenje učinka sta merilo za količinsko opredelitev in denarno vrednotenje vplivov podjetja na okolje.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Vse večji razkorak med potrebami uporabnikov po informacijah in sedanjimi praksami poročanja podjetij povečuje verjetnost, da bodo posamezne države članice uvajale vedno bolj različna nacionalna pravila ali standarde. Različne zahteve glede poročanja v različnih državah članicah bi ustvarile dodatne stroške in zapletenost za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in s tem ogrozile enotni trg ter spodkopale pravico do ustanavljanja in prostega pretoka kapitala po vsej Uniji. Zaradi teh različnih zahtev glede poročanja so sporočene informacije tudi manj primerljive prek meja, kar ogroža unijo kapitalskih trgov.	(14) Vse večji razkorak med potrebami uporabnikov po informacijah in sedanjimi praksami poročanja podjetij povečuje verjetnost, da bodo posamezne države članice uvajale vedno bolj različna nacionalna pravila ali standarde. Različne zahteve glede poročanja v različnih državah članicah bi ustvarile dodatne stroške in zapletenost za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in s tem ogrozile enotni trg ter spodkopale pravico do ustanavljanja in prostega pretoka kapitala po vsej Uniji. Zaradi teh različnih zahtev glede poročanja so sporočene informacije tudi manj primerljive prek meja, kar ogroža unijo kapitalskih trgov. Z zahtevami iz te direktive naj bi uskladili prakso poročanja o trajnostnosti ter podjetjem omogočili, da lahko na svoji ravni na podlagi enega sklopa ustreznih standardov spoštujejo upoštevno pravo Unije.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.	(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine. Za podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar izpolnjujejo ta merila in delujejo na notranjem trgu, bi morale veljati enake zahteve, da bi se upošteval tudi njihov vpliv na trajnostnost in bi zanje veljali enaki konkurenčni pogoji kot za podjetja s sedežem v EU.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Z zahtevo, da podjetja s sedežem v tretjih državah, ki poslujejo v Uniji, razkrijejo tudi informacije o trajnostnosti, se upoštevajo potrebe evropskih uporabnikov, potrošnikov in vlagateljev, da lahko dostopajo do teh informacij v zvezi z svojimi dejavnostmi. Tako se tudi izenačujejo konkurenčni pogoji na enotnem trgu za podjetja s sedežem v Uniji in tista iz tretjih držav.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost glede tega, katero je obvladujoče podjetje izvzetega odvisnega podjetja, ki poroča na konsolidirani ravni. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo konsolidirano poslovno poročilo svojega obvladujočega podjetja in v svoje poslovno poročilo vključijo sklicevanje na dejstvo, da so izvzeta iz obveznosti poročanja informacij o trajnostnosti. Navedeno izvzetje bi se moralo uporabljati tudi, kadar je obvladujoče podjetje, ki poroča na konsolidirani ravni, podjetje iz tretje države, ki poroča informacije o trajnostnosti v skladu z zahtevami te direktive ali na način, ki je enakovreden standardom EU za poročanje o trajnostnosti.	(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja, kot je opredeljeno v tej direktivi, in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost dejavnosti vseh podjetij s področja uporabe te direktive. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo poslovno poročilo, ki vsebuje informacije o trajnostnosti. Če izvzetja ni, to ne sme vplivati na možnost, da obvladujoče podjetje združi stroške in sredstva s svojimi odvisnimi podjetji, da bi ta lahko izpolnila svoje obveznosti poročanja o trajnostnosti in revizije tega poročanja. Prav tako ne posega v možnost, da obvladujoče podjetje pripravi konsolidirano poslovno poročilo.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) V skladu s členom 23 Direktive 2013/34/EU so obvladujoča podjetja izvzeta iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, če so ta podjetja odvisna podjetja drugega obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje navedeno obveznost. Vendar bi bilo treba določiti, da ureditev izvzetja za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila deluje neodvisno od ureditve izvzetja za konsolidirano poročanje o trajnostnosti. Podjetje je zato lahko izvzeto iz obveznosti konsolidiranega računovodskega poročanja, vendar ni izvzeto iz obveznosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, če njegovo končno obvladujoče podjetje pripravlja konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila v skladu s pravom Unije ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi, vendar ne pripravlja konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s pravom EU ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi.	črtano

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve.	(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve. Seznam je minimalna zahteva, zaradi katere se ne bodo zmanjšale obstoječe nacionalne zahteve glede poročanja.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.	(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika, pri tem pa upoštevati, da je dvojna pomembnost bistvena za razumevanje vrednosti, ki jo podjetje ustvarja dolgoročno.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki potrebne skrbnosti), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna. Za zaščito konkurenčnosti podjetij je treba informacije zagotavljati na zbirni ravni.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Potrebna skrbnost je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Pregleden projekt ponuja metodologijo za merjenje učinka in vrednotenje v celotni vrednostni verigi. Postopek potrebne skrbnosti zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.	(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Hkrati pa je pomembno upoštevati, da gre z vidika zaupnosti poslovanja za občutljive informacije, ki so obenem povezane z negotovostjo in niso bile zanesljivo preverjene. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da sporočene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije, ki temeljijo na znanstveno utemeljenih, usklajenih, primerljivih in enotnih kazalnikih in so skladne s harmonizirano oceno življenjskega cikla, obenem pa ne ogrožajo poslovnega položaja podjetja. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o tem, kako celotna vrednostna veriga podjetja vpliva na družbo, tudi s svojimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da jasno in utemeljeno obrazložijo, zakaj ne izvajajo politik v zvezi z eno ali več navedenimi zadevami, če tega ne počnejo. Drugačno obravnavanje razkritij o politikah, ki jih imajo lahko podjetja, v primerjavi z drugimi področji poročanja, vključenimi v navedena člena, je povzročilo zmedo med podjetji, ki poročajo, in ni pripomoglo k izboljšanju kakovosti sporočenih informacij. Zato v direktivi ni treba ohraniti te drugačne obravnave politik. Standardi bodo določali, katere informacije je treba razkriti v zvezi z vsakim področjem poročanja iz členov 19a in 29a.	(31) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da jasno in obrazloženo utemeljijo, zakaj ne izvajajo politik v zvezi z eno ali več navedenimi zadevami, če tega ne počnejo. Drugačno obravnavanje razkritij o politikah, ki jih imajo lahko podjetja, v primerjavi z drugimi področji poročanja, vključenimi v navedena člena, je povzročilo zmedo med podjetji, ki poročajo, in ni pripomoglo k izboljšanju kakovosti sporočenih informacij. Zato v direktivi ni treba ohraniti te drugačne obravnave politik. Standardi bodo določali, katere informacije je treba razkriti v zvezi z vsakim področjem poročanja iz členov 19a in 29a.

Obrazložitev

Sprememba v načinu zapisa.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Unija bi morala svoje standarde poročanja o trajnostnosti pri oblikovanju uskladiti z enakovrednimi svetovnimi standardi. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so pomembne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo, vključno z denarnim vrednotenjem poslovnih učinkov na družbo, kadar je za pripravljavce podatkov in uporabnike koristno, da lahko primerjajo ustreznost različnih kazalnikov. Da bi se izognili podvajanju obveznosti ter nedoslednostim v opredelitvah, na področju uporabe in v ciljih veljavnih zahtev in glede trajnostnosti, morajo biti, kjer je ustrezno, usklajene z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno tudi z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Te informacije bi morale temeljiti na znanstveno utemeljenih, usklajenih, primerljivih in enotnih kazalnikih ter biti skladne z usklajeno oceno življenjskega cikla. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni s socialnimi in ekonomskimi cilji Unije iz člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 ter upoštevati globalne standarde. Zato je treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da pri zbliževanju z razvojem mednarodnih standardov za trajnostnost, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne standarde trajnosti, sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in po potrebi zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo, vštevši denarno ovrednotenje vplivov in računovodskih metod za naravni kapital z vidika dvojne pomembnosti. Ta priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj teh standardov in predloge za vzajemno zbliževanje svetovnih pobud za standardizacijo, kot so mednarodni standardi za trajnostnost, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti, in pobud Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za visokokakovostne standarde, ki bodo prispevali k zbliževanju s svetovnimi pobudami za standardizacijo, pa tudi znotraj Unije, z uredbama o razkritju trajnostnega financiranja in o taksonomiji, ter k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljili potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, z izvedbo javnih posvetov in analiz stroškov in koristi ter na podlagi strokovnega znanja ustreznih deležnikov, vključno s platformo za trajnostne finance, in ustreznimi nacionalnimi strokovnjaki držav članic. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Da bi Komisija pri standardih Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevala potrebo po skladnosti z Uredbo (EU) 2020/852, bi se morala o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s platformo za trajnostno financiranje iz člena 20 Uredbe (EU) 2020/852. Da bi upoštevala potrebo po zbliževanju teh standardov s svetovnimi pobudami za standardizacijo, pa bi se morala pred njihovim sprejetjem posvetovati z Odborom za mednarodne standarde trajnosti. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi moral odbor predložiti v štirih mesecih od prejema zahteve Komisije, mnenje o spremembah obstoječih standardov pa v treh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Upoštevati bi bilo treba tudi strokovno znanje in mnenje Odbora za mednarodne standarde trajnosti Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.
__________________	__________________
54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.	(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovna merila, kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo ustrezno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59.
__________________	__________________
55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).	57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).	58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).	59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.	(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem. Sklicevati bi se morali predvsem na ključne kazalnike uspešnosti, tudi tiste iz oddelka 3.5 sporočila Komisije z dne 18. junija 2019 z naslovom „Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem“ ter dodatne kazalnike, ki zajemajo vse okoljske cilje. Te kazalnike bi bilo treba opredeliti v skladu s sporočilom Komisije z dne 26. junija 2017 z naslovom „Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje nefinančnih informacij)“ ter v tesnem sodelovanju z organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, socialnimi partnerji, vlagatelji in deležniki, dejavnimi na področju mednarodnih človekovih pravic in socialnih zadev, ter z njihovo vključenostjo. Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.
__________________
60 2017/C 215/01.
61 2019/C 209/01.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodenje glede trajnostnosti. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika). Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni.	(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena in stroškov. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodstvo glede trajnostnosti in zagotoviti skladnost z njimi. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika). Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja, zlasti Odbora za mednarodne standarde trajnosti (ISSB). Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni. Pri standardih Unije za trajnostnost bi morali v največji možni meri upoštevati enakovredne svetovne trajnostne standarde poročanja. Unija bi morala po možnosti sodelovati z drugimi mednarodnimi akterji, da bi spodbudila uporabo standardov poročanja o trajnostnosti iz te direktive na mednarodni ravni.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo podpirala podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala v Uniji in na mednarodni ravni, da bi zagotovila ustrezno upravljanje okoljskih tveganj in priložnosti za blažitev ter zmanjšala s tem povezane transakcijske stroške. Projekt za preglednost, ki se financira v okviru programa LIFE, razvija prvo računovodsko metodologijo na področju naravnega kapitala, ki bo omogočila lažjo primerjavo in večjo preglednost obstoječih metod, hkrati pa znižala prag za podjetja v zvezi s sprejetjem in uporabo sistemov v podporo pripravi njihovega poslovanja na prihodnost. Na tem področju je pomembna referenca tudi protokol o naravnem kapitalu. Čeprav je namen računovodskih metod na področju naravnega kapitala predvsem okrepiti notranje upravljavske odločitve, bi jih bilo treba ustrezno upoštevati pri določanju standardov poročanja o trajnostnosti. Nekatere računovodske metodologije na področju naravnega kapitala skušajo pripisati denarno vrednost okoljskim vplivom dejavnosti podjetij, kar lahko uporabnikom pomaga bolje razumeti te vplive. Zato je primerno, da lahko standardi poročanja o trajnostnosti vključujejo denarne kazalnike vplivov na trajnostnost, če se to zdi potrebno.	(38) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo podpirala podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala v Uniji in na mednarodni ravni, da bi zagotovila ustrezno upravljanje okoljskih tveganj, priložnosti za blažitev in njihovega vpliva na socialna, ekonomska in upravljavska tveganja ter zmanjšala s tem povezane transakcijske stroške. Projekt za preglednost, ki se financira v okviru programa LIFE, razvija in preizkuša prvo računovodsko metodologijo na področju naravnega kapitala, ki utrjuje obstoječe metode in najboljšo prakso, da bi učinkovitost lažje primerjali in bi bila preglednejša, hkrati pa znižuje prag za podjetja v zvezi s sprejetjem in uporabo sistemov v podporo pripravi njihovega poslovanja na prihodnost. Metodologija preglednega projekta temelji na protokolu o naravnem kapitalu, ki je tudi pomembna referenca na tem področju in odraža vidik dvojne pomembnosti. Čeprav je namen računovodskih metod na področju naravnega kapitala predvsem izboljšati notranje upravljavske odločitve, bi jih bilo treba ustrezno upoštevati pri določanju standardov poročanja o trajnostnosti, saj se bodo zbrane in revidirane informacije uporabljale tudi za zunanje razkritje. Nekatere računovodske metodologije na področju naravnega kapitala skušajo pripisati denarno vrednost okoljskim vplivom dejavnosti podjetij, kar bo uporabnikom pomagalo bolje razumeti te vplive in njihovo medsebojno odvisnost. Zato je primerno, da lahko standardi poročanja o trajnostnosti vključujejo denarne kazalnike vplivov na trajnostnost, če se to zdi potrebno.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.	(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij, podrobne načrte za zmanjšanje njihovih emisij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije in načrte za prilagajanje nanje. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ustreznih, zlasti temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Evropski socialni listini, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vodilnih načelih Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.	(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost, dostopnost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti, primerjati in strojno brati v digitalnih oblikah ter da bodo objavljene v skladu z načeli odprtih podatkov. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo in javno objavijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.
__________________	__________________
63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).	63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).
64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data	64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data
65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en	65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.	(49) Da se omogoči in zagotovi vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani odprtopodatkovni in strojno berljivi elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi brez nepotrebnega odlašanja na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.

 

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Člen 19a(4) Direktive 2013/34/EU državam članicam omogoča, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti izjavo o nefinančnem poslovanju, ki se zahteva v skladu s členom 19a(1). Države članice lahko to storijo, kadar zadevno podjetje pripravi ločeno poročilo, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom v skladu s členom 30 navedene direktive, ali kadar je to poročilo javno dostopno na spletni strani podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev po datumu bilance stanja, in je sklic nanj naveden v poslovnem poročilu. Enaka možnost obstaja tudi za konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 29a(4) Direktive 2013/34/EU. To možnost je uporabilo dvajset držav članic. Vendar možnost objave ločenega poročila ovira razpoložljivost informacij, ki povezujejo finančne informacije in informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Prav tako ovira najdljivost in dostopnost informacij za uporabnike, zlasti vlagatelje, ki jih zanimajo finančne informacije in informacije o trajnostnosti. Morebitni različni časi objave finančnih informacij in informacij o trajnostnosti še povečujejo ta problem. Objava v ločenem poročilu lahko tudi na notranji in zunanji ravni daje vtis, da informacije o trajnostnosti spadajo v kategorijo manj pomembnih informacij, kar lahko negativno vpliva na zaznano zanesljivost informacij. Podjetja bi zato morala poročati o informacijah o trajnostnosti v poslovnem poročilu, države članice pa ne bi smele več imeti možnosti, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Taka obveznost prispeva tudi k pojasnitvi vloge pristojnih nacionalnih organov pri nadzoru poročanja o trajnostnosti v okviru poslovnega poročila v skladu z Direktivo 2004/109/ES. Poleg tega podjetja, ki morajo poročati informacije o trajnostnosti, v nobenem primeru ne bi smela biti izvzeta iz obveznosti objave poslovnega poročila, saj je pomembno zagotoviti, da so informacije o trajnostnosti javno dostopne.	(50) Člen 19a(4) Direktive 2013/34/EU državam članicam omogoča, da podjetja izvzamejo iz obveznosti, da morajo v poslovno poročilo vključiti izjavo o nefinančnem poslovanju, ki se zahteva v skladu s členom 19a(1). Države članice lahko to storijo, kadar zadevno podjetje pripravi ločeno poročilo, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom v skladu s členom 30 navedene direktive, ali kadar je to poročilo javno dostopno na spletni strani podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev po datumu bilance stanja, in je sklic nanj naveden v poslovnem poročilu. Enaka možnost obstaja tudi za konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju iz člena 29a(4) Direktive 2013/34/EU. To možnost je uporabilo dvajset držav članic.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.	(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov, tudi v zvezi z ženskami v upravnih odborih, in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Člen 33 Direktive 2013/34/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja kolektivno odgovorni za pripravo in objavo (konsolidiranih) letnih računovodskih izkazov, (konsolidiranega) poslovnega poročila in (konsolidirane) izjave o upravljanju podjetja v skladu z zahtevami navedene direktive. Navedeno kolektivno odgovornost bi bilo treba razširiti na zahteve glede digitalizacije iz Delegirane uredbe (EU) 2019/815, zahtevo po skladnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti in zahtevo, da se pri poročanju o trajnostnosti uporabijo oznake.	(52) Člen 33 Direktive 2013/34/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja kolektivno odgovorni za pripravo in objavo (konsolidiranih) letnih računovodskih izkazov, (konsolidiranega) poslovnega poročila in (konsolidirane) izjave o upravljanju podjetja v skladu z zahtevami navedene direktive. Navedeno kolektivno odgovornost bi bilo treba razširiti na zahteve glede digitalizacije iz Delegirane uredbe (EU) 2019/815, zahtevo po skladnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti in zahtevo, da se pri poročanju o trajnostnosti uporabijo oznake in da so objave v odprtopodatkovnem formatu.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Pravila za podelitev dovoljenja in priznavanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij bi morala zagotoviti, da imajo zakoniti revizorji potrebno raven teoretičnega znanja o temah, pomembnih za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe takšnega znanja v praksi. Toda zakonitim revizorjem, ki jim je država članica že podelila dovoljenje ali jih priznala, bi bilo treba še naprej dovoliti izvajanje obveznih revizij ter dovoliti izvajanje poslov dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Države članice pa bi morale zagotoviti, da zakoniti revizorji, ki že imajo dovoljenje, pridobijo potrebno znanje o poročanju o trajnostnosti in dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s stalnim strokovnim izobraževanjem.	(56) Pravila za podelitev dovoljenja in priznavanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij bi morala zagotoviti, da imajo zakoniti revizorji potrebno raven teoretičnega znanja o temah, pomembnih za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe takšnega znanja v praksi. Toda zakonitim revizorjem, ki jim je država članica že podelila dovoljenje ali jih priznala, bi bilo treba še naprej dovoliti izvajanje obveznih revizij ter dovoliti izvajanje poslov dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. Države članice pa bi morale zagotoviti, da zakoniti revizorji, ki že imajo dovoljenje, pridobijo potrebno znanje o poročanju o trajnostnosti in dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s stalnim strokovnim izobraževanjem. Nič v tej direktivi zakonitim revizorjem ne bi smelo preprečiti, da opravljajo tudi dajanje zagotovil.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko:	(3) Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko, če imajo več kot 500 zaposlenih:

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale usklajevalnih ukrepov iz prvega pododstavka za podjetja iz točk (2) do (23) člena 2(5 ) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta*3.	Države članice se lahko z utemeljenim razlogom odločijo, da ne bodo uporabljale usklajevalnih ukrepov iz prvega pododstavka za podjetja iz člena 2(5), točke (2) do (23), Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in upravljavske dejavnike;	(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v členu 2, točka (24) Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in upravljavske dejavnike, pri čemer se okoljski dejavniki razumejo v skladu z okoljskimi cilji iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852;

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja;	(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja in so skladni z neopredmetenimi sredstvi, o katerih se že poroča v okviru računovodskega poročanja;

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) ‚gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem‘ so gospodarske dejavnosti, ki bodo verjetno imele resne negativne vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, ali tiste, ki so izpostavljene tveganjem glede trajnostnosti in so vključene na seznam iz člena 19a(7a);

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Naslednji subjekti vključijo v povsem revidirano poslovno poročilo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja:
	(a) velika podjetja, vključno s podjetji, organiziranimi kot fundacije, skladi ali franšize;
	(b) velika podjetja in podjetja iz člena 3(7), za katera velja pravo tretje države in ki nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar delujejo na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev;
	(c) mala in srednja podjetja, z vrednostnimi papirji katerih se lahko trguje na mestu trgovanja katere koli države članice v smislu člena 4(1), točka (24) Direktive 2014/65/EU;
	(d) mala in srednja podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo zlasti:	2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in zlasti podnebnimi spremembami;

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi in tveganji za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno s prehodom na ogljično nevtralno gospodarstvo;

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako se pri poslovanju podjetja upoštevajo upravljanje tveganja, interesi deležnikov podjetja in vplivi podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in zlasti podnebnih sprememb;

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo ter njihove sestave in strokovnega znanja, deležnikov, s katerimi se posvetujejo o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in z njimi povezanih ciljev, njihovih postopkov odločanja in tega, ali so članom teh organov ponujene spodbude, povezane z zadevami v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in povezanih ciljev;

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo v skladu z mednarodnimi konvencijami o socialnih in človekovih pravicah, zlasti vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, saj se konkurenčnost podjetja ohranja z varstvom občutljivih poslovnih ali sektorskih podatkov;

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za prepoznavanje, presojo, preprečevanje, blažitev, zaustavitev, spremljanje, sporočanje, utemeljitev in odpravo dejanskih vplivov;

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetja razkrijejo tudi informacije o neopredmetenih sredstvih, vključno z informacijami o intelektualnem, človeškem in socialnem kapitalu ter kapitalu odnosov.	Podjetja razkrijejo tudi informacije o neopredmetenih sredstvih, kot so opredeljena v členu 2, točka (19).

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja.	Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratkoročna in srednjeročna obdobja.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti ali informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede preteklosti in, če je ustrezno, informacije glede prihodnosti. V teh informacijah so združene kvalitativne in kvantitativne informacije, s čimer se zagotovi, da se na podlagi vsakega standarda sporočajo najpomembnejše informacije. Kjer je ustrezno, se v teh informacijah upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja. Informacije se zagotovijo v zbirni obliki, ki zajema področja, na katerih podjetje posluje.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni in dobavni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami ter poslovnimi odnosi, če se konkurenčnost podjetja ohranja z varstvom občutljivih poslovnih in sektorskih podatkov.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti.	V nekaterih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, škodovalo poslovnemu in konkurenčnemu položaju podjetja.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija ob upoštevanju strokovnega nasveta Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) pripravi smernice o pripravi informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje. Smernice morajo biti kratke in jedrnate ter morajo upoštevati upravno breme poročajočega podjetja.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 člena 19a lahko mala in srednja podjetja iz točke (a) člena 2(1) poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c.	5. Z odstopanjem od člena 19a(1) do (4) lahko mala in srednja podjetja iz člena 19a(1), točki (d) in (c) poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Države članice v skladu s členom 34 zagotovijo, da poslovno poročilo revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki jih država članica odobri za izvedbo obvezne revizije v skladu z Direktivo 2006/43/ES.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	črtano
__________
*6 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).“;

Predlog spremembe 61

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za pripravo seznama gospodarskih dejavnosti, ki se štejejo za dejavnosti z velikim tveganjem v smislu dejanskih ali morebitnih negativnih učinkov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali izpostavljenosti tveganjem glede trajnostnosti. Seznam dejavnosti z velikim tveganjem vključuje gospodarske dejavnosti z „visoko“ stopnjo tveganja v okoljski ali socialni kategoriji s seznama Evropske banke za obnovo in razvoj za razvrščanje okoljskih in socialnih tveganj ali ki so izključene iz financiranja s sredstvi Evropske banke za obnovo in razvoj. V utemeljenih primerih lahko Komisija odstopa od seznama Evropske banke za obnovo in razvoj ali ga dopolni z drugimi gospodarskimi dejavnostmi z dejansko ali potencialno negativnimi vplivi na trajnostnost ali tveganji zanjo, pri čemer upošteva delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852 in smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovanje, tudi za rudarstvo, ekstraktivno industrijo, kmetijstvo, oblačila in obutev, finance in mednarodni ladijski promet. Komisija te delegirane akte po potrebi vsake tri leta pregleda.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – uvodni del

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b, člen 19c in člen 19d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) vstavijo se naslednji členi 19b, 19c in 19d:	(4) vstavijo se ti členi 19b, 19c in 19d:

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti na podlagi načel. Standardi poročanja o trajnosti zagotavljajo preprostost in se uvedejo tako, da deležniki prejmejo ustrezne in bistvene informacije ter da se prepreči nepotrebno upravno breme za podjetja, ki poročajo. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija do 31. oktobra 2022 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;	(a) Komisija do ... [18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členom 19a(1) in (2) v skladu z obveznostmi razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Komisija do 31. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo:	(b) Komisija do ... [30 mesecev od začetka veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte, ki določajo:

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dopolnilne informacije, ki jih podjetja po potrebi poročajo glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in področij poročanja iz člena 19a(2);	(i) dopolnilne informacije, ki jih podjetja po potrebi poročajo glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in področij poročanja iz člena 19a(2), v natančni in lahko dostopni obliki;

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) merila in izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za srednja podjetja iz člena 19a(1);

Predlog spremembe  70

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iib) specifične merljive cilje, ki temeljijo na znanstvenih dokazih;

Predlog spremembe  71

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iic) merila in izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za podjetja iz člena 3(7), za katera velja pravo tretje države in ki nimajo sedeža v Uniji, kadar delujejo na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev.

Predlog spremembe  72

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija se o delovnem programu EFRAG glede razvoja standardov poročanja o trajnostnosti vsaj enkrat letno posvetuje s platformo za trajnostno financiranje iz člena 20 in strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852.

 

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.	Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, zanesljive, primerljive in pošteno predstavljene. Če je to mogoče, bi morale biti te informacije znanstveno utemeljene. Standardi poročanja o trajnosti zagotavljajo preprostost in se uvedejo tako, da deležniki prejmejo ustrezne in bistvene informacije.

 

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Standardi poročanja o trajnostnosti ob upoštevanju področja posameznega standarda:	Standardi poročanja o trajnostnosti odražajo okoljske cilje iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 in so skladni z opredelitvami in zahtevami iz te uredbe in povezanih delegiranih aktov ter določajo:

Predlog spremembe  75

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o okoljskih dejavnikih, vključno z informacijami o:	črtano

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vodnih in morskih virih;	(iii) trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) uporabi virov in krožnem gospodarstvu;	(iv) prehodu na krožno gospodarstvo;

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) onesnaženju;	(v) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) biotski raznovrstnosti in ekosistemih;	(vi) varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) političnem udejstvovanju podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja;	(iii) neposrednem političnem vplivu na oblikovanje ali izvajanje politik ter postopke odločanja;

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(va) splošnem poslovnem modelu in strategiji podjetja glede zadev v zvezi s trajnostjo ter njegovem sodelovanju s civilno družbo in državnimi akterji.

 

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Informacije lahko med drugim temeljijo na denarnem vrednotenju vplivov na trajnostnost, če se zdijo koristne.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) merila iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7;	(c) merila, kazalnike in metodologije iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7, vključno tudi s tehničnimi merili za pregled, merili za znatni prispevek ter merili, da se ne škoduje bistveno;
__________	__________
*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).	*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) računovodske metode za naravni kapital za izboljšanje odločitev o notranjem upravljanju, da se pripiše denarna vrednost okoljskim vplivom dejavnosti podjetij, kar lahko uporabnikom pomaga te vplive bolje razumeti.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19c – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja iz točke (1)(a) člena 2. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, kako mala in srednja podjetja iz člena 19a(1), točki (d) in (c)poročajo informacije iz členov 19a in 29a. Upoštevajo merila iz člena 19b(2) in (3). Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19d – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Spletna platforma za dostop do informacij bi morala uporabnikom omogočiti, da bodo zlahka primerjali podatke, ki jih na spletu razkrijejo podjetja, tudi po kategorijah, kot so teme, sektorji, države, promet in število zaposlenih.

Predlog spremembe  88

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine, katere povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na konsolidirani podlagi večje od 500, v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.

Predlog spremembe  89

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in zlasti podnebnimi spremembami;

Predlog spremembe  90

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in predvsem prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo;

Predlog spremembe  91

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese njenih deležnikov, tveganja skupine glede trajnostnosti in poglavitne dejansko in potencialno negativne vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  92

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in povezanih ciljev;

Predlog spremembe  93

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo v skladu z mednarodnimi konvencijami o socialnih in človekovih pravicah, zlasti vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

Predlog spremembe  94

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov teh ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov ter učinkovitosti njihovih rezultatov;

Predlog spremembe  95

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Po potrebi se razkritja iz točk (a) do (f) prvega pododstavka oblikujejo tako, da vključujejo denarno vrednotenje vplivov na trajnostnost.

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede preteklosti in, če je ustrezno, informacije glede prihodnosti. V teh informacijah so združene kvalitativne in kvantitativne informacije, s čimer se zagotovi, da se na podlagi vsakega standarda sporočajo najpomembnejše informacije. Če je primerno, se v teh informacijah upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja. Informacije se zagotovijo v zbirni obliki, ki zajema področja, na katerih podjetje posluje.

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V nekaterih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, škodovalo poslovnemu in konkurenčnemu položaju skupine.

Predlog spremembe  98

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom. Obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	črtano

Predlog spremembe  99

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.

Predlog spremembe  100

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 7 – pododstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja vsebuje vse naslednje informacije:

Predlog spremembe  101

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 7 – pododstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.;	črtano

Predlog spremembe  102

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev po datumu bilance stanja, objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo, kjer je ustrezno v obliki, predpisani v členu 19d te direktive, skupaj z mnenji in izkazi, ki jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje iz člena 34 te direktive, kakor je določeno z zakonodajo posamezne države članice v skladu s poglavjem 3 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta*16.	Države članice zagotovijo, da podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od 18 mesecev po datumu bilance stanja, objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo, kjer je ustrezno v obliki, predpisani v členu 19d te direktive, skupaj z mnenji in izkazi, ki jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje iz člena 34 te direktive, kakor je določeno z zakonodajo posamezne države članice v skladu s poglavjem 3 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta*16.
__________________	__________________
*16 Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).	*16 Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

Predlog spremembe  103

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar lahko države članice podjetja izvzamejo iz obveznosti objave poslovnega poročila, kadar je mogoče brez težav na zahtevo pridobiti kopijo celotnega takšnega poročila ali njegovega dela po ceni, ki ne presega administrativnega stroška.	črtano

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Direktiva 2013/34/EU

Člen 33 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene z nacionalnim pravom, kolektivno odgovorni za zagotavljanje, da se v skladu z zahtevami iz te direktive in, kjer je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, Delegirano uredbo 2019/815, standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive in zahtevami iz člena 19d te direktive pripravijo in objavijo naslednji dokumenti:	1. Države članice zagotovijo, da člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene z nacionalnim pravom in imajo jasno opredeljene porazdelitve odgovornosti, zagotovijo, da se v skladu z zahtevami iz te direktive in, kjer je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, Delegirano uredbo 2019/815, standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive in zahtevami iz člena 19d te direktive pripravijo in objavijo naslednji dokumenti:

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive.	3. Države članice neodvisnim ponudnikom storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive.

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c se za nedoločeno obdobje prenese na Komisijo.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2), člena 19a, člena 19b, člena19c in člena 19ca se za nedoločeno obdobje prenese na Komisijo.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prenos pooblastila iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;	3. Prenos pooblastila iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2), člena 19a, člena 19b, člena19c in člena 19ca lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3a – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ustreznih deležnikov in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.	Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem in vključenostjo socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3a – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaprosi za mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG, zlasti glede njegove skladnosti z Uredbo (EU) 2019/2088 in njenimi delegiranimi akti. Evropski organ za vrednostne papirje in trge predloži svoje mnenje v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije.	Komisija Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaprosi za mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG, zlasti glede njegove skladnosti z Uredbo (EU) 2019/2088 in njenimi delegiranimi akti. Evropski organ za vrednostne papirje in trge predloži svoje mnenje o novih standardih v štirih mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije, svoje mnenje o spremembah obstoječih standardov pa predloži v treh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Komisija vsa pomembna vprašanja, opredeljena v teh mnenjih, obravnava pred sprejetjem delegiranih aktov iz člena 19b.

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3a – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija se o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem delegiranih aktov iz členov 19b in 19c posvetuje tudi z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, vzpostavljeno v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.“;	Komisija se o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem delegiranih aktov iz členov 19b in 19c posvetuje tudi z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropskim organom za delo, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, vzpostavljeno v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v treh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka c

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2), členom 3(13), členom 46(2), členom 19a, členom 19, členom19c in členom 19ca, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za štiri mesece.

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 2004/109/ES

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izjave odgovornih oseb izdajatelja, katerih imena in funkcije so jasno navedene, da po njihovem najboljšem vedenju računovodska poročila, ki so bila pripravljena v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, podajajo resnično in pošteno sliko sredstev, obveznosti, finančnega položaja ter dobička ali izgube izdajatelja in vseh podjetij, vključenih v konsolidacijo, in da poročilo uprave vsebuje pošten pregled razvoja in uspešnosti poslovanja ter stanja izdajatelja in vseh podjetij, vključenih v konsolidacijo, skupaj z opisom glavnih tveganj in negotovosti, s katerimi se srečujejo, in je pripravljeno v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, kjer je to ustrezno.	(c) izjave odgovornih oseb izdajatelja, katerih imena in funkcije so jasno navedene, da po njihovem najboljšem vedenju računovodska poročila, ki so bila pripravljena v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, podajajo resnično in pošteno sliko sredstev, obveznosti, finančnega položaja ter dobička ali izgube izdajatelja in vseh podjetij, vključenih v konsolidacijo, in da poročilo uprave vsebuje pregleden pregled razvoja in uspešnosti poslovanja ter stanja izdajatelja, analize tveganj in upravljanja in vseh podjetij, vključenih v konsolidacijo, skupaj z opisom glavnih tveganj in negotovosti, s katerimi se srečujejo, in je pripravljeno v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, kjer je to ustrezno.

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 2004/109/ES

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Revizijsko poročilo, ki ga podpiše oseba ali več oseb, odgovornih za opravljanje dela, določenega v odstavkih 1 in 2 člena 34 Direktive 2013/34/EU, se skupaj z letnim računovodskim poročilom v celoti razkrije javnosti.	Revizijsko poročilo, ki ga podpiše oseba ali več oseb, odgovornih za opravljanje dela, določenega v odstavkih 1 in 2 člena 34 Direktive 2013/34/EU, se skupaj z letnim računovodskim poročilom v celoti razkrije javnosti, pri čemer se zaščitijo občutljive poslovne informacije.

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2004/109/ES

Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) in pod pogoji iz člena 30(3) sprejme potrebne sklepe o enakovrednosti računovodskih standardov in enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav. Če Komisija odloči, da računovodski standardi ali standardi poročanja o trajnostnosti tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju.	Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) in pod pogoji iz člena 30(3) sprejme potrebne sklepe o enakovrednosti računovodskih standardov in enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav. Če Komisija odloči, da računovodski standardi ali standardi poročanja o trajnostnosti tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju, ki ne presega dveh let od sprejetja delegiranih aktov iz člena 19b(1), točka (b) Direktive 2013/34/EU.

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2004/109/ES

Člen 28d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.“	ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim organom za delo izda v razumnem obdobju smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2006/43/ES

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 6 zagotavlja potrebno raven teoretičnega znanja pri predmetih, ki so pomembni za obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe tega znanja v praksi. Vsaj del tega izpita je pisen.“;	Izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 6 zagotavlja potrebno raven teoretičnega znanja pri predmetih, ki so pomembni za obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in sposobnost uporabe tega znanja v praksi ter teoretično znanje o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Vsaj del tega izpita je pisen.“;

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka d

Direktiva 2006/43/ES

Člen 8 – odstavek 1 – točka ff

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ff) postopki skrbnega pregleda glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ff) postopki potrebne skrbnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo ter po potrebi v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 – točka e

Direktiva 2006/43/ES

Člen 28 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor. Kadar obvezno revizijo in, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.	Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo. Kadar obvezno revizijo ali, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo, in revizor, ki je opravil posel dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka i

Uredba (EU) št. 537/2014

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo in, kjer je ustrezno, daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa, ali kateri koli član mreže, ki ji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripada, ne sme neposredno ali posredno opravljati nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v Uniji:	1. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo ali daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa, ali kateri koli član mreže, ki ji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripada, ne sme neposredno ali posredno opravljati nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v Uniji:

Predlog spremembe  120

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 3 te direktive, do 1. decembra 2022. O tem takoj obvestijo Komisijo.	Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 3 te direktive, do 1. decembra 2023. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe 11.

Predlog spremembe  121

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo, da se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.	Države članice določijo, da se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

Predlog spremembe  122

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.	Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

Predlog spremembe  123

Predlog direktive

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Klavzula o pregledu
	Komisija pregleda učinek sprememb, uvedenih s to direktivo, do... [pet let od datuma začetka njene veljavnosti]. Pri tem pregledu preuči zlasti učinek standardov poročanja o trajnostnosti na poročanje o trajnostnosti finančnih in nefinančnih podjetij, njegovo dodano vrednost ter s tem povezano upravno breme ter neposredne in posredne stroške.
	Po uspešnem pregledu, ki se potrdi z mnenji Evropskega parlamenta, Sveta in odbora Evropske komisije za regulativni nadzor, se lahko razmisli o nadaljnji razširitvi področja uporabe te direktive.
	Za MSP, ki ne dosegajo meril glede velikosti iz člena 3(4) Direktive 2013/34/EU, se lahko v skladu s postopkom in zahtevami, ki veljajo za podjetja, ki že poročajo, oblikujejo poenostavljeni in sorazmerni prostovoljni standardi.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ECON 23.6.2021
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	16.12.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Jessica Polfjärd 1.9.2021
Obravnava v odboru	6.12.2021	7.2.2022
Datum sprejetja	28.2.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 25 4

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29	+
PPE	Frances Fitzgerald, Sirpa Pietikäinen
Renew	Gilles Boyer, Carlo Calenda, Luis Garicano, Billy Kelleher, Dragoş Pîslaru, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli
The Left	Chris MacManus, Mick Wallace
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Damien Carême, Claude Gruffat, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

25	-
ECR	Michiel Hoogeveen, Dorien Rookmaker, Johan Van Overtveldt, Roberts Zīle
ID	Gunnar Beck, Valentino Grant, Maximilian Krah, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni
NI	Enikő Győri, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Lídia Pereira, Ralf Seekatz, Inese Vaidere
Renew	Engin Eroglu
Verts/ALE	Stasys Jakeliūnas

 

4	0
ID	France Jamet
PPE	Luděk Niedermayer
Renew	Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (18.3.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavka mnenja: Kira Marie Peter-Hansen

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pandemija je znova razkrila ranljivost globalnih dobavnih verig in poudarila, kako pomembno je vključevanje trajnostnega pristopa v podjetja, ki ne bo kratkoročen, da bi zaščitili pravice in interese delavcev in družbe ter uskladili in podprli okoljske potrebe.

Na mednarodni ravni so zato razvili pomembne standarde za spodbujanje trajnostnega upravljanja podjetij, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011, smernice OECD za večnacionalna podjetja, tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko.

Tudi EU je že sprejela ukrepe, zlasti v zvezi s preglednostjo. Sprejetje direktive o nefinančnem poročanju leta 2014 je bil pomemben korak v spodbujanju preglednosti, da bi se merili, spremljali in upravljali uspešnost podjetij ter njihovi dolgoročni učinki na družbo in okolje.

Vendar pomanjkljivosti, ugotovljene med njenim izvajanjem, kažejo, da je treba zelo povečati preglednost, da bi zagotovili odgovornost za ravnanje podjetij v Uniji kot enega ključnih instrumentov za trajnostno upravljanje podjetij. 

Evropski parlament je v več resolucijah, kot sta resolucija o trajnostnem financiranju in resolucija o trajnostnem upravljanju podjetij, pozval k razširitvi področja uporabe, da bi povečali število podjetij, ki morajo izpolnjevati obveznost poročanja o informacijah o trajnostnosti. Kot je poudarjeno v resoluciji o trajnostnem upravljanju podjetij, je treba tudi opredeliti in prednostno obravnavati sektorje z velikim vplivom.

Mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 99 odstotkov podjetij na ravni EU in zaposlujejo 65 odstotkov vseh zaposlenih v EU. Zato je bistvenega pomena, da vsi delodajalci, najsi kotirajo na borzi ali ne, poročajo o okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikih. Ti standardi poročanja so bistveni ne le za ustvarjanje gospodarstva, ki deluje za ljudi, ampak bodo tudi priložnost za podjetja, da s svojo zavezanostjo pravičnemu ekološkemu in socialnemu prehodu pridobijo konkurenčno prednost.

Ta direktiva bi morala biti tudi celovita in specifična glede delavcev in socialnih vidikov. Poročanje o temeljnih pravicah, kot je pravica do svobode združevanja in kolektivnih pogajanj, ter o ključnih vidikih demokracije na delovnem mestu, zlasti o pravicah do obveščenosti, posvetovanja in sodelovanja, bi moralo biti obvezno. Socialni in okoljski vidiki prehoda bi morali biti jasno povezani z utiranjem poti za pravičen prehod, upoštevati pa bi bilo treba tudi priložnosti, ki jih ponuja socialni dialog.

Raznolikost in vključevanje sta bistvena za zagotavljanje demokracije in enakosti v svetu dela. S to direktivo bi bilo treba zagotoviti enakost spolov, vključevanje žensk v postopke upravljanja ter razvoj in učinkovito izvajanje politik raznolikosti. Pojasniti in razširiti je treba pravice invalidov in njihovo vključevanje kot zahtev za poročanje ter jim omogočiti načine za dostop do poročil.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930 , zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.	(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930 , zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, kakovostna delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.
_________________	_________________
30 COM(2019) 640 final.	30 COM(2019) 640 final.
31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].	32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Raznolikost v upravnih odborih podjetij prispeva k boljšemu odločanju, upravljanju in odpornosti podjetij z visokim tveganjem1a. Vključitev predstavnikov delavcev in več žensk v upravnih odborih bi spodbudila trajnostni razvoj podjetij.
	_________________
	1a Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152 final).

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba terminologije.	(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba terminologije in se standardi poročanja o trajnostnosti uskladijo s standardi računovodskega poročanja.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani, vključno z delavci, in varčevalci ter celotno gospodarstvo. Z boljšim poročanjem o trajnostnosti bodo imeli javni organi in oblikovalci politik na voljo boljše informacije za oblikovanje in izvajanje javnih politik. Boljše poročanje o trajnostnosti bi sindikatom in predstavnikom delavcev omogočilo ustrezno obveščenost in s tem boljše sodelovanje v socialnem dialogu. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega, preglednega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči tri primarne skupine (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo javni organi; drugo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihov ugled in naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi, zlasti delavce, in okolje. Tretjo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike, socialni partnerji, nevladne organizacije in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in družbenemu napredku ter pri pripravi javnih politik. Ta direktiva pa se nikakor ne bi smela razlagati tako, da javne organe razbremenjuje njihovih dolžnosti ali socialne partnerje njihovih obveznosti, ki niso povezane s poročanjem o trajnostnosti. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Vendar v skladu z načelom sorazmernosti poročanje podjetjem ne bi smelo povzročiti prevelikega bremena ali od njih zahtevati prizadevanj, ki niso sorazmerna z njihovo velikostjo, številom zaposlenih in/ali obsegom poslovnih dejavnosti, saj bi to ogrozilo zaposlitve in/ali prihodke vodstva in osebja, vključenega v običajne poslovne dejavnosti, zaradi obvezne uvedbe novih struktur, delovnih mest in vodstvenih položajev za osebje podjetja.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8b) Poleg tega se ne bi smelo zahtevati dvojno poročanje, ta direktiva pa se tudi ne bi smela razlaga tako, da zahteva kakršno koli poročanje, ki je že obvezno na podlagi drugega zakonodajnega akta Unije ali države članice, pri čemer bo morda treba nacionalno zakonodajo nekoliko prilagoditi, da bi se izognili dvojnemu poročanju.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev in institucij Unije. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah in posledicah teh tveganj za ugled. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z delom otrok in prisilnim delom, diskriminacijo in zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila in povečala ranljivost delavcev, zlasti žensk in neprijavljenih delavcev, in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.	(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje informacij o trajnostnosti bi lahko omejilo možnosti sindikatov in predstavnikov delavcev, da bi začeli socialni dialog s podjetji o vprašanjih trajnostnosti. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.	(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Upoštevati bi bilo treba posebni položaj podjetij, ki v Uniji sicer nimajo pravnega subjekta, vendar v Uniji redno opravljajo gospodarsko dejavnost v pomembnem obsegu. Za ta podjetja bi morale veljati enake obveznosti kot za podjetja s sedežem na ozemlju Unije.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.	(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo velik delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, in zaposlujejo 65 odstotkov vse zaposlenih v Uniji, je za zagotovitev zaščite vlagateljev ter pozitivnih socialnih in okoljskih vplivov njihovih poslovnih dejavnosti primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP, kot tudi srednja podjetja v gospodarskih panogah z visokim tveganjem, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Standardi poročanja so potrebni, pa tudi koristni in predstavljajo priložnost za podjetja, da pokažejo svojo zavezanost ekološkemu in socialnemu prehodu ter oblikovanju vodilnih standardov in tako gradijo svojo konkurenčno prednost. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, in srednjih podjetij v gospodarskih panogah z visokim tveganjem do finančnega kapitala, preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu ter zagotovila enake konkurenčne pogoje. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, in srednjim podjetjem v gospodarskih panogah z visokim tveganjem pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri, ne da bi jim to povzročalo pretirano breme in zahtevalo nesorazmerne napore. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Obveznosti poročanja o trajnostnosti bi morale veljati tudi za srednja podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z visokim tveganjem. Da bi zagotovili, da se lahko ta direktiva uporablja tudi za take gospodarske panoge z visokim tveganjem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z oblikovanjem seznama gospodarskih panog z visokim tveganjem. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje*. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta zlasti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost glede tega, katero je obvladujoče podjetje izvzetega odvisnega podjetja, ki poroča na konsolidirani ravni. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo konsolidirano poslovno poročilo svojega obvladujočega podjetja in v svoje poslovno poročilo vključijo sklicevanje na dejstvo, da so izvzeta iz obveznosti poročanja informacij o trajnostnosti. Navedeno izvzetje bi se moralo uporabljati tudi, kadar je obvladujoče podjetje, ki poroča na konsolidirani ravni, podjetje iz tretje države, ki poroča informacije o trajnostnosti v skladu z zahtevami te direktive ali na način, ki je enakovreden standardom EU za poročanje o trajnostnosti.	(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, tudi za odvisna podjetja. Informacije, ki jih zagotovijo odvisna podjetja, bi bilo treba vključiti v poročilo obvladujočega podjetja, da se po potrebi ustvari zbirni javni pregled po posameznih državah, podoben zahtevam v zvezi s preglednostjo iz Direktive (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta1 (direktiva o javnem poročanju po državah).
	__________
	1 Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (UL L 429, 1.12.2021, str. 1).

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve.	(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088 in obstoječimi mednarodnimi standardi iz mednarodne pobude za svetovno poročanje. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve. Seznam je minimalna zahteva, ki ne bo zmanjšala obstoječih nacionalnih zahtev glede poročanja.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.	(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, delavskih in socialnih pravic, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali in kako poslovni model in strategija zagotavljata spoštovanje dostojnega dela in pravičnih plač ter varujeta pravice in interese deležnikov, vključno s sindikati in predstavniki delavcev, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovim delovanjem in dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot resen, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.	(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU. Raven podrobnosti v poročilih o trajnostnosti v zvezi z dobavnimi in vrednostnimi verigami bi morala biti odvisna od analize tveganja potencialnih učinkov in bi se zato lahko razlikovala med gospodarskimi dejavnostmi.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Unija bi morala za pripravo svojih standardov poročanja o trajnostnosti zagotoviti skladnost z enakovrednimi svetovnimi standardi. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, in morajo zajemati vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Da bi se izognili podvajanju obveznosti ter nedoslednostim v opredelitvah, področju uporabe in ciljih veljavnih zahtev, morajo biti informacije o trajnostnosti, kjer je ustrezno, usklajene z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni s socialno-ekonomskimi cilji Unije iz člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da glede na razvoj mednarodnih standardov sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Vendar pri sedanji strukturi, upravljanju in delovanju EFRAG ni predvideno sodelovanje predstavnikov delavcev in organizacij civilne družbe. Da bi preprečili navzkrižja interesov in zagotovili vključitev deležnikov, ki niso pravne osebe, so potrebne pomembne spremembe v zvezi z upravljanjem EFRAG. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter bi moral biti razvit v posvetovanju z ustreznimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in organizacijami potrošnikov, ki bi morali imeti možnost enakovredno sodelovati v postopku priprave standardov, ne da bi morali za to plačevati pristojbine. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, Evropskim inštitutom za enakost spolov, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, pa tudi z ustreznimi deležniki, zlasti s sindikati in organizacijami civilne družbe, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.
__________________	__________________
54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.	(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61, med drugim tudi ključne kazalnike uspešnosti, ki so že del smernic. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.
_________________	_________________
60 2017/C 215/01.	60 2017/C 215/01.
61 2019/C 209/01.	61 2019/C 209/01.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.	(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo. Ti standardi poročanja bi morali upoštevati velikost podjetja, da ne bi pomenili čezmerne obremenitve za mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z delovnimi pogoji, pravicami delavcev, vključevanjem socialnih partnerjev, kolektivnimi pogajanji, enakostjo, nediskriminacijo, preprečevanjem nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in vključevanjem, ter o človekovih pravicah. Te informacije bi bilo treba razkriti po državah, kjer je to ustrezno, v tesnem posvetovanju s sindikati in predstavniki delavcev, in morale bi zajemati vplive podjetij na njihove delavce, ljudi in zdravje ljudi. Kadar upravni ali poslovodni organ podjetja od predstavnikov delavcev prejme mnenje o poročilu o trajnostnosti, bi moral to mnenje priložiti k poročilu o trajnostnosti, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji in praksi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu in delu otrok v njihovih vrednostnih verigah. Zahteve glede poročanja o prisilnem delu ne bi smele nadomestiti odgovornosti javnih organov, da prek trgovinske politike in diplomatskih sredstev obravnavajo uvoz blaga, proizvedenega s kršenjem človekovih pravic, vključno s prisilnim delom. Podjetja bi morala imeti možnost poročati tudi o morebitnih tveganjih in negativnih trendih glede zaposlovanja in prihodkov zaradi neizvajanja procesa pravičnega prehoda. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z 20 načeli evropskega stebra socialnih pravic, zlasti enake možnosti za vse in pošteni delovni pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vštevši Konvencijo OZN o pravicah invalidov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, zajemši tudi seznam ustreznih standardov v Prilogi I, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, (revidirano) Evropsko socialno listino, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in smernice OECD za večnacionalna podjetja. Poročanje o socialnih dejavnikih bi moralo biti sorazmerno s področjem uporabe in cilji te direktive.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.	(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi podjetij, zlasti enakih možnostih, protidiskriminacijskih ukrepih in vključujočih ukrepih, preprečevanju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, ter o pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.
_________________	_________________
62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).	62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 31. oktobra 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 31. oktobra 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje, zlasti v zelo tveganih sektorjih, kjer bi bilo treba prednostno razviti standarde. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.	(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah ter v celoti dostopati do njih, vštevši invalide, v skladu z Direktivo (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.
__________________	__________________
63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).	63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).
64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data	64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data
65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en	65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.	(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu ter večjo enakost spolov na splošno, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov in njihovem izvajanju, zlasti kar zadeva doseganje vsaj 40-odstotne zastopanosti žensk v upravnih odborih družb in njihovo izpolnjevanje zahtev glede preglednosti plač. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(69) V skladu s členom 51 Direktive 2013/34/EU so za zagotavljanje poročanja podjetij, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na reguliranih trgih, pristojne države članice. Vendar vrste sankcij niso določene, zato se lahko ureditve sankcij med državami članicami zelo razlikujejo, kar ogroža enotni trg. Za izboljšanje poročanja o trajnostnosti na notranjem trgu in prispevanje k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem, v katerem so koristi rasti široko razpršene v skladu z evropskim zelenim dogovorom, bi morale države članice določiti nekatere sankcije in upravne ukrepe v primeru kršitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti. Ureditev sankcij iz Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno okrepiti, tako da bi morale države članice določiti ustrezne sankcije in upravne ukrepe.	(69) V skladu s členom 51 Direktive 2013/34/EU so za zagotavljanje poročanja podjetij, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na reguliranih trgih, pristojne države članice. Vendar vrste sankcij niso določene, zato se lahko ureditve sankcij med državami članicami zelo razlikujejo, kar ogroža enotni trg. Za izboljšanje poročanja o trajnostnosti na notranjem trgu in prispevanje k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem, v katerem so koristi rasti široko razpršene v skladu z evropskim zelenim dogovorom in pravičnim prehodom, bi morale države članice določiti nekatere sankcije in upravne ukrepe v primeru kršitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti. Ureditev sankcij iz Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno okrepiti, tako da bi morale države članice določiti ustrezne sankcije in upravne ukrepe.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in nerazumnemu upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale uvesti ukrepe za podporo podjetij, zlasti MSP, pri uporabi standardov poročanja.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko:	3. Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, če izpolnjujejo merila za podjetja iz člena 19a(1), ne glede na njihovo pravno obliko:

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za pripravo in spremembo seznama sektorjev gospodarskih dejavnosti z visokim tveganjem iz člena 2, točka (20a).
	Seznam upošteva delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, obstoječo sektorsko zakonodajo Unije, razkritja za posamezne sektorje v priznanih mednarodnih okvirih poročanja, kot so pobuda za svetovno poročanje, smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje ter raziskave in podatki ustreznih agencij Unije, kot sta Eurofound in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Opredelitve seznama upoštevajo klasifikacijo NACE.
	Komisija pri pripravi seznama upošteva naslednji neizčrpen seznam sektorjev gospodarskih dejavnosti z visokim tveganjem:
	• Minerali
	• Oblačila in obutev
	• Kmetijstvo
	• Ekstraktivna industrija
	• Finance1a
	Komisija pri pripravi in spreminjanju seznamov zagotovi smiselno sodelovanje deležnikov, vključno s sindikati in organizacijami civilne družbe.
	__________________
	1a OECD.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) ‚sektor gospodarskih dejavnosti z visokim tveganjem‘ pomeni dejavnosti, ki so povezane z veliko verjetnostjo dejanskih ali morebitnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20b) ‚resni vplivi‘ so negativni vplivi na ljudi in okolje, ki so povezani s poslovanjem podjetja, njegovimi proizvodi in storitvami, poslovnimi povezavami in podružnicami, glede na resnost vpliva na trajnostnost, število posameznikov, ki so ali bi lahko bili prizadeti, glede na obseg škode za okolje, ter enostavnost, s katero bi lahko odpravili škodo in povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi, ter ki povzročajo največjo škodo v primerjavi z drugimi učinki, ki jih je ugotovilo podjetje5a;
	__________________
	5a Opredelitev „resnih vplivov“ temelji na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (načeli 21, 24) in smernicah OECD za potrebno skrbnost (stran 42).

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), srednje velika podjetja, ki delujejo v sektorjih gospodarskih dejavnosti z visokim tveganjem, podjetja, registrirana v državi, ki ni članica EU/EGS, z znatnim obsegom poslovanja v Uniji in subjekti javnega interesa v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi, pomanjkljivostmi in tveganji za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) oceno podjetja o njegovih vplivih na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iib) načrte podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija skladna z zagotavljanjem delovnih mest v Uniji in spodbujanjem poštenih delovnih pogojev, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic;

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s pravičnim prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) načrti podjetja, da doseže raznolikost in enakost spolov, tudi preglednost plač, enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, enake možnosti in raznolikost v svojem vodstvu;

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja, zlasti sindikate in predstavnike delavcev, in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, med drugim tudi glede:
	(i) njihovega sodelovanja pri analizi glavnih tveganj in priložnosti za podjetje;
	(ii) odobritve strategije in ciljev podjetja ter finančnih sredstev za njihovo izvajanje;
	iii) posebnega nadzora nad izvajanjem strategije podjetja;
	(iv) strokovnega znanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in zlasti glede prepoznanih dejanskih ali potencialnih resnih vplivov in priložnosti;

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, kot je opredeljen v standardih Unije in mednarodnih standardih, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, kot so opredeljene v členu 19b;

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, kot so prepoznani na podlagi postopka skrbnega pregleda, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) vseh ukrepov, ki zagotavljajo poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje v zvezi s prestrukturiranjem, zlasti v ranljivih regijah in sektorjih;

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, delovno silo, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo ter po potrebi njegovimi naložbami in sredstvi. Podjetje prilagodi poročanje o svoji dobavni in vrednostni verigi na podlagi analize tveganja morebitnih vplivov. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi z določitvijo meril za pripravo te analize tveganja na podlagi obstoječe zakonodaje Unije in ustreznih mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, javno razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne omejene informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti in pristojni nacionalni organi to lahko pregledajo, kot je določeno v nacionalni zakonodaji.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 člena 19a lahko mala in srednja podjetja iz točke (a) člena 2(1) poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19c.	5. Srednja podjetja v sektorjih gospodarske dejavnosti z visokim tveganjem poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19c. Majhna podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19c.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	črtano

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4.

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poslovno poročilo podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:
(a) ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členoma 29 in 29a ali na način, ki se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b;	(a) ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členoma 29 in tem členom ali na način, ki se lahko v skladu z zadevnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi o trajnostnosti, sprejeti v skladu s členom 19b;
(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.	(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 2(c) in (d);
	(c) ime vsakega konsolidiranega subjekta.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.	(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo, zlasti sektorje gospodarskih dejavnosti z visokim tveganjem.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ii ) izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za podjetja iz člena 3(7), ki jih ureja pravo tretje države in ki nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar delujejo na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropskega inštituta za enakost spolov in ustreznih deležnikov, vključno s sindikati in organizacijami civilne družbe na ravni Unije in nacionalni ravni, in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.	2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, dostopne zlasti invalidom, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;	(i) enaki obravnavi in enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za delo enake vrednosti, raznolikostjo na vseh ravneh, kot določa veljavna zakonodaja Unije, preglednostjo plač, ukrepi proti nasilju in nadlegovanju, usposabljanjem in razvojem spretnosti, zlasti deležem in členitvijo delavcev, ki so vključeni v usposabljanje, ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov, pri čemer se po potrebi navedejo informacije o ukrepih za dostopnost po posamezni državi;

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) obsegu delovne sile, med drugim v okviru poslovanja in poslovnih dejavnosti, razčlenjene po spolu ter po potrebi po posameznih državah;

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) o obstoju kolektivnih pogodb in vključenosti delavcev vanje, obstoju svetov delavcev, vključno z mednarodnimi sveti delavcev, v skladu z veljavno zakonodajo in prakso;

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;	(ii) delovnih pogojih, vključno z varno zaposlitvijo, primernimi in pravičnimi plačami, delovnim časom, socialnim dialogom, svobodo združevanja, kolektivnimi pogajanji in pravicami delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, tudi v zvezi z njihovo udeležbo v upravnih in nadzornih organih, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, porodniškim, očetovskim in starševskim dopustom, ter zdravjem in varnostjo ter deležem delavcev, ki so se pri delu poškodovali ali zboleli;
	V skladu s pravnim redom EU na področju dela ter nacionalnim pravom in prakso se glavni vodstveni organ na začetku obdobja poročanja posvetuje s sindikati in predstavniki delavcev o zasnovi sistema poročanja, tudi glede vključenih kazalnikov ter načinov pridobivanja in preverjanja informacij o trajnostnosti. Glavni vodstveni organ se s sindikati in predstavniki delavcev posvetuje tudi pri opredelitvi tveganj in vplivov podjetja na okolje in ljudi.
	Predstavnikom delavcev se zagotovijo potrebna sredstva, da lahko učinkovito uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz te direktive. To vključuje podporo strokovnjaka, če je to v skladu z nacionalnim pravom in prakso.
	Države članice zagotovijo, da se pri poročanju o trajnostnosti spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter da se te pravice uveljavljajo v skladu z obstoječim pravnim okvirom Unije, kot so Direktiva 2002/14/ES, Direktiva 2009/38/ES, Direktiva 2001/86/ES in Direktiva 2003/72/ES.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;	(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah, vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in njenih konvencijah o upravljanju, tristranski deklaraciji Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, spremenjeni Evropski socialni listini Sveta Evrope, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, smernicah OECD za večnacionalna podjetja in v pravnem redu EU na področju dela;

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) ocenah učinka na človekove pravice, ki jih izvedejo ustrezni javni organi in podjetje v zvezi z vprašanji trajnostnosti, kot je opredeljeno v tej direktivi.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno z oceno korupcijskih tveganj in programi za preprečevanje korupcije in za boj proti podkupovanju, ter postopkih in rezultatih prijavljanja nepravilnosti;

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(va) sodelovanju podjetja z relevantnimi deležniki1a, zlasti civilno družbo, v zadevah v zvezi s trajnostnostjo in socialnim namenom podjetja;
	__________________
	1a OECD Due Diligence Guidance for Responsible Business Conduct (Smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje), str. 48.

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19b a
	Poročanje o trajnostnosti v zvezi s podjetji z obveznostjo poročanja o plačilih vladam
	Podjetja, za katera velja obveznost, da pripravijo in objavijo poročilo o plačilih vladam v skladu s členom 42, na ravni projekta razkrijejo vse dokumente, podatke in druge informacije, potrebne za oceno njihovega poročanja o trajnostnosti v skladu s členom 19a. Dokumenti vključujejo vsaj sporazume, ki podjetjem nalagajo socialne izdatke, ter kakršne koli ocene okoljskih in/ali socialnih učinkov.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja iz točke (1)(a) člena 2. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.	Komisija do 31. oktobra 2024 sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, kako mala in srednja podjetja poročajo o informacijah iz členov 19a in 29a. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.	1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15, Direktivo 2019/882 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V elektronskih računovodskih izkazih in poslovnih poročilih se upoštevajo ustrezne zahteve glede dostopa iz Direktive (EU) 2019/882, da bi bili dostopni širši javnosti.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja, za katera se uporablja člen 29a, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami.	2. Podjetja, za katera se uporablja člen 29a, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815, Direktivo (EU) 2019/882 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 20 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.“;	(g) opis politike raznolikosti in vključevanja, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi enakostjo spolov, protidiskriminacijo, manjšinami in ranljivimi skupinami in drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje ali invalidnost, ciljev in načinov določanja in izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.“;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, po potrebi razčlenjene po posameznih državah, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) politiko podjetja na področju raznolikosti in enakosti spolov, zlasti preglednost plač, enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, enake možnosti in raznolikost v svojem vodstvu;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako se v okviru poslovnega modela in strategije skupine upoštevajo interesi deležnikov skupine, zlasti sindikatov in delavcev, in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, kot je opredeljeno v členu 19b;

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) vseh ukrepov, ki zagotavljajo poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje v zvezi s prestrukturiranjem, zlasti v ranljivih regijah in sektorjih;

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, javno razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne omejene informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti in pristojni nacionalni organi to lahko pregledajo, kot je določeno v nacionalni zakonodaji.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom. Obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	črtano
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4.
Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:
(a) ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členom 29 in tem členom ali na način, ki se lahko v skladu z relevantnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi glede trajnostnosti, sprejeti v skladu s členom 19b;
(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.“;	(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 2(c) in (d).“;
	(c) ime vsakega konsolidiranega subjekta.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a – točka ii

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka aa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;“;	(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive in njenim področjem uporabe, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;“;

Predlog spremembe  79

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c se za nedoločeno obdobje prenese na Komisijo. 3. Prenos pooblastila iz členov 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 1(2), 1(3a), 3(13), 46(2), 19b in 19c se za obdobje treh let ... [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta ali kateri koli drug datum, ki ga določita sozakonodajalca] prenese na Komisijo. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3 a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3a. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ustreznih deležnikov in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.	3a. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ustreznih deležnikov, zlasti socialnih partnerjev, organizacij za varstvo potrošnikov in nevladnih organizacij, in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2004/109/ES

Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) in pod pogoji iz člena 30(3) sprejme potrebne sklepe o enakovrednosti računovodskih standardov in enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav. Če Komisija odloči, da računovodski standardi ali standardi poročanja o trajnostnosti tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju.	„Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) in pod pogoji iz člena 30(3) sprejme potrebne sklepe o enakovrednosti računovodskih standardov in enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav. Če Komisija, po tem ko je pridobila mnenje EFRAG, odloči, da računovodski standardi ali standardi poročanja o trajnostnosti tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju.

Predlog spremembe  82

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2004/109/ES

Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V okviru tretjega pododstavka Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavki 2a, 2b in 2c člena 27, ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti za računovodske standarde in standarde poročanja o trajnostnosti, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države.“;	V okviru tretjega pododstavka Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavki 2a, 2b in 2c člena 27, ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti za računovodske standarde in standarde poročanja o trajnostnosti, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države, po tem ko je pridobila mnenje EFRAG.“;

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2004/109/ES

Člen 28 d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.“	ESMA po posvetovanju z zadevnimi agencijami Unije, kot so Evropska agencija za okolje in Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Eurofound, Evropski inštitut za enakost spolov, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ter z zadevnimi deležniki, zlasti s sindikati in organizacijami civilne družbe, izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.“

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva 2006/43/ES

Člen 26 a – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 48a sprejme standarde dajanja zagotovil iz odstavka 1, da se določijo postopki, ki jih revizor izvede za oblikovanje zaključkov o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta zaključkov, ki se vključijo v revizijsko poročilo.	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 48a sprejme standarde dajanja zagotovil iz odstavka 1, po tem ko je pridobila mnenje EFRAG, da se določijo postopki, ki jih revizor izvede za oblikovanje zaključkov o dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta zaključkov, ki se vključijo v revizijsko poročilo.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 23.6.2021
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	16.12.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Kira Marie Peter-Hansen 19.10.2021
Obravnava v odboru	2.12.2021	13.1.2022
Datum sprejetja	3.3.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 10 11
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, David Casa, Leila Chaibi, Ilan De Basso, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Giuseppe Milazzo, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoş Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Michal Šimečka, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Evelyn Regner, Eugenia Rodríguez Palop, Sara Skyttedal

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
NI	Daniela Rondinelli
PPE	Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos)
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Dragoş Pîslaru, Monica Semedo, Michal Šimečka, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Ilan De Basso, Estrella Durá Ferrandis, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Evelyn Regner, Marianne Vind
The Left	Leila Chaibi, Özlem Demirel, Eugenia Rodríguez Palop, Nikolaj Villumsen
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

10	-
ECR	Giuseppe Milazzo, Margarita de la Pisa Carrión, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło
ID	Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

 

11	0
PPE	David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Helmut Geuking, Radan Kanev, Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Sara Skyttedal, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (4.3.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavka mnenja: Lídia Pereira

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za trajnostno financiranje je bistvenega pomena, da se izboljšajo podatki podjetij o tveganjih v zvezi s trajnostjo, ki so jim izpostavljena, ter o vplivu podjetij na trajnost. Predlog je zato pomemben steber pri spreminjanju političnih zavez evropskega zelenega dogovora, da bi se EU preoblikovala v sodobno, podnebno nevtralno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Namen predloga je zagotoviti, da so z vzpostavitvijo standardov poročanja o trajnosti zahteve do podjetij glede poročanja skladne s širšim pravnim okvirom za trajnostno financiranje, ki je trenutno določen v direktivi o nefinančnem poročanju, uredbi o razkritju trajnostnih financ in taksonomiji EU.

Predlog spreminja štiri obstoječe zakonodajne akte: prvič, z okoljskega vidika, predvsem računovodsko direktivo, med drugim s pojasnitvijo načela „dvojne pomembnosti“ (to poročanje bi moralo pokazati, kako zadeve, povezane s trajnostjo, vplivajo na podjetje in kako podjetje vpliva na trajnost); z razširitvijo obsega zahtev glede poročanja; z dodajanjem podrobnosti informacijam, ki jih je treba razkriti; s pojasnitvijo, da bi morala podjetja poročati o kakovostnih in količinskih informacijah; z obvezo, da se zahteve glede poročanja uporabljajo za matične družbe, ki poročajo za celo skupino, in s pooblastitvijo Komisije, da sprejme standarde poročanja o trajnosti in določi zahteve za njihovo sprejetje, tj. kakovostna merila, teme, o katerih je treba poročati, in nekatere instrumente, ki jih je treba upoštevati.

Poleg tega predlog spreminja direktivo in uredbo o reviziji, da bi se vključila revizija informacij o trajnosti. In nazadnje, spreminja tudi direktivo o preglednosti, da bi se obseg zahtev glede poročanja o trajnosti razširil na podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih, in bi se pojasnila nadzorna ureditev za poročanje o trajnosti teh podjetij.

Pripravljavka mnenja meni, da bo splošna ocena potrebe, da se razširi obsega poročanja, olajšala preglednost finančnih trgov ter vlagateljem in drugim deležnikom zagotovila jasnejše informacije. Predlog direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti določa, da morajo podjetja zagotoviti potrebne informacije za vlagatelje, standardi za poročanje morajo biti tesno povezani z drugo zakonodajo Unije in obveznostmi, ki jih imajo podjetja, vlagatelji in drugi udeleženci na finančnem trgu, zlasti v skladu z uredbo o taksonomiji in uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo financ.

Čeprav pripravljavka mnenja meni, da je treba zaradi teh razlogov sprejeti evropske standarde za poročanje, bi morali ti standardi dopolnjevati mednarodne standarde, ne pa se z njimi prekrivati.

Glede obveznosti okoljskega poročanja in standardov za poročanje pripravljavka mnenja meni, da je zelo pomembna uskladitev teh obveznosti in standardov z opredelitvami in cilji uredbe o taksonomiji. Zlasti bi se morale čim manj prekrivati obveznosti iz člena 8 uredbe o taksonomiji in te direktive.

Pripravljavka mnenja poleg tega meni, da je treba obveznosti poročanja o podnebnih spremembah uskladiti s splošnimi politikami Unije za omejevanje podnebnih sprememb, kar je podkrepljeno tudi z evropskimi podnebnimi pravili. Cilje, ki jih sporočijo podjetja, bi bilo treba zato uskladiti s cilji podnebne zakonodaje, da se do let 2030, 2040 in 2050 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Pri sprejemanju standardov bi bilo treba upoštevati podnebna pravila.

Pripravljavka mnenja meni, da je pomembno zagotoviti poročanje, ki bo čim bolj razčlenjeno po državah.

Če se obveznosti poročanja razširijo tudi na mala in srednja podjetja, bi to lahko predstavljalo veliko upravno breme za manjša podjetja. Pripravljavka mnenja zato meni, da bo treba te obveznosti omejiti na sektorje z visokim tveganjem in zagotoviti sorazmerne standarde za poročanje za mala in srednja podjetja.

Nazadnje, čeprav pripravljavka mnenja meni, da mora biti poročanje celovito, pa potreba po razširitvi obveznosti poročanja na neopredmetena sredstva prinaša nejasnost in negotovost za podjetja, ki poročajo, in le omejeno vrednost za vlagatelje in druge deležnike. Te obveznosti bi bilo treba zato odpraviti, da bi postopek racionalizirali, in o njih znova razmisliti v prihodnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Komisija je v svojem Akcijskem načrtu: financiranje trajnostne rasti določila ukrepe za doseganje ciljev, ki so: preusmeriti kapitalske tokove v naložbe v trajnostno rast, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, obvladati finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, degradacije okolja in socialnih vprašanj, ter spodbuditi preglednost in dolgoročno naravnanost finančnih in gospodarskih dejavnosti33. Predpogoj za doseganje navedenih ciljev je, da podjetja razkrijejo relevantne, primerljive in zanesljive informacije o trajnostnosti. Evropski parlament in Svet sta v okviru izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti sprejela več zakonodajnih aktov. Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta34 ureja, kako morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci končnim vlagateljem in lastnikom sredstev razkriti informacije o trajnostnosti. Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta35 vzpostavlja klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti z namenom povečanja trajnostnih naložb in boja proti lažnemu zelenemu oglaševanju finančnih produktov, za katere se neupravičeno trdi, da so trajnostni. Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta36, ki jo dopolnjujejo delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/181637, (EU) 2020/181738 in (EU) 2020/181839, uvaja okoljske, socialne in upravljavske zahteve glede razkritja za upravljavce referenčnih vrednosti ter minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta40 od velikih institucij, ki so izdale vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da od 28. junija 2022 naprej razkrivajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih. Nov bonitetni okvir za investicijska podjetja, določen z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta41 in Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta42, vsebuje določbe o uvedbi okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika tveganj v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) s strani pristojnih organov ter vsebuje zahteve glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za investicijska podjetja, ki se uporabljajo od 26. decembra 2022. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2021 napovedala tudi predlog o evropskem standardu za zelene obveznice, ki temelji na akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti.	(2) Komisija je v svojem Akcijskem načrtu: financiranje trajnostne rasti določila ukrepe za doseganje ciljev, ki so: preusmeriti kapitalske tokove v naložbe v trajnostno rast, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast, obvladati finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, degradacije okolja in socialnih vprašanj, ter spodbuditi preglednost in dolgoročno naravnanost finančnih in gospodarskih dejavnosti33. Predpogoj za doseganje navedenih ciljev je, da podjetja razkrijejo relevantne, primerljive in zanesljive informacije o trajnostnosti. Komisija je v smernicah o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, poudarila koristi za podjetja pri poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, zlasti boljše poznavanje in razumevanje s podnebjem povezanih tveganj in priložnosti v podjetju, vzpostavitev bolj raznolike baze vlagateljev, ustvarjanje nižjih stroškov kapitala in izboljšanje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki. Evropski parlament in Svet sta v okviru izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti sprejela več zakonodajnih aktov. Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta34 ureja, kako morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci končnim vlagateljem in lastnikom sredstev razkriti informacije o trajnostnosti. Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta35 vzpostavlja klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti z namenom povečanja trajnostnih naložb in boja proti lažnemu zelenemu oglaševanju finančnih produktov, za katere se neupravičeno trdi, da so trajnostni. Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta36, ki jo dopolnjujejo delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/181637, (EU) 2020/181738 in (EU) 2020/181839, uvaja okoljske, socialne in upravljavske zahteve glede razkritja za upravljavce referenčnih vrednosti ter minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta40 od velikih institucij, ki so izdale vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da od 28. junija 2022 naprej razkrivajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih. Nov bonitetni okvir za investicijska podjetja, določen z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta41 in Direktivo (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta42, vsebuje določbe o uvedbi okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika tveganj v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) s strani pristojnih organov ter vsebuje zahteve glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za investicijska podjetja, ki se uporabljajo od 26. decembra 2022. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2021 napovedala tudi predlog o evropskem standardu za zelene obveznice, ki temelji na akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti.
__________________	__________________
33 COM(2018) 97 final.	33 COM(2018)097.
34 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).	34 Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
35 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).	35 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
36 Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17).	36 Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17).
37 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).	37 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
38 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1817 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalno vsebino pojasnila o tem, kako se v metodologiji določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 12).	38 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1817 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalno vsebino pojasnila o tem, kako se v metodologiji določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 12).
39 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).	39 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
40 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).	40 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
41 Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).	41 Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
42 Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).	42 Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu morajo imeti koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, morajo imeti priložnost za to, vsi državljani pa bodo imeli koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki, tudi za spodbujanje primerljivosti med tržnimi sektorji na podlagi okoljskih koristi. Poslovni subjekti bi morali razkriti, v kolikšni meri prispevajo h gospodarskim dejavnostim, ki se v skladu s členoma 3 in 17 Uredbe (EU) 2020/852 štejejo za okoljsko trajnostne in upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev in drugih deležnikov, zlasti civilne družbe. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih in priložnostih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih, podnebnih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju etičnih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti ter zagotavljanju skladnosti z ambicijami Pariškega sporazuma in politikami Unije, pa tudi doseganju ravnovesja med tremi stebri trajnostnosti, vključno z okoljem, podnebjem, biotsko raznovrstnostjo, javnim zdravjem in gospodarstvom. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Zato bo revizija te direktive poenostavila in standardizirala obveznosti poročanja iz drugih zakonodajnih besedil. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija covida-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, takih informacij niso dolžna poročati.	(11) Poročilo o klavzuli o pregledu direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) in priloženo preverjanje primernosti poročanja podjetij sta pokazala težave v zvezi z učinkovitostjo navedene direktive48. Obstajajo pomembni dokazi, da mnoga podjetja ne razkrivajo bistvenih informacij o vseh glavnih temah, povezanih s trajnostnostjo, zlasti informacij, povezanih s podnebjem, vključno z vsemi emisijami toplogrednih plinov in faktorji, ki vplivajo na biološko raznolikost. V poročilu sta bili kot pomembni težavi opredeljeni tudi omejena primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti. Poleg tega številna podjetja, od katerih uporabniki potrebujejo informacije o trajnostnosti, takih informacij niso dolžna poročati, torej je jasno, da mora poročanje podjetij o trajnostnosti vključevati trden in cenovno dostopen okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje ter učinkovito revidiranje, da bodo podatki zanesljivi ter se prepreči lažno zeleno oglaševanje.
__________________	__________________
48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti].	48 Urad za publikacije: prosimo, vstavite sklic na Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o klavzulah o pregledu v direktivah 2013/34/EU, 2014/95/EU in 2013/50/EU ter priloženi delovni dokument služb Komisije – Preverjanje primernosti].

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.	(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti ter cilje Pariškega sporazuma. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Zaradi pomanjkanja primerljivih informacij o trajnostnosti so omejene tudi možnosti deležnikov, da bi začeli dialog s podjetji o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.	(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, ki poslujejo v sektorjih z visokim tveganjem, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine. Za podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar izpolnjujejo ta merila in delujejo na notranjem trgu, bi morale veljati enake zahteve, da bi se upošteval tudi njihov vpliv na trajnostnost in bi zanje veljali enaki konkurenčni pogoji kot za podjetja s sedežem v EU.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.	(16) Zahteva, da morajo tudi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti podjetij, tudi v njihovi dobavni in vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zahteva, da morajo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar imajo vrednostne papirje, ki kotirajo na reguliranih trgih, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, je odziv na potrebe udeležencev na finančnem trgu po informacijah takih podjetij, da bi razumeli tveganja in učinke svojih naložb ter izpolnili zahteve glede razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088.	(17) Zahteva, da morajo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar imajo vrednostne papirje, ki kotirajo na reguliranih trgih, ali podjetja, ki imajo sedež v Uniji, vendar kotirajo na trgih zunaj Unije, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, je odziv na potrebe udeležencev na finančnem trgu po informacijah takih podjetij, da bi razumeli tveganja in učinke svojih naložb ter izpolnili zahteve glede razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.	(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP in MSP v sektorjih z visokim tveganjem razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Standardi poročanja so potrebni, pa tudi koristni in predstavljajo priložnost za podjetja, da pokažejo svojo zavezanost zadevam v zvezi s trajnostjo, podnebju in ekološkemu prehodu ter oblikovanju vodilnih standardov in tako prispevajo h konkurenčni prednosti. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, in MSP v sektorjih z visokim tveganjem pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve.	(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve. Seznam okoljsko trajnostnih zadev bi moral temeljiti na kazalnikih in metodologijah iz Uredbe (EU) 2020/852 in različnih delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, ter jih upoštevati, saj skupaj sestavljajo sistem klasifikacije za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju morajo biti določene dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ter bi morala po potrebi vključiti informacije o blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, trajnostni rabi ter zaščiti vodnih, morskih in talnih virov; prehodu na krožno gospodarstvo, vključno z rabo virov; preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov; ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse znanstveno utemeljene in časovno omejene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. Opredelitev resnih vplivov bi morala temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pri čemer bi se resnost vplivov presojala glede na njihov obseg, področje in nepopravljivost.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.	(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije glede preteklosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da sporočene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije, ki temeljijo na znanstveno utemeljenih, usklajenih, primerljivih in enotnih kazalnikih, obenem pa ne ogrožajo poslovnega položaja podjetja. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, z zanesljivimi in pristnimi informacijami, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovi primerljivost informacij in razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij.	(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti, zanesljivosti in pristnosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovijo primerljivost, zanesljivost in pristnost informacij ter razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij.
__________________	__________________
52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).	52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).
53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).	53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Kljub temu je v interesu zagotoviti skladnost in sinergijo med standardi Unije in svetovnimi standardi. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in morajo biti dosledne in usklajene, kjer je ustrezno, z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Te informacije bi morale temeljiti na znanstveno utemeljenih, usklajenih, primerljivih in enotnih kazalnikih. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050, pa tudi z vmesnimi cilji iz Uredbe 2021/1119. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodenje glede trajnostnosti. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika). Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni.	(37) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti sorazmerni in podjetjem, ki jih morajo uporabljati, ne bi smeli nalagati nepotrebnega upravnega bremena. Da bi čim bolj zmanjšali motnje za podjetja, ki že poročajo informacije o trajnostnosti, bi morali standardi poročanja o trajnostnosti, kjer je ustrezno, upoštevati obstoječe standarde in okvire za poročanje in računovodenje glede trajnostnosti. Ti vključujejo pobudo za svetovno poročanje, odbor za računovodske standarde glede trajnostnosti, mednarodni svet za celovito poročanje, upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, projektno skupino za finančna razkritja v zvezi s podnebjem, odbor za standarde poročanja o ogljiku in CDP (prej projekt za razkritje emisij ogljika), pri računanju emisij toplogrednih plinov pa tudi protokol o toplogrednih plinih, vključno z emisijami obsega 1, 2 in 3 iz podjetij v vseh sektorjih. Standardi Evropske unije bi morali upoštevati vse standarde poročanja o trajnostnosti, ki so bili razviti v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja, zlasti Odbora za mednarodne standarde trajnostnosti (ISSB). Da bi se izognili nepotrebni regulativni razdrobljenosti, ki bi lahko imela negativne posledice za podjetja, ki delujejo na svetovni ravni, bi morali evropski standardi prispevati k procesu zbliževanja standardov poročanja o trajnostnosti na svetovni ravni s podpiranjem dela Odbora za mednarodne standarde trajnostnosti.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.	(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov, pri čemer bi morala navesti, ali katera od njihovih dejavnosti bistveno škoduje tem okoljskim dejavnikom. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je treba uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti, ki so natančno usklajeni s to uredbo. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, tudi iz izvajanja politik Unije o podnebnih spremembah in energetskem prehodu.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.	(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja in priložnosti podjetij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije in scenarije za podnebni prehod. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z dejanskim odstranjevanjem ogljika, morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Te strani zanima tudi, kako si podjetja prizadevajo za učinkovito zmanjšanje absolutnih emisij toplogrednih plinov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Da bi dosegli podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter okolje brez strupov, je treba v celoti mobilizirati vse gospodarske sektorje. V zvezi s tem sta ključnega pomena zmanjšanje porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti, saj se energija uporablja v vseh dobavnih verigah. Zato bi bilo treba energetske vidike ustrezno upoštevati v standardih poročanja o trajnostnosti, zlasti v zvezi z okoljskimi zadevami.	(42) Da bi dosegli podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter okolje brez strupov in razpršenega onesnaževanja, je treba v celoti mobilizirati vse gospodarske sektorje. V zvezi s tem sta ključnega pomena zmanjšanje porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti, saj se energija uporablja v vseh dobavnih verigah. Zato bi bilo treba energetske vidike ustrezno upoštevati v standardih poročanja o trajnostnosti, zlasti v zvezi z okoljskimi in podnebnimi zadevami.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, vključno z delovnimi pogoji in njihovim vplivom na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah, vendar bi bili javni organi kljub tem poročilom vsekakor še naprej odgovorni za to, da s trgovinsko politiko in diplomatskimi sredstvi ukrepajo proti uvozu blaga, proizvedenega s kršenjem človekovih pravic, vključno s prisilnim delom. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, Evropski socialni listini, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in njenih dodatnih protokolih, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, pa tudi vodilnih načelih Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja in Konvenciji UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija).

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 31. oktobra 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 1. aprila 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala dati prednost sprejetju posebnih standardov za podjetja, ki poslujejo v sektorjih z visokim tveganjem. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) Podjetja v nekaterih sektorjih, ki ustvarjajo velike emisije, kot sta ekstraktivna industrija in industrija fosilnih goriv, bi morala upoštevati ustrezne sektorske smernice IPCC in Mednarodne agencije za energijo. Za podjetja, ki poslujejo v ekstraktivni industriji, kot je opredeljena v členu 41(1) Direktive 2013/34/EU, bi moralo veljati dodatno razkritje glede trajnostnosti, saj imajo velika tveganja in učinke glede trajnosti v smislu emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi, kar povzroča posebno izpostavljenost podnebni in energetski preobrazbi v smislu njihovih tveganj in priložnosti.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.	(49) Da se omogoči in zagotovi vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(71) Komisija bi morala oceniti učinek akta za prenos na MSP, da bi zagotovila, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer bi posebno pozornost namenila mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavila. Da bi podprla MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja, bi morala Komisija ustvariti spletno orodje, ki bi malim in srednjim podjetjem olajšalo poročanje. Da ne bi nastalo preveliko upravno breme za MSP z manj kot 250 zaposlenimi, bi bilo treba to storiti z brezplačnim spletnim orodjem, ki bi bilo enostavno za uporabo in dostopno.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) ‚poročanje o trajnostnosti‘ pomeni poročanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 19d in 29a te direktive;	(18) „poročanje o trajnostnosti“ pomeni poročanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 19d in 29a te direktive, kadar okoljske zadeve temeljijo na osnovnih kazalnikih in metodologijah iz Uredbe (EU) 2020/852 in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, ter jih upoštevajo.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) „sektor z visokim tveganjem“ pomeni sektor, za katerega je zelo verjetno, da ima zaradi svoje velikosti, poslovanja in lastnosti svoje dobavne verige dejansko ali potencialno resen vpliv na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20b) „znanstveno utemeljen cilj“ je neodvisno znanstveno potrjen cilj, opredeljen na podlagi prepričljivih znanstvenih okoljskih dokazov, z izpolnitvijo katerega podjetje svoje vplive, kot so navedeni v členu 19a, uskladi s cilji in merili Unije glede trajnostnosti za posamezno okoljsko vprašanje. V konkretnem primeru blaženja podnebnih sprememb to pomeni cilj, ki omogoča uskladitev vplivov podjetja na podnebne spremembe s cilji evropskih podnebnih pravil, zlasti podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, in s podnebnim scenarijem 1,5 °C brez preseganja ali z omejenim preseganjem, kot ga je opredelil IPCC.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20c) „resni vplivi“ pomenijo škodljive vplive na ljudi, podnebje in okolje, povezane z dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, ki glede na resnost vpliva na trajnostnost, vključno z njenim obsegom, področjem in nepopravljivostjo, povzročajo največjo škodo v primerjavi z drugimi vplivi, ki jih ugotovi podjetje.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20d) ‚podnebna nevtralnost‘ in ‚ničelna stopnja‘ se bereta v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila).

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), in srednje velika podjetja, ki delujejo v sektorjih z visokim tveganjem, ter podjetja, registrirana v državi, ki ni članica EU/EGS, z znatnim obsegom poslovanja v Uniji v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija do 30. junija 2023 sprejme delegirani akt v skladu s členom 49 za dopolnitev te direktive v zvezi s sektorji, ki se štejejo za sektorje z visokim tveganjem v skladu z drugo ravnjo NACE Rev. 2, kakor je opredeljena v členu 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 1893/2006. Delegirani akt upošteva delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, vključno v zvezi z rudarstvom, ekstraktivno industrijo, ravnanjem z jedrskimi in radioaktivnimi odpadki, kmetijstvom in proizvodnjo hrane, gnojili, pesticidi in antibiotiki, ribištvom, gozdarstvom, oblačili in obutvijo, proizvodnjo plastike, financami in mednarodnim ladijskim prometom. Komisija pri pripravi tega delegiranega akta upošteva, ali bi obvezno poročanje zlasti olajšalo dostop do finančnega kapitala za zadevna mala in srednja podjetja in ali bi razkritje informacij posebej koristilo drugim deležnikom.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zlasti na kratko-, srednje- in dolgoročna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, vključno s fizičnimi vplivi podnebnih sprememb, gospodarskimi motnjami, prehodnimi učinki in regulativnimi učinki, ki vplivajo na podjetje, vključno s tem, ali je bila odpornost poslovnega modela preverjena z uporabo vrste podnebnih scenarijev;

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zlasti priložnostmi v zvezi z zmanjšanji emisij toplogrednih plinov in prehodom na ogljično nevtralno in krožno gospodarstvo;

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti podjetja, ob upoštevanju celotne vrednostne verige, vključno z načrti za prehod z izvajanjem ukrepov ter povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti ter kratkoročnimi in srednjeročnimi cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij za leti 2025 in 2030, ki se pregledajo vsakih pet let do leta 2050, da se zagotovi, da sta njegov splošni poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo ter v skladu z najnovejšimi priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ter da so dejavnosti podjetja v Uniji usklajene s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, določenim v evropskih podnebnih pravilih; ter
	– kadar je ustrezno, stopnjo izpostavljenosti podjetja sektorjem, navedenim v oddelkih 05, 06, 09, 19, 35, 46.71, 73.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, kolikor se nanašajo na dejavnosti, povezane s premogom, nafto in plinom.
	– kadar je ustrezno, podjetja, katerih dejavnosti zlasti vplivajo na naravne vire in/ali delujejo v sektorjih, ki so posebej odvisni od naravnih virov, razkrijejo z naravo povezane vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, ki so povezani s poslovnim modelom podjetja, ter tveganja zanje, ter načrte podjetja za ublažitev izgube in obnovo narave v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji;

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako so bili v strategijo podjetja vključeni zadeve v zvezi s trajnostnostjo in povezani znanstveno utemeljeni cilji in načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev;	(b) opis časovno omejenih, kratko-, srednje- in dolgoročnih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje v zvezi s svojimi glavnimi tveganji in priložnostmi, pa tudi resnimi učinki na trajnostnost, tega ali so ti cilji znanstveno utemeljeni, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev, vštevši jasno opredeljene načine in izvedbene dejavnosti za doseganje ciljev;

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zajemši:
	(i) njihovo vlogo v razpravah, ki se tičejo rezultatov postopkov skrbnega pregleda glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, da bi ugotovili škodljive vplive na okolje, podnebje ali javno zdravje,
	(ii) njihovo vlogo v razpravah o glavnih tveganjih in priložnostih za podjetje, povezanih z zadevami v zvezi s trajnostnostjo;
	(iii) njihovo vlogo pri odobritvi, izvajanju in spremljanju strategije in ciljev podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;
	(iv) strokovno znanje o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, ki ga imajo člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, kar vključuje vsaj ugotovljene resne vplive, tveganja in priložnosti;

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo v skladu z veljavno zakonodajo na ravni Unije o skrbnem pregledu, vštevši informacije o:
	– opredelitvi, oceni in prednostni razvrstitvi dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov v vsej vrednostni verigi podjetja;
	– prenehanju, preprečevanju in ublažitvi tovrstnih vplivov;

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih resnih vplivov in bistvene škode v kateri koli od okoljskih kategorij v zvezi s šestimi okoljskimi cilji Uredbe (EU) 2020/852, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih resnih vplivov ter uspešnosti njihovih rezultatov;

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) tveganja glede trajnostnosti, relevantna za podjetje, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki udeležencem na finančnem trgu omogočajo, da izpolnijo obveznosti v zvezi z razkritji in blažitvijo tveganj glede trajnostnosti, kot so opredeljene v navedeni uredbi;

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f), tudi ključni kazalniki uspešnosti iz delegiranega akta, ki dopolnjuje člen 8 Uredbe (EU) 2020/852.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja.	Podjetja poročajo o postopku, izvedenem za določitev informacij, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1, tudi to, kako je utemeljen na postopku skrbnega pregleda, če ga je podjetje izvedlo, pri čemer v tem postopku upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Kadar je to potrebno za razumevanje glavnih vplivov podjetja ali tveganj zanj, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2, kjer je ustrezno, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 19 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.	Informacije iz odstavkov 1 in 2, kadar je to potrebno za razumevanje vplivov podjetja ali tveganj zanj, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 19 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti, položaja in tveganja podjetja ter učinka njenih dejavnosti.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija ob upoštevanju tehničnih nasvetov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in drugega ustreznega strokovnega znanja pripravi nezavezujoče smernice o ustrezni in uporabnikom prijazni metodologiji za pripravo informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	črtano

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:	1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Evropski standardi morajo podpirati in prispevati k procesu razvoja standardov pri Odboru za mednarodne standarde trajnostnosti (ISSB). Med evropskimi in mednarodnimi standardi je treba iskati sinergije. Standardi poročanja o trajnostnosti morajo zagotavljati sorazmernost in preprostost, zagotavljati pa morajo tudi, da deležniki prejmejo ustrezne in bistvene informacije. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija do 31. oktobra 2022 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;	(a) Komisija do 1. aprila 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.	(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo, pri čemer imajo prednost sektorji z velikim tveganjem, kot je opredeljeno v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 19a(1a).

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.	2. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene. Zato morajo vključevati razkritja o tveganjih in priložnostih, povezanih s trajnostnostjo, morajo biti celovite, tako da upoštevajo celoten obseg odgovornosti v zvezi z vrednostno verigo podjetja, vštevši dobavitelje in podizvajalce, zagotavljati morajo informacije o kvantiteti in kvaliteti, biti morajo sektorsko specifične ter zagotavljati časovno in sektorsko primerjane podatke. Standardi so, kjer je to primerno in možno, znanstveno utemeljeni in merljivi.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) blažitvi podnebnih sprememb;	(i) blažitvi podnebnih sprememb, vštevši;
	– emisije na vseh področjih emisij toplogrednih plinov, vključno z emisijami obsega 1, 2 in 3, in po potrebi druge ustrezne kazalnike,
	– načrte za prehod, finančne in naložbene načrte v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in morebitne cilje podjetja za zmanjšanje emisij ter morebitne ciljne datume za doseganje podnebne nevtralnosti, ter
	– uskladitev poslovnega modela in strategije podjetja s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo;

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vodnih in morskih virih;	(iii) trajnostni rabi ter zaščiti vodnih, morskih in talnih virov;

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) uporabi virov in krožnem gospodarstvu;	(iv) prehodu na krožno gospodarstvo, zajemši rabo virov;

Predlog spremembe  57

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) onesnaženju;	(v) preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja;

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) biotski raznovrstnosti in ekosistemih;	(vi) varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri določanju podatkov o okoljskih dejavnikih, ki jih morajo podjetja razkriti, je treba zagotoviti skladnost z opredelitvami pojmov iz člena 2 in zahtevami glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta*13;	(g) Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta*13;
________	______
*13 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	*13 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta*13a;
	__________________
	*13a Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19c – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija vzpostavi spletno orodje za lažje poročanje za mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zlasti na kratko-, srednje- in dolgoročna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, tudi s fizičnimi vplivi podnebnih sprememb, gospodarskimi motnjami, prehodnimi učinki in regulativnimi učinki, ki vplivajo na skupino, vključno s tem, ali je bila odpornost poslovnega modela preverjena z uporabo vrste podnebnih scenarijev;

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zlasti priložnostmi v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in prehodom na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo;

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti skupine za zagotovitev, da sta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti skupine, ob upoštevanju celotne vrednostne verige, vštevši načrte za prehod z izvajanjem ukrepov ter povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti ter kratkoročnimi in srednjeročnimi cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij za leti 2025 in 2030, ki se pregledajo vsakih pet let do leta 2050, da se zagotovi, da sta njen splošni poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo ter v skladu z najnovejšimi priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ter da so dejavnosti skupine v Uniji usklajene s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, določenim v evropskih podnebnih pravilih; ter
	– kadar je ustrezno, stopnjo izpostavljenosti skupine sektorjem, navedenim v oddelkih 05, 06, 09, 19, 35, 46.71, 73.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, kolikor se nanašajo na dejavnosti, povezane s premogom, nafto in plinom;
	– kadar je ustrezno, skupine, katerih dejavnosti zlasti vplivajo na naravne vire in/ali ki delujejo v sektorjih, ki so posebej odvisni od naravnih virov, razkrijejo z naravo povezane vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, ki so povezani s poslovnim modelom skupine, ter tveganja zanje, ter načrte skupine za ublažitev izgube narave in za njeno obnovo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji;

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako so bili v strategijo skupine vključene zadeve v zvezi s trajnostnostjo in povezani znanstveno utemeljeni cilji, in načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina, in napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;	(b) opis časovno omejenih, kratko-, srednje- in dolgoročnih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina v zvezi s svojimi glavnimi tveganji in priložnostmi, pa tudi resnimi učinki na zadeve glede trajnostnosti, ter tega, ali so ti cilji znanstveno utemeljeni, in napredka, ki ga je skupina dosegla pri doseganju teh ciljev, vštevši jasno opredeljene načine in izvedbene dejavnosti za doseganje ciljev;

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zajemši:
	(i) njihovo vlogo v razpravah, ki se tičejo rezultatov postopkov skrbnega pregleda glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, da bi ugotovili škodljive vplive na okolje, podnebje ali javno zdravje,
	(ii) njihovo vlogo v razpravah o glavnih tveganjih in priložnostih za podjetje, povezanih z zadevami v zvezi s trajnostnostjo;
	(iii) njihovo vlogo pri odobritvi, izvajanju in spremljanju strategije in ciljev podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;
	(iv) strokovno znanje o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, ki ga imajo člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, kar vključuje vsaj ugotovljene resne vplive, tveganja in priložnosti;

Predlog spremembe  70

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo v skladu z veljavno zakonodajo na ravni Unije o skrbnem pregledu, vštevši informacije o:
	– opredelitvi, oceni in prednostni razvrstitvi dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov,
	– prenehanju, preprečevanju in ublažitvi tovrstnih vplivov;

Predlog spremembe  71

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih resnih vplivov in bistvene škode v kateri koli od okoljskih kategorij v zvezi s šestimi okoljskimi cilji Uredbe (EU) 2020/852, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  72

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih resnih vplivov ter uspešnosti teh ukrepov;

Predlog spremembe  73

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) tveganja glede trajnostnosti, relevantna za skupino, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki udeležencem na finančnem trgu omogočajo, da izpolnijo obveznosti v zvezi z razkritji in blažitvijo tveganj glede trajnostnosti, kot so opredeljene v navedeni uredbi;

Predlog spremembe  74

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za zadevna razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f), zajemši tudi ključne kazalnike uspešnosti iz delegiranega akta o dopolnitvi člena 8 Uredbe (EU) 2020/852.

Predlog spremembe  75

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za obvladujoče podjetje, ki se javno zaveže, da bo svoj poslovni model, strategijo in operacije uskladilo s prehodom na gospodarstvo, združljivo s Pariškim sporazumom, ali s ciljema Unije za podnebno nevtralnost ali za ničelno stopnjo neto emisij, morajo informacije iz odstavka 2, točka (a)(iii), vsebovati podroben opis naslednjih elementov:
	(i) podnebnega scenarija o omejitvi podnebnega segrevanja na 1,5° Celzija, ki se uporablja za oceno ranljivosti skupine za podnebje in njenih negativnih vplivov na podnebje ter izračun njenega načina prehoda; kadar se ne uporabijo javno dostopni scenariji, je treba predložiti trdno utemeljitev glede razlogov, zakaj štejejo za neustrezne,
	(ii) kratko- in srednjeročnih ciljev, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in obstoječih mednarodnih pobudah, kjer je to ustrezno, vključno vsaj za leti 2030 in 2040,
	(iii) strategije, ki jo je skupina razvila za doseganje dolgoročnih in vmesnih ciljev, opredeljenih v točki (ii),
	(iv) rednih poročil o napredku pri doseganju dolgoročnih in vmesnih ciljev,
	(v) dokazov o skladnosti med strategijo skupine za zmanjšanje emisij in sektorskimi načini za zmanjšanje emisij; kadar se ne uporabijo javno dostopni načini, je treba predložiti trdno utemeljitev glede razlogov, zakaj štejejo za neustrezne,
	(vi) ustreznosti in vloge kompenzacij, naravnih in umetnih ponorov, izogibanja ogljiku, njegovem zajemanju in shranjevanju ter tehnologij za uporabo ogljika, če podjetje meni, da je to potrebno za doseganje dolgoročnih in vmesnih ciljev, ki jih je določila skupina.

Predlog spremembe  76

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja.	3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja, kadar je to potrebno za razumevanje glavnih učinkov ali tveganj skupine.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to ustrezno.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to potrebno za razumevanje glavnih učinkov ali tveganj skupine.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti, položaja in tveganj skupine ter učinka njenih dejavnosti.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija ob upoštevanju tehničnih nasvetov EFRAG in drugega ustreznega strokovnega znanja pripravi nezavezujoče smernice o ustrezni in uporabnikom prijazni metodologiji za pripravo informacij glede prihodnosti, ki se vključijo v poročanje.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a – točka ii

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka aa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;“;	(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila ali po potrebi razumnega zagotovila ter zunanjega preverjanja sporočenih podatkov o emisijah toplogrednih plinov glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;“;

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 23.6.2021
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	16.12.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Lídia Pereira 17.9.2021
Obravnava v odboru	6.12.2021
Datum sprejetja	3.3.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	59 16 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mathilde Androuët, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurélia Beigneux, Hildegard Bentele, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Cornelia Ernst, Eleonora Evi, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Raffaele Fitto, Malte Gallée, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Jessica Polfjärd, Nicola Procaccini, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Emma Wiesner, Tiemo Wölken
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Bloss, Nicolás González Casares, Róża Thun und Hohenstein, Nikolaj Villumsen

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

59	+
PPE	Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Hildegard Bentele, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Ewa Kopacz, Esther de Lange, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ştefan Motreanu, Ljudmila Novak, Luisa Regimenti, Christine Schneider, Maria Spiraki (Maria Spyraki)
Renew	Pascal Canfin, Martin Hojsík, Jan Huitema, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Linea Søgaard-Lidell, Róża Thun und Hohenstein, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir, Emma Wiesner
S&D	Marek Paweł Balt, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nicolás González Casares, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Sándor Rónai, Günther Sidl, Tiemo Wölken
The Left	Malin Björk, Cornelia Ernst, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Nikolaj Villumsen, Mick Wallace
Verts/ALE	Margrete Auken, Michael Bloss, Eleonora Evi, Malte Gallée, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Grace O'Sullivan, Jutta Paulus

 

16	–
ECR	Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Raffaele Fitto, Joanna Kopcińska, Nicola Procaccini, Rob Rooken, Alexandr Vondra
ID	Mathilde Androuët, Simona Baldassarre, Aurélia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer, Joëlle Mélin, Silvia Sardone

 

5	0
NI	Ivan Vilibor Sinčić, Edina Tóth
PPE	Jessica Polfjärd, Pernille Weiss
Renew	Andreas Glück

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

– : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (14.2.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)189 – C9‑0147/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavka mnenja: Karin Karlsbro

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Evropske komisije za direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti je nastal na podlagi njene zavezanosti evropskemu zelenemu dogovoru in krepitvi temeljev za trajnostne naložbe. S tem predlogom se spreminja direktiva o nefinančnem poročanju.

Ključni elementi novega predloga so:

• razširitev zahtev glede poročanja o trajnostnosti na vsa velika podjetja in podjetja, ki kotirajo na borzi (razen mikropodjetij), kar pomeni, da bo namesto 11.000 podjetij, ki so trenutno zajeta v direktivo o nefinančnem poročanju, zdaj v novi predlog zajetih skoraj 50.000 podjetij;

• podrobnejše zahteve glede poročanja, zlasti na področjih, povezanih z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, v skladu z obveznimi standardi EU za poročanje o trajnostnosti;

• uvedba revizije sporočenih informacij;

• zahteva, da podjetja digitalno označijo sporočene informacije, tako da bodo strojno berljive in vključene v evropsko enotno vstopno točko.

V središču predloga so novi obvezni standardi EU glede trajnostnosti, ki bi jih pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG). Cilj Komisije je, da bi bili ti standardi prilagojeni politikam EU, hkrati pa bi temeljili na pobudah za mednarodno standardizacijo in prispevali k njihovemu razvoju.

Prvi sklop standardov bi bil sprejet že oktobra 2022, če bo začela veljati osnovna zakonodaja.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije in meni, da je korak v pravo smer. Vendar pa bi bile mogoče pri nekaterih vprašanjih izboljšave:

– Skladnost politik in dopolnjevanje z drugimi povezanimi pobudami, kot sta na primer prihodnji predlog o trajnostnosti in potrebni skrbnosti podjetij (trenutno predviden za prvo polovico leta 2022) ter uredba o taksonomiji. Ključno je, da različne obveznosti poročanja tvorijo smiselno celoto in podjetjem ne povzročajo nepotrebnega dodatnega bremena v obliki izpolnjevanja formalnosti.

– Standarde je treba določiti sorazmerno ter na podlagi temeljitih in neodvisnih ocen tveganja.

– Medtem ko so številna podjetja napredovala na področju poročanja o vplivih na okolje, je poročanje o človekovih pravicah področje, ki se šele razvija, zato je potrebnih več smernic ter jasni postopki in opredelitve.

– Za podjetja iz EU in podjetja zunaj EU, ki delujejo na notranjem trgu kot eno podjetje ali kot skupina podjetij, bi morale veljati enake zahteve glede poročanja o trajnostnosti. Za vsa velika podjetja, pa tudi za mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, ter za mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, a poslujejo v sektorjih z velikim tveganjem, bi morala obstajati pravna obveznost glede poročanja o trajnostnosti.

– Razviti bi bilo treba prostovoljne standarde za ad hoc poročanje za podjetja ob pomembnih dogodkih, ki bistveno spremenijo tveganja, povezana s trajnostnostjo, vključno z velikimi naravnimi nesrečami ali političnimi pretresi. To poročilo bi lahko pokazalo, kako se podjetje spoprijema s to novo okoliščino glede trajnostnosti in katera nova tveganja glede trajnostnosti je povzročila. Bilo bi lahko tudi nov pokazatelj odpornosti poslovnega modela podjetja na te nove okoliščine.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje teh informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.	(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje teh informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh podjetij, ki kotirajo na borzi, ter malih in srednjih podjetij, ki poslujejo v gospodarskih sektorjih z velikim tveganjem, zahteva, da sporočajo podrobne informacije o trajnostnosti.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.	(16) Zahteva, da morajo vsa podjetja, za katera velja ta zakonodaja, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti teh podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. Ker okoljske, socialne in kadrovske zadeve, spoštovanje človekovih pravic ter zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju niso odvisne od velikosti podjetja, bi morale za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, ter mala in srednja podjetja, ki delujejo v gospodarskih sektorjih z velikim tveganjem, veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.	(25) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU zahtevata poročanje ne samo o informacijah, „kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja“, ampak tudi o informacijah, ki so potrebne za razumevanje vpliva dejavnosti podjetja na področju okoljskih, podnebnih, socialnih in delavskih pravic, enakosti spolov, spoštovanja človekovih pravic ter zadev v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. Navedena člena torej od podjetij zahtevata, da poročajo o tem, kako različne zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na podjetje, in o vplivih dejavnosti podjetja na ljudi in okolje. To se imenuje vidik dvojne pomembnosti, pri katerem tako tveganja za podjetje kot tudi vplivi podjetja pomenijo vsak posebej en vidik pomembnosti. Preverjanje primernosti poročanja podjetij kaže, da ta vidika pogosto nista dobro razumljena ali uporabljena. Zato je treba pojasniti, da bi morala podjetja vsak vidik pomembnosti obravnavati samostojno in razkriti informacije, ki so pomembne z obeh vidikov, ter informacije, ki so pomembne samo z enega vidika.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali in kako poslovni model in strategija spoštujeta in varujeta pravice ter interese deležnikov, vključno z delavci in skupnostmi, vse priložnosti za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, glavne dejanske in potencialne škodljive vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, in kako je podjetje določilo informacije, o katerih poroča. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Zahteve glede razkritja, povezane z zahtevami glede potrebne skrbnosti iz te direktive, bo treba prilagoditi, ko bo sprejeta prihodnja direktiva o trajnostnem upravljanju podjetij in potrebni skrbnosti, tako da bodo zahteve iz te direktive usklajene z zahtevami iz prihodnje direktive. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Zagovorniki človekovih pravic imajo pomembno vlogo pri tem, da podjetja spoštujejo človekove pravice in zdravo okolje, od česar so odvisne številne pravice. Tako beležijo negativni vpliv poslovnih dejavnosti na človekove pravice in okolje, opozarjajo ustrezne države in zasebne akterje na ta vpliv ter ugotavljajo, kateri dejavniki k njim prispevajo, predlagajo rešitve za oteževalne dejavnike in podpirajo prizadete skupnosti, ki prosijo za pravno varstvo in pravico v primerih, ko se v vrednostnih verigah podjetja pojavijo negativni vplivi na človekove pravice in okolje. So pomembna skupina deležnikov in posvetovanje z njimi lahko podjetjem bistveno pomaga in koristi pri poročanju o trajnostnosti in izvajanju potrebne skrbnosti. Zato informacije o neopredmetenih sredstvih, razkrite v skladu s členom 19a, odstavka 1 in 2, obsegajo informacije o sodelovanju podjetja s posamezniki in skupinami, ki se opredeljujejo kot zagovorniki človekovih pravic, kot so priznani v deklaraciji OZN o zagovornikih človekovih pravic.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, in morajo zajemati vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Da bi se izognili podvajanju obveznosti ter nedoslednostim v opredelitvah, področju uporabe in ciljih veljavnih zahtev, morajo biti informacije o trajnostnosti, kjer je ustrezno, usklajene z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da glede na razvoj mednarodnih standardov sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(37 a) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za pripravo in spremembo seznama sektorjev gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem iz člena 2, točka 20a. V tem seznamu bi morali upoštevati delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, med drugim za rudarstvo, kamnolomstvo, ekstraktivno industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, prevoz, oskrbo z električno energijo, plinom in paro, oblačila in obutev, finance in mednarodni ladijski promet ter zdravstveno in socialno oskrbo in oskrbo starejših. Pri seznamu sektorjev, ki se upoštevajo v tej opredelitvi, bi morali upoštevati povezave s klasifikacijo NACE1a.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.	(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter krčenje in degradacijo gozdov ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih in ukrepih za vključevanje, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse – ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost – in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, kot so Konvencija o pravicah invalidov, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, zlasti o delu otrok in prisilnem delu ter svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina, smernice OECD za večnacionalna podjetja in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.	(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja, ter o tem, kako podjetje upravlja komunikacijo in stike s posamezniki in organizacijami, kot so žvižgači, novinarji, sindikati, organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ki opozarjajo na vprašanja, povezana z opredelitvijo, ocenjevanjem, preprečevanjem in/ali zmanjševanjem okoljskih, socialnih ali upravljavskih tveganj pri poslovanju, proizvodih in storitvah podjetja, njegovih poslovnih odnosih ter dobavni verigi. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.
__________________	__________________
62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).	62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.	(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost, dostopnost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah, v celoti dostopati do njih v skladu z mednarodno priznanimi standardi in bodo objavljene v skladu z načeli odprtih podatkov. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo javno objavijo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.
__________________	__________________
63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).	63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).
64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data	64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data
65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en	65 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem ter finančnemu in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – uvodni del

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) v členu 2 se dodajo naslednje točke 17 do 20:	(2) v členu 2 se dodajo naslednje točke 17 do 20b:

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in upravljavske dejavnike;	(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo okoljske, socialne in kadrovske zadeve ter zadeve v zvezi z spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti korupciji in proti podkupovanju (dejavniki trajnostnosti) ter sorazmerno in ustrezno potrebno skrbnost podjetij, da ta opredelijo, preprečijo, ublažijo, odpravijo in sporočajo škodljive vplive na človekove pravice, pravice delavcev, tudi na pravice sindikatov, okolje in dobro upravljanje v zvezi s svojimi dejavnostmi, vrednostnimi verigami in poslovnimi odnosi, ob upoštevanju veljavnih pravnih obveznosti, standardov in smernic;

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) ‚poročanje o trajnostnosti‘ pomeni poročanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 19d in 29a te direktive;	(18) ‚poročanje o trajnostnosti‘ pomeni poročanje o dejavnikih trajnostnosti in potrebni skrbnosti, kot so opisani v točki 17;

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) „sektor gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem“ pomeni gospodarske dejavnosti, za katere se ocenjuje, da je njihovo tveganje za resne učinke na dejavnike trajnostnosti veliko zaradi značilnosti poslovanja in dobavne verige;

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 20 – točka 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20 b) „podjetja z velikim učinkom“ pomenijo podjetja, dejavna v sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem. Seznam bi moral upoštevati povezave s klasifikacijo NACE, vsake tri leta bi ga bilo treba pregledati ter pri tem upoštevati obstoječo sektorsko zakonodajo EU in razkritja za posamezne sektorje v priznanih mednarodnih okvirih poročanja, kot so standardi pobude za svetovno poročanje, ki obravnavajo negativne okoljske in socialne učinke v posameznih sektorjih.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Velika podjetja, za katera velja zakonodaja države članice ali ki imajo sedež na ozemlju Unije, ter od 1. januarja 2026 vsa mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, ter mala in srednja podjetja z velikim učinkom, ki ne kotirajo na borzi, podjetja, registrirana v državi, ki ni članica EU/EG, ki opravijo velik delež svojega poslovanja v EU, in podjetja, ki so organizirana kot fundacije ali skladi ali franšize, ki izpolnjujejo merila velikosti za velika podjetja iz Direktive 2013/34/EU, vključijo v poslovno poročilo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na dejavnike trajnostnosti, potrebne skrbnosti in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo, kot so opredeljene v členu 19a (17), vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) poslovnim modelom in strategijo podjetja za zadeve v zvezi s trajnostnostjo ter načinom, kako se strategija izvaja;

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka a – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(i a) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na dejavnike trajnostnosti;

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka a – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(i b) načinom, kako podjetje zagotavlja, da njegov poslovni model in strategija prispevata k ciljem OZN glede trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi za podjetje in odpornostjo podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev;	(b) opis ciljev glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev;

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se v skladu z direktivo EU o trajnostnem upravljanju podjetij, nacionalno zakonodajo in vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij izvaja glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov na vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo teh dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov in učinkovitosti njihovih rezultatov;

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka e – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) strukture vrednostne verige podjetja, tudi z razčlenitvijo in evidentiranjem njegovih dejavnosti, odvisnih podjetij, dobaviteljev in poslovnih odnosov;

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1– točka e – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiib) zgornja zahteva po razkritju ne izključuje morebitnega dodatnega sporočanja, kot se zahteva v skladu z direktivo EU o trajnostnem upravljanju podjetij;

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) opis glavnih tveganj za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi podjetja od takih zadev, in načina, kako podjetje upravlja ta tveganja;	(f) opis glavnih tveganj za podjetje glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), vključno z glavnimi odvisnostmi podjetja od takih zadev, in načina, kako podjetje upravlja ta tveganja;

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(f a) opis procesov, vzpostavljenih za opredelitev deležnikov in njihovo vključitev v razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje strategije in politik podjetja;

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo, zlasti v sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti. Ta določba se ne uporablja za obveznosti razkritja pomembnih dogodkov, kot so hude kršitve človekovih pravic ali okoljske nesreče.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	7. Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, če je to poročilo pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a in če se o informacijah, ki se zahtevajo v členu 19b, poroča po posameznih državah. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7 a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za pripravo in spremembo seznama sektorjev gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem iz člena 2(20a). V tem seznamu se upoštevajo delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij. Pri seznamu sektorjev, ki se upoštevajo v tej opredelitvi, se upoštevajo povezave s klasifikacijo NACE1a.
	__________________
	1a Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, NACE Rev. 2.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:	1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti v zvezi z dejavniki trajnostnosti, kot so opredeljeni v členu 2(17), in s posebnim poudarkom na človekovih pravicah. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Komisija do 31. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo:	(b) Komisija do 31. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, s katerimi na podlagi temeljitih in neodvisnih predhodnih ocen tveganja določi sektorske standarde poročanja o dejavnikih trajnostnosti, ki določajo:

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1– točka b – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-i a) informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja ter kako se v zvezi z dogodki izvajata strategija podjetja in postopek potrebne skrbnosti;

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1– točka b – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-i b) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo, ter katerih obseg je opredeljen s predhodno oceno tveganja;

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1– točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.	(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo, pri čemer se posebna pozornost nameni sektorjem gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem.

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b a) Komisija v delegiranih aktih v zvezi s splošnimi in sektorskimi informacijami določi tudi prostovoljne standarde za ad hoc poročanje o pomembnih dogodkih, ki bistveno spreminjajo tveganja na področjih dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), informacije, potrebne za razumevanje, kako dejavniki trajnostnosti vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja ter kako se v zvezi z dogodki izvajata strategija podjetja in postopek potrebne skrbnosti.

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in drugih ustreznih deležnikov, vključno s sindikati in organizacijami civilne družbe, ter po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija v šestih mesecih po sprejetju prihodnje direktive o trajnostnem upravljanju podjetij in potrebni skrbnosti sprejme delegirani akt za uskladitev zahtev iz člena 19a in tega člena z zahtevami iz nove direktive. Vse dodatne zahteve glede potrebne skrbnosti za gospodarske subjekte dopolnjujejo zahteve iz nove direktive in morajo te subjekte čim manj dodatno obremeniti.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2– točka a – točka vi a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(via) krčenju in degradaciji gozdov;

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a a) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o človekovih pravicah, vključno z informacijami o opredelitvi ter oceni dejanskih in morebitnih posledic za temeljne človekove pravice in dostojne delovne pogoje, ki jih je podjetje povzročilo ali k njim prispevalo ali ki so prek dobavnih verig ali poslovnih partnerjev neposredno povezane s poslovnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja; izvajanje ustreznih ukrepov za zaustavitev, preprečitev ali omejitev negativnih posledic ter spremljanje izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov; komuniciranje s prizadetimi deležniki in pridobitelji licenc o tem, kako so bile obravnavane negativne posledice, ter o dogovorih o izterjavi in odškodnini ali sodelovanju pri tem, kadar je to potrebno, v zvezi z:
	(i) demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in konvencijami o upravljanju, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dodatnimi protokoli, Evropsko socialno listino, smernicami OECD za večnacionalna podjetja, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vodilnimi načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Aarhuško konvencijo;
	(ii) kakršnim koli znatnim tveganjem, povezanim zlasti z delom, delom otrok, prisilnim delom, hudimi, sistematičnimi ali splošno razširjenimi kršitvami človekovih pravic;

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z informacijami o:	(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, po potrebi s sklicevanjem na zakonodajo Unije in evropski steber socialnih pravic ter vključno z:

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2– točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;	(i) enakem obravnavanju in priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za delo enake vrednosti, raznolikostjo glede na starost, vero in prepričanje ter etnično pripadnost delavcev, preglednostjo plač, ukrepi proti nasilju in nadlegovanju, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2– točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;	(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, sindikatov, spoštovanjem pravice delavcev do zastopanosti, obveščenosti in posvetovanja v skladu z mednarodnim evropskim in nacionalnim delovnim pravom, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2– točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) vrednostni verigi podjetja, povezani z resnimi dejanskimi in potencialnimi vplivi, vključno s sektorskimi informacijami o dobaviteljih, vrstah dobavljenih izdelkov in storitev ter o izvoru in sledljivosti blaga in materialov, za katere je zelo verjetno, da bodo imeli dejanske in potencialne škodljive vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2– točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s programi za preprečevanje korupcije in boj proti podkupovanju, oceno tveganja korupcije ter sistemi za prijavo nepravilnosti in njihovimi rezultati;

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) delo svetovnih pobud za določanje standardov poročanja o trajnostnosti ter obstoječe standarde in okvire za računovodenje naravnega kapitala, odgovorno poslovno ravnanje, družbeno odgovornost podjetij in trajnostni razvoj;	(a) delo svetovnih pobud za določanje standardov poročanja o trajnostnosti in za odgovornost gospodarskih družb, da spoštujejo človekove pravice, ter obstoječe standarde in okvire za računovodenje naravnega kapitala, odgovorno poslovno ravnanje, družbeno odgovornost podjetij in trajnostni razvoj;

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja iz točke (1)(a) člena 2. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne z zmogljivostmi in značilnostmi malih in srednjih podjetij. Ti standardi poročanja o trajnostnosti so v skladu z načelom sorazmernosti. Določajo, katere informacije iz členov 19a in 29a poročajo mala in srednja podjetja iz točke (1)(a) člena 2. Upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 člena 19b. Kjer je ustrezno, določijo tudi strukturo za poročanje teh informacij.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Delegirani akti, ki opredeljujejo trajnostno poročanje za MSP, bi morali odražati sektor dejavnosti, velikost podjetja, kontekst njegovega delovanja, naravo in resnost tveganj v njegovi vrednostni verigi, poslovni model, položaj v vrednostnih verigah in vrsto njegovih izdelkov in storitev.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 c – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Delegirani akti morajo biti dovolj jasni, da lahko MSP izpolnjujejo njihove zahteve in vedo, kako naj se izognejo sankcijam in omogočajo zaščito človekovih pravic ter okoljskih zavez, zakonodaja o potrebni skrbnosti pa bi morala evropskim podjetjem zagotavljati kratkoročno in srednjeročno konkurenčno prednost.

Predlog spremembe  57

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. V elektronskih računovodskih izkazih in poslovnih poročilih se upoštevajo ustrezne zahteve glede dostopa iz Direktive 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.	1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v strojno berljivi enotni elektronski obliki poročanja na podlagi odprtih podatkov v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za popolno razumevanje vpliva skupine ter njenih odvisnih podjetij in poslovnih odnosov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine. V poročilu se pojasni vpliv vsakega odvisnega podjetja na dejavnike trajnostnosti.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) poslovnim modelom in strategijo podjetja za zadeve v zvezi s trajnostnostjo ter načinom, kako se strategija izvaja;

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na dejavnike trajnostnosti;

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) načinom, kako podjetje zagotavlja, da njegov poslovni model in strategija prispevata k ciljem OZN glede trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) načrti skupine za zagotovitev, da sta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) priložnostmi za podjetje in odpornostjo podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina, in napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;	(b) opis ciljev glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), ki jih določi skupina, in napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EC

Člen 29 a – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik skupine glede dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se v skladu z direktivo EU o trajnostnem upravljanju podjetij, nacionalno zakonodajo in vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij izvaja glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17);

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo teh dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka e – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iii a) strukture vrednostne verige podjetja, vključno z razčlenitvijo in evidentiranjem njegovih dejavnosti, odvisnih podjetij, dobaviteljev in poslovnih odnosov;

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) opis glavnih tveganj za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi skupine od takih dejavnikov, in načina, kako skupina upravlja ta tveganja;	(f) opis glavnih tveganj za skupino glede vsakega od dejavnikov trajnostnosti iz člena 2(17), vključno z glavnimi odvisnostmi skupine od takih dejavnikov, in načina, kako skupina upravlja ta tveganja;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29 a – odstavek 3 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.	V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti. Ta določba se ne uporablja za obveznosti razkritja pomembnih dogodkov, kot so hude kršitve človekovih pravic ali okoljske nesreče.

Predlog spremembe  74

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar lahko države članice podjetja izvzamejo iz obveznosti objave poslovnega poročila, kadar je mogoče brez težav na zahtevo pridobiti kopijo celotnega takšnega poročila ali njegovega dela po ceni, ki ne presega administrativnega stroška.	črtano

Predlog spremembe  75

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izjema iz tretjega pododstavka se ne uporablja za podjetja, za katera veljata člena 19a in 29a.	črtano

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 23.6.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Karin Karlsbro 11.11.2021
Obravnava v odboru	10.12.2021
Datum sprejetja	25.1.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	61 8 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), François Alfonsi, Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Anna Bonfrisco, Reinhard Bütikofer, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Sandra Kalniete, Peter Kofod, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Leopoldo López Gil, Antonio López-Istúriz White, Jaak Madison, Claudiu Manda, Lukas Mandl, Thierry Mariani, Pedro Marques, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Jörg Meuthen, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, María Soraya Rodríguez Ramos, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Dragoş Tudorache, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Özlem Demirel, Assita Kanko, Karsten Lucke, Bert-Jan Ruissen, Mick Wallace
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Karin Karlsbro, Ivan Štefanec

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

61	+
NI	Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi
PPE	Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Lukas Mandl, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Gheorghe-Vlad Nistor, Radosław Sikorski, Ivan Štefanec, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko
Renew	Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Karin Karlsbro, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Dragoş Tudorache
S&D	Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Karsten Lucke, Claudiu Manda, Pedro Marques, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
The Left	Özlem Demirel, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Manu Pineda, Idoia Villanueva Ruiz, Mick Wallace
Verts/ALE	Alviina Alametsä, François Alfonsi, Reinhard Bütikofer, Jordi Solé, Tineke Strik, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Salima Yenbou

 

8	-
ECR	Hermann Tertsch, Charlie Weimers
ID	Peter Kofod, Jaak Madison, Thierry Mariani, Jörg Meuthen, Harald Vilimsky
NI	Kostas Papadakis

 

7	0
ECR	Anna Fotyga, Assita Kanko, Bert-Jan Ruissen, Jacek Saryusz-Wolski, Witold Jan Waszczykowski
ID	Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (4.3.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9‑0147/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavec mnenja: Pierfrancesco Majorino

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Negativni vplivi na človekove pravice, okolje, pravno državo ter sisteme dobrega upravljanja v državah in na ozemljih, na katerih ta podjetja delujejo, so zelo tvegani za trajnostni razvoj držav v razvoju.

Podjetja imajo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnih vrednostnih in dobavnih verig ter koristi za te države. Najpomembneje za uspeh je, da podjetja zbirajo in sporočajo prave informacije civilni družbi, vlagateljem, bankam in zavarovalnicam, pa tudi drugim deležnikom.

Direktiva EU o nefinančnem poročanju je za podjetja in finančne udeležence pravni okvir za poročanje o izpostavljenosti tveganjem trajnostnosti ter vplivih na ljudi in planet. Vendar večina podjetij ne sporoča ustreznih, pomembnih in primerljivih informacij o trajnostnosti.

Cilj predloga Evropske komisije je preoblikovati ta okvir. V njem so pojasnjeni pojmi in informacije, ki bi jih morala podjetja sporočati. Jasnost je za evropska podjetja, ki v tujini delujejo v državah v razvoju, pomembna zato, da pri svojem delovanju na svetovni ravni ter v svojih dobavnih in vrednostnih verigah ne povzročajo škode, da k njej ne prispevajo ali da niso več povezana z njenim povzročanjem, ter da ohranijo svoj ugled in preprečijo finančne posledice.

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog, ki bi lahko pozitivno vplival na države v razvoju, kjer delujejo podjetja in njihove vrednostne verige, kjer pa se žal tudi pojavlja večina škodljivih vplivov dejavnosti podjetij na človekove pravice in okolje.

Po mnenju pripravljavca mnenja je treba nameniti večjo pozornost vplivom te direktive na gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju. Zaradi obveznosti poročanja o vprašanjih, povezanih s trajnostnostjo, bodo namreč podjetja bolje ozaveščena o pozitivni vlogi, ki jo lahko imajo, ter pozitivnem vplivu svojih dejavnosti na trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju. Poročanje podjetij o trajnostnosti bi lahko bila pomembna pobuda za vlade, da sprejmejo politike in zakonodajo ter reformirajo institucije v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi in zahtevami.

Predlog bo prispeval k izvajanju Agende 2030 na svetovni ravni ter, natančneje, k izvajanju ciljev evropskega razvojnega sodelovanja pri spodbujanju človekovih pravic, varstva okolja, pravne države in dobrega upravljanja.

S predlaganimi spremembami naj bi v direktivi namenili večjo pozornost vplivom na države v razvoju. Tako bi se ustrezno upoštevalo načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208(1) PDEU.

Pripravljavec mnenja meni, da bi morala trajnostnost obsegati tudi spoštovanje pravne države in sistemov dobrega upravljanja v državi, kjer delujejo podjetje deluje in njegove dobavne verige, ter da bi se morala direktiva uporabljati za vse vrste podjetij, tudi mala in srednja ter odvisna podjetja in skupine podjetij. Paziti je treba, da ne bi česa spregledali in da bodo odpravljene vrzeli, zaradi katerih se izkrivljajo preglednost in enaki konkurenčni pogoji.

Področja dejavnosti z največjim tveganjem je treba opredeliti z delegiranimi akti Komisije. Te sektorje bi bilo treba prednostno obravnavati, saj so njihovi negativni vplivi večji in verjetnejši.

Pripravljavec mnenja meni, da mora opis poslovnega modela in strategije vključevati opis škodljivih vplivov in tveganj v zvezi s trajnostnostjo, poslovni model in strategija pa morata prispevata k izvajanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Najpomembnejše in osnovne informacije so bile dane tudi o postopku potrebne skrbnosti.

Da bi bolje povezali potrebno skrbnost in tveganja škodljivega vpliva na zaposlene, so potrebne dragocene informacije o socialnih in upravljavskih dejavnikih. Hkrati bi moralo poročanje vključevati informacije o morebitnih vplivih na pravno državo in sisteme dobrega upravljanja v državi, regiji ali na ozemlju, kjer delujejo podjetje ali njegova vrednostna in dobavna veriga.

Predlagajo se nove upravne sankcije, predvsem možnost izgube pravice do javnih sredstev in podpore, s čimer naj bi izboljšali izvrševanje direktive v državah članicah.

Predlaga se tudi nov člen o sodelovanju z državami v razvoju, da bi bilo izvajanje direktive bolje povezano z razvojem v teh državah.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ob upoštevanju ciljev razvojnega sodelovanja v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930 , zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.	(1) Evropska komisija se je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, sprejetem 11. decembra 201930, zavezala, da bo pregledala določbe o nefinančnem poročanju iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Komisije31. Evropski zeleni dogovor je nova strategija Evropske unije za rast. Njegov cilj je do leta 2050 preoblikovati Unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Želi tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Njegov namen je ločiti gospodarsko rast od rabe virov in zagotoviti, da bodo vse regije in državljani EU sodelovali pri socialno pravičnem prehodu na trajnostni gospodarski sistem, tako da ne bo nihče zapostavljen. Prispeval bo k cilju vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi, okrepil bo socialno tržno gospodarstvo EU in pomagal zagotoviti, da bo pripravljeno na prihodnost ter da bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in trajnostne naložbe. Ti cilji so zlasti pomembni, če upoštevamo socialno-ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter potrebo po trajnostnem, vključujočem in poštenem okrevanju. Evropska komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o evropskih podnebnih pravilih predlagala, da bi postal v Uniji cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 zavezujoč32.
_________________	_________________
30 COM(2019) 640 final.	30 COM(2019) 640 final.
31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	31 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].	32 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [2020/0036 (COD)].

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Generalna skupščina OZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj, tj. agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030). Jedro Agende 2030 so cilji trajnostnega razvoja, zajema pa tri vidike trajnostnosti: gospodarskega, socialnega in okoljskega. Sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope je povezalo cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da se ti cilji že od samega začetka naprej upoštevajo v vseh ukrepih in pobudah politike Unije, tako v Uniji kot zunaj nje45. V tem sporočilu se tudi priznava, da Unija in njene države članice močno vplivajo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni ter da učinek Unije zunaj njenih meja ni omejen na njen program zunanjega delovanja46.	(5) Generalna skupščina OZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj, tj. agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030). Jedro Agende 2030 so cilji trajnostnega razvoja, zajema pa tri vidike trajnostnosti: gospodarskega, socialnega in okoljskega. Sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope je povezalo cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da se ti cilji že od samega začetka naprej upoštevajo v vseh ukrepih in pobudah politike Unije, tako v Uniji kot zunaj nje45. V tem sporočilu se tudi priznava, da Unija in njene države članice močno vplivajo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni ter da učinek Unije zunaj njenih meja ni omejen na njen program zunanjega delovanja. Številne politike Unije z notranjo razsežnostjo prispevajo k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Zato je doseganje teh ciljev poglavitna skladnost vseh politik Unije. Skladnost politik za razvoj je ključni del odziva Unije na izziv trajnostnega razvoja in je vključena v evropske pogodbe. V skladu s to pravno obveznostjo iz člena 208 PDEU bi morala Unija pri politikah, ki bi utegnile vplivati na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja. To načelo se priznava tudi v Uredbi (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta45a. V svojih sklepih z dne 20. junija 2017 je Svet potrdil, da so Unija in njene države članice zavezane celovitemu, usklajenemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki46.
_________________	_________________
45 COM(2016) 739 final.	45 COM(2016) 739 final.
	45a Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).
46 Sklepi Sveta – Trajnostna prihodnost Evrope: odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, 20. junij 2017.	46 Sklepi Sveta – Trajnostna prihodnost Evrope: odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, 20. junij 2017.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba terminologije.	(7) Veliko deležnikov meni, da je izraz „nefinančne“ netočen, zlasti ker je iz njega mogoče sklepati, da zadevne informacije niso finančno pomembne. Vendar so zadevne informacije vedno bolj finančno pomembne. Številne organizacije, pobude in posamezniki, ki delujejo na tem področju, uporabljajo izraz informacije o „trajnostnosti“. Zato je bolje, da se namesto izraza „nefinančne informacije“ uporablja izraz „informacije o trajnostnosti“. Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba terminologije in da se standardi poročanja o trajnostnosti uskladijo s standardi računovodskega poročanja.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti javni organi, posamezni državljani in varčevalci. Oblikovalci politike in javni organi potrebujejo te informacije za oblikovanje in izvajanje javne politike, zlasti za zaščito pravic ljudi in varstvo okolja, ter da lahko podjetij kličejo na odgovornost za njihov vpliv in omogočajo pravičen socialni in okoljski prehod. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, preglednega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči tri primarne skupine (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo oblikovalci politike in javni organi. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihov ugled in naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi, zlasti delavce in lokalne skupnosti, in okolje. Tretjo skupino uporabnikov sestavljajo akterji civilne družbe, tudi mednarodne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne vlade, nevladne organizacije, socialni partnerji, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih zaradi boljše primerljivosti tržnih sektorjev na podlagi okoljskih koristi, lahko uporabijo tudi drugi deležniki, poslovni subjekti pa bi morali razkriti, v kolikšni meri prispevajo h gospodarskim dejavnostim, ki se v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 o taksonomiji trajnostnega financiranja štejejo za okoljsko trajnostne, in v skladu s členom 17 te uredbe v celoti spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih dobavnih in vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Strokovnjaki, oblikovalci politike, socialni partnerji, nevladne organizacije in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje, preverjanje in primerjavo okoljskih, podnebnih in socialnih podatkov trendov, prispevanje k okoljskim računom in družbenemu napredku ter pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev in civilne družbe. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih vprašanj, povezanih zlasti s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, in socialnih vprašanj, tudi na področju zdravja. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, zlasti Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. V vsakem primeru pa povečanje deloma izvira iz hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. S pandemijo covida-19 se bodo še povečale potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti ker so se pokazale ranljivost delavcev ter pomanjkljivosti glede potrebne skrbnosti v dobavnih in vrednostnih verigah podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Sama podjetja bodo imela koristi od visokokakovostnega poročanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Povečanje števila naložbenih produktov, katerih cilj je doseganje ciljev glede trajnostnosti, pomeni, da lahko dobro poročanje o trajnostnosti izboljša dostop podjetja do finančnega kapitala. Poročanje o trajnostnosti lahko podjetjem pomaga opredeliti in upravljati lastna tveganja in priložnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Lahko zagotovi podlago za boljši dialog in komunikacijo med podjetji in njihovimi deležniki ter podjetjem pomaga izboljšati njihov ugled.	(10) Sama podjetja bodo imela koristi od visokokakovostnega poročanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Povečanje števila naložbenih produktov, katerih cilj je doseganje ciljev glede trajnostnosti, pomeni, da lahko dobro poročanje o trajnostnosti izboljša dostop podjetja do finančnega kapitala, poveča njegovo tržno vrednost in privabi vlagatelje. Poročanje o trajnostnosti lahko podjetjem pomaga opredeliti in upravljati lastna tveganja in priložnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Lahko zagotovi podlago za boljši dialog in komunikacijo med podjetji in njihovimi deležniki ter podjetjem pomaga izboljšati njihov ugled s povečanjem njihove odgovornosti in zaupanja vanje.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost za svoje vplive na ljudi in okolje. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni.	(12) Brez ukrepov politike se bo vrzel med potrebami uporabnikov po informacijah in informacijami o trajnostnosti, ki jih poročajo podjetja, predvidoma povečevala. Ta vrzel ima znatne negativne posledice. Vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo dovolj upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo. Nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, lahko povzroči sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost. Evropska centralna banka in mednarodne organizacije, kot je Odbor za finančno stabilnost, so opozorile na ta sistemska tveganja, zlasti v primeru podnebja. Vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki obravnavajo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo, kar spodkopava cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti ter cilje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti. Nevladne organizacije, socialni partnerji, skupnosti, na katere vplivajo dejavnosti podjetij, in drugi deležniki imajo manjšo možnost zagotoviti, da podjetja prevzamejo odgovornost, če škodljivo vplivajo na ljudi, človekove pravice, okolje, tudi pri dejavnostih v tretjih državah, ter na pravno državo in sisteme dobrega upravljanja, med drugim v državah v razvoju, v katerih so institucije, ki so po ustavi odgovorne za obrambo in zaščito teh organizacij, socialnih partnerjev, skupnosti in drugih deležnikov, oslabljene. To ustvarja pomanjkanje odgovornosti in lahko prispeva k nižji ravni zaupanja državljanov v podjetja, kar lahko negativno vpliva na učinkovito delovanje socialnega tržnega gospodarstva. Pomanjkanje splošno sprejetih metrik in metod za merjenje, vrednotenje in upravljanje tveganj, povezanih s trajnostnostjo, prav tako ovira prizadevanja podjetij za zagotavljanje, da so njihovi poslovni modeli in dejavnosti trajnostni. Pomanjkanje informacij o trajnostnosti omejuje tudi možnosti deležnikov, vključno z akterji civilne družbe, sindikatov, domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, da bi začeli socialni dialog s podjetji o vprašanjih trajnostnosti.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti poročila o trajnostnosti na ravni skupine.	(15) Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU se uporabljata za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih več kot 500, in za subjekte javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih več kot 500 na konsolidirani osnovi. Glede na vse večje potrebe uporabnikov po informacijah o trajnostnosti bi bilo treba zahtevati poročanje takšnih informacij od dodatnih kategorij podjetij. Zato je primerno, da se od vseh velikih podjetij in vseh podjetij, ki kotirajo na reguliranih trgih, razen mikropodjetij, vseh javnih zainteresiranih subjektov ter vseh malih in srednjih podjetij, ki poslujejo v gospodarskih sektorjih z velikim tveganjem, zahteva, da poročajo podrobne informacije o trajnostnosti. Poleg tega bi morala vsa podjetja, ki so obvladujoča podjetja velikih skupin, pripraviti na podlagi posameznih poročil odvisnih podjetij poročila o trajnostnosti na ravni skupine. Za podjetja, ki imajo sedež zunaj Unije, vendar delujejo na notranjem trgu, bi morale veljati enake zahteve, da bi se upoštevali njihovi vplivi na trajnostnost in izenačili konkurenčni pogoji s tistimi, ki veljajo za podjetja s sedežem v Uniji.

 

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Upoštevati bi bilo treba poseben položaj podjetij, ki sicer nimajo zakonitega sedeža v Uniji, vendar tu redno opravljajo pomembno gospodarsko dejavnost. Z zahtevo, da podjetja, ki imajo sedež v tretjih državah in poslujejo v Uniji, razkrijejo tudi informacije o trajnostnosti, se upoštevajo potrebe evropskih uporabnikov, potrošnikov in vlagateljev, da lahko dostopajo do teh informacij v zvezi z njihovimi dejavnostmi. Tako se tudi izenačujejo konkurenčni pogoji na enotnem trgu za podjetja s sedežem v Uniji in tista iz tretjih držav.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi vrednostni verigi. V zvezi s tem bi morale za vsa velika podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od teh velikih podjetij, ki ne kotirajo na borzi.	(16) Zahteva, da morajo tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, izhaja predvsem iz vprašanj glede učinkov in odgovornosti takih podjetij, tudi v njihovi dobavni in vrednostni verigi. Zato bi morale za vsa podjetja veljati enake zahteve za javno poročanje informacij o trajnostnosti, da se omogočijo enaki konkurenčni pogoji. Poleg tega tudi udeleženci na finančnem trgu potrebujejo informacije od podjetij, ki ne kotirajo na borzi.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zahteva, da morajo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar imajo vrednostne papirje, ki kotirajo na reguliranih trgih, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, je odziv na potrebe udeležencev na finančnem trgu po informacijah takih podjetij, da bi razumeli tveganja in učinke svojih naložb ter izpolnili zahteve glede razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088.	(17) Zahteva, da morajo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar imajo vrednostne papirje, ki kotirajo na reguliranih trgih, ali poslujejo na notranjem trgu, razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, je odziv na potrebe udeležencev na finančnem trgu po informacijah takih podjetij, da bi razumeli tveganja in učinke svojih naložb ter izpolnili zahteve glede razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.	(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zaščito vlagateljev ter potrebno skrbnost v zvezi z okoljem, človekovimi pravicami ter pravno državo in sistemi dobrega upravljanja primerno zahtevati, da morajo tudi mala in srednja podjetja razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Primerno je tudi, da se od vseh malih in srednjih podjetij, ki delujejo v sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem, opredeljenih kot sektorji, ki pomembno vplivajo na človekove pravice, okolje in pravno državo ter sisteme dobrega upravljanja, zahteva, da poročajo o trajnostnosti. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. Mala in srednja podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija covida-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Mala in srednja podjetja, ki ne izvajajo gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem, in tista, ki kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za mala in srednja podjetja bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih dobavnih in vrednostnih verigah, ki so mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Za nekatere sektorje gospodarske dejavnosti velja, da so še posebej tvegana glede trajnostnosti. Sektor gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem je sektor, za katerega zaradi poslovanja ter lastnosti vrednostne in dobavne verige obstaja velika verjetnost, da bo dejansko ali potencialno negativno vplival na okolje, ljudi, človekove pravice ter pravno državo in sisteme dobrega upravljanja države, regije ali ozemlja, kjer delujejo podjetje ali njegove vrednostne in dobavne verige. Nekateri sektorji, kot so med drugim rudarstvo, ekstraktivna industrija, kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in proizvodnja hrane, gnojil, pesticidov in antibiotikov, industrija oblačil, proizvodnja plastike, lesarstvo, elektronska in energetska industrija, finance in mednarodni ladijski promet ali gospodarstvo priložnostnih del, so lahko zlasti v državah v razvoju bolj izpostavljeni negativnim učinkom na okolje, socialne in človekove pravice ter pravno državo in sisteme upravljanja. Da bi se ta direktiva uporabljala tudi za mala in srednja podjetja, ki delujejo v sektorjih gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem, bi bilo treba te sektorje opredeliti. V ta namen se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za oblikovanje in posodobitev seznama sektorjev gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem. Pomembno je zlasti, da se Komisija pri pripravah na določitev in posodobitev seznama sektorjev gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem ustrezno posvetuje tudi na strokovni ravni in v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. Za mala in srednja podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z velikim tveganjem, bi morale veljati tudi obveznosti poročanja o trajnostnosti.

 

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Opredelitev sektorjev gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem bi morala temeljiti na kodah NACE ter upoštevati zakonodajo Unije, znanstvene izsledke in podatke o sektorjih, ki so še posebej izpostavljeni tveganjem glede trajnostnosti ali ki bodo verjetno imeli dejansko ali potencialno hujše učinke na okolje, človekove pravice in pravno državo ter sisteme dobrega upravljanja, ter sektorjih, ki že veljajo za zelo tvegane po mednarodnih standardih ali v okviru tržnih ali poslovnih pobud. Pri opredelitvi teh sektorjev bi bilo treba upoštevati tudi geografsko območje, na katerem delujejo podjetje ali njegova vrednostna in dobavna verigo, zlasti če gre za konfliktno ali območje z velikim tveganjem, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/821. Komisija bi morala upoštevati delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij.

 

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18c) Zahteva, da morajo mala in srednja podjetja, ki delujejo v sektorjih z velikim tveganjem, razkrivati informacije o vprašanjih trajnostnosti, izvira iz predpostavke, da so vplivi na trajnostnost v nekaterih specifičnih sektorjih večji ne glede na velikost podjetja.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta49 se uporablja za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih. Za zagotovitev, da za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vključno z izdajatelji iz tretjih držav, veljajo enake zahteve glede poročanja o trajnostnosti, bi morala Direktiva 2004/109/ES vsebovati potrebna sklicevanja na vse zahteve glede poročanja o trajnostnosti v letnem računovodskem poročilu.	(19) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta49 se uporablja za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih. Za zagotovitev, da za vsa podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih ali poslujejo na notranjem trgu Unije, vključno z izdajatelji iz tretjih držav, veljajo enake zahteve glede poročanja o trajnostnosti, bi morala Direktiva 2004/109/ES vsebovati potrebna sklicevanja na vse zahteve glede poročanja o trajnostnosti v letnem računovodskem poročilu.
_________________	_________________
49 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).“;	49 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).“;

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost glede tega, katero je obvladujoče podjetje izvzetega odvisnega podjetja, ki poroča na konsolidirani ravni. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo konsolidirano poslovno poročilo svojega obvladujočega podjetja in v svoje poslovno poročilo vključijo sklicevanje na dejstvo, da so izvzeta iz obveznosti poročanja informacij o trajnostnosti. Navedeno izvzetje bi se moralo uporabljati tudi, kadar je obvladujoče podjetje, ki poroča na konsolidirani ravni, podjetje iz tretje države, ki poroča informacije o trajnostnosti v skladu z zahtevami te direktive ali na način, ki je enakovreden standardom EU za poročanje o trajnostnosti.	(21) Člena 19a(3) in 29a(3) Direktive 2013/34/EU trenutno izvzemata vsa odvisna podjetja iz obveznosti poročanja nefinančnih informacij, če so taka podjetja in njihova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo njihovega obvladujočega podjetja, kot je opredeljeno v Direktivi 2013/34/EU, in to vključuje zahtevane nefinančne informacije. Zagotoviti pa je treba, da so informacije o trajnostnosti lahko dostopne uporabnikom, in preglednost dejavnosti vseh podjetij, ki jih zajema področje uporabe direktive. Zato je treba od teh odvisnih podjetij zahtevati, da objavijo poslovno poročilo, ki vsebuje informacije o trajnostnosti. Če izvzetja ni, to ne sme vplivati na možnost, da obvladujoče podjetje združi stroške in sredstva s svojimi odvisnimi podjetji, da bi ta lahko izpolnila svoje obveznosti poročanja o trajnostnosti in revizije tega poročanja. Prav tako ne posega v možnost, da obvladujoče podjetje pripravi konsolidirano poslovno poročilo.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) V skladu s členom 23 Direktive 2013/34/EU so obvladujoča podjetja izvzeta iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, če so ta podjetja odvisna podjetja drugega obvladujočega podjetja, ki izpolnjuje navedeno obveznost. Vendar bi bilo treba določiti, da ureditev izvzetja za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila deluje neodvisno od ureditve izvzetja za konsolidirano poročanje o trajnostnosti. Podjetje je zato lahko izvzeto iz obveznosti konsolidiranega računovodskega poročanja, vendar ni izvzeto iz obveznosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, če njegovo končno obvladujoče podjetje pripravlja konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila v skladu s pravom Unije ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi, vendar ne pripravlja konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s pravom EU ali v skladu z enakovrednimi zahtevami, če ima podjetje sedež v tretji državi.	črtano

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Kreditne institucije in zavarovalnice imajo ključno vlogo pri prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Lahko imajo znatne pozitivne in negativne učinke prek svojih posojilnih, naložbenih in zavarovalnih dejavnosti. Zato bi morale za kreditne institucije in zavarovalnice, razen tistih, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 2013/34/EU, vključno z zadrugami in vzajemnimi podjetji, veljati zahteve glede poročanja o trajnostnosti, če izpolnjujejo določena merila glede velikosti. Uporabniki teh informacij bi tako lahko ocenili vplive teh podjetij na družbo in okolje ter tveganja, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, s katerimi bi se ta podjetja lahko soočala. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Direktive Sveta 86/635/EGS50 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij se lahko države članice, ki poročajo o trajnostnosti, odločijo, da ne bodo uporabljale zahtev glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta51 .	(23) Kreditne institucije in zavarovalnice imajo ključno vlogo pri prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Lahko imajo znatne pozitivne in negativne učinke prek svojih posojilnih, naložbenih in zavarovalnih dejavnosti. Zato bi morale za kreditne institucije in zavarovalnice, razen tistih, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 2013/34/EU, vključno z zadrugami in vzajemnimi podjetji, veljati zahteve glede poročanja o trajnostnosti. Uporabniki teh informacij bi tako lahko ocenili vplive teh podjetij na družbo in okolje ter tveganja, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, s katerimi bi se ta podjetja lahko soočala. Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Direktive Sveta 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij se lahko države članice, ki poročajo o trajnostnosti, odločijo, da ne bodo uporabljale zahtev glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta51.
__________________	__________________
50 Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).	50 Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).
51 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“;	51 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“;

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral biti čim bolj skladen z opredelitvijo „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve.	(24) Seznam zadev v zvezi s trajnostnostjo, o katerih morajo podjetja poročati, bi moral temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088. Ta seznam bi moral ustrezati tudi potrebam in pričakovanjem uporabnikov in podjetij, ki pogosto uporabljajo izraze „okoljski“, „socialni“ in „upravljavski“ kot sredstvo za razvrstitev treh glavnih zadev v zvezi s trajnostnostjo. Seznam dejavnikov trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 ne vključuje izrecno upravljavskih zadev. Opredelitev zadev v zvezi s trajnostnostjo v Direktivi 2013/34/EU bi zato morala temeljiti na opredelitvi „dejavnikov trajnostnosti“ iz Uredbe (EU) 2019/2088, ki pa se jim dodajo upravljavske zadeve. Ta opredelitev bi morala biti tudi v celoti usklajena z mednarodno opredelitvijo „potrebne skrbnosti“ iz vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja in ustreznih smernic, določenih s to direktivo, in bi morala upoštevati opredelitve, ki jih je Evropski parlament navedel v svoji resoluciji z dne 10. marca 2021 o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij. Zahteve glede potrebne skrbnosti iz te direktive bi bilo treba spremeniti tako, da bodo skladne s prihodnjo zakonodajo o trajnostnem upravljanju podjetij in potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Da bi lahko informacije o trajnostnosti podjetij, opredeljene v tej direktivi, uporabili za spodbude iz direktiv Unije o javnem naročanju in ukrepe državne pomoči, bi bilo treba Direktivo 2013/34/EU spremeniti, da bi za poročanje o trajnostnosti določala ocenjevalni mehanizem, ki bi vključeval kazalnike, in na podlagi katerega bi lahko trajnostno uspešnost podjetij količinsko opredelili.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ali poslovni model in strategija upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata,  vse priložnosti in tveganja za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti,  Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.	(26) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU od podjetij zahtevata, da razkrijejo informacije o petih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki potrebne skrbnosti), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU ne vsebuje izrecnih sklicevanj na druga področja poročanja, za katera uporabniki informacij menijo, da so pomembna, od katerih so nekatera usklajena z razkritji, vključenimi v mednarodne okvire, vključno s priporočili projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Zahteve po razkritju bi bilo treba določiti dovolj podrobno, da se zagotovi, da podjetja poročajo informacije o svoji odpornosti na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Podjetja bi zato morala poleg področij poročanja, opredeljenih v členih 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, razkriti informacije o svoji poslovni strategiji ter odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vse načrte, ki jih morda imajo za zagotavljanje, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zlasti s predložitvijo informacij v sektorjih, ki imajo največji vpliv na okolje, kot so kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, rudarstvo in infrastruktura večjega obsega, ali in kako s svojim poslovnim modelom in strategijo spoštujejo in varujejo pravice, interese in potrebe deležnikov, vključno z delavci, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ter načelo predhodne in informirane privolitve, vse priložnosti in tveganja za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo, izvajanje vidikov poslovne strategije, ki vplivajo na zadeve v zvezi s trajnostnostjo ali te zadeve vplivajo nanje, vse znanstveno utemeljene in časovno omejene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje glede trajnostnosti, ki jih določi podjetje, opis naložb, ukrepov in politik, ki so bile sprejete za dosego teh ciljev, in napredek pri njihovem doseganju, vlogo upravnega odbora in vodstva v zvezi z zadevami glede trajnostnosti, postopek potrebne skrbnosti, ki se izvaja v zvezi z vprašanji trajnostnosti, dejanske in možne škodljive učinke, povezane z dejavnostmi podjetja, negativne ali pozitivne učinke poslovnih praks, politik in odločitev podjetja na opredeljene učinke in kako je podjetje opredelilo informacije, o katerih poroča, vključno s tem, ali se je neposredno posvetovalo z zainteresiranimi stranmi, da bi te informacije opredelilo. Ko se zahteva razkritje elementov, kot so cilji in napredek pri njihovem doseganju, ločena zahteva po razkritju rezultatov politik ni več potrebna.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Zaradi skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z vodilnimi načeli OZN 10+, ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike (tristranska deklaracija MOD), deklaracija OZN o pravicah domorodnih ljudstev in njeno načelo o prostovoljnem soglasju po predhodnem obveščanju (Zeleni), pa tudi drugi regionalni instrumenti, kot so medameriški standardi za podjetništvo in človekove pravice, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v členu 19a(1), točka (b), in členu 29a(1), točka (b), Direktive 2013/34/EU. Potrebna skrbnost je postopek, ki ga podjetja izvedejo za opredelitev, presojo, preprečevanje, blažitev, zaustavitev, spremljanje, sporočanje, obravnavo in odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov ter prevzemanje odgovornosti zanje; Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z dobavno in vrednostno verigo podjetja. Postopek potrebne skrbnosti zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi. V zvezi z vplivi na pravno državo in sisteme upravljanja države, v kateri delujejo podjetje in njihove vrednostne in dobavne verige, bi si bilo treba prizadevati tudi za skladnost in doslednost z drugimi mednarodnimi in regionalnimi instrumenti, kot so Konvencija OZN proti korupciji, oddelek VII smernic OECD za večnacionalna podjetja in načela Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ter povezana priporočila.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kjer je to ustrezno. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.	(29) Člena 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU ne določata, ali morajo biti informacije, ki jih je treba poročati, informacije glede prihodnosti ali informacije o pretekli uspešnosti. Trenutno primanjkuje razkritij glede prihodnosti, ki jih uporabniki informacij o trajnostnosti še posebej cenijo. Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU bi zato morala določati, da poročene informacije o trajnostnosti vključujejo informacije glede prihodnosti in informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Sporočene informacije o trajnostnosti bi morale upoštevati tudi kratko-, srednje- in dolgoročne časovne okvire ter vsebovati informacije o celotni vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi, delovno silo, naložbami, sredstvi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo, ter vse informacije, ki so koristne za razumevanje vplivov in tveganj podjetja, povezanih z vprašanji trajnostnosti. Informacije o celotni vrednostni verigi podjetja bi vključevale informacije, povezane z njegovo vrednostno verigo v EU, in informacije, ki zajemajo tretje države, če se vrednostna veriga podjetja razteza zunaj EU.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za oblikovanje teh standardov in predloge za sodelovanje na podlagi vzajemne krepitve med svetovnimi pobudami za standardizacijo in pobudami Evropske unije na tem področju. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter ga utemeljiti in razviti z obširnim postopkom posvetovanja. Komisija bi morala poskrbeti za pregleden postopek in preprečiti tveganja navzkrižja interesov ter v oblikovanje standardov poročanja o trajnostnosti popolno vključiti sindikate, potrošniške organizacije, nevladne organizacije in vse druge ustrezne deležnike, kot so mednarodne organizacije ali vlade iz držav, v katerih bo podjetje delovalo ali imelo svojo vrednostno in dobavno verigo, da bi tako zastopala interese vseh skupin uporabnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Poleg tega bi bilo treba upoštevati strokovno znanje in mnenje Odbora za mednarodne standarde trajnosti Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v treh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.
__________________	__________________
54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55 , minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57 , ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.	(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije, zlasti zakonodajo, ki obravnava vprašanja, zajeta v tej direktivi. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.
__________________	__________________
55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).	57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).	58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).	59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60  in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61 . Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja in vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.	(36) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati smernice Komisije o nefinančnem poročanju60 in smernice Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem61. Upoštevati bi morali tudi druge zahteve glede poročanja iz Direktive 2013/34/EU, tudi poročanje o plačilih, določenih v Poglavju X te direktive, vladam, ter druge zahteve glede poročanja, ki niso neposredno povezane s trajnostnostjo, da bi uporabnikom sporočenih informacij zagotovili boljše razumevanje razvoja, uspešnosti, položaja ter okoljskega in socialnega vpliva podjetja na podlagi čim več povezav med informacijami o trajnostnosti in drugimi informacijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.
__________________	__________________
60 2017/C 215/01.	60 2017/C 215/01.
61 2019/C 209/01.	61 2019/C 209/01.

 

 

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati tudi mednarodno priznana načela in okvire o odgovornem poslovnem ravnanju, družbeni odgovornosti podjetij in trajnostnem razvoju, vključno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za večnacionalna podjetja, smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovanje in povezanimi sektorskimi smernicami, svetovnim dogovorom OZN, tristransko deklaracijo o načelih Mednarodne organizacije dela v zvezi z večnacionalnimi podjetji in socialno politiko, standardom ISO 26000 o družbeni odgovornosti in načeli OZN za odgovorne naložbe.	(39) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali upoštevati tudi mednarodno priznana načela in okvire o odgovornem poslovnem ravnanju, družbeni odgovornosti podjetij in trajnostnem razvoju, vključno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter njihovimi smernicami za zagotavljanje, da se ne ovirajo dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, smernicami OECD za večnacionalna podjetja, smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovanje in povezanimi sektorskimi smernicami, svetovnim dogovorom OZN, tristransko deklaracijo o načelih Mednarodne organizacije dela v zvezi z večnacionalnimi podjetji in socialno politiko, standardom ISO 26000 o družbeni odgovornosti in načeli OZN za odgovorne naložbe. Enakovredno bi bilo treba upoštevati tudi druge okvire, kot so deklaracija OZN o pravicah domorodnih ljudstev in njeno načelo o prostovoljnem soglasju po predhodnem obveščanju, Konvencija OZN proti korupciji, oddelek VII smernic OECD za večnacionalna podjetja in načela Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ter povezana priporočila.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.	(40) Treba je zagotoviti, da informacije, ki jih podjetja poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov, tudi oblikovalcev politike in javnih organov, vlagateljev, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o vseh glavnih okoljskih dejavnikih, vključno z njihovimi vplivi na podnebje, zrak, tla, vodo in biotsko raznovrstnost ter njihovimi odvisnostmi od teh dejavnikov. Uredba (EU) 2020/852 določa razvrstitev okoljskih ciljev Unije. Zaradi skladnosti je primerno uporabiti podobno razvrstitev za opredelitev okoljskih dejavnikov, ki bi jih bilo treba obravnavati s standardi poročanja o trajnostnosti. Standardi poročanja bi morali upoštevati in opredeliti vse geografske ali druge kontekstualne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti, da bi zagotovila razumevanje svojih glavnih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in glavnih tveganj za podjetje, ki izhajajo iz zadev v zvezi s trajnostnostjo.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.	(41) V zvezi z informacijami, povezanimi s podnebjem, želijo uporabniki poznati fizična in tranzicijska tveganja podjetij, podrobne načrte za zmanjšanje njihovih emisij ter njihovo odpornost na različne podnebne scenarije in načrte za prilagajanje nanje. Zanimajo jih tudi raven in obseg emisij toplogrednih plinov in odvzemov, ki se pripisujejo podjetju, vključno z obsegom, v katerem podjetje uporablja ogljične izravnave, in virom teh izravnav. Da bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo, je treba uskladiti standarde za obračunavanje toplogrednih plinov in standarde za izravnavo. Uporabniki potrebujejo zanesljive informacije o izravnavah, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z morebitnim dvojnim štetjem in precenjenostjo, saj lahko dvojno štetje in precenjenost povzročita tveganja za doseganje podnebnih ciljev. Standardi poročanja bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala poročati podjetja v zvezi z navedenimi zadevami.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Podjetje bi moralo razkriti informacije o delovni sili, pogojih dela, vključno s plačami po spolu, delovnem času ter telesnem in duševnem zdravju in varnosti delavcev po posameznih državah. Razkriti bi moralo tudi informacije o socialnem dialogu in zastopanju delavcev. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale vsebovati vplive na človekove pravice in pravice delavcev v njihovih vrednostnih in dobavnih verigah, med drugim o prisilnem delu in plačah ter otroškem delu v njihovih vrednostnih in dobavnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, kot so Konvencija o otrokovih pravicah in Deklaracija OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela, zlasti njene temeljne konvencije, ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za večnacionalna podjetja.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.	(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora, mehanizmov opozarjanja in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s konkretnimi kazalniki o preprečevanju korupcije ter politikami in programi boja proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih in sodelovanju na področju javne politike, vključno z dejavnostmi lobiranja, dejanskim lastništvom in organizacijsko strukturo, pa tudi o spoštovanju pravne države in sistemov dobrega upravljanja v državi, v kateri delujejo podjetja ter njihove vrednostne in/ali dobavne verige. Po državah razčlenjene informacije o strategijah in praksah podjetij, zasebnih in javnih naročilih, varnosti, davkih, odnosih in postopkih v zvezi z javno upravo, korporativnem komuniciranju in obveščanju ter pravdnih postopkih, v katera so vpletena podjetja, so prav tako del vidikov upravljanja podjetij, ki jih je treba razkriti. Namen razkritja teh podatkov je omogočiti vlagateljem, da sprejemajo boljše odločitve, izboljšati upravljanje podjetij in njihovo odgovornost ter prispevati k preprečevanju izogibanja davkom. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.
__________________	__________________
62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).	62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

 

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Podjetja v istem sektorju so pogosto izpostavljena podobnim tveganjem glede trajnostnosti in pogosto podobno vplivajo na družbo in okolje. Primerjave med podjetji v istem sektorju so še posebej koristne za vlagatelje in druge uporabnike informacij o trajnostnosti. Standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih sprejme Komisija, bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala razkriti podjetja v vseh sektorjih, in informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti glede na sektor dejavnosti. Standardi bi morali upoštevati tudi težave, s katerimi se podjetja lahko srečujejo pri zbiranju informacij od akterjev v celotni vrednostni verigi, zlasti od dobaviteljev, ki so MSP, in dobaviteljev na trgih in gospodarstvih v vzponu.	(46) Podjetja v istem sektorju so pogosto izpostavljena podobnim tveganjem glede trajnostnosti in pogosto podobno vplivajo na družbo in okolje. Primerjave med podjetji v istem sektorju so še posebej koristne za vlagatelje in druge uporabnike informacij o trajnostnosti. Standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih sprejme Komisija, bi zato morali določati informacije, ki bi jih morala razkriti podjetja v vseh sektorjih, in informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti glede na sektor dejavnosti. Standardi, ki se uporabljajo za podjetja v sektorjih gospodarskih dejavnosti velikega tveganja, bi morali biti skladni z zahtevami glede poročanja iz poglavja 10 Direktive 2013/34/EU in vključevati zahteve o razkritju informacij o trajnostnosti na ravni projekta. Razkritje na ravni projektov je bistveno za vlagatelje, ki potrebujejo dosledne in podrobne informacije o projektih, da bi v celoti razumeli vpliv finančnega tveganja, povezanega s podnebjem. Je tudi ključnega pomena za prizadete skupnosti in organizacije civilne družbe v državah, bogatih z viri, da bi lahko razumeli in preverili koristi gospodarskih dejavnosti in njihove vplive na okolje, družbo, človekove pravice in pravno državo ter sisteme upravljanja. Standardi bi morali upoštevati tudi težave, s katerimi se podjetja lahko srečujejo pri zbiranju informacij od akterjev v celotni vrednostni verigi, zlasti od dobaviteljev, ki so mala in srednja podjetja, dobaviteljev na trgih in gospodarstvih v vzponu ali dobaviteljev, ki delujejo v nestabilnih razmerah, na konfliktnih območjih ali kjer so težave z varnostjo.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti do 31. oktobra 2022. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala najpozneje do 31. oktobra 2023 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	(47) Da bi pravočasno zadovoljili potrebe uporabnikov po informacijah, zlasti glede na nujnost izpolnjevanja zahtev po informacijah udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 4(6) in (7) Uredbe (EU) 2019/2088, bi morala Komisija prvi sklop standardov poročanja sprejeti v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive. Navedeni sklop standardov poročanja bi moral določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti v zvezi z vsemi področji poročanja in zadevami v zvezi s trajnostnostjo ter ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bi morala v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive sprejeti drugi sklop standardov poročanja, v katerem bi določila dopolnilne informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in področjih poročanja, kadar je to potrebno, ter informacije, specifične za sektor, v katerem podjetje posluje. Prednostno bi bilo treba oblikovati standarde za podjetja, dejavna v sektorjih gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem, kjer so največja tveganja glede trajnostnosti, zlasti če so dejavna v ekstraktivni industriji, proizvodnji oblačil, proizvodnji poljščin v velikem obsegu, živinoreji in morski prehrambni industriji. Komisija bi morala standarde pregledati vsaka tri leta, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov. Po sprejetju zakonodaje o potrebni skrbnosti bi bilo treba standarde enkrat pregledati in pri tem čim bolje uskladiti poročanje podjetij o trajnostnosti in potrebno skrbnost.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Spletna platforma za dostop do informacij bi morala uporabnikom omogočiti, da bodo zlahka primerjali podatke, ki jih na spletu razkrijejo podjetja, tudi po kategorijah, kot so teme, sektorji, države, promet in število zaposlenih.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.	(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani odprtopodatkovni in strojno berljivi elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Poklic dajanja zagotovil razlikuje med posli dajanja omejenih in razumnih zagotovil. Zaključek posla dajanja omejenega zagotovila je običajno izražen v nikalni obliki z navedbo, da izvajalec ni ugotovil ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal, da vsebina vsebuje bistvene napake. Revizor opravi manj testov kot pri poslu dajanja razumnega zagotovila. Obseg dela pri poslu dajanja omejenega zagotovila je zato manjši kot pri razumnem zagotovilu. Obseg dela pri poslu dajanja razumnega zagotovila vključuje obsežne postopke, vključno z upoštevanjem notranjih kontrol podjetja, ki poroča, in preizkušanjem podatkov, zato je mnogo obsežnejši kot pri poslu dajanja omejenega zagotovila. Zaključek te vrste posla je običajno izražen v trdilni obliki in v njem je podano mnenje o merjenju obravnavane vsebine glede na predhodno določena merila. V skladu s členom 19a(5) in členom 29a(5) Direktive 2013/34/EU morajo države članice zagotoviti, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo. V skladu z navedenima členoma se ne zahteva, da neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil preveri informacije, čeprav državam članicam omogoča, da takšno preverjanje zahtevajo, kadar to želijo. Če se za poročanje o trajnostnosti ne zahteva zagotavljanje zanesljivosti, za razliko od zahteve, da mora zakoniti revizor izvesti posel dajanja razumnega zagotovila v zvezi z računovodskimi izkazi, bi to ogrozilo verodostojnost razkritih informacij o trajnostnosti in tako potrebe predvidenih uporabnikov teh informacij ne bi bile zadovoljene. Čeprav je cilj doseči podobno raven zagotovila za finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti, odsotnost skupno dogovorjenega standarda za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ustvarja tveganje za različno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi zajemal posel dajanja razumnega zagotovila za različne kategorije informacij o trajnostnosti, zlasti v zvezi z razkritji glede prihodnosti in kvalitativnimi razkritji. Zato bi bilo treba razmisliti o postopnem pristopu za povišanje ravni zagotovila, ki se zahteva za informacije o trajnostnosti, začenši z obveznostjo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da izrazi mnenje o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila. To mnenje bi moralo zajemati skladnost poročanja o trajnostnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti, postopek, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, in skladnost z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti. Revizor bi moral tudi oceniti, ali poročanje podjetja izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovijo enotno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi posel dajanja razumnega zagotovila pomenil, bi bilo treba od zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zahtevati, da izrazi mnenje na podlagi posla dajanja razumnega zagotovila o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije, če bi Komisija sprejela standarde dajanja zagotovil za razumno zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti. To bi omogočilo tudi postopen razvoj trga zagotovil za informacije o trajnostnosti in praks poročanja podjetij. Nazadnje, ta postopni pristop bi privedel do postopnega povišanja stroškov podjetij, ki poročajo, glede na to, da je razumno zagotovilo dražje od omejenega zagotovila.	(53) Poklic dajanja zagotovil razlikuje med posli dajanja omejenih in razumnih zagotovil. Zaključek posla dajanja omejenega zagotovila je običajno izražen v nikalni obliki z navedbo, da izvajalec ni ugotovil ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal, da vsebina vsebuje bistvene napake. Revizor opravi manj testov kot pri poslu dajanja razumnega zagotovila. Obseg dela pri poslu dajanja omejenega zagotovila je zato manjši kot pri razumnem zagotovilu. Obseg dela pri poslu dajanja razumnega zagotovila vključuje obsežne postopke, vključno z upoštevanjem notranjih kontrol podjetja, ki poroča, in preizkušanjem podatkov, zato je mnogo obsežnejši kot pri poslu dajanja omejenega zagotovila. Zaključek te vrste posla je običajno izražen v trdilni obliki in v njem je podano mnenje o merjenju obravnavane vsebine glede na predhodno določena merila. V skladu s členom 19a(5) in členom 29a(5) Direktive 2013/34/EU morajo države članice zagotoviti, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje preveri, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo. V skladu z navedenima členoma se ne zahteva, da neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil preveri informacije, čeprav državam članicam omogoča, da takšno preverjanje zahtevajo, kadar to želijo. Če se za poročanje o trajnostnosti ne zahteva zagotavljanje zanesljivosti, za razliko od zahteve, da mora zakoniti revizor izvesti posel dajanja razumnega zagotovila v zvezi z računovodskimi izkazi, bi to ogrozilo verodostojnost razkritih informacij o trajnostnosti in tako potrebe predvidenih uporabnikov teh informacij ne bi bile zadovoljene. Čeprav je cilj doseči podobno raven zagotovila za finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti, odsotnost skupno dogovorjenega standarda za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ustvarja tveganje za različno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi zajemal posel dajanja razumnega zagotovila za različne kategorije informacij o trajnostnosti, zlasti v zvezi z razkritji glede prihodnosti in kvalitativnimi razkritji. Zato bi bilo treba razmisliti o postopnem pristopu za povišanje ravni zagotovila, ki se zahteva za informacije o trajnostnosti, začenši z obveznostjo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da izrazi mnenje o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila. To mnenje bi moralo zajemati skladnost poročanja o trajnostnosti s standardi Unije za poročanje o trajnostnosti, postopek, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, in skladnost z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti. Revizor bi moral tudi oceniti, ali poročanje podjetja izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovijo enotno razumevanje in pričakovanja glede tega, kaj bi posel dajanja razumnega zagotovila pomenil, bi morala Komisija do 31. oktobra 2023 sprejeti standarde dajanja zagotovil za razumno poročanje o trajnostnosti. Potem bi bilo treba od zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja zahtevati, da izrazi mnenje na podlagi posla dajanja razumnega zagotovila o skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami Unije. To bi omogočilo tudi postopen razvoj trga zagotovil za informacije o trajnostnosti in praks poročanja podjetij. Nazadnje, ta postopni pristop bi privedel do postopnega povišanja stroškov podjetij, ki poročajo, glede na to, da je razumno zagotovilo dražje od omejenega zagotovila.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Z uvedbo načela, da sta naloga obvezne revizije in naloga dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ju izvede isti zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, nezdružljivi, bi zagotovili visoko raven neodvisnosti postopkov preverjanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57b) Da bi revizijski organi za poročila o trajnostnosti lahko ocenili informacije, bi morala biti njihova raven tehničnega in specializiranega strokovnega znanja na področju trajnostnosti visoka.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Člen 27 Direktive 2006/43/ES določa pravila o obvezni reviziji skupine podjetij. Ta pravila bi bilo treba razširiti na dajanje zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, kadar zakoniti revizor izvaja obvezno revizijo.	(60) Člen 27 Direktive 2006/43/ES določa pravila o obvezni reviziji skupine podjetij. Ta pravila bi bilo treba razširiti na dajanje zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos MSP, da bi zagotovile, da ta podjetja sporočajo vse potrebno o vprašanjih trajnostnosti in vplivih, vendar niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/34/EU

Člen 1 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko:	Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 19d, 29a, 30 in 33, točko (aa) drugega pododstavka člena 34(1), odstavkoma 2 in 3 člena 34 ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, če izpolnjujejo merila iz člena 19a(1), ne glede na njihovo pravno obliko:

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/34/EU

Člen 2 – točke 17 do 20 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) v členu 2 se dodajo se naslednje točke 17 do 20:	(2) v členu 2 se dodajo se naslednje točke 17 do 20:
(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in upravljavske dejavnike;	(17) ‚zadeve v zvezi s trajnostnostjo‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*4, in sicer spoštovanje okoljskih in socialnih vprašanj ter vprašanj, povezanih z zaposlenimi, človekovih pravic, pravne države in sistemov dobrega upravljanja v državi, regiji ali na ozemlju, na katerem deluje podjetje ali njegova dobavna veriga, in upravljavske dejavnike;
(18) ‚poročanje o trajnostnosti‘ pomeni poročanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 19d in 29a te direktive;	(18) ‚poročanje o trajnostnosti‘ pomeni poročanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 19d in 29a te direktive;
(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja;	(19) ‚neopredmetena sredstva‘ pomenijo nefizične vire, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja, kot so intelektualni, človeški in socialni kapital ter kapital odnosov;
(20) ‚neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil‘ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta*5 za posebno dejavnost ocene skladnosti iz točke (aa) drugega pododstavka člena 34(1) te direktive.	(20) ‚neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil‘ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta*5 za posebno dejavnost ocene skladnosti iz točke (aa) drugega pododstavka člena 34(1) te direktive.
	(20a) ‚sektor gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem‘ pomeni sektor gospodarske dejavnosti, ki je še posebej izpostavljen tveganjem glede trajnostnosti ali za katerega je verjetno, da bo imel dejansko ali potencialno resne vplive na okolje, človekove pravice in pravno državo ter sisteme dobrega upravljanja v državah, regijah in na ozemljih, kjer podjetje deluje ali ima svoje dobavne verige, in ki ga je Komisija določila z delegiranimi akti;
	(20b) ‚podjetje z velikim tveganjem‘ pomeni podjetje, dejavno v enem ali več sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem, ki jih je Komisija določila z delegiranimi akti;
	(20c) „strategija za trajnostnost“ pomeni akcijske načrte podjetja za doseganje dolgoročnih ciljev trajnostnega razvoja in ciljev v skladu z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariškim sporazumom in drugimi ustreznimi mednarodnimi zavezami, pa tudi s politikami in zakonodajo Unije. Vključuje postopke potrebne skrbnosti za podjetja, katerih cilj je opredeliti in obvladati morebitna ali dejanska tveganja in škodljive vplive, povezane z vprašanji trajnostnosti.
	(20d) ‚cilji‘ pomenijo merljive, specifične, časovno omejene in po potrebi znanstveno utemeljene kazalnike;
	(20e)  ‚posebni znanstveni merljivi cilji‘ pomenijo kazalnike, ki upoštevajo program OZN „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, poročila in analize Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o ciljih trajnostnega razvoja in strategijo EU Evropa 2020;
	(20f) ‚resni vplivi‘ pomenijo negativne vplive poslovanja, proizvodov in storitev, poslovnih povezav, odvisnih podjetij in dobavne verige podjetja na ljudi, njihove temeljne človekove pravice in okolje ter na pravno državo in sisteme upravljanja v državi, regiji ali na ozemlju, kjer deluje podjetje in njegova dobavna ali vrednostna veriga, glede na težo vpliva na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, število posameznikov, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali glede na obseg škode za okolje ter enostavnost, s katero bi lahko odpravili škodo in povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi, in ki povzročajo največjo škodo v primerjavi z drugimi vplivi, ki jih je podjetje opredelilo.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Velika podjetja ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.	1. Velika podjetja, subjekti javnega interesa in vsa podjetja iz člena 3(7), za katera velja pravo tretje države in nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar opravljajo svoje dejavnosti na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev po določbah člena 19b(1), subjekti, registrirani kot ustanove, partnerstva ali podobne strukture, ki izpolnjujejo merila za podjetja, ter od 1. januarja 2026 mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz člena 2, točka (1), točka (a), ter mala in srednja podjetja iz člena 3(3) in (3), ki delujejo v enem ali več sektorjih gospodarskih dejavnosti z velikim tveganjem, ki jih je Komisija opredelila z delegiranim aktom, vključijo v poslovno poročilo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja ter njegove dobavne in vrednostne verige.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja, vključno z:	(a) kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja ter njenega izvajanja, vključno z:
	(-i novo) opisom škodljivih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in tveganja zanje, ki jih je opredelilo podjetje, zlasti tistih, za katere je verjetno, da se bodo pojavili v njegovih dobavnih in vrednostnih verigah, tudi v državah v razvoju. Zahteva se preglednost v zvezi z ustvarjenimi proizvodi, storitvami in sredstvi;
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in podnebnih sprememb;
(ii) priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi in tveganji za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo;
(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;
	(iii a) načinom, kako poslovni model in strategije prispevajo k izvajanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 v državah v razvoju, v katerih deluje podjetje ali njegove dobavne in vrednostne verige;
	(iii b) načrti podjetja za zagotovitev, da njegov poslovni model in strategija spoštujeta pravice delavcev in morebitne prizadete skupnosti;
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese in potrebe deležnikov podjetja in upravljata tveganje glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in podnebnih sprememb v celotni dobavni in vrednostni verigi;
(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija podjetja za trajnostnost in so bili doseženi rezultati glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in podnebnimi spremembami ter s tem povezanimi cilji v povezavi z glavnimi tveganji, priložnostmi in resnimi vplivi.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev;	(b) opis časovno omejenih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje za obravnavo tveganj, priložnosti in vplivov svojih dejavnosti, tega, ali so ti cilji znanstveno utemeljeni, skupaj z ustreznimi dokazi, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev, vključno z:
	(i) jasno opredeljenim scenarijem za doseganje ciljev in ustreznimi časovnimi okviri,
	(ii) metodami, glavnimi podatki in utemeljitvami, uporabljenimi pri določanju teh ciljev, pri katerih je treba spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852,
	(iii) cilji, ki jih morajo pregledati neodvisni znanstveni ocenjevalci in morajo biti na voljo širši javnosti, vključno z informacijami o tem, kako in v kakšnem obsegu je podjetje usklajeno s širšo strategijo, ki se v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 šteje za okoljsko trajnostno,
	(iv) po potrebi analizo premajhnega napredka v zvezi s temi cilji in razlogi, ki pojasnjujejo, zakaj vmesnih in končnih ciljev ni bilo mogoče doseči ali zakaj niso bili doseženi,
	(vi) ukrepi, ki jih je treba sprejeti za uspešno uresničitev teh ciljev, vključno s popravnimi ukrepi ter opisom naložb, ukrepov in sprejetih politik.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge in sestave upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki vključuje:
	(i) obseg, v katerem ti organi upoštevajo zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in po potrebi sredstva, ki so jim na voljo v ta namen,
	(ii) skladnost sistemov plačil njihovih članov s strategijo podjetja za trajnostnost,
	(iii) sodelovanje v postopku potrebne skrbnosti, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in škodljivimi vplivi ter sodelovanje z deležniki in izmenjave z njimi, na katere vplivajo ugotovljeni vplivi,
	(iv) sodelovanje pri analizi glavnih tveganj in priložnosti za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo,
	(v) postopek, ki je bil vzpostavljen za izvajanje strategije podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo,
	(vi) strokovno znanje članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, ter posvetovanje z zunanjimi strokovnjaki,
	(vi) zadeve, ki so jih ti organi obravnavali v obdobju poročanja;

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(d) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in zlasti glede prepoznanih dejanskih ali potencialnih resnih vplivov in priložnosti;

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) opis:	(e) opis:
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, zlasti glede človekovih pravic, socialnih pravic, pravne države in sistemov dobrega upravljanja ter potrebne okoljske skrbnosti v celotni dobavni in vrednostni verigi, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnih in regionalnih konvencij, smernic in standardov o človekovih pravicah, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela.
	Zahteve glede poročanja o potrebni skrbnosti bi morale temeljiti na prihodnji zakonodaji o potrebni skrbnosti podjetij.
	Opis postopka potrebne skrbnosti podjetja vključuje vsaj naslednje informacije:
	- opredelitev, oceno in prednostno razvrstitev dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov,
	- preprečevanje, ublažitev in zaustavitev teh vplivov,
	- spremljanje izvajanja in njegovih rezultatov,
	- identifikacijo in sodelovanje prizadetih oseb ter
	- mehanizme opozarjanja in način prejemanja in obravnave pritožb;
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z dobavno in vrednostno verigo podjetja, zlasti tistih, ki se ugotovijo na podlagi postopka potrebne skrbnosti, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, med drugim o:
	– vseh, ki jih ti vplivi prizadenejo, pri čemer se posebna pozornost nameni osebam, ki so pogosto izpostavljene diskriminaciji ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, manjšine, domorodna ljudstva, osebe, ki se soočajo z revščino ali socialno izključenostjo, osebe LGBTIQ in invalidi,
	– negativnem ali pozitivnem učinku poslovnih politik, praks in odločitev podjetja na ugotovljene težave, vključno z njegovimi nabavnimi politikami in prakso;
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za prepoznavanje, presojo, preprečevanje, blažitev, zaustavitev, spremljanje, sporočanje, utemeljitev in odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) opis glavnih tveganj za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi podjetja od takih zadev, in načina, kako podjetje upravlja ta tveganja;	(f) opis tveganj za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi podjetja od takih zadev, in načina, kako podjetje upravlja ta tveganja;

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike, vključno s tistimi, ki se nanašajo na uspešnost, vpliv in rezultate, pomembne za razkritja iz točk (a) do (f), ki jih Komisija določi z delegiranim aktom.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti ali informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije.	3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti ali informacije glede preteklosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. So jasne, dostopne, točne, jedrnate in zanesljive.
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo vse informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, delovno silo, naložbami, sredstvi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo, zlasti v sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem, ki so koristne za razumevanje vplivov in tveganj podjetja, povezanih z zadevami v zvezi s trajnostnostjo.
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v poslovno poročilo v skladu s členom 19, in zneske, sporočene v letnih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi	Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v poslovno poročilo v skladu s členom 19, in zneske, sporočene v letnih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti.	črtano

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v posebnem oddelku poslovnega poročila ter v obliki, ki je enakovredna objavi računovodskih izkazov in skladna z njo.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Podjetja poročajo informacije iz odstavkov 1 do 3 v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b.	4. Podjetja poročajo informacije iz odstavkov 1 do 3 v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b in priložijo ločena poročila vseh odvisnih podjetij, razčlenjena po državah.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za oblikovanje in posodobitev seznama sektorjev gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem iz člena 19a. Komisija pri določitvi tega seznama upošteva delo platforme za trajnostno financiranje, vzpostavljene v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2020/852, in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, med drugim za sektorje rudarstva, ekstraktivne industrije, kmetijstva, oblačil in obutve, financ in mednarodnega ladijskega prometa, ter druge ustrezne smernice organov OZN za posamezne sektorje. V seznamu sektorjev se upošteva potreba po skladnosti s klasifikacijo NACE.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Podjetje, ki je odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta*6 , šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	7.
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4.
Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja objavi v uradnem jeziku države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.
Poslovno poročilo podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Poslovno poročilo odvisnega podjetja obvladujočega podjetja, za katerega veljajo obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členoma 29 in 29a ali na način, ki se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4), točka (i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b;
(a) ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členoma 29 in 29a ali na način, ki se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s točko (i) člena 23(4) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b;
(b) dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je ustrezno. Zlasti:	1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. Ti standardi poročanja o trajnostnosti določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, ter strukturo, format za poročanje teh informacij in način izračuna. Zlasti:
(a) Komisija do 31. oktobra 2022 sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;	(a) Komisija v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive sprejme delegirane akte, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 19a, in vsaj informacije, ki ustrezajo potrebam udeležencev na finančnem trgu, za katere veljajo obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088;
(b) Komisija do 31. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, ki določajo:	(b) Komisija v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive sprejme delegirane akte, ki določajo:
(i) dopolnilne informacije, ki jih podjetja po potrebi poročajo glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in področij poročanja iz člena 19a(2);	(i) dopolnilne informacije, ki jih podjetja po potrebi poročajo glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in področij poročanja iz člena 19a(2), v natančni in dostopni obliki;
	(ia) glavne cilje, po katerih morajo vsa podjetja poročati o zadevah v zvezi s trajnostjo;
(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.	(ii) informacije, ki jih poročajo podjetja in so specifične za sektor, v katerem poslujejo. Standardi za podjetja, ki delujejo v sektorjih z velikim tveganjem, se oblikujejo prednostno;
	(iia) specifične merljive cilje, ki temeljijo na znanstvenih dokazih iz člena 2 (20b);
	(iib) merila in izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 19a(1);
	(iic) merila in izvedbena pravila za poročanje o trajnostnosti za podjetja iz člena 3(7), za katera velja pravo tretje države in ki nimajo sedeža na ozemlju Unije, kadar delujejo na notranjem trgu s prodajo blaga ali opravljanjem storitev.
Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	Komisija vsaj vsakih pet let po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), če je bil ta oblikovan neodvisno, pri čemer zagotovi tvorno udeležbo vseh ustreznih deležnikov v postopku. Po potrebi ta delegirani akt spremeni, da se upošteva ustrezen razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov. Poleg tega Komisija omenjene delegirane akte po sprejetju prihodnje zakonodaje o potrebni skrbnosti podjetij enkrat pregleda.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, relevantne, reprezentativne, preverljive, primerljive in pošteno predstavljene.	Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 zahtevajo, da so informacije, ki se poročajo, razumljive, jedrnate, dostopne, točne, relevantne, reprezentativne, preverljive, zanesljive, primerljive in pošteno predstavljene.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Informacije so znanstveno utemeljene in merljive, kadar je primerno. V skladu s trajnostnimi standardi poročanja iz odstavka 1 morajo podjetja razkriti vse kontekstualne informacije, ki so potrebne za razumevanje sporočenih informacij.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o okoljskih dejavnikih, vključno z informacijami o:	(a) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o okoljskih dejavnikih, vključno z informacijami o:
(i) blažitvi podnebnih sprememb;	(i) blažitvi podnebnih sprememb, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in utemeljeno razlago o uskladitvi poslovnega modela in strategije podjetja s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C;
(ii) prilagajanju podnebnim spremembam;	(ii) prilagajanju podnebnim spremembam, vključno z opredelitvijo tveganj po različnih podnebnih scenarijih, ciljih in podrobnih načrtih za prehod, da se tveganja odpravijo;
(iii) vodnih in morskih virih;	(iii) trajnostni rabi in varstvu voda, tal, kopenskih in morskih virov, vključno z informacijami o spremembah kakovosti ali količine teh virov ter pravičnem dostopu drugih uporabnikov in lokalnih deležnikov do njih;
(iv) uporabi virov in krožnem gospodarstvu;	(iv) ciljih za omejitev rabe virov in uporabi krožnega gospodarstva;
(v) onesnaženju;	(v) vseh vrstah onesnaževanja, tudi s plastiko, v vodi, zraku in na tleh ter razpršenem onesnaževanju;
(vi) biotski raznovrstnosti in ekosistemih;	(vi) biotski raznovrstnosti in ekosistemih, vključno s cilji za zmanjšanje krčenja gozdov in vplivov na prostoživeče živali;
	(via) dobrobiti živali, vključno s pogoji za življenje in med prevozom;

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z informacijami o:	(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z informacijami o:
(i) enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;	(i) delovni sili podjetja, vključno s podatki po posameznih državah o:
	– sestavi delovne sile in raznolikosti glede na ranljive skupine, enakost spolov in uporabo pogodbenega dela,
	– enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo ali delo enake vrednosti ter preglednostjo plačil,
	– ravneh plač, razčlenjenih po spolu, kvartilih in plačnih skupinah, ter primerjavi z veljavnimi minimalnimi plačami in zajamčenimi plačami,
	– svobodi združevanja, kolektivnih pogajanjih, praksi socialnega dialoga ter posvetovanju z delavci, njihovem obveščanju in vključevanju,
	– delovnih pogojih v skladu z Direktivo Sveta 89/391, tudi varnosti zaposlitve, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter zdravju, varnosti in prilagojenosti delovnega okolja, vključno s podatki o nesrečah na delovnem mestu in varnostnih programih,
	– zaposlovanju in vključevanju invalidov,
	– usposabljanju ter razvijanju znanja in spretnosti, razčlenjeno po urah, spolu in kategoriji delavcev, ter o povprečnem izdatku za usposabljanje na delavca,
	– sprejetih ukrepih za zmanjšanje neenakosti,
	– raznolikosti na vseh ravneh upravljanja, zlasti številu žensk v upravnih odborih, ter delovni sili, razčlenjeni po spolu, starosti, etnični pripadnosti in morebitnih drugih pomembnih dejavnikih.
(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;	(ii) delavcih v vrednostni verigi, vključno s:
	– podatki za posamezni sektor o delavcih v vrednostnih verigah, kjer je velika verjetnost dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, ki ustrezajo podatkom o delovni sili podjetja,
	– informacijami o vplivih na človekove pravice, tudi v zvezi s prisilnim delom, delom otrok, zasebnostjo, svobodo izražanja, dostopom do čiste vode in sanitarnih storitev ter ustreznim stanovanja, in
	– informacijami o zaščiti stroškov dela, plačilnih rokih ter odpovedih v nabavnih politikah in praksah.
(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;	(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ustreznih konvencijah Mednarodne organizacije dela, zlasti njenih temeljnih konvencijah, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Evropski socialni listini, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicah OECD za večnacionalna podjetja, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in njenih dodatnih protokolih, konvenciji Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev in njenem načelu o prostovoljnem soglasju po predhodnem obveščanju, Konvenciji Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih (1989) in Resoluciji 48/13 o človekovi pravici do čistega in zdravega okolja, ki jo je 8. oktobra 2021 sprejel Svet za človekove pravice;
	(iiia) vrednostni verigi podjetja, povezani z dejanskimi in morebitnimi škodljivimi vplivi na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, vključno z informacijami za posamezne sektorje o dobaviteljih, vrstah dobavljenih proizvodov in storitev ter o pridobivanju in sledljivosti blaga in materialov, kjer je velika verjetnost dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;
	(iiib) prizadetih skupnostih, vključno z informacijami o:
	– ocenah učinka na človekove pravice, ki jih je izvedlo podjetje ali njegove dobavne in vrednostne verige,
	– spoštovanju pravic domorodnih ljudstev ter izvajanju politike podjetja o pravici do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju,
	– zdravju, varnosti in zaščiti oseb, – svobodi zbiranja in svobodi izražanja,
	– vplivih na človekove pravice v zvezi z zemljišči in dostopom do vode ter
	– ekonomskih vplivih na skupnosti;
	(iiic) izvajanju in rezultatih postopka potrebne skrbnosti podjetja.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o:	(c) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o:
(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi;	(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključevanjem in pravilnim izvajanjem strategije potrebne skrbnosti, vključno s sodelovanjem z deležniki, ki so jih opredeljeni vplivi prizadeli, ter njihovi sestavi;
	(ia) spoštovanju pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja, kot so določene v nacionalnem in mednarodnem pravu ter pravu Unije;
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije, politikah za boj proti podkupovanju, ocenah tveganja in programu, nasilju na delovnem mestu, boju proti nadlegovanju in notranjih mehanizmih opozarjanja ter ureditvah v okviru podjetja za zaščito žvižgačev;
(iii) političnem udejstvovanju podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja;	(iii) političnem in strateškem udejstvovanju ter vplivu podjetja, tudi z njegovimi neposrednimi in posrednimi dejavnostmi lobiranja, stroški in političnimi donacijami;
	(iiia) upravljanju in kakovosti odnosov z državnimi akterji, zlasti z javnimi upravami, ter informacijah o postopkovnih praksah javne uprave, vključno z javnimi naročili;
(iv) upravljanju odnosov s poslovnimi partnerji in kakovosti teh odnosov, vključno s plačilnimi praksami;	(iv) upravljanju poslovnih partnerjev in kakovosti odnosov, vključno s plačilnimi in nabavnimi praksami, zlasti z malimi in srednjimi podjetji;
	(iva) korporativnih pravdnih postopkih in praksah alternativnega reševanja sporov;
	(ivb) davčnih praksah, razčlenjenih po državah;
	(ivc) varnostnih praksah;
(v) sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetja, tudi v zvezi s postopkom poročanja podjetja.	(v) sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetja, tudi v zvezi s postopkom poročanja podjetja in izvajanjem strategije potrebne skrbnosti;
	(va) plodnem sodelovanju podjetja s civilno družbo, lokalnimi skupnostmi, neformalnimi akterji in strukturami pri zadevah v zvezi s trajnostnostjo, zlasti pri ukrepih pravičnega prehoda in socialnem namenu podjetja;
	(vb) informacijah o dejanskem lastništvu in organizacijski strukturi, vključno z odvisnimi, povezanimi in skupnimi podjetji ter ne povsem konsolidiranimi imetji;
	(vc) strategiji in praksah korporativnega komuniciranja in obveščanja;
	(vd) spoštovanju pravne države in sistemov dobrega upravljanja v državi, regiji ali na ozemlju, kjer delujejo podjetje ter njegova vrednostna in dobavna veriga, ter vplivu na pravno državo in sisteme dobrega upravljanja.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podjetja, ki morajo v skladu s členom 42 pripraviti in objaviti poročilo o plačilih vladam na ravni projekta, kot določa člen 41(4), razkrijejo vse dokumente in podatke, potrebne za razumevanje njihovega poročanja o trajnostnosti v skladu s členom 19a. Ti dokumenti vključujejo:
	(a) vse pogodbe, dovoljenja, zakupe in koncesije, vključno s prilogami in spremembami, ki določajo pogoje, povezane z izkoriščanjem nafte, plina in mineralnih virov;
	(b) vse sporazume ali sklope sporazumov, ki vključujejo zagotavljanje blaga in storitev, vključno s posojili, nepovratnimi sredstvi in infrastrukturnimi deli, v popolni ali delni zamenjavi za koncesije za raziskovanje ali izkoriščanje nafte, plina ali rudnin ali fizično dobavo takega blaga;
	(c) vse sporazume, s katerimi je podjetjem naloženo plačevanje socialnih izdatkov, ter
	(d) vse presoje vplivov na okolje in/ali družbo.

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Standardi poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 vključujejo ocenjevalni mehanizem, ki temelji na kvalitativnih informacijah in kazalnikih, na podlagi katerega so razkrite informacije o trajnostnosti primerljive med podjetji in ki omogoča kvantitativno oceno trajnostne uspešnosti podjetja kot podlago za javna naročila, državno pomoč in druge ukrepe politike.

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 1 upošteva:	3. Delegirani akti, ki jih Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, morajo biti usklajeni z njenim delom in svetovnimi pobudami za standardizacijo poročanja o trajnostnosti, pa tudi z obstoječimi standardi in okviri za računovodstvo naravnega kapitala, odgovorno poslovno ravnanje, družbeno odgovornost podjetij, njihovo trajnostno upravljanje in drug trajnostni razvoj. Komisija poleg tega upošteva:

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) merila iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7;	(c) merila iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852*7, katerih izvedljivost v praksi ter s konkretnimi predlogami in primeri zagotavlja Komisija;
____________________	_________
*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).	*7 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije1a.
	___________
	1a Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo.	1. Podjetja, za katera se uporablja člen 19a, pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v enotni elektronski obliki poročanja v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815*15 ter poročanje o trajnostnosti, vključno z razkritji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z navedeno delegirano uredbo in drugimi uredbami iz člena 19b.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 5 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 20 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.“;	(g) opis politike raznolikosti in vključevanja, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi z enakostjo spolov, bojem proti diskriminaciji, podporo manjšinam in ranljivim skupinam, vključno z invalidi, ter drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja.

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, razčlenjene po državah in potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine. Informacije se objavijo v posebnem oddelku konsolidiranega poslovnega poročila ter v obliki, ki je primerljiva z objavo računovodskih izkazov in skladna z njo.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kratek opis poslovnega modela in strategije skupine, vključno z:	(a) kratek opis poslovnega modela in strategije skupine, vključno z:
(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in podnebnih sprememb;
(ii) priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(ii) priložnostmi in tveganji za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo;
	(iia) oceno podjetja o njegovih vplivih na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;
(iii) načrti skupine za zagotovitev, da sta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;	(iii) načrti skupine za zagotovitev, da sta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese njenih deležnikov, pri čemer je treba posebej navesti, ali se je skupina za opredelitev teh informacij neposredno posvetovala z deležniki, in kako upoštevata vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, vključno s tem, kako je skupina zagotavljala spoštovanje pravic delavcev, dostojne pogoje dela, pravične plače, usposabljanje in nadaljnje izobraževanje delavcev, obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi ter zaščito pravic sindikatov;
(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako so bile v strategijo skupine vključene zadeve v zvezi s trajnostnostjo in z njimi povezani cilji v povezavi z glavnimi tveganji, priložnostmi in resnimi vplivi, ter načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in podnebnih sprememb;

Predlog spremembe  73

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina, in napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;	(b) opis znanstveno utemeljenih in časovno omejenih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, ki jih je skupina določila za obravnavanje glavnih tveganj, priložnosti in vplivov svojih dejavnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, skupaj z ustreznimi dokazi, in opis napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;

Predlog spremembe  74

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(c) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, med drugim tudi glede:
	(i) zadev, ki so jih ti organi obravnavali v obdobju poročanja;
	(ii) njihovega sodelovanja v postopku potrebne skrbnosti, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, da se prepoznajo škodljivi vplivi, vključno z neposrednim sodelovanjem z deležniki, na katere vplivajo ugotovljeni vplivi;
	(ii) njihovega sodelovanja pri analizi glavnih tveganj in priložnosti za podjetje, povezanih z zadevami v zvezi s trajnostnostjo;
	(iii) odobritve strategije in ciljev podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo ter finančnih sredstev za njihovo izvajanje;
	(iv) posebnega nadzora nad izvajanjem strategije podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;
	(v) strokovnega znanja na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki ga imajo člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, ter posvetovanja z zunanjimi strokovnjaki;

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) opis:	(e) opis:
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka potrebne skrbnosti, ki se izvaja v zvezi s trajnostnostjo, zlasti glede okolja, človekovih pravic, pravne države in sistemov dobrega upravljanja v celotni dobavni in vrednostni verigi, vključno z enakostjo spolov in pravicami delavcev ter načrti za izkoreninjenje dela otrok in prisilnega dela v skladu z mednarodnimi in regionalnimi konvencijami o človekovih pravicah, smernicami in standardi, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter v skladu z veljavno zakonodajo Unije o potrebni skrbnosti (Direktiva (EU) XX/XX).
	Zahteve glede poročanja o potrebni skrbnosti temeljijo na prihodnji zakonodaji o potrebni skrbnosti podjetij.
	(ia) strukture vrednostne verige podjetja, vključno z razčlenitvijo njegovih dejavnosti, odvisnih podjetij, dobaviteljev in poslovnih odnosov. Razkrite informacije bi morale vključevati imena, lokacije, vrste proizvodov in opravljenih storitev;
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, kot so opredeljeni v postopku potrebne skrbnosti, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, odvisnimi podjetji, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, tudi v zvezi z vsemi ljudmi, na katere to vpliva, s posebnim poudarkom na osebah, ki so pogosto izpostavljene diskriminaciji ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, manjšine, domorodna ljudstva, osebe, ki se soočajo z revščino ali socialno izključenostjo, osebe LGBTIQ osebe in invalidi; učinka poslovnih politik, praks in odločitev podjetja na opredeljene zadeve, vključno z njegovimi nabavnimi politikami in praksami;
(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov takih ukrepov za preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;	(iii) vseh sprejetih ukrepov in rezultatov teh ukrepov za opredelitev, presojo, preprečevanje, blažitev, zaustavitev, spremljanje, sporočanje, utemeljitev in odpravo dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov;

Predlog spremembe  76

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) opis glavnih tveganj za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi skupine od takih dejavnikov, in načina, kako skupina upravlja ta tveganja;	(f) opis tveganj za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z odvisnostmi skupine od takih dejavnikov, in načina, kako skupina upravlja ta tveganja;

Predlog spremembe  77

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kazalnike, relevantne za zadevna razkritja iz točk (a) do (f).	(g) kazalnike, pomembne za razkritja iz točk (a) do (f), ki jih Komisija določi v delegiranem aktu ob upoštevanju strokovnega nasveta EFRAG.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije glede prihodnosti in informacije o pretekli uspešnosti ter kvalitativne in kvantitativne informacije. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročna časovna obdobja.	3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo čim bolj v prihodnost usmerjene informacije in informacije o pretekli uspešnosti v kvalitativni in kvantitativni obliki. Te informacije, kjer je ustrezno, upoštevajo kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna časovna obdobja.
Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to ustrezno.	Informacije iz odstavkov 1 in 2 vključujejo informacije o vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi dejavnostmi, delovno silo, naložbami, sredstvi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, kadar je to ustrezno.
Informacije iz odstavkov 1 in 2, kjer je ustrezno, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 29 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.	Informacije iz odstavkov 1 in 2, kjer je ustrezno, vsebujejo tudi sklicevanja na druge informacije, vključene v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 29 te direktive, in zneske, sporočene v konsolidiranih računovodskih izkazih, ter dodatna pojasnila v zvezi z njimi.
V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se takšne informacije izpustijo, če to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Obvladujoče podjetje, ki je hkrati odvisno podjetje, je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so izvzeto obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom. Obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, je prav tako izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja in če se konsolidirano poslovno poročilo pripravi na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b te direktive.	7.
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4.	Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja iz pododstavka 1 se objavi v skladu s členom 30 na način, predpisan z zakonodajo države članice, ki ureja obvladujoče podjetje, za katerega veljajo obveznosti iz odstavkov 1 do 4.
Država članica, katere zakonodaja ureja obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in da se vsi potrebni prevodi v te jezike overijo.	Država članica, katere zakonodaja ureja podjetje, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo tega obvladujočega podjetja objavi v njenem uradnem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.
Konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, ki je izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje vse naslednje informacije:	Konsolidirano poslovno poročilo odvisnih podjetij obvladujočega podjetja, za katerega veljajo obveznosti iz odstavkov 1 do 4, vsebuje ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členoma 29 in tem členom ali na način, ki se lahko v skladu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi glede trajnostnosti, sprejeti v skladu s členom 19b;
(a)  ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča informacije na ravni skupine v skladu s členom 29 in tem členom ali na način, ki se lahko v skladu z relevantnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 23(4)(i) Direktive 2004/109/ES, šteje za enakovrednega načinu, ki ga zahtevajo standardi glede trajnostnosti, sprejeti v skladu s členom 19b;
(b)  dejstvo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 8 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar lahko države članice podjetja izvzamejo iz obveznosti objave poslovnega poročila, kadar je mogoče brez težav na zahtevo pridobiti kopijo celotnega takšnega poročila ali njegovega dela po ceni, ki ne presega administrativnega stroška.	črtano

Predlog spremembe  81

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a – točka ii

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 1 – točka aa

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;	(aa) kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja razumnega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi v skladu s členom 19b, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, sporočenih v skladu z navedenimi standardi poročanja, in skladnostjo z zahtevo po uporabi oznak za poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 19d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;

Predlog spremembe  82

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 34 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive.	3. Države članice neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovolijo, da izrazi mnenje iz točke (aa) drugega pododstavka odstavka 1, če zanj veljajo zahteve, ki so skladne z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki (r) člena 2(1) navedene direktive.

Predlog spremembe  83

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3a – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c upošteva strokovni nasvet EFRAG, če je bil takšen nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ustreznih deležnikov in so mu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo.	Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členoma 19b in 19c poskrbi, da so vključeni sindikati. Vključi tudi druge ustrezne deležnike in organizacije civilne družbe. Upošteva lahko strokovni nasvet EFRAG, če je ta nasvet pripravil neodvisen strokovni svetovalni organ, ki ga financira Unija in je finančno neodvisen od zasebnih deležnikov. Strokovni nasvet se pripravi po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter strokovnim znanjem ter neposrednim in uravnoteženim sodelovanjem ustreznih deležnikov in zlasti sindikatov. Obsega vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo iz členov 19a in 19b, spremljajo pa ga analize, s katerimi se stroški, ki jih imajo podjetja s poročanjem v zvezi s tehničnim svetovanjem o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, uravnotežijo s koristmi za uporabnike in cilji javne politike.

 

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 3a – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija strokovnjakom Parlamenta in Sveta omogoči, da lahko takoj dostopajo do vseh dokumentov in sestankov za pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka c

Direktiva 2013/34/EU

Člen 49 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 1(2), 3(13), 46(2), 19b in 19c, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
	Komisija in njeni svetovalni organi poskrbijo za usklajen in postopen pristop k izvajanju v vseh delegiranih aktih iz prvega pododstavka, da se zagotovijo visoka kakovost, zanesljivost in izvedljivost poročanja ter podatkov.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;	(a) javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba, vključno z direktorji podjetja, in narava kršitve;

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice lahko vključijo druge kazni, kot so:
	(a) odvzem pravice do javnih sredstev ali podpore;
	(b) začasno ali trajno onemogočenje dostopa do javnih sredstev, vključno s postopki javnega naročanja, nepovratnimi sredstvi in koncesijami;
	(c) začasna ali trajna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti.

Predlog spremembe  88

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51 – odstavek 3 – točka e e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) manjšo sposobnostjo prizadetih oseb in organizacij, vključno z nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji, zagovorniki človekovih pravic in okoljevarstveniki ter protikorupcijskimi aktivisti, da bi podjetja klicala na odgovornost za njihov vpliv na osebe, okolje in dobro upravljanje;

Predlog spremembe  89

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Direktiva 2013/34/EU

Člen 51a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12a. doda se člen 51a:
	Člen 51a
	Sodelovanje z državami v razvoju
	1. V postopku Komisije za opredelitev standardov poročanja o trajnostnosti se opravi posvetovanje z državami v razvoju, če obstaja upravičeni interes, ker podjetje ali njegove dobavne in vrednostne verige delujejo na njihovem ozemlju.
	2. Države članice in Komisija tesneje sodelujejo z državami v razvoju, da bi izboljšale njihove institucionalne in pravne sisteme za učinkovito izvajanje in uveljavljanje poročanja podjetij glede trajnostnosti v skladu z mednarodnimi in regionalnimi okviri in standardi ter okviri in standardi Unije.
	3. Posebna podpora se nameni malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v sektorjih gospodarske dejavnosti z velikim tveganjem v državah v razvoju, da se olajša izvajanje zahtev glede poročanja o trajnostnosti iz te direktive, med drugim v zvezi z vrednostnimi in dobavnimi verigami podjetij.

Predlog spremembe  90

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2006/43/ES

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva vzpostavlja pravila v zvezi z obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter dajanjem zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, kadar ga izvaja zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov.	Ta direktiva vzpostavlja pravila v zvezi z obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter dajanjem zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, kadar ga izvaja bodisi zakoniti revizor, bodisi revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov.

Predlog spremembe  91

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka b

Direktiva 2006/43/ES

Člen 8 – odstavek 1 – točka cc

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(cc) standardi poročanja o trajnostnosti;	(cc) standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 19b Direktive 2013/34/EU;

Predlog spremembe  92

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka d

Direktiva 2006/43/ES

Člen 8 – odstavek 1 – točka ff

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ff) postopki skrbnega pregleda glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;“;	črtano

Obrazložitev

Potrebna skrbnost bi morala biti zajeta v prihodnjem predlogu Komisije o trajnostnem upravljanju podjetij. V nasprotnem primeru bodo obveznosti glede potrebne skrbnosti vključene v poročanje brez jasnih standardov, kar preprečuje pravno varnost.

Predlog spremembe  93

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 13

Direktiva 2006/43/ES

Člen 27a – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo podjetja iz člena 19a(1) Direktive 2013/34/EU, ali kateri koli član mreže, ki ji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripada, ne sme za revidirani subjekt, njegovo obvladujoče podjetje ali odvisna podjetja v Uniji neposredno ali posredno izvajati naloge dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti:
	(a) v času med začetkom revizijskega obdobja in izdajo revizijskega poročila;
	(b) v poslovnem letu, ki je neposredno pred obdobjem iz točke (a) tega pododstavka.

Predlog spremembe  94

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 – točka e

Direktiva 2006/43/ES

Člen 28 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor. Kadar obvezno revizijo in, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.	Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja revizijo. Kadar obvezno revizijo ali, kjer je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo, in revizor, ki daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to lahko neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.

Predlog spremembe  95

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.	Člen 4 te direktive se uporablja za poslovna leta, ki sledijo prvemu polnemu poslovnemu letu, ko so imela podjetja možnost, da se prilagodijo določbam in standardom poročanja iz te direktive ter spremljajočih, sprejetih in objavljenih delegiranih aktov.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 8.7.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Pierfrancesco Majorino 14.6.2021
Datum sprejetja	28.2.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 11 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Barry Andrews, Eric Andrieu, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, Dominique Bilde, Udo Bullmann, Catherine Chabaud, Antoni Comín i Oliveres, Ryszard Czarnecki, Gianna Gancia, Charles Goerens, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Karsten Lucke, Pierfrancesco Majorino, Erik Marquardt, Janina Ochojska, Christian Sagartz, Tomas Tobé, Miguel Urbán Crespo, Bernhard Zimniok
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María Soraya Rodríguez Ramos, Caroline Roose

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14	+
S&D	Eric Andrieu, Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Karsten Lucke, Pierfrancesco Majorino
Renew	Barry Andrews, Catherine Chabaud, Charles Goerens, María Soraya Rodríguez Ramos
Verts/ALE	Pierrette Herzberger‑Fofana, Erik Marquardt, Caroline Roose
The Left	Miguel Urbán Crespo
NI	Antoni Comín i Oliveres

 

11	-
PPE	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Janina Ochojska, Christian Sagartz, Tomas Tobé
ID	Gianna Gancia, Bernhard Zimniok
ECR	Ryszard Czarnecki, Beata Kempa

 

1	0
ID	Dominique Bilde

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

PISMO ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (3.3.2022)

G. Adrián Vázquez Lázara

Predsednik

Odbor za pravne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (COM(2021)0189 – 2021/0104(COD))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Odbor je na seji 14. julija 2021 sklenil poslati mnenje v obliki pisma. Vprašanje je obravnaval na seji dne 3. marca 2022 in na tej seji mnenje sprejel.

Mnenje obsega naslednje spremembe, za katere vas vljudno prosim, da jih skladno z običajno obravnavo mnenj v skladu s členom 56 predložite v glasovanje, ko bo vaš odbor glasoval o poročilu:

ITRE 1

Uvodna izjava 18

(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Pri oblikovanju teh standardov bi bilo treba upoštevati vse razpoložljive podatke in rezultate ocen učinka na MSP (test za MSP) ter ustrezno upoštevati priporočila Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje. Da bi izkoristili najboljše prakse in optimizirali sinergijo med različnimi zahtevami glede poročanja, bi lahko upoštevani podatki vključevali na primer račune in druge informacije, predložene tretjim ponudnikom storitev v okviru drugih rednih zahtev glede poročanja. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

ITRE 2

Uvodna izjava 18 a (novo)

(18a) Komisija bi morala pri oblikovanju standardov poročanja zagotoviti usklajenost s pristopom na podlagi industrijskih ekosistemov, ki ga je sprejela v najnovejših sporočilih o industrijski strategiji (COM(2020)0102 in COM(2021)0350). V skladu s tem bi si morala prizadevati za oblikovanje posebnih standardov poročanja, prilagojenih potrebam posameznih industrijskih sektorjev. V tem okviru bi morala zagotoviti ustrezna posvetovalna obdobja, da se zagotovi sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov, zlasti delavcev, delodajalcev in predstavnikov MSP. Oblikovati bi morala tudi posebne standarde poročanja o trajnostnosti za ekstraktivno industrijo, ki bi bili prilagojeni njenim značilnostim, saj lahko ta panoga povzroča posebne okoljske izzive v obliki emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja in izgubljanja biotske raznovrstnosti, ter s tem ogroža človekove pravice in zdravje ljudi.

ITRE 3

Uvodna izjava 27

(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranska deklaracijo MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko, konvencija MOD št. 169 o pravici domorodnih ljudstev do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju ter predpisi EU o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.

ITRE 4

Uvodna izjava 48

(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Poleg tega omogoča centralizacijo podatkov na ravni EU in držav članic v odprti in dostopni obliki, ki olajšuje branje in omogoča primerjavo podatkov. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/8151 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke2 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve3. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.

_______

1 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).

2 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data

3 https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

ITRE 5

Člen 1 – točka 3

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 a – odstavek 1)

1. Velika podjetja ter od [4 leta po dnevu začetka veljavnosti] mala in srednja podjetja, ki so podjetja iz točke (a) člena 2(1), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

ITRE 6

Člen 1 – točka 4

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 b – odstavek 2 – točka b – točka iii)

(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, tristranski deklaraciji MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko in konvenciji MOD št. 169 o pravici domorodnih ljudstev do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter pravnem redu Unije in načelu pravne države.

ITRE 7

Člen 1 – točka 4

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 b – odstavek 2 – točka c – točka i)

(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi ter ali ta vključuje predstavnike sindikatov ali delavcev;

ITRE 8

Člen 1 – točka 4

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 b – odstavek 2 – točka c – točka iii)

(iii) političnem udejstvovanju podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja in politikami v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti, ki morajo biti v skladu z najboljšimi praksami in mednarodnimi standardi;

ITRE 9

Člen 1 – točka 4

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 c – pododstavek 1 a (novo))

Pri standardih poročanja o trajnostnosti, ki veljajo za MSP, iz prvega pododstavka se uporabljajo poenostavljene oblike in sredstva poročanja, ki odražajo velikost ter strukturno bolj omejene zmogljivosti in vire MSP.

ITRE 10

Člen 1 – točka 4

(Direktiva 2013/34/EU
člen 19 c – pododstavek 2)

Komisija sprejme navedene delegirane akte najpozneje do 31. oktobra 2023. Preden jih sprejme, opravi podroben test za MSP, pri katerem ustrezno upošteva priporočila Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje. S testom se preverita zlasti tveganje spodbujanja MSP k umiku iz borzne kotacije ter učinek konkurenčnosti in izkrivljanja trga pri uporabi različnih režimov za MSP, ki kotirajo na borzi, in tiste, ki ne.

ITRE 11

Člen 4 a (novo)

Člen 4a

Klavzula o pregledu

Komisija učinek predlogov sprememb, sprejetih s to direktivo, pregleda do [6 let po dnevu začetka veljavnosti]. V pregledu preuči zlasti učinek standardov poročanja o trajnostnosti, vključno s povezanimi posrednimi stroški ter gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi koristmi, na MSP.

Poleg navedenih predlogov sprememb želim v zvezi s tem v imenu odbora opozoriti na našo oceno, da ocena učinka ne vključuje operativnih ciljev, ki bi določali posebne izide politike v okviru prednostne možnosti. Prav tako ne določa posebnih ciljev ali časovnih okvirov, kar pomeni, da ciljev ni mogoče v celoti izmeriti in niso časovno opredeljeni. Poleg tega Komisija v ospredje ne postavlja izvedljivosti in izvajalske sposobnosti pripravljavcev podatkov (na strani industrije), ampak daje prednost uporabnikom podatkov (bankam, ponudnikom finančnih storitev in tudi nevladnim organizacijam).

Z vidika MSP Komisija v oceni učinka ni količinsko opredelila, kakšen učinek nanje bodo imeli predlagani prostovoljni standardi in z njimi povezani posredni stroški ali njihove gospodarske, socialne in okoljske koristi. Do tega je morda prišlo zato, ker količinska opredelitev učinka zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoča, ali tudi zato, ker je bilo v vprašalniku Komisije le eno od trinajstih vprašanj posvečeno MSP, v odboru pa so bili samo 3 % MSP, ki kotirajo na borzi.

S spoštovanjem!

 

 

 

Cristian‑Silviu Buşoi

predsednik Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju
Cristian‑Silviu Buşoi	predsednik
Zdzisław Krasnodębski	podpredsednik
Morten Petersen	podpredsednik
Patrizia Toia	podpredsednica
Lina Gálvez Muñoz	podpredsednica
Isabella Adinolfi
Nicola Beer
François‑Xavier Bellamy
Hildegard Bentele
Tom Berendsen
Vasile Blaga
Michael Bloss
Manuel Bompard
Paolo Borchia
Marc Botenga
Markus Buchheit
Jerzy Buzek
Maria da Graça Carvalho
Ignazio Corrao
Ciarán Cuffe
Nicola Danti
Pilar del Castillo Vera
Jakop G. Dalunde
Martina Dlabajová
Francesca Donato
Christian Ehler
Valter Flego
Niels Fuglsang
Claudia Gamon
Jens Geier
Nicolás González Casares
Bart Groothuis
Christophe Grudler
András Gyürk
Henrike Hahn
Robert Hajšel
Ivo Hristov
Ivars Ijabs
Romana Jerković
Eva Kaili
Seán Kelly
Izabela‑Helena Kloc
Łukasz Kohut
Andrius Kubilius
Miapetra Kumpula‑Natri
Thierry Mariani
Marisa Matias
Eva Maydell
Georg Mayer
Joëlle Mélin
Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)
Dan Nica
Angelika Niebler
Ville Niinistö
Aldo Patriciello
Mauri Pekkarinen
Mikuláš Peksa
Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova)
Pina Picierno
Markus Pieper
Clara Ponsatí Obiols
Manuela Ripa
Robert Roos
Sara Skyttedal
Maria Spiraki (Maria Spyraki)
Jessica Stegrud
Beata Szydło
Riho Terras
Grzegorz Tobiszowski
Patrizia Toia
Evžen Tošenovský
Marie Toussaint
Isabella Tovaglieri
Henna Virkkunen
Pernille Weiss
Carlos Zorrinho

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (22.2.2022)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti

(COM(2021)0189 – C9-0174/2021 – 2021/0104(COD))

Pripravljavec mnenja: Robert Biedroń

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Evropske komisije za prenovitev direktive o nefinančnem poročanju določa stroge zahteve glede poročanja na področju okoljske trajnostnosti podjetij, da bi EU do leta 2050 postala sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov. Žal predlog na področju socialne trajnostnosti trenutno ni enako ambiciozen.

Sedanji predlog za direktivo o nefinančnem poročanju ne obravnava ustrezno zahtev glede poročanja v zvezi z vprašanji, kot so raznolikost, socialna vključenost, enakost spolov ali zaščita manjšin in ranljivih skupin, ter zanemarja obveznosti in zaveze Komisije na tem področju, zlasti:

1. zaveze iz strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025, kot je obravnava premajhne zastopanosti žensk na položajih odločanja v evropskih podjetjih in industriji;

2. zavzemanje za sprejetje tako imenovane direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih, ki določa cilj najmanj 40 % neizvršnih članov nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih družb, da bi z izmenjavo informacij o politikah raznolikosti družb izboljšali uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih velikih družb EU, ki kotirajo na borzi;

3. pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške, ki je eno od temeljnih načel Evropske unije že od Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dalje, vendar njegovo izvajanje v praksi ovirajo sistemsko pomanjkanje preglednosti plačilnih sistemov, nezadostna pravna varnost in postopkovne ovire, s katerimi se srečujejo žrtve diskriminacije. Večje zahteve glede preglednosti v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju bi omogočile spremljanje morebitne spolne pristranskosti in diskriminacije v plačilnih strukturah podjetij v EU. Zato je Komisija 4. marca 2021 objavila predlog direktive o preglednosti plač, ki vključuje posebne zahteve glede poročanja. Žal jih predlog direktive o nefinančnem poročanju ne upošteva;

4. Evropsko računsko sodišče je maja 2021 ugotovilo, da je bilo kljub dolgoletni zavezanosti EU enakosti spolov premalo storjenega za vključevanje načela enakosti spolov, tj. za sistematično in dejavno spodbujanje enakosti spolov pri oblikovanju politik in pri porabi proračuna EU. Po mnenju Evropskega računskega sodišča analiza politik in programov EU glede na spol ni bila zadostna. Predlog direktive o nefinančnem poročanju ponazarja, da ugotovitve Evropskega računskega sodišča niso bile upoštevane.

Ob upoštevanju navedenih točk ter številnih ovir in diskriminacije, s katerimi se ženske še vedno soočajo na trgu dela, mora odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov zagotoviti, da bosta socialna trajnostnost in enakost spolov ustrezno vključeni v prihodnjo direktivo.

Kot je ugotovil Evropski inštitut za enakost spolov, je EU vsaj 60 let oddaljena od popolne enakosti spolov, če nadaljujemo s sedanjim tempom. Med največjimi težavami, ki zavirajo enakost spolov, so segregacija pri izobraževanju in delu, neenako plačilo, ki prispeva k plačni in pokojninski vrzeli, ter premajhna zastopanost žensk na vodstvenih in poslovodnih položajih.

Za uresničitev enakosti spolov v Evropi in odpravo strukturnih neenakosti med moškimi in ženskami je potrebna večja zavezanost ne le institucij EU, oblikovalcev politike in nevladnih organizacij, temveč tudi vseh gospodarskih sektorjev in njihovih dobavnih verig.

Tako bi morali ukrepi za odpravo diskriminacije, raznolikost in enakost spolov postati sestavni del standardov poročanja o socialni trajnostnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim in manjšinskim skupinam ter invalidom. Standardi poročanja o socialni trajnostnosti morajo vključevati delovne pogoje skupaj s prilagodljivimi delavniki, porodniški, očetovski in starševski dopust ter prakse naročanja ob upoštevanju enakosti spolov, revizije o spoštovanju enakosti spolov pri dobaviteljih in oceno učinka na enakost spolov v dobavni verigi.

Zaradi pandemije covida-19 ter njenih gospodarskih in družbenih posledic je to vprašanje še bolj pereče, saj je kriza še posebej hudo prizadela delavke. 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Enakost spolov je človekova in temeljna pravica ter ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic, Unija pa mora v skladu s Pogodbama zagotoviti, da se spodbuja v vseh njenih dejavnostih in ukrepih. Čeprav je načelo „enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti“ zapisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), je ogroženo predvsem zaradi pomanjkanja preglednosti plačilnih sistemov, nezadostne pravne varnosti v zvezi s pojmom „delo enake vrednosti“ in postopkovnih ovir, s katerimi se srečujejo žrtve diskriminacije1a. Za uveljavljanje pravice do enakega plačila je Komisija 4. marca 2021 predlagala direktivo o preglednosti plačil1b kot ključni ukrep na podlagi člena 157(3) PDEU, ki uvaja konkretne ukrepe v zvezi s poročanjem o razlikah v plačilu med spoloma. Komisija je napovedala tudi predložitev zakonodajnega predloga za boj proti nasilju na podlagi spola in poudarila, kako pomembno je, da države članice ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o boju proti nasilju in nadlegovanju v svetu dela ter izvajajo obstoječa pravila Unije o zaščiti delavcev pred spolnim nadlegovanjem.
	__________________
	1a Delovni dokument služb Komisije o oceni ustreznih določb Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela o enakem plačilu za enako delo ali delo enake vrednosti iz Pogodbe, SWD(2020)0051, str. 53–66.
	1b Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (COM(2021)0093).

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–20251a poudarila, da širok nabor talentov ter znanj in spretnosti prispeva k boljšemu odločanju in upravljanju podjetij ter spodbuja gospodarsko rast. Vendar so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih položajih v evropskih podjetjih in industriji. V zvezi s tem se je Komisija zavezala, da si bo prizadevala za sprejetje predloga iz leta 2012 za tako imenovano direktivo o zastopanosti žensk v upravnih odborih, ki določa cilj najmanj 40 % neizvršnih članov nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih družb, da bi z izmenjavo informacij o družbah izboljšali uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih velikih družb EU, ki kotirajo na borzi. Premajhna zastopanost žensk na trgu dela je bila obravnavana tudi v direktivi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja1b. Da bi ocenili, koliko družbe pri sestavi upravnih odborov upoštevajo raznolikost in koliko lahko sestava vodstva izboljša kakovost njihovega vodenja in odločanja, zlasti kar zadeva uspešno spoprijemanje z vprašanji glede trajnostnosti, bi bilo treba spodbujati nadaljnje študije na tem področju. Veliko pripomorejo že dosedanja prizadevanja družb ter javnih in zasebnih skladov, ki v zvezi s tem izvajajo politike raznolikosti, vključno s pobudo za zavezo glede raznolikosti.
	__________________
	1a Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025.
	1b Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79).

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2c) Rezervirati bi bilo treba dodatna sredstva Unije za raziskave na področju raznolikosti, upravljanja družb, razvoja podjetij, inovacij in trajnostnosti. Takšne raziskave bi morale na splošno obravnavati značilnosti, kot so spol, etnična pripadnost, kultura, starost, invalidnost, poklicne izkušnje in izobrazba, da bi v celoti osvetlili vse vidike raznolikosti v upravnih odborih in vodstvih družb.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta47 je spremenila Direktivo 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij nekaterih velikih podjetij in skupin. Direktiva 2014/95/EU je uvedla zahtevo, da morajo podjetja poročati informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. V zvezi s temi temami je Direktiva 2014/95/EU od podjetij zahtevala, da razkrijejo informacije v okviru naslednjih področjih poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti.	(6) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta47 je spremenila Direktivo 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij nekaterih velikih podjetij in skupin. Direktiva 2014/95/EU je uvedla zahtevo, da morajo podjetja poročati informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju. V zvezi s temi temami je Direktiva 2014/95/EU od podjetij zahtevala, da razkrijejo informacije v okviru naslednjih področij poročanja: poslovni model, politike (vključno z izvedenimi postopki skrbnega pregleda), rezultati teh politik, tveganja in upravljanje tveganj ter ključni kazalniki uspešnosti, pomembni za posamezne dejavnosti. Informacije, o katerih morajo poročati podjetja, bi se lahko med drugim nanašale na ukrepe za zagotovitev enakosti spolov, izvajanje temeljnih konvencij MOD, delovne pogoje, socialni dialog ali zdravje in varnost pri delu.
__________________	__________________
47 Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).	47 Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

 

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Koncepti, o katerih morajo podjetja poročati, vključno z enakostjo spolov, bi morali biti dovolj opredeljeni, da se zagotovi skladnost, zmanjša upravno breme in izboljša primerljivost podatkov.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihove naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi in okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje vplive na ljudi in okolje. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike in okoljske agencije lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.	(8) Na koncu imajo koristi od boljšega poročanja podjetij o trajnostnosti posamezni državljani in varčevalci. Varčevalci, ki želijo vlagati trajnostno, bodo imeli priložnost za to, vsi državljani pa bi morali imeti koristi od stabilnega, trajnostnega, preglednega, odgovornega in vključujočega družbenogospodarskega sistema. Za uresničitev teh koristi morajo informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih podjetja, najprej doseči dve primarni skupini (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).Prvo skupino uporabnikov sestavljajo vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja, ki želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih vprašanja trajnostnosti pomenijo za njihov ugled in naložbe, ter učinke teh naložb na ljudi, med drugim na napredek glede družbenih vprašanj, kot so enakost spolov in raznolikost ter presečnost in vključevanje, in na okolje. Drugo skupino uporabnikov sestavljajo organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki želijo zagotoviti, da podjetja bolj odgovarjajo za svoje družbene in okoljske vplive. Informacije o trajnostnosti, razkrite v letnih poročilih, lahko uporabijo tudi drugi deležniki. Vključevanje informacij, povezanih s spolom, v poročanje o trajnostnosti lahko organizacijam pomaga tudi pri javnem izkazovanju njihove odgovornosti do žensk ter zavezanosti enakosti spolov in nediskriminaciji. Poslovni partnerji podjetij, vključno s strankami, se lahko zanašajo na te informacije, da bi razumeli tveganja glede trajnostnosti in njene učinke v lastnih vrednostnih verigah ter po potrebi o njih poročali. Oblikovalci politike, nevladne organizacije, socialni in ekonomski partnerji in okoljske agencije ter drugi deležniki lahko te informacije, zlasti na skupni osnovi, uporabljajo za spremljanje okoljskih in socialnih trendov ter trendov na področju enakosti spolov, prispevanje k okoljskim računom in pri pripravi javnih politik, med drugim v zvezi z odpravo diskriminacije. Le malo posameznih državljanov in potrošnikov neposredno pregleda poročila podjetja, vendar lahko te informacije uporabljajo posredno, na primer pri upoštevanju nasvetov ali mnenj finančnih svetovalcev ali nevladnih organizacij. Številni vlagatelji in upravitelji premoženja kupujejo informacije o trajnostnosti od tretjih ponudnikov podatkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, vključno iz javnih poročil podjetij.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni.	(9) V zadnjih letih se je zelo povečalo povpraševanje po informacijah o trajnostnosti podjetij, zlasti na strani skupnosti vlagateljev. To povečanje povpraševanja je posledica spreminjajoče se narave tveganj za podjetja in vse večje ozaveščenosti vlagateljev o posledicah teh tveganj. To velja zlasti za finančna tveganja, povezana s podnebjem. Povečuje se tudi ozaveščenost o tveganjih za podjetja in naložbe, ki izhajajo iz drugih okoljskih in socialnih vprašanj, vključno z zdravstvenimi vprašanji, vključevanjem in enakostjo spolov. Povpraševanje po informacijah o trajnostnosti se povečuje tudi zaradi rasti naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju določenih standardov glede trajnostnosti ali doseganju določenih ciljev glede trajnostnosti. Del tega povečanja je logična posledica predhodno sprejete zakonodaje Unije, zlasti Uredbe (EU) 2019/2088 in Uredbe (EU) 2020/852. Del povečanja bi se v vsakem primeru zgodil zaradi hitro spreminjajoče se ozaveščenosti državljanov, želja potrošnikov in tržnih praks. Pandemija COVID-19 bo še pospešila povečevanje potreb uporabnikov po informacijah, zlasti ker je razkrila ranljivost delavcev, zlasti žensk in invalidov, in vrednostnih verig podjetja. Informacije o vplivih na okolje so pomembne tudi pri obvladovanju prihodnjih pandemij, saj se vpliv človeka na ekosisteme vedno bolj povezuje s pojavom in širjenjem bolezni. Zaenkrat se kljub temu, da so bili v smernice GRI vključeni kazalniki, povezani s spolom, sporočajo omejene količine podatkov, razčlenjenih po spolu.

 

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Sama podjetja bodo imela koristi od visokokakovostnega poročanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Povečanje števila naložbenih produktov, katerih cilj je doseganje ciljev glede trajnostnosti, pomeni, da lahko dobro poročanje o trajnostnosti izboljša dostop podjetja do finančnega kapitala. Poročanje o trajnostnosti lahko podjetjem pomaga opredeliti in upravljati lastna tveganja in priložnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Lahko zagotovi podlago za boljši dialog in komunikacijo med podjetji in njihovimi deležniki ter podjetjem pomaga izboljšati njihov ugled.	(10) Sama podjetja bodo imela koristi od visokokakovostnega poročanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Povečanje števila naložbenih produktov, katerih cilj je doseganje ciljev glede trajnostnosti, pomeni, da lahko dobro poročanje o trajnostnosti izboljša dostop podjetja do finančnega kapitala. Poročanje o trajnostnosti lahko podjetjem pomaga opredeliti in upravljati lastna tveganja in priložnosti glede zadev v zvezi s trajnostnostjo. Lahko zagotovi podlago za boljši dialog in komunikacijo med podjetji in njihovimi deležniki ter podjetjem pomaga izboljšati njihov ugled. Unija ima koristi tudi od visokokakovostnega poročanja o zadevah v zvezi s trajnostnostjo, saj te informacije vplivajo na njene politike o prednostnih vprašanjih, kot je enakost spolov na delovnem mestu.

 

 

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.	(18) Glede na vse večji pomen tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in ob upoštevanju, da mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih, predstavljajo znaten delež vseh podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, je za zagotovitev zaščite vlagateljev primerno zahtevati, da morajo tudi ta MSP razkriti informacije o družbenih, gospodarskih in okoljskih zadevah v zvezi s trajnostnostjo. Standardi poročanja so potrebni, pa tudi koristni in predstavljajo priložnost za podjetja, da pokažejo svojo zavezanost ekološkemu in socialnemu prehodu in prehodu na področju enakosti spolov ter oblikovanju vodilnih standardov, in tako prispevajo h konkurenčni prednosti. Uvedba te zahteve bo pomagala zagotoviti, da lahko udeleženci na finančnem trgu v naložbene portfelje vključijo manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, če ta poročajo informacije o trajnostnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu. Zato bo prispevala k zaščiti in izboljšanju dostopa manjših podjetij, ki kotirajo na borzi, do finančnega kapitala ter preprečila diskriminacijo takšnih podjetij s strani udeležencev na finančnem trgu. Uvedba te zahteve je potrebna tudi za zagotovitev, da imajo udeleženci na finančnem trgu informacije, ki jih potrebujejo od podjetij, v katera se vlaga, da bi lahko izpolnjevali svoje zahteve glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, iz Uredbe (EU) 2019/2088. MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, pa bi bilo treba zaradi manjše velikosti in bolj omejenih virov ter ob upoštevanju težkih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, zagotoviti dovolj časa za pripravo na uporabo zahteve po poročanju informacij o trajnostnosti. Prav tako bi jim bilo treba omogočiti, da poročajo v skladu s standardi, ki so sorazmerni z njihovimi zmogljivostmi in viri. Tudi MSP, ki ne kotirajo na borzi, se lahko prostovoljno odločijo za uporabo teh sorazmernih standardov. Standardi za MSP bodo referenca za raven informacij o trajnostnosti, ki bi jih lahko podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, razumno zahtevala od dobaviteljev in strank v svojih vrednostnih verigah, ki so MSP.

 

 

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi.	(27) Za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, bi bilo treba zahteve po razkritju glede potrebne skrbnosti opredeliti podrobneje, kot so opredeljene v točki (b) člena 19a(1) in točki (b) člena 29a(1) Direktive 2013/34/EU. Skrbni pregled je postopek, ki ga podjetja izvajajo za prepoznavanje, preprečevanje, blaženje in sanacijo glavnih dejanskih in potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z njihovimi dejavnostmi, ter pri katerem se ugotovi, kako podjetja obravnavajo te škodljive vplive. Vplivi, povezani z dejavnostmi podjetja, vključujejo vplive, ki jih neposredno povzroči podjetje, vplive, h katerim podjetje prispeva, in vplive, ki so drugače povezani z vrednostno verigo podjetja. Postopek skrbnega pregleda zadeva celotno vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavnimi verigami. V skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah se dejanski ali potencialni škodljivi vpliv obravnava kot glaven, kadar se šteje, da sodi med največje vplive, povezane z dejavnostmi podjetja, na podlagi: resnosti vpliva na ljudi ali okolje, števila ljudi, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsega škode za okolje in enostavnosti, s katero bi lahko odpravili škodo ter povrnili prejšnje stanje za okolje ali prizadete ljudi. Smernice za podjetja glede spoštovanja človekovih pravic bi morale vsebovati tudi nasvete o ustreznih metodah, vključno s potrebno skrbnostjo na področju človekovih pravic, in učinkovito obravnavati vprašanja enakosti spolov, ranljivosti in marginalizacije ter priznavati posebne izzive, s katerimi se morda soočajo ženske, ki so žrtve presečne diskriminacije, zlasti pripadnice skupnosti LGBTI+, etničnih in verskih manjšin, invalidke in delavke migrantke1a.
	__________________
	1a Vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, str. 5-6.

 

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva razkritja informacij o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja. Splošno znano je, da se informacije o neopredmetenih sredstvih in drugih neopredmetenih dejavnikih, vključno z notranje ustvarjenimi neopredmetenimi sredstvi, premalo poročajo, kar ovira ustrezno oceno razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter spremljanje naložb. Da bi vlagateljem omogočili boljše razumevanje vse večjega razkoraka med knjigovodsko vrednostjo številnih podjetij in njihovim tržnim vrednotenjem, ki se opaža v številnih gospodarskih sektorjih, bi bilo treba zahtevati ustrezno poročanje o neopredmetenih sredstvih. Zato je treba od podjetij zahtevati, da razkrijejo informacije o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja, vključno z intelektualnim kapitalom, človeškim kapitalom, tudi razvojem znanj in spretnosti, ter družbenim kapitalom in kapitalom odnosov, vključno s kapitalom ugleda. Informacije o neopredmetenih sredstvih bi morale vključevati tudi informacije v zvezi z raziskavami in razvojem.	(28) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva razkritja informacij o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja. Splošno znano je, da se informacije o neopredmetenih sredstvih in drugih neopredmetenih dejavnikih, vključno z notranje ustvarjenimi neopredmetenimi sredstvi, premalo poročajo, kar ovira ustrezno oceno razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter spremljanje naložb. Da bi vlagateljem omogočili boljše razumevanje vse večjega razkoraka med knjigovodsko vrednostjo številnih podjetij in njihovim tržnim vrednotenjem, ki se opaža v številnih gospodarskih sektorjih, bi bilo treba zahtevati ustrezno poročanje o neopredmetenih sredstvih. Zato je treba od podjetij zahtevati, da razkrijejo informacije o neopredmetenih sredstvih, ki niso neopredmetena sredstva, pripoznana v bilanci stanja, vključno z intelektualnim kapitalom, človeškim kapitalom, tudi razvojem znanj in spretnosti, ter družbenim kapitalom in kapitalom odnosov, vključno s kapitalom ugleda, in ukrepi za enakost spolov. Informacije o neopredmetenih sredstvih bi morale vključevati tudi informacije v zvezi z raziskavami in razvojem.

 

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovi primerljivost informacij in razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij.	(32) Podjetja, ki spadajo na področje uporabe členov 19a(1) in 29a(1) Direktive 2013/34/EU, se lahko oprejo na nacionalne okvire poročanja, okvire Unije ali mednarodne okvire poročanja, če to storijo, pa morajo navesti, katere okvire so uporabila. Vendar Direktiva 2013/34/EU od podjetij ne zahteva, da uporabljajo skupni okvir ali standard poročanja, in podjetjem ne preprečuje, da se odločijo, da sploh ne bodo uporabljala nobenega okvira ali standardov za poročanje. Kot zahteva člen 2 Direktive 2014/95/EU, je Komisija leta 2017 objavila nezavezujoče smernice za podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive52. Smernice o nefinančnem poročanju med drugim določajo, da morajo podjetja razkriti informacije o socialnih zadevah in vprašanjih, ki zadevajo zaposlene, kot so vprašanja raznolikosti, raznolikost spolov in enaka obravnava pri zaposlovanju in poklicih, spoštovanje človekovih pravic ter okoljske zadeve. Komisija je leta 2019 objavila dodatne smernice, zlasti za poročanje informacij, povezanih s podnebjem53. Smernice za poročanje o podnebnih spremembah so izrecno vključevale priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Razpoložljivi dokazi kažejo, da navedene nezavezujoče smernice niso pomembno vplivale na kakovost nefinančnega poročanja podjetij v okviru področja uporabe členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU. Prostovoljna narava smernic pomeni, da jih lahko podjetja uporabljajo ali ne. Smernice zato same po sebi ne morejo zagotoviti primerljivosti informacij, ki jih razkrijejo različna podjetja, ali razkritja vseh informacij, za katere uporabniki menijo, da so pomembne. Zato so potrebni obvezni skupni standardi poročanja, da se zagotovi primerljivost informacij in razkritje vseh pomembnih informacij. Na podlagi načela dvojne pomembnosti bi morali standardi zajemati vse informacije, ki so pomembne za uporabnike. Potrebni so tudi skupni standardi poročanja, da se omogočita revizija in digitalizacija poročanja o trajnostnosti ter olajšata njegov nadzor in izvrševanje. Razvoj obveznih skupnih standardov poročanja o trajnostnosti je potreben, da se doseže položaj, v katerem imajo informacije o trajnostnosti status, primerljiv s statusom finančnih informacij.
__________________	__________________
52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).	52 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (C/2017/4234).
53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).	53 Sporočilo Komisije Smernice o nefinančnem poročanju: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (C/2019/4490).

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.	(33) Noben obstoječi standard ali okvir sam po sebi ne zadovoljuje potreb Unije po podrobnem poročanju o trajnostnosti. Informacije, ki jih zahteva Direktiva 2013/34/EU, morajo zajemati informacije, ki so relevantne z vsakega vidika pomembnosti, zajemati morajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo in jih je treba, kjer je ustrezno, uskladiti z drugimi obveznostmi na podlagi prava Unije glede razkritja informacij o trajnostnosti, vključno z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2020/852 in Uredbe (EU) 2019/2088. Poleg tega morajo biti obvezni standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja Unije sorazmerni z ravnjo ambicij evropskega zelenega dogovora in ciljem podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 ter načeli evropskega stebra socialnih pravic. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme standarde Unije za poročanje o trajnostnosti, da se omogoči njihovo hitro sprejetje in zagotovi, da je vsebina standardov poročanja o trajnostnosti skladna s potrebami Unije.

 

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.	(34) Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) je neprofitno združenje, ustanovljeno v skladu z belgijsko zakonodajo, ki služi javnemu interesu s svetovanjem Komisiji o potrditvi mednarodnih standardov računovodskega poročanja. EFRAG je pridobil ugled evropskega strokovnega centra na področju poročanja podjetij in je v dobrem položaju za spodbujanje usklajevanja med evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti in mednarodnimi pobudami, katerih cilj je razvoj usklajenih standardov po vsem svetu. Marca 2021 je projektna skupina z več deležniki, ki jo je ustanovil EFRAG, objavila priporočila za morebiten razvoj standardov poročanja o trajnostnosti za Evropsko unijo. Navedena priporočila vsebujejo predloge za razvoj skladnega in celovitega sklopa standardov poročanja, ki zajemajo vse zadeve v zvezi s trajnostnostjo z vidika dvojne pomembnosti. Navedena priporočila vsebujejo tudi podroben časovni načrt za razvoj takšnih standardov in predloge za sodelovanje, ki temelji na vzajemni krepitvi, med svetovnimi pobudami za določanje standardov in pobudami Evropske unije za določanje standardov. Predsednik EFRAG je marca 2021 objavil priporočila za morebitne spremembe upravljanja EFRAG, če bi se od njega zahtevalo, naj pripravi strokovni nasvet o standardih poročanja o trajnostnosti. Ta priporočila vključujejo oblikovanje novega stebra poročanja o trajnostnosti v okviru EFRAG, ne da bi se bistveno spremenil obstoječi steber računovodskega poročanja. Komisija bi morala pri sprejemanju standardov poročanja o trajnostnosti upoštevati strokovni nasvet, ki ga bo pripravil EFRAG. Za zagotovitev visokokakovostnih standardov, ki prispevajo k evropskemu javnemu dobremu in zadovoljujejo potrebe podjetij in uporabnikov sporočenih informacij, bi bilo treba strokovni nasvet EFRAG pripraviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo, skupaj z analizami stroškov in koristi, ter razviti s strokovnim znanjem zadevnih deležnikov. Da bi zagotovili, da standardi Unije za poročanje o trajnostnosti upoštevajo stališča držav članic Unije, bi se morala Komisija o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem standardov posvetovati s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) sodeluje pri pripravi regulativnih tehničnih standardov v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, ti regulativni tehnični standardi in standardi poročanja o trajnostnosti pa morajo biti usklajeni. V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta54 ima ESMA tudi vlogo pri spodbujanju zbliževanja nadzora pri izvrševanju poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih EU in ki bodo morali uporabljati te standarde poročanja o trajnostnosti. Zato bi bilo treba od ESMA zahtevati, da predloži mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG. To mnenje bi bilo treba predložiti v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije. Poleg tega bi se morala Komisija posvetovati z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, Evropskim inštitutom za enakost spolov, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, po potrebi pa tudi z ustreznimi deležniki, kot so sindikati in organizacije civilne družbe, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z ustrezno politiko in zakonodajo Unije. Če se kateri koli od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.
_____________________________	_______________________
54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).	54 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

 

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.	(35) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali biti skladni z drugo zakonodajo Unije. Ti standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 ter bi morali upoštevati osnovne kazalnike in metodologije, določene v različnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2020/852, zahteve glede razkritja, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta55, minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, pa tudi strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in določbe prihodnje direktive o preglednosti plač ter vsako delo, ki ga je opravil Evropski bančni organ pri izvajanju zahtev glede razkritja iz stebra III iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Standardi bi morali upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta56 in Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta57, ter Priporočilo Komisije 2013/179/EU58 in njegove priloge ter njihove posodobitve. Upoštevati bi bilo treba tudi drugo zadevno zakonodajo Unije, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta59, ter zahteve iz prava Unije za podjetja v zvezi z dolžnostmi direktorjev in potrebno skrbnostjo.
__________________	__________________
55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).	55 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	56 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).	57 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).	58 Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).	59 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

 

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki in človekovimi pravicami. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, vključno z enakimi možnostmi za vse in delovnimi pogoji. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.	(43) Standardi poročanja o trajnostnosti bi morali določati informacije, ki bi jih morala podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno s kadrovskimi dejavniki, pravicami delavcev in človekovimi pravicami ter s poudarkom na enakosti spolov, raznolikosti in vključevanju. Te informacije bi morale zajemati vplive podjetij na ljudi, tudi na zdravje ljudi. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o človekovih pravicah, bi morale, kjer je ustrezno, vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah. Standardi poročanja, ki obravnavajo socialne dejavnike, bi morali določati informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi z dvajsetimi načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so pomembna za podjetja, zlasti kar zadeva enake možnosti za vse, vključno z enakostjo spolov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in poštene delovne pogoje. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, poziva k strožjim zahtevam za podjetja glede poročanja o socialnih vprašanjih. Razkritja v zvezi z okoljsko in družbeno odgovornostjo se medsebojno dopolnjujejo. Vendar podjetja, ki so postala bolj aktivna pri razkrivanju okoljskih elementov, niso nujno enako aktivna pri razkrivanju socialnih elementov. Kljub tem razlikam v praksi glede razkrivanja informacij se zdi, da se kapitalski trg na splošno pozitivno odziva na razkrivanje socialnih elementov1a. Enako raven ambicioznosti bi bilo treba nameniti poročanju o okoljski in socialni trajnostnosti. Informacije, ki jih podjetja razkrijejo o enakosti spolov, bi morale vsebovati seznam sprejetih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti, raznolikosti in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ukrepov proti nadlegovanju na delovnem mestu ter ukrepov za zagotovitev enakega plačila za enako delo ne glede na spol, po potrebi v skladu z zahtevami glede poročanja o plačah, ki naj bi bile določene v direktivi o preglednosti plač. Standardi poročanja bi morali določati tudi informacije, ki bi jih podjetja morala razkriti v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami, demokratičnimi načeli in standardi, določenimi v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Konvencijo OZN o pravicah invalidov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Evropsko socialno listino in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
	__________________
	1a Nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve „What is CSR? Benefits for companies“ (Kaj je družbena odgovornost podjetij? – Koristi za podjetja), https://www.csr-in-deutschland.de/EN/What-is-CSR/Benefits-for-Companies/benefits-for-companies-article.html

 

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Za uresničitev enakosti spolov v Evropi in odpravo strukturnih neenakosti med moškimi in ženskami je potrebna večja zavezanost vseh gospodarskih sektorjev in vzdolž dobavnih verig. Tako bi morali ukrepi za odpravo diskriminacije, raznolikost in enakost spolov postati sestavni del standardov poročanja o socialni trajnostnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim in manjšinskim skupinam ter invalidom. Standardi poročanja o socialni trajnostnosti bi morali vključevati delovne pogoje skupaj s prilagodljivimi urniki dela, porodniški, očetovski in starševski dopust ter prakse naročanja ob upoštevanju enakosti spolov, revizije o spoštovanju enakosti spolov pri dobaviteljih in oceno učinka na enakost spolov v dobavni verigi. Zaradi pandemije COVID-19 ter njenih gospodarskih in socialnih posledic je to vprašanje še bolj pereče, saj je kriza še posebej hudo prizadela delavke.

 

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi in pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.	(44) Uporabniki potrebujejo informacije o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij, tudi na področju zadev v zvezi s trajnostnostjo, o sestavi takih organov, razčlenjeni po spolu, zlasti kar zadeva sodelovanje delavcev in žensk ter vidike njihove starosti, narodnostne ali rasne pripadnosti ter druge vidike glede raznolikosti in presečnosti, ter sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetij, tudi kar zadeva postopek poročanja. Uporabniki potrebujejo tudi informacije o korporativni kulturi podjetij, vključno z informacijami enaki obravnavi in enakih možnostih, ukrepih za vključevanje in raznolikost, določbah za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in zmanjšanje nasilja nad ženskami, ter o pristopu podjetij k poslovni etiki, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju, diskriminaciji in nadlegovanju ter o njihovih političnih prizadevanjih, vključno z dejavnostmi lobiranja. Informacije o upravljanju podjetja in kakovosti odnosov s poslovnimi partnerji, vključno s plačilnimi praksami v zvezi z datumom ali rokom plačila, obrestno mero za zamudo pri plačilu ali nadomestilom za stroške izterjave iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta62 o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih, pomagajo uporabnikom razumeti tveganja podjetja in njegove vplive na zadeve v zvezi s trajnostnostjo. Vsako leto na tisoče podjetij, zlasti MSP, utrpi upravna in finančna bremena, ker prejmejo plačila z zamudo ali sploh ne. Zamude pri plačilih povzročajo insolventnost in stečaj, kar ima uničujoče posledice za celotne vrednostne verige. Povečanje informacij o plačilnih praksah bi moralo omogočiti drugim podjetjem, da prepoznajo takojšnje in zanesljive plačnike, odkrijejo nepoštene plačilne prakse, dostopajo do informacij o podjetjih, s katerimi trgujejo, in se pogajajo o bolj poštenih plačilnih pogojih.
__________________	__________________
62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).	62 Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1).

 

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.	(48) Direktiva 2013/34/EU ne zahteva, da se računovodski izkazi ali poslovno poročilo predložijo v digitalni obliki, kar ovira najdljivost in uporabnost sporočenih informacij. Uporabniki informacij o trajnostnosti vse pogosteje pričakujejo, da bo te informacije mogoče najti in strojno brati v digitalnih oblikah ter v celoti dostopati do njih, vštevši invalide. Digitalizacija ustvarja priložnosti za učinkovitejše izkoriščanje informacij in omogoča znatne prihranke pri stroških za uporabnike in podjetja. Zato bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v obliki XHTML v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/81563 ter v skladu z navedeno delegirano uredbo uporabijo oznake za informacije o trajnostnosti, vključno z razkritji, ki jih zahteva člen 8 Uredbe (EU) 2020/852. Potrebna bo digitalna taksonomija standardov Unije za poročanje o trajnostnosti, da se bodo lahko sporočene informacije označile v skladu z navedenimi standardi. Te zahteve bi morale biti vključene v delo na področju digitalizacije, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu Evropska strategija za podatke64 in Strategiji EU za digitalne finančne storitve65. Te zahteve tudi dopolnjujejo vzpostavitev evropske enotne vstopne točke za javne informacije o podjetjih, kot je predvideno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, v katerem je upoštevana tudi potreba po strukturiranih podatkih.
_________________	_________________
63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).	63 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).
64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data	64 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data
65https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en	65https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en

 

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da se omogoči vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.	(49) Da se omogoči in zagotovi vključitev sporočenih informacij o trajnostnosti v evropsko enotno vstopno točko, bi morale države članice zagotoviti, da podjetja objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v predpisani elektronski obliki ter da so poslovna poročila, ki vsebujejo poročila o trajnostnosti, po objavi nemudoma na voljo ustreznemu uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES.

 

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah uravnotežene zastopanosti spolov in njihovem izvajanju. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.	(51) Člen 20 Direktive 2013/34/EU od podjetij z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, zahteva, da v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja, ki mora med drugim vsebovati opis politike raznolikosti, ki jo podjetje izvaja v zvezi s svojimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi, glede vidikov, kot so starost, spol, izobrazba ali poklicne izkušnje, cilje te politike raznolikosti, kako se izvaja ter njeni rezultati v obdobju poročanja. Člen 20 Direktive 2013/34/EU podjetjem dopušča prožnost pri odločanju o tem, o katerih vidikih raznolikosti poročajo. Podjetij ne zavezuje izrecno, da morajo vključiti informacije o katerem koli posebnem vidiku raznolikosti. Da bi dosegli bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju v gospodarstvu, je treba zagotoviti, da podjetja z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih, vedno poročajo o svojih politikah glede spolne raznolikosti in enakosti spolov in njihovem izvajanju, zlasti z namenom doseganja uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, izpolnjevanja zahtev prihodnje direktive o preglednosti plač, boja proti nadlegovanju na delovnem mestu in spodbujanja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi morala imeti navedena podjetja tudi možnost, da nekatere informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 20 Direktive 2013/34/EU, poročajo skupaj z drugimi informacijami v zvezi s trajnostnostjo.

 

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Države članice so pozvane, naj ocenijo učinek svojega akta za prenos na MSP, da bi zagotovile, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri čemer naj posebno pozornost namenijo mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objavijo. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja.	(71) Komisija bi morala oceniti učinek aktov za prenos na MSP, da bi zagotovila, da taka podjetja niso nesorazmerno prizadeta, pri tem pa posebno pozornost nameniti mikropodjetjem in upravnemu bremenu, rezultate takih ocen pa objaviti. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi ukrepov za podporo MSP pri uporabi prostovoljnih poenostavljenih standardov poročanja. Komisija bi morala vzpostaviti spletno orodje za lažje poročanje v MSP, da ne bo nastalo preveliko upravno breme za MSP z manj kot 250 zaposlenimi. Takšno spletno orodje bi moralo biti brezplačno, enostavno za uporabo in lahko dostopno.

Obrazložitev

Orodje, kot je spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj (https://oiraproject.eu/sl), s spletnim poročanjem z ustreznimi orodji in navodili.

 

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiib) načrti podjetja za spodbujanje enakosti spolov ter zagotovitev vključevanja načela enakosti spolov in izvajanja politike raznolikosti in vključevanja, zlasti kar zadeva razlike v plačilu in preglednost plač, pri čemer bodo zahteve določene v direktivi o preglednosti plač, ter uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

 

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;	(iv) načinom, kako poslovni model in strategija podjetja zagotavljata dostojno delo ter spoštovanje pravic in interesov deležnikov podjetja, vštevši delavce in skupnosti, in kako upoštevata vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

 

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, tudi v zvezi z enakostjo spolov;

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z dobavno in vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, tudi z ozirom na vse osebe, ki jih ti vplivi zadevajo, s posebnim poudarkom na osebah, ki se pogosto soočajo s presečno in raznoliko diskriminacijo ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, osebe LGBTIQ, invalidi, osebe iz etničnih ali rasnih manjšin ali osebe, ki živijo v revščini, zlasti najrevnejših 20 % družbe, ali osebe, ki so družbeno izključene.

Predlog spremembe  27Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kadar je mogoče, podjetje v poročanje o informacijah iz odstavkov 1 in 2 vključi tudi podatke, razčlenjene po spolu, ter na ta način v poročanju o trajnostnosti vključi informacije o vključevanju vidika spola.

 

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19a – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.	Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o vrednostni verigi podjetja, vključno z lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami podjetja, praksami naročanja ob upoštevanju enakosti spolov, njegovimi poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

 

 

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.	Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregleda delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropskega inštituta za enakost spolov in ustreznih deležnikov, vključno s sindikati in organizacijami civilne družbe, in po potrebi spremeni tak delegirani akt, da se upošteva relevanten razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

 

 

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z informacijami o:	(b) določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih in dejavnikih v zvezi z enakostjo spolov, vključno z informacijami podjetja o:

 

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;	(i) 1. raznolikosti delovne sile, enaki obravnavi in enakih možnostih za vse, vključno z enakostjo spolov, uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, vključno z obveznostmi glede poročanja in drugimi obveznostmi, določenimi v prihodnji direktivi o preglednosti plač;
	2. usposabljanju in razvoju znanj in spretnosti, zlasti o deležu delavcev, ki se udeležujejo usposabljanja, razčlenjeno po spolu, ter o zaposlovanju in vključevanju invalidov;
	3. enakosti spolov in raznolikosti sestave vodstvenih položajev in ukrepih proti nadlegovanju na delovnem mestu, med drugim v skladu z načeli in standardi enakosti, določenimi v Pekinški deklaraciji in Istanbulski konvenciji;

 

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) podatkih o ravni plač, razčlenjenih glede na spol, ter o ukrepih za preglednost plač;

 

 

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;	(ii) delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vključno s prožnim prilagodljivim delovnim časom, starševskim dopustom, očetovskim in porodniškim dopustom, zlasti stopnjami uporabe in vračanja, in možnostjo dela na daljavo ter o zdravem, varnem in dobro prilagojenem delovnem okolju brez vseh oblik nasilja, vključno z nasiljem na podlagi spola in nadlegovanjem, zlasti psihičnim in spolnim nadlegovanjem, ki se obravnavajo vključujoče, celovito in ob upoštevanju vidika spola;

 

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;	(iii) spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, kot so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Konvencija OZN o invalidih in Deklaracija OZN o pravicah domorodnih ljudstev, ter v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Evropski socialni listini in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

 

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) ocenah učinka na človekove pravice in enakost spolov, ki jih je podjetje izvedlo, tudi v svojih dobavnih verigah, v zvezi z izpostavljenimi skupnostmi, zlasti na pravice domorodnih ljudstev, ter o izvajanju politike podjetja o prostovoljnem soglasju po predhodnem obveščanju.

 

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19 b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi;	(i) vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi, razčlenjeni po spolu, vključno s presečno zastopanostjo žensk na vodstvenih in poslovodnih položajih;

 

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) številu delavcev in vrsti ureditve, v okviru katere sodelujejo s podjetjem, tudi prek njegovih operacij in poslovnih dejavnosti, razčlenjeno po spolu;

 

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;	(ii) poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije ter bojem proti podkupovanju, diskriminaciji in nadlegovanju;

 

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) prihodnjo direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje.

 

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19b – odstavek 3 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hb) Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2013/34/EU

Člen 19c – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija vzpostavi spletno orodje za lažje poročanje v malih in srednjih podjetjih.

Obrazložitev

Orodje, kot je spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj (https://oiraproject.eu/sl), s spletnim poročanjem z ustreznimi orodji in navodili.

 

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a

Direktiva 2013/34/EU

Člen 20 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.	(g) opis politike raznolikosti, enakosti spolov in vključevanja, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja, kar zadeva enakost spolov, odpravo diskriminacije, podporo manjšinam in ranljivim skupinam in druge vidike, kot so starost, invalidnost ali izobrazba in poklicne izkušnje, pa tudi druge presečne pojave in diskriminacijo, zoper katere je predvidena zaščita v skladu z direktivama 2000/43/ES in 2000/78/ES, ter ciljev, kazalnikov in načinov izvajanja te politike raznolikosti ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.

 

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.	1. Obvladujoča podjetja velike skupine v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi z družbeno, ekonomsko in okoljsko trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.

 

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) načrti podjetja za spodbujanje izvajanja ukrepov za odpravo diskriminacije, raznolikost in enakost spolov, zlasti kar zadeva razlike v plačilu in preglednost plač, v skladu z zahtevami, ki bodo določene v prihodnji direktivi o preglednosti plač, ter za enako zastopanost spolov pri odločanju in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

 

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(v) načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, tudi kar zadeva enakost spolov;

 

Predlog spremembe 46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;	(i) postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in enakostjo spolov;

 

Predlog spremembe 47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2013/34/EU

Člen 29a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo;	(ii) glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov, povezanih z vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi lastnimi dejavnostmi, proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo in naročanjem ob upoštevanju enakosti spolov, s posebnim poudarkom na osebah, ki se pogosto soočajo s presečno in raznoliko diskriminacijo ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, osebe LGBTIQ, invalidi, osebe iz etničnih ali rasnih manjšin ali osebe, ki živijo v revščini ali so družbeno izključene;

 

Predlog spremembe 48

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2004/109/ES

Člen 28d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.	ESMA po posvetovanju z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in Evropskim inštitutom za enakost spolov, po potrebi pa tudi z ustreznimi deležniki, vključno s sindikati in organizacijami civilne družbe, izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 glede nadzora poročanja o trajnostnosti, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 23.6.2021
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Robert Biedroń 7.6.2021
Obravnava v odboru	9.12.2021	25.1.2022
Datum sprejetja	10.2.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 7 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Simona Baldassarre, Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Annika Bruna, Margarita de la Pisa Carrión, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Radka Maxová, Andżelika Anna Możdżanowska, Maria Noichl, Sandra Pereira, Pina Picierno, Sirpa Pietikäinen, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Christine Schneider, Sylwia Spurek, Jessica Stegrud, Isabella Tovaglieri, Hilde Vautmans, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Chrysoula Zacharopoulou, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sylvie Brunet

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28	+
PPE	Isabella Adinolfi, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Sirpa Pietikäinen, Christine Schneider, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Renew	Sylvie Brunet, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans, Chrysoula Zacharopoulou, Marco Zullo
S&D	Robert Biedroń, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Radka Maxová, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner
The Left	Sandra Pereira, Eugenia Rodríguez Palop
Verts/ALE	Alice Kuhnke, Terry Reintke, Diana Riba i Giner, Sylwia Spurek

 

7	-
ECR	Andżelika Anna Możdżanowska, Jessica Stegrud, Margarita de la Pisa Carrión
ID	Simona Baldassarre, Annika Bruna, Isabella Tovaglieri
PPE	Arba Kokalari

 

1	0
NI	Lívia Járóka

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Sprememba Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Referenčni dokumenti	COM(2021)0189 – C9-0147/2021 – 2021/0104(COD)
Datum predložitve EP	22.4.2021
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 23.6.2021
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 23.6.2021	DEVE 8.7.2021	ECON 23.6.2021	EMPL 23.6.2021
	ENVI 23.6.2021	ITRE 23.6.2021	FEMM 23.6.2021
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 16.12.2021	EMPL 16.12.2021	ECON 16.12.2021
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Pascal Durand 21.5.2021
Obravnava v odboru	28.10.2021	1.12.2021	2.12.2021	10.1.2022
Datum sprejetja	15.3.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Manon Aubry, Gunnar Beck, Ilana Cicurel, Geoffroy Didier, Pascal Durand, Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton, Sabrina Pignedoli, Jiří Pospíšil, Franco Roberti, Raffaele Stancanelli, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Marion Walsmann, Tiemo Wölken, Lara Wolters, Javier Zarzalejos
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Patrick Breyer, Daniel Buda, Caterina Chinnici, Heidi Hautala, René Repasi, Nacho Sánchez Amor, Stéphane Séjourné
Datum predložitve	22.3.2022

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

22	+
ECR	Raffaele Stancanelli
ID	Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton
PPE	Pascal Arimont, Daniel Buda, Geoffroy Didier, Jiří Pospíšil, Axel Voss, Marion Walsmann, Javier Zarzalejos
Renew	Ilana Cicurel, Pascal Durand, Stéphane Séjourné, Adrián Vázquez Lázara
S&D	René Repasi, Franco Roberti, Nacho Sánchez Amor, Tiemo Wölken, Lara Wolters
The Left	Manon Aubry
Verts/ALE	Patrick Breyer, Marie Toussaint

 

1	-
ID	Gunnar Beck

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

 

• [1] UL C 446 z dne 3.11.2021, str. 2.
• [2] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3] A9–0240/2020 (INI)
• [4] Direktiva 2014/95/EU (NFRD)
• [5] Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP)
• [6] Direktiva 2013/34/EU