POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije

18.5.2022 - (COM(2021)0556 – C9‑0322/2021 – 2021/0197(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Jan Huitema


Postopek : 2021/0197(COD)
Potek postopka na zasedanju

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije

(COM(2021)0556 – C9‑0322/2021 – 2021/0197(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2021)0556),

 ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0322/2021),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju obrazloženega mnenja irskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. januarja 2022,

 ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 27. januarja 2022,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem,

 ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0150/2022),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

 

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016. Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016. Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Pogodbenice glasgowskega podnebnega dogovora so z njegovim sprejetjem novembra 2021 priznale, da bi močno zmanjšali tveganja in posledice podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature ohranili pri 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje za leto 2030, da bi pospešile podnebne ukrepe v tem ključnem desetletju in zapolnile vrzel med zavezami in ciljem 1,5 °C.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 201923. Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije.

(2) Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 201923. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru pozval k potrebnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050, v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah pa je razglasil izredne podnebne in okoljske razmere. Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije.

_________________

_________________

23 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

23 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

(3) EU si prizadeva, da bi do leta 2050 določila novo strategijo za rast, katere osrednji cilj bo preoblikovanje Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom ter dinamičnimi industrijskimi panogami, ki bodo še naprej vodilne na svetu na svojem področju in svetovna gonilna sila inovacij, ob tem pa bodo zagotavljale visoko plačana kakovostna delovna mesta v Uniji. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. V tem smislu je cilj 8. okoljskega akcijskega programa, ki se bo izvajal do leta 2030, na pravičen in vključujoč način pospešiti prehod na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, krožno in odporno gospodarstvo brez strupov, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, ter varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja ter podpreti in nadgraditi sklop ukrepov in pobud iz evropskega zelenega dogovora. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi dohodki ali dohodki, ki so nižji od povprečja. Poleg tega bo prehod različno vplival na regije Unije, predvsem na strukturno prikrajšane, oddaljene in najbolj oddaljene regije. Zato je treba zagotoviti, da bo prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) V Uredbi (EU) [-] Evropskega parlamenta in Sveta24 je Unija v zakonodaji določila cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030.

(5) Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta24 cilj zmanjšanja emisij, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, in poznejšega doseganja negativnih emisij vključila v zakonodajo. Ta uredba določa tudi zavezujoč notranji vmesni podnebni cilj Unije za vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) pod ravni iz leta 1990 do leta 2030.

_________________

_________________

24 Uredba (EU) […/…] z dne […] 2021 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) [UL L, …/… .].

24 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Vse gospodarske panoge naj bi prispevali k doseganju tega zmanjšanja emisij.

(6) Vse gospodarske panoge naj bi prispevale k doseganju tega zmanjšanja emisij. Prometni sektor je edini sektor, v katerem se emisije od leta 1990 povečujejo. V to je zajet cestni promet z lahkimi in težkimi vozili, ki skupaj ustvarijo več kot 70 % vseh emisij iz prometa.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Individualna mobilnost mora ostati dostopna in cenovno ugodna za vse, zlasti za vozače, ki nimajo dostopa do kakovostnega javnega prevoza ali drugih rešitev mobilnosti.

 

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Na konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2021 v Glasgowu v Združenem kraljestvu (COP26) so bile sprejete zaveze o pospešitvi globalnega prehoda na brezemisijska vozila. Ena od zavez je tudi bila, da bo prehod pravičen in trajnosten, pri čemer ne bo prezrta nobena regija ali skupnost, poudarjen pa je bil tudi pomen zagotavljanja pravičnega prehoda delovne sile ter ustvarjanja dostojnih in kakovostnih delovnih mest.

 

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Ukrepi iz te uredbe so potrebni kot del usklajenega in doslednega okvira, ki je nepogrešljiv za dosego splošnega cilja Unije glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov.

(7) Ukrepi iz te uredbe so potrebni kot del usklajenega in doslednega okvira, ki je nepogrešljiv za dosego splošnega cilja Unije glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, kot tudi za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženih fosilnih goriv, v letu 2018 smo na primer porabili 227,5 milijarde EUR samo za uvoz nafte, saj je to še vedno prevladujoča oblika energije, ki jo uporabljajo avtomobili in kombinirana vozila (94 %). Medtem ko se uporaba nafte postopno opušča, je bistveno, da se ne preide z ene odvisnosti na drugo. Za vzdržnost evropske industrije in okrepitev strateške avtonomije Unije je bistveno, da Komisija sodeluje z državami članicami in industrijskimi deležniki, da bi zavarovala dobavno verigo strateških surovin in redkih zemelj, potrebnih za nove brezogljične in nizkoogljične tehnologije.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Čeprav je revizija te uredbe v skladu z doseganjem okoljskih ciljev, in sicer razogljičenjem cestnega prometa za boj proti podnebnim spremembam, bi morala upoštevati tudi pomembne posledice na panožni in družbeni ravni, da se zagotovita zaposlovanje in mobilnost, dostopna vsem.

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Da bi do leta 2030 dosegli vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, je treba okrepiti zahteve glede zmanjšanja emisij, določene v Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta25 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Prav tako je treba določiti jasen scenarij za nadaljnja zmanjšanja po letu 2030, da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Brez ambicioznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa bi bilo potrebno večje zmanjšanje emisij v drugih panogah, vključno s tistimi, kjer je razogljičenje zahtevnejše.

(8) Da bi do leta 2030 dosegli vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 ter začrtali jasno pot do tega cilja in prispevali k potrebnemu zmanjšanju emisij pred letom 2030, je treba okrepiti zahteve glede zmanjšanja emisij, določene v Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta25 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Prav tako je treba določiti jasen scenarij za nadaljnja zmanjšanja po letu 2030, da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Da bi dosegli ta cilj, bo treba emisije v prometnem sektorju zmanjšati za približno 90 % po stroškovno najučinkovitejšem scenariju, medtem ko se emisije toplogrednih plinov trenutno povečujejo le v prometnem sektorju. Obenem je izredno pomembno, da se z dopolnilnimi zakonodajnimi akti Unije, kot je Direktiva (EU) 2018/200125a, poskrbi za hitro uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bo vozni park Unije v večji meri lahko poganjala dodatna električna energija iz obnovljivih virov. Brez ambicioznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa bi bilo potrebno večje zmanjšanje emisij v drugih panogah, vključno s tistimi, kjer je razogljičenje zahtevnejše. Pri digitalnem in zelenem prehodu bi bilo treba torej upoštevati tudi pomen socialne razsežnosti, da se zagotovi mobilnost za vse, vključno z vplivi obdavčitve energije na cenovno dostopnost ter neposrednim in posrednim učinkom višjih cen energije na promet v različnih regijah Unije ter tudi z upoštevanjem posledic za industrijske panoge, da se zagotovi zaposlenost in konkurenčnost industrije.

__________________

__________________

25 Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

25 Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Nedavne študije kažejo, da so električna akumulatorska vozila v več segmentih avtomobilov že konkurenčna konvencionalnim avtomobilom, če upoštevamo skupne stroške lastništva. Višji standardi CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila bodo pospešili zmanjšanje skupnih stroškov lastništva električnih akumulatorskih vozil, s čimer bodo ta vozila za vse skupine potrošnikov po vsej Uniji privlačnejša kot vozila z motorji z notranjim zgorevanjem. Bolj ambiciozni standardi CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila za obdobje 2025–2030 bodo prav tako pospešili razogljičenje trga rabljenih vozil v vseh segmentih avtomobilov, kar bo prineslo večje koristi za potrošnike z nižjimi in srednjimi dohodki.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Okrepljene zahteve za zmanjšanje emisij CO2 bi morale spodbuditi povečan delež brezemisijskih vozil, uvedenih na trg Unije, hkrati pa potrošnikom in državljanom zagotoviti koristi z vidika kakovosti zraka in prihranka energije, ter zagotovili, da se bodo inovacije v avtomobilski vrednostni verigi lahko ohranile. V tem globalnem okviru mora biti veriga avtomobilske panoge EU tudi vodilni akter pri sedanjem prehodu na brezemisijsko mobilnost. Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 so pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni. Za doseganje cilja celotnega brezemisijskega voznega parka so in ostajajo na voljo različne tehnologije. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila, imajo lahko še naprej vlogo pri prehodu.

(9) Okrepljene zahteve za zmanjšanje emisij CO2 bi morale spodbuditi povečan delež brezemisijskih vozil, uvedenih na trg Unije, hkrati pa potrošnikom in državljanom zagotoviti koristi z vidika kakovosti zraka, okrepiti energetsko varnost in učinkovitost ter s tem povečati prihranek energije, pa tudi zagotoviti, da se bodo inovacije v avtomobilski vrednostni verigi lahko ohranile. V tem globalnem okviru mora biti veriga avtomobilske panoge EU tudi vodilni akter pri sedanjem prehodu na brezemisijsko mobilnost. Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 so pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni. Za doseganje cilja celotnega brezemisijskega voznega parka so in ostajajo na voljo različne tehnologije. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se medtem nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila, pod pogojem, da so za ta vozila na voljo natančni in popolni podatki o emisijah, imajo lahko še naprej vlogo pri prehodu.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V zvezi s tem bi bilo treba za obdobje od leta 2030 določiti nove okrepljene cilje za zmanjšanje emisij CO2 tako za nove osebne avtomobile kot za nova lahka gospodarska vozila. Te cilje je treba določiti na ravni, ki daje močan znak za pospešitev uvajanja brezemisijskih vozil na trg Unije in spodbujanje inovacij v brezemisijskih tehnologijah na stroškovno učinkovit način.

(10) V zvezi s tem bi bilo treba za obdobje od leta 2025 določiti nove okrepljene cilje za zmanjšanje emisij CO2 tako za nove osebne avtomobile kot za nova lahka gospodarska vozila. Te cilje je treba določiti na ravni, ki daje močan znak za pospešitev uvajanja brezemisijskih vozil na trg Unije in spodbujanje inovacij v brezemisijskih tehnologijah na stroškovno učinkovit način z izkoriščanjem zagona, ki ga predstavlja rekordno visoka prodaja brezemisijskih vozil v letu 2021.

 

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Osnovni pogoj za razogljičenje mobilnosti v Uniji so tehnološke inovacije, zato bi jih bilo treba podpirati. Zaradi vse večje mednarodne konkurence bi si morale Unija in države članice še naprej prizadevati za preučevanje in razvoj pobud, ki spodbujajo sinergije v tem sektorju, kot je evropsko zavezništvo za baterije, ter podpirati javne in zasebne naložbe v evropske avtomobilske raziskave in inovacije. Namen vsega naštetega bi moral biti ohranjanje vodilnega tehnološkega položaja Evrope v tem sektorju, razvoj industrijske odličnosti v Uniji na področju tehnologij prihodnosti ter zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti in konkurenčnosti njene industrijske baze.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b) Nekatere države članice so napovedale načrte za pospešitev uvedbe brezemisijskih vozil z določitvijo datuma postopne opustitve novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki povzročajo emisije CO2, danih na trg na njihovem ozemlju, pred datumom, ki je bil določen na ravni Unije. Komisija bi morala opredeliti možnosti za olajšanje prehoda držav članic na brezemisijska lahka vozila v skladu s takimi načrti.

 

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c) Jasni regulativni signali bi morali proizvajalcem omogočiti, da sprejmejo odločitve za naložbe. Brez teh signalov bi se lahko zgodilo, da bo avtomobilska industrija Unije izgubila konkurenčnost in vodilni tehnološki položaj, ker ne bi hitro vlagala, ter tržni delež na svetovnih in domačih trgih.

 

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10d) Ključnega pomena je, da se s pogajanji in sprejetjem območnih načrtov za pravični prehod in nacionalnih socialnih načrtov za podnebje okrepi socialni dialog v avtomobilskem sektorju na tovarniški, regionalni in sektorski ravni. Zelo pomembno je poskrbeti za preoblikovanje delovne sile na nekem geografskem območju tako, da se odraža potencial regije.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropska strategija za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih vozil in s tem povezanih tehnologij, pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti. Po potrebi bi bilo treba na ravni EU in držav članic preučiti finančno podporo za privabljanje zasebnih naložb, tudi prek Evropskega socialnega sklada Plus, Sklada za pravični prehod, sklada za inovacije, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih instrumentov večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU v skladu s pravili o državni pomoči. Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije.

(11) Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropska strategija za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih vozil in s tem povezanih tehnologij, pri čemer je treba upoštevati posebnosti vsake države članice, pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti, ob hkratnem ohranjanju zaposlitvenih ravni v avtomobilskem sektorju v Evropi. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vplivu tega prehoda na mala in srednja podjetja v dobavni verigi. Po potrebi bi bilo treba na ravni EU in držav članic dodeliti finančno podporo za privabljanje zasebnih naložb, tudi prek Evropskega socialnega sklada Plus, Sklada za pravični prehod, sklada za inovacije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih instrumentov večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU v skladu s pravili o državni pomoči. Poleg tega bi bil potreben tudi namenski tok financiranja na ravni Unije za prehod v avtomobilskem sektorju, da bi obravnavali zlasti morebitne negativne učinke na zaposlovanje. Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Nova posodobljena industrijska strategija26 predvideva soustvarjanje zelenih in digitalnih scenarijev za prehod v partnerstvu z industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. V tem okviru je treba razviti scenarij za prehod, da bo ekosistem mobilnosti spremljal prehod avtomobilske vrednostne verige. Pri tem scenariju bi bilo treba posebno pozornost nameniti MSP v avtomobilski dobavni verigi, posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z državami članicami, prav tako pa bi moral temeljiti na programu znanj in spretnosti za Evropo s pobudami, kot je pakt za znanja in spretnosti, za mobilizacijo zasebnega sektorja in drugih deležnikov, da se dodatno usposobi in preusposobi evropska delovna sila v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. V scenariju je treba obravnavati tudi ustrezne ukrepe in spodbude na evropski in nacionalni ravni za povečanje cenovne dostopnosti brezemisijskih vozil. Napredek, dosežen pri tem celovitem scenariju prehoda za ekosistem mobilnosti, je treba spremljati vsaki dve leti kot del poročila o napredku, ki ga bo predložila Komisija in med drugim analizirala napredek pri uvajanju brezemisijskih vozil, razvoj njihovih cen, uvedbo alternativnih goriv in postavitev infrastrukture, kot zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencial inovativnih tehnologij za doseganje podnebno nevtralne mobilnosti, mednarodno konkurenčnost, naložbe v avtomobilsko vrednostno verigo, dodatno usposabljanje in preusposabljanje delavcev ter preoblikovanje dejavnosti. Poročilo o napredku bo temeljilo tudi na dvoletnih poročilih o napredku, ki jih države članice predložijo v skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva. Komisija bi se morala pri pripravi poročila o napredku, tudi pri rezultatih socialnega dialoga, posvetovati s socialnimi partnerji. Inovacije v avtomobilski dobavni verigi se nadaljujejo. Inovativne tehnologije, kot je proizvodnja električnega goriva z zajemanjem iz zraka, bi lahko, če bi se nadalje razvijale, ponudile možnosti za cenovno ugodno podnebno nevtralno mobilnost. Zato bi morala Komisija v svojem poročilu o napredku še naprej spremljati napredek na področju inovacij v panogi.

(12) Nova posodobljena industrijska strategija26 predvideva soustvarjanje zelenih in digitalnih scenarijev za prehod v partnerstvu z industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. V tem okviru je treba razviti scenarij za prehod, da bo prehod avtomobilske vrednostne verige spremljal tudi ekosistem mobilnosti, in sicer s popolno preglednostjo in v posvetovanju z vsemi deležniki, vključno z razmislekom o vzpostavitvi posebnega foruma za socialni dialog v avtomobilskem sektorju. Pri tem scenariju bi bilo treba posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem, tudi mikropodjetjem, v avtomobilski dobavni verigi, posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z državami članicami, prav tako pa bi moral temeljiti na priporočilih Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost ter programu znanj in spretnosti za Evropo s pobudami, kot je pakt za znanja in spretnosti, za mobilizacijo zasebnega sektorja in drugih deležnikov, da se dodatno usposobi in preusposobi evropska delovna sila v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. V scenariju je treba obravnavati tudi ustrezne ukrepe in spodbude na evropski in nacionalni ravni za povečanje cenovne dostopnosti in trajnostnosti brezemisijskih vozil. Obravnavati bi bilo treba tudi vlogo, ki jo ima lahko v tem scenariju javno naročanje, Komisija pa bi morala v zvezi s tem razmisliti o reviziji Direktive (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta26a, da bi zagotovila njeno usklajenost s cilji Uredbe 2019/631. Napredek, dosežen pri tem celovitem scenariju prehoda za ekosistem mobilnosti, je treba vsako leto spremljati kot del poročila o napredku, ki ga bo predložila Komisija in med drugim analizirala napredek pri uvajanju brezemisijskih vozil, razvoj njihovih cen in njihovo porabo energije, učinek na potrošnike, uvedbo alternativnih goriv in postavitev infrastrukture, kot zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, razvoj deleža energije iz obnovljivih virov na podlagi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta26b, potencial inovativnih tehnologij za doseganje podnebno nevtralne mobilnosti, mednarodno konkurenčnost, naložbe v avtomobilsko vrednostno verigo, dodatno usposabljanje in preusposabljanje delavcev ter preoblikovanje dejavnosti, predvsem v regijah z visokim odstotkom delovnih mest, povezanih z avtomobilsko vrednostno verigo, in emisije, povezane s starostjo lahkih vozil, ob upoštevanju ukrepov, namenjenih sinhronemu, socialno pravičnemu in okolju prijaznemu opuščanju starejših vozil. Poročilo o napredku bo temeljilo tudi na poročilih o napredku, ki jih države članice predložijo v skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva. Komisija bi se morala pri pripravi poročila o napredku, tudi pri rezultatih socialnega dialoga, posvetovati s socialnimi partnerji. Komisija bi se morala posvetovati tudi s številnimi neodvisnimi strokovnjaki, deležniki ter nacionalnimi in regionalnimi upravami, da bi zagotovila celovito bazo znanja.  Inovacije v avtomobilski dobavni verigi se nadaljujejo. Inovativne tehnologije, kot na primer proizvodnja električnega goriva z zajemanjem iz zraka in avtomobili na vodikov pogon s tehnologijo za shranjevanje vodika v vozilu, bi lahko, če bi se nadalje razvijale, ponudile možnosti za cenovno ugodno podnebno nevtralno mobilnost. Zato bi morala Komisija v svojem poročilu o napredku še naprej spremljati napredek na področju inovacij v panogi.

_________________

_________________

26 Sporočilo Komisije – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021) 350 final z dne 5. maja 2021.

26 Sporočilo Komisije – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021)0350 z dne 5. maja 2021.

 

26a Direktiva (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 188, 12.7.2019, str. 116).

 

26b Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

 

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Čeprav se ta uredba uporablja samo za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila, jo je pomembno vključiti v širši akcijski načrt za razogljičenje obstoječega voznega parka v vsej Uniji, da bomo obvarovali okolje in zdravje državljanov v vseh državah članicah. Zaradi počasne obnove voznega parka bodo sedanja vozila še dolgo ostala dejavnik, ki bo zmanjševal okoljsko učinkovitost. Poleg tega sedanji srednje- in vzhodnoevropski trg rabljenih vozil, ki onesnažujejo okolje, pomeni tveganje, da se bo onesnaževanje preneslo v gospodarsko manj razvite regije Unije. Doseganje ambicioznih podnebnih ciljev za leto 2050 bi moralo biti povezano s pravico vseh državljanov Unije do čistejšega zraka. Za pospešitev zmanjševanja emisij iz obstoječega voznega parka je izjemno pomembno, da Komisija nemudoma predlaga zakonodajne ukrepe za oblikovanje okvira, ki bo spodbujal naknadno opremljanje vozil in uporabo že razpoložljivih tehnologij za zmanjševanje emisij CO2, kot so nizkoogljična goriva ali energijsko manj potratni žarometi, zato da se pospeši modalna preusmeritev tovornega in potniškega prometa ter spodbudijo okolju prijaznejše navade v prometu, na primer souporaba avtomobilov, „mehka mobilnost“ in mestni javni prevoz, in da se začne reševati morebitno tveganje selitve virov v avtomobilski panogi Unije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Za zagotovitev usklajenosti z novim podnebnim ciljem Unije za leto 2030 in strožjimi standardi glede emisij CO2 bi bilo treba predlagati posodobitev Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta26a, vključno z možnostjo razširitve njenega področja uporabe na vozila, ki so v lasti ali zakupu zasebnega podjetja z voznim parkom določene velikosti, da bi spodbudili večje povpraševanja po brezemisijskih vozilih. Ker vozila iz podjetniških voznih parkov hitreje vstopajo na zasebni trg, bi to omogočilo hitrejšo vzpostavitev trga rabljenih brezemisijskih vozil, kar bo zlasti pomembno za regije, v katerih bo prehod težji, in prispevalo k hitrejši pariteti njihovih cen s cenami konvencionalnih vozil po vsej Uniji.

 

____________

 

1a Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz v podporo nizkoemisijski mobilnosti (UL L 120 15.5.2009, str. 5).

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Te cilje za celotni vozni park EU je treba dopolniti s potrebno postavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot je določeno v Direktivi 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta27.

(13) Te cilje za celotni vozni park EU bi bilo treba dopolniti s potrebno postavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture, ki je potrebna za dosego okrepljenih ciljev. Glede na šibko in počasno izvajanje Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta27 bi morala okrepljene cilje za zmanjšanje emisij CO2 spremljati ambiciozna uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, ki bi določala ambiciozne obvezne cilje za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v vseh 27 državah članicah. Te cilje bi bilo treba dopolniti z ambicioznimi cilji za postavitev zasebnih polnilnih mest v stavbah v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta. 27a. Pri tem je pomembno, da se ohranijo in povečajo naložbe v vzpostavitev potrebne infrastrukture.

_________________

_________________

27 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

27 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

 

27a Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2010 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Ker je na svetu več kot milijarda vozil na fosilna goriva, ki povzročajo več kot 30 % svetovnih emisij CO2, bi ponudbo tradicionalnih proizvajalcev lahko dopolnila predelava vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v električna vozila, s tem pa bi omogočili pospešitev ekološkega prehoda v skladu s krožnim gospodarstvom;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Proizvajalci morajo imeti dovolj prožnosti, da bodo sčasoma prilagodili svoje vozne parke in da bodo na stroškovno učinkovit način upravljali prehod na brezemisijska vozila, zato je primerno, da se pristop zmanjševanja ciljnih ravni ohrani v petletnih korakih.

(14) Proizvajalci morajo imeti dovolj prožnosti, da bodo sčasoma prilagodili svoje vozne parke in da bodo na stroškovno učinkovit način upravljali prehod na brezemisijska vozila, saj bi tako podprli njihovo konkurenčnost in zagotovili podlago za inovacije, hkrati pa upoštevali potrebo po jasno začrtanem poteku uvajanja teh vozil, kar bi sektorju cestnega prometa omogočilo, da prispeva k podnebnemu cilju Unije za leto 2030.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Zaradi strožjih ciljev za celotni vozni park EU od leta 2030 dalje bodo morali proizvajalci na trg Unije uvesti bistveno več brezemisijskih vozil. V tem okviru mehanizem spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila (ZLEV) ne bi več izpolnjeval svojega prvotnega namena in bi lahko ogrozil učinkovitost Uredbe (EU) 2019/631. Zato bi bilo treba od leta 2030 opustiti mehanizem spodbud ZLEV. Pred tem datumom in torej v tem desetletju bo mehanizem spodbud za ZLEV še naprej podpiral uvedbo vozil z emisijami od 0 do 50 g CO2/km, vključno z akumulatorskimi električnimi vozili, električnimi vozili s pogonom na gorivne celice, ki uporabljajo vodik, in priključnimi hibridnimi električnimi vozili. Po tem datumu se priključna hibridna električna vozila še naprej upoštevajo v ciljih celotnega voznega parka, ki jih morajo proizvajalci vozil doseči.

(15) Zaradi strožjih ciljev za celotni vozni park EU bodo morali proizvajalci na trg Unije uvesti bistveno več brezemisijskih vozil. V tem okviru mehanizem spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila (ZLEV) ne bi več izpolnjeval svojega prvotnega namena in bi lahko ogrozil učinkovitost Uredbe (EU) 2019/631. Zato bi bilo treba opustiti mehanizem spodbud ZLEV. Priključna hibridna električna vozila se še naprej upoštevajo v ciljih celotnega voznega parka, ki jih morajo proizvajalci vozil doseči.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Na podlagi Uredbe (EU) 2019/631 se zmanjšanja emisij, dosežena z inovacijami, ki v homologacijskem preskusu niso upoštevane, zdaj upoštevajo prek olajšav za ekološke inovacije, ki se lahko upoštevajo pri proizvajalčevem cilju glede zmanjšanja emisij. Zmanjšanje emisij, ki ga je mogoče uveljavljati na ta način, je trenutno omejeno na 7 g CO2/km za posameznega proizvajalca. To zgornjo mejo bi bilo treba v skladu s strožjimi cilji znižati, s čimer bi se zagotovilo, da bo ta sistem še naprej omejen na resnične inovacije in ne bo spodbujal manjših ambicij glede prodaje brezemisijskih vozil.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Podpiranje tehnoloških in socialnih inovacij je pomemben element spodbujanja hitrejšega prehoda na brezemisijsko mobilnost. Znatna sredstva za inovacije v ekosistemu mobilnosti so že na voljo v različnih instrumentih financiranja Unije, zlasti programu Obzorje Evropa, InvestEU, Evropskem skladu za regionalni razvoj, Kohezijskem skladu, skladu za inovacije ter mehanizmu za okrevanje in odpornost. Čeprav se pričakuje, da bodo ambiciozni letni cilji zmanjšanja emisij CO2 spodbudili inovacije v avtomobilski dobavni verigi, je glavni cilj te uredbe doseči dejansko, učinkovito in preverljivo zmanjšanje emisij CO2. Zato bi bilo treba v ciljih proizvajalca za zmanjšanje emisij upoštevati le merjenje emisij CO2 iz izpušne cevi.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Cilji, določeni v Uredbi (EU) 2019/631, se delno dosegajo s prodajo hibridnih električnih vozil z zunanjim polnjenjem (OVC-HEV). Emisije teh vozil se zdaj izračunavajo na podlagi faktorja uporabe, ki je določen z Uredbo Komisije (EU) 2017/11511a ter predstavlja razmerje med prevoženo razdaljo z uporabo baterije in prevoženo razdaljo z uporabo zgorevalnega motorja. Faktor uporabe pa ne temelji na reprezentativnih dejanskih podatkih, temveč na oceni. Komisija v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2019/631 od 1. januarja 2021 zbira dejanske podatke o porabi goriva prek števcev porabe goriva, nameščenih v osebnih vozilih. Faktor uporabe za hibridna električna vozila z zunanjim polnjenjem (OVC-HEV) bi bilo treba na podlagi teh podatkov takoj dopolniti, tako da bo odražal dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo. Dopolnjeni faktor uporabe bi bilo treba uporabljati najpozneje od leta 2025, z njegovim rednim pregledovanjem pa bi bilo treba zagotoviti, da bo še naprej odražal dejanske emisije.

 

__________________

 

1a Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Prizadevanja za zmanjšanje emisij, potrebna za dosego ciljev za celotni vozni park EU, so porazdeljena med proizvajalce z uporabo krivulje mejnih vrednosti, ki temelji na povprečni masi voznega parka EU novih vozil, in novega voznega parka proizvajalca. Čeprav je primerno ohraniti ta mehanizem, se je treba izogniti temu, da bi cilj specifičnih emisij zaradi strožjih ciljev za celotni vozni park EU za proizvajalca postal negativen. Zato je treba pojasniti, da je treba ob takšnem rezultatu cilj emisij določiti na 0 g CO2/km.

črtano

Obrazložitev

S prilagoditvijo specifičnih ciljev proizvajalcev povprečni masi njihovega novega voznega parka se je po vsej Evropi spodbudilo povečanje prodaje težjih vozil in vozil z višjimi emisijami, kot so športna terenska vozila, kakor je o tem redno poročala Agencija EU za okolje, s čimer se je oslabila okoljska celovitost te uredbe. Zato je treba odpraviti to neustrezno spodbudo, da bo ta uredba lahko v celoti prispevala k cilju prehoda na popolnoma razogljičeno in visoko energijsko učinkovito gospodarstvo.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Da bi zagotovili pravično porazdelitev prizadevanj za zmanjšanje emisij, je treba dve krivulji mejnih vrednosti za lažja in težja lahka gospodarska vozila prilagoditi tako, da odsevata okrepljene cilje zmanjšanja CO2.

črtano

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Napredek, dosežen v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 pri doseganju ciljev zmanjšanja, določenih za leto 2030 in pozneje, je treba pregledati leta 2026. Pri tem pregledu je treba upoštevati vse vidike, ki jih obravnava dvoletno poročilo.

(23) Napredek, dosežen v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 pri doseganju ciljev zmanjšanja, določenih za leto 2030 in pozneje, je treba leta 2027 pregledati. Pri tem pregledu je treba upoštevati vse vidike, ki jih obravnava letno poročilo.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Emisije v celotnem življenjskem ciklu lahkih vozil je pomembno ocenjevati na ravni Unije. Zato bi morala Komisija najpozneje 31. decembra 2023 oblikovati skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu lahkih vozil, ki se dajo na trg Unije, in dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah, da bi dobili celoten pregled nad njihovim okoljskim vplivom. Komisija bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe, po potrebi tudi zakonodajne predloge v podporo napredku Unije pri doseganju njenih podnebnih ambicij. Poleg tega je pomembno razviti metodologijo za oceno celotnega okoljskega vpliva vozil, ki se ne izračuna le v smislu emisij CO2, ampak upošteva celoten okoljski odtis.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Možnost dodelitve prihodkov od premij za presežne emisije v poseben sklad ali ustrezen program je bila ocenjena v skladu s členom 15(5) Uredbe (EU) 2019/631, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bi to znatno povečalo upravno breme, čeprav avtomobilska panoga pri prehodu ne bi imela neposrednih koristi. Zato bi morali prihodke od premij za presežne emisije še naprej šteti za prihodke v splošnem proračunu Unije v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/631.

(24) Prihodke od premij za presežne emisije bi bilo treba nameniti za podporo pravičnemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in zlasti za ublažitev morebitnih negativnih učinkov na zaposlovanje v avtomobilskem sektorju. Komisija bi morala po potrebi predložiti predlog za vzpostavitev takega instrumenta financiranja. Pri tem je treba pozornost nameniti posebej močno prizadetim regijam in skupnostim, ki so lahko bolj ranljive, ker imajo obsežno avtomobilsko industrijo ali posebne značilnosti, ki otežujejo prehod na cestni promet z ničelnimi emisijami, kot na primer najbolj oddaljene regije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka -a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 4 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  v odstavku 4 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a) za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela A Priloge I;

„(a) za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 20-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela A Priloge I;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka -a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 4 – točka (b)

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-aa) v odstavku 4 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(b) za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela B Priloge I.

„(b) za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela B Priloge I, kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/631.

(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32019R0631)

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v odstavku 6 se besedilo „od 1. januarja 2025“ nadomesti z besedilom „od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029,“;

(c) črta se odstavek 6.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) vstavi se naslednja točka:

 

„(aa) „priključni hibrid“ pomeni vozilo, ki ga poganja kombinacija električnega motorja s polnilnim akumulatorjem in motorja z notranjim zgorevanjem, ki lahko obratujeta skupaj ali ločeno.“

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) vstavi se naslednja točka:

 

„(ba) „službeno vozilo“ je vozilo, ki je v lasti ali zakupu zasebnega podjetja, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/20011a in se uporablja v poslovne namene.“

 

__________________

 

1a Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L 294, 10.11.2001, str. 1).

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) doda se naslednji člen:

 

„3a.  Osebni avtomobili, ki močno onesnažujejo okolje, se omejijo.

 

Od leta 2030 je proizvajalcem prepovedano registrirati osebne avtomobile s specifičnimi emisijami CO2, ki presegajo 120 g CO2/km.“

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) V členu 4 se doda naslednji odstavek:

 

„3a.  Nova vozila, opremljena z motorjem z notranjim zgorevanjem na vodik, so opredeljena kot brezemisijska vozila, kar pomeni, da so njihove emisije CO2 iz izpušne cevi v skladu z WLTP enake 0 g.“

Obrazložitev

Vodik je brezogljično gorivo, katerega uporaba v motorjih z notranjim zgorevanjem lahko znatno prispeva k zmanjšanju emisij CO2 v cestnem prometu, saj omogoča razogljičenje v primerih, ko je njegovo uporabo težko zmanjšati, na primer za lahka gospodarska vozila, pri katerih je treba težke tovore hitro premikati, pogosto na dolge razdalje, in lahko zato prispeva k pospešitvi zmanjšanja emisij CO2 v cestnem prometu. To pravilo se uporablja tudi pri urejanju emisij CO2 iz težkih tovornih vozil.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 7 – odstavek 10

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

10. Komisija najpozneje do leta 2023 preuči možnost, da bi razvili skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija ugotovitve posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, kot so zakonodajni predlogi.

10. Komisija najpozneje do leta 2023 objavi poročilo, v katerem navede skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah ter metodologijo za oceno emisij CO2 od goriv in energije, ki jih vozila porabijo v celotnem življenjskem ciklu. Komisija poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, kot so zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 7 – odstavek 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab) vstavi se naslednji odstavek 10a:

 

„10a. Od 1. januarja 2024 lahko proizvajalci pristojnim organom iz odstavka 6 in državi članici prostovoljno predložijo podatke o emisijah CO2 v življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, danih na trg EU, iz odstavka 10, ki jih nato sporočijo Komisiji v skladu z odstavkom 2 tega člena. Od 1. januarja 2028 so ti podatki vključeni v informacije, navedene v prilogah II in III, del B.“

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 8 – odstavek 4

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(5a) V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.

4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.

 

Komisija do 31. decembra 2023 predloži poročilo, v katerem podrobno navede potrebo po ciljno usmerjenem financiranju za zagotovitev pravičnega prehoda v avtomobilskem sektorju, da bi ublažili negativne posledice na zaposlovanje in druge gospodarske učinke v vseh prizadetih državah članicah, še posebej v regijah in skupnostih, ki jih je prehod najbolj prizadel. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi finančnega instrumenta Unije za zadovoljitev te potrebe, še posebej za usklajevanje in financiranje preventivnih in reaktivnih ukrepov za obravnavanje prestrukturiranja na lokalni in regionalni ravni ter za financiranje usposabljanja, prekvalificiranja in izpopolnjevanja delavcev v avtomobilskem sektorju, vključno s proizvajalci avtomobilov, njihovimi dobavitelji sestavnih delov ter izvajalci pomožnih storitev vzdrževanja in popravil, zlasti pri malih in srednjih podjetjih.

 

Finančni instrument je lahko v obliki namenskega finančnega instrumenta ali pa je del Socialnega sklada za podnebje ali spremenjenega Sklada za pravični prehod. Vsi prihodki iz premij za presežne emisije se dodelijo v ta namen.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(6a) V členu 10 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4.  Prošnjo za odstopanje od cilja specifičnih emisij, izračunanih v skladu s točkami 1 do 4 in 6.3 dela A Priloge I, lahko vloži proizvajalec, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za 10 000 do 300 000 novih osebnih avtomobilov, registriranih v Uniji vsako koledarsko leto.

„4.  Prošnjo za odstopanje od cilja specifičnih emisij, izračunanih v skladu s točkami 1 do 4 in 6.3 dela A Priloge I, lahko za leta do vključno leta 2028 vloži proizvajalec, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za 10 000 do 300 000 novih osebnih avtomobilov, registriranih v Uniji vsako koledarsko leto.“

(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32019R0631&from=EN)

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 11 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(6b) V členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Na prošnjo dobavitelja ali proizvajalca se upoštevajo prihranki emisij CO2, doseženi z uporabo inovativnih tehnologij ali kombinacijo inovativnih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: inovativni tehnološki svežnji).

1.  Na prošnjo dobavitelja ali proizvajalca se upoštevajo prihranki emisij CO2, doseženi z uporabo inovativnih tehnologij ali kombinacijo inovativnih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: inovativni tehnološki svežnji).

Tovrstne tehnologije se upoštevajo samo, če lahko metodologija, uporabljena za njihovo oceno, ustvari preverljive, ponovljive in primerljive rezultate.

Tovrstne tehnologije se upoštevajo samo, če lahko metodologija, uporabljena za njihovo oceno, ustvari preverljive, ponovljive in primerljive rezultate.

Skupni prispevek teh tehnologij k zmanjšanju povprečnih specifičnih emisij CO2 posameznega proizvajalca je lahko največ 7 g CO2/km.

Skupni prispevek teh tehnologij k zmanjšanju povprečnih specifičnih emisij CO2 posameznega proizvajalca je do leta 2024 lahko največ 7 g CO2/km;

 

– 5 g CO2/km od leta 2025;

 

– 4 g CO2/km od leta 2027;

 

– 2 g CO2/km od leta 2030 do vključno leta 2034.

Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17, da spremeni to uredbo s tem, da prilagodi zgornjo mejo iz tretjega pododstavka tega odstavka z učinkom od leta 2025 dalje, da se upošteva tehnološki razvoj in hkrati zagotovi uravnotežena raven zgornje meje glede na povprečne specifične emisije CO2 posameznih proizvajalcev.

Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17, da spremeni to uredbo s tem, da zmanjša zgornjo mejo iz tretjega pododstavka tega odstavka z učinkom od leta 2025 dalje, da se upošteva tehnološki razvoj in hkrati zagotovi uravnotežena raven zgornje meje glede na povprečne specifične emisije CO2 posameznih proizvajalcev.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 11 a

 

Okoljsko primerna zasnova

 

Da bi Komisija zagotovila, da prehod na brezemisijsko mobilnost v celoti prispeva k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva, do 31. decembra 2023 po potrebi pripravi predloge o minimalnih zahtevah glede okoljsko primerne zasnove za vse nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, vključno z zahtevami glede energetske učinkovitosti, trajnosti in možnosti popravila osnovnih delov, kot so luči, električne komponente in akumulatorji, ter minimalnimi zahtevami glede predelave kovin, plastike in kritičnih surovin, pri tem pa upošteva načela, ki veljajo za druge izdelke, povezane z energijo, iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.“

 

_________________

 

1a Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

Obrazložitev

Ukrepi za okoljsko primerno zasnovo so se izkazali kot učinkovito orodje za podporo konkurenčnosti industrije in inovacijam, poleg tega pa prispevajo k ciljem EU glede podnebnih sprememb in krožnega gospodarstva, saj spodbujajo večjo okoljsko uspešnost izdelkov na notranjem trgu. Z določitvijo minimalnih zahtev glede okoljsko primerne zasnove za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila bi inovacije v avtomobilskem sektorju, tudi za elektronske komponente, lahko spodbujali učinkoviteje kot z uporabo shem za ekološke inovacije.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 d (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 12 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(6d) V členu 12 se odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3. Za preprečitev, da bi se razkorak dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, še povečal, Komisija najpozneje do 1. junija 2023 oceni, kako bi lahko uporabili podatke o porabi goriva in energije, da bi zagotovili, da bodo vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije vozil, ugotovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, dolgoročno odražale dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, za vsakega proizvajalca.

3.  Za preprečitev, da bi se razkorak dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, še povečal, Komisija najpozneje do 1. junija 2023 oceni, kako bi lahko uporabili podatke o dejanski porabi goriva in energije, zbrane v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/392, da bi zagotovili, da bodo vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije vozil, ugotovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, dolgoročno odražale dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, za vsakega proizvajalca.

V obdobju od 2021 do 2026 Komisija spremlja in letno poroča o spremembah v razkoraku iz prvega pododstavka in leta 2027 z namenom, da se prepreči povečanje razkoraka, oceni, ali bi bilo izvedljivo od leta 2030 uvesti mehanizem za prilagajanje povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.

Od leta 2021 naprej Komisija in po potrebi takoj, ko je na voljo dovolj podatkov, spremlja in letno poroča o spremembah v razkoraku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 31. decembra 2026 predloži zakonodajni predlog z namenom zapolnitve te vrzeli s prilagoditvijo povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca na podlagi uporabe dejanskih podatkov, zbranih v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/392.

 

Poleg tega Komisija zlasti oceni, kako se podatki o porabi goriva in energije iz odstavka 1 tega člena uporabljajo za hibridna električna vozila z zunanjim polnjenjem (OVC-HEV). Na podlagi teh podatkov Komisija v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte za prilagoditev faktorjev porabe, ki se uporabljajo za OVC-HEV, da bi zagotovila, da bodo emisije teh vozil od leta 2025 odražale dejansko vožnjo.“

 

_______________

 

1a Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/392 z dne 4. marca 2021 o spremljanju in sporočanju podatkov v zvezi z emisijami CO2 iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi izvedbenih uredb Komisije (EU) št. 1014/2010, (EU) št. 293/2012, (EU) 2017/1152 in (EU) 2017/1153 (UL L 77, 5.3.2021, str. 8).

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 e (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 12 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6e) V členu 12 se doda naslednji odstavek:

 

„4a. Komisija do 31. decembra 2023 sprejme delegirane akte v skladu s členom 17 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije za merjenje in primerjavo učinkovitosti brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na podlagi električne energije, ki jo potrebujejo, da prevozijo 100 kilometrov. Pri tej metodologiji se upošteva zlasti to, kako porabljena električna energija vpliva na količino virov, ki jih potrebujejo baterije za notranje shranjevanje energije v teh vozilih.

 

Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 predstavi zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za določitev minimalnih pragov energetske učinkovitosti za nove brezemisijske osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ki se dajo na trg Unije.“

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(7a) Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

Člen 14

„Člen 14

Prilagoditev vrednosti M0 in TM

Prilagoditev vrednosti M0

1.  Vrednosti M in TM0 iz delov A in B Priloge I se prilagodijo:

1.  Vrednosti M0 iz Priloge I, del A in B, se prilagodijo:

(a)  do 31. oktobra 2020 se vrednost M0 v Prilogi I, del A, točka 4 prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih osebnih avtomobilov, registriranih v letih 2017, 2018 in 2019. Navedena nova vrednost M0 se uporablja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2024;

(a)  do 31. oktobra 2020 se vrednost M0 v Prilogi I, del A, točka 4 prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih osebnih avtomobilov, registriranih v letih 2017, 2018 in 2019. Navedena nova vrednost M0 se uporablja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2024;

(b)  do 31. oktobra 2022 se vrednost M0 v točki 4 dela B Priloge I prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letih 2019, 2020 in 2021. Navedena nova vrednost M0 se uporablja v letu 2024;

(b)  do 31. oktobra 2022 se vrednost M0 v Prilogi I, del B, točka 4 prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letih 2019, 2020 in 2021. Navedena nova vrednost M0 se uporablja v letu 2024;

(c)  do 31. oktobra 2022 se okvirna vrednost TM0 za leto 2025 določi kot povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letu 2021;

 

(d)  do 31. oktobra 2024 in vsako drugo leto po tem se vrednost TM v Prilogi I, dela A in B, točka 6.2 prilagodi povprečni preskusni masi vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v preteklih dveh koledarskih letih, začenši z letoma 2022 in 2023. Nova ustrezna vrednost TM0 se uporablja od 1. januarja koledarskega leta, ki sledi letu prilagoditve.

 

2. Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za dopolnitev te uredbe, in sicer z določitvijo ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

 

(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2019.111.01.0013.01.SLV&toc=OJ%3AL%3A2019%3A111%3ATOC)

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14 a

Člen 14 a

Poročilo o napredku

Poročilo o napredku

Do 31. decembra 2025 in nato vsaki dve leti Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje prehoda, tudi s finančnimi sredstvi.

Do 31. decembra 2025 in nato vsako leto Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje pravičnega prehoda, tudi s finančnimi sredstvi.

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, napredek pri doseganju ciljev za postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot to zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti, učinek na potrošnike, napredek v socialnem dialogu in vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na brezemisijsko cestno mobilnost.“;

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje:

 

(a)  napredek pri uvajanju brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ter njihovi cenovni dostopnosti in energetski učinkovitosti;

 

(b)  učinke na potrošnike, zlasti tiste z nizkimi in srednjimi dohodki, hitrost uvajanja brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v teh skupinah potrošnikov ter razpoložljivost in obseg ukrepov za podporo tej uvedbi na ravni Unije, držav članic in na lokalni ravni;

 

(c)  trg rabljenih vozil;

 

(d)  napredek pri doseganju zadostne postavitve javne in zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, med drugim tudi napredek pri doseganju ciljev, kot to zahtevata uredba o infrastrukturi za alternativna goriva in Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a;

 

(e)  napredek pri povečanju deleža energije iz obnovljivih virov v Uniji v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001;

 

(f)  potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv, tudi sintetičnih goriv, k doseganju podnebne nevtralnosti v prometnem sektorju;

 

(g)  emisije v življenjskem ciklu novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil, danih na trg, z uporabo metodologije, sprejete v skladu s členom 7(10);

 

(h)  napredek v socialnem dialogu in vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na brezemisijsko cestno mobilnost, pri čemer je treba upoštevati zaposlovanje in konkurenčnost;

 

(i)  učinke na zaposlovanje, ki jih je treba oceniti s podrobnim evidentiranjem razvoja delovnih mest v avtomobilski industriji in učinek na regije, kjer ta industrija je, ter ukrepe, tudi finančne, na ravni Unije, držav članic ali lokalni ravni za ublažitev socialno-ekonomskih posledic v teh regijah, vključno s programi izpopolnjevanja in preusposabljanja;

 

(k)  morebitni prispevek dodatnih nacionalnih ukrepov in ukrepov Unije za znižanje povprečne starosti in s tem emisij voznega parka lahkih tovornih vozil, kot so ukrepi za podporo socialno pravičnemu in okolju prijaznemu opuščanju starejših vozil;

 

________

 

1a Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V skladu s priporočilom Sveta (EU) .../... [priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost] so države članice pozvane, naj v tesnem dialogu s socialnimi partnerji pripravijo območne načrte za pravični prehod za svojo avtomobilsko industrijo, da bi usmerjale družbeno sprejemljive strukturne spremembe in preprečile družbene motnje.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Vstavi se naslednji člen 14aa:

 

„Člen 14aa

 

Dodatni ukrepi za podporo povpraševanju po brezemisijskih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih na trgu Unije

 

Komisija do [šest mesecev po začetku datuma veljavnosti te uredbe] sprejme dodatne ukrepe za podporo povpraševanju po brezemisijskih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih na trgu Unije, vključno s spodbujanjem zasebnih podjetij z voznimi parki določenih velikosti za prehod na brezemisijsko mobilnost. Predstavi predlog o spremembi Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz1a, da bi cilje, določene v njej, prilagodila višjim standardom v zvezi s CO2 za osebna in gospodarska vozila.

 

_________________

 

1a Kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL L 188, 12.7.2019, str. 116).

 

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) vstavi se naslednji člen 14b:

 

„Člen 14b

 

V skladu s členom 3(1), točka (b), Direktive (EU) .../... Države članice [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] pri sprejemanju odločitev o politikah, načrtovanju in naložbah, povezanih z vzpostavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, tudi v zvezi z učinkovito rabo energije od vira do kolesa pri različnih brezemisijskih tehnologijah, upoštevajo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“.“

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Vstavi se naslednji člen 14ab:

 

„Člen 14ab

 

Dodatni ukrepi za podporo prehodu na brezemisijske osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila na trgu Unije

 

Komisija [6 mesecev po začetku datuma veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 17, s katerim uskladi pravila o homologaciji vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, ki so bila pretvorjena na električni pogon na baterije ali gorivne celice, da se omogoči homologacija serije. Komisija oceni tudi uvedbo pravila za izračun ekvivalentov CO2 za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem, ki so pretvorjena na električni pogon na baterije ali gorivne celice v okviru uporabe uredbe.“

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija leta 2028 na podlagi dveh letnih poročanj pregleda učinkovitost in učinek te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih pregleda.

1. Komisija do leta 2027 na podlagi dveh letnih poročanj temeljito pregleda učinkovitost in učinek te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih pregleda.

Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe.

Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) V členu 15 se vstavi naslednji odstavek:

 

1a.  Komisija v pregledu iz odstavka 1 poroča tudi o emisijah CO2 v življenjskem ciklu novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil na podlagi metodologije iz člena 7(10). Poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog za dopolnitev te uredbe, ki vključuje emisije.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 6

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ba) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

6. Komisija do 31. decembra 2020 pregleda Direktivo 1999/94/ES, pri čemer upošteva, da je treba potrošnikom zagotoviti točne, zanesljive in primerljive informacije o porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zraka za nove osebne avtomobile, ki se dajo na trg, ter oceni možnosti za uvedbo oznake o ekonomičnosti porabe goriva in emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

„6.  Komisija do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] pregleda Direktivo 1999/94/ES, pri čemer upošteva, da je treba potrošnikom zagotoviti točne, zanesljive in primerljive informacije o dejanski porabi goriva, emisijah CO2, emisijah onesnaževal zraka in energetski učinkovitosti za nove osebne avtomobile, ki se dajo na trg, ter oceni možnosti za uvedbo oznake o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2 za nova lahka gospodarska vozila.

Obrazložitev

Revizija 20 let stare direktive o označevanju vozil je bistvena za zagotavljanje pravih informacij potrošnikom, ko grejo k prodajalcu. Ta določba je bila vključena v prejšnjih pogajanjih o standardih CO2 za avtomobile, vendar Komisija ni predstavila revizije te direktive. Od takrat so na voljo dejanski podatki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/392. Glede na nedavno in pričakovano rast prodaje akumulatorskih električnih vozil bo za potrošnike pomembno tudi, da bodo lahko razlikovali med takimi vozili glede na njihovo relativno energetsko učinkovitost, da bi jih usmerili k vozilom z najboljšim operativnim delovanjem ter tako pripomogli k zmanjšanju stroškov energije in porabe energije.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 1 – točka d

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) v točki 6.2 se naslov nadomesti z naslednjim:

(d) točka 6.2 se črta.

„Referenčni cilji specifičnih emisij“

 

Obrazložitev

Povezano s črtanjem parametra uporabnosti mase.

 

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 1 – točka d a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.2.1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(da) točka 6.2.1 se nadomesti z naslednjim:

6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

„6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + a2025 (TM – TM0)

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025

pri čemer je:

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1.;

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1.“

a 2025

 

 

pri čemer je:

 

a2021 naklon najbolje prilegajoče se premice, določene z uporabo metode linearnega prileganja najmanjših kvadratov za preskusno maso (neodvisna spremenljivka) in specifične emisije CO2 (odvisna spremenljivka) vsakega novega osebnega avtomobila, registriranega v letu 2021;

 

povprečne emisije2021 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 iz vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalcev, registriranih v letu 2021, za katere je cilj specifičnih emisij izračunan v skladu s točko 4;

 

TM povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalca, registriranih v zadevnem koledarskem letu v kilogramih (kg);

 

TM0 vrednost v kilogramih (kg), določena v skladu s točko (d) člena 14(1).

 

(32019R0631)

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 1 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.3.1 – pododstavka 1–2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilj specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij, faktor ZLEV

Cilj specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij,

pri čemer je:

pri čemer je:

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu s točko 6.2.1;

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu s točko 6.2.1;

faktor ZLEV (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1,05 ali 1,0,

 

pri čemer je:

 

y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novih osebnih avtomobilov, izračunan kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, pri čemer se v skladu z naslednjo formulo vsak med njimi šteje za ZLEV, deljeno s skupnim številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v zadevnem koledarskem letu:

 

ZLEVspecifični = 1 −

 

nič

 

Za nove osebne avtomobile, registrirane v državah članicah, v katerih je v letu 2017 delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v voznem parku manjši od 60 % povprečja Unije in manj kot 1 000 novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, registriranih v letu 2017*, se ZLEVspecifični do vključno leta 2029 izračuna v skladu z naslednjo formulo:

 

ZLEVspecifični =

 

nič

 

Če delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v celotnem voznem parku novih osebnih avtomobilov države članice, registriranih v letu med letoma 2025 in 2028, preseže 5 %, ta država članica v naslednjih letih ne more uporabiti multiplikatorja 1,85;

 

x je 15 % v letih 2025 do 2029.

 

________

________

* Delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v celotnem voznem parku novih osebnih avtomobilov države članice se izračuna kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, registriranih v letu 2017, deljeno s skupnim številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v istem letu.

* Delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v celotnem voznem parku novih osebnih avtomobilov države članice se izračuna kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, registriranih v letu 2017, deljeno s skupnim številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v istem letu.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.3.1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu s točko 6.2.1;

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1;

Obrazložitev

Povezano s črtanjem parametra uporabnosti mase.

 

 

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 1 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.3.2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.3.2 Cilji specifičnih emisij za leta 2030 do 2034

6.3.2 Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij za leta 2030 do 2034

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + a2030 (TM – TM0),

Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030

pri čemer je:

 

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2;

 

a 2030

 

 

pri čemer je:

 

a2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

povprečne emisije2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM0 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 1 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.3.3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.3.3. Cilji specifičnih emisij od leta 2035 dalje

6.3.3. Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij od leta 2035 dalje

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + a2035 (TM – TM0),

Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2035

pri čemer je:

 

a2035 je

 

pri čemer je

 

a2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM0 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.2.1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ca) Točka 6.2.1 se nadomesti z naslednjim:

6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

„6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leti 2025 in 2026

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + α (TM – TM0)

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025

pri čemer je:

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1.

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1.

α 2025, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1), in a2021, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1),

 

pri čemer je:

 

a je CB6BC75E

 

a naklon najbolje prilegajoče se premice, določene z uporabo metode linearnega prileganja najmanjših kvadratov za preskusno maso (neodvisna spremenljivka) in specifične emisije CO2 (odvisna spremenljivka) vsakega novega lahkega gospodarskega vozila, registriranega v letu 2021;

 

povprečne emisije2021 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 iz vseh novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalcev, registriranih v letu 2021, za katere je cilj specifičnih emisij izračunan v skladu s točko 4;

 

TM povprečna preskusna masa vseh novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca, registriranih v zadevnem koledarskem letu v kilogramih (kg);

 

(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32019R0631)

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.2.2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030 + α (TM – TM0)

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030

pri čemer je:

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.3;

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.3;

α je a2030,L, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, in a2030,H, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0;

α je a2030,L, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, in a2030,H, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0;

pri čemer je:

 

a2030,L

 

a2030,H

 

povprečne emisije2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM0 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.2.3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2035 + α (TM – TM0)

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2035

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.2.3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

α je a2035,L, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, in a2035,H, pri čemer je povprečna preizkusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0;

črtano

pri čemer je:

 

a2035,L

 

a2035,H

 

povprečne emisije2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM0 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.3.1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) točka 6.3.1 se nadomesti z naslednjim:

 

„Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij za leto 2025

 

Ciljna vrednost referenčnih specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025

 

pri čemer je:

 

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1;“

Obrazložitev

Povezano s črtanjem parametra uporabnosti mase in z uvedbo linearnega zmanjšanja emisij med letoma 2025 in 2030.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.3.1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ea) V odstavku 1 se pododstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

Cilj specifičnih emisij = (referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2025)) · faktor ZLEV,

„Cilj specifičnih emisij = (referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2025)),

pri čemer je:

pri čemer je:

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.1;

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.1;

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.1, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.1, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

faktor ZLEV (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1,05 ali 1,0,

 

pri čemer je:

 

y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novih lahkih gospodarskih vozil, izračunan kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, pri čemer v skladu z naslednjo formulo vsako izmed njih šteje za ZLEVspecifični, deljeno s skupnim številom novoregistriranih lahkih gospodarskih vozil v zadevnem koledarskem letu; [ENAČBA]

 

x 15 %.

 

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1 – točka 2 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.3.2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilji specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2030)

Cilj specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij,

pri čemer je:

 

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.2;

 

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.2, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

 

cilj za celotni vozni park2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2.

cilj za celotni vozni park2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – točka g

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del B – točka 6.3.3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilji specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2030)

Cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030

pri čemer je:

 

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.3;

 

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.3, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

 

cilj za celotni vozni park EU2035 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.3.

 

Obrazložitev

Povezano s črtanjem parametra uporabnosti mase.


OBRAZLOŽITEV

Novi zakonodajni predlog Evropske komisije o emisijskih vrednostih CO2 za osebne avtomobile in kombinirana vozila je del svežnja „Pripravljeni na 55“ ter neposredno ne vpliva samo na emisije, temveč tudi na potrošnike in avtomobilsko industrijo. Za poročevalca so najpomembnejši naslednji vidiki tega zakonodajnega predloga.

 

1. Podnebje in čist zrak

Poročevalec v celoti podpira zavezo Unije, da bo do leta 2030 emisije toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990 zmanjšala za najmanj 55 % in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Cestni promet pomembno prispeva k emisijam Unije, saj je v letu 2019 iz njega izhajalo več kot 20 % vseh emisij. Osebni avtomobili in kombinirana vozila povzročijo več kot 70 % emisij iz cestnega prometa.  Medtem ko se emisije v drugih sektorjih zmanjšujejo, se v prometnem sektorju še naprej povečujejo. Poleg emisij toplogrednih plinov je cestni promet pomemben vir emisij onesnaževal zraka, kot so dušikovi oksidi, SO2 in drobni delci. Zato so potrebni zakonodajni ukrepi, s katerimi bi prometni sektor vključili v prehod na podnebno nevtralnost in zmanjšali emisije onesnaževal.

 

Poročevalec meni, da so se standardi emisijskih vrednosti CO2 za osebne avtomobile in kombinirana vozila izkazali za učinkovit ukrep za zmanjšanje emisij iz cestnega prometa. Ti standardi se od začetka svoje veljavnosti uporabljajo kot spodbuda proizvajalcem avtomobilov za večje vlaganje v razvoj brezemisijskih vozil. Zaradi tega se na trg daje večji delež brezemisijskih vozil, kot je bilo pričakovano. Poročevalec zato pozdravlja zaostritev standardov, kakor predlaga Komisija, da bi se standardi uskladili s podnebnimi ambicijami Unije.

 

Ob upoštevanju, da so novi avtomobili na cesti pogosto precej dlje časa kot 10 do 15 let, kot ocenjuje Komisija, bi morali biti cilji bolj ambiciozni, če želimo zagotoviti, da bo EU svoj cilj glede podnebne nevtralnosti dosegla do leta 2050. Z okrepitvijo ciljev za leti 2025 in 2030 ter uvedbo vmesnega cilja se bo poskrbelo, da se bodo omenjeni standardi še naprej uporabljali kot spodbuda za dajanje več brezemisijskih vozil na trg.

 

2. Interesi potrošnikov ter spodbujanje inovacij in naložb

Poročevalec ne verjame, da je kaznovanje potrošnikov za vožnjo s povečanjem stroškov pravi način za doseganje podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Namesto tega meni, da bi morala biti uporaba avtomobila biti brez emisij in cenovno dostopna. Nakupna cena osebnih avtomobilov in kombiniranih vozil je eno glavnih meril, na podlagi katerih se potrošniki odločajo o nakupu. V zadnjih letih se brezemisijska vozila hitro razvijajo. Na trgu je danes na voljo vse več takih vozil, vključno s cenovno dostopnejšimi modeli. Zaradi manjšega števila premikajočih se delov so stroški vzdrževanja akumulatorskih električnih vozil manjši. Ta vozila so glede celotnih stroškov lastništva dolgoročno konkurenčna. Da bi bila nova in rabljena brezemisijska vozila cenovno dostopnejša in bolj razpoložljiva za nakup, želi poročevalec spodbujati inovacije, konkurenco in razvoj brezemisijskih vozil.


S ciljem za obdobje od leta 2035 in povečanimi vmesnimi cilji naj bi se trgu dal jasen znak in proizvajalcem zagotovila gotovost glede naložb v nadaljnji razvoj brezemisijskih vozil, ki naj bi sčasoma postala potrošnikom prijaznejša in cenovno dostopnejša. Poleg tega bi bile potrebne nadaljnje naložbe v infrastrukturo za polnjenje, da bi bil nakup brezemisijskih vozil čim privlačnejši. Uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, kot jo predlaga Komisija, bi morala biti bolj ambiciozna z vidika infrastrukture za polnjenje osebnih avtomobilov in kombiniranih vozil, da bi bila tako skladna z ambicioznostjo standardov za CO2. Druge politike, s katerimi je mogoče nadalje podpreti prehod na podnebno nevtralen prometni sektor, bi bilo treba uskladiti s strožjimi standardi za CO2, na primer z revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb in direktive o čistih vozilih.

 

3. Pravičen prehod za mala in srednja podjetja ter njihove delavce

Čeprav naj bi prehod na brezemisijska vozila predvidoma na splošno pozitivno vplival na zaposlenost, je mogoče v posameznih sektorjih in regijah pričakovati upad zaposlenosti. Poročevalec meni, da bi morala Komisija te vplive temeljito obravnavati, in sicer z oceno morebitnih ukrepov med celotnim prehodom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti malim in srednjim podjetjem v celotni dobavni verigi, ki nimajo vedno enakih možnosti ali sredstev za preusposabljanje in dodatno usposabljanje delavcev kot večji proizvajalci.

 

4. Zagotoviti preprosto in skladno zakonodajo

Da bi zagotovili preprosto in skladno ureditev, bi bilo treba po mnenju poročevalca čim prej črtati določbe v obravnavani uredbi, ki odvračajo od prodaje brezemisijskih vozil. Zato bi bilo treba sistem olajšav za ZLEV opustiti prej, kot predlaga Komisija. Poleg tega bi bilo treba zgornjo mejo za zmanjšanje emisij, ki ga je mogoče doseči z ekološkimi inovacijami, v skladu z novimi standardi zmanjšati, da ne bo spodbujala manjših ambicij glede prodaje brezemisijskih vozil.

 

Za poročevalca je ključno, da se cilji dosežejo na podlagi dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo. Izogniti bi se bilo treba nepredvidenim razlikam med teoretičnimi emisijami in dejanskimi, ki nastajajo med vožnjo, ter luknjam v zakonodaji. Poročevalec ugotavlja, da bodo sicer zaradi prehoda z novega evropskega voznega cikla (NEDC) na globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila (WLTP) homologacijski podatki o emisijah CO2 bolj reprezentativni, vendar se priključna hibridna električna vozila še vedno upoštevajo na zavajajoč način. Emisije teh vozil se zaenkrat izračunavajo na podlagi faktorja uporabe, tj. razmerja med prevoženo razdaljo z uporabo baterije in prevoženo razdaljo z uporabo zgorevalnega motorja. Ta faktor uporabe ne temelji na reprezentativnih dejanskih podatkih, temveč na oceni, ki vzorcev dejanske vožnje ne odraža pravilno. Ker Komisija od leta 2021 uporablja podatke, pridobljene z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu, bi bilo treba faktor porabe čim prej dopolniti, tako da bo odražal dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo.


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (21.4.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije

(COM(2021)0556 – C9‑0322/2021 – 2021/0197(COD))

Pripravljavec mnenja: Dominique Riquet

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Da bi do leta 2050 dosegli ogljično nevtralnost, kot je določeno v zelenem dogovoru, morajo vsi sektorji Unije zmanjšati svoje emisije, vključno s cestnim prometom, ki ustvari 20 % emisij, kar tri četrtine teh emisij pa povzročijo avtomobili in kombinirana vozila. Prehod bo vplival na gospodinjstva, cele regije, na delavce in vso avtomobilsko panogo, obenem pa bodo zanj potrebne znatne javne in zasebne naložbe.

Da bi se poprijeli s tem izzivom, Komisija predlaga, da bi v Uniji od leta 2035 za avtomobile in kombinirana vozila dejansko prepovedali vso tehnologijo z zgorevanjem fosilnih goriv. Pripravljavec mnenja podpira splošni cilj razogljičenja voznega parka, da bi dosegli podnebno nevtralnost. Želi pa dati nekaj priporočil, da bi se izognili morebitnim pastem te strategije, ki so povezane z njeno metodologijo, izvedljivostjo in posledicami.

1. Za celostno zmanjšanje emisij

Pripravljavec mnenja meni, da ta uredba zaradi popolnega osredotočenja na emisije, ki prihajajo iz izpušne cevi, ne razvija pristopa, ki bi zajel celotni ogljični odtis avtomobilov in kombiniranih vozil. Ker se nekaterim virom emisij daje prednost, tudi tehnologije niso več v enakovrednem položaju, kar je v nasprotju z načelom tehnološke nevtralnosti.

S povečevanjem števila brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil se bodo viri emisij postopoma prenesli navzgor v vrednostni verigi na tiste dele verige, ki so obravnavane v drugi zakonodaji, zato bo ta uredba vse bolj zastarevala. Da bi se izognili tveganju razdrobljenosti zakonodaje, bi pripravljavec mnenja želel dati prednost razširjenemu obračunavanju ogljika ob upoštevanju življenjskega cikla vozil in goriva/energije, s čimer bi omogočili, da bi se bolje upošteval dejanski vpliv različnih tehnologij na okolje.

2. Negotovosti, povezane s popolnim prehodom na električno energijo

Čeprav pripravljavec mnenja podpira elektrifikacijo voznega parka in scenarij v smeri ničelnih emisij, se po drugi strani boji, da bodo pri prezgodnjih političnih odločitvah podcenjeni gospodarski, industrijski, socialni in ekološki stroški prehoda. Akumulatorska električna vozila ne pomenijo ničelnih emisij za okolje (glede na ogljični odtis proizvodnje, težo vozila, izvor električne energije, pridobivanje in dobavo materialov, še toliko bolj pa glede na vse večje tekmovanje za te vire zaradi napovedi, da se bo proizvodnja baterij do leta 2050 povečala za dvajsetkrat). Postavljajo se tudi resna vprašanja o naših električnih omrežjih (v smislu razogljičenja, razpoložljivosti, zmogljivosti in standardizacije) in polnilni infrastrukturi (vzpostavljanje omrežja glede na doseg vozil, velike potrebe po naložbah, medtem ko bodo države članice utrpele izgube in prenose prihodkov od davka na gorivo).

Če bi vse stavili na eno samo tehnologijo, bi odrinili druge sektorje, s čimer bi povzročili velike težave pri raziskavah in razvoju, zaposlovanju in evropski konkurenčnosti. Naša strukturna ranljivost se bo povečala, če Unija ne bo najprej razvila konkurenčnega industrijskega ekosistema, vzpostavila primerne infrastrukture, razogljičila in konsolidirala svojega sistema za proizvodnjo električne energije ter obvarovala svojih dobavnih verig. Ob konkurenci mednarodnih velikanov, ki ne tekmujejo pod enakimi okoljskimi in konkurenčnimi pogoji, je treba upoštevati tveganje, da se poveča odvisnost od uvoza tujih tehnologij. Posledično bi bila Unija obsojena na dvojni neuspeh, in sicer tako pri zmanjšanju ogljičnega odtisa kot pri okrepitvi svoje industrije.

3. Komplementarne tehnologije, nujna podpora

Glede na vse te negotovosti bi bilo nespametno, če bi se prenaglili in kar prepovedali eno ali več tehničnih možnosti, ki bi se lahko kasneje izkazale za koristne; namesto tega bi bilo treba spodbujati inovacije in skušati poiskati dopolnilne elemente različnih tehnologij, ki se izkažejo za uspešne. Te prehodne tehnologije se lahko izkažejo za koristne z okoljskega vidika in zagotovijo komplementarne rešitve državam članicam, ki morajo upoštevati veliko gospodarsko, geografsko, socialno ali infrastrukturno raznolikost.

Za to je potrebna manjša sprememba cilja do leta 2035, da bi na eni strani ohranili močno sporočilo temu sektorju glede razogljičenja, obenem pa omogočili dovoljšen manevrski prostor za razvoj učinkovitih alternativnih tehnologij. Tako je na primer uvedena določba o vmesnem pregledu leta 2027, ko bo zakonodajalec lahko bolje presojal sedanje negotovosti ter tehnološki napredek in razvoj trga. Poleg tega je treba ustanoviti sklad za avtomobilsko industrijo, da se ji pomaga usposobiti in prekvalificirati delavce ter tako zagotoviti prihodnjo vzdržnost evropske predelovalne industrije, da bo uspešna in konkurenčna na svetovnem trgu.

Pripravljavec mnenja je prepričan, da bo Unija s temi priporočili uresničila svoje okoljske ambicije ter izpolnila svoje socialne in industrijske potrebe, da se bo razvilo bolj trajnostno in odpornejše evropsko gospodarstvo.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016. Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(1) Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016. Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Pogodbenice glasgowskega podnebnega dogovora so z njegovim sprejetjem novembra 2021 pripoznale, da bi močno zmanjšali tveganja in posledice podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature ohranili pri 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje do leta 2030, da bi pospešile podnebne ukrepe v tem ključnem desetletju in zapolnile vrzel med zavezami in ciljem 1,5 °C.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

(3) Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050. Da bi to dosegli, je treba zagotoviti skladnost med zakonodajnimi akti, ki se medsebojno prepletajo glede na medsektorsko naravo vprašanj, kot so infrastruktura za alternativna goriva, standardi CO2 za avtomobile in kombinirana vozila, baterije, energija iz obnovljivih virov, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, osmi okoljski akcijski program. Pomembno je, da to ne privede do razdrobljene zakonodaje, ki bi pošiljala nasprotujoče si signale in določala medsebojno nezdružljive cilje. Zeleni dogovor namreč določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom ter okrepiti strateško avtonomijo in vodilni položaj Unije v industriji v vseh ključnih sektorjih, hkrati pa spodbujati inovacije in kakovostna delovna mesta v Evropi. Namen te strategije je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in pred njegovimi učinki, ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih posebnosti ter različnih socialnih posledic. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da bo prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Vse gospodarske panoge naj bi prispevali k doseganju tega zmanjšanja emisij.

(6) Vse gospodarske panoge naj bi prispevale k doseganju tega zmanjšanja emisij, vključno s sektorjem cestnega prometa, edinim sektorjem v Uniji, v katerem se emisije od leta 1990 samo zvišujejo in ki ima velik ekološki odtis, saj povzroči 70 % vseh emisij Unije v prometu in več kot 27 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. V zelenem dogovoru je postavljen ambiciozen cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij iz prometa, da bi do leta 2050 v Uniji dosegli ogljično nevtralnost.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Ukrepi iz te uredbe so potrebni kot del usklajenega in doslednega okvira, ki je nepogrešljiv za dosego splošnega cilja Unije glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov.

(7) Ukrepi iz te uredbe so potrebni kot del usklajenega in doslednega okvira, ki je nepogrešljiv za dosego splošnega cilja Unije glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, kot tudi za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženih fosilnih goriv, na primer da smo v letu 2018 porabili 227,5 milijarde EUR samo za uvoz nafte, saj je to še vedno prevladujoča oblika energije, ki jo uporabljajo avtomobili in kombinirana vozila (94 %). Medtem ko se poraba nafte postopno opušča, je bistveno, da se ne preide zgolj z ene odvisnosti na drugo. Za vzdržnost evropske industrije in okrepitev strateške avtonomije Unije je bistveno, da Komisija sodeluje z državami članicami in industrijskimi deležniki, da bi zavarovala dobavno verigo strateških surovin in redkih zemelj, potrebnih za nove brezogljične in nizkoogljične tehnologije.

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Ta uredba je skladna s prizadevanji Unije za zmanjšanje emisij iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v dolgoročnem cilju, da avtomobilska panoga postane brezemisijska. S postopnim povečevanjem števila brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil pa se bodo viri emisij preselili navzgor v avtomobilski verigi. Razviti je torej treba metodologije celotnega življenjskega cikla, ki bodo dopolnjevale pristop glede emisij iz izpušne cevi, zato da se zagotovi učinkovitost te zakonodaje pri zmanjševanju emisij na ravni Unije in spodbudi proizvodnja trajnostnih baterij, zlasti v smislu trajnosti, učinkovitosti, ponovne uporabe in recikliranja. Zato mora Komisija najpozneje do 31. decembra 2023 oblikovati usklajeno metodologijo, ki bi omogočila poročanje o celotnem deležu ogljika v življenjskem ciklu teh vozil (proizvodnja – uporaba – razgradnja) in porabljeni energiji (pridobivanje/proizvodnja – prevoz – poraba ali „od vrtine do rezervoarja“) za celosten pregled in za to, da se dosledno uskladijo sredstva, ki se uporabljajo za doseganje podnebnih ciljev Unije. To uredbo bi bilo treba leta 2027 pregledati in to razširjeno obračunavanje ogljika vključiti kot nov kazalnik pri zmanjševanju emisij v panogi, ker bo najbolje odražal dejanski ogljični odtis osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil.

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Da bi do leta 2030 dosegli vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, je treba okrepiti zahteve glede zmanjšanja emisij, določene v Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta25 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Prav tako je treba določiti jasen scenarij za nadaljnja zmanjšanja po letu 2030, da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Brez ambicioznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa bi bilo potrebno večje zmanjšanje emisij v drugih panogah, vključno s tistimi, kjer je razogljičenje zahtevnejše.

(8) Da bi do leta 2030 dosegli vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, je treba okrepiti zahteve glede zmanjšanja emisij, določene v Uredbi (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta25 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Prav tako je treba določiti jasen scenarij za nadaljnja zmanjšanja po letu 2030, da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Obenem je izredno pomembno, da se z dopolnilno zakonodajo Unije, kot je direktiva (EU) 2018/200125a, poskrbi za hitro uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi vozni park Unije v večji meri poganjala dodatna električna energija iz obnovljivih virov. Brez ambicioznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa bi bilo potrebno večje zmanjšanje emisij v drugih panogah, vključno s tistimi, kjer je razogljičenje zahtevnejše. Pri digitalnem in zelenem prehodu bi bilo treba torej upoštevati tudi pomen socialne razsežnosti, da se zagotovi mobilnost za vse, vključno z vplivi obdavčitve energije na cenovno dostopnost ter neposrednim in posrednim učinkom višjih cen energije na promet v različnih regijah Unije, in tudi z upoštevanjem posledic za industrijske panoge, da se zagotovi zaposlenost in konkurenčnost industrije.

__________________

__________________

25 Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

25 Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

 

 

25a Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Okrepljene zahteve za zmanjšanje emisij CO2 bi morale spodbuditi povečan delež brezemisijskih vozil, uvedenih na trg Unije, hkrati pa potrošnikom in državljanom zagotoviti koristi z vidika kakovosti zraka in prihranka energije, ter zagotovili, da se bodo inovacije v avtomobilski vrednostni verigi lahko ohranile. V tem globalnem okviru mora biti veriga avtomobilske panoge EU tudi vodilni akter pri sedanjem prehodu na brezemisijsko mobilnost. Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 so pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni. Za doseganje cilja celotnega brezemisijskega voznega parka so in ostajajo na voljo različne tehnologije. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila, imajo lahko še naprej vlogo pri prehodu.

(9) Okrepljene zahteve za zmanjšanje emisij CO2 bi morale spodbuditi povečan delež neto brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in goriv, uvedenih na trg Unije, hkrati pa potrošnikom in državljanom zagotoviti koristi z vidika kakovosti zraka in prihranka energije, ter zagotovili, da se bodo inovacije, mednarodna konkurenčnost in ravni zaposlenosti v avtomobilski vrednostni verigi v Evropi lahko ohranile in da bo mobilnost še naprej dostopna in cenovno ugodna za vse. Avtomobilska panoga v Uniji ostaja eden od stebrov gospodarstva, prispeva 7 % evropskega BDP, zagotavlja 4,6 milijona delovnih mest in še vedno vodi na področju tehnoloških inovacij, saj vsako leto vloži 60 milijard EUR v raziskave in razvoj. To industrijsko panogo je treba podpreti pri njenem okoljskem in digitalnem prehodu, saj se evropski proizvajalci zdaj spopadajo s tremi ovirami, in sicer s strožjimi okoljskimi predpisi, vse večjimi potrebami po naložbah v inovacije in vse ostrejšo mednarodno konkurenco. V tem globalnem okviru mora biti veriga avtomobilske panoge EU še naprej vodilni akter pri sedanjem prehodu na brezemisijsko mobilnost. Okrepljeni standardi za zmanjšanje emisij CO2 bi morali biti pri doseganju zastavljenih ciljev za celoten vozni park tehnološko nevtralni. Za dolgoročno prispevanje k cilju celotnega brezemisijskega voznega parka, na primer s pogonom na vodik, bi bilo treba uporabljati biogoriva in druga goriva iz obnovljivih virov, ki bi lahko kratkoročno in srednjeročno prispevala k zmanjšanju emisij CO2 v prometnem sektorju, obenem pa omogočila cenovno ugodnost, dostopnost, varnost in vključenost. Brezemisijska vozila zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo. Brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki vključujejo tudi dobro delujoča priključna hibridna električna vozila ali vozila na alternativna goriva, imajo lahko še naprej določeno vlogo pri prehodu.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Čeprav imajo akumulatorska električna vozila velik potencial za razogljičenje voznega parka in je treba spodbujati njihovo uporabo, je treba upoštevati načelo tehnološke nevtralnosti, zato da bi jih uporabljali poleg drugih učinkovitih tehnologij. Pomembno je poudariti, da nobena tehnologija ni popolnoma brez emisij niti brez vpliva na okolje, kar velja tudi za tovrstna vozila, upoštevati je namreč treba ogljični odtis baterije, naraščanje teže vozila, izvor električne energije, pridobivanje surovin. V zvezi s tem bi bilo treba oceniti in obravnavati tveganje težav pri dobavi, da bi zadostili evropskemu povpraševanju glede na vse večje mednarodno tekmovanje za vire, potrebne za proizvodnjo baterij, saj naj bi se proizvodnja do leta 2050 po napovedih povečala za dvajsetkrat. Poleg tega je treba upoštevati vplive na električna omrežja (v smislu razogljičenja, razpoložljivosti, zmogljivosti in standardizacije) ali na razvoj polnilne infrastrukture (vzpostavljanje omrežja glede na doseg vozil, velike potrebe po zasebnih in javnih naložbah).

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V zvezi s tem bi bilo treba za obdobje od leta 2030 določiti nove okrepljene cilje za zmanjšanje emisij CO2 tako za nove osebne avtomobile kot za nova lahka gospodarska vozila. Te cilje je treba določiti na ravni, ki daje močan znak za pospešitev uvajanja brezemisijskih vozil na trg Unije in spodbujanje inovacij v brezemisijskih tehnologijah na stroškovno učinkovit način.

(10) V zvezi s tem bi bilo treba za obdobje od leta 2030 določiti nove okrepljene cilje za zmanjšanje emisij CO2 tako za nove osebne avtomobile kot za nova lahka gospodarska vozila. Te cilje je treba določiti na ravni, ki bo omogočila spoštovanje načela tehnološke nevtralnosti, obenem pa bo dala močan znak za pospešeno uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije, da bodo postala cenovno sprejemljiva in dostopna vsem, za spodbujanje inovacij in povečanje evropske konkurenčnosti v brezemisijskih tehnologijah na stroškovno učinkovit način. Načelo tehnološke nevtralnosti je bistveno za zagotavljanje raznovrstnosti rešitev, nadaljevanje inovacij in razvoja, vključno s prelomnimi tehnologijami, ter za omogočanje prožnosti trga in raznolikosti družbenega vedenja. Tu je pomembno, da cestnega prometa ne omejimo na eno samo tehnologijo, temveč spodbujamo inovacije in dopolnjevanje med učinkovitimi alternativnimi tehnologijami, kot je kombinirana uporaba hibridnih vozil in nizkoogljičnih goriv, ne smemo pa tudi zamujati pri sprejemanju čistih tehnologij, ki bodo skladne s podnebnimi cilji Unije. Poleg tega bi bil popolnoma enoten pristop na evropski ravni neizvedljiv zaradi velike gospodarske, socialne, geografske in infrastrukturne raznolikosti znotraj držav članic in med njimi, medtem ko bi mešanica komplementarnih tehnologij omogočila, da vsaka regija uvede tiste rešitve za zmanjšanje emisij, ki so zanjo najustreznejše.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Osnovni pogoj za razogljičenje mobilnosti v Uniji so tehnološke inovacije, zato bi jih bilo treba podpirati. Zaradi vse večje mednarodne konkurence bi si morale Unija in države članice še naprej prizadevati za preučevanje in razvoj pobud, ki spodbujajo sinergije v tem sektorju, kot je evropsko zavezništvo za baterije, ter podpirati javne in zasebne naložbe v evropske avtomobilske raziskave in inovacije. Namen vsega naštetega bi moral biti ohranjanje vodilnega tehnološkega položaja Evrope v tem sektorju, razvoj industrijske odličnosti v Uniji na področju tehnologij prihodnosti ter zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti in konkurenčnosti njene industrijske baze.

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropska strategija za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih vozil in s tem povezanih tehnologij, pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti. Po potrebi bi bilo treba na ravni EU in držav članic preučiti finančno podporo za privabljanje zasebnih naložb, tudi prek Evropskega socialnega sklada Plus, Sklada za pravični prehod, sklada za inovacije, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih instrumentov večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU v skladu s pravili o državni pomoči. Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije.

(11) Cilje revidiranih standardov vrednosti CO2 mora spremljati evropska strategija za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo širitev proizvodnje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ter s tem povezanih tehnologij, pa tudi potrebe po preusposabljanju in dodatnem usposabljanju delavcev v panogi ter gospodarska diverzifikacija in preoblikovanje dejavnosti, zlasti med malimi in srednjimi podjetji. Zato bi bilo treba na ravni EU in držav članic povečati finančno podporo za privabljanje zasebnih naložb, tudi prek Evropskega socialnega sklada Plus, Sklada za pravični prehod, sklada za inovacije, mehanizma za okrevanje in odpornost, Socialnega sklada za podnebje ter drugih instrumentov večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU v skladu s pravili o državni pomoči. Spremenjena pravila o energetski in okoljski državni pomoči bodo državam članicam omogočila, da podjetjem pomagajo razogljičiti njihove proizvodne procese in sprejeti bolj zelene tehnologije v okviru nove industrijske strategije. Ta finančna podpora bi morala biti pogojena s tem, da podjetja, ki jo prejmejo, ohranijo delovna mesta.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Nova posodobljena industrijska strategija26 predvideva soustvarjanje zelenih in digitalnih scenarijev za prehod v partnerstvu z industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. V tem okviru je treba razviti scenarij za prehod, da bo ekosistem mobilnosti spremljal prehod avtomobilske vrednostne verige. Pri tem scenariju bi bilo treba posebno pozornost nameniti MSP v avtomobilski dobavni verigi, posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z državami članicami, prav tako pa bi moral temeljiti na programu znanj in spretnosti za Evropo s pobudami, kot je pakt za znanja in spretnosti, za mobilizacijo zasebnega sektorja in drugih deležnikov, da se dodatno usposobi in preusposobi evropska delovna sila v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. V scenariju je treba obravnavati tudi ustrezne ukrepe in spodbude na evropski in nacionalni ravni za povečanje cenovne dostopnosti brezemisijskih vozil. Napredek, dosežen pri tem celovitem scenariju prehoda za ekosistem mobilnosti, je treba spremljati vsaki dve leti kot del poročila o napredku, ki ga bo predložila Komisija in med drugim analizirala napredek pri uvajanju brezemisijskih vozil, razvoj njihovih cen, uvedbo alternativnih goriv in postavitev infrastrukture, kot zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencial inovativnih tehnologij za doseganje podnebno nevtralne mobilnosti, mednarodno konkurenčnost, naložbe v avtomobilsko vrednostno verigo, dodatno usposabljanje in preusposabljanje delavcev ter preoblikovanje dejavnosti. Poročilo o napredku bo temeljilo tudi na dvoletnih poročilih o napredku, ki jih države članice predložijo v skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva. Komisija bi se morala pri pripravi poročila o napredku, tudi pri rezultatih socialnega dialoga, posvetovati s socialnimi partnerji. Inovacije v avtomobilski dobavni verigi se nadaljujejo. Inovativne tehnologije, kot je proizvodnja električnega goriva z zajemanjem iz zraka, bi lahko, če bi se nadalje razvijale, ponudile možnosti za cenovno ugodno podnebno nevtralno mobilnost. Zato bi morala Komisija v svojem poročilu o napredku še naprej spremljati napredek na področju inovacij v panogi.

(12) Nova posodobljena industrijska strategija predvideva26 soustvarjanje zelenih in digitalnih scenarijev za prehod v partnerstvu z industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. V tem okviru je treba razviti scenarij za prehod, da bo prehod avtomobilske vrednostne verige spremljal tudi ekosistem mobilnosti, hkrati pa se bo podpiralo najbolj prizadete regije in skupnosti, da bi se odpravila vrzel med razvitimi in manj razvitimi gospodarstvi v Uniji. Pri tem scenariju bi bilo treba posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem v avtomobilski dobavni verigi, posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z državami članicami, prav tako pa bi moral temeljiti na programu znanj in spretnosti za Evropo s pobudami, kot je pakt za znanja in spretnosti, za mobilizacijo zasebnega sektorja in drugih deležnikov, da se dodatno usposobi in preusposobi evropska delovna sila v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. V scenariju je treba obravnavati tudi ustrezne ukrepe in spodbude na evropski in nacionalni ravni za povečanje cenovne dostopnosti nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil. Vsi, zlasti pa državljani, ki živijo na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih, kjer ni dostopa do kakovostnega javnega prevoza ali drugih rešitev za mobilnost oziroma je dostop zelo omejen, bi morali imeti še naprej dostop do cenovno ugodne individualne mobilnosti. Napredek, dosežen pri tem celovitem scenariju prehoda za ekosistem mobilnosti, je treba spremljati vsaki dve leti kot del poročila o napredku, ki ga bo predložila Komisija in med drugim analizirala napredek pri uvajanju nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil, razvoj njihovih cen, uvedbo alternativnih goriv in postavitev infrastrukture, kot zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencial inovativnih tehnologij za doseganje podnebno nevtralne mobilnosti, mednarodno konkurenčnost, naložbe v avtomobilsko vrednostno verigo, dodatno usposabljanje in preusposabljanje delavcev ter preoblikovanje dejavnosti. Poročilo o napredku bo temeljilo tudi na letnih poročilih o napredku, ki jih države članice predložijo v skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva. Komisija bi se morala pri pripravi poročila o napredku, tudi pri rezultatih socialnega dialoga, posvetovati s socialnimi partnerji. Inovacije v avtomobilski dobavni verigi se nadaljujejo. Inovativne tehnologije, kot so napredna biogoriva in proizvodnja električnega goriva z zajemanjem iz zraka, bi lahko, če bi se nadalje razvijale, ponudile možnosti za cenovno ugodno podnebno nevtralno mobilnost. Zato bi morala Komisija v svojem poročilu o napredku še naprej spremljati napredek na področju inovacij v panogi.

__________________

__________________

26 Sporočilo Komisije – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021) 350 final z dne 5. maja 2021.

26 Sporočilo Komisije – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021)0350 z dne 5. maja 2021.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Čeprav se ta uredba uporablja samo za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila, jo je pomembno vključiti v širši akcijski načrt za razogljičenje obstoječega voznega parka v vsej Uniji, da bomo obvarovali okolje in zdravje državljanov v vseh državah članicah Zaradi počasne obnove voznega parka bodo sedanja vozila še dolgo ostala dejavnik, ki bo zmanjševal okoljsko učinkovitost. Poleg tega sedanji srednje- in vzhodnoevropski trg rabljenih vozil, ki onesnažujejo okolje, pomeni tveganje, da se bo onesnaževanje preneslo v gospodarsko manj razvite regije Unije. Doseganje ambicioznih podnebnih ciljev za leto 2050 bi moralo biti povezano s pravico vseh državljanov Unije do čistejšega zraka. Za pospešitev zmanjševanja emisij iz obstoječega voznega parka je izjemno pomembno, da Komisija nemudoma predlaga zakonodajne ukrepe za oblikovanje okvira, ki bo spodbujal naknadno opremljanje vozil in uporabo že razpoložljivih tehnologij za zmanjševanje emisij CO2, kot so nizkoogljična goriva ali energijsko manj potratni žarometi, zato da se pospeši modalna preusmeritev tovornega in potniškega prometa ter spodbudijo okolju prijaznejše navade v prometu, na primer souporaba avtomobilov, „mehka mobilnost“ in mestni javni prevoz, in da se začne reševati morebitno tveganje selitve virov v avtomobilski panogi Unije.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Te cilje za celotni vozni park EU je treba dopolniti s potrebno postavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot je določeno v Direktivi 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta27.

(13) Izboljšani potrošniški dostop do primerne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in oskrbo z alternativnimi gorivi je osnovni pogoj za razvoj trga brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, s tem pa tudi za uspešnost te uredbe. Cilje za celotni vozni park EU bi bilo treba dopolniti s potrebno postavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture, česar doslej v Uniji nismo izvajali v zadostni meri. Zato bi morali to uredbo spremljati ambiciozni obvezni cilji za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v vseh državah članicah ter ambiciozni cilji za vzpostavitev zasebnih polnilnih mest, kot so določeni v Direktivi 2014/94/EU27 in Direktivi 2010/31/EU, v zvezi s tem pa bi moralo vsako povečanje ciljev glede zmanjšanja emisij, določenih v tej uredbi, vključno z vmesnimi cilji, potekati vzporedno s povečanjem ciljev uvajanja. Infrastrukturo za polnjenje je treba postaviti tam, kjer ljudje živijo, delajo in opravljajo svoje vsakodnevne dejavnosti. Zelo pomembno je, da pri tem ne zaostane nobena regija ali ozemlje Unije in da se pri postavljanju infrastrukture za alternativna goriva ustrezno obravnavajo regionalne razlike, zlasti v manj razvitih regijah ali regijah s posebnimi potrebami in okoliščinami, kot so podeželska, redko poseljena, odročna in najbolj oddaljena ter otoška in gorska območja. Države članice bi morale dobiti zadostno podporo in pomoč za dosego tega cilja zaradi velikih potreb po naložbah v desetletju, ko se bodo povečale njihove izgube in prenosi prihodkov od davkov na druga goriva. Zato je tu pomembno poudariti, da je vprašanje polnjenja neločljivo povezano z dosegom vozil in da večji ko je doseg, manj pogosta oskrba je potrebna, zaradi česar bi morala Komisija pri uvajanju infrastrukture upoštevati tehnološki razvoj, zlasti v zvezi z dometom baterij. Cestni promet zajema precejšen delež končne porabe energije v Uniji. Direktiva (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] določa načelo energijske učinkovitosti na prvem mestu kot vodilno načelo, ki bi ga bilo treba na vseh ravneh upoštevati v vseh sektorjih, tudi tistih, ki ne spadajo v energetski sistem. Načelo energijske učinkovitosti na prvem mestu bi bilo treba torej upoštevati tako pri sprejemanju odločitev o politikah kot pri načrtovanju in naložbah, povezanih z vzpostavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, tudi v zvezi z učinkovito rabo energije od vrtine do kolesa pri različnih brezemisijskih tehnologijah.

__________________

__________________

27 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

27 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

Predlog spremembe  15

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Proizvajalci morajo imeti dovolj prožnosti, da bodo sčasoma prilagodili svoje vozne parke in da bodo na stroškovno učinkovit način upravljali prehod na brezemisijska vozila, zato je primerno, da se pristop zmanjševanja ciljnih ravni ohrani v petletnih korakih.

(14) Proizvajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem v avtomobilski dobavni verigi, bi bilo treba zagotoviti zadostno prožnost pri prilagajanju voznega parka glede na to, da so osebni avtomobili proizvedeni in zasnovani v vsaj petletnih ciklih, lahka gospodarska vozila pa še daljših, zato da bi lahko stroškovno učinkovito izvedli prehod na brezemisijska in nizkoemisijska vozila. Zato je primerno, da se pristop zmanjševanja ciljnih ravni ohrani v korakih. Da bi zagotovili učinkovitost te uredbe ob upoštevanju razvoja na trgu, tehnološkega napredka in cilja Unije o zmanjšanju emisij, bi jo bilo treba leta 2027 pregledati.

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Prizadevanja za zmanjšanje emisij, potrebna za dosego ciljev za celotni vozni park EU, so porazdeljena med proizvajalce z uporabo krivulje mejnih vrednosti, ki temelji na povprečni masi voznega parka EU novih vozil, in novega voznega parka proizvajalca. Čeprav je primerno ohraniti ta mehanizem, se je treba izogniti temu, da bi cilj specifičnih emisij zaradi strožjih ciljev za celotni vozni park EU za proizvajalca postal negativen. Zato je treba pojasniti, da je treba ob takšnem rezultatu cilj emisij določiti na 0 g CO2/km.

(17) Prizadevanja za zmanjšanje emisij, potrebna za dosego ciljev za celotni vozni park EU, so porazdeljena med proizvajalce z uporabo krivulje mejnih vrednosti, ki temelji na povprečni masi voznega parka EU novih vozil, in novega voznega parka proizvajalca. Izogniti se je treba temu, da bi cilj specifičnih emisij zaradi strožjih ciljev za celotni vozni park EU za proizvajalca postal negativen. Zato je treba pojasniti, da je treba ob takšnem rezultatu cilj emisij določiti na 0 g CO2/km. Za osebna vozila je treba pri izračunu cilja specifičnih emisij za posameznega proizvajalca do leta 2025 ohraniti parameter uporabnosti, ki temelji na masi. Kot možnost zmanjšanja emisij je bila uporabljena tudi vse večja masa avtomobilov, saj je proizvajalcem omogočala, da si zastavijo manj ambiciozne cilje, čeprav lahko zmanjšanje dimenzij in mase vozil prineseta znatne koristi v smislu energijske učinkovitosti, učinkovite rabe mestnega prostora, varnosti v cestnem prometu in zdravja ljudi. V zvezi s tem bi morala Komisija pripraviti predloge, ki bi spodbujali k zmanjšanju mase, tudi pri brezemisijskih in nizkoemisijskih vozilih, da bi podprla proizvodnjo vozil, ki bi bila gospodarnejša s surovinami.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Zaradi povečanja globalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in v izogib možnim učinkom izkrivljanja trga, bi bilo treba zahteve po zmanjšanju uskladiti za vse proizvajalce, prisotne na trgu Unije, razen za tiste proizvajalce, ki so odgovorni za manj kot 1 000 novih vozil, registriranih v koledarskem letu. Možnost, da se proizvajalcem, ki so odgovorni za 1 000 do 10 000 osebnih avtomobilov ali 1 000 do 22 000 lahkih gospodarskih vozil, na novo registriranih v koledarskem letu, odobri odstopanje od njihovih ciljev specifičnih emisij, bi posledično morala prenehati veljati od leta 2030 dalje.

(21) Zaradi povečanja globalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in v izogib možnim učinkom izkrivljanja trga bi bilo treba zahteve po zmanjšanju uskladiti za vse proizvajalce, prisotne na trgu Unije, razen za tiste proizvajalce, ki so odgovorni za manj kot 1 000 novih vozil, registriranih v koledarskem letu. Možnost, da se proizvajalcem, ki so odgovorni za 1 000 do 10 000 osebnih avtomobilov ali 1 000 do 22 000 lahkih gospodarskih vozil, na novo registriranih v koledarskem letu, odobri odstopanje od njihovih ciljev specifičnih emisij, bi posledično morala prenehati veljati od leta 2030 dalje. Da se zagotovi pravičen prehod, bi se smelo to odstopanje uporabljati le za proizvajalce posebnih vozil z družbeno koristno funkcijo, kot so intervencijska, gasilska in reševalna vozila, ne pa za proizvajalce najbolj luksuznih avtomobilov.

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Napredek, dosežen v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 pri doseganju ciljev zmanjšanja, določenih za leto 2030 in pozneje, je treba pregledati leta 2026. Pri tem pregledu je treba upoštevati vse vidike, ki jih obravnava dvoletno poročilo.

(23) Napredek, dosežen v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 pri doseganju ciljev zmanjšanja, določenih za leto 2030 in pozneje, je treba leta 2027 pregledati. Pri pregledu je treba upoštevati vse vidike, ki jih obravnava letno poročilo.

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Možnost dodelitve prihodkov od premij za presežne emisije v poseben sklad ali ustrezen program je bila ocenjena v skladu s členom 15(5) Uredbe (EU) 2019/631, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bi to znatno povečalo upravno breme, čeprav avtomobilska panoga pri prehodu ne bi imela neposrednih koristi. Zato bi morali prihodke od premij za presežne emisije še naprej šteti za prihodke v splošnem proračunu Unije v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/631.

(24) Prehod na brezemisijska vozila bo v avtomobilski panogi strukturno povzročil velike izgube delovnih mest, tako pri proizvajalcih in njihovih dobaviteljih sestavnih delov in materialov kot pri izvajalcih pomožnih storitev vzdrževanja in popravil. Da bi ta prehod ublažili in v končni fazi obvladali, bi morali torej pri prizadevanjih za razogljičenje cestnega prometa upoštevati tudi pričakovane znatne socialne posledice tega procesa. Zneske premij za presežne emisije bi bilo treba šteti za namenske prejemke, ki se dodelijo v proračunsko vrstico Socialnega sklada za podnebje „podpora avtomobilski panogi“, da se zagotovi pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in podprejo ukrepi za usposabljanje, preusposabljanje, izpopolnjevanje in dokvalifikacijo prizadetih delavcev, zlasti v malih in srednjih podjetjih. Ta proračunska vrstica bi se morala financirati iz splošnega proračuna Unije in iz prihodkov od premij za presežne emisije.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka -a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) vstavi se naslednji odstavek 3a:

 

„3a.  Komisija to uredbo do 31. decembra 2027 pregleda in po potrebi pripravi predlog za njeno dopolnitev z dodatnimi ukrepi, da se poleg emisij iz izpušne cevi, vključi tudi skupni delež ogljika na vozilo in porabljeno gorivo, in sicer na podlagi metodologij iz člena 7(10) in člena 12(3a), s čimer se zagotovi, da bodo emisije iz tega sektorja v skladu s ciljem Unije glede ogljične nevtralnosti.“

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 5a – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 100-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s Prilogo I, del A, točka 6.1.3;

(a) za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 90-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s Prilogo I, del A, točka 6.1.3;

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 5a – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 100-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s Prilogo I, del B, točka 6.1.3.;

(b) za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 90-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s Prilogo I, del B, točka 6.1.3.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c

Uredba (EU) 2019/631

Člen 1 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v odstavku 6 se besedilo „od 1. januarja 2025“ nadomesti z besedilom „od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029,“;

(c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

 

„6. V skladu s točko 6.3 dela A Priloge I oziroma točko 6.3 dela B Priloge I za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029 velja referenčna vrednost, enaka 20-odstotnemu deležu voznega parka novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil.“

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka n a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) doda se naslednja točka:

 

„(na) „priključni hibrid“ pomeni vozilo, ki ga poganja kombinacija električnega motorja s polnilnim akumulatorjem in motorja z notranjim zgorevanjem, ki lahko obratujeta skupaj ali ločeno.“

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 3 – odstavek 1 – točka n b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) dodajo se naslednje točke:

 

„(nb) „pogonska biogoriva“ pomeni pogonska biogoriva, kakor so opredeljena v členu 2, točka 33, Direktive (EU) 2018/2001;

 

(nc) „napredna pogonska biogoriva“ pomeni napredna pogonska biogoriva, kakor so opredeljena v členu 2, točka 34, Direktive (UE) 2018/2001;

 

(nd) „goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora“ pomeni obnovljiva goriva nebiološkega izvora, kakor so opredeljena v členu 2, točka 36, Direktive (UE) 2018/2001;“

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 7 – odstavek 10

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

10. Komisija najpozneje do leta 2023 preuči možnost, da bi razvili skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija ugotovitve posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, kot so zakonodajni predlogi.

„10. Komisija najpozneje do 31. decembra 2023 oblikuje skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Metodologijo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, kot so zakonodajni predlogi.

(32019R0631)

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 7 – odstavek 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab) vstavi se naslednji odstavek 10a:

 

„10a. Od 1. januarja 2024 lahko proizvajalci pristojnim organom iz odstavka 6 in državi članici prostovoljno predložijo podatke o emisijah CO2 v življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, danih na trg EU, iz odstavka 10, ki jih nato sporočijo Komisiji v skladu z odstavkom 2. Od 1. januarja 2028 so ti podatki vključeni v informacije, navedene v prilogah II in III, del B.“

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 8 – odstavek 4

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(5a) v členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.

„4. Zneske premij za presežne emisije je treba šteti za namenske prejemke, ki se dodelijo v proračunsko vrstico Socialnega sklada za podnebje „podpora avtomobilski panogi“, da se zagotovi pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti za ublažitev morebitnih negativnih posledic prehoda v avtomobilskem sektorju na zaposlovanje v vseh prizadetih državah članicah, zlasti v regijah in skupnostih, ki jih prehod najbolj prizadene. Ta vrstica financira predvsem usposabljanje, prekvalifikacijo, izpopolnjevanje in dokvalifikacijo delavcev v avtomobilskem sektorju – tako pri proizvajalcih avtomobilov, njihovih dobaviteljih sestavnih delov kot tudi pri izvajalcih pomožnih storitev vzdrževanja in popravil, zlasti pa pri malih in srednjih podjetjih.

 

Posebna proračunska vrstica Socialnega sklada za podnebje podpira cilj glede naložb za delovna mesta in rast v vseh državah članicah. Zagotavlja podporo državam članicam pri financiranju ukrepov in naložb za odziv na gospodarske in socialne posledice prehoda, zlasti v zvezi s preusposabljanjem in izgubami delovnih mest, ki se pričakujejo v avtomobilski panogi, tudi v malih in srednjih podjetjih.

 

Temu dodeljena sredstva prihajajo iz proračuna Unije in premij za presežne emisije, kot so opredeljene v členu 8 te uredbe. Podpirajo naslednje dejavnosti: preusposabljanje delavcev; pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve in dejavnem vključevanju; naložbe v preobrazbo evropske industrijske strukture.“

(32019R0631)

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Uredba (EU) 2019/631

Člen 10 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Lahko se odobri odstopanje od ciljev specifičnih emisij, ki se uporabljajo do vključno koledarskega leta 2029, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1.“;

„Odobri se lahko odstopanje od ciljev specifičnih emisij, ki se uporabljajo do vključno koledarskega leta 2029, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1.

 

Proizvajalec posebnih vozil z družbeno koristno funkcijo, kot so intervencijska, gasilska in reševalna vozila, lahko zaprosi za odstopanje. Odstopanja ni mogoče odobriti proizvajalcem motornih vozil, ki spadajo v segment F, segment S in segment SUV v klasifikacijski shemi Evropske komisije (Euro Car Segment).“;

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 11a

 

Okoljsko primerna zasnova

 

Za zagotovitev, da bo prehod na brezemisijsko mobilnost v celoti prispeval k ciljem Unije glede energijske učinkovitosti in krožnega gospodarstva, Komisija do 31. decembra 2023 po potrebi pripravi predloge o minimalnih zahtevah glede okoljsko primerne zasnove za vse nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, vključno z zahtevami glede energijske učinkovitosti, vgrajenih emisij, trajnosti in popravljivosti bistvenih delov, kot so luči, elektronske komponente in akumulatorji, ter z minimalnimi zahtevami glede predelave kovin, plastike in kritičnih surovin, pri tem pa upošteva načela, ki veljajo za druge proizvode, povezane z energijo, iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

__________________

 

1a Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).“

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) v členu 12 se vstavi naslednji odstavek 3a:

 

„3a. Komisija najpozneje do 31. decembra 2023 oblikuje skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 od goriv in energije, ki jih vozila na trgu Unije porabijo v celotnem življenjskem ciklu, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah.

 

Tu je zajeta tudi metodologija za merjenje in primerjavo učinkovitosti brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na podlagi količine elektrike, ki jo potrebujejo, da prevozijo sto kilometrov. Pri tem se zlasti upošteva, kako porabljena elektrika vpliva na količino virov, ki jih potrebujejo baterije za notranje shranjevanje energije v teh vozilih ali za pridobivanje alternativnih goriv za ta vozila.

 

Komisija oceni, kako se podatki o porabi goriva in energije iz odstavka 1 uporabljajo za hibridna električna vozila z zunanjim polnjenjem. Na podlagi teh podatkov v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte za prilagoditev faktorjev porabe, ki se uporabljajo za hibridna električna vozila z zunanjim polnjenjem, in tako zagotovi, da bodo emisije teh vozil od leta 2025 odražale dejansko vožnjo.“

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 – odstavek 1 – točka c

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(7a) v členu 14(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)  do 31. oktobra 2022 se okvirna vrednost TM0 za leto 2025 določi kot povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letu 2021;

„(c) do 31. oktobra 2022 se okvirna vrednost TM0 za leto 2025 določi kot povprečna preskusna masa vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letu 2021;

(32019R0631)

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 – odstavek 1 – točka d

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(7b) v členu 14(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

(d) do 31. oktobra 2024 in vsako drugo leto po tem se vrednost TM0 v točki 6.2 delov A in B Priloge I prilagodi povprečni preskusni masi vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v preteklih dveh koledarskih letih, začenši z letoma 2022 in 2023. Nove ustrezne vrednosti TM0 se uporabljajo od 1. januarja koledarskega leta, ki sledi letu prilagoditve.

„(d) do 31. oktobra 2024 in vsako drugo leto po tem se vrednost TM0 v točki 6.2 dela B Priloge I prilagodi povprečni preskusni masi vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v preteklih dveh koledarskih letih, začenši z letoma 2022 in 2023. Nove ustrezne vrednosti TM0 se uporabljajo od 1. januarja koledarskega leta, ki sledi letu prilagoditve.

(32019R0631)

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Do 31. decembra 2025 in nato vsaki dve leti Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje prehoda, tudi s finančnimi sredstvi.

Do 31. decembra 2025 in nato vsako leto Komisija poroča o napredku na področju brezemisijske cestne mobilnosti. V poročilu se zlasti spremlja in ocenjuje potreba po morebitnih dodatnih ukrepih za olajšanje prehoda, tudi s finančnimi sredstvi.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 a – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, napredek pri doseganju ciljev za postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot to zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti, učinek na potrošnike, napredek v socialnem dialogu in vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na brezemisijsko cestno mobilnost.

V poročilu Komisija upošteva vse dejavnike, ki prispevajo k stroškovno učinkovitemu napredku na področju podnebne nevtralnosti do leta 2050. To vključuje:

 

(a) uvajanje in stroške brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil;

 

(b) prehod z emisij, ki temeljijo izključno na izpušnih plinih, na celostni pristop k emisijam, ki temelji na analizi življenjskega cikla, na podlagi metodologij iz členov 7(10) in 12(3a), pri čemer se upoštevajo tudi toplogrednoplinska intenzivnost pri pridobivanju mineralov, proizvodnji in koncu življenjske dobe ter mešanica energijskih virov v posamezni državi članici obtoka;

 

(c) prag CO2, ki se uporablja za opredelitev, kaj je vozilo z nizkimi emisijami, in po potrebi za njegovo revizijo;

 

(d) napredek pri doseganju ciljev za postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot zahteva uredba o infrastrukturi za alternativna goriva;

 

(e) potencialni prispevek inovacijskih tehnologij in trajnostnih alternativnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti;

 

(f) vpliv na cilje držav članic glede toplogrednih plinov in kakovosti zraka, letne nakup novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ter rabljenih vozil;

 

(g) napredek in vpliv na regionalni ravni (NUTS II);

 

(h) učinek na potrošnike, zlasti tiste z nizkimi dohodki, in razvoj prometne revščine v vsaki državi članici, kot je opredeljeno v Uredbi (EU).../... [uredba o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje];

 

(i) napredek v socialnem dialogu ter vidike za nadaljnje olajšanje ekonomsko izvedljivega in družbeno pravičnega prehoda na cenovno dostopno podnebno nevtralno cestno mobilnost;

 

(j) napredek pri uvajanju dodatne zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov, sorazmerne z rastjo prodaje brezemisijskih vozil, zato da se zagotovi, da se emisije ne bodo zgolj premestile.

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 14 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) vstavi se naslednji člen 14b:

 

„Člen 14b

 

Države članice v skladu s členom 3(1), točka (b), Direktive (EU) .../... [prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti] pri sprejemanju odločitev o politikah, načrtovanju in naložbah, povezanih z vzpostavitvijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, tudi v zvezi z učinkovito rabo energije od vira do kolesa pri različnih brezemisijskih tehnologijah, upoštevajo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“.

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija leta 2028 na podlagi dveh letnih poročanj pregleda učinkovitost in učinek te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih pregleda.

Komisija leta 2027 na podlagi letnih poročanj pregleda učinkovitost in učinek te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih pregleda.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe.

Poročilo spremlja predlog za spremembo te uredbe, v njem pa je opredeljena jasna pot do nadaljnjega zmanjšanja emisij z uvedbo ciljev za celotni vozni park EU v segmentu novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil od leta 2035 dalje, morda celo z vključitvijo priključnih hibridov v cilje voznega parka, in sicer na podlagi metodologije ocen življenjskega cikla, ki jo bo Komisija razvila najpozneje do 31. decembra 2023.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2. V poročilu iz odstavka 1 Komisija med drugim obravnava dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije, določenih na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007; uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije, zlasti lahkih gospodarskih vozil; postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta20, vključno z njenim financiranjem; potencialni prispevek uporabe sintetičnih in naprednih alternativnih goriv, proizvedenih iz obnovljivih virov energije, k zmanjšanju emisij; dejansko ugotovljeno zmanjšanje emisij CO2 na ravni obstoječega voznega parka; delovanje mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila; morebitne učinke prehodnega ukrepa iz Priloge I, del A, točka 6.3; učinek te uredbe na potrošnike, zlasti na tiste z nizkimi in srednjimi dohodki; pa tudi vidike dodatnega ekonomsko vzdržnega in socialno pravičnega prehoda na čisto, konkurenčno in cenovno dostopno mobilnost v Uniji.

„2. V poročilu iz odstavka 1 Komisija med drugim obravnava dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije, določenih na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007; uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije, zlasti lahkih gospodarskih vozil; postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva20, vključno z njenim financiranjem; izvajanje Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in njen predvideni pregled; potencialni prispevek uporabe sintetičnih in naprednih alternativnih goriv, proizvedenih iz obnovljivih virov energije, k zmanjšanju emisij; dejansko ugotovljeno zmanjšanje emisij CO2 na ravni obstoječega voznega parka; delovanje mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila; morebitne učinke prehodnega ukrepa iz Priloge I, del A, točka 6.3; učinek te uredbe na potrošnike, zlasti na tiste z nizkimi in srednjimi dohodki; pa tudi vidike dodatnega ekonomsko vzdržnega in socialno pravičnega prehoda na čisto, konkurenčno in cenovno dostopno mobilnost v Uniji.

__________________

__________________

20 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

20 Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(32019R0631)

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b

Uredba (EU) 2019/631

Člen 15 – odstavki 2 do 5

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(b) odstavki 2 do 5 se črtajo;

(b) odstavki 3 do 5 se črtajo

(32019R0631)

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka d a (novo)

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.2.1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(da) točka 6.2.1 se nadomesti z naslednjim:

6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

6.2.1. Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + a2025 (TM – TM0),

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025,

pri čemer je:

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1;

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1.

a2025 je,

 

 

pri čemer je:

 

a2021 naklon najbolj prilegajoče se premice, določene z uporabo metode linearnega prileganja najmanjših kvadratov za preskusno maso (neodvisna spremenljivka) in specifične emisije CO2 (odvisna spremenljivka) vsakega novega osebnega avtomobila, registriranega v letu 2021;

 

vrednost povprečnih emisij2021 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 iz vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalcev, registriranih v letu 2021, za katere je cilj specifičnih emisij izračunan v skladu s točko 4;

 

TM povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalca, registriranih v zadevnem koledarskem letu v kilogramih (kg);

 

TM0 vrednost v kilogramih (kg), določena v skladu s točko (d) člena 14(1).

 

(32019R0631)

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka f

Uredba (EU) 2019/631

Priloga I – del A – točka 6.3.2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.3.2 Cilji specifičnih emisij za leta 2030 do 2034

6.3.2 Cilji specifičnih emisij za leta 2030 do 2034

Cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030 + a2030 · (TM – TM0),

Cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030

pri čemer je:

 

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2;

 

a2030

 

 

pri čemer je:

 

a2021 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

povprečne emisije2021 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

 

TM vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 

TM0 vrednost, določena v skladu s točko 6.2.1

 



POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sprememba Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije

Referenčni dokumenti

COM(2021)0556 – C9-0322/2021 – 2021/0197(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

13.9.2021

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.9.2021

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Dominique Riquet

7.10.2021

Obravnava v odboru

26.1.2022

 

 

 

Datum sprejetja

20.4.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

17

19

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Niklas Nienaß, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Pina Picierno, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Manuela Ripa, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Cornelia Ernst, Klemen Grošelj, Alicia Homs Ginel, Nora Mebarek, Jutta Paulus, Ernő Schaller-Baross, Susana Solís Pérez

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ECR

Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski

ID

Matteo Adinolfi, Paolo Borchia, Isabella Tovaglieri

NI

András Gyürk, Ernő Schaller-Baross

PPE

Pascal Arimont, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria da Graça Carvalho, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

Renew