Poročilo - A9-0204/2022Poročilo
A9-0204/2022
Evropski parlament

POROČILO o vplivu novih tehnologij na obdavčevanje: kriptovalute in blokovne verige

11.7.2022 - (2021/2201(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Lídia Pereira

Postopek : 2021/2201(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0204/2022
Predložena besedila :
A9-0204/2022
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vplivu novih tehnologij na obdavčevanje: kriptovalute in blokovne verige

(2021/2201(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (COM(2020)0312),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. septembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij (COM/2020/05939),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. septembra 2020 o strategiji EU za digitalne finance (COM(2020)0591),

– ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 12. oktobra 2020 z naslovom Taxing Virtual Currencies: An Overview of Tax Treatments and Emerging Tax Policy Issues (Obdavčitev virtualnih valut: pregled davčnih obravnav in aktualnih vprašanj davčne politike),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 z naslovom Obdavčitev podjetij za 21. stoletje (COM(2021)0251),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta Skupnega raziskovalnega središča Komisije o obdavčitvi in strukturnih reformah iz leta 2021 z naslovom Cryptocurrencies: an empirical view from a tax perspective (Kriptovalute: empirični pogled z vidika davkov),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 20. julija 2021 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev (COM/2021/422),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta Svetovne banke z naslovom Crypto-Assets Activity on the World: Evolution and Macro-Financial Drivers (Dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi v svetu: razvoj in makrofinančni razlogi), objavljenega 8. marca 2022,

– ob upoštevanju dokumenta OECD o javnem posvetovanju z dne 22. marca 2022 z naslovom Crypto-Asset Reporting Framework and Amendments to the Common Reporting Standard (Okvir za poročanje o kriptosredstvih in spremembe skupnega standarda poročanja),

– ob upoštevanju svoje študije z dne 15. oktobra 2018 z naslovom VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues“ (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), svoje študije iz julija 2018 z naslovom Cryptocurrencies and blockchain - Legal context and implications for financial crime, money laundering and tax evasion (Kriptovalute in blokovne verige – pravni okvir in posledice za finančni kriminal, pranje denarja in davčno utajo) ter svoje študije z dne 15. februarja 2018 z naslovom Impact of Digitalisation on International Tax Matters (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve),

– ob upoštevanju svoje študije z dne 21. oktobra 2021 z naslovom Exploring the opportunities and challenges of new technologies for EU tax administration and policy (Raziskovanje priložnosti in izzivov, ki jih nove tehnologije prinašajo za davčno upravo in politiko EU),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0204/2022);

A. ker se zaradi uporabe novih tehnologij na enotnem trgu EU in digitalizacije davčnih uprav po vsej Evropi spreminja odnos med državljani in podjetji kot davkoplačevalci na eni strani ter nacionalnimi davčnimi organi na drugi; ker bi EU lahko imela vodilno vlogo pri skrbi za to, da bi bili postopkovni in tehnični vidiki digitalizacije davčnih uprav usklajeni ter da tako ne bi prišlo do ovir za interoperabilnost nacionalnih tehničnih platform;

B. ker so lahko različne lastnosti posameznih vrst kriptosredstev in razmejitve med njimi pomembne za določitev njihove davčne obravnave;

C. ker tržna dinamika kriptosredstev kaže, da je treba vzpostaviti jasen, stabilen in pregleden pravni okvir;

D. ker so davčni organi dandanes pred številnimi izzivi v zvezi z učinkovitim davčnim izvrševanjem in še posebej v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, saj je vse več digitalnih in čezmejnih transakcij, vse večja je tudi mobilnost davkoplačevalcev ter internacionalizacija gospodarskih dejavnosti in poslovnih modelov, poleg tega pa prihaja do tveganj dvojnega obdavčevanja in kompleksnih agresivnih davčnih shem;

E. ker se morajo davčni organi odzivati na morebitna tveganja za vzdržnost davčnih sistemov ter za njihovo zmožnost uveljavljanja nacionalnih pravnih okvirov in evropskega pravnega okvira na področju obdavčevanja;

F. ker lahko davčne uprave uporabijo nove tehnološke rešitve, kot so blokovne verige, da bi bolje zadovoljile potrebe davkoplačevalcev, za izmenjavo informacij med jurisdikcijami, za različne vrste vodenja evidenc ter za odvračanje od korupcije oz. njeno obravnavanje, hkrati pa se lahko te tehnologije zlorabijo kot orodje za nezakonite dejavnosti, da bi se izognili plačevanju davkov, ker bi lahko zlasti večja preglednost transakcij blokovne verige davčnim upravam pomagala v boju proti davčnim goljufijam;

G. ker številne davčne uprave po vsej Evropi – čeprav v različnem obsegu – že sprejemajo pomembne korake v smeri digitalizacije procesov ter tako omogočajo lažje, hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti; ker države članice nove tehnologije uporabljajo zelo različno; ker nacionalne davčne uprave na splošno potrebujejo dodatne spodbude in ukrepe za večjo obveščenost, da bi uresničile možnosti, ki jih ponuja tehnološka in digitalna preobrazba; ker lahko tehnologija olajša sodelovanje med različnimi vladnimi organi v zadevah, povezanih z obdavčitvijo;

H. ker so zaradi vse večje uporabe kriptosredstev davčne uprave prisiljene prilagoditi sedanje davčne prakse na enotnem trgu; ker je na trgu kriptosredstev prepoznavanje obdavčljivih dejavnosti zapleteno, saj je manj odvisno od tradicionalnih finančnih posrednikov, ki običajno posredujejo informacije za davčne namene;

I. ker ima le pet med 27 državami članicami posebne pravne določbe o obdavčitvi kriptosredstev; ker ima 19 držav članic administrativne smernice o obdavčitvi kriptosredstev;

J. ker se je s skupnim standardom poročanja OECD izboljšala mednarodna davčna preglednost, saj morajo v skladu s standardom jurisdikcije pridobiti informacije o offshore sredstvih, ki se hranijo pri finančnih institucijah, in te informacije vsako leto avtomatično izmenjati z jurisdikcijami, v katerih so davkoplačevalci rezidenti; ker pa v večini primerov kriptosredstva niso zajeta v področju uporabe skupnega standarda poročanja, saj se ta uporablja za tradicionalna finančna sredstva in fiat valute;

K. ker obstajajo mednarodna prizadevanja in zaveze za boljšo in pravično ureditev obdavčitve digitalnega gospodarstva; ker bi se lahko kriptosredstva izkoriščala za spodkopavanje obstoječih mednarodnih pobud za davčno preglednost, ki jih priznava OECD; ker je v zvezi s tem bistveno, da EU prevzame vodilno vlogo, zlasti prek tesnega sodelovanja držav članic za pravično in pregledno obdavčitev kriptosredstev;

L. ker se svetovno gospodarstvo spreminja in postopoma digitalizira ter ker so načela, na katerih temelji sedanji mednarodni davčni okvir, vse bolj zastarela in z njimi ne moremo več zagotoviti, da se bo dobiček obdavčeval tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, ki ga ustvarjajo, in kjer se ustvarja vrednost;

M. ker v zvezi z obdavčitvijo kriptosredstev ni mednarodnega instrumenta in ker različne države v zvezi s tem uporabljajo vrsto različnih pristopov; ker mora EU na ustreznih mednarodnih platformah utreti pot k bolj vključujoči finančni udeležbi državljanov, tako znotraj kot zunaj svojih meja;

N. ker OECD v svojem poročilu iz leta 2020 o obdavčitvi virtualnih valut navaja več pomembnih točk, ki jih je treba obravnavati, in sicer opredelitev obdavčljivih dogodkov, oblike dohodka, ki so povezane z virtualnimi valutami, pa tudi, kako bi lahko obdavčitev prilagodili naravi in dinamiki kriptosredstev, med drugim zato, da bi pravično in učinkovito zajela dobičke;

O. ker je Unija že naredila pomembne korake za jasno opredelitev nekaterih kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ter širše za vzpostavitev ustreznega regulativnega okvira za ta sredstva – uredbe o trgih kriptosredstev; ker bodo ta okvir in omenjene opredelitve olajšali pravično in preprosto obdavčitev teh sredstev; ker morajo biti opredelitve teh kriptosredstev dosledno usklajene z mednarodnimi standardi, tj. standardi, ki sta jih oblikovali OECD in Projektna skupina za finančno ukrepanje;

P. ker morajo biti opredelitve kriptosredstev enotne po vsej EU in usklajene z mednarodnimi standardi; ker se lahko isto kriptosredstvo kot „predmet obdavčitve“ po EU različno razvrsti in tako različno davčno obravnava;

Q. ker so nekatera področja davčne politike v nacionalni pristojnosti in ker je sodelovanje med državami članicami bistveno in potrebno, da bi se odzvali na izzive za ohranjanje celovitosti enotnega trga in vzdržnosti davčnih sistemov, ki jih med drugim prinaša vse večja uporaba kriptosredstev; ker bi lahko zaradi 27 močno različnih pristopov k obdavčitvi teh sredstev nastale pomembne ovire za doseganje ciljev digitalnega enotnega trga; ker je zato jasno, da sta potrebna usklajevanje in sodelovanje na ravni EU;

R. ker morata EU in njen enotni trg poskrbeti, da bodo podjetja (in sicer mala in srednja ter zagonska podjetja), ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami na področju finančnih storitev in kriptosredstev, lahko delovala v okolju, ki bo spodbujalo inovacije; ker je za uresničitev tega glavnega cilja potrebna močna zavezanost držav članic politikam, zlasti davčni, s katerimi bodo vzpostavile stabilen, jasen in varen regulativni okvir, da bodo podjetja lahko uspešno delovala in prispevala h gospodarski rasti; ker je za to potrebna tudi močna zavezanost temu, da se zaščitijo pravice državljanov kot davkoplačevalcev in uporabnikov finančnih storitev;

S. ker so jasne smernice bistvene za pravičen in učinkovit davčni sistem, v katerem bi lahko, če ga bodo države članice učinkovito izvajale, uvedli koristne reforme z zmanjšanjem upravnih stroškov in prihranki časa, zmanjšanjem ovir za vstop ter skrbjo za pravno varnost in stabilnost, saj je vse to osnovni pogoj za konkurenčnost, pa tudi za odpravo razkoraka med podjetji, zlasti malimi in srednjimi;

T. ker se področje kriptosredstev hitro razvija in ker morajo enako hitro delovati tudi oblikovalci politik; ker je treba davčno politiko in posledice davčnih utaj še natančno preučiti, saj so pomemben vidik splošnega regulativnega okvira;

U. ker je Parlament že poudaril, da „veljavna mednarodna pravila o obdavčenju dohodkov pravnih oseb v digitaliziranem in vse bolj globaliziranem gospodarstvu niso več ustrezna“ ter da „razvoj digitalizacije in večje zanašanje na neopredmetena sredstva ter njihovo povečanje v vrednostnih verigah ustvarjajo tako obete kot izzive v smislu sledljivosti gospodarskih dejavnosti in obdavčljivih dogodkov, vključno z omogočanjem praks izogibanja davkom, zlasti kadar gre za čezmejne operacije ali operacije, ki se izvajajo zunaj Unije“[1];

V. ker je drugače od tradicionalnih financ svet kriptosredstev včasih organiziran decentralizirano, zaradi česar je težje uporabiti posrednike za pomoč davčnim organom; ker ti posredniki pogosto posredujejo ustrezne informacije v tradicionalnih sistemih, kjer o davkih poročajo tretje osebe; ker je v presečišču med sektorjem kriptosredstev in tradicionalnim finančnim sistemom običajno posrednik, npr. za storitve menjave;

Potencial novih tehnologij, kot so blokovne verige, za boljše zadovoljevanje potreb davkoplačevalcev, preprečevanje koruptivnih praks, krepitev vloge davčnih uprav ter boj proti davčnim goljufijam in utajam

1. meni, da bi morale imeti nacionalne davčne uprave več ustreznih sredstev, da bi lažje učinkovito pobirale davke, izvrševale pravila, bolje služile davkoplačevalcem in skrbele za spoštovanje pravil; poziva države članice, naj se glede na vse večje izzive digitalnega prehoda zavežejo, da bodo dovolj sredstev vlagale v človeške vire, kar vključuje usposabljanje, digitalno infrastrukturo ter specializirano osebje in opremo;

2. poziva Komisijo, naj pri pripravi prihodnjih zakonodajnih predlogov preuči, kako zagotoviti, da bo tehnologija, na kateri bo temeljila na novo sprejeta zakonodaja, neločljivo povezana s pravilnim izvajanjem zakonodaje;

3. poudarja, da če davčni organi prilagodijo informacijske zmogljivosti z novimi tehnologijami, kot je tehnologija razpršene evidence, npr. blokovne verige, ali z umetno inteligenco, bo to zelo verjetno prispevalo k pametim, uspešnim in učinkovitim davčnim in upravnim postopkom, preprečevalo in omejevalo korupcijo ter državljanom in podjetjem olajšalo izpolnjevanje davčnih pravil, poleg tega pa bo v globaliziranem okolju, v katerem so čezmejne transakcije pogostejše, lažje slediti obdavčljivim transakcijam ter lastništvu opredmetenih in neopredmetenih sredstev in jih identificirati, vse to pa bo prineslo priložnosti za bolje in pravičneje zasnovane davčne sisteme za obdavčevanje mobilnih davkoplačevalcev in sredstev; poziva Komisijo, naj analizira in oceni, kako bi morebitni davek na shranjevanje osebnih podatkov vplival na varstvo podatkov in prihodke;

4. poudarja, da bi lahko tehnologije v vzponu, kot sta tehnologija razpršene evidence in blokovna veriga, s svojimi edinstvenimi značilnostmi, kot sta sledljivost in zmožnost shranjevanja podatkov v nespremenljivi in zanesljivi obliki, ki tako ščitijo celovitost teh podatkov, ponudile nov način za avtomatizirano pobiranje davkov; meni, da bi tako poskrbeli, da bi ljudje pravočasno plačali, kar dolgujejo, zagotovili učinkovito izpolnjevanje davčnih obveznosti in olajšali pobiranje davčnih prihodkov pri viru v različnih fazah življenjskega cikla izdelka ali storitve, hkrati pa zaščitili osebne podatke državljanov in vzpostavili visok standard varstva podatkov;

5. poudarja, da je treba ugotoviti, kako bi tehnologijo najbolje uporabili za povečanje analitičnih zmogljivosti davčnih uprav (z boljšo analizo podatkov) in standardizacijo podatkov, da bi malim in srednjim podjetjem ter davkoplačevalcem olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti (tudi s skupnimi standardi poročanja) ter da bi bila obdavčitev bolj v skladu s poslovnim okoljem digitalne dobe in hkrati zagotavljala visoko raven varstva podatkov;

6. je seznanjen z ustanovitvijo skupnosti EU za napredno mednarodno upravno sodelovanje (skupnost EU AIAC) in dragocenim prispevkom davčnih uprav EU k razpravi o vplivu novih tehnologij na delo nacionalnih davčnih organov, ki je nastal v okviru njihovega vrha EU (TADEUS); zato poziva Komisijo, naj te forume vključi v oblikovanje posebnega programa usposabljanja za osebje davčnih uprav, namenjenega uporabi novih tehnologij v boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poleg tega pa naj si prizadeva, da bi imelo to osebje večjo vlogo pri izboljšanju interoperabilnosti davčnih sistemov, kar zadeva standardizacijo podatkov in samodejno izmenjavo podatkov v realnem času v čezmejnem okviru; opozarja, da mora biti tovrsten program vključen v dejavnosti programa Fiscalis;

7. vseeno poudarja, da uporaba blokovne verige, umetne inteligence in drugih digitalnih orodij davčnim upravam prinaša tako prednosti kot tveganja, ki jih je treba ustrezno zmanjšati, zlasti da bi preprečili kršitve pravic zasebnosti ter pristransko in diskriminatorno obravnavo davkoplačevalcev;

8. opozarja zlasti na tveganja, povezana s kakovostjo podatkov; v zvezi s tem ugotavlja, da je zasebna blokovna veriga z omejenimi dovoljenji za posrednike za namene davčnih uprav ključnega pomena in lahko prispeva k celovitosti sistema, saj omogoča izmenjavo davčnih informacij, poleg drugih podatkov, v varnem okolju;

9. poziva Komisijo, naj oceni načine, kako različne države članice obdavčujejo kriptosredstva, in različne nacionalne politike za boj proti davčnim goljufijam in utajam na področju kriptosredstev, pri čemer naj poudari primere dobre prakse in morebitne vrzeli ter izkoristi platforme za sodelovanje na področju obdavčevanja, tj. program Fiscalis; poziva Komisijo, naj ob podpori Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij obravnava škodljive davčne prakse v zvezi s kriptosredstvi v EU;

10. priznava, da je mogoče vpliv novih tehnologij, kot je blokovna veriga, na davčne zadeve obravnavati različno glede na to, ali se osredotočimo na neposredno obdavčitev (na primer davčni odtegljaj), posredno obdavčitev (DDV ali carine) ali izpolnjevanje davčnih obveznosti; opozarja, da lahko tehnologija razpršene evidence prispeva k večji učinkovitosti sistema davčnega odtegljaja v vsaki državi, pa tudi k nemotenim čezmejnim postopkom in preprečevanju goljufij; svetuje Komisiji, naj upošteva posebne značilnosti vsakega od teh vidikov; poziva jo tudi, naj upošteva obstoječe digitalne rešitve v državah članicah in oceni, ali bi rešitve, ki temeljijo na blokovnih verigah, lahko vključili v platforme za izmenjavo informacij, da bi spodbudili revizijo in izmenjavo informacij v realnem času, pri čemer bi bilo treba v celoti spoštovati pravila EU o varstvu podatkov;

11. poziva Komisijo, naj oceni možnost, da se vzpostavi nova platforma za usposabljanje in izmenjavo dobre prakse med nacionalnimi davčnimi organi na področju boja proti davčnim goljufijam in utajam v digitalnem gospodarstvu, zlasti uporabo kriptosredstev; se zaveda, da bi lahko to novo platformo vključili v sedanje pobude, kot je program Fiscalis;

12. poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje operativni učinek tehnologije blokovnih verig in drugih tehnologij razpršene evidence, pa tudi njeno vlogo v davčnem upravljanju, zlasti prek programa Fiscalis;

13. želi spomniti na svoj predlog, naj Komisija pripravi pobudo za standard „spletnega sporočanja podatkov za (vsaj) čezmejno trgovino v Uniji, po možnosti z uporabo podatkov iz elektronskega izdajanja računov (ali iz drugje, vendar ob upoštevanju načela, da bi bilo treba podatke zagotoviti samo enkrat) vključno z učinkovito in zelo varno centralizirano/decentralizirano obdelavo podatkov za odkrivanje goljufij“[2];

14. ponovno poziva države članice, naj „nadaljujejo reforme davčnih organov, pospešijo digitalizacijo in začnejo izvajati strateške pristope za podporo malim in srednjim podjetjem pri spoštovanju davčnih predpisov ter ugotovijo priložnosti za zmanjšanje bremen“[3];

15. poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti, ki jih evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) – omrežje medsebojno povezanih vozlišč, ki upravlja infrastrukturo za storitve na podlagi blokovnih verig – ponuja nacionalnim davčnim organom, zlasti na področju izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, pri čemer morajo v celoti spoštovati najvišje standarde varstva podatkov in zasebnosti, da bi tem organom omogočili dostop do več in inovativnih protokolov na podlagi blokovnih verig ter da bi nacionalnim davčnim upravam pomagali pri prilagajanju uporabi teh tehnologij;

16. opozarja na pomen evropske identifikacijske številke davkoplačevalca (TIN) in poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost tehnologij, ki temeljijo na blokovnih verigah, pri preverjanju ustrezne čezmejne davčne identitete, pri čemer je treba poskrbeti za visoke standarde varstva podatkov in zasebnosti;

Izzivi v zvezi z obdavčitvijo kriptosredstev

17. meni, da je treba kriptosredstva obdavčiti pravično, pregledno in učinkovito, da bi zagotovili pošteno konkurenco in enake pogoje pri davčni obravnavi sredstev in finančnih produktov ter med ponudniki finančnih storitev; se zaveda, da o obdavčitvi kriptosredstev v skladu s primarnima pogodbama odločajo države članice; poziva pristojne organe, naj razmislijo o poenostavljeni davčni obravnavi priložnostnih in malih trgovcev ter manjših transakcij; se zavzema, da bi na enotnem digitalnem trgu vzpostavili okolje, ki bo spodbujalo inovacije, da bodo v učinkovitem regulativnem okviru podjetniki, mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja uspešno delovali, ustvarjali rast in delovna mesta ter z davčnimi prihodki prispevali h gospodarskemu okrevanju;

18. opozarja, da lahko subjekti digitalne ekonomije v velikem obsegu poslujejo v državi članici, ne da bi bili tam fizično prisotni, zato davki, plačani v eni jurisdikciji, več ne odražajo vrednosti in dobička, ki se v njej ustvarita; zato poudarja, da je treba koncept stalne poslovne enote prilagoditi, in sicer je treba v skladu z mednarodnimi standardi jasno opredeliti virtualno stalno poslovno enoto; zato opozarja, da je treba učinkovito prenesti prvi steber vključujočega okvira OECD/G20 o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička;

19. priznava, da je opredelitev davčne osnove za kriptosredstva eno od osrednjih nalog davčne politike; ugotavlja, da trenutno ni mednarodno dogovorjene standardne opredelitve kriptosredstev in tudi ni določeno, katere vrste sredstev bi bilo treba šteti mednje; se zaveda, da je njihova opredelitev v evropskem zakonodajnem okviru glavna prednostna naloga, da bi imela Unija vodilni položaj na mednarodni ravni; je seznanjen, da OECD, ki jo je za to pooblastila skupina G20, pripravlja nov svetovni okvir za davčno preglednost, da bi zagotovili poročanje in izmenjavo informacij v zvezi s kriptosredstvi;

20. meni, da je potrebna jasna in široko sprejeta opredelitev kriptosredstev za davčne namene; poudarja, da bi bilo treba to opredelitev uskladiti z opredelitvijo iz uredbe o trgih kriptosredstev; vztraja, da je treba zagotoviti sistematično usklajenost med več pravnimi instrumenti, ki urejajo ali bodo urejali kriptosredstva (na primer uredba o trgih kriptosredstev, uredba o prenosu sredstev[4], direktiva o upravnem sodelovanju[5] in druge pobude, povezane s preprečevanjem pranja denarja), in, kar je najpomembneje, zagotoviti pravno varnost in stabilnost;

21. poudarja, da lahko pri kriptosredstvih obstajajo različne možnosti za določitev ustreznega obdavčljivega dogodka, kot so ustvarjanje kovancev z rudarjenjem, zamenjava kriptosredstev v fiat valuto ali druga kriptosredstva, „trdi razcep“ („hard fork“) in „zamrznitev“ („staking“) kriptosredstev; ugotavlja, da je treba najti usklajeno opredelitev obdavčljivega dogodka, da bi zagotovili ustrezno raven obdavčitve, hkrati pa preprečili dvojno obdavčevanje;

22. poziva Komisijo, naj predstavi oceno o pretvorbi ene vrste kriptosredstev v drugo in opiše možnosti za opredelitev obdavčljivega dogodka, pri čemer naj upošteva, da se lahko število obdavčljivih dogodkov močno poveča, hkrati pa lahko pride do znatnih težav pri vrednotenju; poziva Komisijo, naj preveri, ali bi bila primernejša izbira za obdavčljivi dogodek pretvorba kriptosredstev v fiat valuto, če je pri tem ustvarjen dobiček;

23. ugotavlja, da vsaka država pri oblikovanju nacionalnih regulativnih rešitev za kriptosredstva pogosto uporablja svojo terminologijo, kar bi lahko povzročilo pravno negotovost za državljane in podjetja, ogrozilo celovitost enotnega trga EU – saj bi lahko bistveno oslabilo čezmejno sodelovanje –, nenamerno ustvarilo pravne vrzeli, ki bi omogočale davčne zlorabe in izogibanje davkom, ter se izkoriščalo za spodkopavanje obstoječih mednarodnih standardov davčne preglednosti, kot je skupni standard poročanja;

24. poudarja, da je zaradi dinamike trgov kriptosredstev[6] nujno treba sprejeti pravila, ki bodo določala vrsto obdavčitve, ki naj se uporablja, opredelitev obdavčljivega dogodka, čas in kraj nastanka obdavčljivega dogodka ter njegovo vrednotenje;

25. poudarja, da je obdavčitev kriptosredstev v čezmejnih primerih povezana z več vidiki davčne politike, kot sta davek na dohodek in DDV, in da so trenutno nekateri od teh vidikov v nacionalni in drugi v evropski pristojnosti, da pa so prednosti evropskega pristopa najbolj očitne na področjih, povezanih me drugim z upravnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb;

26. poziva Komisijo, naj upošteva vidik kriptosredstev, digitalizacije in novih tehnologij v vseh načrtovanih in prihodnjih zakonodajnih predlogih o davčnih zadevah, zlasti v prihodnjem predlogu z naslovom Business in Europe: Framework for Income Taxation (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov) (BEFIT); v zvezi s tem poziva države članice, naj bodo ambiciozne in vodijo mednarodno razpravo;

27. nadalje poziva države članice, naj v svojih nacionalnih davčnih reformah upoštevajo posebnosti rabe kriptosredstev, pri čemer naj si prizadevajo za učinkovitejše sisteme z nižjimi stroški izpolnjevanja obveznosti in manjšim upravnim bremenom, ki bodo hkrati zagotovili pravično, pregledno, sorazmerno in učinkovito obdavčitev kriptosredstev; poudarja, da so lahko začasne in upravičene davčne spodbude primerne za spodbujanje tehnoloških inovacij in razvoja, zlasti v sektorju tehnologije blokovnih verig; poudarja, da so za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, pa tudi za posameznike in subjekte, zelo pomembni skupni standardi poročanja;

28. poziva države članice, naj različne vrste kriptosredstev obravnavajo na način, ki bo skladen z davčno obravnavo podobnih drugih sredstev;

29. poziva države članice, naj v okviru svojih zakonodajnih možnosti v zvezi z davčno obravnavo kriptosredstev upoštevajo cilje politike EU iz člena 3 PEU, zlasti visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja;

30. poziva Komisijo, naj oceni, ali je davčna obravnava kriptosredstev v primerjavi z drugimi sredstvi dosledna in poštena, zlasti kar zadeva DDV;

Napredek pri oblikovanju učinkovitega regulativnega/pravnega okvira

31. poudarja, da je prostor kriptosredstev globalen in da je zato za njihovo davčno obravnavo potreben usklajen mednarodni pristop; v zvezi s tem se zaveda, da je treba nadaljevati pogajanja o mednarodnih instrumentih na tem področju; meni, da bi bila lahko primeren forum za to, zlasti za revizijo skupnega standarda poročanja, OECD, ki je že opravila obsežno delo v zvezi z obdavčitvijo in obravnavo kriptosredstev;

32. je seznanjen, da je OECD že začela pripravljati nov okvir za poročanje o kriptosredstvih;

33. meni, da zaradi neobstoja mednarodnega sporazuma o obdavčitvi kriptosredstev EU in njene države članice nimajo podlage za oblikovanje pametnega in v prihodnost usmerjenega pristopa;

34. poziva Komisijo, naj predstavi oceno glavnih obdavčljivih dogodkov in oblik prihodkov, povezanih s kriptosredstvi, s poudarkom na davčnih posledicah nekaterih ključnih operacij, kot so izdajanje kriptosredstev, zamenjava kriptosredstev za fiat valute, blago ali storitve, podelitev v obliki darila ali dedovanja, pa tudi izguba ali kraja itd.;

35. poziva Komisijo, naj za namene pravične in učinkovite obdavčitve kriptosredstev izvede oceno učinka prepoznanih primerov dobre prakse, pri čemer naj upošteva sklop pristojnosti EU v davčnih zadevah, preuči naj vlogo ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ugotovi, v kolikšni meri so ta sredstva zajeta v obstoječem davčnem okviru; meni, da bi morala biti davčna politika vključena v trden regulativni okvir za kriptosredstva in da bi morala biti skladna z drugimi vidiki politike, vključno z zahtevami glede davčne preglednosti, pravnimi in finančnimi zahtevami ter zahtevami glede varstva potrošnikov;

36. opozarja, da če želimo doseči popolnoma integriran enotni trg EU, potrebujemo skupen pristop k obdavčitvi kriptosredstev, pri čemer je treba spoštovati pristojnosti, določene v primarnih pogodbah; zato poziva Svet, naj v sestavi Sveta za ekonomske in finančne zadeve o tej zadevi začne strukturiran dialog s Parlamentom; prav tako poziva predsednika Evroskupine, naj s finančnimi ministri euroobmočja začne razpravo o obdavčitvi kriptosredstev;

37. meni, da je treba spremeniti področje uporabe direktive o upravnem sodelovanju, tako da bo okvir za izmenjavo informacij na področju obdavčevanja vključeval kriptosredstva in elektronski denar; poziva OECD, naj nemudoma sprejme novo opredelitev standarda poročanja za izmenjavo informacij; meni, da je revizija direktive o upravnem sodelovanju prednostna naloga na področju obdavčevanja; poziva Komisijo, naj v prihodnjo revizijo direktive nemudoma vključi prihodnja priporočila OECD o poročanju o kriptosredstvih in njene revizije skupnega standarda poročanja ter priporočila Parlamenta iz njegove resolucije o izvajanju zahtev EU za izmenjavo davčnih informacij[7]; poziva Svet, naj te predloge sprejme hitro;

38. poudarja, da je treba s prihodnjo revizijo direktive o upravnem sodelovanju dopolniti obveznosti poročanja na podlagi drugih pravnih instrumentov, tako da bo organom pomagala pri samodejni izmenjavi podatkov o kriptosredstvih in elektronskem denarju, da bodo lahko ocenili prihodke in dobičke od naložb in plačil z uporabo kriptosredstev in elektronskega denarja; poudarja, da je treba ohranjati sistematično usklajenost, ki bo gospodarskim subjektom zagotavljala pravno varnost, nacionalnim davčnim organom pa je treba dati tehnične smernice;

39. poziva Komisijo in nacionalne javne organe, naj poskrbijo, da se bo tehnologija blokovnih verig, ki se bo uporabljala za izvrševanje pravil ali za izvajanje javnih storitev, uporabljala ob spoštovanju temeljnih pravic ter standardov v zvezi s kibernetsko varnostjo in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

40. spodbuja Komisijo, naj upošteva obstoječe digitalne rešitve, pravne določbe in administrativne smernice, ki se uporabljajo v državah članicah, da bi ocenila, kako izkoristiti tehnologije blokovnih verig in drugih tehnologij razpršene evidence za preprečevanje davčnih goljufij in izogibanja davkom ter za obravnavanje korupcije; podpira razvoj evropske infrastrukture za storitve blokovne verige;

41. poziva Komisijo, naj oceni, kako prispevati k večjemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, pri čemer naj upošteva hitro spreminjajoče se vrednosti kriptosredstev in njihovo neočitno menjavo s fiat valuto v nekaterih primerih, pa tudi izzive davčnih uprav pri pridobivanju zanesljivih in pravočasnih informacij o teh transakcijah;

42. meni, da je glede na to, da je sektor kriptosredstev trenutno v prehodu in se ne pričakuje, da se bo v bližnji prihodnosti stabiliziral, potrebna ocena razmer, to pa institucijam EU vseeno ne bi smelo preprečiti sprejemanja zakonodaje za boljši nadzor in ustreznejšo obdavčitev kriptosredstev;

43. poudarja, da bo treba davčno politiko pogosto pregledati in prilagajati, da bi se lahko odzvali na razvoj sektorja in zagotovili, da bo ta politika še naprej ustrezna glede na tehnološki in tržni razvoj, povezan z virtualnimi valutami in drugimi vrstami sredstev, ki še nastajajo;

°

° °

44. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.6.2022

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Engin Eroglu, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Claude Gruffat, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, France Jamet, Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Stéphanie Yon-Courtin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marc Angel, Nicola Beer, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Agnès Evren, Niels Fuglsang, Christophe Hansen, Monika Hohlmeier, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Margarida Marques, Monica Semedo

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Delara Burkhardt, José Manuel Fernandes, Liudas Mažylis, Alin Mituța, Maite Pagazaurtundúa

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ID

France Jamet

NI

Enikő Győri

PPE

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Agnès Evren, José Manuel Fernandes, José Manuel García-Margallo y Marfil, Christophe Hansen, Monika Hohlmeier, Danuta Maria Hübner, Aušra Maldeikienė, Liudas Mažylis, Lídia Pereira

RENEW

Nicola Beer, Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alin Mituța, Maite Pagazaurtundúa, Monica Semedo, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Marc Angel, Delara Burkhardt, Niels Fuglsang, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Margarida Marques, Pedro Marques, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

Verts/ALE

Rasmus Andresen, Claude Gruffat, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

0

-

 

 

 

1

0

PPE

Frances Fitzgerald

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 31. avgust 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov