POROČILO o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko

19.7.2022 - (2022/2008(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Tom Berendsen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko

(2022/2008(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 151 in 152, člena 153(1) in (2) ter člena 173 o industrijski politiki EU, ki se med drugim sklicuje na konkurenčnost industrije Unije,

– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3) in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021)0550),

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. januarja 2022 naslovom Industrijski ekosistemi, strateška avtonomija in blaginja,

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 2. decembra 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope[1],

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu za leto 2021 (SWD(2021)0351),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021)0352),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Konkurenčnemu in čistemu evropskemu jeklarstvu naproti (SWD(2021)0353),

– ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge, ki deluje v okviru Komisije, iz leta 2019 z naslovom Masterplan for a Competitive Transformation of EU Energy-Intensive Industries – Enabling a Climate-neutral, Circular Economy by 2050 (Osrednji načrt za konkurenčno preobrazbo energetsko intenzivnih industrij v EU, ki bo omogočila nastanek podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva do leta 2050),

– ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo iz leta 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2018 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 z naslovom Strategija EU na področju industrijske politike: vizija za leto 2030,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za vodik[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov[8],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine[9],

– ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 z naslovom Evropska strategija za zdravila (COM(2020)0761),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2022 z naslovom Priprava evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (COM(2022)0027),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. aprila 2019 z naslovom Tehnološke infrastrukture (SWD(2019)0158),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo[10],

– ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2021/1749 z dne 28. septembra 2021 o energijski učinkovitosti na prvem mestu: od načel do prakse – smernice in primeri za njihovo izvajanje pri sprejemanju odločitev v sektorju energije in širše,

– ob upoštevanju poročila Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe (IPCC) z dne 4. aprila 2022 z naslovom Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe 2022: blaženje podnebnih sprememb),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0214/2022),

A. ker je industriji ključno omogočiti, da izvede energetski in digitalni prehod ter obenem ohrani delovna mesta, konkurenčnost in sposobnost za razvoj in proizvodnjo čistih proizvodov;

B. ker mora biti cilj industrijske strategije tudi krepitev enotnega trga in spodbujanje tehnoloških prebojev, da bi EU postala vodilna v svetu na področju zelenih in digitalnih tehnologij;

C. ker so industrijski in proizvodni procesi hrbtenica trga dela v EU in bi morali spodbujati ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

D. ker sta v spreminjajočem se geopolitičnem svetu bistvenega pomena krepitev strateške avtonomije in zmanjševanje odvisnosti EU na področju kritičnih materialov, proizvodov in tehnologij, in sicer ob ohranjanju odprtega gospodarstva, kolikor je mogoče, in zaprtega, kolikor je potrebno;

E. ker je ruska agresija proti Ukrajini znova pokazala, da je EU močno odvisna od oskrbe z energijo iz tretjih držav; ker mora EU preusmeriti svojo industrijsko in energetsko politiko, da bi diverzificirala svoje vire energije, povečala prihranke energije in ukrepe za energijsko učinkovitost ter uvedla velike količine obnovljivih virov energije, in v vseh panogah ubrati veliko močnejši pristop krožnega gospodarstva, ki temelji na odpornih in trajnostnih dobavnih verigah;

F. ker lahko visoka raven odvisnosti od oskrbe z energijo, na primer iz Rusije, in visoke cene energije škodujejo proizvodnim zmogljivostim evropskih podjetij; ker so razpoložljivost materialov in komponent ter proizvodne zmogljivosti v Evropi bistvenega pomena, da se prepreči nadomeščanje odvisnosti EU od uvoza energije z vse večjo odvisnostjo od dobave redkih zemeljskih rudnin, drugih kritičnih kovin, opreme ali proizvodnih zmogljivosti;

G. ker imajo v EU sedež vodilni raziskovalni inštituti in podjetja na svetovni ravni, v njej pa živijo svetovni strokovnjaki, zaradi česar ima Unija potencial, da na področju industrijskih inovacij postane vodilna v svetu;

H. ker je Komisija po opredelitvi svojih strateških odvisnosti v najobčutljivejših industrijskih ekosistemih napovedala, da bo predlagala konkretne sistemske (gospodarske in regulativne) ukrepe za zmanjšanje teh odvisnosti, vključno z zagotavljanjem in spodbujanjem proizvodnje in naložb v Evropi;

I. ker mora EU izboljšati odpornost dobavnih verig in hkrati ustvariti privlačen in inovativen proizvodni in dobavni ekosistem visoke vrednosti, ki bo usklajen s cilji Evrope na področju raziskav in razvoja, inovacij, podnebja in okolja;

J. ker so se emisije CO2 v industrijskem sektorju od leta 1990 zmanjšale za 35 % in ker je del tega zmanjšanja posledica selitve proizvodnje;

K. ker ocenjeni gospodarski potencial zmanjšanja končne porabe energije v evropski industriji do leta 2030 v primerjavi z običajnim scenarijem znaša 23,5 %[11];

L. ker je Komisija priznala, da je za doseganje strateške avtonomije EU ključnih več gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, agroživilski sektor, rudarjenje in pridobivanje surovin ter digitalne tehnologije;

M. ker je Komisija v novi posodobljeni industrijski strategiji priznala, da bi lahko netrajnostne tržne politike, tudi pri javnih naročilih, privedle do konsolidacije trga;

1. pozdravlja posodobitev industrijske strategije; poudarja, da mora zeleni dogovor, če naj bo resnična trajnostna strategija za rast, ki bo prinesla preobrazbo, ter če naj se z njim zmanjšajo odvisnosti in ohranjajo enaki konkurenčni pogoji za evropsko industrijo med prehodoma, spremljati ambiciozna industrijska politika, da bi postal konkurenčna vodilna sila na področju ničelne stopnje neto toplogrednih plinov in trajnostnega gospodarstva ter da bi ustvarili sinergije med velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, hkrati pa ga je treba podpreti z bolj ambiciozno politiko za raziskave in razvoj ter okvirom, ki bo spodbujal mala in srednja podjetja; poudarja, da se je ta potreba znatno povečala zaradi sedanje podnebne in energetske krize ter ruske agresije v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč ranljivim odjemalcem v industrijskem okolju, zlasti ranljivim malim in srednjim podjetjem in mikropodjetjem, ki so jih nični prizadele tudi posledice pandemije covida-19;

2. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vpliv ruske agresije proti Ukrajini na evropsko industrijo in njene zmogljivosti v okviru sedanjih in prihodnjih pobud in ciljev ter sprejmejo celosten pristop, ko ustvarjajo spodbude za podporo strateškim industrijskim sektorjem in njihovim dobavnim verigam, ki se soočajo z velikim povečanjem stroškov energije, prevoza in surovin; priznava, da obstaja več ukrepov, s katerimi je mogoče hkrati zmanjšati te vplive, emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka;

3. poudarja, da je delujoč evropski enotni trg pomembno sredstvo za krepitev odpornosti industrije, privlačnosti Evrope kot destinacije za naložbe in konkurenčnosti EU ter za okrepitev dvojnega prehoda kot temelja za novo rast v industrijskih sektorjih;

4. poudarja, da EU na področju proizvodov, energije, proizvodnih zmogljivosti in tehnologij, ki so ključni za naše gospodarstvo in prihodnjo družbo, ne sme biti odvisna od tretjih držav; poudarja, da si mora EU znova zagotoviti močan položaj v ključnih svetovnih vrednostnih verigah ter dobavo kritičnih surovin v kriznih časih, tudi z večjo uporabo načel krožnega gospodarstva; poudarja koristi krajših dobavnih verig za odpornost za odpornost našega gospodarstva in doseganje podnebnih ciljev EU;

5. poudarja pomen mednarodnega sodelovanja, enakopravnih partnerstev in odprte svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo ter ugotavlja, da je eden najučinkovitejših načinov za krepitev evropske industrijske odpornosti in zmanjšanje odvisnosti diverzifikacija dobavnih verig z ambicioznimi ukrepi trgovinske politike, vključno s strateškimi trgovinskimi in naložbenimi sporazumi;

6. poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jasne in na znanosti temelječe poti za prehod v industrijskem ekosistemu, pri čemer naj med drugim opredeli potrebe na področju infrastrukture, tehnologij ter znanj in spretnosti, ki so nujne za uspešen prehod; poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost, skladnost in sinergijo vseh pobud, ciljev, finančnih in regulativnih instrumentov, s katerimi se bo v času prehoda podpirala industrija; poudarja, da je treba uskladiti scenarije za prehod, načrte za industrijsko tehnologijo ter strateški program za raziskave in inovacije evropskih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa; poziva k letnemu spremljanju in poročanju o konkurenčnosti, tehnološkem napredku, zaposljivosti in odpornosti naših industrijskih ekosistemov ter o napredku posameznih sektorjev v zvezi s potmi za prehod, vključno z njihovo skladnostjo s podnebnimi cilji EU, da bo instrumente po potrebi mogoče hitro prilagoditi; poudarja, da bi morali biti vsi deležniki v vrednostni verigi, vključno s civilno družbo, akademsko skupnostjo, potrošniškimi organizacijami, sindikati in Evropskim znanstvenim svetovalnim odborom za podnebne spremembe, na pregleden način vključeni v proces scenarijev za prehod, s čimer bi zagotovili stalno in znanstveno podprto spremljanje napredka;

7. poziva Komisijo, naj predstavi strategijo, osredotočeno na prehod najbolj energijsko intenzivnih industrijskih panog, ki bi jim omogočila, da ohranijo konkurenčnost, in hkrati podprla večjo strateško avtonomijo EU, saj so te panoge pogosto strateško pomembne;

8. opozarja, da je industrijska konkurenčnost Evrope v veliki meri odvisna od njene zmogljivosti za inovacije; ugotavlja, da so po izdatkih za raziskave in razvoj, izraženih v odstotku bruto domačega proizvoda, Evropsko unijo prehitele druge gospodarske sile; ponavlja, da so potrebne ambiciozne naložbe v raziskave in razvoj, da bi izboljšali konkurenčni položaj EU v svetu; obžaluje, da velika večina držav članic še vedno ni izpolnila cilja, v skladu s katerim naj bi bili 3 % BDP namenjeni za naložbe v raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja držav članic in njihove nadaljnje zaveze glede višjih naložbenih ciljev za raziskave in razvoj na nacionalni ravni, zlasti za nacionalno javno in zasebno financiranje industrijskih inovacij in raziskav, da bi prešli na raziskave na podlagi radovednosti in nizke tehnološke pripravljenosti ter ohranili in izboljšali bazo znanja, ki podpira evropske industrijske inovacije; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo lahko imajo partnerstva za odprto znanost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naložbe v raziskave in razvoj usmerjene v spodbujanje udeležbe mikropodjetij;

9. poudarja, da je treba v delovnih programih programa Obzorje Evropa in javno-zasebnih partnerstvih upoštevati nove okoliščine, ki so posledica ruske invazije v Ukrajino, zlasti v sklopih 4 in 5 o industriji, digitalnem in vesoljskem sektorju ter o podnebju, energiji in mobilnosti, ter raziskave in razvoj, usmerjene v industrijo, osredotočiti na nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje odvisnosti industrije EU od uvoza energije;

10. poziva Komisijo, naj pomaga pri odpravljanju naložbene vrzeli na področju ključnih omogočitvenih tehnologij v primerjavi s svetovno konkurenco; v zvezi s tem pozdravlja predlog akta o čipih, ki ga je predložila Komisija, in vzpostavitev evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku; poziva Komisijo, naj hitro začne z zapoznelim delom evropskega industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije; poziva Komisijo, naj te pobude hitro razširi na druge instrumente za raziskave ter ključne omogočitvene tehnologije, kot so baterije, umetna inteligenca, kibernetska varnost, avtomatizacija in robotika, biotehnologija, računalništvo na robu, fotonika ter kvantno računalništvo in tehnologija;

11. pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi z evropskim polprevodniškim ekosistemom, vključno s povečano lokalno proizvodno zmogljivostjo, pilotnimi linijami in prvimi proizvodnimi obrati za napredno tehnologijo čipov, čipe in zasnovo sistemov; poudarja, da je treba zagotoviti, da financiranje evropskega akta o čipih ne bo privedlo do zmanjšanja financiranja drugih obstoječih programov EU; pozdravlja delovni dokument služb Komisije, priložen evropskemu aktu o čipih (SWD(2022)0147); kljub temu poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka, vključno z vplivom na okolje, ter celovito analizo prihodnjih potreb po čipih, konkurenčne prednosti različnih vrst in potenciala za proizvodnjo čipov v Evropi;

12. poudarja, kako pomembno je v celoti izvajati obstoječi strateški program za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, saj je to najpomembnejša agenda za strateško avtonomijo Unije pri več ključnih omogočitvenih tehnologijah; meni, da bi bilo treba sredstva Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije preusmeriti v raziskave, posebej na področju čipov, predvsem v okviru obstoječega strateškega načrta za raziskave in inovacije;

13. poudarja, da je treba okrepiti oznako „Izdelano v EU“ in pospešiti uvedbo tehnologij industrije 4.0, zlasti v malih in srednjih podjetjih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo partnerstvo „Izdelano v Evropi“ močno prisotno v programu Obzorje Evropa, ter naj to doseže s spodbujanjem sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji ter univerzami in raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami; poudarja, da oznaka „Izdelano v Evropi“ ne bi smela pomeniti samo kakovosti in inovacij, temveč bi se morala uporabljati tudi za trajnostne in socialno pravične industrijske proizvode, procese in storitve, z njo pa bi bilo treba tudi spodbujati oživitev kakovostnih zaposlitvenih in proizvodnih priložnosti po vsej Uniji, da bi podprli uravnotežen in trajnostni razvoj vseh regij EU;

14. poudarja pomen industrijskega foruma, ustanovljenega z industrijsko strategijo, in ugotavlja, da je med petimi novoustanovljenimi projektnimi skupinami ena neposredno pomembna za enotni trg, saj preučuje horizontalne vidike enotnega trga in odpravo ovir, druga pa se posebej osredotoča na napredno proizvodnjo, ki kot horizontalni dejavnik omogoča širok spekter ekosistemov;

15. poudarja pomen cilja Unije za ničelno onesnaževanje ter popolnoma integriranega krožnega gospodarstva za oblikovanje učinkovite in razogljičene industrije; poziva Komisijo, naj opravi analiza o recikliranju in ponovnem vključevanju v cikel izdelkov; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni financiranju in razpisom za projekte vodilnih inovativnih podjetij na področju krožnega gospodarstva, ter potrebi po spodbujanju razvoja vodilnih trgov; meni, da so preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje porabe energije in virov, povezanih z odpadki, ter recikliranje v zaprti zanki vzdolž celotnih industrijskih sektorjev nepogrešljivi za krožno gospodarstvo; poudarja tudi pomen standardov, pooblastil za nakupe, kvot, trajnostnosti in popravljivosti že v zasnovi, da se olajšata recikliranje in ponovna uporaba pomembnih (kritičnih) surovin ter večja uporaba in daljša življenjska doba proizvodov;

16. pozdravlja napoved Komisije, da bo objavila smernice za javno naročanje, in njena prizadevanja za vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil; poudarja, da je javno naročanje ključen instrument za nacionalno in gospodarsko varnost, industrijsko politiko, socialno in ekološko trajnostnost ter za spodbujanje uporabe trajnostnih proizvodov in storitev ter povpraševanja po njih; poudarja, da bi morali mehanizmi javnih naročil še naprej podpirati preobrazbo evropske industrije s spodbujanjem proizvodnje ekološko inovativnega, stroškovno učinkovitega in trajnostnega blaga in storitev ter s povečanjem povpraševanja po sekundarnih surovinah, ki izhajajo iz uporabe krožnih proizvodnih procesov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj po potrebi pregleda pravila o javnem naročanju in pravila konkurence, hkrati pa poskrbi za ustrezno delovanje enotnega trga; želi spomniti na pomen smernic, ki jih je pripravila Komisija, o tem, kako naj države članice v sklenjene pogodbe vključijo cilje uspešnosti in merila kakovosti, ter merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem zagotovi dostop in naj prepreči uporabo meril za javna naročila, ki določajo zahteve ali kvalifikacije, ki presegajo temeljne elemente nabavljene storitve ali blaga, da bodo imela mala in srednja podjetja enake možnosti za sodelovanje na znatnem trgu javnih naročil; poziva k čim večji previdnosti pri pridobivanju kritične infrastrukture s strani neevropskih akterjev;

17. opozarja na vlogo trajnostnih praks javnega naročanja pri preprečevanju pomanjkanja zdravil, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe in naložbe v proizvodnjo; poziva Komisijo, naj podpre države članice z oblikovanjem ciljno usmerjenih pravil EU o javnem naročanju zdravil v skladu z veljavno direktivo o javnih naročilih, ki bodo namenjena zagotavljanju dolgoročne trajnosti, konkurence, zanesljivosti oskrbe in spodbujanju naložb v proizvodnjo;

18. poziva Komisijo, naj oceni skupna javna naročila, ki so se začela med pandemijo covida-19, jih primerja z sporazumom za vnaprejšnji nakup in upošteva pridobljene izkušnje za izboljšanje tega orodja, tako da prepreči motnje na notranjem trgu;

19. poudarja, da je treba izobraževanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje vključiti v scenarije za prehod kot pomembna orodja pri preoblikovanju industrije EU in pri prizadevanjih za večjo produktivnost, pri tem pa upoštevati potrebe trga dela v regijah v procesu gospodarske oživitve, da bi preprečili osiromašenje regij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji, zlasti v okviru regionalnih industrijskih grozdov, razvijejo strategijo za partnerstva na področju poklicnega in poslovnega izobraževanja, da bi okrepili znanja in spretnosti ter povečali uporabo inovacij malih, pripravljenih za vstop na trg, ki so jih razvila mala in srednja podjetja, ter naj sprožijo pobude, na podlagi katerih bi mala in srednja podjetja usposabljala in izboljševala znanja in spretnosti svojega osebja in zaposlenih, zlasti na področju digitalnih znanj in spretnosti; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med raziskavami in razvojem ter industrijo, zlasti v obliki prenosa tehnologije na mala in srednja podjetja; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti spodbujanje enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov, enakih možnosti ter udeležbe žensk na trgu dela in podjetništva;

20. poudarja pomen proaktivnih politik izobraževanja in usposabljanja, ki spodbujajo zaposlovanje in zadrževanje talentov v EU; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vrhunske raziskovalce in učitelje v EU pri vodenju programa izobraževanja, raziskav, razvoja in usposabljanja prihodnje delovne sile ter okrepijo sodelovanje med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in poslovnim sektorjem;

21. poudarja, da morajo države članice izvajati pakt za znanja in spretnosti ter druge pobude Unije, katerih cilj je ustvariti priložnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile, posameznikom zagotoviti potrebna znanja in spretnosti, ki vodijo v poklicno diverzifikacijo, obravnavati pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter pospešiti prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delavcev in brezposelnih, zlasti tistih, ki so pri prehodu najbolj ranljivi; poudarja, da je treba izvajati pobude za izboljšanje evropskega raziskovalnega prostora, evropskega izobraževalnega prostora in evropskih inovacijskih ekosistemov, da bi vzpostavili močan evropski notranji trg za raziskave in inovacije;

22. opozarja, da so manj usposobljeni delavci še posebej ranljivi; v zvezi s tem poudarja pomen sklada za pravični prehod, čeprav je njegovo področje uporabe omejeno;

23. poudarja, da imajo mala in srednja ter zagonska podjetja osrednjo vlogo v industrijskih ekosistemih EU, zlasti pri digitalizaciji EU, ter so ključen vir trajnostnih in družbeno odgovornih poslovnih modelov in inovacij proizvodov; poudarja, da je treba izboljšati njihov dostop do nacionalnega in evropskega financiranja, zlasti v tradicionalnih sektorjih, kjer digitalizacija še ni razvita; obžaluje razlike v financiranju podjetništva zaradi spola, spolne usmerjenosti in porekla; poudarja vlogo Evropskega sveta za inovacije pri spodbujanju evropskega zagonskega in naložbenega ekosistema, ki bo bolj spodbujal razvoj visokotehnoloških inovacij z visokim tveganjem in velikimi potencialnimi koristmi;

24. meni, da bodo pobude za uresničitev digitalnega desetletja prispevale k digitalni preobrazbi podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki še vedno zaostajajo za velikimi podjetji na področju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalizacije njihovih dejavnosti;

25. poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire na enotnem trgu, ki ovirajo rast malih in srednjih ter zagonskih podjetij v Evropi, izboljšati pravni in regulativni okvir ter posledično uvesti politike, ki so naklonjene malim in srednjim podjetjem;

26. poudarja, da je treba posodobiti regulativni okvir, ki bo kos izzivom prihodnosti, da bi zagotovili stabilnost in predvidljivost, kar bo olajšalo inovacije, naložbe ter odobritev inovativnih proizvodov in storitev, omogočilo prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov ter zagotovilo konkurenčnost Evrope in visokokakovostna delovna mesta, pri čemer je treba upoštevati gospodarske, okoljske, spolne in socialne vidike; poziva Komisijo, naj po opravljeni oceni učinka v scenarije za prehod vključi časovne načrte z zavezujočimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji ter naj zmanjša nepotrebno upravno breme za evropska podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“;

27. poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno upravno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, pri tem pa ohraniti najvišje standarde za potrošnike, delavce, zdravje in varstvo okolja; poudarja, da je Evropa na prelomnici zaradi ruske vojne proti Ukrajini in posledic pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi novi zakonodajni predlogi podjetjem naložili nepotrebno regulativno ali upravno breme;

28. opozarja na vlogo javne uprave pri zagotavljanju podjetjem prijaznega gospodarskega okolja in zmanjšanju nepotrebnih upravnih bremen za podjetja ob hkratnem zagotavljanju najvišjih standardov preglednosti in varnosti delavcev; meni, da bi bilo treba v javnem sektorju in med zaposlenimi v njem spodbujati orodja e-uprave, politike digitalnih inovacij in krepitev digitalnih znanj in spretnosti;

29. poudarja nacionalno in regionalno razsežnost industrijske politike ter vlogo regionalnih strategij pametne specializacije, zlasti v smislu zaposlovanja ter gospodarskega in industrijskega razvoja na celotnem ozemlju držav članic; v zvezi s tem poziva k analizi dosežkov strategij pametne specializacije kot platforme za prihodnje ukrepe na regionalni ravni; poudarja potrebo po preglednem sodelovanju vseh lokalnih deležnikov, tudi predstavnikov civilne družbe in skupnosti, pri pripravi in izvajanju strategij pametne specializacije; poziva Komisijo, naj vključi instrumente za povečanje uporabe oznake „Izdelano v EU“ na regionalni ravni;

30. poziva Komisijo, naj gradi na regionalnih ekosistemih, ki uvajajo lastno pametno specializacijo, pomaga premostiti regionalne razlike in vključi javno upravo, visokošolske ustanove, znanstvenike, civilno družbo in industrijo, da bi združili svoje znanje ter soustvarjali vsebine, kontekst in učne izkušnje;

31. vztraja, da je treba pri industrijskem prehodu zagotoviti socialno pravičnost in razviti ustrezne ukrepe za podporo ponovni industrializaciji regij v prehodu s strateškimi medregionalnimi naložbenimi projekti ter z načrti za prenovo ranljivih regij, zlasti podeželja in oddaljenih območij;

32. poudarja, da je treba temeljito preusmeriti našo evropsko energetsko politiko v odziv na nasilno rusko invazijo v Ukrajino; poziva k znatnemu zmanjšanju energetske odvisnosti EU, zlasti od ruskega plina, nafte, premoga in jedrskega goriva; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo proizvodne zmogljivosti za trajnostno, cenovno dostopno, varno in široko dostopno prehodno nizkoogljično energijo iz obnovljivih virov ter naj povečajo prihranke energije in ukrepe za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj učinkoviteje podpre razvoj virov energije, da bi lahko zadostili vse večjemu povpraševanju po električni energiji, ter naj bolj uskladi načrte in financiranje za potrebno infrastrukturo, zlasti električno energijo, energijo, pametna omrežja, vodik, CO2 ter infrastrukturo za ogrevanje in hlajenje;

33. poudarja, da je za pravilno delovanje evropskega industrijskega ekosistema potrebna stabilna oskrba z energijo; opozarja na negativne posledice, ki bi jih imelo zmanjšanje oskrbe z energijo za proizvodno infrastrukturo; v zvezi s tem poudarja, da je potreben sistem usklajevanja, ki bi sistematično spremljal razpoložljivost plina v času krize, da bi olajšali skupne evropske strategije za reševanje krize;

34. opozarja, da se za postopek ogrevanja in hlajenja še vedno porabi največ energije v industrijskem sektorju; poudarja, da je treba za pospešitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v industriji v celoti izkoristiti potenciale za energijsko učinkovitost pri industrijskem ogrevanju in hlajenju; poudarja, da je treba bolje izkoristiti neizogibno odpadno toploto in hlad ter industrijske grozde in simbioze, ki ponujajo znatne sinergije in potenciale za prihranek energije v številnih sektorjih, vključno s tekstilno, kemično in živilskopredelovalno industrijo ter strojegradnjo;

35. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi izkoristila potencial krožnega biogospodarstva, v katerem se uporabljajo trajnostni in obnovljivi viri, za spodbujanje dolgoročno konkurenčne in odporne industrije; v zvezi s tem poudarja, da lahko uporaba odpadkov iz biomase učinkovito nadomesti fosilna goriva, hkrati pa zmanjša ogljični odtis; zato poziva EU ter nacionalne in lokalne organe, naj v vseh politikah spodbujajo tovrsten krožni pristop;

36. poziva Komisijo in države članice, naj znatno skrajšajo čas, potreben za izdajo dovoljenj, in uvedejo skrajšane postopke izdaje dovoljenj za infrastrukturo, ki podpira industrijo pri njenem prehodu na ogljično nevtralno krožno gospodarstvo, brez poseganja v preglednost, legitimnost in zakonitost obstoječih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti hrbtenico vodika v Evropi, nadalje razviti medsebojne povezave po vsej celini ter podpreti široko uvajanje tehnologij za varčevanje z energijo, kot sta namestitev visoko učinkovitih lokalnih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in soproizvodnja, zlasti za mala in srednja podjetja;

37. ponovno poudarja potrebo po omogočitvenih okvirih za razvoj trajnostne mobilnosti in podporo povezovanju sektorjev;

38. poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo pametno in selektivno izvajanje vseh programov EU na področju raziskav in razvoja, infrastrukture ter digitalnih programov in instrumentov, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa za odpravljanje nedelovanja trga, industrijskimi zavezništvi ter tehnološkimi infrastrukturami za preskušanje, potrjevanje in nadgradnjo novih tehnoloških rešitev, zlasti tistih, ki razvijajo inovativne prelomne tehnologije, potrebne za dvojni prehod, predvsem tiste, povezane s proizvodnjo energije, gorivi in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, ter za izvajanje učinkovitega krožnega gospodarstva, kot so čisto jeklo, čisto letalstvo, e-goriva, čista gnojila in e-kreking;

39. poudarja, da je hitra ocena pomembnih projektov skupnega evropskega interesa s strani Komisije ključnega pomena za odpornost evropske industrije; poziva Komisijo, naj oblikuje jasne, učinkovite, preproste in celovite smernice za pomembne projekte skupnega evropskega interesa; ponovno poudarja, kako pomembno je zmanjšati tveganje financiranja, na primer prek programa InvestEU ali sklada za inovacije, ki sta bistvena za krepitev proizvodnih zmogljivosti EU v ključnih strateških sektorjih, kot je sončna industrija, kar ji bo omogočilo ponovno vzpostavitev trdne evropske proizvodne baze;

40. poudarja velik potencial pogodb na razliko za ogljik kot ključnega instrumenta za zmanjšanje emisij in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv v industriji; meni, da so pomembne zlasti za sektorje, v katerih je težko zmanjšati emisije, za nadgradnjo tehnologij in za podporo njihovemu širjenju znotraj sektorjev; poudarja, da bi morale biti pogodbe na razliko za ogljik sorazmerne, v skladu z zakonodajo EU, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije in ne bi smele povzročiti neupravičenega izkrivljanja notranjega trga EU;

41. pozdravlja analizo Komisije o strateških odvisnostih in zmogljivostih v skladu s ciljem strateške avtonomije; poziva Komisijo, naj čim prej dokonča analize in industrijske tehnološke časovne načrte ter predlaga ukrepe za zmanjšanje odvisnosti na področju opredeljenih kritičnih proizvodov, vključno z ukrepi za recikliranje in učinkovito rabo virov, in blaga, vključno z dobavitelji energije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti neprekinjen dostop osnovne medicinske in zdravstvene opreme do skupnega trga EU na podlagi izkušenj o začetnem pomanjkanju na začetku pandemije covida-19; poudarja, da je za krepitev zmogljivosti EU v kritičnih vrednostnih verigah in proizvodnje potrebna strategija, ki bo temeljila na nadaljnjih poglobljenih analizah medsebojnih odvisnosti; hkrati pa je treba ohraniti zavezanost multilateralizmu in prosti trgovini;

42. poziva Komisijo, naj pri analizi strateških odvisnosti v štirinajstih ključnih industrijskih ekosistemih, ki jih je opredelila v svojem letnem poročilu o enotnem trgu za leto 2021, sprejme celosten pristop vrednostne verige; priporoča, da se ti poglobljeni pregledi razširijo na vse sektorje, ki veljajo za strateške; poziva Komisijo, naj upošteva vpliv ekstrateritorialnih ukrepov, ki jih sprejmejo tretje države, na industrijo EU, zlasti kar zadeva nadzor izvoza; opozarja, da bi morala posodobljena nova industrijska strategija temeljiti na evropskih virih in tehnoloških zmogljivostih, da ne bi ustvarili novih odvisnosti in ranljivosti;

43. poudarja, da mora imeti recikliranje ključno vlogo pri povečanju oskrbe s surovinami in sekundarnimi materiali, s čimer se zmanjša odvisnost EU od uvoza iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ukrepe za zajezitev rasti povpraševanja po primarnih surovinah, kot so spodbujanje krožnega gospodarstva, podpora raziskavam in inovacijam pri nadomeščanju materialov, vključno s trajnostno oskrbo v trgovinskih sporazumih, pa tudi s strateškimi partnerstvi za surovine;

44. poziva Komisijo, naj področje delovanja opazovalnice EU za kritične tehnologije razširi, da bo vključevalo stalno spremljanje, ocenjevanje in poročanje o kazalnikih odpornosti v industrijah EU, kot so medsebojne odvisnosti na področju ključnih tehnologij, proizvodne zmogljivosti, sistem zgodnjega opozarjanja za morebitna pomanjkanja, strateške odvisnosti in tuje subvencije v strateških sektorjih;

45. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ad hoc spodbude za naložbe v proizvodnjo kritičnega blaga, kot so esencialna zdravila, da bi dosegli svojo odprto strateško avtonomijo in proizvodno tehnologijo glede na vse vrste krize, vključno z vojno, hkrati pa zagotovili dolgoročno odporne dobavne verige;

46. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi, predlagani v farmacevtski strategiji EU, zagotovili vlogo EU kot inovatorke na področju raziskav in razvoja pa tudi konkurenčnost, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo in dostop do sodobnih zdravil ter še naprej spodbujali inovacije in naložbe v raziskave in razvoj; ugotavlja, da bi s pritegnitvijo močne farmacevtske industrije, ki temelji na raziskavah, podprli tudi odpornost EU; poudarja, da je treba podpreti namenske naložbe v raziskave in inovacije, proizvodnjo zdravil in aktivnih učinkovin v EU ter ohranjanje živahnih, na raziskavah temelječih proizvodnih zmogljivosti na njenem ozemlju;

47. je zelo zaskrbljen zaradi nelojalne konkurence, naložb in prevzemov, ki jih na enotnem trgu, zlasti v strateških sektorjih, izvajajo podjetja iz tretjih držav, ki se financirajo z državnimi sredstvi, kot je oskrba z energijo, ki je potrebna za zagotavljanje neodvisnosti in energetske varnosti Unije; poziva Komisijo, naj analizira to vmešavanje, poskrbi za enake konkurenčne pogoje, zlasti za mala in srednja podjetja, pripravi ustrezne in pravno utemeljene ukrepe za preprečevanje vmešavanja ter na splošno zagotovi, da dobro uveljavljen okvir politike konkurence EU ni ogrožen in da se tako med podjetji iz tretjih držav kot podjetji iz EU, ki delujejo na enotnem trgu EU, spodbuja lojalna konkurenca;

48. pozdravlja predloge Komisije za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi in neevropskimi podjetji; poudarja, da je treba v okviru teh predlogov ohraniti konkurenčnost evropskih izvoznih podjetij;

49. poziva Komisijo, naj v naslednjem pregledu razširi področje uporabe in opredelitve okvira za neposredne tuje naložbe, da bi zmanjšala vpliv tujih subvencij na gospodarsko varnost v EU in vpliv prenosov tehnologij v strateških sektorjih iz podjetij EU v tretje države;

50. poziva Komisijo, naj spodbuja prenos okoljskih tehnologij v države v razvoju, da bi olajšali zeleni prehod na svetovni ravni;

51. je zaskrbljen, ker so ključni in občutljivi deli naše družbe, na primer varnost meja, kibernetska varnost in obramba, čedalje bolj odvisni od proizvajalcev varnostne opreme zunaj EU; poudarja, da je treba varnostne tehnologije in varnostno opremo opredeliti kot strateški sektor; poziva k oblikovanju akcijskega načrta za spodbujanje te industrije EU, tudi s prilagojenimi pravili o javnem naročanju;

52. izpostavlja zaključke poročila Evropskega računskega sodišča o zamudah pri uvajanju omrežij 5G in tveganjih v zvezi s ponudniki iz tretjih držav[12]; poziva Komisijo, naj spodbuja usklajeno uvajanje 5G v EU ter zmanjša zunanjo odvisnost in tveganja motenj v komunikacijski tehnologiji 5G in 6G z usklajeno podporo, da bi evropskim akterjem omogočili izgradnjo zmogljivosti raziskav in razvoja za sisteme 6G ter razvoj vodilnih trgov za infrastrukturo 5G kot podlago za digitalno in zeleno preobrazbo; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven konkurenčnosti tehnologij 5G, hkrati pa zagotovi varnost omrežij 5G;

53. poudarja, da so kulturne in ustvarjalne industrije in sektorji osrednjega pomena za gibanje novega evropskega Bauhausa, ki bo ključna pobuda; ugotavlja, da sta kulturni in ustvarjalni sektor gonilna sila inovacij in razvoja v Evropi; poziva Komisijo, naj razvije celovit, skladen in dolgoročen okvir industrijske politike za kulturni in ustvarjalni sektor;

54. pozdravlja predlog Komisije o aktu o podatkih in razvoj skupne pobude za evropske podatkovne prostore; poudarja vlogo, ki jo bodo imeli interoperabilni, konkurenčni in vseevropski podatkovni prostori za več industrijskih sektorjev, vključno z razvojem umetne inteligence, mobilnostjo, okoljem, zdravjem in pametno proizvodnjo; poudarja, da je potreben diferenciran pristop, ki bo upošteval značilnosti vsakega sektorja; verjame, da lahko vodilna vloga podjetij, ki niso članice EU/Evropskega gospodarskega prostora, v pobudah EU za podatkovne prostore spodkopava cilj krepitve tehnološke suverenosti EU; poudarja pomen podatkovnega gospodarstva in poziva Komisijo, naj pospeši vse pobude, povezane s podatki, podpre oblikovanje evropskega ekosistema podatkovnega prostora na podlagi zaupanja, konkurenčnosti in interoperabilnosti, spodbuja oblikovanje skupnih evropskih infrastruktur za lažjo uporabo in izmenjavo podatkov med industrijskimi sektorji, izboljša podatkovne ekosisteme, ekosisteme v oblaku in ekosisteme na robu ter poveča naložbe v komunikacije visokih hitrosti; v zvezi s tem poudarja pomen pravne varnosti, ki je ključna za inovativno zmogljivost podjetij EU;

55. poudarja, da je treba zagotoviti odpornost komunikacijskih omrežij in varnost podatkovnih prostorov ter tako podpreti hitro uvajanje optičnih omrežij, ki bi lahko zagotovila več načinov prenosa in odpornost na fizične in kibernetske napade;

56. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo v okviru digitalne preobrazbe uporabljale najsodobnejše metode in dobre prakse za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zapletenosti računanja ter za povečanje energijske in podatkovne učinkovitosti sistemov v produktivni uporabi; v zvezi s tem poudarja, da je treba v digitalni prehod vključiti oceno okoljske trajnostnosti, tudi glede porabe energije, v celotnem življenjskem ciklu izdelkov in sistemov;

57. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje neevropskega lastništva priglašenih organov EU, ki jih imenuje država EU, da bi ugotovila skladnost nekaterih proizvodov, preden se dajo na trg;

58. pozdravlja pobudo Komisije za evropsko standardizacijsko strategijo, katere cilj je podpreti digitalno preobrazbo in zeleni prehod, ter se strinja s prizadevanji za bolj proaktiven pristop k določanju strategije za standarde, tudi na mednarodni ravni s ključnimi trgovinskimi partnerji;

59. ugotavlja, da mora EU za doseganje strateške avtonomije razviti obrambne zmogljivosti; poudarja pomen zagotavljanja politične usmeritve in razvoja ambicioznih javnih programov za podporo in spodbujanje naložb v vesoljsko in obrambno industrijo; meni, da je izjemno pomembno operacionalizirati zanesljiv, skromen in učinkovit evropski trg obrambne opreme, vključno z visoko stopnjo tehnološke suverenosti;

60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Evropske industrije so ključne za blaginjo naših sedanjih in prihodnjih družb. Zagotavljajo namreč 35 milijonov delovnih mest, poleg tega pa razvijajo in proizvajajo inovacije, trajnostne materiale in proizvode, ki so potrebni za naše gospodarstvo ter družbo prihodnosti.

 

Za spoprijemanje s podnebnimi spremembami potrebujemo hiter energetski prehod, pospešeno izvajanje raziskav in hitrejši razvoj na področju novih tehnologij in procesov ter hitro sprejetje in izvajanje potrebnih rešitev. Poročevalec meni, da je konkurenčna in inovativna evropska industrijska politika nujna za uresničitev ambicioznih podnebnih ciljev EU.

 

EU mora izpolniti svojo obljubo, da bo zeleni dogovor strategija za rast, ki bo spodbujala tako zeleni kot digitalni prehod. Osrednjo vlogo bo imela vzpostavitev okvira sodelovanja med industrijo in državami članicami, s katerim se bodo omogočili razvoj, uvedba in izvoz vodilnih evropskih inovacij na svetovni ravni. To ne bo prispevalo le k učinkovitemu zmanjšanju emisij, temveč bo zagotovilo tudi sočasen razvoj tehnologij, blaga in storitev, ki jih potrebujeta naša družba in svet. S tem bomo ustvarili resnično evropsko strategijo za rast.

 

Načrte za industrijsko preobrazbo EU spremlja več izzivov. Jasno je, da se morajo EU in njene države članice med celotnim prehodom zavezati, da bodo po potrebi omogočale, usklajevale in ščitile industrijo. Da bi dosegli spremembe, so potrebne prilagojene rešitve in instrumenti, primerni za različne industrijske ekosisteme v Evropski uniji.

 

Pričakujemo tudi, da se bo z javno zavezanostjo naložbam v infrastrukturo za čisto energijo, strateškim inovacijskim programom, zmanjšanju upravnih bremen in javnemu financiranju vzpostavil vzajemen odnos s podjetji, ki so bila deležna navedenih ugodnosti in se bodo v zameno dolgoročno zavezala, da bodo vlagala v svoje regije, ljudi in okolje, da bi koristila lokalnim skupnostim.

 

Konkurenčna in čista

 

V hitro spreminjajočem se svetu je nujno spodbujati industrijsko konkurenčnost v Evropski uniji. V EU imajo sedež vodilni raziskovalni inštituti in podjetja na svetovni ravni, v njej pa živijo visoko usposobljeni ljudje. Evropska podjetja imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, izvoz in trajnostno rast. V svetu, kjer se geopolitične razmere spreminjajo, je treba ohranjati in krepiti prednosti, ki jih ima Evropa v globalnih vrednostnih verigah.

 

Evropsko sodelovanje med industrijo, univerzami in drugimi izobraževalnimi institucijami, subjekti na področju raziskav in inovacij ter vladami je ključno, da bi lahko vzpostavili potrebno infrastrukturo in razvili nujne prebojne tehnologije za proizvodnjo dobrin za vsakodnevne potrebe, kot so čisto jeklo, čiste kemikalije, čisto gnojilo, e-goriva, sončni paneli, vetrne elektrarne in esencialna zdravila. Za vsak ekosistem so potrebne poti za prehod, ki bodo del skupne agende za razvoj in uvedbo teh prebojnih tehnologij.

 

Zadovoljevanje prihodnjih potreb po energiji naših industrij je ločen in velik izziv. Postalo je jasno, da energija iz obnovljivih virov, proizvedena v Evropi, ne bo zadostovala, zato moramo z drugimi državami vzpostaviti diplomatske odnose na področju energije, da bi med drugim zagotovili dobavo sintetičnih goriv.

 

Odporna

 

Kriza zaradi covida-19 je še dodatno pokazala, da je Evropska unija na področju ključnih proizvodov in virov preveč odvisna od drugih delov sveta. Pri pristopu k domači proizvodnji smo predolgo dajali prednost kratkoročnim cenam namesto varnosti, trajnostnosti in odpornosti. Ne smemo dopustiti, da bi bili razpoložljivost in cenovna dostopnost proizvodov in tehnologij, ki so nujni za naše gospodarstvo in našo prihodnjo družbo, močno odvisni od drugih delov sveta. Evropska unija si mora znova zagotoviti močan položaj v ključnih globalnih vrednostnih verigah ter dobavo nujnih materialov v kriznih časih.

 

Predlogo si je zatiskala oči pred dejstvom, da Kitajska, Rusija in drugi narodi igrajo po drugačnih pravilih. Nekatere države nimajo zadržkov pred istočasno uporabo strateških javnih naložb in zaščitnih ukrepov, da bi ustvarile industrijske prvake. V EU z državnimi sredstvi ni mogoče financirati vseh sektorjev, zato je potreben nabor zaščitnih orodij, da bi ohranili enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo na našem trgu, se spoprijeli s škodljivimi tujimi subvencijami, preprečili nelojalno konkurenco, ki jo predstavljajo tuja podjetja, ki prejemajo državne subvencije, in zaščitili ključne evropske sektorje in tehnologije. To bi bilo treba podkrepiti z odločnimi strateškimi ukrepi za krepitev zmogljivosti EU.

 

Konkurenčna, čista in odporna industrija je ključna za prihodnje generacije v Evropski uniji.

 

 

 

MANJŠINSKO MNENJE

Deindustrializacija je močno prizadela regije po vsej Evropski uniji. Da bi karseda povečale dobičke in takoimenovano konkurenčnost, korporacije poljubno zapirajo ali selijo proizvodne zmogljivosti. Obenem je industrija še vedno glavna proizvajalka emisij toplogrednih plinov. S tem, ko so industrijske politike EU prepustile temeljne odločitve trgu in družbam, so zaostrile regionalne neenakosti in podnebne krize. Žal to poročilo ne odstopa od tradicionalnega pristopa EU k industrijski strategiji, v katerem program namesto na socialnih in podnebnih potrebah temelji na čim večjem dobičku. Poročilo podpira obsežen prenos javnih subvencij na zasebne družbe, s katerimi bi subvencionirali dividende brez zagotovljenega pravičnega donosa naložb za družbo ali pogojevanja z javnim financiranjem. Predlagana spodbuda za vojaško industrijo ne bo ustvarila ne miru ne varnosti. Vendar ni nujno, da je tako. Za ljudi in planet moramo in zmoremo ubrati drugačno pot. Industrijska strategija lahko s tem, da da prednost javnemu interesu ter poveže javne pobude in javne naložbe, zagotovi kakovostna delovna mesta po vsej Uniji in poskrbi, da lahko industrija bistveno prispeva v boju proti proti podnebnim spremembam. Potrebujemo ambiciozen javni načrt za strateške sektorje, kot so zdravstvo, promet, digitalizacija in energija.

 

Marc BOTENGA

Marisa MATIAS

Sira REGO

Sandra PEREIRA

Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou)

 

 

 

 

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti poročevalca. Poročevalec je pri pripravi osnutka poročila prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

 

Subjekt in/ali oseba

Alstom

ASD

ASML

BASF

Cecimo

Damen Shipyards

E3G

ECFR

EFPIA

ERT

Eurometaux

FME

France Industrie

HydrogenEurope

Industriall

Katapult

NXP

SeaEurope

SEMI Europe

Signify

SolarPower Europe

Tata Steel

TenneT

TNO

UNIFE

VNO-NCW

 

 

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (19.5.2022)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko

(2022/2008(INI))

Pripravljavka mnenja: Angelika Winzig

 

 

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da mora za ohranitev vodilnega položaja EU v svetovnem gospodarstvu, ponovno pridobitev svojega prejšnjega trdnega položaja v pomembnih svetovnih dobavnih verigah in konkurenčnost na odprtih trgih vsak sektor prejeti zadostno in ciljno usmerjeno podporo za razvoj trajnostne tehnološke osnove ter izboljšanje in olajšanje prizadevanj javnih in zasebnih deležnikov na področju raziskav in inovacij;

2 meni, da je treba industrijsko strategijo EU izvajati dosledno in usklajeno v skladu z ambicioznimi cilji, da bi dobavne verige EU postale močnejše; poudarja, da bo svobodna, pravična, trajnostna in na vrednotah temelječa trgovina s pravim ravnovesjem med potrebo po odprtih trgih in strateški suverenosti, ki spoštuje mednarodno pravo, ter prizadevanji za razvoj strateške solidarnosti s podobno mislečimi partnerji na področjih, kot je mednarodna standardizacija, okrepila industrijsko bazo EU; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno trgovinsko agendo v skladu s Pariškim sporazumom, evropskim zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja;

3. ugotavlja, da so industrija EU ter mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva EU in njegovega uspeha; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja osrednjo vlogo pri zelenem in digitalnem prehodu; poudarja, da je treba industrijo ter mala in srednja podjetja popolnoma podpreti pri dvojnem prehodu in razvoju novih tehnologij, tako da se jim omogoči individualni dostop do financiranja in zadostnih sredstev ter ciljno usmerjeno podporo za raziskave in razvoj, inovacije ter izobraževanje zaposlenih na področju digitalnih znanj in spretnosti, pri čemer je veliko spremembo mogoče doseči le, če so na voljo potrebne spodbude za inovativne podnebne in digitalne rešitve;

4. poudarja, da sta potrebni regulativna stabilnost in predvidljivost, ki spodbujata in nagrajujeta inovacije in naložbe v nove tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo svoja prizadevanja za odločnejše ukrepe za kibernetsko varnost na vseh ravneh; poudarja, kako pomembno je izvajanje ambiciozne digitalne agende EU za vzpostavljanje strateških mednarodnih partnerstev, kot je Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, s čimer bi zagotovili vodilno vlogo EU na področju digitalne trgovine; poziva k nadaljevanju pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) o e-trgovanju, ki bi morala posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom; pozdravlja pobudo Komisije za zakon o čipih, ki bo zagotovil dobavo polprevodnikov EU in ji tako pomagal pridobiti strateško avtonomijo; predlaga tudi, da se razvije strategija o materialih, ki so bistveni za dvojni prehod, med drugim kovinah redke zemlje; poudarja, da je treba takšne pobude umestiti v širši okvir, ki bi moral opredeliti in spremljati ključne odvisnosti v dobavni verigi kot glavni mejnik celostne in trajnostne industrijske strategije EU, ki je osrednji element evropskega zelenega dogovora;

5. je zaskrbljen, da je v sedanji in tudi v predlagani zakonodaji EU preveč upravnih in birokratskih ovir za podjetja v EU; poudarja, da je treba za njih zmanjšati nepotrebno upravno breme in birokracijo, še posebej za mala in srednja podjetja; pozdravlja načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“; poziva Komisijo, naj v celoti izvaja obstoječo agendo EU za boljše pravno urejanje in vključi časovne načrte s kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji za zmanjšanje upravnih bremen za podjetja EU, zlasti za mala in srednja podjetja, za vsaj 30 %; poudarja, da je treba spremljati in omogočati v prihodnost usmerjene regulativne in finančne spodbude, da bi olajšali prehod na trajnostne gospodarske dejavnosti; opozarja Komisijo, naj uporabi načelo „najprej pomisli na male“ ter preizkus malih in srednjih podjetij vključi v svoje ocene učinka in zakonodajno delo, še posebej v zvezi s sektorjem energetskega prehoda in izvozno usmerjenimi gospodarskimi sektorji;

6. poudarja, da je pomembno spodbujati model četverne vijačnice sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi centri, podjetji in javnim sektorjem; poudarja, da bi morale Komisija in države članice sodelovati pri oblikovanju in izvajanju industrijske strategije EU, da bi z diverzifikacijo in izkoriščanjem sinergij zagotovile večjo skladnost s trgovinsko politiko EU ter spodbujale mednarodno konkurenčnost različnih sektorjev; poziva Komisijo, naj pripravi poročila o izvajanju, ki jih predloži Parlamentu;

7. pozdravlja namero Komisije, da bo objavila smernice za javno naročanje; poudarja, da so javna naročila nepogrešljiv instrument za nacionalno in gospodarsko varnost; v zvezi s tem poudarja, da je treba tretjim državam pojasniti, da bodo trgi javnih naročil EU ostali odprti, prizadevanja pa bodo usmerjena v ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in naročnike;

8. poudarja, da je treba izvajati ključne politične pobude EU, kot so evropski zeleni dogovor, digitalno desetletje Evrope in cilji EU glede odpornosti, ob upoštevanju konkurenčnosti industrije EU glede na nedavni razvoj dogodkov na mednarodni ravni, zlasti rusko agresijo proti Ukrajini;

9. ponovno izraža podporo programu za večstranska trgovinska pogajanja in poziva članice STO, naj se na naslednji 12. ministrski konferenci dogovorijo o delovnem načrtu za posodobitev pravilnika STO in ponovno vzpostavitev poštenih konkurenčnih pogojev za podjetja in delavce;

10. poudarja, kako pomembna so nadaljnja pogajanja, da bi poskrbeli, da bodo ambiciozni, sodobni, v prihodnost usmerjeni in trajnostni sporazumi o prosti trgovini vključevali ambiciozna in izvršljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ter si prizadevali za uresničevanje ciljev na področju enakih konkurenčnih pogojev in vzajemnost z glavnimi trgovinskimi partnerji prek trgovinskih instrumentov EU, kot so instrument za mednarodno javno naročanje, primerna skrbnost in instrument proti prisili ter instrument za tuje subvencije; poudarja, kako pomembno je mednarodno sodelovanje in odprta svetovna trgovina za gospodarstvo EU;

11. poudarja, da so trajnostne notranje in zunanje naložbe, trgovina in dostop do trgov zunaj EU ključnega pomena za podporo gospodarskemu okrevanju EU po pandemiji covida-19 in za zagotavljanje dolgoročne odpornosti, da bi povečali suverenost EU z ambicioznim načrtom za strateško avtonomijo in zmanjšali odvisnost od tretjih držav, poskrbeli za optimalno uporabo notranje proizvodnje EU, izboljšali krožno gospodarstvo EU in po svetu ter diverzificirali njene dobavne verige, jih preselili v prijateljske države, približali ali po potrebi vrnili v EU, ter zagotovili, da ni odvisna od enega samega proizvajalca, zlasti za kritične surovine in vmesne proizvode ter materiale ter kmetijske živilske proizvode, in za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig v skladu s Pariškim sporazumom;

12. poudarja, da je treba omogočiti neposredne tuje naložbe, ki prispevajo k izpolnjevanju podnebnih ciljev EU; poudarja, da je treba obravnavati diverzifikacijo trga, še posebej s podobno mislečimi partnerji, in ohraniti ambiciozen trgovinski program s svetovnimi partnerji;

13. vztraja, da morajo boj proti nezakoniti trgovini, preprečevanje nelojalne konkurence, postopno odpravljanje subvencij za gospodarske dejavnosti, ki so še posebej škodljive za okolje, in strateške naložbe, ki so v nasprotju z nacionalno varnostjo ali javnim redom, ostati glavne prednostne naloge za zaščito industrijske avtonomije in konkurenčnosti EU; poudarja tudi, da je treba obravnavati obstoječo regulativno vrzel v sodelovanju EU v skupnih podjetjih s sedežem v tujini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za trgovinsko in naložbeno agendo za boj proti nepoštenim politikam in praksam;

14. poziva Komisijo, naj spodbudi prizadevanja za zagotovitev potrebne oskrbe z energijo za industrijo EU z diverzifikacijo virov energije in dobaviteljev ter zmanjšanjem zunanje odvisnosti, še posebej z izboljšanjem odnosov s podobno mislečimi partnerji in z zmanjšanjem odvisnosti EU od fosilnih virov energije zaradi vojne v Ukrajini, še posebej od ruskega premoga, nafte in plina;

15. zlasti poudarja, da mora EU postopno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza nafte, premoga in plina, tako da pospeši prehod na energijo iz obnovljivih virov in izpolni svoje vmesne podnebne cilje, ter postopoma ukine subvencije za fosilna goriva, da bi dosegla svoje dolgoročne podnebne cilje;

16. zato poziva Komisijo, naj takoj začne pogajanja o trgovinskih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s potencialnimi mednarodnimi partnerji za proizvodnjo trajnostnega vodika in trgovino z njim, da bi v prihodnje zagotovili oskrbo industrijskega, ogrevalnega in prometnega sektorja EU z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora;

17. poudarja, da je treba nadgraditi obstoječo plinsko infrastrukturo EU in povezljivost med državami članicami in potrebnimi terminali z zadostnimi zmogljivostmi, ki omogočajo uvoz in prevoz amonijaka in vodika po vsej EU, da bi omogočili rast ekonomije vodika; poudarja, da lahko razvoj učinkovitih in integriranih logističnih omrežij in infrastrukture omogoča lažji dostop do prevoznih, energetskih in digitalnih storitev, poveča konkurenčnost podjetij in zmanjša trgovinske ovire s spodbujanjem odprte in na pravilih temelječe trgovine s preostalim svetom;

18. poudarja, da bo dvojni prehod zahteval, da se zagotovi in znatno poveča dostop do rudarjenja in predelave strateških in kritičnih surovin, kot so litij, kovine redke zemlje in kobalt, ki jih bo treba uvoziti in za katere bo nastala vse večja geopolitična konkurenca;

19.  predlaga tudi pripravo evropskega akta o kovinah redke zemlje.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.5.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 0 5

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ECR	Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Dominik Tarczyński, Jan Zahradil
ID	Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini
NI	Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó, Ernő Schaller‑Baross
PPE	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Angelika Winzig, Juan Ignacio Zoido Álvarez
RENEW	Jordi Cañas, Svenja Hahn, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Catharina Rinzema, Marie‑Pierre Vedrenne
S&D	Paolo De Castro, Agnes Jongerius, Miapetra Kumpula‑Natri, Bernd Lange, Margarida Marques, Inma Rodríguez‑Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt
VERTS/ALE	Anna Cavazzini, Heidi Hautala, Sara Matthieu

 

0	-

 

5	0
ID	Markus Buchheit, Roman Haider
S&D	Raphaël Glucksmann
THE LEFT	Emmanuel Maurel, Helmut Scholz

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (20.6.2022)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko

(2022/2008(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria da Graça Carvalho

 

 

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Nova industrijska strategija v obdobju po pandemiji

1. želi spomniti, da je bila nova industrijska strategija posodobljena, da bi upoštevala izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, in spodbudila okrevanje enotnega trga, ter da bo ključna za povečanje konkurenčnosti EU, ko bomo izvedli zeleni in digitalni prehod, in bo enotnemu trgu pomagala k večji pripravljenosti na premagovanje prihodnjih izzivov; poudarja, da sta trden sistem upravljanja in digitalizirani nadzor trga bistvena za ponovni zagon enotnega trga ter za njegovo pravilno delovanje in poglobitev; poziva Komisijo, naj se osredotoči na zagotavljanje, da bo industrijska strategija pomagala odpraviti neupravičene ovire za enotni trg in preprečevati nadaljnjo razdrobljenost in različne nacionalne pristope, hkrati pa z njo bo upoštevana potreba po intenzivnejšem varstvu potrošnikov; opozarja, kako pomembno je odpraviti pretirano birokracijo in stroške za mala, srednja in mikropodjetja, ki delujejo na enotnem trgu;

2. poudarja, da bi bilo treba politike Unije obravnavati celostno kot del industrijske strategije, ki bi morala težiti k uskladitvi različnih instrumentov in ki bi v celoti zajela že obstoječe pobude; nadalje poudarja, da mora biti industrijska strategija skladna ter mora varovati in spodbujati industrijsko konkurenčnost na vseh področjih evropske politike, hkrati pa zagotavljati varstvo potrošnikov in napredek pri doseganju okoljskih ciljev; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je ohraniti in nadalje razvijati vodilno vlogo Evrope v strateških sektorjih, zlasti v tistih, ki so se med pandemijo covida-19 izkazali za bistvene; poudarja, da mora evropska industrijska politika koristiti vsem državam članicam; poudarja pomen odprtega dialoga z vsemi industrijskimi sektorji in ustreznimi deležniki;

3. želi opozoriti na neusklajene omejitve, ki so med pandemijo resno ovirale pravilno delovanje notranjega trga in povzročile velike motnje v dobavnih verigah v mnogih industrijskih ekosistemih, zlasti v živilskem in farmacevtskem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da je treba preprečiti neravnovesja v evropski verigi preskrbe s hrano in poskrbeti za prehransko varnost ter odpornost farmacevtske in medicinske proizvodnje; opozarja tudi, da so mejne kontrole in zaprte meje povzročili težave čezmejnim ali sezonskim delavcem, in poudarja, da jim je pomembno zagotoviti neovirano gibanje; poziva Komisijo, naj podrobneje oceni motnje v čezmejnih vrednostnih verigah zaradi pandemije, saj mora industrijska strategija pomagati dokončati vrednostne verige v nekaterih panogah, da bi dosegli odprto strateško avtonomijo EU;

4. pozdravlja, da je Komisija objavila strategijo EU za trajnostni in krožni tekstil; opozarja, da tekstilna industrija po težavah med pandemijo le počasi okreva, tudi zaradi množičnega preseljevanja proizvodnih obratov v tretje države v preteklosti; poudarja, da se je treba osredotočiti na mala in srednja podjetja kot glavne akterje v tem sektorju;

Industrijska strategija in razmere v Ukrajini

5. poudarja, da nezakonita, neizzvana in neutemeljena ruska vojna proti Ukrajini potrjuje, da je treba nujno postaviti odpornejše, trajnejše in trdnejše gospodarske osnove v EU ter dokončati enotni trg v ključnih industrijskih in strateških sektorjih; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno diverzificirati oskrbo in preprečiti preveliko odvisnost na področjih, kot so energija, surovine in kritični proizvodi, saj bi to lahko privedlo do ranljivosti in zmanjšalo zmožnost EU za ukrepanje; poudarja potrebo po usklajenem evropskem pristopu na področju proizvodnje energije in prometne infrastrukture (TEN-T) ob hkratnem izboljšanju učinkovite rabe virov in spodbujanju krožnega gospodarstva, da bi okrepili industrijsko strategijo;

6. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celosten pristop, ko ustvarjajo spodbude za podporo strateškim industrijskim sektorjem in njihovim dobavnim verigam, kot so hrana, farmacevtski izdelki in drugi, kjer so se zaradi sedanjega konflikta v Ukrajini močno povečali stroški energije, prevoza in surovin; zlasti jo poziva, naj izvaja strategijo za kritične surovine in vire, potrebne za ključne omogočitvene tehnologije, digitalizacijo in zeleni prehod; podpira ciljne ukrepe pomoči za ranljive odjemalce in podjetja v industrijskem okolju, zlasti za ranljiva mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, da bi ublažili najhujše gospodarske in socialne učinke visokih cen energije;

Krepitev odprte strateške neodvisnosti

7. ponovno poudarja, da je treba okrepiti odprto strateško avtonomijo Evrope, odpraviti motnje in ranljive točke v dobavnih verigah in poskrbeti za njihovo odpornost, pa tudi za naložbe v znanja in spretnosti, poklicne kvalifikacije, kibernetsko varnost, digitalno infrastrukturo, podatkovno gospodarstvo in ključne tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija 5G in 6G, mikroprocesorji in polprevodniki, baterije, 3D-proizvodnja, visokozmogljivostno računalništvo in kvantne tehnologije; poudarja, da je nujno treba razširiti inovativne prodorne industrijske tehnologije po vsej Uniji, zlasti v ključnih energetsko intenzivnih panogah, tudi zato, da bi s ponovno uporabo in recikliranjem virov zaprli ogljične zanke v vrednostnih verigah energetsko intenzivnih industrij; ugotavlja, da je treba umetno inteligenco v celoti, a odgovorno izkoristiti; poudarja, da morajo te naložbe koristiti tudi podeželskim območjem in najbolj oddaljenim regijam;

8. poudarja pomen izboljšane razpoložljivosti podatkov ob spoštovanju pravil o varstvu podatkov in se zavzema za enotni trg za podatke, da bi podprli industrijski razvoj EU, spodbudili inovacije in okrepili enotni digitalni trg kot celoto; poziva Komisijo, naj pospeši napredek pri vseh pobudah, povezanih s podatki, izboljša souporabo in izmenjavo podatkov, podpre razvoj skupnih evropskih podatkovnih prostorov in spodbudi oblikovanje skupne evropske infrastrukture; meni, da bi morala EU sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi dosegli združljive digitalne standarde;

Zeleni in digitalni prehod

9. opozarja tudi, da je treba za dosego odprte strateške avtonomije pospešiti zeleni in digitalni prehod po vsej EU; poudarja, da obstaja velika naložbena vrzel v tehnoloških panogah, ki omogočajo digitalno in zeleno preobrazbo naše družbe, in ponovno poudarja, da je treba povečati naložbe v digitalne in zelene tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti podprejo ta horizontalni pristop, da bi Evropa obdržala vodilni svetovni položaj na področju ključne omogočitvene tehnologije;

10. želi opozoriti, da je zeleni dogovor mogoče doseči le s povečano proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov, hkrati pa priznava pomen ukrepov za energijsko učinkovitost, ki bodo pomagali zmanjšati porabo primarne energije, in pomen zagotavljanja zadostnega dostopa do cenovno dostopne, varne in diverzificirane čiste energije, da bi pospešili zeleni prehod evropske industrije in njeno svetovno konkurenčnost; poleg tega pozdravlja začetek pobude za novi evropski Bauhaus v okviru industrijske strategije za spodbujanje in razvoj trajnostnosti, zlasti v arhitekturnem, gradbenem in stanovanjskem sektorju, pri čemer se je treba osredotočiti tudi na trajnostno urbanistično načrtovanje in razvoj ter zagotoviti vključevanje vseh evropskih državljanov;

11. poudarja, da bi morala industrijska strategija obravnavati najpomembnejše ovire za hitrejši razvoj obnovljivih virov energije in povečanje trajnostne porabe, med drugim z iskanjem načinov za boljše povezovanje malih in srednjih podjetij ter proizvajalcev energije v sistemu; poudarja, da so zanesljive in preverljive okoljske informacije ter informacije o trajnosti in popravljivosti proizvodov osrednjega pomena za trajnostno preoblikovanje vzorcev potrošnje;

Krepitev notranjega trga

12. poziva k ponovnemu zagonu strategije za enotni trg, da bi dodatno sprostili potencial enotnega trga, in sicer tako, da bi odpravili razdrobljenost regulativnih pristopov, sprejeli sorazmerno zakonodajo, posodobili javno upravo in zmanjšali birokratska bremena za podjetja, odpravili sedanje ovire za naložbe, da bi zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, spodbudili konkurenco, dali prednost tržno vodenim inovacijam in spodbujali EU kot vodilno na področju varstva potrošnikov v svetovnem merilu; poudarja, da se industrijska konkurenčnost EU opira na polno delujoč in odporen enotni trg, ki prinaša koristi vsem državam članicam in njihovim državljanom koristi, zlasti s tem, ko so v njegovem središču pravice potrošnikov in potrebe podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, mikropodjetij in zagonskih podjetij;

13. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo medsebojno sodelovanje in sodelovanje z gospodarskimi subjekti ter uporabijo nove tehnologije za odpravo neupravičenih regulativnih in neregulativnih ovir ter upravnih bremen na enotnem trgu, tudi na področju storitev; želi poudariti gospodarske koristi dokončanega enotnega trga, in pri tem navaja ocene Komisije, da bi lahko z nadaljnjimi izboljšavami enotnega trga za industrijske proizvode ustvarili med 183 in 269 milijard EUR letno, medtem ko bi lahko dobiček od nadaljnjega povezovanja trgov storitev narasel na 297 milijard EUR letno, kar bi samo po sebi povečalo gospodarske koristi z 8–9 % na približno 12 % dodatnega BDP[13];

14. poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen instrument enotnega trga za izredne razmere, s katerim bi okrepili odpornost in zagotovili dobro delovanje enotnega trga v času krize, hkrati pa zasnovali odločne ukrepe za pripravljenost na krize, ne da bi pri tem ogrozili prizadevanja za odpravo neupravičenih ovir na enotnem trgu; poleg tega poziva Komisijo, naj izboljša učinkovitost sedanjih orodij upravljanja;

15. trdi, da so poleg vertikalnih ekosistemov potrebni tudi horizontalni pristopi, na primer pri omogočitvenih tehnologijah, in da je treba digitalni ekosistem horizontalno povezati z vsemi drugimi industrijskimi ekosistemi; opozarja, da je bil turistični ekosistem med pandemijo najbolj prizadet, počasno okrevanje pa pesti tudi več drugih ekosistemov, kot sta tekstilna industrija ter kulturna in ustvarjalna panoga, medtem ko se je v digitalnem ekosistemu med krizo promet povečal; poudarja pomen industrijskega foruma, ustanovljenega z industrijsko strategijo, in ugotavlja, da je med petimi novoustanovljenimi projektnimi skupinami ena neposredno pomembna za enotni trg, saj preučuje horizontalne vidike enotnega trga in odpravo ovir, druga pa se posebej osredotoča na napredno proizvodnjo, ki kot horizontalni dejavnik omogoča širok spekter ekosistemov;

16 poudarja, da je treba v industrijsko strategijo vključiti sektor iger, ker je to ena od panog z največjim razvojnim potencialom, a opozarja, da večina proizvajalcev in razvijalcev iger niso evropski subjekti; poziva, naj se na evropski ravni začrtajo jasne poti, da bi ta panoga pospešeno postala ena od vodilnih na tem področju;

Spodbujanje standardizacije

17. priznava evropsko strategijo za standardizacijo in poudarja, da lahko harmonizirani standardi skupaj z inovacijami povečajo gospodarsko, družbeno in okoljsko blaginjo ter zdravje in varnost potrošnikov in delavcev; meni, da so zato dobro delujoči standardi nujni za dobro delujoč enotni trg, varnost proizvodov, svetovno konkurenčnost, zeleni in digitalni prehod ter varstvo potrošnikov; poudarja, da je potrebna preglednost in vključenost ter preprečevanje pretirane birokracije pri standardizaciji; meni, da bi si morali s strategijo za standardizacijo prizadevati izboljšati ponovno uporabo in recikliranje materialov ter spodbujati uporabo sekundarnih virov;

18. poudarja, da mora strategija za standardizacijo še naprej privabljati najboljše strokovnjake in spodbujati bolj usklajen pristop k določanju mednarodnih standardov, o strateških ciljih pa je treba razpravljati in se zanje dogovarjati z dejavnim sodelovanjem vseh udeleženih deležnikov;

19. poziva k ambicioznim predlogom Komisije v zvezi s prihodnjo carinsko reformo, vključno o carinskem zakoniku Unije; poudarja, da je treba poskrbeti, da se pri carinski kontroli po vsej EU upoštevajo enaki standardi; poziva k reformi za odprto, pravično in trajnostno trgovino ter zaščito potrošnikov pred nevarnimi in neskladnimi proizvodi; poziva Komisijo, naj pri svoji reformi upošteva poročilo skupine modrecev o reformi carinske unije EU[14];

Javna naročila in konkurenčnost malih in srednjih podjetij

20. poudarja, da je treba izboljšati konkurenčnost malih in srednjih podjetij, mikropodjetij ter industrije z obravnavanjem tveganj, odvisnosti, motenj in ranljivosti pri oskrbi, zlasti v zelenem in digitalnem gospodarstvu; poudarja, da ima lahko učinkovit, odprt, pravičen in sodelovalen okvir za javna naročila skupaj z javnimi naložbami pomembno vlogo pri podpiranju delovnih mest, trajnostne rasti, konkurenčnosti, inovativnih naložb ter spodbujanju trajnostne porabe in uporabe trajnostnih proizvodov; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za pravilno izvajanje zakonodaje EU o javnih naročilih, ki upošteva gospodarske, socialne in okoljske vidike, da bi vzpostavili dobro delujoč in usklajen enotni trg; opozarja, kako pomembne so smernice Komisije o zelenih javnih naročilih, ki bodo EU pomagale pri prizadevanjih, da postane gospodarstvo, gospodarno z viri, in pomagale spodbuditi povpraševanje po bolj trajnostnem blagu in storitvah, hkrati pa spodbujale ekološke inovacije;

21. želi spomniti na pomen smernic, ki jih je pripravila Komisija in ki vsebujejo praktične napotke o tem, kako bi morale države članice v pogodbe, ki jih dodelijo prek javnih naročil, vključiti cilje uspešnosti in merila kakovosti, kot je ekonomsko najugodnejša ponudba, ter kako bolje vključiti raznovrstne proizvajalce, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter mikropodjetji; poziva Komisijo in države članice, naj natančno preučijo položaj malih in srednjih podjetij pri sodelovanju pri javnih naročilih; poudarja, kako pomembna so mala in srednja podjetja pri konkurenčnosti in inovacijah na notranjem trgu in priznavanje njihovega položaja kot proizvajalcev, pa tudi ponudnikov industrijskih storitev za druge proizvajalce; poziva Komisijo, naj podpira mala in srednja podjetja, mikropodjetja in zagonska podjetja pri izboljšanju dostopa do financiranja, hkrati pa pomaga zmanjšati odkupe in prevzeme evropskih podjetij, kadar ogrožajo evropske inovacije, ter po potrebi izda jasne smernice o tem, kako ravnati v skladu s sektorskimi pravili EU;

22. opozarja, kako pomembne so učinkovite in trajnostne prakse javnega naročanja, zlasti v okviru zdravstvenega ekosistema; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri oblikovanju namenskih pravil v zvezi s skupnim javnim naročanjem osnovnega blaga, kot so zdravila, da bi zagotovili dolgoročno trajnost, zanesljivost oskrbe, lojalno konkurenco in naložbe v proizvodne zmogljivosti;

23. opozarja, da so pravila konkurence, prilagojena novi dinamiki trga EU in spreminjajočim se svetovnim razmeram, pomembna, da se omogoči učinkovita in poštena konkurenca na enotnem trgu ter poveča izbira za potrošnike;

Raziskave, inovacije in prelomne tehnologije

24. opozarja na zaveze za povečanje naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP ter okrepitev evropskega raziskovalnega območja, da bi razvili enoten trg za raziskave in inovacije; pozdravlja ustanovitev industrijskih zavezništev v različnih sektorjih in poudarja, da so skupaj z javno-zasebnimi partnerstvi pomembna za razvoj prelomnih tehnologij; poudarja, da je povečanje naložb v raziskave in razvoj nujno potrebno, če naj EU ostane konkurenčna; poudarja, da bi se morale naložbe v raziskave in razvoj osredotočiti na vse industrijske sektorje, ne le na proizvodnega, ter poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo večjo udeležbo malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij na trgu raziskav in razvoja; poziva Komisijo, naj poskrbi za preglednost, vključenost, doslednost in sinergijo v vseh pobudah, instrumentih financiranja in regulativnih instrumentih, ki podpirajo industrijo, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, še posebej pri zelenem in digitalnem prehodu; poziva Komisijo, naj razvije evropski inovacijski prostor, s katerim bo mogoče znanstvene rezultate pretvoriti v komercialne proizvode, podpreti zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja in ohraniti podjetja na enotnem trgu Unije;

25. poudarja, da je treba izvajati pobude za izboljšanje evropskega raziskovalnega prostora, evropskega izobraževalnega prostora in evropskih inovacijskih ekosistemov, da bi vzpostavili močan evropski notranji trg za raziskave in inovacije;

26. poziva Komisijo, naj oblikuje jasne, učinkovite, enostavne in celovite smernice za obstoječe instrumente, ki bi morale obravnavati prednostne naloge politike v več industrijskih sektorjih, zlasti pomembne projekte skupnega evropskega interesa, različna zavezništva (industrijski podatki, nosilne rakete, brezemisijsko letalstvo, baterije in drugo), konzorcije evropske digitalne infrastrukture in druge; poudarja, da je potrebna prava sinergija med različnimi instrumenti, programi in skladi, od instrumenta za okrevanje in odpornost do strukturnih skladov, in poudarja, da jih je treba bolje povezati s skupnimi podjetji in drugimi pobudami, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa, kot sta Evropski inštitut za tehnologijo in inovacije in Evropski svet za inovacije;

Izboljševanje znanj in spretnosti

27. poziva Komisijo, naj oblikuje konkretne ukrepe, s katerimi bo podpirala države članice pri odpravljanju neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v nekaterih sektorjih, hkrati pa spodbujala dostojne delovne pogoje; poziva k ponovnemu uravnoteženju uhajanja strokovnjakov, tehnoloških strokovnjakov in strokovnega znanja na enotnem trgu ter k izboljšanju financiranja raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja; poudarja, da morajo države članice resno ukrepati v svojih nacionalnih okvirih, da bi se ustrezno izvajal pakt za znanja in spretnosti ter druge pobude EU, namenjene ustvarjanju priložnosti za preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile; opozarja, da je treba izboljševati izobraževanje in usposabljanje, zlasti za razvoj znanj in spretnosti, potrebnih za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu enotnega trga;

28. poudarja, da je potreben po stalen dialog med organi in gospodarskimi subjekti, da bi omogočili boljšo pripravljenost delovne sile na nove potrebe industrije; opozarja, da je za zeleni in digitalni prehod industrijskih sektorjev potrebno vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij visoko usposobljenih in usposobljenih strokovnjakov;

29. poudarja, da težava pomanjkanja žensk, zaposlenih v industrijskem sektorju prispeva k razlikam v plačah in pokojninah med spoloma; poziva k ukrepanju v okviru industrijske strategije za odpravo razlik med spoloma v evropski industriji in pomanjkanja priložnosti za ženske, še posebej na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poleg tega opozarja, da bi lahko digitalizacija tradicionalne industrije privedla do ustvarjanja delovnih mest v novih industrijah, vendar bi lahko tudi ovirala sedanja delovna mesta in v nekaterih primerih privedla do prekarnih delovnih pogojev; opozarja, da so za te izzive potrebni ukrepi in ustrezne finančne naložbe v okviru industrijske strategije.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.6.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Andrea Caroppo, Anna Cavazzini, Dita Charanzová, Deirdre Clune, Alexandra Geese, Sandro Gozi, Maria Grapini, Krzysztof Hetman, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Beata Mazurek, Leszek Miller, René Repasi, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Róża Thun und Hohenstein, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Campomenosi, Maria da Graça Carvalho, Geoffroy Didier, Malte Gallée, Karen Melchior, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Antonio Maria Rinaldi, Marc Tarabella, Kosma Złotowski
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Beer, Rosanna Conte, Vlad Gheorghe, Ondřej Kovařík

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36	+
ECR	Adam Bielan, Beata Mazurek, Kosma Złotowski
PPE	Pablo Arias Echeverría, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Krzysztof Hetman, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Marion Walsmann
RENEW	Nicola Beer, Dita Charanzová, Vlad Gheorghe, Sandro Gozi, Ondřej Kovařík, Karen Melchior, Róża Thun und Hohenstein
S&D	Brando Benifei, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), René Repasi, Christel Schaldemose, Marc Tarabella
VERTS/ALE	Anna Cavazzini, Malte Gallée, Alexandra Geese, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

 

0	-

 

6	0
ECR	Eugen Jurzyca
ID	Alessandra Basso, Marco Campomenosi, Rosanna Conte, Virginie Joron, Antonio Maria Rinaldi

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (21.6.2022)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko

(2022/2008(INI))

Pripravljavec mnenja: Carlo Fidanza

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102) in ustrezne resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2020[15],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem[16],

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu za leto 2021 (SWD(2021)0351),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021)0352),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. junija 2021 z naslovom Scenariji soustvarjanja poti prehoda v turizmu za odpornejši, inovativnejši in trajnostnejši ekosistem (SWD(2021)0164),

– ob upoštevanju poročila Komisije o politiki „Pot prehoda v turizmu“, objavljenega 4. februarja 2022,

A. ker so omejitve, uvedene v odziv na pandemijo covida-19, najbolj prizadele turistični in prometni sektor, zaradi česar se je leta 2021 število prihodov mednarodnih turistov v primerjavi z ravnmi pred pandemijo zmanjšalo za 72 %[17];

B. ker je turistični sektor v letu 2019 predstavljal 11,6 % vseh delovnih mest; ker je bilo po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem leta 2020 v Evropi 3,6 milijona manj delovnih mest, povezanih s turizmom[18]; ker je pandemija covida-19 bolj kot kadar koli prej vplivala na turistični sektor, saj je močno zmanjšala turistične tokove in s tem prihodke turističnih podjetij; ker se je skupni prispevek turizma k skupnemu BDP v Evropi prepolovil z 9,9 % leta 2019 na 4,9 % leta 2020; ker sta prometni sektor in prometna infrastruktura življenjska sila evropskega gospodarstva; ker so trdna infrastrukturna omrežja in uspešna prevozna podjetja osnovni pogoj za konkurenčnost celotne družbe;

C. ker gospodarske razmere v prometnem sektorju neposredno vplivajo na industrijska podjetja, saj stroški prevoza surovin, vhodnega blaga in končnih proizvodov vplivajo na cene proizvodov, ki jih na koncu plačujejo potrošniki; ker je zaradi nedavnega velikega porasta cen goriv in energije, ki je povečal inflacijo in oslabil kupno moč gospodinjstev, potrebna skupna strategija na ravni EU, ki bo usklajena s strogimi ukrepi na ravni držav članic, da bi ublažili rast cen in negativne gospodarske posledice za konkurenčnost evropskih podjetij in kupno moč evropskih gospodinjstev;

D. ker mala in srednja podjetja ter mikropodjetja predstavljajo večino podjetij v prometnem sektorju in ker so še posebej občutljiva na ciklična nihanja, spremembe cen in večja regulativna bremena; ker mora evropska industrijska strategija ustrezno upoštevati pogoje za mala podjetja in biti oblikovana v skladu z načelom „najprej pomisli na male“;

E. ker je v poročilu Komisije o politiki „Pot prehoda v turizmu“ poudarjeno, da je treba dodatno pospešiti zeleni in digitalni prehod turističnega ekosistema v državah članicah in ker je več kot 99 % podjetij v turističnem sektorju EU malih in srednjih ter mikropodjetij; ker so potrebni ukrepi za ponovno zaposlitev delavcev, ki so zapustili sektor, sheme za brezposelnost delavcev in pošteni delovni pogoji v sektorju;

F. ker so se zaradi izrednih zdravstvenih razmer spremenili vzorci potovanj, kar kaže težnja potovanja na nenatrpane in lokalne destinacije; ker geopolitične razmere prinašajo nove izzive;

G. ker je v poročilu Komisije o politiki Pot prehoda v turizmu poudarjeno, da bi morale turistične strategije držav članic temeljiti na načelih trajnostnega razvoja, ki zagotavljajo gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost;

H. ker je turizem pomembna in večplastna industrija z znatnimi multiplikacijskimi učinki na druge panoge, zaradi česar je v agendi EU prednostna naloga, in ker je treba turizem bolj vključiti v finančne programe in politike EU;

I. ker so destinacije v obrobnih regijah, na podeželju in otokih, vključno z najbolj oddaljenimi regijami EU, povezane s posebnimi izzivi glede razpoložljivih možnosti prevoza, in so zato tudi bolj občutljive za negativne socialno-ekonomske posledice zelenega prehoda;

J. ker bi moralo vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) omogočati gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo in dostopnost v vsej EU in njenih regijah, tudi v podeželskih, oddaljenih, gorskih, redko poseljenih, obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, kar bi pospešilo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, zmanjšalo neenakosti, spodbudilo digitalizacijo in inovacije ter povečalo prilagodljivost in odpornost z neposrednim učinkom na turistični sektor;

K. ker je potreben uravnotežen razvoj prometnih koridorjev, ki bo omogočal povezljivost severa in juga ter vzhoda in zahoda po vsej Evropi, da bi spodbudili okrevanje in odpornost turizma; ker sektor mobilnosti in prometa ponuja velike možnosti za produktivne naložbe v državah članicah, predvsem s ponovno industrializacijo sektorja, saj združuje proizvodnjo in popravilo opreme s spodbujanjem javnega prevoza, železnic, trajnostne in pametne mobilnosti ter prostorskega načrtovanja, ki temelji na povezljivosti, koheziji in razvoju;

L. ker Komisija pri sprejetju svežnja „Pripravljeni na 55“, katerega namen je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, ni upoštevala učinkov nekaterih specifičnih zakonodajnih aktov na turistični ekosistem in njegovo konkurenčnost;

M. ker poročilo Komisije o politiki z naslovom Pot prehoda v turizmu ne vsebuje smernic jasnega upravljanja ali akcijskega načrta, s katerim bi se odzvali na izzive turizma ali predlagali skupne rešitve;

1. pozdravlja pot prehoda v turizmu in poziva Komisijo, naj jo uresniči in spremlja s predstavitvijo nabora konkretnih ukrepov za različna področja, kot so raziskave in razvoj, infrastruktura, tehnološki razvoj ter znanja in spretnosti, da bi spodbudili razvoj trajnostnega turizma v vseh evropskih destinacijah tako za turiste kot tudi za lokalno prebivalstvo, hkrati pa zagotovili skladnosti in usklajenost med politikami in cilji EU, instrumenti financiranja in regulativnimi instrumenti za podporo panogam pri njihovih trajnostnih prehodih;

2. poziva Komisijo, naj pri skupnem spremljanju in izvajanju poti prehoda v turizmu še naprej sodeluje z Evropskim parlamentom (predvsem z Odborom za promet in turizem in njegovo projektno skupino za turizem) in drugimi institucijami EU, kot sta Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor; zato poziva Komisijo, naj projektno skupino Parlamenta za turizem vključi v redne seje svetovalnega odbora za turizem, da bi okrepili evropsko strategijo za turizem;

3. poziva Komisijo, naj vzpostavi in upravlja spletno platformo za sodelovanje med deležniki, da bi še naprej spodbujala proces soustvarjanja;

4. poudarja, da je odziv na pandemijo covida-19 zgodovinska priložnost za posodobitev turizma v EU, da bi postal bolj trajnosten, tudi kar zadeva mobilnost, in dostopnejši za invalide; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt za trajnostni turizem, ki bo vključeval kratko-, srednje- in dolgoročne cilje in zajemal cilje trajnostnega razvoja OZN, ter poudarja, da je treba te ukrepe spodbujati v sodelovanju s Parlamentom in državami članicami; ponovno izraža prepričanje, da morajo biti turistične destinacije in objekti fizično dostopni vsem ljudem v družbi, zlasti invalidom, in podpira stališče v poročilu o poti prehoda v turizmu, da je treba potnikom, ki načrtujejo in rezervirajo bivanje in dejavnosti, zagotoviti dostopne turistične objekte na vseh destinacijah ter jasne in dostopne informacije o teh objektih;

5. meni, da mora trajnostni turizem, poleg spodbujanja gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest, prispevati k varstvu in obnovi naravnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti, s posebnim poudarkom na tem, da se omeji pojav prekomernega turizma, ter spodbujati razvoj alternativnih modelov in uporabo digitalnih tehnologij; poziva Komisijo, naj deležnikom na področju turizma olajša dostop do finančnih sredstev EU, zlasti da bi malim ponudnikom nastanitvenih zmogljivosti pomagala izboljšati energijsko učinkovitost in povečati prihranek energije;

6. meni, da bi morala strategija dodatno okrepiti celovitost enotnega trga na področju turizma in prometa; poziva, naj se nova industrijska strategija za Evropo uskladi s povezanimi političnimi ambicijami, kot so doseganje evropskega zelenega dogovora in digitalizacija, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za evropsko industrijo in podjetja, boj proti energijski in prometni revščini, izboljšanje socialne kohezije, krepitev multimodalnosti in podpiranje turističnega ekosistema, na primer z izmenjavo dobrih praks za sprejemanje informiranih odločitev o tem, kako izboljšati politike za oba sektorja;

7. poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem za krizno upravljanje, da bo turizem ustrezno pripravljen na prihodnje krize, če nacionalni odzivi ne bodo zadoščali;

8. ponovno poziva k ustanovitvi Evropske agencije za turizem, ki bo med drugim pristojna za:

– pripravo pregleda dejstev in podatkov za politične odločevalce v EU in državah članicah, kar jim bo omogočilo oblikovanje premišljene strategije na podlagi zbranih in analiziranih podatkov o turizmu ter o morebitnem socialnem, gospodarskem in okoljskem učinku teh strategij na sektor;

– upravljanje mehanizma za krizno upravljanje, da bo turizem ustrezno pripravljen na krize v prihodnje, če nacionalni odzivi ne bodo zadoščali;

– zagotavljanje tehnične in upravne podpore za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, da bi imela lažji dostop do sredstev in finančnih instrumentov EU in jih uporabljala;

– podporo turističnemu ekosistemu, na primer z izmenjavo dobrih praks, za premišljeno odločanje o boljši turistični politiki;

– promoviranje evropske znamke v tretjih državah ter osredotočanje na diverzifikacijo evropskega turističnega proizvoda;

9. poziva Komisijo, naj razvije celovito evropsko turistično politiko za oblikovanje evropske turistične unije;

10. poziva Komisijo, naj razvije celostno evropsko strategijo za turizem (Evropska agenda za turizem 2030/2050) v partnerstvu z različnimi organi na vseh ravneh upravljanja in akterji v industriji, vsebovati pa mora jasne cilje, možnosti financiranja in izvedbene načrte;

11. meni, da je obžalovanja vredno, da v večletnem finančnem okviru EU in instrumentu NextGenerationEU niso bila dodeljena posebna sredstva turističnemu sektorju, ki so ga pandemija covida-19, vojna v Ukrajini, visoka inflacija ter višje cene energije in goriva še posebej prizadele, čeprav je ta sektor v letu 2019 prispeval 9,9 % k BDP EU; meni, da so javne naložbe EU in držav članic bistvene za razvoj infrastrukture in mobilnosti v podporo turističnemu sektorju;

12. pozdravlja vodnik po financiranju EU za turizem; vendar poziva Komisijo, naj sistematizira in razširi možnosti financiranja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, da bi zagotovila več informacij o razvoju posebnih ukrepov; poziva, naj se deležnikom na področju turizma v državah članicah zagotovijo finančne možnosti;

13. spodbuja države članice, naj olajšajo dostop za naložbe v turistični ekosistem prek različnih instrumentov financiranja EU, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj; poudarja, kako pomembno je zagotoviti sektorska finančna usposabljanja za deležnike v turističnem ekosistemu kot dodaten način za povečanje dostopa do financiranja;

14. poudarja, da dodatni stroški v prometnem sektorju prizadenejo ljudi, zlasti na redko poseljenih in najbolj obrobnih območjih, ter podjetja z najnižjimi finančnimi rezervami (zlasti manjša podjetja); meni, da nedavni močni porast cen goriv in energije resno ogroža konkurenčnost Unije in finančni položaj gospodinjstev v EU; poziva ustrezne institucije EU in države članice, naj podprejo ukrepe in sheme za boj proti višjim cenam, na primer s spodbujanjem prehoda na trajnostne načine prevoza, kot sta železnica in aktivna mobilnost, tako da spodbujajo javni prevoz in skupne programe mobilnosti in s tem povezane pobude;

15. opozarja Komisijo na priložnost, ki jo ponuja predstavitev pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v okviru proračuna Unije; poziva jo, naj Parlament redno obvešča o pripravljalnem delu in napredku pri razvoju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, poslanci Evropskega parlamenta pa naj še naprej sodelujejo v postopku;

16. poziva Komisijo, naj podpre mala in srednja podjetja ter mikropodjetja (vključno z obrtniki) v turističnem sektorju tako, da spodbuja inovativne trajnostne pobude, poenostavi birokracijo in podpre izobraževanje in usposabljanje ter zagotovi sredstva za spodbujanje izpopolnjevanja in prekvalifikacije delovne sile, zlasti o novih digitalnih znanjih in spretnostih, da bi spodbudila nove turistične ponudbe v smislu destinacij in doživetij ter prispevala k povečanju vrednosti regionalnih proizvodov in lokalnih tradicij; poudarja, da je treba znatno zmanjšati upravno breme za mala in srednja podjetja ter v ta namen bolje prilagoditi regulativni okvir Unije;

17. poziva Komisijo in države članice, naj vključijo in podpirajo nadaljnje ukrepe za digitalizacijo; opozarja, da je digitalni prehod ena od ključnih horizontalnih prednostnih nalog EU, ki bo prispevala h krepitvi konkurenčnosti podjetij v EU, da bi spodbudila podjetništvo, inovacije in raziskave, razvila ustvarjalne in inovativne rešitve ter sodelovala z univerzami, turističnimi šolami in centri znanja za prenos in pridobivanje znanja za industrijo, kar bo dodatno okrepilo odpornost teh podjetij na gospodarske ali druge krize;

18. poziva Komisijo, naj turistični sektor vključi v evropsko podatkovno strategijo in podpre vzpostavitev podatkovnih prostorov, ki bodo koristili sektorju, in sicer z vzpostavitvijo javnega okvira za boljšo souporabo in dostopnost podatkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uskladi pravila o zbiranju statističnih podatkov o turizmu;

19. ugotavlja, da je dober dostop do podatkov ključnega pomena za razvoj tehnologije umetne inteligence, ki bo z uvajanjem inteligentnih in povezanih voznih parkov vse pomembnejša v prometnem in turističnem sektorju, ob tem pa priznava, da je treba za zagotovitev varnih, zaščitenih in preglednih aplikacij umetne inteligence premagati še številne izzive; poudarja, da lahko tehnološki razvoj na področju prometa in mobilnosti, zlasti aplikacije umetne inteligence in avtonomna vozila, močno poenostavi vsakdanjik ljudi in podjetij, skrajša potovalni čas, zmanjša zastoje, preprečuje nesreče, zniža emisije in zmanjša stroške;

20. podpira širšo avtomatizacijo v prometnem sektorju, da bi postal učinkovitejši, bolj trajnosten in konkurenčen;

21. poziva Komisijo, naj podpre uvajanje brezemisijskih vozil, zmanjša emisije toplogrednih plinov s spodbujanjem uporabe nizkoemisijskih in brezemisijskih prevoznih sredstev ter spodbuja uporabo trajnostnih alternativnih prometnih rešitev, ki so na voljo javnosti in podjetjem, in sicer s podpiranjem digitalizacije in avtomatizacije ter izboljšanjem povezljivosti in dostopa v okviru strategije za trajnostno in pametno mobilnost;

22. poziva k javnim naložbam v ponovno industrializacijo držav članic, da bi jim pomagali pri razvoju in podprli njihovo suverenost, zlasti s spodbujanjem gradnje in popravila tirnih vozil in plovil, ter zagotovili, da bo energetska preureditev prometnega sektorja prispevala k domači proizvodnji energije ter da bo spodbujanje trajnostne in pametne mobilnosti postalo gonilo proizvodne dejavnosti;

23. meni, da je treba pri promociji Evrope kot blagovne znamke v tretjih državah v sodelovanju z destinacijami in organizatorji potovanja me drugim poudarjati raznoliko ponudbo EU na področju kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, lokalne kulinarike in zdravja; vztraja, da je treba strateško spodbujati specifične destinacije, da bi razvijali celoletni turizem, ustvarili priložnostne učne poti za poudarjanje vrednosti obrti in krajev, kjer delujejo obrtniki, s čimer bi se odzvali na standardizacijo turistične ponudbe in stalno upadanje števila prebivalcev v številnih lokalnih skupnostih, saj so glavne turistične znamenitosti in so bistvene za splošno oživitev turistične ponudbe evropskih držav; opozarja, da so potrebne celovite pametne turistične strategije za oddaljene regije in da je treba spodbujati nove priložnosti za turizem;

24. meni, da bi lahko morebitni izzivi in naraščajoči stroški zelenega prehoda v prometnem sektorju, zlasti v zračnem in pomorskem prometu, vplivali na povpraševanje v turističnem sektorju; zato poziva Komisijo, naj redno ocenjuje socialno-ekonomske učinke teh izzivov, vključno s konkurenčnostjo tega prehoda, pri čemer naj upošteva vse predlagane ukrepe v turističnem sektorju v državah članicah;

25. poudarja, da morajo imeti vse države članice dobro razvito, pametno, varno in trajnostno omrežje TEN-T, ki spodbuja trajnostno mobilnost, povezljivost in ozemeljsko dostopnost po vsej EU, zlasti v obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, da bi promovirale in spodbujale evropski in mednarodni turizem; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni manjkajočim čezmejnim povezavam in njihovemu dokončanju ter povezljivosti; poziva države članice, naj uporabijo sredstva iz instrumenta NextGenerationEU in Instrumenta za povezovanje Evrope, da bi pospešile te naložbe v infrastrukturo in hitro povečale zmogljivosti za naložbe v prometni sistem, kar bo v korist konkurenčnosti industrije in finančnemu položaju gospodinjstev; ker bosta imela razvoj omrežja TEN-T in njegova kopenska povezava z mestnimi, lokalnimi in obalnimi območji ključni pomen za trajnostne drugačne prožne prometne rešitve za potovanja in turizem tudi na dolge razdalje, kjer zračni promet ni optimalna ali potrebna rešitev;

26. ponovno poziva Komisijo, kot je navedel v svoji resoluciji z dne 16. decembra 2020[19], naj sprejme časovni načrt s konkretnimi in zavezujočimi cilji in kazalniki, da bi zagotovili boljšo pravno ureditev in poenostavitev upravnega bremena, da bi spodbudili oživitev gospodarstva in okrepili konkurenčnost Unije; opozarja Komisijo na njeno obljubo, da bo delovala v skladu z načelom „za enega sprejetega se eden odpravi“; ugotavlja, da je treba v skladu s tem načelom vsako novo regulativno breme, ki se uvede, izravnati z odpravo enakovrednega bremena stroškov na istem političnem področju; poziva Komisijo, naj se v skladu s tem istim načelom čim prej odzove s celovitim načrtom za izravnavo regulativnih bremen, naloženih prometnemu sektorju;

27. poziva Komisijo, naj olajša načrtovanje potovanj, tako da čim prej zagotovi poenostavljene postopke izdajanja vozovnic za multimodalna potovanja prek digitalnih storitev in s tem povezane pravice, hkrati pa bolje regulira dejavnosti platform za spletno rezervacijo in njihovih posrednikov; poziva, naj se okrepi okvir EU za kratkoročne najeme in naj bo sorazmeren, prav tako naj se izvajajo nove politike za večjo preglednost, pošteno konkurenco v gostinskem sektorju in zaščito kupcev pred špekulacijami;

28. poziva države članice in turistični sektor, naj pri predlaganju turističnih strategij posebno pozornost namenijo posebnim prednostim turističnih destinacij v smislu varstva in obnove naravnega ekosistema in virov, kulturne in zgodovinske dediščine ter možnosti, da se gostom zagotovijo edinstvene in pristne izkušnje, ter vključevanju in dostopnosti, tudi za invalide; poziva države članice, naj podprejo mala in srednja podjetja ter kulturni in kreativni sektor pri njihovi osrednji vlogi v turističnem ekosistemu, ter naj se zagotovi tehnična pomoč in financiranje, ki sta potrebna za doseganje ciljev strategije; poleg tega poziva k širšim inovativnim pobudam za spodbujanje izobraževanja na področju digitalnih znanj in spretnosti;

29. poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in podjetji obravnavajo položaj delavcev v celotni vrednostni verigi turističnega sektorja, tako da vodijo konstruktiven dialog o delovnih pogojih v tem sektorju, za katerega sta značilna sezonskost in zaposlitve s krajšim delovnim časom; poudarja negativne posledice pomanjkanja delavcev za turistični sektor v več državah članicah in jih poziva, naj hitro začnejo odpravljati gospodarske, socialne in kulturne vzroke;

30. obžaluje, da so urne postavke in stroški dela v turističnem sektorju bistveno nižji kot v gospodarstvu kot celoti ter da je delež pogodb za določen čas razmeroma visok, trajanje zaposlitve pa krajše; je zaskrbljen, ker ženske, zaposlene v turističnem sektorju, zaslužijo približno 15 % manj kot moški; poziva Komisijo, naj spodbuja pravično in vključujoče zaposlovanje v tem sektorju;

31. meni, da je modro gospodarstvo bistvenega pomena za spodbujanje trajnostnega turističnega sektorja; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti pravično in nediskriminatorno izvajanje Direktive 2006/123/ES[20] v zvezi s koncesijami za morska območja v državni lasti za turistične namene; ugotavlja, da je bistveno zaščititi ekosisteme podeželskih in obalnih območij, da bi ohranili in izboljšali bogastvo biotske raznovrstnosti in ekoturizem; poziva Komisijo in države članice, naj oddaljenim in najbolj oddaljenim regijam ponudijo celovite pametne turistične strategije za reševanje težav, ki jih predstavlja omejena prometna ali digitalna povezljivost;

32. poudarja pozitivni učinek skupne mobilnosti na turizem, vključno s souporabo avtomobilov, souporabo skuterjev in koles, kot del strategije mobilnosti, povezane z javnimi (rednimi in posebnimi) in zasebnimi prevoznimi storitvami.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	15.6.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Paolo Borchia, Karolin Braunsberger-Reinhold, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Carlo Fidanza, Mario Furore, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Elena Kundura (Elena Kountoura), Peter Lundgren, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, João Pimenta Lopes, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Vera Tax, Barbara Thaler, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Tom Berendsen, Maria Grapini, Roman Haider, Pär Holmgren, Ondřej Kovařík, Colm Markey, Dorien Rookmaker, Annalisa Tardino
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Alessandra Basso

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ECR	Carlo Fidanza, Peter Lundgren, Dorien Rookmaker, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
ID	Alessandra Basso, Paolo Borchia, Roman Haider, Annalisa Tardino
NI	Mario Furore
PPE	Tom Berendsen, Karolin Braunsberger-Reinhold, Gheorghe Falcă, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Colm Markey, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, Lucia Vuolo
RENEW	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Elsi Katainen, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Giuseppe Ferrandino, Maria Grapini, Vera Tax, Peter Vitanov (Petar Vitanov)
THE LEFT	Elena Kundura (Elena Kountoura)
VERTS/ALE	Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Pär Holmgren, Tilly Metz

 

0	-

 

1	0
THE LEFT	João Pimenta Lopes

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	13.7.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	70 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Christophe Grudler, Henrike Hahn, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Marisa Matias, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Niklas Nienaß, Ville Niinistö, Mauri Pekkarinen, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Sira Rego, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrus Ansip, Pascal Arimont, Tiziana Beghin, Franc Bogovič, Gheorghe Falcă, Andreas Glück, Klemen Grošelj, Elżbieta Kruk, Adriana Maldonado López, Sandra Pereira, Bronis Ropė, Ernő Schaller-Baross, Jordi Solé, Marion Walsmann
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Biljana Borzan, Rosanna Conte, Erik Marquardt, Liudas Mažylis, Matjaž Nemec, Antonio Maria Rinaldi, Christel Schaldemose, Alexandr Vondra

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

70	+
ECR	Zdzisław Krasnodębski, Elżbieta Kruk, Robert Roos, Grzegorz Tobiszowski, Alexandr Vondra
ID	Matteo Adinolfi, Paolo Borchia, Markus Buchheit, Rosanna Conte, Antonio Maria Rinaldi, Isabella Tovaglieri
NI	Tiziana Beghin, Ernő Schaller-Baross
PPE	Pascal Arimont, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Franc Bogovič, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Gheorghe Falcă, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Liudas Mažylis, Angelika Niebler, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras, Henna Virkkunen, Marion Walsmann, Pernille Weiss
RENEW	Andrus Ansip, Nicola Beer, Nicola Danti, Claudia Gamon, Andreas Glück, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen
S&D	Biljana Borzan, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Adriana Maldonado López, Matjaž Nemec, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Christel Schaldemose, Patrizia Toia, Carlos Zorrinho
VERTS/ALE	Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Erik Marquardt, Niklas Nienaß, Ville Niinistö, Bronis Ropė, Jordi Solé, Marie Toussaint

 

4	-
THE LEFT	Marc Botenga, Marisa Matias, Sandra Pereira, Sira Rego

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1] UL C 97, 28.2.2022, str. 43.
• [2] UL C 270, 7.7.2021, str. 2.
• [3] UL C 316, 6.8.2021, str. 2.
• [4] UL C 425, 20.10.2021, str. 43.
• [5] UL C 445, 29.10.2021, str. 2.
• [6] UL C 465, 17.11.2021, str. 11.
• [7] UL C 15, 12.1.2022, str. 56.
• [8] UL C 15, 12.1.2022, str. 45.
• [9] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0468.
• [10] UL C 238, 6.7.2018, str. 28.
• [11] Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 2022/02: Energijska učinkovitost v podjetjih – Nekoliko prihranka energije je, vendar obstajajo slabosti pri načrtovanju in izbiri projektov https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR22_02/SR_Energy-effic-enterpr_SL.pdf
• [12] Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 03/2022: Uvajanje omrežij 5G v EU: zamude pri uvajanju omrežij in varnostna vprašanja, ki ostajajo nerešena, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022.
• [13] Sporočilo Komisije z dne 2. marca 2022 z naslovom „Zelenemu, digitalnemu in odpornemu gospodarstvu naproti: evropski model rasti“ (COM(2022)0083).
• [14] Putting more Union in the European Customs - Ten proposals to make the EU Customs Union fit for a Geopolitical Europe. (Vnašanje več Unije v evropsko carino – deset predlogov za pripravo carinske unije EU na geopolitično Evropo.), poročilo skupine modrecev o reformi carinske unije EU, Bruselj, marec 2022.
• [15] UL C 425, 20.10.2021, str. 43.
• [16] UL C 494, 8.12.2021, str. 106.
• [17] https://www.unwto.org/unwto-world-tourism-barometer-data
• [18] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja, UL C 445, 29.10.2021, str. 2, odstavek 5.
• [19] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja, UL C 445, 29.10.2021, str. 2, odstavek 5.
• [20] Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36):