POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

25.7.2022 - (COM(2021)0706 – C9‑0430/2021 – 2021/0366(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Christophe Hansen
Pripravljavki mnenja (*):
Karlsbro Karin, Odbor za mednarodno trgovino
Cavazzini Anna, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-239 (PDF - 437 KB)
• 001-239 (DOC - 151 KB)
• 240-240 (PDF - 101 KB)
• 240-240 (DOC - 20 KB)
• 241-241 (PDF - 102 KB)
• 241-241 (DOC - 20 KB)
• 242-242 (PDF - 105 KB)
• 242-242 (DOC - 71 KB)
• 243-243 (PDF - 112 KB)
• 243-243 (DOC - 71 KB)
• 244-246 (PDF - 121 KB)
• 244-246 (DOC - 75 KB)
• 247-247 (PDF - 114 KB)
• 247-247 (DOC - 72 KB)
• 248-257 (PDF - 130 KB)
• 248-257 (DOC - 32 KB)
• 258-260 (PDF - 116 KB)
• 258-260 (DOC - 25 KB)
• 261-266 (PDF - 113 KB)
• 261-266 (DOC - 36 KB)
• 267-267 (PDF - 691 KB)
• 267-267 (DOC - 138 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(COM(2021)0706 – C9‑0430/2021 – 2021/0366(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0706),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0430/2021),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2022[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne ...[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9‑0219/2022),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov18. Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi.	(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju in obnavljanju vode, in več kot četrtina sodobnih zdravil se pridobiva iz rastlin tropskih gozdov. Velika gozdna območja delujejo kot vir vlažnosti in pomagajo preprečevati dezertifikacijo celinskih območij. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov18. Krčenje, degradacija in spreminjanje rabe gozdov zmanjšujejo tudi bistvene ponore ogljika, prav tako pa povečujejo stike med divjimi in rejnimi živalmi in ljudmi, s čimer se povečuje verjetnost širjenja novih bolezni ter tveganja novih epidemij in pandemij.
__________________	__________________
18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019) 352 final.	18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019)0352.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Krčenje in degradacija gozdov se odvijata z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije19. Krčenje in degradacija gozdov sta posledično pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov.	(2) Krčenje, degradacija in spreminjanje rabe gozdov se odvijajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije19. Krčenje, degradacija in spreminjanje rabe gozdov so posledično pomembni dejavniki globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov. Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na gozdove in treba se bo spoprijeti s številnimi izzivi, da bi v prihodnjih desetletjih zagotovili njihovo odpornost in prilagodljivost.
_________________	_________________
19 Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.	19 Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Krčenje in degradacija gozdov prispevata k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujeta emisije toplogrednih plinov zaradi z njima povezanih gozdnih požarov, trajno škodujeta zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujeta biotsko raznovrstnost. Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov20.	(3) Krčenje, degradacija in spreminjanje rabe gozdov prispevajo k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujejo emisije toplogrednih plinov zaradi z njimi povezanih gozdnih požarov, trajno škodujejo zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in odpornost na bolezni in škodljivce. Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov20.
__________________	__________________
20 Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.	20 Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.	(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost in ekosistemi so bistveni za razvoj, odporen proti podnebnim spremembam1a. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljajo največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.
	__________________
	1a Povzetek poročila IPCC za oblikovalce politik, februar 2022 https://report.ipcc.ch/ar6wg2/pdf/IPCC_AR6_WGII_SummaryForPolicymakers.pdf

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Biotska raznovrstnost je bistvena za odpornost ekosistemov in njihovih storitev na lokalni in svetovni ravni. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja. Trije pomembni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo, hrana in pijača – so vsi močno odvisni od narave. Izguba biotske raznovrstnosti ogroža trajnostne vodne cikle in naše prehranske sisteme, s tem pa tudi našo prehransko in hranilno varnost. Več kot 75 % vrst prehrambnih posevkov na svetu je odvisnih od živalskega opraševanja. Poleg tega se več industrijskih sektorjev zanaša na gensko raznovrstnost in ekosistemske storitve kot ključne surovine za proizvodnjo, zlasti za zdravila.	(5) Biotska raznovrstnost je bistvena za odpornost ekosistemov in njihovih storitev na lokalni in svetovni ravni. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja. Trije pomembni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo, hrana in pijača – so vsi močno odvisni od narave. Izguba biotske raznovrstnosti ogroža trajnostne vodne cikle in naše prehranske sisteme, s tem pa tudi našo prehransko in hranilno varnost. Več kot 75 % vrst prehrambnih posevkov na svetu je odvisnih od živalskega opraševanja. Poleg tega se več industrijskih sektorjev zanaša na gensko raznovrstnost in ekosistemske storitve, prisotne v kompleksnih gozdovih, ki se naravno obnavljajo in imajo trajne kompleksne simbiotične odnose, kot ključne surovine za proizvodnjo, zlasti za zdravila, vključno z antimikrobiki. Poleg tega je transpiracija, t.j. postopek, v katerem drevesa vzamejo vodo iz tal in iz listov izpustijo v ozračje, pomemben vir vode v ozračju in po ocenah prispeva približno polovico vseh padavin. Krčenje gozdov torej močno vpliva na padavinski režim in naravno regulacijo vodnih tokov, tako v gozdovih kot tudi na okoliških območjih. Vpliv krčenja gozdov na sistem recikliranja vode na Zemlji bi lahko bil tako uničujoč kot njegov vpliv na podnebne spremembe.

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov so najbolj pereči svetovni problemi, saj vplivajo na preživetje človeštva in vzdržne življenjske razmere na Zemlji. Zaradi pospešenih podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter oprijemljivih primerov njihovih uničujočih učinkov na naravo, življenjske razmere ljudi in lokalna gospodarstva je zeleni prehod prepoznan kot odločilni cilj našega časa in vprašanje medgeneracijske pravičnosti.	(6) Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov so najbolj pereči svetovni problemi, saj vplivajo na preživetje človeštva in vzdržne življenjske razmere na Zemlji. Zaradi pospešenih podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter oprijemljivih primerov njihovih uničujočih učinkov na naravo, življenjske razmere ljudi in lokalna gospodarstva je zeleni prehod prepoznan kot odločilni cilj našega časa in vprašanje enakosti spolov in medgeneracijske pravičnosti.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Sedemdeset odstotkov od 227 okoljevarstvenikov in zagovornikov zemljiških pravic, umorjenih leta 2020, se je borilo za zaščito svetovnih gozdov pred krčenjem in industrijskim razvojem. Tarča teh napadov so bili predvsem pripadniki domorodnih ljudstev, ki so bili žrtve v tretjini zabeleženih umorov leta 2020.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja in degradacije gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000 hektarov gozdov na leto.	(7) Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja gozdov, spreminjanja rabe naravnih ekosistemov, degradacije naravnih ekosistemov in gozdov ter spreminjanja rabe gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja samo šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000 hektarov gozdov na leto.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Kar zadeva stanje gozdov v EU, poročilo o stanju evropskih gozdov v letu 202021 navaja, da se je med letoma 1990 in 2020 površina gozdov v Evropi povečala za 9 %, količina ogljika, shranjenega v biomasi, za 50 %, oskrba z lesom pa se je povečala za 40 %. Vendar pa se po podatkih poročila Evropske agencije za okolje o stanju okolja v letu 2020 manj kot 5 % evropskih gozdnih območij šteje za neokrnjene ali naravne22.	(8) Kar zadeva stanje gozdov v EU, poročilo o stanju evropskih gozdov v letu 202021 navaja, da se je med letoma 1990 in 2020 površina gozdov v Evropi povečala za 9 %, količina ogljika, shranjenega v biomasi, za 50 %, oskrba z lesom pa se je povečala za 40 %. Naravni in starorasli gozdovi pa so podvrženi intenziviranju gospodarjenja, njihova edinstvena biotska raznovrstnost in strukturne značilnosti pa so nepovratno izgubljeni. Poleg tega se zdaj manj kot 5 % evropskih gozdnih območij šteje za neokrnjena ali naravna, podnebne spremembe pa povzročajo nevarnosti, ki segajo od ekstremnih vremenskih vzorcev do izbruhov bolezni. Gozdni ekosistemi se morajo spoprijeti s številnimi pritiski, ki so posledica človekovih dejavnosti. Te vključujejo dejavnosti, ki neposredno vplivajo na ekosisteme in habitate, kot so nekatere prakse gospodarjenja z gozdovi. Zlasti gozdovi, v katerih so drevesa enake starosti in s katerimi se intenzivno gospodari, lahko močno vplivajo na celotne habitate zaradi golosekov in odstranjevanja odmrlega lesa22a.
__________________	__________________
21 Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, State of Europe’s Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov za leto 2020), https://foresteurope.org/state-europes-forests-2020/.	21 Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, State of Europe’s Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov za leto 2020), https://foresteurope.org/state-europes-forests-2020/.
22 Evropska agencija za okolje, State of the Environment 2020 (Stanje okolja za leto 2020), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020.	22 Evropska agencija za okolje, State of the Environment 2020 (Stanje okolja za leto 2020), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020.
	22a Evropska agencija za okolje, State of the Environment 2020 (Stanje okolja za leto 2020), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“23 kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“24 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 203025, strategiji „od vil do vilic“26, strategiji EU za gozdove27, akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje28 in drugih zadevnih strategijah29, razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo30 krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.	(9) Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“23 kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“24 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, temelječem na trajnostni prosti trgovini na podlagi pravil, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 203025, strategiji „od vil do vilic“26, strategiji EU za gozdove27, akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje28 in drugih zadevnih strategijah29, razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo30 krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.
__________________	__________________
23 COM(2019) 352 final.	23 COM(2019)0352 final.
24 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019) 640 final.	24 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019)0640.
25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020) 380 final.	25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020)0380.
26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020) 381 final.	26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020)0381.
27 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013) 659 final.	27 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013)0659.
28 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU:Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021) 400 final.	28 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU:Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021)0400.
29 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021) 345 final.	29 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021)0345.
30 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018) 273 final.	30 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018)0273.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge31.	(10) Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja, degradacije gozdov in spreminjanja rabe gozdov ter izgube biotske raznovrstnosti, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Komisija in države članice so se zavezale tudi desetletju ukrepov OZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, desetletju OZN za obnovo ekosistemov in desetletju družinskega kmetovanja OZN. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge.31
_________________	_________________
31 Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.	31 Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je poudaril, da je sedanje uničevanje svetovnih gozdov v veliki meri povezano s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo32, v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“.	(11) Evropski parlament je poudaril, da so sedanje uničevanje, degradacija in spreminjanje rabe svetovnih gozdov ter naravnih ekosistemov kot tudi kršenje človekovih pravic v veliki meri povezani s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo32, v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“, na podlagi obveznega sistema potrebne skrbnosti.
__________________	__________________
32 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.	32 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Boj proti krčenju in degradaciji gozdov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev zaveze Unije v okviru evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 201533 ter pravno zavezujoče zaveze v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost in da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.	(12) Boj proti krčenju gozdov, spreminjanju rabe naravnih ekosistemov in degradaciji naravnih ekosistemov in gozdov ter spreminjanju rabe gozdov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev zaveze Unije v okviru evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 201533 in osmega okoljskega akcijskega programa, ki sta ga s Sklepom (EU) 2022/591 sprejela Evropski parlament in Svet33a, ter pravno zavezujoče zaveze v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost in da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.
__________________	__________________
33 EU ga je ratificirala 5. oktobra 2016, veljati pa je začel 4. novembra 2016.	33 EU ga je ratificirala 5. oktobra 2016, veljati pa je začel 4. novembra 2016.
	33a Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Boj proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov je tudi pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti in za izpolnitev zavez Unije iz Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ciljev EU za obnovo narave.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Pragozdovi so edinstveni in nenadomestljivi. Gozdni nasadi in zasajeni gozdovi so manj biotsko raznovrstni in manj varujejo okolje kot pragozdovi in naravni gozdovi, zato je treba pri izvajanju te uredbe jasno razlikovati med različnimi vrstami gozdov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Za boj proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov ter spreminjanju rabe in degradaciji drugih ekosistemov morajo biti potrošniki ozaveščeni o bolj zdravih vzorcih potrošnje, ki imajo manjši okoljski odtis.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) Rastlinske beljakovine za krmljenje rejnih živali znatno prispevajo h krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov in spreminjanju rabe drugih ekosistemov po vsem svetu. Krčenje gozdov in spreminjanje rabe drugih ekosistemov se lahko preprečita še posebej z zmanjšanjem odvisnosti Unije od uvoženih rastlinskih beljakovin ter spodbujanjem lokalnih in trajnostnih rastlinskih beljakovin. Izpolnjevanje ciljev te uredbe morata spremljati večja samooskrba z beljakovinami in izvajanje strategije Unije za rastlinske beljakovine.

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.	(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov, ki so posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami, med drugim sporazumi o prosti trgovini.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Ustavitev krčenja in degradacije gozdov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.	(15) Ustavitev krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov in spreminjanja rabe in degradacije drugih ekosistemov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč37 iz Glasgowa leta 2021, ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje; razvoja infrastrukture; trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim. Podpisnice so v deklaraciji poudarile tudi, da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav ter ne spodbujajo krčenja gozdov in degradacije zemljišč.	(17) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa leta 202137, ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje, razvoja infrastrukture, trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim. Podpisnice so se zavezale, da bodo do leta 2030 ustavile in obrnile trend krčenja gozdov in degradacije zemljišč, in poudarile, da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav.
__________________	__________________
37 https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.	37 https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo.	(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Vsi ukrepi, ki jih v ta namen uvede Unija in vplivajo na trgovino, morajo biti skladni s pravili STO. Poleg tega je treba pri vseh ukrepih, ki jih uvede Unija in ki vplivajo na trgovino, upoštevati morebitni odziv trgovinskih partnerjev Unije in zagotoviti, da izvajanje teh ukrepov ne bo neupravičeno omejevalo in oviralo trgovine, upoštevati pa je treba tudi, da je prevladujoči interes ohranitev neobnovljivih naravnih virov. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo, pa tudi poudarek na primarnih in drugih proizvodih, s katerimi je povezano največje tveganje, da bi povzročili krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov.

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Izzive podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti, s katerimi se sooča svet, je mogoče obravnavati le z ukrepanjem na svetovni ravni. Unija bi morala biti močan svetovni akter, ki daje zgled in ima vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, da bi vzpostavili odprt večstranski sistem, v katerem je trajnostna trgovina ključen dejavnik, ki omogoča zeleni prehod za boj proti podnebnim spremembam in obrnitev trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.	(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje OZN za trajnostni razvoj. Trgovina in mednarodno sodelovanje sta lahko pomembni orodji za uveljavljanje višjih standardov trajnostnosti, zlasti v sektorjih, ki so povezani z gozdovi in njihovimi vrednostnimi verigami. Ocena veljavnih sporazumov o prosti trgovini pa je pokazala na slabosti pri izvajanju in izvrševanju obstoječih trgovinskih sporazumov v nekaterih primerih ter na potrebo po racionalizaciji trgovinske in naložbene politike Unije, da bi učinkoviteje obravnavali izziv krčenja gozdov po svetu.
__________________	__________________
38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.	38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021)0066, 18. februar 2021.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Da bi ponovno oživili delo Unije na področju sporazumov o prosti trgovini, zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja Unije ter izpolnili zaveze Unije iz Pariškega sporazuma in Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki pozivata k varstvu gozdov, bi se morala trgovinska politika Unije osredotočiti na izvajanje in izvrševanje veljavnih trgovinskih sporazumov ter vodenje pogajanj in sklepanje novih trgovinskih sporazumov, ki vključujejo močne, zavezujoče in izvršljive določbe o trajnostnem razvoju.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19b) V pogajalske mandate bi bilo treba po potrebi vključiti stroge klavzule o krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov ter spreminjanju rabe in degradaciji drugih ekosistemov, za odobritev novih trgovinskih preferencialov pa bi bilo treba vključiti merila trajnostnosti za zadevne surovine.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19c) Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, MSP in malimi kmeti, ob upoštevanju avtonomnosti socialnih partnerjev.

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19d) V določbah o javnih naročilih v sporazumih o prosti trgovini bi bilo treba upoštevati družbeno, okoljsko in odgovorno poslovno ravnanje.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19e) To uredbo bi morali spremljati trdni sporazumi o partnerstvu, ki temeljijo na trgovini in sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami zadevnega blaga in proizvodov ter upoštevajo posebne interese malih kmetov in lokalnih skupnosti.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“39, zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, da se spodbudi sprejetje podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na njihove trge.	(20) Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“39, zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, na primer s spodbujanjem trgovinskih sporazumov, ki bodo vsebovali tudi določbe o ohranjanju gozdov in bodo spodbujali trgovino s kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter s sprejetjem podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem, degradacijo in spreminjanjem rabe gozdov, na njihove trge.
__________________	__________________
39 COM(2019) 352 final.	39 COM(2019)0352.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Ta uredba bi morala spoštovati načelo skladnosti politik za razvoj in bi tako morala spodbujati in omogočati lažje sodelovanje z državami v razvoju, zlasti z najmanj razvitimi državami, in sicer z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči ter izmenjavo informacij in primerov dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in trajnostne rabe gozdov, pri čemer je treba še posebej priznati pobude na področju trajnostnosti, ki jih izvaja zasebni sektor.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20b) Odvisno od tega, za katero državo v razvoju gre, in od njenih splošnih okoljskih, socialnih in gospodarskih okoliščin bi bilo treba razmisliti o celostnem pristopu k trajnostnosti, pri tem pa upoštevati okoljsko, socialno in gospodarsko razsežnost, zlasti v primeru najmanj razvitih držav. Ukrepi Unije ne bi smeli voditi v zmanjšanje dohodka ranljivih skupin prebivalstva, izgubo delovnih mest ali nazadovanje, kar zadeva dosežke držav v razvoju, ter ne bi smeli spodbujati nezakonitih dejavnosti, med katerimi so številne povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, ki ima še bolj pogubne posledice za okolje in družbo. Prav tako bi bilo treba ustrezno upoštevati, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti pa je nesorazmerno prizadela revne in ranljive osebe, negativno pa je vplivala tudi na zaposlovanje in neenakost.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov.	(21) Komisija bi morala usklajeno z državami članicami še naprej sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter ustreznimi deležniki, dejavnimi na terenu, ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom in obnovo gozdov ter prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju in krepitvi vloge in pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, pravice do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi kazalnikov in pragov, ekoturizma, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala polno priznavati tudi vlogo in pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Z novimi pravili in zahtevami bi morali poskušati čim bolj zmanjšati breme za male kmete v tretjih državah ter odpraviti ovire, ki jim onemogočajo dostop do trga Unije in mednarodne trgovine. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšajo krčenje, degradacija in spreminjanje rabe gozdov, pa tudi da se nudi podpora obnovi gozdov, vključno z uporabo digitalnih tehnologij in geoprostorskih informacij.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Ta uredba priznava gospodarski pomen izvoza primarnih proizvodov za tretje države in posebne izzive, s katerimi se lahko spoprijemajo mali kmetje, zlasti ženske. Glede na to, da je lahko delež malih kmetov v proizvodnji zadevnih primarnih proizvodov zelo visok, je treba posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se bodo spoprijemali pri izvajanju te uredbe. Ključnega pomena je, da jim gospodarski subjekti, ki kupujejo od njih, pravočasno ponudijo finančno in tehnično podporo, da bodo lahko izpolnili nove zahteve za dostop do trga Unije. Unija bi morala za pomoč trajnostnim praksam, kot sta agroekologija in gospodarjenje z gozdovi skupnosti, obravnavati neposredne in posredne dejavnike krčenja gozdov in revščino, s podpiranjem dohodka malih kmetov, ki proizvajajo blago, izvoženo v Unijo, in zagotavljanjem zadostnih sredstev za posebno podporo malim kmetom v tretjih državah pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe in olajšanju njihovega dostopa do trga Unije. Male kmete bi opolnomočil tudi verodostojen sistem za sledljivost, saj bi lahko preprečil neplačevanje obljubljenih premij za trajnostnost in omogočil, da bi prejemali elektronska plačila prek državnega sistema za sledljivost, s čimer bi se preprečile tudi goljufije, lokalni organi pa bi pridobili podatke o številu parcel proizvajalcev in nadzorovali število kmetov.

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti in tretjimi državami.	(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus in drugimi javno ali zasebno dostopnimi viri, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Opazovalnica EU bi morala imeti stalna in zadostna sredstva ter sodelovati pri vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja za gospodarske subjekte, trgovce, civilno družbo in pristojne organe, kadar analiza gozdnih površin pokaže krčenje ali degradacijo gozdov. Komisija bi morala preučiti tudi, kako lahko opazovalnica EU prispeva k analizi ustrezne zakonodaje v državah proizvajalkah, vključno z zemljiškimi pravicami in procesno pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, da bi olajšala izvajanje te uredbe. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti, nevladnimi organizacijami, gospodarskimi subjekti in tretjimi državami. Sodelovala bo tudi s pristojnimi organi držav članic, da bi centralizirala podatke in rezultate pregledov, ki jih izvajajo na kraju samem.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Obstoječi zakonodajni okvir EU se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode40, ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost41. Obe uredbi sta bili ocenjeni v okviru preverjanja primernosti, s katerim je bilo ugotovljeno, da čeprav je zakonodaja pozitivno vplivala na gospodarjenje z gozdovi, cilji obeh uredb, in sicer omejitev nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter zmanjšanje porabe nezakonito pridobljenega lesa v EU, niso bili doseženi42, ugotovljeno pa je bilo tudi, da osredotočanje zgolj na zakonitost lesa ne zadostuje za izpolnitev zastavljenih ciljev.	(23) Obstoječi okvir EU za gozdove je akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov in se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode40, ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost41, ki operacionalizirajo sporazume o prostovoljnem partnerstvu. V zvezi z uspešnostjo in izvajanjem obeh uredb je bilo opravljeno preverjanje ustreznosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, da sta sicer obe uspešni, vendar so številni izzivi pri izvajanju zavirali napredek pri doseganju ciljev v celoti. Zaradi uporabe in delovanja sistema potrebne skrbnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 995/210 na eni strani ter omejenega števila držav, vključenih v postopek prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, pri čemer ima le ena doslej vzpostavljen sistem izdajanja dovoljenj (Indonezija), na drugi strani pa se je zmanjšala učinkovitost pri doseganju cilja porabe nezakonite pridobljenega lesa v EU.
_________________
40 UL L 295, 12.11.2010, str. 23.	40 UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
41 UL L 347, 30.12.2005, str. 1.	41 UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
42 https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/11630-Nezakonita-secnja-ocena-pravil-EU-preverjanje-ustreznosti-_sl

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Razpoložljiva poročila potrjujejo, da je znaten del trenutnega krčenja gozdov zakonit v skladu z zakoni države proizvajalke. V nedavnem poročilu43 je bilo ocenjeno, da je bilo med letoma 2013 in 2019 približno 30 % krčenja gozdov, povzročenega zaradi komercialnega kmetijstva v tropskih državah, zakonitega. Razpoložljivi podatki se običajno osredotočajo na države s šibkim upravljanjem – svetovni delež nezakonitega krčenja gozdov je morda manjši, vendar je iz podatkov jasno razvidno, da neupoštevanje krčenja gozdov, ki je v državi proizvodnje zakonito, ogroža učinkovitost ukrepov politike.	(24) Razpoložljiva poročila potrjujejo, da je znaten del trenutnega krčenja gozdov zakonit v skladu z zakoni države proizvajalke. V nedavnem poročilu 43 je bilo ocenjeno, da je bilo med letoma 2013 in 2019 približno 30 % krčenja gozdov, povzročenega zaradi komercialnega kmetijstva v tropskih državah, zakonitega. Razpoložljivi podatki se običajno osredotočajo na države s šibkim upravljanjem – svetovni delež nezakonitega krčenja gozdov je morda manjši, vendar je iz podatkov jasno razvidno, da neupoštevanje krčenja gozdov, ki je v državi proizvodnje zakonito, ogroža učinkovitost ukrepov s tega področja.
__________________	__________________
43 https://www.forest-trends.org/wp-content/uploads/2021/05/Illicit-Harvest-Complicit-Goods_rev.pdf.	43 https://www.forest-trends.org/wp-content/uploads/2021/05/Illicit-Harvest-Complicit-Goods_rev.pdf.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) V oceni učinka morebitnih ukrepov politike za obravnavanje krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča Unija, je v sklepih Sveta in resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2020 jasno opredeljena potreba po določitvi krčenja in degradacije gozdov kot vodilnega merila za prihodnje ukrepe Unije. Zato bi moral novi pravni okvir Unije obravnavati tako zakonitost kot tudi vprašanje, ali je proizvodnja zadevnih primarnih in drugih proizvodov taka, da ne povzroča krčenja gozdov.	(25) V oceni učinka morebitnih ukrepov politike za obravnavanje krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča Unija, je v sklepih Sveta in resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2020 jasno opredeljena potreba po določitvi krčenja in degradacije gozdov kot vodilnega merila za prihodnje ukrepe Unije. Z osredotočanjem zgolj na zakonitost bi lahko spodbudili tekmovanje v zniževanju standardov v državah, ki so močno odvisne od izvoza kmetijskih proizvodov. Te države bi lahko poskušale zmanjšati varstvo okolja, da bi svojim proizvodom olajšale dostop do trga Unije. Zato bi moral novi pravni okvir Unije obravnavati tako zakonitost kot tudi vprašanje, ali je proizvodnja zadevnih primarnih in drugih proizvodov taka, da ne povzroča krčenja gozdov in ali je zagotovljena zaščita pravice domorodnih ljudstev do zemljiške posesti.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da zajame tako krčenje kot degradacijo gozdov, zagotoviti bi morala pravno jasnost in biti merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.	(26) Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da bi zajela tako krčenjein degradacijo kot spreminjanje rabe gozdov, zagotovila pravno jasnost in bila merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Uredba bi morala zajemati tiste primarne proizvode, katerih potrošnja v Uniji je najpomembnejša z vidika povzročanja krčenja in degradacije svetovnih gozdov in za katere bi lahko posredovanje politike Unije prineslo največje koristi glede na vrednost na enoto trgovine. V okviru študije v podporo ocene učinka je bil izveden obsežen pregled znanstvene literature (primarnih virov, ki ocenjujejo vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu in ta odtis povezujejo s specifičnimi primarnimi proizvodi), ki je bil navzkrižno preverjen z obsežnim posvetovanjem z deležniki. Na podlagi tega postopka je bil sestavljen prvi seznam osmih primarnih proizvodov. V področje uporabe je bil neposredno vključen les, saj je že zajet v uredbi o lesu. Seznam primarnih proizvodov se je nato dodatno zmanjšal po analizi učinkovitosti v oceni učinka. Analiza učinkovitosti je primerjala hektarje krčenja gozdov, povezanega s potrošnjo v EU, kot so bili ocenjeni v nedavnem znanstvenem članku44, s povprečno vrednostjo uvoza v EU, in sicer za vsak primarni proizvod s seznama. V skladu z znanstvenim člankom, uporabljenim za analizo učinkovitosti, je od osmih primarnih proizvodov, analiziranih v navedenem članku, šest odgovornih za največji delež krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in sicer: palmovo olje (33,95 %), soja (32,83 %), les (8,62 %), kakav (7,54 %), kava (7,01 %) in govedina (5,01 %).	(27) Uredba bi morala zajemati tiste primarne proizvode, katerih potrošnja v Uniji je najpomembnejša z vidika povzročanja krčenja, degradacije in spreminjanja rabe svetovnih gozdov in za katere bi lahko posredovanje politike Unije prineslo največje koristi glede na vrednost na enoto trgovine. V okviru študije v podporo ocene učinka je bil izveden obsežen pregled znanstvene literature (primarnih virov, ki ocenjujejo vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu in ta okoljski odtis povezujejo s specifičnimi primarnimi proizvodi), ki je bil navzkrižno preverjen z obsežnim posvetovanjem z deležniki. Na podlagi tega postopka je bil sestavljen prvi seznam primarnih proizvodov. V področje uporabe je bil neposredno vključen les, saj je že zajet v uredbi o lesu. V skladu z nedavnim znanstvenoraziskovalnim člankom44, uporabljenim za analizo učinkovitosti, je od vseh primarnih proizvodov, analiziranih v navedenem članku, šest odgovornih za največji delež krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in sicer: palmovo olje (33,95 %), soja (32,83 %), les (8,62 %), kakav (7,54 %), kava (7,01 %) in govedina (5,01 %). Za uvoz mesa v Unijo bi morala veljati enaka pravila kot za meso, proizvedeno v Uniji. Ta uredba bi morala zato zajemati prašičje, perutninsko ter ovčje in kozje meso, da bi zagotovili, da bodo živali, vzrejene zunaj Unije in nato uvožene, krmljene s primarnimi ali drugimi proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Ta uredba bi morala zajemati tudi kavčuk in koruzo, saj oba vplivata na krčenje gozdov po svetu. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte za razširitev področja uporabe Priloge I.
__________________	__________________
44 Pendrill F., Persson U. M., Kastner, T. 2020.	44 Pendrill F., Persson U. M., Kastner, T. 2020.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Ta uredba bi se morala uporabljati za finančne institucije, saj lahko njihove storitve privedejo do spodbujanja dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov. V področje njene uporabe bi bilo treba torej vključiti vse bančne, naložbene in zavarovalniške dejavnosti finančnih institucij, da ne bi mogle financirati projektov, ki so neposredno ali posredno povezani s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov.	(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju, degradaciji ali spreminjanju rabe gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in varstvo človekovih pravic ter pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v Uniji in tretjih državah.

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Pri ocenjevanju tveganja neskladnosti z zahtevami iz te uredbe pri zadevnih primarnih in drugih proizvodih, namenjenih dajanju na trg Unije ali izvozu z njega, bi bilo treba upoštevati kršitve človekovih pravic, povezane s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov, vključno s pravicami domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in imetnikov običajne pravice do zemljiške posesti.

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Številne mednarodne organizacije in organi (npr. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Medvladni panel za podnebne spremembe, Program Združenih narodov za okolje, Pariški sporazum, Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, Konvencija o biološki raznovrstnosti) so dejavni na področju krčenja in degradacije gozdov, opredelitve v tej uredbi pa izhajajo iz njihovega dela.	(30) Številne mednarodne organizacije in organi (npr. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Medvladni panel za podnebne spremembe, Program Združenih narodov za okolje, Pariški sporazum, Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, Konvencija o biološki raznovrstnosti) so dejavni na področju krčenja in degradacije gozdov ter spreminjanja rabe in degradacije drugih ekosistemov, opredelitve v tej uredbi pa izhajajo iz njihovega dela.

Predlog spremembe  44

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Določiti bi bilo treba presečni datum, ki bo podlaga za oceno, ali je na zadevnem zemljišču prišlo do krčenja ali degradacije gozdov, kar pomeni, da za primarne in druge proizvode s področja uporabe te uredbe vstop na trg Unije ali izvoz ne bi bil mogoč, če so bili proizvedeni na zemljiščih, na katerih je po tem datumu prišlo do krčenja ali degradacije gozdov. Omogočati bi moral ustrezno preverjanje in spremljanje, ustrezati obstoječim mednarodnim zavezam, kot so cilji trajnostnega razvoja in newyorška deklaracija o gozdovih, ter tako zmanjšati nenadne motnje v dobavnih verigah zaradi začetka veljavnosti te uredbe in hkrati odpraviti vse spodbude za pospeševanje dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov.	(31) Določiti bi bilo treba presečni datum, ki bo podlaga za oceno, ali je na zadevnem zemljišču prišlo do krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov, kar pomeni, da za primarne in druge proizvode s področja uporabe te uredbe vstop na trg Unije ali izvoz ne bi bil mogoč, če so bili proizvedeni na zemljiščih, na katerih je po tem datumu prišlo do krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov. Omogočati bi moral ustrezno preverjanje in spremljanje, upoštevati veljavne mednarodne zaveze, kot so cilji trajnostnega razvoja in newyorška deklaracija o gozdovih, ter tako zmanjšati nenadne motnje v dobavnih verigah zaradi začetka veljavnosti te uredbe in hkrati odpraviti vse spodbude za pospeševanje dejavnosti, ki povzročajo krčenje, degradacijo ali spreminjanje rabe gozdov.

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.	(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov, ne dajejo na trg Unije ali izvažajo z njega, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevnim domačim in mednarodnim pravom in standardi. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  46

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati tri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje, vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz.	(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati štiri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja, ukrepe za zmanjševanje tveganja in obveznosti poročanja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ter spoštovanje zahteve o zakonitosti in da država proizvajalka izpolnjuje zahteve o zakonitosti in mednarodno pravo o človekovih pravicah, tudi pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju med drugim z opredelitvijo države ali njenih delov, vključno z geolokacijskimi koordinatami. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Uporaba zahteve glede geolokacije v sektorjih, v katerih mali kmetje predstavljajo znaten delež proizvajalcev, bi lahko bila še posebej težavna, zato bi bilo treba zanjo po potrebi zagotoviti smernice ter tehnično in finančno podporo. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz. Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Gospodarski subjekti bi si morali razumno prizadevati, da proizvajalci, od katerih nabavljajo, zlasti mali kmetje, prejmejo pošteno plačilo, da bodo imeli zagotovljen dohodek za preživetje in da se bo lahko učinkovito izkoreninila revščina, ki je eden od temeljnih vzrokov za krčenje gozdov.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33b) Gospodarskim subjektom in trgovcem ter pristojnim organom držav članic bi moralo biti omogočeno, da pri zbiranju in prepisovanju informacij, potrebnih za postopek skrbnega pregleda, izkoristijo orodja, ki jih da na voljo Unija. Agencije, pristojne za EGNOS/Galileo in Copernicus, bi morale povečati sinergije, da bi omogočile celosten pristop. Gospodarski subjekti in trgovci bi morali v sodelovanju s Komisijo podpirati kmete, še posebej male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, da bi lahko nabavljali in uporabljali potrebna orodja za zbiranje informacij, vključno z geolokacijo, ter prevzeli odgovornost zanje na trajnosten način.

Predlog spremembe  49

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Gospodarski subjekti bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.	(34) Gospodarski subjekti, ki dajo na trg Unije primarni ali drug proizvod ali ga izvozijo v tretjo državo, bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Trgovci bi morali odgovarjati za zbiranje in hranjenje informacij, ki zagotavljajo preglednost dobavne verige zadevnih primarnih in drugih proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočajo. Veliki trgovci, ki niso mala in srednja podjetja, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da delujejo tako, da ne povzročajo krčenja gozdov, zato bi morali imeti enake obveznosti kot gospodarski subjekti.	(36) Trgovci bi morali odgovarjati za zbiranje in hranjenje informacij, ki zagotavljajo preglednost dobavne verige zadevnih primarnih in drugih proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočajo. Veliki trgovci, ki niso mala in srednja podjetja, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da dobavne verige delujejo tako, da ne povzročajo krčenja gozdov, zato bi morali imeti enake obveznosti kot gospodarski subjekti.

Predlog spremembe  51

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti, ki niso MSP, vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.	(37) Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  52

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Obstoj te uredbe ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja.	(38) Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, na primer Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta1a in [prihodnja direktiva o trajnostnem upravljanju podjetij]1b, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Cilj te uredbe je zagotoviti skladnost primarnih in drugih proizvodov z zahtevami glede trajnostnosti in zakonitosti. Uporablja se predhodno, preden se primarni ali drugi proizvodi dajo na trg Unije ali izvozijo z njega. Obstoj te uredbe, ki velja za primarne proizvode, ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja. Komisija bi morala izdati jasne in lahko razumljive smernice za pomoč gospodarskim subjektom in trgovcem, zlasti MSP, pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe, da bi čim bolj zmanjšali upravno in finančno breme. Smernice bi morale biti gospodarskim subjektom tudi v pomoč pri tem, kako učinkovito izpolniti svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti, kadar se področje uporabe te uredbe prekriva z drugimi zakonodajnimi instrumenti, ki glede potrebne skrbnosti določajo druge zahteve.
	__________________
	1a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
	1b COM(2022)0071.

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38a) Krčenje gozdov je neposredno povezano s spreminjanjem rabe ekosistemov in kršitvami človekovih pravic, še posebej pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti. Posebno pozornost je treba nameniti njihovim potrebam in njihovi polni vključitvi v izvajanje te uredbe. Spodbujati bi bilo treba tudi popolno spoštovanje mednarodnih besedil in standardov, vključno s konvencijo Mednarodne organizacije dela o domorodnih ljudstvih in plemenih, običajno pravico do zemljiške posesti in pravico do prostovoljnega predhodnega soglasja. Enako velja tudi za pravice delavcev, kot so določene v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, pravice žensk, pravice do varstva okolja ter pravico do varstva človekovih pravic in okolja.

Predlog spremembe  54

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Za izvrševanje te uredbe bi morale biti odgovorne države članice, njihovi pristojni organi pa bi morali zagotoviti, da se ta uredba v celoti upošteva. Enotno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo.	(40) Za izvrševanje te uredbe bi morale biti odgovorne države članice, njihovi pristojni organi pa bi morali zagotoviti, da se ta uredba v celoti upošteva. Enotno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo. Komisija bi morala še posebej analizirati kazni, ki jih uporabljajo države članice, in z njimi izmenjati mnenja, da bi spodbudila usklajeno izvajanje te uredbe.

Predlog spremembe  55

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Pripadniki javnosti, ki jih zadeva ta uredba, bi morali imeti možnost ukrepanja, da bi zagotovili skladnost z okoljsko zakonodajo in s tem varstva okolja ter da pristojni organi, gospodarski subjekti in trgovci učinkovito izvršujejo to uredbo in ravnajo skladno z njo.

Predlog spremembe  56

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40b) Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je mednarodno priznana človekova pravica, zapisana v členu 8 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, členu 9(3) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter členu 2(3) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter je tudi temeljna pravica Unije v smislu člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo pripadniki javnosti, ki jih kršitev te uredbe zadeva ali jih je prizadela, ustrezen dostop do učinkovitega pravnega sredstva.

Predlog spremembe  57

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Informacijski sistem bi moral biti dostopen tudi širši javnosti, anonimizirani podatki pa bi morali biti na voljo v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.	(41) Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ter bi moral omogočati prenos informacij med državami članicami, pristojnimi organi in carinskimi organi. Širši javnosti bi morali biti dostopni tudi poslovno neobčutljivi podatki, s tem da so podatki anonimizirani, razen informacij o evropskem seznamu gospodarskih subjektov in trgovcev, na voljo pa bi morali biti v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.

Predlog spremembe  58

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Pri zadevnih primarnih proizvodih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe, naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.	(42) Pri zadevnih primarnih in drugih proizvodih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe, med drugim na osnovi izjav o primerni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti, naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(42a) Pregledi, ki jih izvajajo pristojni organi, bi se morali izvajati na način, ki najmanj moti trgovino ter delovanje gospodarskih subjektov in trgovcev.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Komisija bi morala zagotoviti ustrezna in zadostna finančna sredstva, zlasti za tehnično podporo, tudi prek Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, da bi partnerskim državam pomagala pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe. Ti viri bi morali biti na voljo že pred začetkom veljavnosti te uredbe in njenim celovitim izvajanjem, da bi se okrepile prilagoditvene zmogljivosti prizadetih skupnosti, s posebnim poudarkom na malih kmetih.

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti elektronske vmesnike, ki omogočajo samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, dodatno breme za carinske organe pa bi moralo biti omejeno. Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim trgovci in gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.	(45) Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti interoperabilne elektronske vmesnike, ki bodo omogočali samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, carinskim organom omogočati čim lažje izvajanje procesov ter omejiti stroške za gospodarske subjekte. Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.	(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje ali dele te države. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme, razen če gospodarski subjekt ve ali ima razlog za prepričanje, da obstaja tveganje neizpolnjevanja te uredbe. Kadar pristojni organ izve za tveganje izogibanja zahtevam iz te uredbe, na primer kadar se primarni ali drugi proizvod, proizveden v državi z visokim tveganjem, naknadno predela v EU ali izvozi v EU iz države z nizkim tveganjem in je v carinski deklaraciji ali izjavi o primerni skrbnosti navedeno, da je bil primarni ali drugi proizvod proizveden v državi z nizkim tveganjem, bi moral pristojni organ z dodatnimi preverjanju ugotoviti, ali obstaja kakršna koli neskladnost in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, kot so zaseg in začasna ustavitev dajanja tega proizvoda na trg, ter izvesti dodatne preglede. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

Predlog spremembe  63

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja in degradacije gozdov na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju in degradaciji gozdov. Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z nizkim tveganjem bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti uporabo poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo.	(47) Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja, degradacije alispreminjanja rabe gozdov na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe, pa tudi v spodbujanje pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti. Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z nizkim tveganjem bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti uporabo poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo.

Predlog spremembe  64

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) Komisija bi morala sodelovati z državami, ki so opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, in ustreznimi deležniki v njih, da bi si prizadevali za znižanje stopnje tveganja ter zagotovili, da ta uredba ne bo povzročala nepotrebnih omejitev trgovine.

Predlog spremembe  65

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov. Ti odstotki bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem.	(48) Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov. Ti odstotki bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem, za države za nizkim tveganjem ali njihove dele pa so lahko nižji.

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki jih izvajajo pristojni organi, bi morali zajemati sisteme potrebne skrbnosti ter skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z določbami te uredbe. Pregledi bi morali biti osnovani na načrtu pregledov, ki bi temeljil na oceni tveganja. Načrt bi moral vsebovati merila tveganja, ki pristojnim organom omogočajo izvedbo analize tveganja izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti in trgovci. Merila tveganja bi morala upoštevati tveganje krčenja gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi v državi proizvodnje, zgodovino izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev ter vse druge zadevne informacije, ki so na voljo pristojnim organom. Analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti bi morala pristojnim organom omogočiti opredelitev gospodarskih subjektov, trgovcev ter zadevnih primarnih in drugih proizvodov, izvajati pa bi jo bilo treba z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov v informacijskem sistemu, ki zbira izjave o potrebni skrbnosti.	(49) Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki jih izvajajo pristojni organi, bi morali zajemati sisteme potrebne skrbnosti ter skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z določbami te uredbe. Pregledi bi morali biti osnovani na načrtu pregledov, ki bi temeljil na oceni tveganja. Načrt bi moral vsebovati merila tveganja, ki pristojnim organom omogočajo izvedbo analize tveganja izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti in trgovci. Merila tveganja bi morala upoštevati tveganje krčenja gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi v državi proizvodnje, zgodovino izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev ter vse druge zadevne informacije, ki so na voljo pristojnim organom. Analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti bi morala pristojnim organom omogočiti opredelitev gospodarskih subjektov, trgovcev ter zadevnih primarnih in drugih proizvodov, izvajati pa bi jo bilo treba z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov v informacijskem sistemu, ki zbira izjave o potrebni skrbnosti. Če je to potrebno in tehnično izvedljivo, bi morali pristojni organi v tesnem sodelovanju z organi v tretjih državah izvajati tudi nadzor na kraju samem.

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem. Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na tri delovne dni, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.	(50) Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem ali njihovega izvoza iz Unije. Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na pet delovnih dni, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa 72 ur, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Gospodarski subjekti bi morali podpirati skladnost svojih dobaviteljev, ki so mali kmetje, s to uredbo, na primer z naložbami in krepitvijo zmogljivosti, pa tudi z mehanizmi oblikovanja cen, ki proizvajalcem, od katerih nabavljajo, omogočajo preživetje.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi morala veljati manjša pogostost pregledov.	(51) Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi lahko veljala manjša pogostost pregledov.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51a) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v primeru, ko utemeljeno meni, da država članica ne izvaja zadostnega nadzora za zagotovitev izvrševanja te uredbe, v dialogu s to državo članico ustrezno spremeni načrt pregledov v tej državi, da se stanje popravi.

Predlog spremembe  71

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.	(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter da so gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, odgovorni za škodo, ki bi se ji s primerno skrbnostjo izognili, in so jo dolžni nadomestiti.

Predlog spremembe  72

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(52a) Komisija bi morala objaviti imena gospodarskih subjektov in trgovcev, ki kršijo to uredbo. To bi lahko pomagalo drugim gospodarskim subjektom in trgovcem pri njihovih ocenah tveganja ter povečalo pritisk potrošnikov in civilne družbe na gospodarske subjekte in trgovce, ki ne izpolnjujejo zahtev, naj nabavljajo iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Predlog spremembe  73

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Ob upoštevanju mednarodnega značaja krčenja in degradacije gozdov ter s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj, s carinskimi organi držav članic, Komisijo in upravnimi organi tretjih držav. Pristojni organi bi morali sodelovati tudi s pristojnimi organi za nadzor in izvrševanje drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje.	(53) Ob upoštevanju mednarodnega značaja krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov ter s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj, s carinskimi organi držav članic, Komisijo in upravnimi organi tretjih držav. Pristojni organi bi morali sodelovati tudi s pristojnimi organi za nadzor in izvrševanje drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Da bi imeli gospodarski subjekti ter organi držav članic in zainteresiranih tretjih držav lažji dostop do točnih, zanesljivih in posodobljenih informacij o krčenju gozdov ter da bi olajšali izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi morala Komisija vzpostaviti platformo, ki bi zajemala gozdne površine po vsem svetu in ponujala nabor orodij, s katerimi bi lahko vse strani hitro prešle na dobavne verige, v katerih ne bi prihajalo do krčenja gozdov. Platforma bi morala vključevati tematske zemljevide, zemljevid gozdne pokritosti s spremembami od presečnega datuma, določenega s to uredbo, in sklop razredov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razbrati sestavo krajine. Opremljena bi morala biti tudi s sistemom obveščanja, ki bi temeljil na mesečnem spremljanju sprememb gozdnatosti, ter z različnimi analizami in uporabniku prijaznimi in zaščitenimi rezultati, iz katerih bi bil razviden vpliv dobavnih verig na krčenje gozdov. Platforma bi morala biti na voljo vsem zadevnim deležnikom, organom držav članic in organom zainteresiranih tretjih držav, saj bi s tem spodbujali uporabo najzanesljivejših in najnovejših informacij, omogočili pripravo ocen in analiz tveganja, izboljšali preverjanje deklaracij in primerjalnih analiz držav ter razvijali sodelovalni pristop. Platforma bi morala uporabljati satelitske posnetke, tudi satelitov Sentinel programa Copernicus, iz katerih je mogoče pridobiti zanesljive in posodobljene zahtevane informacije.

Predlog spremembe  75

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Čeprav ta uredba obravnava krčenje in degradacijo gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato je treba spremembi njihove rabe ali njihovi degradaciji nujno nameniti posebno pozornost. V ta namen bi morala Komisija dve leti po začetku veljavnosti oceniti potrebo po razširitvi področja uporabe na druge ekosisteme in dodatne primarne proizvode ter njeno izvedljivost. Hkrati bi morala Komisija z delegiranim aktom opraviti tudi pregled zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi.	črtano

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.	(55) Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z deležniki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe.	(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Prostovoljni sporazumi o partnerstvu so namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju, katerih cilj je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in podpiranje svetovnih prizadevanj za zaustavitev krčenja gozdov. Ti sporazumi so pomemben pravni okvir za Unijo in njene partnerske države, kar omogoča dobro sodelovanje in pa prizadevanja vseh teh držav. Spodbujati bi bilo treba nove prostovoljne sporazume o partnerstvu z dodatnimi partnerji. Ta uredba bi morala temeljiti na delu, opravljenem v okviru Uredbe (ES) št. 2173/2005, ki ostaja pomemben mehanizem za zaščito svetovnih gozdov. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), ter za spodbujanje drugih partnerjev, da bi si prizadevali priti do te stopnje, bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe, ter tako zagotoviti, da se bo lahko zahteva o primerni skrbnosti zlahka preverjala. Partnerstva na podlagi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu bi bilo treba podpreti z ustreznimi viri ter namensko upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti. Uredba (EC) št. 2173/2005 bo ostala tudi pomemben sistem, ki zagotavlja okvire za posvetovanja z več deležniki.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Komisija bi morala najmanj razvitim državam ter MSP pomagati pri njihovem razumevanju, uvajanju in izpolnjevanju standardov iz te uredbe, pri čemer bi morala odprt način sodelovanja z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladami, organizacijami civilne družbe in proizvajalci, zlasti malimi pridelovalci, za krepitev zmogljivosti.

Predlog spremembe  79

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Čeprav ta uredba obravnava krčenje in degradacijo gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato je treba spremembi njihove rabe ali njihovi degradaciji nujno nameniti posebno pozornost. Zato bi bilo treba v dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe oceniti potrebo po razširitvi področja uporabe te uredbe še na druge ekosisteme poleg gozdov in njeno izvedljivost.	(58) Čeprav ta uredba obravnava krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam in krizi biotske raznovrstnosti, pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato sprememba njihove rabe ali njihova degradacija zahtevata nujno ukrepanje in ju je treba preprečiti. Nedvomno je potrošnja Unije pomembno gonilo tudi spreminjanja rabe in degradacije biotsko raznovrstnih in z ogljikom bogatih ekosistemov po vsem svetu, ki niso gozdovi. Da bi zmanjšali odtis Unije na vse naravne ekosisteme, bi bilo treba najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe oceniti izvajanje te uredbe in pripraviti zakonodajni predlog za razširitev njenega področja uporabe na druge ekosisteme, ki niso gozdovi, in druga gozdna zemljišča, za kar bi se morale priprave začeti najpozneje na dan začetka veljavnosti te uredbe. Dodatno odlašanje z vključitvijo drugih ekosistemov v to uredbo bi lahko kmetijsko proizvodnjo preusmerilo z gozdov na ekosisteme, ki niso gozdovi. Zaradi proizvodnje primarnih proizvodov za trg Unije so tudi ti pod vse večjim pritiskom spreminjanja rabe in degradacije. Komisija bi morala najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe oceniti tudi potrebo po razširitvi področja uporabe na nadaljnje blago in njeno izvedljivost. Hkrati bi morala Komisija z delegiranim aktom opraviti tudi pregled zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi.

Predlog spremembe  80

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(58a) Ob upoštevanju zahteve Evropskega parlamenta iz njegove resolucije o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU z dne 22. oktobra 2020 ter velike večine od skoraj 1,2 milijona ljudi, ki so sodelovali v javnem posvetovanju Komisije o krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov zaradi povpraševanja, da se v to uredbo vključijo ekosistemi, ki niso gozdovi, bi morala Komisija svojo oceno in zakonodajni predlog za razširitev področja uporabe te uredbe na druge ekosisteme utemeljiti na podlagi opredelitev „naravnih ekosistemov“, „spremembe rabe naravnih ekosistemov“ ter „degradacije gozdov in naravnega ekosistema“ in presečnega datuma 31. decembra 2019, kot je določeno v tej uredbi.

Predlog spremembe  81

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju in degradaciji gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.	(60) Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, in s spodbudami za zmanjšanje krčenja gozdov v državah proizvajalkah, države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe  82

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Gospodarskim subjektom, trgovcem in pristojnim organom bi bilo treba dati na voljo dovolj časa, da se lahko pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe –	(61) Da bi se izognili motnjam v dobavni verigi in zmanjšali negativne učinke na tretje države, bi bilo treba trgovinskim partnerjem, zlasti malim kmetom, gospodarskim subjektom, trgovcem in pristojnim organom dati na voljo dovolj časa, da se lahko pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe –

Predlog spremembe  83

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa pravila o dajanju goveda, kakava, kave, oljne palme, soje in lesa (v nadaljnjem besedilu: zadevni primarni proizvodi) ter drugih proizvodov iz Priloge I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvodi), na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovega izvoza iz Unije, da bi	Ta uredba določa pravila o dajanju goveda, prašičev, drobnice, perutnine, kakava, kave, oljne palme in derivatov palmovega olja, soje, koruze, kavčuka in lesa (v nadaljnjem besedilu: zadevni primarni proizvodi) ter drugih proizvodov, vključno s premogom in tiskovinami iz Priloge I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvodi), na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovega izvoza iz Unije, da bi:

Predlog spremembe  84

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zmanjšali prispevek Unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu,	(a) zmanjšali prispevek Unije h krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov po vsem svetu,

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.	(b) zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni,

Predlog spremembe  86

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) prispevali k zmanjšanju krčenja gozdov po svetu,

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V tej uredbi so določene tudi obveznosti finančnih institucij, ki imajo sedež ali delujejo v Uniji in zagotavljajo finančne storitve fizičnim ali pravnim osebam, katerih gospodarske dejavnosti vključujejo ali so povezane s proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, njihovo dobavo, dajanjem teh proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom z njega, kot je opredeljeno v tem členu.

Predlog spremembe  88

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;	(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov ali drugih gozdnih zemljišč v zemljišča za kmetijsko rabo ali nasade dreves, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

Predlog spremembe  89

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) „spreminjanje rabe ekosistema“ pomeni spreminjanje naravnega ekosistema v zemljišče za drugo rabo ali spreminjanje vrst, strukture ali funkcije naravnega ekosistema; to vključuje hudo degradacijo ali uvedbo načinov upravljanja, ki povzročijo znatno in trajno spremembo vrst, strukture ali funkcij ekosistema;

Predlog spremembe  90

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) „kmetijska raba“ pomeni uporabo zemljišča za enega ali več naslednjih namenov: gojenje enoletnic, katerih rastni cikel traja eno leto ali manj; gojenje trajnic, katerih rastni cikel traja več kot eno leto, vključno z drevesi; gojenje trajnih ali začasnih travnikov ali pašnikov ter živinoreja in zemljišče, ki je začasno neobdelano (praha);

Predlog spremembe  91

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b) „druga gozdna zemljišča“ pomenijo zemljišča, ki niso opredeljena kot gozd in obsegajo več kot 0,5 hektarja, z drevesi, višjimi od 5 metrov, in zastornostjo od 5 do 10 odstotkov, ali drevesi, ki lahko dosežejo ta pragova in situ, ali kombinirano zastornostjo iz podrasti, grmovja in dreves, ki presega 10 odstotkov, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi;

Predlog spremembe  92

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) „naravni ekosistem“ pomeni ekosistem, vključno z ekosistemi, ki jih upravlja človek, ki po sestavi vrst, strukturi in ekološki funkciji v veliki meri spominja na ekosistem, kot ga je na določenem območju mogoče najti ali bi ga bilo mogoče najti, če ne bi bilo večjih posegov človeka. Ti ekosistemi vključujejo zlasti zemljišča z veliko zalogo ogljika in zemljišča, ki so velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

Predlog spremembe  93

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) „degradacija gozdov“ pomeni dejavnosti sečnje, ki niso trajnostne in povzročajo zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdnih ekosistemov, kar dolgoročno na splošno zmanjšuje koristi, ki jih prinašajo gozdovi, vključno z lesom, biotsko raznovrstnostjo in drugimi proizvodi ali storitvami;	(6) „degradacija gozdov in drugih naravnih ekosistemov“ pomeni zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdov in drugih gozdnih zemljišč ter drugih naravnih ekosistemov, kar vpliva na njihovo sestavo vrst, strukturo ali funkcijo, ne glede na to, ali jih neposredno povzroči človek ali ne; to vključuje nezakonito izkoriščanje gozdov ali drugih naravnih ekosistemov ter uvedbo ali povečano uporabo metod gospodarjenja, ki znatno ali trajno vplivajo na njegovo sposobnost podpiranja biotske raznovrstnosti ali zagotavljanja ekosistemskih storitev;

Predlog spremembe  94

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) „trajnostni postopki sečnje“ pomenijo sečnjo, ki se izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi, in sicer na način, ki preprečuje sečnjo štorov in korenin, degradacijo pragozdov ali njihovo spreminjanje v gozdne nasade in sečnjo na občutljivih tleh; zmanjšuje obsežne poseke na golo ter zagotavlja lokalno ustrezne pragove za pridobivanje odmrlega lesa in zahteve po uporabi sistemov sečnje, ki zmanjšujejo vplive na kakovost tal, vključno z zbijanjem tal, ter na značilnosti biotske raznovrstnosti in habitate;	črtano

Predlog spremembe  95

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) „ne povzroča krčenja gozdov“ pomeni,	(8) „ne povzroča krčenja gozdov“ pomeni, da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih ti vsebujejo, so proizvedeni na zemljišču, na katerem po 31. decembru 2019 ni prišlo do krčenja in niso povzročili degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ali prispevali k njima,
(a) da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih vsebujejo, proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2020, in
(b)  da je bil les po 31. decembru 2020 pridobljen iz gozda, ne da bi to povzročilo degradacijo gozdov;

 

 

 

Predlog spremembe  96

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) „zanemarljivo tveganje“ pomeni popolno oceno tako posebnih kot splošnih informacij o skladnosti zadevnih primarnih ali drugih proizvodov s členom 3(a) in (b), ki ne pomeni razloga za zaskrbljenost;	(16) „zanemarljivo tveganje“ pomeni stopnjo tveganja, ki velja za zadevne primarne in druge proizvode, ki bodo dani na trg Unije ali izvoženi z njega, kadar ti proizvodi ne vzbujajo razlogov za zaskrbljenost na podlagi popolne ocene tako posebnih kot splošnih informacij o skladnosti zadevnih primarnih ali drugih proizvodov s členom 3 ter uporabe ustreznih blažilnih ukrepov;

Predlog spremembe  97

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „smiselno sodelovanje z deležniki“ pomeni razumevanje skrbi in interesov deležnikov, zlasti najranljivejših skupin, kot so mali kmetje in domorodna ljudstva ter lokalne skupnosti, tudi ženske, tako da se z njimi neposredno posvetuje in upoštevajo morebitne ovire za učinkovito sodelovanje;

Predlog spremembe  98

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) „neskladni proizvodi“ pomenijo zadevne primarne in druge proizvode, ki niso bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, ali niso bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ali oboje;	(18) „neskladni proizvodi“ pomenijo zadevne primarne in druge proizvode, ki niso bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, ali niso bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo in standardi, tudi o pravicah domorodnih ljudstev, pravici do zemljiške posesti lokalnih skupnosti in pravici do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju ali pa niso vključeni v izjavo o primerni skrbnosti;

Predlog spremembe  99

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) „utemeljen pomislek“ pomeni utemeljeno navedbo, ki temelji na objektivnih in preverljivih informacijah o neskladnosti s to uredbo in na podlagi katere se lahko zahteva posredovanje pristojnih organov;	(21) „utemeljen pomislek“ pomeni navedbo, ki temelji na objektivnih in preverljivih informacijah o neskladnosti s to uredbo in na podlagi katere se lahko zahteva posredovanje pristojnih organov;

Predlog spremembe  100

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) „zadevna zakonodaja države proizvodnje“ pomeni pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb ter zadevnih trgovinskih in carinskih predpisov v skladu z zakonodajnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje.	(28) „zadevno pravo in standardi“ pomeni:
	(a)  pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb ter zadevnih trgovinskih in carinskih predpisov v skladu z zakonodajnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje,
	(b)  človekove pravice, zaščitene z mednarodnim pravom, zlasti instrumenti, ki ščitijo običajne pravice do posesti ter prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju, kot je med drugim določeno v Deklaraciji OZN o pravicah avtohtonih ljudstev, Stalnem forumu OZN za avtohtona vprašanja in obstoječih zavezujočih mednarodnih sporazumih, Konvenciji o domorodnih in plemenskih ljudstvih (št. 169, 1989), ki zajemajo pravico do varstva okolja, pravico do varstva okolja brez kakršne koli oblike preganjanja in nadlegovanja ter druge mednarodno priznane človekove pravice, povezane z rabo zemljišč, dostopom do njih ali lastništvom;

Predlog spremembe  101

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) „prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju“ pomeni kolektivno človekovo pravico domorodnih ljudstev, da pred začetkom katere koli dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njihove pravice, zemljišča, vire, ozemlja, možnosti preživljanja in prehransko varnost, zanjo dajo svoje soglasje ali ji ga odrečejo; ta pravica se uveljavlja prek predstavnikov, ki jih domorodna ljudstva izberejo sama, in na način, skladen z njihovimi običaji, vrednotami in normami;

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28b) „zagovorniki človekovih pravic“ pomenijo posameznike, skupine in družbena telesa, ki spodbujajo in varujejo splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine; zagovorniki človekovih pravic si prizadevajo za spodbujanje in varovanje državljanskih in političnih pravic ter za spodbujanje, varovanje in uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; prav tako spodbujajo in varujejo pravice članov skupin, kot so domorodne skupnosti;

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28c) „zagovorniki okoljskih človekovih pravic“ pomenijo posameznike in skupine, ki si osebno ali poklicno in miroljubno prizadevajo varovati in spodbujati človekove pravice v zvezi z okoljem, vključno z vodo, zrakom, zemljo, rastlinstvom in živalstvom;

Obrazložitev

Ker so ključni posredniki za nastanek dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov in spreminjanje rabe, bi morali biti zaščiteni v okviru nove uredbe o pravnem okviru EU za zaustavitev in preobrat trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, kot je bilo na splošno zahtevano v resoluciji z dne 22. oktobra 2020. Zato je potrebna opredelitev v skladu z opredelitvijo OZN iz leta 2016.

Predlog spremembe  104

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter	(b) proizvedeni so bili v skladu z ustreznimi zakoni in standardi, kot je določeno v členu 2(28) ter

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Finančne institucije strankam zagotavljajo finančne storitve le, če ugotovijo, da tveganje, da bi te storitve neposredno ali posredno prispevale k dejavnostim, ki podpirajo krčenje, degradacijo ali spreminjanje rabe gozdov, ni večje od zanemarljivega.

Predlog spremembe  106

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali pred njihovim izvozom s trga Unije izvedejo postopek potrebne skrbnosti, da zagotovijo njihovo skladnost s členom 3(a) in (b). V ta namen uporabljajo okvir postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: postopek potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 8.	1. Gospodarski subjekti pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali pred njihovim izvozom s trga Unije izvedejo postopek potrebne skrbnosti, da zagotovijo njihovo skladnost s členom 3. V ta namen uporabljajo okvir postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: postopek potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 8.

Predlog spremembe  107

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Gospodarski subjekti, ki so pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 prišli do zaključka, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Ta izjava potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, ter vsebuje informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode.	2. Gospodarski subjekti, ki so pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 ugotovili, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Ta elektronsko dostopna, prenosljiva in potrjena izjava potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti, navaja ukrepe, s katerimi je bila preverjena skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo, in pojasnjuje oceno, da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje. Izjava vsebuje tudi informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode. Gospodarski subjekti izjave in certificiranje brez nepotrebnega odlašanja objavijo in dajo na voljo za upravni, državljanski in znanstveni pregled, pri čemer upoštevajo pravila o varstvu podatkov.

Predlog spremembe  108

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Gospodarski subjekt s podajo izjave o potrebni skrbnosti prevzame odgovornost za skladnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda z zahtevami iz te uredbe. Gospodarski subjekti vodijo evidenco izjav o potrebni skrbnosti za obdobje petih let od datuma, ko so bile izjave dane na voljo prek informacijskega sistema iz člena 31.	3. Gospodarski subjekt prevzame odgovornost za skladnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda z zahtevami iz te uredbe. Gospodarski subjekti si zato razumno in dokumentirano prizadevajo podpirati skladnost malih kmetov z določbami in zahtevami iz te uredbe. Vodijo evidenco o letnem postopku potrebne skrbnosti za obdobje petih let od datuma, ko so bile informacije dane na voljo prek informacijskega sistema iz člena 31, izjave o potrebni skrbnosti pa delijo z drugimi gospodarskimi subjekti in trgovci v dobavni verigi.

Predlog spremembe  109

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3(a) ali (b);	(a) zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3;

Predlog spremembe  110

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti je bilo ugotovljeno nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3(a) ali (b);	(b) pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti je bilo ugotovljeno nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3;

 

Predlog spremembe  111

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Gospodarski subjekt ima vzpostavljen sistem za sprejemanje utemeljenih pomislekov deležnikov, vse utemeljene pomisleke, ki so predloženi v skladu s tem sistemom, pa temeljito preišče.

Predlog spremembe  112

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.	6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli ali odkrili nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki ali informacijami, prejetimi prek mehanizmov hitrega obveščanja, ki kažejo na nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, morda predstavlja tveganje, da ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg, pa tudi trgovce, katerim so dobavili zadevni primarni ali drug proizvod, da bi preprečili njegovo nadaljnje kroženje na trgu EU in izvoz z njega. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.

Predlog spremembe  113

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Gospodarski subjekti morajo pristojnim organom nuditi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz člena 15, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.	7. Pristojni organi vsako leto preverijo sistem potrebne skrbnosti gospodarskih subjektov. Gospodarski subjekti morajo pristojnim organom nuditi tudi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz člena 15, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

Predlog spremembe  114

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Gospodarski subjekti sprejmejo potrebne ukrepe:
	(a) v svoji dobavni verigi smotrno sodelujejo z ranljivimi deležniki, kot so mali kmetje, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti,
	(b) zagotovijo, da ti ranljivi deležniki prejmejo ustrezno pomoč in pošteno plačilo, tako da bodo lahko njihovi primarni in drugi proizvodi v skladu s pravili, zlasti v zvezi z zahtevo glede geolokacije, in da bodo stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja te uredbe, pravično porazdeljeni med različne akterje v vrednostni verigi ter
	(c) vključuje nadaljnje izvajanje dogovorjenih zavez, da bi obravnavali negativne učinke na opredeljene ranljive deležnike.

Predlog spremembe  115

 

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Obveznosti trgovcev in izvzetje za trgovce, ki so MSP
	1. Trgovci, ki so MSP, lahko omogočijo dostopnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trgu le, če imajo informacije, zahtevane v odstavku 3.
	2. Trgovci, ki niso MSP, se obravnavajo kot gospodarski subjekti in zanje veljajo obveznosti in določbe iz členov 3, 4, 5, 8 do 12, 14(9), 15 in 20 te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki jih dajejo na trg Unije.
	3. Trgovci, ki so MSP, zbirajo in hranijo naslednje informacije v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg:
	(a) ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov ali trgovcev, ki so jim dobavili zadevne primarne in druge proizvode,
	(b) ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov trgovcev, katerim so dobavili zadevne primarne in druge proizvode.
	4. Trgovci, ki so MSP, hranijo informacije iz tega člena vsaj pet let in jih na zahtevo predložijo pristojnim organom.
	5. Trgovci, ki so MSP in so prejeli ali odkrili nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, o nezanemarljivem tveganju, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda.
	6. Trgovci morajo ne glede na to, ali so MSP ali me, pristojnim organom nuditi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz člena 16, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.
	7. Komisija lahko MSP, ki nimajo sredstev za izpolnjevanje zahtev iz tega člena, zagotovi tehnično pomoč.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblaščeni zastopnik pristojnim organom na zahtevo predloži kopijo pooblastila v enem od uradnih jezikov Evropske unije.	2. Pooblaščeni zastopnik pristojnim organom na zahtevo predloži dvojnik pooblastila v enem od uradnih jezikov Evropske unije in dvojnik v jeziku države članice, v kateri se obravnava izjava o potrebni skrbnosti, če to ni mogoče, pa v angleščini.

 

 

Predlog spremembe  117

 

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 6	črtano
Obveznosti trgovcev
1. Trgovci, ki so MSP, lahko omogočijo dostopnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trgu le, če imajo informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2.
2. Trgovci, ki so MSP, zbirajo in hranijo naslednje informacije v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, dostopnost katerih nameravajo omogočiti na trgu:
(a) ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov ali trgovcev, ki so jim dobavili zadevne primarne in druge proizvode;
(b) ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov trgovcev, katerim so dobavili zadevne primarne in druge proizvode.
3. Trgovci, ki so MSP, hranijo informacije iz tega člena vsaj pet let in jih na zahtevo predložijo pristojnim organom.
4. Trgovci, ki so MSP in ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trgu.
5. Trgovci, ki niso MSP, se obravnavajo kot gospodarski subjekti in zanje veljajo obveznosti in določbe iz členov 3, 4, 5, 8 do 12, 14(9), 15 in 20 te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, dostopnost katerih omogočijo na trgu Unije.
6. Trgovci morajo pristojnim organom nuditi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz člena 16, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

Predlog spremembe  118

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 7	Člen 7
Dajanje na trg s strani gospodarskih subjektov s sedežem v tretjih državah	Dajanje na trg s strani gospodarskih subjektov s sedežem v tretjih državah
Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.	Če fizična ali pravna oseba, ne glede na njeno velikost, s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.
	Če ni proizvajalca ali uvoznika s sedežem v Uniji, spletne tržnice izpolnjujejo obveznosti iz členov 8 do 11 za primarne in druge proizvode, za katere omogočajo prodajo.

Predlog spremembe  119

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Za proizvode, za katere je bila pri potrebni skrbnosti v skladu s členom 4(1) že potrjena skladnost, se ne zahteva dodatni postopek potrebne skrbnosti. Za elemente, ki niso bili zajeti v postopku potrebne skrbnosti, zahteve glede potrebne skrbnosti še vedno veljajo.

Predlog spremembe  120

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Gospodarski subjekti zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki dokazujejo, da so zadevni primarni in drugi proizvodi skladni s členom 3. V ta namen gospodarski subjekt zbira, organizira in hrani za obdobje 5 let naslednje informacije v zvezi z zadevnimi primarnimi ali drugimi proizvodi, podprte z dokazi:	Gospodarski subjekti zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki dokazujejo, da so zadevni primarni in drugi proizvodi skladni s členom 3. V ta namen gospodarski subjekt zbira, organizira in hrani za obdobje 5 let naslednje informacije v zvezi z vsemi zadevnimi primarnimi ali drugimi proizvodi, danimi na trg Unije ali izvoženih iz Unije, podprte z dokazi:

Predlog spremembe  121

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom;	(a) opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom; opis proizvoda vključuje seznam primarnih proizvodov, ki jih vsebuje ali ki se uporabljajo za njegovo izdelavo; za proizvode živalskega izvora opis vključuje seznam primarnih proizvodov, ki se uporabljajo za krmo živali;

Predlog spremembe  122

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) navedbo države proizvodnje;	(c) navedbo države proizvodnje ali njenega dela;

Predlog spremembe  123

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, ter datum ali časovni razpon proizvodnje;	(d) geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, ali geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh točk poligona za zemljišča, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi in drugi proizvodi; vsem primarnim in drugim proizvodom z zemljišč, ki so opredeljena bodisi z eno samo zemljepisno širino in dolžino bodisi s poligonom, se v primeru kakršnega koli krčenja ali degradacije gozdov na teh zemljiščih samodejno onemogoči, da bi bili dani na trg in dostopni na njem ali izvoženi z njega; gospodarski subjekti navedejo datum ali časovni razpon ali sezono sečnje za proizvodnjo primarnega ali drugega proizvoda; na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v zvezi z velikostjo zemljišč, nad katero morajo podjetja zagotoviti poligone kot edino sredstvo za geolokacijo zadevnih primarnih in drugih proizvodov;

Predlog spremembe  124

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda.	(h) ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter ustreznimi zakoni in standardi, opredeljenimi v členu 2(28).

Predlog spremembe  125

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) ustrezne in preverljive informacije, pridobljene z neodvisnimi revizijami in ustreznimi posvetovalnimi procesi, da območje, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ni predmet zahtevkov na podlagi domorodnih, običajnih ali drugih legitimnih pravic do posesti ali sporov glede njihove uporabe, lastništva ali posedovanja;

Predlog spremembe  126

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hb) ustrezne in preverljive informacije, ki razkrivajo stališča domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih skupin, ki uveljavljajo pravice do posesti v zvezi z območjem, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, v zvezi s proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov;

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Finančne institucije zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki dokazujejo, da se strankam finančne storitve zagotavljajo v skladu s členom 11a. Informacije, dokumenti in podatki zajemajo vsaj:
	(a)  opis gospodarskih dejavnosti strank, dejavnosti subjektov, ki jih stranka nadzoruje, in gospodarskih dejavnosti dobaviteljev stranke;
	(b)  informacije o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, ki so bili dani na trg Unije ali bili z njega izvoženi, ter o zadevnem izvajanju potrebne skrbnosti iz te uredbe;
	(c)  uporabo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki se nanaša na dejavnosti iz točke (a), vključno z informacijami o teh proizvodih, ki so bili dejansko uporabljeni, in o zadevnem izvajanju potrebne skrbnosti iz te uredbe;
	(d)  politike, ki jih stranke, subjekti in dobavitelji iz točke (a) sprejmejo in izvajajo, da bi zagotovili, da njihove dejavnosti ne povzročajo krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov;
	(e)  identifikacijo države proizvodnje in geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih naj bi se proizvajali zadevni primarni in drugi proizvodi;

Predlog spremembe  128

 

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za dopolnitev odstavka 1 v zvezi z nadaljnjimi relevantnimi informacijami, ki jih je treba pridobiti in so morda potrebne za zagotovitev učinkovitosti sistema potrebne skrbnosti.	črtano

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija lahko v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za dopolnitev odstavkov 1 in 1a v zvezi z nadaljnjimi relevantnimi informacijami, ki jih je treba pridobiti in so morda potrebne za zagotovitev učinkovitosti sistema potrebne skrbnosti.

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti.	1. Gospodarski subjekti in finančne institucije preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Kadar gospodarski subjekt ne more ustrezno zbrati informacij, ki jih zahteva ta uredba, ima pravico, da od pristojnega organa zahteva pojasnilo ali pomoč pri izvajanju. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti. Če finančne institucije ne morejo ugotoviti, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, za zadevne stranke ne smejo opravljati finančnih storitev.

Predlog spremembe  131

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) prisotnost ranljivih ljudstev, domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti v državi ali delu države proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  132

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) obstoj zahtevkov ali sporov v zvezi z uporabo, lastništvom ali uveljavljanjem običajnih pravic do zemljiške posesti na območju, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ne glede na to, ali so uradno registrirani ali ne;

Predlog spremembe  133

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pojavnost krčenja ali degradacije gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;	(c) pojavnost krčenja, degradacije ali spremembe rabe gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  134

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;	(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora oziroma delom države v skladu s členom 27, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neobstoj, kršitve ali neizvrševanje zakonodaje v zvezi s pravicami do posesti ter pravicami domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

Predlog spremembe  135

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;	(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni, ali nacionalna pravila o varstvu podatkov, ki prepovedujejo prenos podatkov v zvezi s tem;

Predlog spremembe  136

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;	(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja, degradacije ali spremembe rabe gozdov oziroma do kršenja zadevne zakonodaje;

Predlog spremembe  137

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) izid dialogov z več deležniki, pri katerih so k dejavnemu sodelovanju povabljene zadevne strani, kot so mali kmetje, MSP, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti;

Predlog spremembe  138

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) informacije, zagotovljene v okviru mehanizma zgodnjega opozarjanja;

Predlog spremembe  139

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za lesne proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 in za katere velja veljavno dovoljenje FLEGT iz delujoče sheme izdajanja dovoljenj, se šteje, da so skladni s členom 3(b) te uredbe.	3. Za lesne proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 in za katere velja veljavno dovoljenje FLEGT iz delujoče sheme izdajanja dovoljenj, se šteje, da so skladni s pravili, ki se uporabljajo v državi proizvodnje, kot je določeno v členu 3 in kot je opredeljeno v členu 2(28)(a) te uredbe.

Predlog spremembe  140

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.	4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij, izgradnjo zmogljivosti in finančne naložbe za male kmete ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.

Predlog spremembe  141

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Kadar je to ustrezno, gospodarski subjekti zagotovijo, da se izvedejo ocene tveganja in sprejmejo ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se zagotovita udeležba domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi, ter posvetovanje z njimi.

Predlog spremembe  142

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP;	(a) vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP, kontaktne podatke ali osvežen kontaktni elektronski naslov;

Predlog spremembe  143

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Ocene tveganja se dokumentirajo, pregledajo vsaj enkrat letno in na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.	7. Ocene tveganja in po potrebi odločitve o ukrepih za zmanjšanje tveganja se dokumentirajo, pregledajo vsaj enkrat letno in na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.

Predlog spremembe  144

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3(a) in (b). Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter po potrebi prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.	1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3. Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati, ko se gospodarski subjekti seznanijo z njimi. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.

Predlog spremembe  145

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če ni drugače določeno z drugimi zakonodajnimi instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v trajnostni vrednostni verigi, gospodarski subjekti, ki niso MSP, vsako leto na čim širši ravni, tudi na spletu, javno poročajo o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, ki so jih sprejeli za izvajanje svojih obveznosti iz člena 8. Gospodarski subjekti, ki spadajo tudi na področje uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi, lahko izpolnijo svoje obveznosti poročanja iz tega odstavka tako, da pri poročanju v okviru drugih zakonodajnih instrumentov EU vključijo zahtevane informacije.	2. Gospodarski subjekti vsako leto na čim širši ravni, tudi na spletu, javno poročajo o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, ki so jih sprejeli za izvajanje svojih obveznosti iz členov 8, 9 in 10, ter o izvajanju in dosežkih potrebne skrbnosti in ukrepih, ki so jih sprejeli za podporo skladnosti malih kmetov, tudi z naložbami in izgradnjo zmogljivosti. Gospodarski subjekti, ki spadajo tudi na področje uporabe drugih zakonodajnih instrumentov Unije, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi, lahko izpolnijo svoje obveznosti poročanja iz tega odstavka tako, da pri poročanju v okviru drugih zakonodajnih instrumentov Unije vključijo zahtevane informacije.

Predlog spremembe  146

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. V poročilih se za zadevne primarne in druge proizvode, ki jih dobavi vsak dobavitelj:
	(a) zagotovijo informacije iz člena 9;
	(b) opišejo pridobljene informacije in dokazi, ki se uporabljajo za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s členom 3;
	(c) navedejo ugotovitve ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 10(1), in opišejo vsi postopki ali ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti v skladu s členom 10(4);
	(d) navedeta datum in kraj, kjer so bili zadevni primarni in drugi proizvodi dani na trg Unije ali izvoženi z njega ter
	(e) navedejo dokazi o posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi imetniki običajnih pravic do zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi.

Predlog spremembe  147

 

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Gospodarski subjekti vsaj pet let hranijo vso dokumentacijo v zvezi s postopki potrebne skrbnosti, kot so vse zadevne evidence, ukrepi in postopki v skladu s členom 8. Te podatke na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.	3. Gospodarski subjekti vsaj pet let hranijo vso dokumentacijo o potrebni skrbnosti, kot so vse zadevne evidence, ukrepi in postopki v skladu s členom 8, ki omogoča, da se lahko nedvomno opredeli vsak primarni ali drug proizvod, ki je bil dan na trg, opravljena analiza tveganja in pridobljen rezultat. To dokumentacijo na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11a
	Obveznosti finančnih institucij
	1.  Zaradi skladnosti s členom 3 finančne institucije ravnajo s potrebno skrbnostjo, preden zagotovijo finančne storitve strankam, katerih gospodarske dejavnosti vključujejo trgovanje z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi ali njihovo dajanje na trg ali so povezane s takimi dejavnostmi.
	2.  Potrebna skrbnost vključuje:
	(a) zbiranje informacij in dokumentov iz člena 9(1a), potrebnih za izpolnitev zahtev iz odstavka 1 tega člena;
	(b)  oceno tveganja in ukrepe za zmanjšanje tveganja iz člena 10.
	3.  Finančne institucije ne opravljajo finančnih storitev za stranke brez predhodne predložitve izjave o potrebni skrbnosti pristojnim organom.
	4.  Če so finančne institucije vzpostavile reden poslovni odnos s strankami pred... [datum začetka veljavnosti te uredbe], zahteve o potrebni skrbnosti izpolnijo do... [Urad za publikacije: vstavite datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11b
	1.  Finančne institucije preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9(1a), in vso drugo ustrezno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zagotavljanje finančnih storitev stranki ni skladno s členom 12a(1). Če finančna institucija ne more dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, za zadevno stranko ne opravlja finančnih storitev.

Predlog spremembe  150

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pri dajanju zadevnih primarnih ali drugih proizvodov na trg Unije ali njihovem izvozu z njega gospodarskim subjektom ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 10, če lahko zagotovijo, da so bili vsi zadevni primarni in drugi proizvodi proizvedeni v državah ali delih držav, ki so bile v skladu s členom 27 opredeljene kot države z nizkim tveganjem.	1. Pri dajanju zadevnih primarnih ali drugih proizvodov na trg Unije ali njihovem izvozu z njega gospodarskim subjektom ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 10(2), točke (a), (b), (ba), (bb), (c), (d), (e), (h), (ha) ali (j), ali člena10(6), če lahko zagotovijo, da so bili vsi zadevni primarni in drugi proizvodi proizvedeni v državah ali delih držav, ki so bile v skladu s členom 27 opredeljene kot države z nizkim tveganjem.

Predlog spremembe  151

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če pa gospodarski subjekt pridobi informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10.	2. Če pa gospodarski subjekt pridobi relevantne informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10. Gospodarski subjekt pristojnemu organu takoj sporoči vse relevantne informacije.

Predlog spremembe  152

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kadar je pristojni organ seznanjen s kakršnimi koli informacijami, ki bi kazale na tveganje morebitnega izogibanja zahtevam iz te uredbe, vključno s primeri, ko se zadevni primarni ali drugi proizvodi proizvajajo v državi s standardnim ali visokim tveganjem in se nato predelajo v Uniji ali se izvozijo vanjo iz države z nizkim tveganjem, pristojni organ opravi preglede v skladu s členom 14(6) in po potrebi sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 21. Kadar se ugotovi neskladnost s to uredbo, organi držav članic sprejmejo nadaljnje ukrepe v skladu s členoma 22 in 23.

Predlog spremembe  153

 

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Smernice
	1. Komisija do ... [datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme uporabnikom prijazno oblikovane smernice za posamezne primarne proizvode, da se razjasnijo odgovornosti za potrebno skrbnost in pravila o sledljivosti gospodarskih subjektov, prilagojena posameznim dobavnim verigam. Komisija upošteva druge zahteve glede potrebne skrbnosti, ki izhajajo iz prava Unije, zlasti iz [prihodnje direktive o potrebni skrbnosti pri trajnostnem upravljanju podjetij].
	2.  Smernice zlasti upoštevajo potrebe MSP in jih seznanjajo z različnimi načini dostopa do upravne in finančne pomoči ter vsebujejo napotke, kako bi bilo mogoče najučinkoviteje izvajati zahteve o potrebni skrbnosti, kadar se pravila iz različnih aktov Unije prekrivajo.
	3. Smernice se oblikujejo v posvetovanju z ustreznimi deležniki, tudi iz tretjih držav, in po možnosti ob upoštevanju dobre prakse v mednarodnih organih, ki imajo strokovno znanje s področja potrebne skrbnosti.
	4. Komisija smernice redno pregleduje in posodablja, ob tem pa upošteva najnovejši razvoj dogodkov v zadevnih sektorjih.

Predlog spremembe  154

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam pristojnih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi zadevnih posodobitev, ki jih prejme od držav članic.	3. Komisija brez nepotrebnega odlašanja na svojem spletnem mestu objavi seznam pristojnih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi zadevnih posodobitev, ki jih prejme od držav članic.

Predlog spremembe  155

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila in sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz poglavja 3 te uredbe.	4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, funkcionalno neodvisnost in sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz poglavja 3 te uredbe.

Predlog spremembe  156

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice lahko olajšajo izmenjavo in širjenje zadevnih informacij – zlasti za to, da gospodarskim subjektom pomagajo pri ocenjevanju tveganja – kot so opredeljene v členu 9, in informacij o dobri praksi v zvezi z izvajanjem te uredbe.	6. Države članice olajšajo izmenjavo in širjenje zadevnih informacij – zlasti za to, da gospodarskim subjektom pomagajo pri ocenjevanju tveganja – kot so opredeljene v členu 9, in informacij o dobri praksi v zvezi z izvajanjem te uredbe.

Predlog spremembe  157

 

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Da se zagotovi enotna uporaba obveznosti iz tega poglavja, zlasti pregledov gospodarskih subjektov in trgovcev, Komisija najpozneje... [Urad za publikacije: vstavite datum šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice za vse pristojne organe.

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. Pristojni organi spremljajo skladnost finančnih institucij z zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe  159

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti določitev stopnje tveganja za države ali njihove dele v skladu s členom 27, preteklo skladnost gospodarskega subjekta ali trgovca s to uredbo in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Pristojni organi pri pregledu načrtov določijo manjšo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki so dokazali dosledno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.	3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt, ki je na voljo javnosti v skladu s členom 19, vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti predhodne kršitve te uredbe s strani gospodarskega subjekta ali trgovca, količino zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih gospodarski subjekt ali trgovec daje na trg ali omogoča njihovo dostopnost na njem ali jih izvaža z njega, čas, ki je minil od izvedbe ocene tveganja za zadevne primarne ali druge proizvode, oddaljenost zemljišč ali poligonov, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni ali drugi proizvodi, od gozda in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Pristojni organi lahko pri pregledu načrtov določijo manjšo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki so dokazali dosledno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Predlog spremembe  160

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Začasna ustavitev iz odstavka 6 se prekine v treh delovnih dneh, razen če pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov, opravljenih v navedenem obdobju, ugotovijo, da potrebujejo dodaten čas za ugotovitev, ali zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V tem primeru pristojni organi podaljšajo obdobje začasne ustavitve z dodatnimi začasnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 21, ali v primeru zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, z obvestilom carinskim organom o potrebi po ohranitvi začasne ustavitve v skladu s členom 24(6).	7. Začasna ustavitev iz odstavka 6 se prekine v petih delovnih dneh, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa v 72 urah, razen če pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov, opravljenih v navedenem obdobju, ugotovijo, da potrebujejo dodaten čas za ugotovitev, ali zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V tem primeru pristojni organi podaljšajo obdobje začasne ustavitve z dodatnimi začasnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 21, ali v primeru zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, z obvestilom carinskim organom o potrebi po ohranitvi začasne ustavitve v skladu s členom 24(6).

Predlog spremembe  161

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 5 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, ter 5 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega.	9. Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 10 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, ter 10 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega. Za primarne ali druge proizvode iz držav ali njihovih delov, za katere je v skladu s členom 27 tveganje opredeljeno kot nizko, lahko država članica zmanjša letne preglede na 5 %.

Predlog spremembe  162

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.	11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi mehanizmov zgodnjega opozarjanja ali utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  163

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Pregledi se izvedejo brez predhodnega opozorila gospodarskega subjekta ali trgovca, razen kadar je predhodno obvestilo gospodarskega subjekta ali trgovca potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregledov.	12. Pregledi se izvedejo brez predhodnega opozorila gospodarskega subjekta ali trgovca, razen kadar je predhodno obvestilo gospodarskega subjekta ali trgovca potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregledov. Organi ta predhodna obvestila utemeljijo v svojih poročilih o nadzoru in navedejo tudi število predhodnih opozoril.

Predlog spremembe  164

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
13. Pristojni organi vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani najmanj pet let.	13. Pristojni organi vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti, tudi o kaznih v primerih neskladnosti s to uredbo. Evidenca vseh pregledov se hrani najmanj deset let.

Predlog spremembe  165

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	13a. Brez poseganja v obveznosti pristojnih organov lahko Komisija državam članicam na njihovo prošnjo ponudi tehnično podporo pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.

Predlog spremembe  166

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	13b. Če Komisija prejme informacije, da država članica ne izvaja zadostnih pregledov za to, da bi zagotovila, da so zadevni primarni in drugi proizvodi, ki so dostopni na trgu Unije ali se izvažajo z njega, skladni z zahtevami iz te uredbe, je v dialogu s to državo članico pooblaščena za spremembo načrta iz člena 3, ki ga je sprejela država članica, da se stanje popravi.

Predlog spremembe  167

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	13c. Evidence o pregledih, opravljenih v skladu s to uredbo, ter poročila o njihovih rezultatih in zaključkih so okoljske informacije za namene Direktive 2003/4/ES1a in se dajo na voljo na zahtevo.
	____________________
	1a Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

Predlog spremembe  168

 

Predlog uredbe

Člen 15 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pregledi gospodarskih subjektov	Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki niso mala in srednja podjetja

Predlog spremembe  169

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) pregled začasnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 21, in popravnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 22;

Predlog spremembe  170

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z izotopskimi poskusi;	(f) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z anatomsko in kemijsko analizo ter analizo DNK;

Predlog spremembe  171

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev bioloških vrst, na katere vpliva ta uredba in ki jih vsebuje zadevni primarni ali drug proizvod, vključno z anatomsko in kemijsko analizo ter analizo DNK.

Predlog spremembe  172

 

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za ugotovitev, ali zadevni primarni ali drug proizvod ne povzroča krčenja gozdov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje, kot so podatki in orodja programa Copernicus, ter	(g) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za ugotovitev, ali zadevni primarni ali drug proizvod ne povzroča krčenja gozdov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje, kot so podatki in orodja programa Copernicus ter podatki iz drugih javno in zasebno dostopnih virov; ter

Predlog spremembe  173

 

Predlog uredbe

Člen 16 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pregledi trgovcev	Pregledi trgovcev, ki niso mala in srednja podjetja

Predlog spremembe  174

 

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Stroški iz odstavka 1 lahko vključujejo stroške izvedbe preizkusov, stroške shranjevanja in stroške dejavnosti v zvezi s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni, in v zvezi s katerimi je treba sprejeti popravne ukrepe, preden se sprostijo v prosti promet, dajo na trg ali izvozijo s trga Unije.	2. Stroški iz odstavka 1 lahko med drugim vključujejo stroške izvedbe preizkusov, stroške shranjevanja in stroške dejavnosti v zvezi s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni, in v zvezi s katerimi je treba sprejeti popravne ukrepe.

Predlog spremembe  175

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo.	1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo, med drugim v zvezi z izvajanjem revizij na terenu.

Predlog spremembe  176

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organi si izmenjujejo informacije, potrebne za izvrševanje te uredbe. To vključuje zagotavljanje dostopa do podatkov o gospodarskih subjektih in trgovcih, vključno z izjavami o potrebni skrbnosti, in njihovo izmenjavo s pristojnimi organi drugih držav članic, da se olajša izvrševanje te uredbe.	3. Pristojni organi si izmenjujejo informacije, potrebne za izvrševanje te uredbe. To vključuje zagotavljanje dostopa do podatkov o gospodarskih subjektih in trgovcih, vključno z izjavami o potrebni skrbnosti, naravi opravljenih pregledov in njihovih rezultatih, pa tudi naloženih kaznih, in njihovo izmenjavo s pristojnimi organi drugih držav članic, da se olajša izvrševanje te uredbe. Pristojni organi pri izmenjavi informacij uporabljajo stroga pravila o varstvu podatkov v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov.

Predlog spremembe  177

 

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pristojni organi takoj opozorijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo, kadar odkrijejo kršitev te uredbe in resne pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo primarni ali drug proizvod na trgu, ki ni v skladu s to uredbo, da se omogoči umik ali odpoklic takega primarnega ali drugega proizvoda iz prodaje v vseh državah članicah.	4. Pristojni organi takoj opozorijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo, kadar odkrijejo dejansko ali morebitno kršitev te uredbe in resne pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo primarni ali drug proizvod na trgu, ki ni ali morda ni v skladu s to uredbo, da se omogoči umik ali odpoklic takega primarnega ali drugega proizvoda iz prodaje v vseh državah članicah ali da se ponudi podpora za izvršilne ukrepe teh pristojnih organov.

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 18a
	Satelitski posnetki in dostop do podatkov o gozdovih
	Komisija vzpostavi platformo satelitskih posnetkov, tudi posnetkov satelitov Copernicus Sentinel, ki pokrivajo gozdne površine po vsem svetu, na kateri so na voljo orodja, ki vsem stranem omogočajo hiter prehod na dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Platforma bo ponujala:
	(a)  tematske zemljevide, vključno z zemljevidom gozdne pokritosti s spremembami od presečnega datuma iz člena 2(8), in razrede, na podlagi katerih je mogoče preučiti sestavine krajine;
	(b)  sistem obveščanja, ki temelji na mesečnem spremljanju sprememb na gozdnih površinah;
	(c)  različne analize in rezultate, ki so uporabniku prijazni in varni in iz katerih je razviden vpliv dobavnih verig na krčenje gozdov.
	Platforma bo na voljo organom držav članic ter organom, gospodarskim subjektom in trgovcem zainteresiranih tretjih držav.

Predlog spremembe  179

 

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto javnosti in Komisiji dajo na voljo informacije o uporabi te uredbe v predhodnem koledarskem letu. Te informacije vključujejo njihove načrte pregledov, število pregledov in rezultate pregledov, opravljenih pri gospodarskih subjektih in trgovcih, vključno z vsebino teh pregledov, količino pregledanih zadevnih primarnih in drugih proizvodov glede na skupno količino zadevnih primarnih in drugih proizvodov, danih na trg, države porekla in proizvodnje zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter ukrepe, sprejete v primeru neskladnosti, ter izterjane stroške pregledov.	1. Države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto javnosti in Komisiji dajo na voljo informacije o uporabi te uredbe v predhodnem koledarskem letu. Te informacije vključujejo njihove načrte pregledov in merila tveganja, na katerih temeljijo, med drugim število pregledov in rezultate pregledov, opravljenih pri gospodarskih subjektih in trgovcih ter zadevnih primarnih in drugih proizvodih, količino pregledanih zadevnih primarnih in drugih proizvodov glede na skupno količino zadevnih primarnih in drugih proizvodov, danih na trg, države porekla in proizvodnje zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter v primeru neskladnosti ukrepe za nadzor trga, sprejete v skladu s členom 22, in kazni, naložene v skladu s členom 23.

Predlog spremembe  180

 

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če so bili zadevni primarni ali drugi proizvodi proizvedeni v državi (ali delu države), ki je v skladu s členom 27 uvrščena na seznam držav ali delov držav z visokim tveganjem, ali če obstaja tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi, proizvedeni v teh državah ali delih držav, vstopijo v zadevno dobavno verigo, vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 15 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na njem ali jih z njega izvažajo, ter 15 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega iz držav ali delov držav z visokim tveganjem.	Če so bili zadevni primarni ali drugi proizvodi proizvedeni v državi (ali delu države), ki je v skladu s členom 27 uvrščena na seznam držav ali delov držav z visokim tveganjem, ali če obstaja tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi, proizvedeni v teh državah ali delih držav, vstopijo v zadevno dobavno verigo, vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 20 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na njem ali jih z njega izvažajo, ter 20 % količine vsakega od zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega iz držav ali delov držav z visokim tveganjem. Pristojni organi zagotovijo, da letni pregledi, ki se izvajajo na podlagi tega člena, vključujejo vse elemente iz člena 15.

Predlog spremembe  181

 

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če so bile po pregledih iz členov 15 in 16 odkrite morebitne resne pomanjkljivosti ali ugotovljena tveganja v skladu s členom 14(6), lahko pristojni organi sprejmejo takojšnje začasne ukrepe, vključno z zasegom ali začasno ustavitvijo dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov na njem ter njihovega izvoza z njega.	Če so bile pri pregledu dokazov ali drugih ustreznih informacij, tudi informacij, ki se izmenjajo v skladu s členom 18, in na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, ali po pregledih iz členov 15 in 16 odkrite morebitne kršitve te uredbe ali ugotovljena tveganja v skladu s členom 14(6), lahko pristojni organi sprejmejo takojšnje začasne ukrepe, vključno z zasegom ali začasno ustavitvijo dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov na njem ter njihovega izvoza z njega. Države članice o teh ukrepih takoj obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Predlog spremembe  182

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.	1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen z zahtevami iz te uredbe, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v zastavljenem razumnem roku.

Predlog spremembe  183

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.	(d) doniranje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, če je mogoče, oziroma njegovo uničenje;

Predlog spremembe  184

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ne glede na popravne ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 2, in da bi preprečil tveganje nadaljnjih kršitev, gospodarski subjekt ali trgovec odpravi vse pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, ki bi lahko privedle do neskladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  185

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2 ali če se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.	3. Če gospodarski subjekt ali trgovec do roka, ki ga določi pristojni organ iz odstavka 1, ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2, pristojni organi zagotovijo, da se primarni ali drug proizvod umakne ali odpokliče ali da ni dostopen na trgu Unije ali se ne izvaža z njega.

Predlog spremembe  186

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Države članice o navedenih določbah in o vseh naknadnih spremembah, ki nanje vplivajo, nemudoma obvestijo Komisijo.	1. V šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe v zvezi z enotnimi kaznimi, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev, da zagotovi uporabo harmoniziranih standardov v vsej Uniji. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja.

Predlog spremembe  187

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni vključujejo najmanj:	2. Kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in enotne v vseh državah članicah. Kazni vključujejo najmanj:

Predlog spremembe  188

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo in vrednostjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, pri čemer se višina teh kazni izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, višina teh kazni pa se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve; najvišji znesek takih glob znaša najmanj 4 % letnega prometa gospodarskih subjektov ali trgovcev v zadevni državi članici ali državah članicah;	(a) denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo, gospodarsko škodo za lokalne skupnosti in vrednostjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, pri čemer se višina teh kazni izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, višina teh kazni pa se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve; najvišji znesek takih glob znaša najmanj 8 % letnega prometa gospodarskih subjektov ali trgovcev v Uniji, izračuna pa se v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/20041a; zviša se, da se zagotovi, da kazen preseže potencialno pridobljeno gospodarsko korist in je odvračilna;
	__________________
	1a Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

Predlog spremembe  189

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) obveznost povrnitve okolja v prvotno stanje;

Predlog spremembe  190

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) obveznost povrnitve škode, povzročene kateri koli fizični ali pravni osebi, ki bi se ji s primerno skrbnostjo izognili;

Predlog spremembe  191

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) začasna izključitev iz postopkov javnega naročanja.	(d) začasna izključitev iz postopkov javnega naročanja in začasno onemogočenje dostopa do javnih sredstev, tudi postopkov javnega naročanja, nepovratnih sredstev in koncesij.

Predlog spremembe  192

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) v primeru resne kršitve ali ponavljajočih se kršitev začasna ali trajna prepoved dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza z njega;

Predlog spremembe  193

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) v primeru resne kršitve ali ponavljajočih se kršitev prepoved uporabe poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti iz člena 12;

Predlog spremembe  194

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice Komisijo obvestijo o gospodarskih subjektih in trgovcih, ki niso izpolnili svojih obveznosti iz te uredbe, in o kaznih, ki so jim bile v 30 dneh po ugotovitvi neskladnosti naložene prek informacijskega sistema iz člena 31, pri čemer ustrezno upoštevajo zadevna pravila o varstvu podatkov. Komisija seznam teh gospodarskih subjektov in trgovcev objavi in slednje obvesti o uvrstitvi na seznam.
	Seznam gospodarskih subjektov in trgovcev, ki ne izpolnjujejo zahtev, vsebuje naslednje elemente:
	(a)  ime gospodarskega subjekta ali trgovca;
	(b) datum prve uvrstitve na seznam in datum, ko so bili sprejeti zadostni popravni ukrepi;
	(c) povzetek dejavnosti, ki upravičujejo vpis gospodarskega subjekta ali trgovca na seznam; ter
	(d) naravo naložene kazni in njen znesek, če je kazen finančna.
	Seznam se objavi na spletnem mestu Komisije in se redno posodablja.
	Komisija seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije in v registru iz člena 31.

Predlog spremembe  195

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice obvestijo Komisijo, ko gospodarski subjekt ali trgovec iz odstavka 1, ki ne izpolnjuje zahtev, sprejme zadostne popravne ukrepe, med drugim v celoti plača kazen ali izboljša svoj sistem potrebne skrbnosti, medtem pa ni bila naložena nobena druga kazen ali začet postopek v zvezi z domnevno kršitvijo.
	Komisija po sprejetju popravnih ukrepov zadevni gospodarski subjekt ali trgovca odstrani s seznama. Seznam teh gospodarskih subjektov in trgovcev posodobi vsakih šest mesecev.
	Komisija pristojne organe brez nepotrebnega odlašanja obvesti o odstranitvi gospodarskega subjekta ali trgovca s seznama in posodobi register iz člena 31.

Predlog spremembe  196

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če sta bila sprostitev v prosti promet ali izvoz začasno ustavljena v skladu z odstavkom 6, pristojni organi v treh delovnih dneh, določenih v členu 14(7), niso zahtevali, da je treba ohraniti začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;	(b) če sta bila sprostitev v prosti promet ali izvoz začasno ustavljena v skladu z odstavkom 6, pristojni organi v petih delovnih dneh, določenih v členu 14(7), oziroma v 72 urah v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, niso zahtevali, da je treba ohraniti začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  197

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 8 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Po obvestilu o takšnem statusu carinski organi ne dovolijo sprostitve zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v prosti promet ali izvoza. V carinski sistem za obdelavo podatkov in, če je mogoče, na trgovinski račun, ki spremlja zadevni primarni ali drug proizvod, ter na vse druge zadevne spremne dokumente vključijo tudi naslednji zaznamek: „Neskladen primarni ali drug proizvod – sprostitev v prosti promet/izvoz nista dovoljena – Uredba (EU) 2021/XXXX.“ [Navesti sklic na to uredbo.]	Po obvestilu o neskladnem statusu carinski organi ne dovolijo sprostitve zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v prosti promet ali izvoza. V carinski sistem za obdelavo podatkov in, če je mogoče, na trgovinski račun, ki spremlja zadevni primarni ali drug proizvod, ter na vse druge zadevne spremne dokumente vključijo tudi naslednji zaznamek: „Neskladen primarni ali drug proizvod – sprostitev v prosti promet/izvoz nista dovoljena – Uredba (EU) 2021/XXXX.“ [Navesti sklic na to uredbo.]

Predlog spremembe  198

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Carinski organi lahko na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno, neskladen ustrezen primarni ali drug proizvod uničijo. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda. Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013. Neskladne zadevne primarne in druge proizvode lahko carina na zahtevo pristojnih organov zaseže in jih da na razpolago pristojnim organom.	10. Carinski organi lahko na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno, neskladen ustrezen primarni ali drug proizvod donirajo v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, če to ni mogoče, pa ga reciklirajo oziroma kot zadnjo možnost uničijo. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda.

Predlog spremembe  199

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če carinski organi na prvi vstopni točki v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, za katere velja ta uredba in ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, ki ni „sprostitev v prosti promet“, utemeljeno domnevajo, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni s to uredbo, pošljejo vse ustrezne podatke pristojnemu namembnemu carinskemu uradu.	4. Če carinski organi na prvi vstopni točki v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, za katere velja ta uredba in ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, ki ni „sprostitev v prosti promet“, utemeljeno domnevajo, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni s to uredbo, pošljejo vse ustrezne podatke pristojnemu namembnemu carinskemu uradu, pa tudi pristojnim organom, odgovornim za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe.

Predlog spremembe  200

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v štirih letih od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.	1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v enem letu od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.

Predlog spremembe  201

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:	2. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:

Predlog spremembe  202

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z nizkim ali visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija lahko določi države ali njihove dele, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2). Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov.	1. Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z nizkim ali visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija določi države ali njihove dele, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2) do [vstaviti datum mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov.

Predlog spremembe  203

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri določanju držav ali njihovih delov z nizkim ali visokim tveganjem v skladu z odstavkom 1 se upoštevajo informacije, ki jih zagotovi zadevna država, in temeljijo na naslednjih ocenjevalnih merilih:	Pri določanju držav ali njihovih delov z nizkim ali visokim tveganjem v skladu z odstavkom 1 se uporabi pregleden ocenjevalni postopek, pri katerem se upoštevajo informacije, ki jih zagotovijo zadevna država, zadevni regionalni organi, gospodarski subjekti, nevladne organizacije in tretje strani, vključno z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe, in temeljijo na naslednjih ocenjevalnih merilih:

Predlog spremembe  204

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) stopnji krčenja in degradacije gozdov,	(a) stopnji krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov,

Predlog spremembe  205

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) podatku, ali nacionalno določeni prispevek k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, kar zagotavlja, da se emisije zaradi krčenja in degradacije gozdov upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v nacionalno določenem prispevku;	(d) podatku, ali nacionalno določeni prispevek k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, kar zagotavlja, da se emisije zaradi krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v nacionalno določenem prispevku;

Predlog spremembe  206

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) sporazumih in drugih instrumentih, sklenjenih med zadevno državo in Unijo, ki obravnavajo krčenje ali degradacijo gozdov ter olajšujejo skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe in njihovo učinkovito izvajanje;	(e) sporazumih in drugih instrumentih, sklenjenih med zadevno državo in Unijo, ki obravnavajo krčenje, degradacijo ali spreminjanje rabe gozdov ter olajšujejo skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe, pod pogojem, da je bilo na podlagi objektivne in pregledne ocene ugotovljeno njihovo pravočasno in učinkovito izvajanje;

Predlog spremembe  207

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) podatku, ali ima zadevna država sprejeto nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, tudi v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma, in ali sprejema učinkovite izvršilne ukrepe za preprečevanje in sankcioniranje dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov, ter zlasti ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da se prepreči okoriščanje, ki izhaja iz krčenja ali degradacije gozdov.	(f) podatku, ali ima zadevna država sprejeto nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, tudi v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma ter ustrezno zakonodajo in standardi, opredeljenimi v členu 2(28) te uredbe, in ali sprejema učinkovite izvršilne ukrepe za izvajanje te zakonodaje ter preprečevanje in sankcioniranje dejavnosti, ki povzročajo krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov, ter zlasti ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da se prepreči okoriščanje, ki izhaja iz krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov ali iz neupoštevanja veljavne zakonodaje in standardov, opredeljenih v členu 2(28).

Predlog spremembe  208

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) podatku, ali je nacionalna in podnacionalna jurisdikcija razvila sodne pristope s smiselnim sodelovanjem vseh ustreznih deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, zasebnim sektorjem, vključno z mikro-, malimi in srednjimi podjetji ter malimi kmeti, da bi se spopadli s krčenjem, degradacijo in spreminjanjem rabe gozdov ter kršitvami zemljiških pravic in nezakonito proizvodnjo;

Predlog spremembe  209

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) informaciji, ali zadevna država pregledno daje na voljo ustrezne podatke;

Predlog spremembe  210

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fc) če je ustrezno, obstoju zakonov za zaščito pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih običajnih imetnikov pravic do posesti, skladnosti z njimi in njihovem učinkovitem izvrševanju;

Predlog spremembe  211

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija zadevne države obvesti, da namerava spremeniti obstoječo kategorijo tveganja, in jih pozove, naj predložijo vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija državam omogoči dovolj časa za predložitev odziva, ki lahko vključuje informacije o ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.	Komisija zadevne države, regionalne organe ter gospodarske subjekte in trgovce obvesti, da namerava spremeniti kategorijo tveganja države ali njenega dela, in jih pozove, naj predložijo vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija izvede tudi javno posvetovanje, na katerem zbere informacije in mnenja vseh zainteresiranih strani, zlasti domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, malih kmetov in organizacij civilne družbe. Komisija državam in regionalnim organom omogoči dovolj časa za predložitev odziva, ki lahko vključuje informacije o ukrepih, ki jih je regionalni organ ali država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.

Predlog spremembe  212

 

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V obvestilu so vključene naslednje informacije:	V obvestilu in posvetovanju so vključene naslednje informacije:

Predlog spremembe  213

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno reševanje problema krčenja in degradacije gozdov. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja se bodo osredotočali na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.	1. Komisija in države članice z usklajenim pristopom sodelujejo z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, lokalnimi vladami in zainteresiranimi stranmi, zlasti tistimi, ki izvažajo znatne količine primarnih proizvodov iz Priloge I, tudi na osnovi obstoječih in prihodnjih partnerstev in sporazumov o prosti trgovini ter uskladitve obstoječih orodij pomoči, za skupno odpravo temeljnih vzrokov krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja bodo podprti z zadostnimi viri in se bodo osredotočali na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja ter dobro upravljanje, pa tudi zaščito pravic ter možnosti za preživljanje in preživetje skupnosti, ki so odvisne od gozdov, tudi domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti in malih kmetov. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko med drugim vključujejo strukturirane dialoge, programe in ukrepe za finančno in tehnično podporo, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam in njihovim delom omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Komisija poskrbi, da so domorodna ljudstva, lokalne skupnosti in civilna družba vključeni v pripravo skupnih časovnih načrtov. Ti načrti temeljijo na mejnikih, dogovorjenih z lokalnimi deležniki. Komisija z državami proizvajalkami sodeluje zlasti zato, da bi odstranila pravne ovire za njihovo skladnost, vključno z nacionalnim upravljanjem zemljiške posesti in zakonodajo o varstvu podatkov. Cilj teh partnerstev je razvoj skupnih časovnih načrtov, vključno s trajnim dialogom in sodelovanjem, zlasti z državami in njihovimi deli, ki so opredeljeni kot visoko tvegani, da se podpre njihove stalne izboljšave in napredek k standardni kategoriji tveganja iz člena 27. Pri partnerstvih in mehanizmih sodelovanja se posebna pozornost nameni malim kmetom, da bi jim omogočili prehod na trajnostne kmetijske in gozdarske prakse in izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, med drugim s posredovanjem zadostnih in uporabniku prijaznih informacij. Za potrebe malih kmetov se da na voljo zadostna finančna sredstva.

Predlog spremembe  214

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, tudi MSP in malih kmetov.	2. Partnerstva in sodelovanje imajo na voljo ustrezna finančna sredstva in v celoti upoštevajo informacije in opozorila, ki jih posreduje opazovalnica EU. Omogočati bi morala polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, tudi mikropodjetij, MSP in malih kmetov. Partnerstva in sodelovanje podpirajo ali začenjajo vključujoč in participativen dialog o nacionalnih procesih pravnih reform in reform upravljanja, da bi izboljšali upravljanje gozdov in obravnavali domače dejavnike, ki prispevajo h krčenju gozdov.

Predlog spremembe  215

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Da izvrševanje te uredbe ne bi neupravičeno omejevalo ali oviralo trgovine, še posebej v primeru nekaterih najmanj razvitih držav, Komisija vladam, lokalnim upravnim organom, organizacijam civilne družbe, tudi sindikatom, in proizvajalcem, zlasti malim, v tretjih državah zagotovi posebno upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti, da jim olajša izpolnjevanje upravnih zahtev te uredbe.

Predlog spremembe  216

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje, davčnih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, pregledne dobavne verige, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.	3. Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje, vključno s procesi z več deležniki, da se opredeli njeno področje uporabe, davčnih in trgovinskih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, pregledne in sledljive dobavne verige, varstvo pravic do lastništva in posesti zemljišč ter dostopa do njih, vključno s pravicami lokalnih in domorodnih skupnosti do gozdne posesti, ter pravice dati prostovoljno, predhodno in informirano soglasje ali ga odreči, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, izboljšave nacionalnih sistemov upravljanja in izvrševanja zakonodaje ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij. Komisija si prizadeva za vključitev spremljanja zemljiških pravic in pravic do posesti v opazovalnico EU.

Predlog spremembe  217

 

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdnih ekosistemov.	4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja, degradacije in spreminjanja rabe gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter povezanih človekovih pravic.

Predlog spremembe  218

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organi skrbno in nepristransko ocenijo utemeljene pomisleke ter sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s pregledi in zaslišanji gospodarskih subjektov in trgovcev, da bi odkrili morebitne kršitve določb te uredbe in po potrebi sprejeli začasne ukrepe v skladu s členom 21 za preprečitev dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza z njega.	2. Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja skrbno in nepristransko ocenijo utemeljene pomisleke ter sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s pregledi in zaslišanji gospodarskih subjektov in trgovcev, da bi odkrili morebitne kršitve določb te uredbe in po potrebi sprejeli začasne ukrepe v skladu s členom 21 za preprečitev dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza z njega, ter o sprejetih ukrepih obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe  219

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti fizične ali pravne osebe, navedene v odstavku 1, ki so mu predložile svoje pripombe, o odločitvi, da bo ugodil zahtevi za ukrepanje ali jo zavrnil, in navede razloge zanjo.	3. Pristojni organ v 30 dneh po prejetju utemeljenega pomisleka in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti fizične ali pravne osebe, navedene v odstavku 1, ki so mu predložile svoje utemeljene pomisleke, o oceni utemeljenih pomislekov v skladu z odstavkom 2 in o odločitvi, da bo ugodil zahtevi za ukrepanje ali jo zavrnil, in navede razloge zanjo. Kadar se v skladu z odstavkom 2 sprejmejo nadaljnji ukrepi, pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti fizične ali pravne osebe o naravi in časovnici ukrepov, ki bodo sprejeti.

Predlog spremembe  220

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija vzpostavi centralizirani komunikacijski postopek za lažje posredovanje utemeljenih pomislekov, ki so jih fizične ali pravne osebe iz držav proizvodnje, zlasti lokalne skupnosti, predložile zadevnim državam članicam. Ta postopek dopolnjuje postopke, ki jih uvedejo pristojni organi.

Predlog spremembe  221

 

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Države članice sprejmejo ukrepe za zaščito fizičnih ali pravnih oseb, ki predložijo utemeljene pomisleke ali izvajajo preiskave, da bi preverile, ali gospodarski subjekti ali trgovci spoštujejo določbe te uredbe.

Predlog spremembe  222

 

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa v skladu z odstavkom 1 je pošten, pravičen, pravočasen in ne nedopustno drag ter ponuja ustrezno in učinkovito pravno varstvo, po potrebi tudi sodno prepoved. Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktični podatki o uporabi upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Predlog spremembe  223

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija do roka, določenega v členu 36(2), vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem („Register“), ki vsebuje izjave o potrebni skrbnosti, dane na voljo v skladu s členom 4(2).	1. Komisija do roka, določenega v členu 36(2), vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem („Register“), ki vsebuje izjave o potrebni skrbnosti, dane na voljo v skladu s členom 4(2), ter seznam gospodarskih subjektov in trgovcev, ki kršijo določbe, iz člena 23.

Predlog spremembe  224

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) evidentiranje rezultatov nadzora izjav o potrebni skrbnosti;	(c) evidentiranje rezultatov nadzora izjav o potrebni skrbnosti in naloženih kaznih;

Predlog spremembe  225

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe.	4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem in/ali njihovim pravnim zastopnikom ter zadevnim dobaviteljem zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe. Zadevni dobavitelji imajo pravico do vpogleda v vse informacije, ki se nanašajo nanje.

Predlog spremembe  226

 

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija v skladu s politiko odprtih podatkov EU in zlasti Direktivo (EU) 2019/102451 širši javnosti zagotovi dostop do celotnega anonimiziranega nabora podatkov informacijskega sistema v odprti obliki, ki je strojno berljiva ter zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.	5. Komisija brez poseganja v člen 23 in v skladu s politiko odprtih podatkov EU in zlasti Direktivo (EU) 2019/5151 širši javnosti zagotovi dostop do celotnega anonimiziranega nabora podatkov informacijskega sistema, razen do informacij iz odstavka 2(e) tega člena, v odprti obliki, ki je strojno berljiva ter zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.
__________________	__________________
51 Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).	51 Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

Predlog spremembe  227

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija najpozneje dve leti po začetku veljavnosti opravi prvi pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Poročilo se osredotoča zlasti na oceno potrebe in izvedljivosti razširitve področja uporabe te uredbe na druge ekosisteme, vključno z zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča, ter na druge primarne proizvode.	1. Komisija po začetku veljavnosti te uredbe stalno pregleduje njeno uporabo. Komisija:
	(a)  najpozneje do [OP: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] predstavi oceno učinka, ki ji po potrebi priloži zakonodajni predlog za razširitev področja uporabe te uredbe na druge naravne ekosisteme, vključno z zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča, poleg gozdov in drugih gozdnih zemljišč, v skladu s presečnim datumom in opredelitvami iz člena 2,
	(b)  najpozneje do ... [OP: vstaviti datum dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] oceni:
	(i)  potrebnost in izvedljivost razširitve področja uporabe te uredbe na dodatne primarne in druge proizvode, zlasti na proizvode, proizvedene iz primarnih proizvodov iz Priloge I, sladkorni trs, etanol in rudarske proizvode;
	(ii) vpliv uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige in za male kmete, da bi lahko izpolnili zahteve iz te uredbe.
	(iii) potrebo po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihovo izvedljivost, zlasti za najmanj razvite države, za katere bo posledice te uredbe zelo velike, in države, opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, da bi podprli uresničitev ciljev te uredbe;
	(c) v enem letu po sprejetju [prihodnje direktive o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti] analizira, ali so potrebne smernice za lažje izvajanje te uredbe in zagotovitev skladnosti med to uredbo in [prihodnjo direktivo o potrebni skrbnosti glede trajnostnosti podjetij] ter za preprečitev nepotrebnega upravnega bremena.

Predlog spremembe  228

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti in nato vsaj vsakih pet let opravi splošni pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Prvo poročilo na podlagi posebnih študij vključuje zlasti oceno:	Brez poseganja v preglede iz odstavka 1 Komisija v rednih časovnih intervalih pregleduje Prilogo I, da bi ocenila, ali je primerno spremeniti ali razširiti zadevne proizvode s seznama v tej prilogi, da bodo vključeni vsi proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali proizvedeni iz njih, razen če ima povpraševanje po omenjenih proizvodih zanemarljiv vpliv na krčenje gozdov. Pregledi temeljijo na oceni učinka zadevnih primarnih in drugih proizvodov na krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov ter upoštevajo spremembe v potrošnji, med drugim podrobno oceno sprememb v vzorcih trgovanja v sektorjih, na katere se nanaša ta uredba, kot je razvidno iz znanstvenih dokazov.

 

Predlog spremembe  229

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) potrebe po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihove izvedljivosti za podporo doseganju ciljev te uredbe, vključno s priznavanjem sistemov certificiranja;	črtano

 

Predlog spremembe  230

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vpliva uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige.	črtano

 

Predlog spremembe  231

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez poseganja v splošni pregled iz odstavka 1 Komisija opravi prvi pregled Priloge I najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in nato v rednih časovnih presledkih, da bi ocenila, ali je primerno spremeniti ali razširiti zadevne proizvode s seznama v Prilogi I, da se zagotovi, da so na ta seznam vključeni vsi proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali proizvedeni iz njih, razen če ima povpraševanje po navedenih proizvodih zanemarljiv vpliv na krčenje gozdov. Pregledi temeljijo na oceni učinka zadevnih primarnih in drugih proizvodov na krčenje in degradacijo gozdov ter upoštevajo spremembe v potrošnji, kot je razvidno iz znanstvenih dokazov.	3. Komisija stalno spremlja učinke te uredbe na ranljive deležnike, kot so mali kmetje, avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti, zlasti v tretjih državah, pri čemer posebno pozornost nameni tudi položaju žensk. Spremljanje temelji na znanstveni in pregledni metodologiji, pri njem pa se upoštevajo informacije, ki jih predložijo zainteresirani deležniki.

 

Predlog spremembe  232

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a Komisija stalno spremlja spremembe vzorcev trgovanja s primarnimi in drugimi proizvodi, ki so vključeni v področje uporabe te uredbe. Kadar ugotovi, da za spremembe ni zadostnega vzroka ali da niso gospodarsko upravičene, razen da omogočajo izogibanje obveznostim iz te uredbe, kar vključuje nadomeščanje primarnih in drugih proizvodov s proizvodi, ki niso na seznamu iz Priloge I, vendar imajo podobne značilnosti, bi se moralo to šteti za izogibanje. Zainteresirane strani lahko o domnevnem izogibanju obvestijo Komisijo, ta pa preišče vsako utemeljeno trditev, ki jo predložijo.

Predlog spremembe  233

 

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Po pregledu, kot je opredeljen v odstavku 3, lahko Komisija v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se vključijo zadevni proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili proizvedeni iz njih.	4. Po katerem koli pregledu iz odstavkov 1 do 4 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za dopolnitev seznama iz Priloge I ali po potrebi za predložitev zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe.

Predlog spremembe  234

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.	4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z deležniki in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Predlog spremembe  235

Predlog uredbe

Člen 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 35a
	Sprememba Direktive 2003/35/ES
	Priloga I Direktive 2003/35/ES1a Evropskega parlamenta in Sveta se spremeni z vključitvijo naslednje točke: (ga) Člen 14(3) Uredbe (EU) XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010*.
	_______________________
	1a Direktiva 2003/35/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 26.6.2003, str. 17).
	* UL: Prosimo, vstavite številko in datum te uredbe ter opombo, ki vsebuje sklic na objavo.

Predlog spremembe  236

 

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Členi iz odstavka 2 se začnejo uporabljati 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe za gospodarske subjekte, ki so mikropodjetja53, ustanovljena do 31. decembra 2020, razen za proizvode, zajete v Prilogi k Uredbi (EU) št. 995/2010.	3. Členi iz odstavka 2 se začnejo uporabljati 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe za gospodarske subjekte, ki so mikropodjetja in mala podjetja53, ustanovljena do 31. decembra 2020, razen za proizvode, zajete v Prilogi k Uredbi (EU) št. 995/2010.
__________________	__________________
53 Kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.	53 Kot je opredeljeno v členu 3(1) in (2) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.

Predlog spremembe  237

Predlog uredbe

Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Govedo	ex 0102 Živo govedo ex 0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno ex 0202 Meso, goveje, zamrznjeno ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goved, sveži ali ohlajeni ex 0206 22 Užitni klavnični proizvodi goved, jetra, zamrznjena ex 0206 29 Užitni klavnični proizvodi goved (razen jezikov in jeter), zamrznjeni ex 4101 Surove kože, kože govedi (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene ex 4104 Strojene ali „crust“ kože goved, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane ex 4107 Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, goved, brez dlak, cepljeno ali necepljeno
Kakav	1801 00 00 Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena 1802 00 00 Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava 1803 Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena 1804 00 00 Kakavovo maslo, mast in olje 1805 00 00 Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil 1806 Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav
Kava	0901 Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave
Palmovo olje	1511 Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 1207 10 Palmovi orehi in jedrca 1513 21 Surovo olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije 1513 29 Olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega olja) 2306 60 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz palmovih orehov ali palminih koščic, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov
Soja	1201 Soja, cela ali lomljena: 1208 10 Moka in zdrob iz soje 1507 Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov
Les	4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike 4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) 4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi 4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm 4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm 4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne 4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les 4413 00 00 Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih 4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen materiala za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg) 4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge 4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov 9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo 9406 10 00 Montažne zgradbe iz lesa
Predlog spremembe
Govedo	ex 0102 Živo govedo ex 0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno ex 0202 Meso, goveje, zamrznjeno ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goveda, sveži ali ohlajeni ex 0206 22 Užitni klavnični proizvodi goveda, jetra, zamrznjena ex 0206 29 Užitni klavnični proizvodi goveda (razen jezikov in jeter), zamrznjeni ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goveda, sveži ali ohlajeni ex 0206 21 Užitni jeziki goveda, zamrznjeni ex 021020 Meso, goveje, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno ex 1602 50 Meso ali klavnični proizvodi goveda, pripravljeno ali konzervirano ex 4101 Surove kože, kože goveda (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene ex 4104 Strojene ali „crust“ kože goveda, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane ex 4107 Usnje goveda, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez dlak, cepljeno ali necepljeno
Prašiči	0103 Živi prašiči 0203 Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno 0210 11 Gnjati, plečeta domačih prašičev in njihovi kosi s kostmi 0210 12 Prsi domačih prašičev s potrebušino in njihovi kosi 0210 19 Drugo meso domačih prašičev 209 10 Svinjska maščoba, brez pustega mesa, ki ni topljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena
Ovce in koze	0104 Žive ovce in koze 0204 Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno
Perutnina	0105 Živa perutnina, tj. kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke 0207 Meso in užitni klavnični odpadki perutnine iz št. 0105, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni 0209 90 Perutninska maščoba, ki ni topljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena
Kakav	1801 00 00 Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena 1802 00 00 Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava 1803 Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena 1804 00 00 Kakavovo maslo, mast in olje 1805 00 00 Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil 1806 Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav
Kava	0901 Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave
Palmovo olje	1511 Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 1207 10 Palmovi orehi in jedrca 1513 21 Surovo olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije 1513 29 Olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega olja) 2306 60 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz palmovih orehov ali palminih koščic, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov 2905 17 Dodekan-1-ol (lauril alkohol), heksadekan-1-ol (cetil alkohol) in oktadekan-1-ol (stearil alkohol) 2905 45 Alkoholi; polialkohol, glicerol 2915 70 Palmitinska kislina, stearinska kislina, njune soli in estri 2915 90 Kisline; nasičene aciklične monokarboksilne kisline; anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivati, ki niso omenjeni drugje pod tarifno številko 2915 Skupine kod HS in podštevilke 1517..., 3401..., 3823..., 3824..., 3826 Derivati na osnovi palmovega olja in palmovih oljnih jedrc
Soja	1201 Soja, cela ali lomljena: 1208 10 Moka in zdrob iz soje 1507 Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov
Koruza	1005 Koruza 1102 20 Koruzna moka 1103 13 Žitni drobljenci, zdrob in peleti, koruzni 1103 29 40 Peleti, koruzni 1104 19 50 Žitna zrna, drugače obdelana, koruzna 1104 23 Druga obdelana koruzna zrna 1108 12 00 Koruzni škrob 1515 21 Koruzno olje in njegove frakcije: surovo olje 1904 10 10 Pripravljena živila, pridobljena z nabrekanjem ali praženjem žit, ali žitnih proizvodov; iz koruze 2302 10 Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne, iz koruze 1515 29 Koruzno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega) 2306 90 05 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov
Les	4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike 4402 Lesno oglje, vključno z ogljem iz lupin ali luščin, aglomerirano ali neaglomerirano (razen lesnega oglja, ki se uporablja kot zdravilo, oglja, zmešanega z dišavo, aktivnega oglja in oglja v obliki pisal) 4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) 4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi 4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm 4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm 4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne 4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les 4413 00 00 Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih 4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen materiala za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg) 4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge 4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov 4900 Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti 9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo 9406 10 00 Montažne zgradbe iz lesa
Guma	4001 Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih 4005 Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih 4006 Nevulkanizirani kavčuk v drugih oblikah (npr. palice, cevi in profilne oblike) in izdelki (npr. koluti in obroči) 4007 Niti in kord iz vulkaniziranega kavčuka (gume) 4008 Plošče, listi, trakovi, palice in profili iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume 4010 Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za transport ali transmisijo 4011 Nove pnevmatike iz gume (drugo) 4012 Protektirane ali rabljene pnevmatike; polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi tekalne plasti in obodni trakovi platišč iz gume 4013 Zračnice iz gume 4015 Oblačilni predmeti in oblačilni dodatki (vključno rokavice) za vse vrste namenov, iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trdega vulkaniziranega kavčuka (gume) 4016 Izdelki iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trdega vulkaniziranega kavčuka (gume), ki niso navedeni na drugem mestu v poglavju 40 4017 Trda guma (npr. ebonit) v vseh oblikah, vključno z odpadki in ostanki; izdelki iz trde gume

Predlog spremembe  238

 

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. oznako harmoniziranega sistema, prost opis in količino70 zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ki ga namerava gospodarski subjekt dati na trg Unije;	2. oznako harmoniziranega sistema, prost opis, vključno s trgovskim imenom ter po potrebi polnim znanstvenim imenom, in količino70 zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ki ga namerava gospodarski subjekt dati na trg Unije ali izvoziti z njega;
__________________	__________________
70 Količina mora biti izražena v kilogramih neto mase in po potrebi tudi v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.	70 Količina mora biti izražena v kilogramih neto mase, z navedbo odstotne ocene ali odstopanja, in po potrebi tudi v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  239

 

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. državo proizvodnje in vsa zemljišča, namenjena proizvodnji, vključno z geolokacijskimi koordinatami, zemljepisno širino in dolžino. Kadar primarni ali drug proizvod vsebuje materiale, sestavine ali elemente, proizvedene na različnih zemljiščih, se vključijo geolokacijske koordinate vseh različnih zemljišč;	3. državo proizvodnje in njene dele ter vse geolokacijske koordinate, zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, kot je določeno v členu 9(1)(d). Kadar primarni ali drug proizvod vsebuje materiale, sestavine ali elemente, proizvedene na različnih zemljiščih ali poligonih, se vključijo geolokacijske koordinate vseh različnih zemljišč ali poligonov;

 

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Svetovni gozdovi so pljuča našega planeta. Shranjujejo CO2 in nas tako ščitijo pred globalnim segrevanjem. Poleg tega gostijo 80 % biotske raznovrstnosti planeta in so vir preživetja ter dohodka za približno 25 % svetovnega prebivalstva. Vse večje krčenje svetovnih gozdov je zato izjemno zaskrbljujoče. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu posekanih 420 milijonov hektarov gozdov. To je območje, ki je večje od Evropske unije. Poročevalec pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija upoštevala zahteve Evropskega parlamenta v njegovem zakonodajnem samoiniciativnem poročilu iz oktobra 2020, naj predlaga pravni okvir za ustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU. Meni pa, da je še nekaj možnosti za izboljšanje predloga, kot je poudarjeno v tem poročilu.

 

Področje uporabe

Glavni vzrok za krčenje gozdov je širjenje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo primarnih proizvodov, kot so govedo, les, palmovo olje, soja, kakav in kavčuk. Vse številnejše svetovno prebivalstvo in vse večje povpraševanje po kmetijskih proizvodih naj bi po pričakovanjih pospešila povpraševanje po kmetijskih zemljiščih in dodatno obremenila gozdove. Zato je ključnega pomena, da uredba ne zajema le lesnih proizvodov, ampak tudi tiste proizvode, ki se zasadijo ali proizvajajo na nekdanjih gozdnih območjih, ki so bila spremenjena v kmetijska zemljišča. Komisija trdi, da je na podlagi podrobne analize stroškov in koristi ocenila vključitev blaga in proizvodov, ki bodo zajeti v tej uredbi, in tako izbrala tiste primarne proizvode, pri katerih bi poseg lahko prinesel največje koristi na vrednost trgovine na enoto. Čeprav je ocenila tudi koruzo in kavčuk, se je vseeno odločila, da ju ne bo vključila v področje uporabe svojega predloga, saj bi to zahtevalo zelo velika prizadevanja in občutno finančno ter upravno breme, učinek v smislu zajezitve krčenja gozdov, ki ga povzroča potrošnja EU, pa bi bil omejen.

 

Poročevalec se ne strinja s tem sklepom in predlaga, da se v področje uporabe te uredbe vključi vsaj guma. Razširja tudi področje uporabe izdelkov, pridobljenih na podlagi izdelkov iz palmovega olja, kot so kozmetični izdelki, saj ti izdelki obsegajo velik delež uvoženega palmovega olja. Po mnenju skupine znanstvenikov, ki so pripravili izbor podatkov o krčenju gozdov za oceno učinka Komisije, obstaja temeljna nedoslednost v razmerju med stroški in koristmi, zaradi česar prihaja do neskladja pri ocenjevanju krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo, in s tem povezane gospodarske vrednosti. Komisija je sčasoma izračunala obseg krčenja gozdov le na podlagi uvoza naravnega kavčuka in ne vrednosti vseh predelanih izdelkov iz kavčuka.

 

Poročevalec meni, da je seznam, določen v oceni učinka, dobro izhodišče, vendar bi ga bilo treba v prihodnosti dodatno pregledati, da bi ta uredba postala bolj ambiciozna. Zato poziva Komisijo, naj pregleda uredbo dve leti po začetku njene veljavnosti in medtem opravi natančne ocene učinka v zvezi z morebitno razširitvijo območja uporabe na druge ekosisteme in primarne proizvode, kot so meso, predelana govedina, sladkorni trs in oglje.

 

Vloga pravic domorodnih ljudstev

Predlog Komisije določa tri jasne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za dajanje blaga in proizvodov na trg EU. Žal Komisija kot enega od treh pogojev določa le skladnost z nacionalno zakonodajo. Poročevalec meni, da bi moral ta pogoj vključevati tudi spoštovanje mednarodnih standardov o običajnih pravicah do posesti in domorodnih ljudstvih. Ti so prve žrtve krčenja gozdov, ko izgubijo svoj dom in vir preživetja. Hkrati študije kažejo, da so stopnje krčenja gozdov na zemljiščih domorodnih skupnosti znatno nižje, saj te običajno dejavno in trajnostno upravljajo gozdove, od katerih živijo.

 

Poročevalec posebno pozornost namenja življenjskim pogojem najranljivejših skupin prebivalstva, ki jih ta uredba ne bi smela v nobenem primeru spremeniti.

 

Mali kmetje

 

Delež malih kmetov pri primarnih surovinah, ki ga bo zajemala ta uredba, je zelo visok in lahko doseže do 80 %, na primer v sektorju kakava. Zato je temeljnega pomena, da se ta uredba načrtuje na način, ki ne bo privedel do izključitve teh malih kmetov. Poročevalec zato poudarja, da je treba zagotoviti finančno in tehnično podporo za pomoč malim kmetom pri izpolnjevanju novih zahtev, zlasti v zvezi z zahtevo po geolokalizaciji. Poročevalec predlaga, da se omogoči več prožnosti in predvidi možnost koordinat za geolokalizacijo proizvodnih območij, a ne nujno za vsako posamezno parcelo, da bi preprečili izključitev malih kmetov.

 

Sistem sledljivosti

 

Zamisel o sledljivosti do vsake parcele z uporabo geolokalizacije je najbolj inovativen element predloga Komisije. Ta novost, čeprav je zaradi nje predlog otipljiv in razumljiv za vsakega državljana, predstavlja največji izziv za izvajanje na terenu.

 

Primarne surovine, pri katerih obstaja tveganje krčenja ali degradacije gozdov, pogosto izvirajo iz svetovnih dobavnih verig. Podjetja imajo lahko do 10.000 izdelkov za izbor, do 190.000 dobaviteljev v svojih sistemih, sestavine, ki so pomembne za tveganje, pa lahko prihajajo iz povprečno 15 držav izvora. Dobavne verige za te primarne proizvode se lahko med proizvodi znatno razlikujejo. V skladu z veljavnimi pravili ni mogoče izslediti vsakega proizvoda do posamezne male parcele. Gospodarski subjekti imajo za številne primarne proizvode skupno infrastrukturo dobavne verige. To pomeni, da tovornjaki prevzamejo primarne proizvode iz različnih regij (v katerih se krčijo gozdovi in tistih, kjer tega ni), te proizvode mešajo v skladiščih ali mlinih, od koder se nato prevažajo na ladje v mešanih rezervoarjih, ki lahko oskrbujejo več celin. Zagotovitev, da primarni proizvod ne povzroča krčenja gozdov, nujno pomeni, da bo treba vzpostaviti ločene dobavne verige. Primeri proizvodov brez GSO so pokazali, da je to mogoče, vendar je zapleteno, zahteva čas in je drago. Zato poročevalec meni, da bi Komisija morala analizirati različne dobavne verige in oblikovati pravila o zahtevah glede potrebne skrbnosti, orodja za sledljivost in pravila o odgovornosti za različne dobavne verige, ki jih krije ta uredba. Te smernice bi morale upoštevati tudi posebno naravo primarnih proizvodov. Rastline kave je treba na primer posekati vsakih pet let. Takšni postopki se ne bi smeli razlagati kot krčenje gozdov. Poročevalec je poleg tega podaljšal datume uporabe iz člena 36 za eno leto, da bi omogočil ustrezno izvajanje te uredbe in prilagoditev dobavnih verig.

 

Sistem potrebne skrbnosti

 

V skladu s sistemom potrebne skrbnosti Komisije bi morali gospodarski subjekti in trgovci, ki niso mala in srednja podjetja, zagotoviti, da je tveganje, da se zadevni primarni ali drugi proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev, dajo na trg EU ali izvozijo z njega, zanemarljivo. Zato uporabljajo koncept potrebne skrbnosti, vključno z zbiranjem ustreznih informacij (člen 9) ter izvajanjem ocene tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja (člen 10). Čeprav poročevalec pozdravlja pristop potrebne skrbnosti, so pristojnosti in odgovornosti različnih gospodarskih subjektov in trgovcev v dobavni verigi zelo nejasne v sedanjem predlogu Komisije, kar ustvarja pravno negotovost. Način, kako je oblikovan predlog Komisije, bi pomenil, da bi moral vsak posamezni gospodarski subjekt in vsak trgovec, ki ni malo ali srednje podjetje, v dobavni verigi sprejeti vse ukrepe postopka potrebne skrbnosti. To bi povzročilo ogromno upravno breme, podvajanje prizadevanj in odgovornost gospodarskih subjektov, ki so na koncu dobavne verige, za vprašanja, ki niso pod njihovim nadzorom. Poročevalec zato pojasnjuje, da bi moral prvo analizo potrebne skrbnosti izvesti le gospodarski subjekt ali trgovec, ki proizvod prvič da na trg EU. Ta informacija o potrebni skrbnosti, ki bo zagotovljena v harmonizirani in digitalni obliki z izjavo o potrebni skrbnosti, bo nato posredovana drugim gospodarskim subjektom in trgovcem v dobavni verigi.

 

Primerjalna analiza tveganja države

 

Namen predloga Komisije je vzpostaviti tristopenjski primerjalni sistem, ki bi državam ali njihovim delom dodelil status držav z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. S tem Komisija želi ustvariti spodbude za države z visokim tveganjem, da bi zagotovile močnejša prizadevanja za zaščito gozdov in omogočile postopno zmanjšanje potrebne skrbnosti in kontrolnih zahtev za gospodarske subjekte in pristojne organe. Poročevalec meni, da bo trojni pristop povzročil težave, namesto da bi prispeval k izvajanju te uredbe. Država, ki ji je bila dodeljena kategorija visokega tveganja, se lahko pritoži pred STO. Čeprav ocena visokega tveganja ne vodi samodejno do prepovedi blaga iz teh držav, bi lahko strožja merila potrebne skrbnosti podjetja odvrnila od ohranjanja dobavnih verig iz držav z visokim tveganjem. Poleg tega bi kaznovala proizvajalce v državah ali regijah z visokim tveganjem, ki so že vložile prizadevanja in naložbe, da bi zagotovile proizvodnjo brez krčenja gozdov. Poročevalec zato predlaga, da se omeji primerjalna analiza tveganja in tako opredelijo države z nizkim tveganjem, da bi proizvajalcem omogočili uporabo poenostavljene potrebne skrbnosti za te države in spodbudili druge države k prizadevanjem za prehod na status z nizkim tveganjem.

 

Uničenje neskladnih proizvodov

 

Predlog Komisije predvideva možnost, da carinski organi na zahtevo pristojnega organa uničijo neskladne primarne ali druge proizvode. Glede na to, da neskladni proizvodi ne ogrožajo zdravja potrošnikov EU in da se je EU zavezala krožnemu gospodarstvu, ki v največji možni meri preprečuje nastajanje (živilskih) odpadkov, poročevalec meni, da uničenja neskladnih proizvodov ni mogoče upravičiti.

 

 

Sklepne opombe

 

Potrošnja EU je odgovorna le za približno 10 % svetovnega krčenja gozdov. Poročevalec je kljub temu prepričan, da lahko ta predlog pomembno vpliva ne le v zvezi s prispevkom Unije h krčenju gozdov, temveč tudi na svetovni boj proti nepopravljivemu krčenju gozdov. Znano je, da je EU pri tem zgled. Če bodo naši trgovinski partnerji in tretje države videli, da vzpostavitev dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, deluje, bodo uporabili orodja, ki jih bo EU vzpostavila, ter vse več kmetov in lastnikov gozdov prepričali, da sodelujejo pri bolj trajnostni rabi gozdov in kmetijskih zemljišč. Končno je ta uredba neizogiben korak, če želimo biti uspešni v boju proti podnebnim spremembam. Vsem nam mora biti jasno, da bodo vsa prizadevanja na ozemlju EU za zajezitev podnebnih sprememb, če ne bomo zajezili svetovnega krčenja gozdov, le kaplja v morje.

 

 

 

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti poročevalca. Poročevalec je pri pripravi poročila do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba
Fern - Making the EU work for People and Forests
Indigenous Peoples and local communities organisations (22 associations from 33 countries)
Mighty Earth
Global Witness
Greenpeace
Rainforest Alliance
Preferred by Nature
Wildlife Conservation Society
Brainforest - Gabon
Inclusive Development International
Youth for Promotion of Development - Cameroon
Synaparcam - Cameroon
Green Development Advocates - Ghana
Zoological Society of London
Resourcetrust Network - Ghana
National Action pour la Promotion et Protection des Peuples et Espéces Menacés DR Congo)
FarmForce
ClientEarth
Conservation International Europe
Environmental Investigation Agency
Forest People Programme
Accountability Framework Initiative (NGO)
ISEAL Alliance
Earthsight
Fairtrade Advocacy
Tropenbos
Solidaridad
IUCN - Netherlands
FTAO
Human Rights Watch
WWF European Policy Office
Earthworm
Round Table on Responsible Soy
Ivorian Multistakeholder organization (30 CSOs and 35 farmer`s organizations)
EDRA/GHIN - European Retail and Home Improvement Association
DIHK - Deutsche Handwerkskammer (German Chamber of Crafts)
FoodDrinkEurope - European Food and Drink Industry
BVLH - Deutscher Handelsverband Lebensmittel (German food retailer association)
PepsiCo
FEDIOL - EU vegetable oil and proteinmeal industry association
Coceral - European association of trade in cereals, oilseeds, rice, pulses, olive oil, oils and fats, animal feed and agrosupply
FEFAC - European Feed Manufacturer`s Association
AVEC - European Poultry Meat Sector
CIBE - International Confederation of European Beet Growers
WILMAR International Limited
USSEC - U.S. Soybean Export Council
CEFIC - European Chemicals Industry Council
APAG - European Oleochemicals & Allied Products Group
CESIO - European Committee of Organic Surfactants and their Intermediates
BASF
European Brands Association (AIM)
BDSI - Bund deutscher Süßwarenindustrie (German Sweets Association)
ECA - European Chocolate Association
DBV - Deutscher Bauernverband - (German Farmer`s Association)
CEPF - Confederation of European Forest Owners
CopaCocega - European Farmers and Agricooperatives
ELO - European Landowners Association
USSE - Union de Selvicultores del Sur de Europa
EUSTAFOR - Managing State Forests Responsibly
FECOF - Federation Europeen des Communes Forestieres
UEF - Union of European Foresters
Stora Enso
FFIF - Finnish Forest Industries
Swedish Forest Industries
EOS - European Organization of the Sawmill Industry
FAM
HDH - Hauptverband der deutschen Holzindustrie (Association of German Wood Industry)
French Conseil National du Cuir (French Leather Council)
Carbonex
CEPI - European Paper Industry
ECF - European Coffee Federation

 

 

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (17.5.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(COM(2021)0706 – C9‑0430/2021 – 2021/0366(COD))

Pripravljavka mnenja: Karin Karlsbro

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“23 kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“24 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 203025, strategiji „od vil do vilic“26, strategiji EU za gozdove27, akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje28 in drugih zadevnih strategijah29, razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo30 krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.	(9) Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“23 kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“24 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, temelječem na trajnostni prosti trgovini na podlagi pravil, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 203025, strategiji „od vil do vilic“26, strategiji EU za gozdove27, akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje28 in drugih zadevnih strategijah29, razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo30 krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.
__________________	__________________
23 COM(2019) 352 final.	23 COM(2019)0352.
24 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019) 640 final.	24 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019)0640.
25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020) 380 final.	25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020)0380.
26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020) 381 final.	26 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020)0381.
27 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013) 659 final.	27 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013)0659.
28 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021) 400 final.	28 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021)0400.
29 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021) 345 final.	29 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021)0345.
30 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018) 273 final.	30 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018)0273.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.	(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi morala težiti k zmanjšanju neto globalnega krčenja gozdov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje na območjih z visokim tveganjem in odvračanjem od novega krčenja gozdov na vseh območjih. Politika Unije bi morala vplivati tudi na svetovni trg, ne samo na dobavne verige v Uniji. Trgovinska politika, ki temelji na odprti in trajnostni prosti trgovini, kjer veljajo ustrezna pravila, je lahko učinkovito orodje za globalne spremembe, če je ustrezno usklajena s cilji zelenega dogovora. V zvezi s tem so bistvenega pomena mnogostranska in dvostranska partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami, tudi prostotrgovinski sporazumi, ob tem pa je treba upoštevati prispevke vseh relevantnih deležnikov.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, MSP in malimi kmeti.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo.	(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Vsi ukrepi, ki jih uvede Unija in vplivajo na trgovino, morajo biti skladni s pravili STO. Poleg tega je treba pri vseh ukrepih, ki jih uvede Unija in ki vplivajo na trgovino, upoštevati morebitni odziv trgovinskih partnerjev Unije in zagotoviti, da izvajanje teh ukrepov ne bo neupravičeno omejevalo in oviralo trgovine. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo, pa tudi poudarek na primarnih in drugih proizvodih, s katerimi je povezano največje tveganje krčenja in degradacije gozdov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Izzive podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti, s katerimi se sooča svet, je mogoče začeti reševati le z ukrepanjem na svetovni ravni. Unija bi morala biti močna svetovna akterka, ki bo dajala zgled in imela vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, zato da bi vzpostavili odprt večstranski sistem, v katerem bo trajnostna trgovina eden od osrednjih dejavnikov, ki bo omogočal zeleni prehod za boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje izgubljanja biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.	(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj, ki bo podjetjem EU zagotavljala enake konkurenčne pogoje in bo osredinjena na izvajanje in izvrševanje že sklenjenih trgovinskih dogovorov ter tudi na sklepanje novih, ki bodo vsebovali stroge in izvršljive določbe o trajnostnosti, zlasti v zvezi z gozdovi, in pa obveznost dejanskega izvrševanja mnogostranskih okoljskih sporazumov, kakršna sta Pariški sporazum in Konvencija o biološki raznovrstnosti. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.
_________________	_________________
38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.	38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021)0066, 18. februar 2021.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“39, zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, da se spodbudi sprejetje podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na njihove trge.	(20) Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“39, zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, na primer s spodbujanjem trgovinskih sporazumov, ki bodo vsebovali tudi določbe o varstvu gozdov, ter s podpiranjem trgovinskih in gozdarskih proizvodov, ki ne bodo povzročali krčenja gozdov, ter s sprejetjem podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na njihove trge.
_________________	_________________
39 COM(2019) 352 final.	39 COM(2019)0352.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov.	(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami, organi in ustreznimi deležniki, ki delujejo na terenu, ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom in obnovo gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva, a pri tem ne bi smela pozabiti na nacionalne okvire trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Pri tem bi morala priznavati tudi vlogo domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Z novimi pravili in zahtevami bi morali čim bolj zmanjšati breme za male kmete v tretjih državah ter odpraviti ovire, ki jim onemogočajo dostop do trga Unije in mednarodne trgovine. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov, ter da se podpre njihova obnova.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti in tretjimi državami.	(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Evropska unija bi morala tudi preučiti, kako v evropsko opazovalnico vključiti nadzor nad zemljiškimi pravicami. Opazovalnica EU bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti, nevladnimi organizacijami, podjetji in tretjimi državami.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Za zagotovitev, da se ne bi neupravičeno povečala skupna raven regulativnega bremena za gospodarske subjekte in trgovce v sektorjih, ki jih zajema ta uredba, bi morala Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe oceniti stroške dodatnih upravnih bremen, ki jim jih nalaga ta uredba, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za zmanjšanje bremen, zlasti za mala in srednja podjetja. To oceno bi bilo treba izvesti v tesnem sodelovanju z zadevnimi deležniki.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov.	(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov, hkrati pa podpirali varstvo človekovih pravic ter pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.	(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije in ne izvažajo z njega, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, pa tudi v skladu z mednarodnimi človekovimi pravicami in pravicami domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, sprejetimi v državi proizvodnje. Za potrditev tega bi morala biti zadevnim primarnim in drugim proizvodom vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Za priznanje dobre prakse bi se v postopku ocenjevanja tveganja lahko uporabljale certifikacijske sheme ali sheme, ki jih preverjajo tretje strani, vendar ne bi smele nadomestiti odgovornosti gospodarskega subjekta v zvezi s postopkom potrebne skrbnosti.	(35) Za priznanje dobre prakse bi se v postopku ocenjevanja in zmanjševanja tveganja lahko uporabljale certifikacijske sheme ali sheme, ki jih preverjajo tretje strani, vendar ne bi smele nadomestiti odgovornosti gospodarskega subjekta v zvezi s postopkom potrebne skrbnosti.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) Komisija bi morala predložiti podrobne in uporabnikom prijazno oblikovane sektorske smernice o tem, kako naj gospodarski subjekti in trgovci vzpostavijo sisteme potrebne skrbnosti, da bodo zagotovo lahko izdajali izjave o potrebni skrbnosti, ki bodo v skladu z zahtevami te uredbe. V smernicah bi morali biti zajeti vsi trije pogoji, ki jih je treba izpolnjevati v skladu s to uredbo, in sicer da primarni in drugi proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov, da so proizvedeni v skladu z ustrezno zakonodajo države proizvodnje in da se spoštujejo mednarodne človekove pravice in pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ter da je tem proizvodom priložena izjava o potrebni skrbnosti. Smernice bi bilo treba oblikovati v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki iz Unije in njenih trgovinskih partnerjev ter jih redno pregledovati.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Informacijski sistem bi moral biti dostopen tudi širši javnosti, anonimizirani podatki pa bi morali biti na voljo v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.	(41) Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ter bi moral omogočati samodejni prenos podatkov med državami članicami, pristojnimi organi in carinskimi organi. Informacijski sistem bi moral biti dostopen tudi širši javnosti, anonimizirani podatki pa bi morali biti na voljo v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) Da bi zagotovili, da ta uredba ne bo po nepotrebnem omejevala trgovine, bi morala Komisija sodelovati z državami, ki so opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, in tamkajšnjimi ustreznimi deležniki, zato da bi si prizadevali znižati stopnjo tveganja. Sodelovanje bi moralo vključevati tudi pomoč pri možnostih za odpravo razlogov, zaradi katerih država ni opredeljena kot država z nizkim tveganjem.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov. Ti odstotki bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem.	(48) Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov, kar bi morali izvesti po načrtu, zasnovanem za vsako državo članico po načelu upoštevanja tveganja. Ti odstotni deleži bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem. Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na tri delovne dni, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.	(50) Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem ali njihovega izvoza iz Unije. Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na tri delovne dni, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa tri delovne dni, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi morala veljati manjša pogostost pregledov.	(51) Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi v vseh državah članicah, v katerih delujejo, bi morala veljati manjša pogostost pregledov, za tiste gospodarske subjekte, ki ne izkazujejo dosledne skladnosti s predpisi v vseh državah članicah, v katerih delujejo, pa večja pogostost pregledov.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51a) Če Komisija utemeljeno meni, da država članica ne izvaja zadostnega nadzora, da bi zagotovila izvrševanje te uredbe, bi morala biti v dialogu s to državo članico pooblaščena, da v njen načrt pregledov uvede spremembe, s katerimi se stanje popravi.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.	(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Ti ukrepi bi morali biti gospodarsko in okoljsko čim učinkovitejši. Prav tako bi morale države članice brez poseganja v ukrepe, sprejete za učinkovito izvrševanje te uredbe, zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.	(55) Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni in na ravni deležnikov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe.	(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Prostovoljni sporazumi o partnerstvu so namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju, katerih cilj je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in podpiranje svetovnih prizadevanj za zaustavitev krčenja gozdov. Ti sporazumi so pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, kar omogoča dobro sodelovanje in pa prizadevanja vseh teh držav; spodbujati bi bilo treba nove prostovoljne sporazume o partnerstvu z dodatnimi partnerji. Ta uredba bi morala temeljiti na delu, opravljenem v okviru uredbe o shemi FLEGT, ki ostaja pomemben mehanizem za zaščito svetovnih gozdov. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), ter za spodbujanje drugih partnerjev, da bi si prizadevali priti do te faze, bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe, ter tako zagotoviti, da se bo lahko zahteva o primerni skrbnosti zlahka preverjala. Partnerstva na podlagi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu bi bilo treba podpreti z ustreznimi viri ter namensko upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti. Uredba o shemi FLEGT ostaja tudi pomemben sistem, ki zagotavlja okvire za posvetovanja z več deležniki.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Za zagotovitev, da ta uredba ne bo neupravičeno omejevala ali ovirala trgovine, še posebej v primeru najmanj razvitih držav in MSP, bi morala Komisija vladam, lokalnim upravnim organom, organizacijam civilne družbe in proizvajalcem, zlasti malim, v tretjih državah zagotoviti posebno upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti, da se jim olajša izpolnjevanje upravnih zahtev te uredbe.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(58a) Komisija bi morala stalno spremljati morebitne spremembe vzorcev trgovanja s primarnimi in drugimi proizvodi, ki so vključeni v področje uporabe te uredbe. Kadar ugotovi, da za spremembe ni zadostnega vzroka ali da niso gospodarsko upravičene, razen da omogočajo izogibanje obveznostim iz te uredbe, kar vključuje nadomeščanje primarnih in drugih proizvodov z rahlo spremenjenimi proizvodi, ki so jim podobni, vendar niso vključeni v področje uporabe te uredbe, bi se moralo to šteti za izogibanje. Če pa Komisija odkrije izogibanje, bi morala sprejeti delegirani akt ali po potrebi predstaviti nov zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se prepreči nadaljnje izogibanje.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju in degradaciji gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.	(60) Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju in degradaciji gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, in s spodbudami za zmanjšanje krčenja gozdov v državah proizvajalkah, države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter	(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, pri čemer nikjer v dobavni verigi niso bile kršene človekove pravice ter so bile spoštovane mednarodne človekove pravice in pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ter

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Gospodarski subjekt ima vzpostavljen sistem za sprejemanje utemeljenih pomislekov zainteresiranih strani in vse utemeljene pomisleke, ki so predloženi prek tega sistema, temeljito preišče.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.	6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki iz odstavka 5a, ki kažejo na nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drug proizvod, ki so ga že dali na trg, morda ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg, pa tudi trgovce, ki so jim dobavili zadevni primarni ali drug proizvod, zato da se prepreči njegovo nadaljnje kroženje na notranjem trgu in izvoz z njega. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Trgovci, ki so MSP in ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trgu.	4. Trgovci, ki so MSP in ki prejmejo nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, ki kažejo na nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trgu.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.	Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, namenjene komercialni uporabi, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Spletne tržnice izpolnjujejo obveznosti iz člena 4 za primarne in druge proizvode, katerih prodajo omogočajo, kadar s prodajo ni povezan gospodarski subjekt, ki bi imel sedež v EU.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti.	1. Gospodarski subjekti preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Gospodarski subjekt lahko od pristojnega organa zahteva pojasnilo ali pomoč pri izvajanju, če ne more ustrezno zbrati informacij, ki jih zahteva ta uredba. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;	(e) pomisleki v zvezi z državo ali delom države proizvodnje v skladu s členom 27 in državo izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, kršenje pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti ali drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti, pa tudi zagovornikov človekovih pravic, oziroma nasilje nad njimi, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) obstoj zahtevkov ali sporov v zvezi z uporabo, lastništvom ali pravicami do zemljiške posesti na območju, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(eb) prisotnost domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti na območju proizvodnje zadevnih primarnih ali drugih proizvodov;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;	(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju dobavne verige primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;	(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov oziroma do kršenja s tem povezane zakonodaje;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) izid dialogov z več deležniki, pri katerih so k dejavnemu sodelovanju povabljene strani, kot so mali kmetje, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ter MSP;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Gospodarski subjekti med celotnim postopkom ocenjevanja in zmanjševanja tveganja smiselno sodelujejo z ustreznimi interesnimi skupinami, med drugim tudi z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, malimi kmeti in drugimi imetniki običajnih pravic do zemljiške posesti ter MSP. Preden sprejmejo odločitev, ki bi lahko vplivala na deležnike, se z njimi posvetujejo.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP;	(a) vzorčne prakse obvladovanja tveganja, vključno s tistimi, ki jih izvedejo sistemi certificiranja ali drugi sistemi, ki jih preverijo tretje osebe, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Komisija lahko v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za dopolnitev odstavkov 2, 4 in 6 glede zadevnih informacij, ki jih je treba pridobiti, meril za oceno tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so morda potrebni za dopolnitev ukrepov iz tega člena, da se zagotovi učinkovitost sistema potrebne skrbnosti.	8. Komisija lahko v skladu s členom 33 predstavi zakonodajne predloge za dopolnitev odstavkov 2, 4 in 6 glede zadevnih informacij, ki jih je treba pridobiti, meril za oceno tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so morda potrebni za dopolnitev ukrepov iz tega člena, da se zagotovi učinkovitost sistema potrebne skrbnosti.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Sektorske smernice o potrebni skrbnosti
	Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic pri tem, kako naj podjetja izpolnijo svoje obveznosti glede primerne skrbnosti, Komisija najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe predstavi sektorske smernice o tem, kako se lahko vzpostavijo sistemi potrebne skrbnosti iz člena 11(1) in kako je treba izpolniti izjave o primerni skrbnosti iz člena 4(2). Komisija za vsak sektor, ki je zajet v tej uredbi, pripravi smernice o tem, kako lahko gospodarski subjekti in trgovci izpolnijo vse tri pogoje iz člena 3. Smernice se oblikujejo v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki iz Unije in trgovinskimi partnerji ter mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje o potrebni skrbnosti, kot je OECD, ter so zlahka razumljive in so v njih ustrezno upoštevana vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah. Komisija smernice redno in vsaj na tri leta pregleda in jih po potrebi posodobi.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12b
	Harmonizacija predpisov Unije o potrebni skrbnosti
	1.  Obveznosti glede potrebne skrbnosti iz te uredbe dopolnjujejo vso obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU o potrebni skrbnosti.
	2.  Komisija v šestih mesecih po sprejetju zakonodaje Unije o primerni skrbnosti izvede celovito oceno učinka ter v njej analizira, ali bi bilo treba to uredbo spremeniti, da se zagotovi usklajenost in skladnost med to uredbo in morebitno prihodnjo zakonodajo EU o primerni skrbnosti. Za uvedbo potrebnih sprememb Komisija po potrebi sprejme delegirani akt v skladu s členom 33.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organi izvajajo preglede, da ugotovijo, ali gospodarski subjekti in trgovci izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe ter ali so zadevni primarni in drugi proizvodi, ki se dajejo na trg Unije ali so dostopni na trgu Unije ali izvoženi iz njega, skladni z zahtevami iz te uredbe.	1. Pristojni organi izvajajo zadosti pogoste preglede, da ugotovijo, ali gospodarski subjekti in trgovci izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe ter ali so zadevni primarni in drugi proizvodi, ki se dajejo na trg Unije ali so dostopni na trgu Unije ali izvoženi iz njega, skladni z zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti določitev stopnje tveganja za države ali njihove dele v skladu s členom 27, preteklo skladnost gospodarskega subjekta ali trgovca s to uredbo in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Pristojni organi pri pregledu načrtov določijo manjšo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki so dokazali dosledno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.	3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti določitev stopnje tveganja za države ali njihove dele v skladu s členom 27, preteklo skladnost gospodarskega subjekta ali trgovca s to uredbo, količino ustreznih primarnih in drugih proizvodov, ki jih gospodarski subjekt ali trgovec daje na trg oziroma na voljo, čas, ki je minil od zadnje ocene tveganja zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Pristojni organi pri pregledu načrtov določijo večjo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki niso dosledno izpolnjevali zahtev iz te uredbe v vseh državah članicah, v katerih so delovali, in manjšo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki so dokazali dosledno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Začasna ustavitev iz odstavka 6 se prekine v treh delovnih dneh, razen če pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov, opravljenih v navedenem obdobju, ugotovijo, da potrebujejo dodaten čas za ugotovitev, ali zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V tem primeru pristojni organi podaljšajo obdobje začasne ustavitve z dodatnimi začasnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 21, ali v primeru zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, z obvestilom carinskim organom o potrebi po ohranitvi začasne ustavitve v skladu s členom 24(6).	7. Začasna ustavitev iz odstavka 6 se prekine v treh delovnih dneh, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa v treh dneh, razen če pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov, opravljenih v navedenem obdobju, ugotovijo, da potrebujejo dodaten čas za ugotovitev, ali zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V tem primeru pristojni organi podaljšajo obdobje začasne ustavitve z dodatnimi začasnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 21, ali v primeru zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, z obvestilom carinskim organom o potrebi po ohranitvi začasne ustavitve v skladu s členom 24(6).

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 5 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, ter 5 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega.	9. Vsaka država članica zagotovi, da so letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zadostni za to, da se z njimi na statistično pomemben način preveri, ali so zadevni primarni in drugi proizvodi, ki so dostopni na trgu Unije ali se izvažajo z njega, skladni z zahtevami te uredbe. Letni pregledi temeljijo na analizi tveganja iz odstavka 4 in zajemajo vsaj 5 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, ter 5 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.	11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Pregledi se izvedejo brez predhodnega opozorila gospodarskega subjekta ali trgovca, razen kadar je predhodno obvestilo gospodarskega subjekta ali trgovca potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregledov.	12. Pregledi se izvedejo brez predhodnega opozorila gospodarskega subjekta ali trgovca, razen kadar je predhodno obvestilo gospodarskega subjekta ali trgovca potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregledov ali preprečitev poneverb in goljufij, in v tesnem sodelovanju z deležniki.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
13. Pristojni organi vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani najmanj pet let.	13. Pristojni organi vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani najmanj pet let. Evidence o pregledih, opravljenih v skladu s to uredbo, ter poročila o njihovih rezultatih in zaključkih so okoljske informacije za namene Direktive 2003/4/ES in ne posegajo v poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	13a. Če Komisija utemeljeno meni, da država članica ne izvaja zadostnih pregledov za to, da bi se z njimi na statistično pomemben način preverilo, ali so zadevni primarni in drugi proizvodi, ki so dostopni na trgu Unije ali se izvažajo z njega, skladni z zahtevami te uredbe, je v dialogu z državo članico pooblaščena za uvedbo sprememb v njen načrt iz člena 3, da se stanje popravi.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pregled dokumentacije in evidenc, ki izkazujejo skladnost posameznega primarnega ali drugega proizvoda, ki ga je gospodarski subjekt dal na trg Unije, ga namerava dati na trg ali ga izvažati z njega, z zahtevami iz te uredbe;	(c) pregled dokumentacije in evidenc, ki izkazujejo skladnost z zahtevami iz te uredbe;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka d – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
in po potrebi	in po potrebi, da se zagotovi skladnost s to uredbo,

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z izotopskimi poskusi;	(f) vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z izotopskimi poskusi;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Pregledi se izvedejo tako, da so čim manj moteči za trgovino ter delo gospodarskih subjektov in trgovcev, vendar zagotavljajo skladnost s to uredbo.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo.	1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovita skladnost s to uredbo in njeno učinkovito delovanje.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pristojni organi takoj opozorijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo, kadar odkrijejo kršitev te uredbe in resne pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo primarni ali drug proizvod na trgu, ki ni v skladu s to uredbo, da se omogoči umik ali odpoklic takega primarnega ali drugega proizvoda iz prodaje v vseh državah članicah.	4. Pristojni organi takoj opozorijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo, kadar odkrijejo dejansko ali potencialno kršitev te uredbe in resne pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo primarni ali drug proizvod na trgu, ki ni v skladu s to uredbo, da se omogoči umik ali odpoklic takega primarnega ali drugega proizvoda iz prodaje v vseh državah članicah ali da se podprejo izvršilni ukrepi teh pristojnih organov.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.	1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, zadevnemu gospodarskemu subjektu ali trgovcu naložijo kazen v skladu s členom 23 in od njega zahtevajo, da sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v določenem in razumnem roku.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 vključujejo vsaj enega ali več naslednjih ukrepov:	2. Za namene odstavka 1 je prvi popravni ukrep, ki ga mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, takojšnje prizadevanje za odpravo vseh formalnih neskladnosti, zlasti z zahtevami iz poglavja 2 te uredbe, če neskladnosti niso odpravljene, pa se nadaljnji popravni ukrepi sprejmejo v naslednjem zaporedju:

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) odpravo vseh formalnih neskladnosti, zlasti z zahtevami iz poglavja 2 te uredbe;	črtano

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.	(d) doniranje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, če pa ni mogoče, njegovo uničenje;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Gospodarski subjekt ali trgovec ne glede na korektivni ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 2, obravnavata morebitne pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, ki so morda privedle do neskladnosti, da bi zmanjšala tveganje ponovnih kršitev.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2 ali če se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.	3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne izvede popravnih ukrepov iz odstavka 2 v roku, ki ga določi pristojni organ v skladu z odstavkom 1, ali če se neskladnost iz odstavka 1 po preteku tega roka nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se zadevni primarni ali drug proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Države članice o navedenih določbah in o vseh naknadnih spremembah, ki nanje vplivajo, nemudoma obvestijo Komisijo.	1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za vse kršitve določb te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni se uporabljajo poleg ukrepov za nadzor trga iz člena 22. Države članice o navedenih določbah in o vseh naknadnih spremembah, ki nanje vplivajo, nemudoma obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) začasna izključitev iz postopkov javnega naročanja.	(d) izključitev iz postopkov javnega naročanja za določeno obdobje po izreku kazni.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. V primeru resne ali ponavljajoče se kršitve se za obdobje, ki ga določa izrek kazni, odvzame pravica do predložitve izjave o potrebni skrbnosti z namenom dajanja zadevnih primarnih ali drugih proizvodov na trg Unije ali njihovega izvoza.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Gospodarski subjekt ali trgovec ima pravico, da zoper kazen vloži pritožbo v skladu s pravili in postopki države članice, v kateri izvaja gospodarske dejavnosti.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če sta bila sprostitev v prosti promet ali izvoz začasno ustavljena v skladu z odstavkom 6, pristojni organi v treh delovnih dneh, določenih v členu 14(7), niso zahtevali, da je treba ohraniti začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;	(b) če sta bila sprostitev v prosti promet ali izvoz začasno ustavljena v skladu z odstavkom 6, pristojni organi v treh delovnih dneh, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa v treh dneh, določenih v členu 14(7), niso zahtevali, da je treba ohraniti začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Carinski organi lahko na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno, neskladen ustrezen primarni ali drug proizvod uničijo. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda. Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013. Neskladne zadevne primarne in druge proizvode lahko carina na zahtevo pristojnih organov zaseže in jih da na razpolago pristojnim organom.	10. Carinski organi lahko na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno, zadevni primarni ali drug proizvod donirajo v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, samo če to ni mogoče, pa neskladen ustrezen primarni ali drug proizvod uničijo reciklirajo. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda. Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013. Neskladne zadevne primarne in druge proizvode lahko carina na zahtevo pristojnih organov zaseže in jih da na razpolago pristojnim organom.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v štirih letih od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.	1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31, vključno s samodejnim prenosom podatkov, kadar so v kateri koli sistem vnesene spremembe. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v štirih letih od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:	2. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) posredovanje informacij o vseh naknadnih spremembah v zvezi z gospodarskimi subjekti, trgovci in njihovimi pooblaščenimi zastopniki ali primarnih ali drugih proizvodov z geolokacij, v informacijski sistem, naveden v členu 31 te uredbe, da bi imele vse države članice dostop do najnovejših posodobljenih informacij in bile o njih obveščene.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija zadevne države obvesti, da namerava spremeniti obstoječo kategorijo tveganja, in jih pozove, naj predložijo vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija državam omogoči dovolj časa za predložitev odziva, ki lahko vključuje informacije o ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.	3. Komisija je z državami, opredeljenimi kot države s standardnim ali visokim tveganjem, in zadevnimi deležniki v stalnem dialogu o tem, kako izboljšati kategorijo tveganja. Pred spremembo kategorije tveganja za državo ali njen del Komisija zadevno državo obvesti, da namerava spremeniti obstoječo kategorijo tveganja, in jo pozove, naj predloži vse informacije, ki se ji zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija izvede tudi javno posvetovanje, na katerem zbere informacije in mnenja vseh zainteresiranih strani, tudi zlasti domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, malih kmetov, organizacij žensk in organizacij civilne družbe. Državam in drugim zainteresiranim stranem da na voljo dovolj časa za odziv, ki vključuje informacije o morebitnih ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V obvestilu so vključene naslednje informacije:	V obvestilu in pri posvetovanju so vključene naslednje informacije:

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) posledice opredelitve države kot države z visokim ali nizkim tveganjem.	(c) posledice opredelitve države kot države z visokim, standardnim ali nizkim tveganjem.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Če se informacije, ki jih država predloži v odziv na pisno obvestilo Komisije, da namerava državo ali njene dele uvrstiti v višjo kategorijo tveganja, štejejo za zanesljive in ustrezne, da se z njimi odpravi vzrok za spremembo obstoječe kategorije tveganja, Komisija državi omogoči dovolj časa, da izvrši ukrepe iz odziva, ki ga je predložila.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno reševanje problema krčenja in degradacije gozdov. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja se bodo osredotočali na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.	1. Komisija z državami proizvajalkami, lokalnimi vladami in zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba, zlasti s tistimi, ki izvažajo velike količine primarnih proizvodov s seznama v Prilogi I, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno odpravljanje temeljnih vzrokov krčenja in degradacije gozdov. Za takšna partnerstva in mehanizme sodelovanja bodo na voljo zadostni viri, osredotočali pa se bodo na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje gozdov, degradacijo gozdov, zaščito človekovih pravic ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja, pa tudi na dobro upravljanje in zaščito skupnosti, ki so odvisne od gozdov, tudi domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, drugih imetnikov običajnih pravic in malih kmetov, ter zaščito njihovih možnosti preživljanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko med drugim vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija in Svet si še naprej prizadevata za izvajanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov ter sklepata nove sporazume o prosti trgovini, ki vključujejo stroge določbe o trajnosti, zlasti za gozdove, in obveznost učinkovitega izvrševanja večstranskih okoljskih sporazumov, kot sta Pariški sporazum in Konvencija o biološki raznovrstnosti.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, tudi MSP in malih kmetov.	2. Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, ženskami in zasebnim sektorjem, tudi MSP in malih kmetov.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Da izvrševanje te uredbe ne bi neupravičeno omejevalo ali oviralo trgovine, še posebej v primeru najmanj razvitih držav, Komisija vladam, lokalnim upravnim organom, organizacijam civilne družbe, tudi sindikatom, in proizvajalcem, zlasti malim, v tretjih državah zagotovi posebno upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti, da jim olajša izpolnjevanje upravnih zahtev te uredbe. Komisija poskrbi, da so na voljo zadostna sredstva za podporo malim kmetom v tretjih državah pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe in za lajšanje njihovega dostopa do trga EU.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje, davčnih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, pregledne dobavne verige, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.	3. Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje, vključno s procesi z več deležniki, da se opredeli njeno področje uporabe, davčnih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, pregledne dobavne verige, varstvo pravic do lastništva in posesti zemljišč ter do dostopa do njih ter pravice dati prostovoljno, predhodno in informirano soglasje ali ga odreči, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, krepitev nacionalnih sistemov upravljanja in izvrševanja zakonodaje ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdnih ekosistemov.	4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdnih ekosistemov ter so povezani s človekovimi pravicami.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija stalno spremlja spremembe vzorcev trgovanja s primarnimi in drugimi proizvodi, ki so vključeni v področje uporabe te uredbe. Kadar ugotovi, da za spremembe ni zadostnega vzroka ali da niso gospodarsko upravičene, razen da omogočajo izogibanje obveznostim iz te uredbe, kar vključuje nadomeščanje primarnih in drugih proizvodov z rahlo spremenjenimi proizvodi, ki niso na seznamu primarnih in drugih proizvodov iz Priloge I, vendar so jim podobni, bi se moralo to šteti za izogibanje. Zainteresirane strani lahko o domnevnem izogibanju obvestijo Komisijo, ta pa preišče vsako utemeljeno trditev, ki jo predložijo.
	Kadar Komisija odkrije izogibanje, ima v skladu s členom 33 pooblastilo, da sprejeme delegirane akte ali po potrebi predstavi zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se prepreči nadaljnje izogibanje njenim določbam.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija stalno spremlja učinke te uredbe na ranljive deležnike, kot so mali kmetje, avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti, zlasti v tretjih državah, pri čemer posebno pozornost nameni tudi položaju žensk. Spremljanje temelji na znanstveni in pregledni metodologiji, pri njem pa se upoštevajo informacije, ki jih predložijo zainteresirani deležniki.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti in nato vsaj vsakih pet let opravi splošni pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Prvo poročilo na podlagi posebnih študij vključuje zlasti oceno:	2. Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti in nato vsaj vsaka tri leta opravi splošni pregled te uredbe, vključno s podrobno oceno sprememb vzorcev trgovanja v sektorjih, zajetih v tej uredbi, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Prvo poročilo na podlagi posebnih študij vključuje zlasti oceno:

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) potrebe po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihove izvedljivosti za podporo doseganju ciljev te uredbe, vključno s priznavanjem sistemov certificiranja;	(a) potrebe po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihove izvedljivosti, zlasti za najmanj razvite države in države, opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, za podporo doseganju ciljev te uredbe, vključno s priznavanjem sistemov certificiranja;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vpliva uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige.	(b) vpliva uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige in za male kmete, da bi lahko izpolnili zahteve iz te uredbe.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) vpliva na trgovinske vzorce, krčenje gozdov in pravno možnost v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi pravili, da se zadevno blago in blago, proizvedeno v državah ali njihovih delih, za katere se šteje, da nimajo velikega tveganja, izključi iz obveznosti iz člena 3(c) glede predložitve izjav o primerni skrbnosti.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 32a
	Zmanjševanje upravnih bremen
	Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe oceni stroške dodatnih upravnih obremenitev, ki jih ta uredba nalaga gospodarskim subjektom in trgovcem, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog za zmanjšanje bremen za podjetja, pri čemer posebno pozornost nameni posledicam in stroškom uporabe te uredbe, zlasti za mala in srednja podjetja. Oceno izvede v tesnem sodelovanju s ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Omogočanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihov izvoz iz Unije ter razveljavitev Uredbe (EU) št. 995/2010
Referenčni dokumenti	COM(2021)0706 – C9-0430/2021 – 2021/0366(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.1.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	INTA 17.1.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	7.4.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Karin Karlsbro 9.12.2021
Obravnava v odboru	22.3.2022
Datum sprejetja	16.5.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 6 10
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Markus Buchheit, Jordi Cañas, Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Raphaël Glucksmann, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Karin Karlsbro, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Margarida Marques, Gabriel Mato, Sara Matthieu, Emmanuel Maurel, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Catharina Rinzema, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Ernő Schaller-Baross, Helmut Scholz, Sven Simon, Dominik Tarczyński, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Jan Zahradil, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Cavazzini, Svenja Hahn, Agnes Jongerius, Miapetra Kumpula-Natri, Angelika Winzig

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26	+
NI	Carles Puigdemont i Casamajó
PPE	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Angelika Winzig, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Renew	Jordi Cañas, Svenja Hahn, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Catharina Rinzema, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Paolo De Castro, Agnes Jongerius, Miapetra Kumpula-Natri, Bernd Lange, Margarida Marques, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt

 

6	-
ID	Markus Buchheit
The Left	Emmanuel Maurel, Helmut Scholz
Verts/ALE	Anna Cavazzini, Heidi Hautala, Sara Matthieu

 

10	0
ECR	Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Dominik Tarczyński, Jan Zahradil
ID	Roman Haider, Herve Juvin, Danilo Oscar Lancini
NI	Tiziana Beghin, Ernő Schaller-Baross
S&D	Raphaël Glucksmann

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (6.7.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(COM(2021)0706 – C9‑0430/2021 – 2021/0366(COD))

Pripravljavka mnenja: Anna Cavazzini

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog uredbe, v katerem Komisija predlaga nova obvezna pravila o postopku potrebne skrbnosti, da bi ustavili in obrnili trend krčenja gozdov, ki ga po svetu povzroča EU. Kljub temu meni, da bi bilo treba nekatere vidike izboljšati, da bi dosegli kar največjo učinkovitost, potrošnikom pa zagotovili, da proizvodi, ki jih kupujejo, ne bodo prispevali k uničevanju gozdov in ekosistemov po svetu.

 

Na notranji trg EU ne bi smel biti dan noben izdelek, za katerega ni mogoče zagotoviti, da ni prispeval h krčenju gozdov, spremembi rabe naravnih ekosistemov ali degradaciji gozdov in ekosistemov, zato so potrebni čim učinkovitejši ukrepi za nadzor trga in carinske kontrole. Pripravljavka mnenja zato predlaga spremembe, s katerimi bi okrepili določbe o tem, zlasti z začasno ustavitvijo dajanja na trg vseh primarnih in drugih proizvodov, ki izvirajo s posameznih območij z visokim tveganjem, dokler potekajo pregledi za preverjanje njihove skladnosti z obveznostmi iz te uredbe. Ker je začasna ustavitev osredotočena na posamezna območja z visokim tveganjem v državi namesto na vso državo, je mogoče skladnost proizvodov z visokim tveganjem preveriti brez preobremenjevanja carinskih in drugih pristojnih organov.

 

Da bi zagotovili boljše obveščanje potrošnikov in jim omogočili informirano odločitev o nakupu, pripravljavka mnenja predlaga, naj se vzpostavi javni seznam gospodarskih subjektov in trgovcev, ki niso izpolnili svojih obveznosti, ter tržnih imen neskladnih proizvodov.

 

Za učinkovitost je ključno tudi, da se zaprejo vrzeli pri proizvodih, kupljenih na spletnih tržnicah, tako da se od slednjih zahteva, naj sprejmejo primerne ukrepe, da bi omogočile ugotavljanje identitete prodajalca ter zagotovile, da bosta prodajalec in kupec ustrezno obveščena o svojih obveznostih v skladu s to uredbo.

 

Pripravljavka mnenja meni, da je nujno treba okrepiti obveznosti gospodarskih subjektov glede potrebne skrbnosti, in predlaga pet glavnih ukrepov:

• izboljšanje zahtev po razkritju glede ukrepov, sprejetih v postopku potrebne skrbnosti,

• razširitev postopka potrebne skrbnosti, da se v njem upoštevajo tudi človekove pravice v mednarodnem merilu,

• obvezna vzpostavitev dostopnega sistema, kjer lahko tretje osebe predložijo nove informacije in utemeljene pomisleke,

• enoten sistem za obveznosti glede potrebne skrbnosti, ne glede na stopnjo tveganja države ali njenih delov, kjer je bil proizveden zadevni primarni ali drug proizvod,

• po možnosti zagotovitev udeležbe domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajne pravice do zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi, ter posvetovanja z njimi.

 

Pripravljavka mnenja tudi meni, da te obveznosti ne smejo negativno vplivati na male kmete dobavitelje, ne glede na to, ali so v Evropski uniji ali tretjih državah. Nehotene posledice za te dobavitelje si prizadeva preprečiti z zahtevo, da morajo gospodarski subjekti malim kmetom zagotavljati podporo, in s pojasnitvijo, da bi se bilo treba za prenehanje sodelovanja odločiti samo, če lahko gospodarski subjekti dokažejo, da zmanjšanje tveganja ni izvedljivo, oziroma le v skrajni sili po spodletelih poskusih zmanjšanja tveganja.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Pri ocenjevanju tveganja neskladnosti z zahtevami iz te uredbe pri zadevnih primarnih in drugih proizvodih, namenjenih dajanju na trg Unije ali izvozu z njega, bi bilo treba upoštevati kršitve človekovih pravic, povezane s krčenjem in degradacijo gozdov, vključno s pravicami domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in imetnikov običajne pravice do zemljiške posesti.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29b) Glede na to, da lahko delež malih kmetov v proizvodnji teh primarnih proizvodov doseže celo 80 %, je treba posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se bodo spoprijemali pri izvajanju te uredbe, zlati zato, da se jim omogoči dohodek, ki bo omogočal preživetje. Zato je osrednjega pomena, da jim Komisija pravočasno ponudi finančno in tehnično podporo, da bodo lahko izpolnili nove zahteve za dostop do trga Unije.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.	(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije ali izvažajo z njega, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati tri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje, vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz.	(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati tri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje, vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč ali geolokacijskim robom kmetij ali nasadov. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Pri oceni tveganja bi bilo treba upoštevati določeno število meril, kot so pomisleki v zvezi z državo proizvodnje, kompleksnost dobavne verige in drugi pomembni elementi, na primer obstoj zahtevkov ali sporov v zvezi z običajno pravico do zemljiške posesti na proizvodnem območju. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko postane zanemarljivo majhno. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da ni več tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ali da je zanemarljivo majhno, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz.

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) Komisija bi morala predstaviti lahko razumljive smernice, da bi izvajalcem dejavnosti in trgovcem olajšala izpolnjevanje zahtev iz te uredbe. Pri pripravi smernic bi morala upoštevati potrebe MSP, da bi jim čim bolj zmanjšala upravno in finančno breme ter jim olajšala izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. V smernicah bi morala gospodarskim subjektom zagotoviti tudi informacije o tem, kako izpolniti svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti, kadar padejo tudi na področje uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki glede potrebne skrbnosti določajo druge zahteve. Komisija bi se morala posvetovati z ustreznimi deležniki, tudi iz tretjih držav in mednarodnih organov, ki imajo strokovno znanje na področju potrebne skrbnosti.

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Carinska unija je temelj Evropske unije, enega največjih trgovinskih blokov na svetu. Bistvena je za uspešno povezovanje Unije in pravilno delovanje notranjega trga ter prinaša koristi podjetjem in državljanom. Zato je za popolnoma usklajen in učinkovit postopek za preverjanje in potrjevanje zadevnih primarnih in drugih proizvodov potrebno racionalizirano regulativno okolje Unije za mednarodno trgovino, ki bo Uniji in njenim prebivalcem zagotovilo dolgoročne koristi na vseh področjih politike, podprlo učinkovitost in dobro delovanje enotnega trga ter varovalo potrošnike. V tem okviru je glavna ovira za napredek pri vzpostavljanju integriranega in usklajenega carinskega upravljanja in upravljanja meja problem interoperabilnosti med organi, pristojnimi za necarinski in carinski nadzor Unije.

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti elektronske vmesnike, ki omogočajo samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, dodatno breme za carinske organe pa bi moralo biti omejeno. Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim trgovci in gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.	(45) Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti interoperabilne elektronske vmesnike, ki bodo omogočali samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, omogočati čim lažje izvajanje procesov za carinske organe ter omejiti stroške za gospodarske subjekte. Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.	(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, kjer je nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme. Kadar pristojni organ izve za tveganje izogibanja zahtevam iz te uredbe, na primer kadar se primarni ali drugi proizvod, proizveden v državi z visokim tveganjem, naknadno predela v EU ali izvozi v EU iz države z nizkim tveganjem in je v carinski deklaraciji ali izjavi o primerni skrbnosti navedeno, da je bil primarni ali drugi proizvod proizveden v državi z nizkim tveganjem, bi moral pristojni organ sprejeti ustrezne ukrepe, kot so zaseg in začasna ustavitev dajanja tega proizvoda na trg, ter izvesti nadaljnje preglede. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.	(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, kar lahko v primeru hudih ponavljajočih se kršitev zajema tudi začasni odvzem pravice dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) „mali kmetje“ so mali kmetje, pastirji, gozdarji in ribiči, ki upravljajo območja, velika od manj kot enega hektarja do 10 hektarov. Motivacija malih kmetov je večinoma njihova družina, kar pomeni, da se trudijo za stabilnost družinske kmetije, da v proizvodnji delajo predvsem družinski člani in da se del vsega proizvedenega porabi znotraj družine.

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Gospodarski subjekti, ki so pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 prišli do zaključka, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Ta izjava potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, ter vsebuje informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode.	2. Gospodarski subjekti, ki pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 ugotovijo, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Izjava je na voljo v elektronski obliki in jo je mogoče posredovati v skladu s členom 31, odstavek 5. Potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, ter vsebuje informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Gospodarski subjekti izjavo o potrebni skrbnosti delijo z ustreznimi akterji nižje v prodajni verigi v dobavni verigi v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Da bi se izognili podvajanju postopkov potrebne skrbnosti, se obveznosti iz odstavkov 1 do 5 tega člena ne uporabljajo za ponovni izvoz zadevnih primarnih in drugih proizvodov, če so bili postopki potrebne skrbnosti izvedeni že pri njihovem uvozu.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.	6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove, relevantne in točne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, ki kažejo na nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg, pa tudi trgovce, katerim so dobavili zadevni primarni ali drug proizvod, da bi preprečili njegovo nadaljnje kroženje na notranjem trgu in izvoz z njega. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.
	Gospodarski subjekti lahko zagotovijo enostaven dostop do komunikacijskega kanala, ki tretjim osebam omogoča posredovanje informacij v skladu s tem odstavkom.

Predlog spremembe  15

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.	Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki jih med svojo poslovno dejavnostjo kupi ali prevzame v posest, in ta je tudi odgovorna za zagotovitev, da ti proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov.

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) evidence dejavnosti iz člena 11.
	Zahteve za izpolnjevanje obveznosti potrebne skrbnosti so sorazmerne, in pri tem se teži k nalaganju zgolj minimalnih upravnih zahtev.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti.	1. Gospodarski subjekti, ki nameravajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije dati prvič ali jih izvoziti s trga Unije, preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo relevantno dokumentacijo ter na tej podlagi izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi, namenjeni dajanju na trg Unije ali izvažanju z njega, niso skladni z zahtevami iz te uredbe. Če gospodarski subjekti ne morejo dokazati, da je tveganje za neskladnost zanemarljivo, zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ne smejo dati na trg Unije ali ga izvoziti.

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;	(e) pomisleki v zvezi z državo ali delom države proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, spoštovanje človekovih pravic in pravic domorodnih ljudstev ter lokalnih skupnosti, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;	(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem ali konkretnim proizvodnim območjem, na katerem so bili proizvedeni;

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) razširjenost nepoštenih trgovinskih praks, kot so prakse nabave in oblikovanja cen, ki spodkopavajo zmožnost kmetov za proizvodnjo primarnih in drugih proizvodov na način, ki je skladen z zahtevami te uredbe;

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;	(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov in do kršenja s tem povezane zakonodaje v državi proizvodnje;

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) dodatne informacije o skladnosti s to uredbo, ki lahko vključujejo informacije, pridobljene v okviru sistemov certificiranja ali drugih sistemov, ki jih preverijo tretje osebe, vključno s prostovoljnimi shemami, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 30(5) Direktive (EU) 2018/200149, pod pogojem da informacije izpolnjujejo zahteve iz člena 9;	(j) dodatne informacije o skladnosti s to uredbo, ki lahko vključujejo informacije, dostopne na spletu, ali informacije, ki jih zagotovijo tretje države ali pridobljene v okviru sistemov certificiranja ali drugih sistemov, ki jih preverijo tretje osebe, vključno s prostovoljnimi shemami, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 30(5) Direktive (EU) 2018/200149, pod pogojem, da ti sistemi izpolnjujejo zahteve iz člena 9;
__________________	__________________
49 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).	49 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.	4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij, izgradnjo zmogljivosti dobaviteljev ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. V primerih, ko lahko odločitev, ki se sprejme v okviru zmanjševanja tveganja, vpliva na nekatere skupine deležnikov, kot so avtohtona ljudstva, lokalne skupnosti in drugi imetniki običajne pravice do zemljiške posesti ter mali kmetje, gospodarski subjekti brez nepotrebnega odlašanja pri sprejemanju te odločitve sprejmejo razumne ukrepe za posvetovanje s temi deležniki.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 10 a
	Podpora dobaviteljem
	1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da s ciljno usmerjenimi ukrepi podpre dobavitelje pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe. Pri oblikovanju teh ukrepov bi bilo treba posebno pozornost nameniti potrebam malih kmetov.
	Ukrepi lahko zajemajo:
	(a)  naložbe,
	(b)  programe za krepitev zmogljivosti,
	(c)  mehanizme za oblikovanje cen.
	2. Komisija sodeluje z državami proizvajalkami, da bi odpravila pravne ovire in ovire pri upravljanju, ki vplivajo na njihovo zmožnost izpolnjevanja zahtev iz te uredbe, ter predlaga namenske smernice v zvezi z dobavitelji, vključno z malimi kmeti.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če pa gospodarski subjekt pridobi informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10.	2. Če pa gospodarski subjekt pridobi relevantne in točne informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, se uporabljajo vse obveznosti iz členov 9 in 10.

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Če pristojni organ pridobi ali izve relevantne in točne informacije, ki kažejo na tveganje izogibanja zahtevam iz te uredbe v okviru poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, sprejme vse ustrezne ukrepe.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Smernice
	1. Komisija sprejme jasne in lahko razumljive smernice, s katerimi gospodarskim subjektom in trgovcem olajša izpolnjevanje zahtev iz te uredbe. Pri tem upošteva zlati potrebe MSP in mikropodjetij ter jim omogoči upravno in finančno pomoč.
	2. Smernice pomagajo gospodarskim subjektom, zlasti MSP in mikropodjetjem, da izpolnijo svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti v skladu s členom 11, odstavek 2, in sicer z usmerjanjem o tem, kako bi bilo mogoče najučinkoviteje združiti zahteve iz različnih aktov Unije.
	3. Smernice se oblikujejo v posvetovanju z ustreznimi deležniki, tudi iz tretjih držav, in po možnosti z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja potrebne skrbnosti.
	4. Komisija smernice redno pregleduje in posodablja, ob tem pa upošteva najnovejši razvoj dogodkov v zadevnih sektorjih.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.	1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v zastavljenem razumnem roku.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice poskrbijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila ter finančne in človeške vire za učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz tega člena.

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 vključujejo vsaj enega ali več naslednjih ukrepov:	2. Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 vključujejo vsaj enega od naslednjih ukrepov, ki jih določi pristojni organ:

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.	(d) doniranje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu;

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, kadar ga ni mogoče donirati ali bi to povzročilo previsoke stroške;

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) obravnavo morebitnih pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, ki so morda privedle do neskladnosti, da se zmanjša tveganje ponovnih kršitev.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2 ali če se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.	3. Če gospodarski subjekt ali trgovec do roka, ki se določi na podlagi odstavka 1, ne izvede vseh popravnih ukrepov iz odstavka 2 ali če se neskladnost iz odstavka 1 po tem roku nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se zadevni primarni ali drugi proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pristojni organi obvestijo Komisijo o naravi kršitev te uredbe, zaradi katerih so izvajalcem dejavnosti in trgovcem naložene kazni. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od pristojnih organov, vsako leto pripravi in objavi zbirno poročilo, v katerem so zbrani podatki o kaznih, ki so jih naložile države članice.

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi nadzorujejo pravilno deklaracijo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo. Nadzor temelji predvsem na analizi tveganja, da se opredelijo in ocenijo tveganja ter razvijejo potrebni protiukrepi, izvaja pa se v skupnem okviru za obvladovanje tveganja na ravni Unije.	3. Carinski organi nadzorujejo pravilno deklaracijo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo. Nadzor temelji predvsem na analizi tveganja ter primerjalni analizi držav in njihovih delov v skladu s členom 27, da se opredelijo in ocenijo tveganja ter razvijejo potrebni protiukrepi, izvaja pa se v skupnem okviru za obvladovanje tveganja na ravni Unije.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Carinski organi lahko na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno, neskladen ustrezen primarni ali drug proizvod uničijo. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda. Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013. Neskladne zadevne primarne in druge proizvode lahko carina na zahtevo pristojnih organov zaseže in jih da na razpolago pristojnim organom.	10. Carinski organi bi morali zadevni neskladni primarni ali drug proizvod donirati v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, uničijo pa ga lahko le kot skrajni ukrep, če ga ni mogoče donirati ali bi to povzročilo previsoke stroške, in sicer na zahtevo pristojnih organov ali kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno. Stroške tega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je imetnik zadevnega primarnega ali drugega proizvoda. Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013. Neskladne zadevne primarne in druge proizvode lahko carina na zahtevo pristojnih organov zaseže in jih da na razpolago pristojnim organom.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če carinski organi na prvi vstopni točki v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, za katere velja ta uredba in ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, ki ni „sprostitev v prosti promet“, utemeljeno domnevajo, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni s to uredbo, pošljejo vse ustrezne podatke pristojnemu namembnemu carinskemu uradu.	4. Če carinski organi na prvi vstopni točki v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, za katere velja ta uredba in ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, ki ni „sprostitev v prosti promet“, utemeljeno domnevajo, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni s to uredbo, pošljejo vse ustrezne podatke pristojnim carinskim organom Unije, zlasti pa namembnemu carinskemu uradu, in pristojnemu organu v namembni državi.

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v štirih letih od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.	1. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 24, odstavki 5 do 8, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom, navedenim v členu 31, vključno s samodejnim prenosom podatkov, kadar se v katerega od teh sistemov vnesejo spremembe. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi najpozneje v dveh letih od datuma sprejetja zadevnega izvedbenega akta iz odstavka 3.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:	2. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Omogočanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihov izvoz iz Unije ter razveljavitev Uredbe (EU) št. 995/2010
Referenčni dokumenti	COM(2021)0706 – C9-0430/2021 – 2021/0366(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.1.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 7.4.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	7.4.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Anna Cavazzini 25.1.2022
Obravnava v odboru	20.4.2022	17.5.2022
Datum sprejetja	16.6.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Andrea Caroppo, Anna Cavazzini, Dita Charanzová, Deirdre Clune, Alexandra Geese, Sandro Gozi, Maria Grapini, Krzysztof Hetman, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Beata Mazurek, Leszek Miller, René Repasi, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Róża Thun und Hohenstein, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Campomenosi, Maria da Graça Carvalho, Geoffroy Didier, Malte Gallée, Karen Melchior, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Antonio Maria Rinaldi, Marc Tarabella, Kosma Złotowski
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Beer, Rosanna Conte, Vlad Gheorghe, Ondřej Kovařík

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ECR	Adam Bielan, Beata Mazurek, Kosma Złotowski
PPE	Pablo Arias Echeverría, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Krzysztof Hetman, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Marion Walsmann
RENEW	Nicola Beer, Dita Charanzová, Vlad Gheorghe, Sandro Gozi, Ondřej Kovařík, Karen Melchior, Róża Thun und Hohenstein
S&D	Brando Benifei, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), René Repasi, Christel Schaldemose, Marc Tarabella
THE LEFT	Kateřina Konečná
VERTS/ALE	Anna Cavazzini, Malte Gallée, Alexandra Geese, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

 

0	-

 

6	0
ECR	Eugen Jurzyca
ID	Alessandra Basso, Marco Campomenosi, Rosanna Conte, Virginie Joron, Antonio Maria Rinaldi

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ (28.6.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(COM(2021)0706 – C9‑0430/2021 – 2021/0366(COD))

Pripravljavka mnenja: Rosa Estaràs Ferragut

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov18. Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi.	(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov.18 Domorodna ljudstva prebivajo v številnih gozdovih po svetu in z njimi upravljajo, hkrati pa se 80 % biotske raznovrstnosti planeta nahaja na ozemlju domorodnih ljudstev. Krčenje gozdov je znatno manjše na področjih, kjer domorodna ljudstva nadzorujejo svoja ozemlja, v primerjavi z ozemlji, ki jih upravljajo vlade ali drugi subjekti. Priznavanje in spoštovanje zemljiških pravic domorodnih ljudstev bi moralo biti glavno orodje za preprečevanje krčenja gozdov. Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi.
_________________	_________________
18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, COM(2019) 352 final.	18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, COM(2019) 352 final.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Krčenje in degradacija gozdov prispevata k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujeta emisije toplogrednih plinov zaradi z njima povezanih gozdnih požarov, trajno škodujeta zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujeta biotsko raznovrstnost. Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov20.	(3) Krčenje gozdov, spreminjanje rabe ekosistemov ter degradacija gozdov in ekosistemov, kot je prekomerna sečnja lesa, prispevajo k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujeta emisije toplogrednih plinov zaradi z njima povezanih gozdnih požarov, trajno škodujeta zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujeta biotsko raznovrstnost. Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov20.
_________________	_________________
20 Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.	20 Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.	(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja gozdov, spreminjanje rabe naravnih ekosistemov, degradacije ekosistemov in gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljajo priložnost za blažitev podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Intenzivna pridelava, kot sta pridelava soje in govedoreja, ogroža tudi savane, mokrišča in travišča z visoko biotsko raznovrstnostjo. V primeru palmovega olja so zlasti ogrožena šotišča. Komisija bi morala ob začetku veljavnosti te uredbe oceniti, ali obstaja tveganje za obsežnejše uničevanje teh ekosistemov.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Sedemdeset odstotkov od 227 okoljevarstvenikov in zagovornikov zemljiških pravic, umorjenih leta 2020, se je borilo za zaščito svetovnih gozdov pred krčenjem in industrijskim razvojem. Tarča teh napadov so bili predvsem pripadniki domorodnih ljudstev, ki so bili žrtve v tretjini umorov, zabeleženih leta 2020.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja in degradacije gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000 hektarov gozdov na leto.	(7) Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja in degradacije gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000 hektarov gozdov na leto. Drugi primarni proizvodi, vključeni v področje uporabe, so perutnina in proizvodi iz perutnine, proizvodi iz goveda, vključno z usnjem, prašiči, ovce in koze ter proizvodi, pridobljeni iz prašičev, ovc in koz, guma ter koruza. Vsi ti primarni proizvodi in vse blago, ki jih vsebuje, je bilo krmljeno ali je bilo izdelano z njimi, ali proizvodi, ki iz njih izhajajo, bi morali biti od začetka veljavnosti te uredbe vključeni v njeno področje uporabe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti v Prilogo I doda dodatne primarne proizvode in druge proizvode.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge31.	(10) Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter izgube biotske raznovrstnosti, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Komisija in države članice so se zavezale tudi desetletju ukrepov ZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, desetletju ZN za obnovo ekosistemov in desetletju družinskega kmetovanja ZN. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge31.
_________________	_________________
31 Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.	31 Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je poudaril, da je sedanje uničevanje svetovnih gozdov v veliki meri povezano s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo32, v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“.	(11) Evropski parlament je poudaril, da je sedanje uničevanje in degradacija svetovnih gozdov in naravnih ekosistemov kot tudi kršenje človekovih pravic v veliki meri povezano s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo32, v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“, na podlagi obveznega sistema potrebne skrbnosti.
_________________	_________________
32 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.	32 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.	(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena večstranska in dvostranska partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami, pri čemer bi bilo treba upoštevati prispevke vseh deležnikov, vključno z malimi kmeti, civilno družbo, malimi in srednjimi podjetji, ženskami, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi. Da bi bila taka partnerstva učinkovita, bi morala zagotavljati trgovinske spodbude in podporo za preživetje lokalnega prebivalstva ter načrte za reforme, ki naj se izvedejo v partnerski državi.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Ustavitev krčenja in degradacije gozdov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.	(15) Ustavitev krčenja in degradacije gozdov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja in izvajanja Agende 2030. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), dostojnega dela in gospodarske rasti (cilj trajnostnega razvoja 8), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2), odprave revščine (cilj trajnostnega razvoja 1), čiste vode (cilj trajnostnega razvoja 6), zmanjšanja neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov. Ta uredba bi morala upoštevati vse tri razsežnosti trajnosti in jih postaviti v središče njenega izvajanja: okoljsko, socialno in ekonomsko. Vodilno načelo pri izvajanju te uredbe bi moralo biti tudi to, da nihče ne bo zapostavljen.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na newyorško deklaracijo o gozdovih35, pravno nezavezujočo politično izjavo, ki potrjuje svetovni časovni načrt za zmanjšanje izgube naravnih gozdov za polovico do leta 2020 in si prizadeva za njeno odpravo do leta 2030. Deklaracijo je podprlo več deset vlad, številna največja svetovna podjetja in vplivne organizacije civilne družbe in domorodcev. V njej je bil poleg tega zasebni sektor pozvan, naj najpozneje do leta 2020 izpolni cilj odprave krčenja gozdov zaradi proizvodnje primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in proizvodi iz govejega mesa, vendar ta cilj ni bil dosežen. Uredba bi morala poleg tega prispevati k strateškemu načrtu Združenih narodov za gozdove za obdobje od 2017 do 203036, katerega prvi svetovni cilj za gozdove je odpraviti izgubo gozdnih površin po vsem svetu s pomočjo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vključno z varstvom, obnovo, pogozdovanjem in ponovnim pogozdovanjem, ter povečati prizadevanja za preprečevanje degradacije gozdov in povečanja prispevka gozdov k podnebnim spremembam.	(16) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na newyorško deklaracijo o gozdovih35, pravno nezavezujočo politično izjavo, ki potrjuje svetovni časovni načrt za zmanjšanje izgube naravnih gozdov za polovico do leta 2020 in si prizadeva za njeno odpravo do leta 2030. Deklaracijo je podprlo več deset vlad, številna največja svetovna podjetja in vplivne organizacije civilne družbe in domorodcev. V njej je bil poleg tega zasebni sektor pozvan, naj najpozneje do leta 2020 izpolni cilj odprave krčenja gozdov zaradi proizvodnje primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in proizvodi iz govejega mesa, vendar ta cilj ni bil dosežen. Uredba bi morala poleg tega prispevati k strateškemu načrtu Združenih narodov za gozdove za obdobje od 2017 do 203036, katerega prvi svetovni cilj za gozdove je odpraviti izgubo gozdnih površin po vsem svetu s pomočjo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vključno z varstvom, obnovo, pogozdovanjem in ponovnim pogozdovanjem, ter povečati prizadevanja za preprečevanje degradacije gozdov in povečanja prispevka gozdov k podnebnim spremembam. V zvezi s tem bi bilo treba v tej uredbi upoštevati tudi delo partnerstva na podlagi amsterdamskih deklaracij, ki temelji na newyorški deklaraciji o gozdovih, da bi do leta 2025 odpravili krčenje gozdov v zvezi s kmetijskimi proizvodi, hkrati pa ohranili primarne gozdove in območja z visoko ohranitveno vrednostjo, med drugim z odgovornim upravljanjem dobavne verige.
_________________	_________________
35 https://unfccc.int/news/new-york-declaration-on-forests.	35 https://unfccc.int/news/new-york-declaration-on-forests.
36 https://www.un.org/esa/forests/wp-content/uploads/2016/12/UNSPF_AdvUnedited.pdf.	36 https://www.un.org/esa/forests/wp-content/uploads/2016/12/UNSPF_AdvUnedited.pdf.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa leta 202137, ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje; razvoja infrastrukture; trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim. Podpisnice so v deklaraciji poudarile tudi, da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav ter ne spodbujajo krčenja gozdov in degradacije zemljišč.	(17) Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa leta 202137, ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje; razvoja infrastrukture; Podpisnice so se zavezale, da bodo do leta 2030 ustavile in obrnile trend krčenja gozdov in degradacije zemljišč, in poudarile, da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav, priznavajo pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v skladu z ustreznimi instrumenti nacionalnega in mednarodnega prava ter ne spodbujajo krčenja gozdov in degradacije zemljišč.
_________________	_________________
37 https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.	37 https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38 , v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.	(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike, spodbujala večjo trajnostnost ter spoštovala človekove in socialne pravice v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj, in sicer z vključitvijo zavezujočih in izvršljivih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu. Priznati je treba strateški pomen trdnih, skladnih in izvršljivih poglavij o trajnosti v trgovinskih sporazumih ter učinkovitega izvajanja mnogostranskih okoljskih in podnebnih sporazumov. Zato bi morala Komisija skrbno oceniti učinke trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov v ocenah učinka na trajnost in drugih ustreznih ocenah, in sicer na podlagi zanesljivih podatkov in ocenjevalnih metodologij.
_________________	_________________
38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.	38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Ta uredba bi morala spoštovati načelo skladnosti politik za razvoj in bi tako morala spodbujati in omogočati lažje sodelovanje z državami v razvoju, zlasti z najmanj razvitimi državami, in sicer z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči ter izmenjavo informacij in primerov dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in trajnostne rabe gozdov, pri čemer je treba še posebej priznati pobude na področju trajnostnosti, ki jih izvaja zasebni sektor.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20b) Odvisno od tega, za katero državo v razvoju gre, in od njenih splošnih okoljskih, socialnih in gospodarskih okoliščin bi bilo treba razmisliti o celostnem pristopu k trajnostnosti, pri tem pa upoštevati okoljsko, socialno in gospodarsko razsežnost, zlasti v primeru najmanj razvitih držav. Ukrepi Unije ne bi smeli voditi v zmanjšanje dohodka ranljivih skupin prebivalstva, izgubo delovnih mest ali nazadovanje, kar zadeva dosežke držav v razvoju, ter ne bi smeli spodbujati nezakonitih dejavnosti, med katerimi so številne povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, ki ima še bolj pogubne posledice za okolje in družbo. Prav tako bi bilo treba ustrezno upoštevati, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti pa je nesorazmerno prizadela revne in ranljive osebe, negativno pa je vplivala tudi na zaposlovanje in neenakost.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov.	(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi, deležniki na terenu, lokalno civilno družbo in lokalnimi skupnostmi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju in krepitvi vloge in pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, in sicer s priznavanjem njihovega skupnega lastništva zemljišč, kot je določeno v konvenciji MOD št. 169 in deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev in njihovih pravicah do prostovoljnega, predhodnega in informiranega soglasja, da se med drugim prepreči prilaščanje zemljišč, ter malih kmetov, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva, ki spoštujejo človekove pravice, hkrati pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje, da se prepreči izguba prihodkov v državah v razvoju in nelojalna konkurenca. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov in naravnih ekosistemov ter ohranjanju družbeno in okoljsko trajnostnih kmetijskih praks, ki ne povzročajo izključne odvisnosti od proizvodnje primarnih proizvodov za izvoz, temveč podpirajo prehod, osredotočen na agroekologijo. Priznavati bi morala pomembno vlogo malih kmetov pri proizvodnji primarnih proizvodov, obravnavani v tej uredbi, ter spodbujati in olajševati znanstveno in akademsko sodelovanje, pa tudi raziskovalne programe za spodbujanje znanja in inovacij v zvezi z gozdovi in njihovim ohranjanjem, vključno z znanjem lokalnih skupnosti, ki se prenaša iz roda v rod. Avtohtoni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske imajo nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni. Ohranjanje naravnih virov ni le vprašanje varstva biotske raznovrstnosti, temveč tudi vprašanje socialne pravičnosti, umeščene v vizijo za ekološko obnovo. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, zlasti ženske, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov in spodbuja njihovo obnavljanje, v skladu s sporočilom o pospešitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Glede na to, da je lahko delež malih kmetov v proizvodnji zadevnih primarnih proizvodov, zajetih v to uredbo, zelo visok, je treba posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se bodo spoprijemali pri izvajanju te uredbe. Ključnega pomena je, da jim gospodarski subjekti, ki kupujejo od njih, pravočasno ponudijo finančno in tehnično podporo, da bodo lahko izpolnili nove zahteve za dostop do trga Unije. Unija bi morala za pomoč trajnostnim praksam, kot sta agroekologija in gospodarjenje z gozdovi skupnosti, obravnavati neposredne in posredne dejavnike krčenja gozdov, tudi revščino, in sicer s podpiranjem dohodka malih kmetov, ki proizvajajo blago, izvoženo v Unijo, in zagotavljanjem zadostnih sredstev za posebno podporo malim kmetom v tretjih državah pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe in olajšanju njihovega dostopa do trga Unije.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Ta uredba upošteva vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, v skladu s katerimi so vsa podjetja, ne glede na velikost, odgovorna za spoštovanje človekovih pravic, politike in postopki za izpolnjevanje teh obveznosti pa morajo biti sorazmerni z njihovo velikostjo. V skladu s temi vodilnimi načel in smernicami OECD za večnacionalna podjetja bi morala ta uredba pripoznati, da morajo podjetja pri izvajanju potrebne skrbnosti posebno pozornost nameniti dejanskim in morebitnim negativnim učinkom svojih dejavnosti na marginalizirane ali ranljive skupine. Podjetja bi morala tudi upoštevati različna tveganja, s katerimi se soočajo ženske in moški.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti in tretjimi državami.	(22) Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Komisija bi morala tudi preučiti, kako bi bilo mogoče zemljiške pravice vključiti v spremljanje v evropski opazovalnici. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti, nevladnimi organizacijami, gospodarskimi subjekti, domorodnimi skupnostmi in tretjimi državami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Obstoječi zakonodajni okvir EU se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode40, ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost41. Obe uredbi sta bili ocenjeni v okviru preverjanja primernosti, s katerim je bilo ugotovljeno, da čeprav je zakonodaja pozitivno vplivala na gospodarjenje z gozdovi, cilji obeh uredb, in sicer omejitev nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter zmanjšanje porabe nezakonito pridobljenega lesa v EU, niso bili doseženi42, ugotovljeno pa je bilo tudi, da osredotočanje zgolj na zakonitost lesa ne zadostuje za izpolnitev zastavljenih ciljev.	(23) Obstoječi okvir EU za gozdove je akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov in se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode40, ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost41, ki operacionalizirajo sporazume o prostovoljnem partnerstvu. V zvezi z uspešnostjo in izvajanjem obeh uredb je bilo opravljeno preverjanje ustreznosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, da sta sicer obe uspešni, vendar so številni izzivi pri izvajanju zavirali napredek pri doseganju ciljev v celoti. Uporaba in delovanje sistema potrebne skrbnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 995/210 na eni strani ter na drugi strani omejeno število držav, vključenih v postopek prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, pri čemer ima le ena doslej vzpostavljen sistem izdajanja dovoljenj (Indonezija), so zmanjšali učinkovitost pri doseganju cilja porabe nezakonite pridobljenega lesa v EU.
_________________
40 UL L 295, 12.11.2010, str. 23.	40 UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
41 UL L 347, 30.12.2005, str. 1.	41 UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
42 https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/11630-Illegal-logging-evaluation-of-EU-rules-fitness-check-_en

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.	(32) Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov in kršitev človekovih pravic ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov ter kršitvami človekovih in delavskih pravic, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, mednarodnim pravom o človekovih pravicah ter načelom svobodnega, predhodnega in informiranega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi. Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati tri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje, vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz.	(33) Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati štiri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja, ukrepe za zmanjševanje tveganja in obveznosti poročanja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje, vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz. Gospodarski subjekti bi si morali razumno prizadevati, da proizvajalci, od katerih nabavljajo, zlasti mali kmetje, prejmejo pošteno plačilo, da bodo imeli zagotovljen dohodek za preživetje in da se bo lahko učinkovito izkoreninila revščina, ki je eden od temeljnih vzrokov za krčenje gozdov.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Gospodarski subjekti bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.	(34) Gospodarski subjekti, ki zadevni primarni ali drug proizvod prvič dajo na trg Unije ali ga izvozijo v tretjo državo, bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi. Predloga bi morala biti razumljiva, na voljo v vseh jezikih držav članic in dostopna prek spletnega portala, ki ga upravlja Komisija. Vsi deležniki bi morali imeti možnost, da prek portala podajo pritožbe in pripombe.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti, ki niso MSP, vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.	(37) Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti, ki niso mikropodjetja, vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Obstoj te uredbe ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja.	(38) Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, na primer Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta1a in prihodnja direktiva o trajnostnem upravljanju podjetij, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Obstoj te uredbe, ki velja za primarne proizvode, ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja, Komisija pa bi morala poskrbeti, da je pravni okvir Unije za potrebno skrbnost usklajen in dosleden.
	_______________________
	1a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Pri zadevnih primarnih proizvodih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe, naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.	(42) Pri zadevnih primarnih proizvodih ali izdelkih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe, naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Komisija bi morala zagotoviti ustrezna in zadostna finančna sredstva, zlasti za tehnično podporo, tudi prek Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, da bi partnerskim državam pomagala pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe. Te ukrepe bi bilo treba predvideti že pred začetkom njene veljavnosti in njenim celovitim izvajanjem, da bi se okrepile prilagoditvene zmogljivosti prizadetih skupnosti, s posebnim poudarkom na malih kmetih.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.	(46) Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja in degradacije gozdov na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju in degradaciji gozdov. Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z nizkim tveganjem bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti uporabo poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo.	(47) Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja in degradacije gozdov ter kršenja človekovih in delavskih pravic na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke, pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju in degradaciji gozdov, ter informacij, ki jih posredujejo tretje strani, vključno z lokalnimi skupnostmi, domorodnimi ljudstvi in organizacijami civilne družbe. Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na dvostopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države s standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo. Komisija bi morala predvideti posebno finančno in tehnično podporo ter okrepiti dialog s partnerskimi državami, ki spadajo v kategorijo visokega tveganja, da bi jih podprla pri prehodu na standardno kategorijo.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.	(52) Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter da so gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe, odgovorni in dolžni nadomestiti škodo, ki bi se ji s primerno skrbnostjo izognili.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe.	(57) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe. Komisija bo s partnerskimi državami, ki so podpisale sporazum o prostovoljnem partnerstvu, preučila načine za obravnavanje zahtev glede krčenja in degradacije gozdov iz te uredbe v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu ali drugih mehanizmov partnerstva in sodelovanja. Ta uredba bi morala upoštevati tudi pridobljene izkušnje in dobro prakso, ki izhajajo iz izvajanja sporazumov o prostovoljnem partnerstvu.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Komisija bi morala najmanj razvitim državam ter malim in srednjim podjetjem pomagati pri njihovem razumevanju, uvajanju in izpolnjevanju standardov iz te uredbe, pri čemer bi morala ohraniti odprt način sodelovanja z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladami, organizacijami civilne družbe in proizvajalci, zlasti malimi pridelovalci, za krepitev zmogljivosti.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa pravila o dajanju goveda, kakava, kave, oljne palme, soje in lesa (v nadaljnjem besedilu: zadevni primarni proizvodi) ter drugih proizvodov iz Priloge I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvodi), na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovega izvoza iz Unije, da bi	Ta uredba določa pravila o dajanju primarnih proizvodov iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zadevni primarni proizvodi), ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih, ali proizvodov, ki so bili pridobljeni iz njih (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvodi), na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovega izvoza iz Unije, da bi

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) preprečili, da bi pri proizvodnji zadevnih primarnih in drugih proizvodov prišlo do kršitev človekovih pravic.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V tej uredbi so določene tudi obveznosti finančnih institucij, ki delujejo v Uniji in zagotavljajo finančne storitve fizičnim ali pravnim osebam, katerih gospodarske dejavnosti vključujejo ali so povezane s proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, njihovo dobavo, dajanjem teh proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom z njega.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;	(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov – vključno s spreminjanjem gozdov, ki niso gozdni nasadi, v gozdne nasade – v zemljišča za drugo vrsto rabe zemljišč, vključno s kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) „kmetijska raba“ pomeni uporabo zemljišča za enega ali več naslednjih namenov: gojenje enoletnic, katerih rastni cikel traja eno leto ali manj; gojenje trajnic, katerih rastni cikel traja več kot eno leto, vključno z drevesi; gojenje trajnih ali začasnih travnikov ali pašnikov ter zemljišče, ki je začasno neobdelano (praha);

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „gozdni nasad“ pomeni zasajeni gozd, s katerim se intenzivno gospodari in pri sajenju in zrelosti sestoja izpolnjuje vsa naslednja merila: ena ali dve vrsti, enakomeren starostni razred in enakomeren razmik. Vključuje hitro rastoče nasade za les, vlakna in energijo ter izključuje gozdove, zasajene za zaščito ali obnovo ekosistemov, pa tudi gozdove, vzpostavljene s sajenjem ali sejanjem, ki so glede zrelosti sestoja podobni ali bodo podobni gozdovom, ki se naravno obnavljajo;	(4) „gozdni nasad“ pomeni zasajeni gozd, s katerim se intenzivno gospodari in pri sajenju in zrelosti sestoja izpolnjuje vsa naslednja merila: ena ali dve vrsti, enakomeren starostni razred in enakomeren razmik. Vključuje zlasti vse hitro rastoče nasade za les, vlakna in energijo. Izključuje zlasti vse gozdove, zasajene za zaščito ali obnovo ekosistemov, pa tudi gozdove, vzpostavljene s sajenjem ali sejanjem, ki so glede zrelosti sestoja podobni ali bodo podobni gozdovom, ki se naravno obnavljajo;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) „degradacija gozdov“ pomeni dejavnosti sečnje, ki niso trajnostne in povzročajo zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdnih ekosistemov, kar dolgoročno na splošno zmanjšuje koristi, ki jih prinašajo gozdovi, vključno z lesom, biotsko raznovrstnostjo in drugimi proizvodi ali storitvami;	(6) „degradacija gozdov“ pomeni spremembe v gozdu, ki negativno vplivajo na sestavo, strukturo ali funkcijo njegovih vrst ter zmanjšujejo njegovo sposobnost, da podpira biotsko raznovrstnost ali opravlja ekosistemske storitve, ne glede na to, ali jih povzroči človek ali ne;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „smiselno sodelovanje z deležniki“ pomeni razumevanje pomislekov in interesov deležnikov, zlasti najranljivejših skupin, kot so mali kmetje, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ter ženske, tako da se z njimi neposredno posvetuje tako, da se upoštevajo morebitne ovire za učinkovito sodelovanje;

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) „zadevna zakonodaja države proizvodnje“ pomeni pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb ter zadevnih trgovinskih in carinskih predpisov v skladu z zakonodajnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje.	(28) „zadevno pravo“ pomeni:
	a)  pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb, delavskih pravic ter zadevnih davčnih, protikorupcijskih, trgovinskih, carinskih, plačilnih in pogodbenih predpisov v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje;
	(b)  človekove pravice, zaščitene z mednarodnim pravom, zlasti s pogodbami in drugimi instrumenti, ki jih je ratificirala ali sprejela država proizvodnje. Sem so vključeni naslednji instrumenti in področja varstva: varstvo običajnih pravic zemljiške posesti in pravice do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, kot med drugim določajo Deklaracija o pravicah domorodnih ljudstev, Stalni forum OZN za domorodna vprašanja ter organi OZN in regijski organi za spremljanje pogodb, pravice do vode, pravice do varstva okolja in trajnostnega razvoja, pravice do zagovarjanja človekovih pravic in okolja brez vsakršnega preganjanja in nadlegovanja, pravic delavcev, kot so določene v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, drugih mednarodno priznanih človekovih pravic v zvezi z rabo zemljišč, dostopom do njih ali njihovim lastništvom ter človekove pravice do zdravega okolja, kot je določena v okvirnih načelih o človekovih pravicah in okolju ter standardih in primerih dobre prakse, ki jih je opredelil posebni poročevalec ZN za človekove pravice in okolje. Če nacionalni zakoni ne dosegajo mednarodnih standardov, gospodarski subjekti poskrbijo, da se naštete pravice spoštujejo.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) „prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju“ pomeni kolektivno človekovo pravico domorodnih ljudstev, da pred začetkom katere koli dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njihove pravice, zemljišča, vire, ozemlja, možnosti preživljanja in prehransko varnost, zanjo dajo svoje soglasje ali ji ga odrečejo; ta pravica se uveljavlja prek predstavnikov, ki jih izberejo sama, in na način, skladen z njihovimi običaji, vrednotami in normami;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28b) „zagovornik človekovih pravic“ pomeni posameznika, skupino in družbeno telo, ki spodbuja in varuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine. Zagovorniki človekovih pravic si prizadevajo za spodbujanje in varovanje državljanskih in političnih pravic ter spodbujanje, varovanje in uresničevanje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic. Prav tako spodbujajo in varujejo pravice članov skupin, kot so domorodne skupnosti;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28c) „zagovornik okoljskih človekovih pravic“ pomeni posameznika ali skupino, ki si osebno ali poklicno in miroljubno prizadeva varovati in spodbujati človekove pravice v zvezi z okoljem, vključno z vodo, zrakom, zemljo, rastlinstvom in živalstvom;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28d) „popravni ukrep“ pomeni vsak ukrep ali kombinacijo ukrepov za obnovo, sanacijo ali nadomestitev zemljišč, na katerih je prišlo do krčenja gozdov, spremembe rabe ekosistema ali degradacije gozdov ali ekosistemov;

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28e) „finančna storitev“ pomeni:
	(a) posojanje, ki med drugim vključuje kreditne pogodbe v zvezi z nepremičninami, odkup terjatev z regresom ali brez njega, financiranje trgovinskih poslov (vključno s forfetiranjem), izvozne kredite;
	(b) finančni zakup;
	(c) plačilne storitve, kot so opredeljene v členu 4, točka (3), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
	(d) garancije in obveznosti;
	(e) sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in opravljanje s tem povezanih storitev;
	(f) denarnoposredniške posle;
	(g) storitve neživljenjskega zavarovanja, določene v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b; or
	(h) upravljanje premoženja in svetovanje;
	______________________
	1a Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
	1b Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 28 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28f) „prizadeta ljudstva“ pomenijo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ki imajo v lasti, prebivajo, so odvisni od zemljišč, kjer se krči gozd, spreminja raba ekosistemov ali degradira gozdove ali ekosisteme, ali katerih pravice so bile prizadete zaradi proizvodnje zadevnih primarnih ali drugih proizvodov.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter	(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter mednarodnim pravom in standardi o pravici do posesti ter pravicah domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, vključno z običajnimi pravicami do posesti in pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev ter ob upoštevanju določb vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ter

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Gospodarski subjekti, ki so pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 prišli do zaključka, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Ta izjava potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, ter vsebuje informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode.	2. Gospodarski subjekti, ki so pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti iz člena 8 prišli do zaključka, da zadevni primarni in drugi proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 31 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne primarne in druge proizvode na trg Unije ali jih izvozijo. Ta elektronsko dostopna, prenosljiva in potrjena izjava potrjuje, da je bil opravljen postopek potrebne skrbnosti, navaja ukrepe, s katerimi je bila preverjena skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo, in pojasnjuje oceno, zakaj tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje. Izjava vsebuje tudi informacije iz Priloge II za zadevne primarne in druge proizvode. Izjave in potrdila so javno dostopna.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Gospodarski subjekti se pred sprejetjem odločitve, ki lahko vplivajo na deležnike, z njimi posvetujejo. To pomeni, da dajo pravočasno na voljo vse informacije, ki jih deležniki, ki bi jih to lahko zadevalo, potrebujejo za utemeljeno odločanje. Vključuje nadaljnje izvajanje dogovorjenih zavez, da bi obravnavali negativne učinke na ustrezne in potencialno prizadete deležnike.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. Gospodarski subjekti na različne načine podpirajo skladnost svojih dobaviteljev, tudi malih kmetov, s to uredbo, na primer z naložbami in krepitvijo zmogljivosti, pa tudi z mehanizmi oblikovanja cen, ki bi proizvajalcem, od katerih nabavljajo, omogočili preživetje.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da v postopku potrebne skrbnosti smiselno sodelujejo deležniki in vse ustrezne skupine deležnikov, zlasti deležniki, ki bi jih to lahko zadevalo, in imetniki pravic, zlasti domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter da se spoštuje njihova pravica do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju. Preden sprejmejo odločitev, ki bi lahko vplivala na deležnike, se z njimi posvetujejo.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom;	(a) opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom; za ustrezne proizvode opis vključuje navedbo zadevnih primarnih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, ki so vsebovani kot sestavine ali elementi, uporabljeni kot proizvodni vložek ali uporabljeni v proizvodnem procesu;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda.	(h) ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda, pri čemer se zagotovi spoštovanje pravic domorodnih ljudstev do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) ustrezne in preverljive informacije, pridobljene z neodvisnimi revizijami in ustreznimi posvetovalnimi procesi, da območje, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega blaga in proizvodov, ni predmet zahtevkov na podlagi domorodnih, običajnih ali drugih legitimnih pravic do posesti ali sporov glede njihove uporabe, lastništva ali posedovanja;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hb) ustrezne in preverljive informacije, ki razkrivajo stališča domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih skupin, ki uveljavljajo pravice do posesti v zvezi z območjem, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega blaga in proizvodov, v zvezi s proizvodnjo zadevnega blaga in proizvodov;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija predlaga tudi podporne ukrepe za razvoj zmogljivosti malih kmetov v zvezi z zahtevami glede geolokalizacije, predvidenih v tej uredbi. To lahko vključuje tako tehnično kot finančno podporo za male kmete, da bodo lahko zbirali in upravljali zahtevane podatke, med drugim pa ima prednost prenos tehnologije.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Komisija v sodelovanju z državami proizvajalkami vzpostavi platformo, ki uporablja satelitske posnetke in določanje položaja, pridobljeno z uporabo sistemov EGNOS/Galileo in Copernicus, za podporo preverjanja skladnosti in pomoč vsem stranem pri dobavnih verigah brez krčenja gozdov. Platforma vsebuje informacije za redno spremljanje sprememb gozdnatosti in za tematsko kartiranje ter uporabniku prijazne informacije, ki so na voljo organom držav članic, zainteresiranim organom tretjih držav, gospodarskim subjektom in trgovcem.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za dopolnitev odstavka 1 v zvezi z nadaljnjimi relevantnimi informacijami, ki jih je treba pridobiti in so morda potrebne za zagotovitev učinkovitosti sistema potrebne skrbnosti.	3. Komisija lahko v skladu s členom 33 in smernicami za posamezne primarne proizvode sprejme delegirane akte za dopolnitev odstavka 1 v zvezi z nadaljnjimi relevantnimi informacijami, ki jih je treba pridobiti in so morda potrebne za zagotovitev učinkovitosti sistema potrebne skrbnosti in izvajanje zahtev glede informacij za male kmete ter zagotavlja, da ohranijo lastništvo in nadzor nad zaščitenimi podatki.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prisotnost gozdov v državi in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;	(b) prisotnost gozdov in drugih ogroženih ekosistemov, kot so savane, stepe, šotišča, mokrišča ali mangrove v državi in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) prisotnost ranljivih ljudstev, domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti v državi in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;	(e) pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, neobstoj, pomanjkljivo uveljavljanje ali kršenje pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti ali drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti, pa tudi zagovornikov človekovih pravic in okoljskih človekovih pravic, oziroma nasilje nad njimi, slabo upravljanje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) pomisleki glede drugih akterjev, ki sodelujejo v dobavni verigi, zlasti zaradi ovadb zoper akterja, utemeljeni pomisleki, ki se nanašajo na krčenje gozdov in njihovo degradacijo, kršitve človekovih pravic ali napadi zoper okoljevarstvenike in zagovornike zemljiških pravic s strani akterja ali dejstvo, da je OZN akterja uvrstil na seznam družb in podjetij, ki sodelujejo pri kršitvah človekovih pravic ali mednarodnega prava;

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) razširjenost poslovnih praks, kot so prakse nabave in oblikovanja cen, ki ogrožajo sposobnost kmetov za proizvodnjo primarnih in drugih proizvodov na način, ki je skladen z zahtevami te uredbe;

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;	(g) tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov in ekosistema, ter kršitev ustrezne zakonodaje ali kršitev človekovih pravic;

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.	4. Razen kadar analiza, opravljena v skladu z odstavkom 1, gospodarskemu subjektu omogoča, da ugotovi, da tveganja ni ali da obstaja zanemarljivo tveganje, da zadevni primarni ali drugi proizvodi niso skladni z zahtevami iz te uredbe, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih primarnih in drugih proizvodov na trg Unije ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je zanemarljivo. To lahko vključuje zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih, izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij, izgradnjo zmogljivosti in finančne naložbe za male kmete ali druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Gospodarski subjekti po potrebi zagotovijo, da se izvedejo ocene tveganja in sprejmejo ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se zagotovita udeležba domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi, ter posvetovanje z njimi in njihovo prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3(a) in (b). Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter po potrebi prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.	1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3, točke (a), (b) in (c). Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati, ko se gospodarski subjekti seznanijo z njimi. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če ni drugače določeno z drugimi zakonodajnimi instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v trajnostni vrednostni verigi, gospodarski subjekti, ki niso MSP, vsako leto na čim širši ravni, tudi na spletu, javno poročajo o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, ki so jih sprejeli za izvajanje svojih obveznosti iz člena 8. Gospodarski subjekti, ki spadajo tudi na področje uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi, lahko izpolnijo svoje obveznosti poročanja iz tega odstavka tako, da pri poročanju v okviru drugih zakonodajnih instrumentov EU vključijo zahtevane informacije.	2. Gospodarski subjekti vsako leto čim obsežneje, tudi na spletu, javno poročajo o naslednjih elementih:
	a)  svojem sistemu potrebne skrbnosti in ukrepih, ki so jih sprejeli za izvajanje svojih obveznosti iz člena 8, vključno s smiselnim sodelovanjem z deležniki in udeležbo deležnikov ter razkritjem o umiku iz člena 10;
	b)  dokazih o soglasju domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi;
	c)  ukrepih, ki so jih izvedli, da bi zagotovili sorazmerno porazdelitev stroškov skladnosti s to uredbo med vse udeležence v dobavnih verigah, in
	d)  ukrepih, ki so jih izvedli za podporo skladnosti svojih dobaviteljev, zlasti malih kmetov, na primer z naložbami in krepitvijo zmogljivosti, pa tudi z mehanizmi oblikovanja cen, da bi proizvajalcem, od katerih nabavljajo, omogočili preživetje.
	Gospodarski subjekti, ki spadajo tudi na področje uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi, lahko izpolnijo svoje obveznosti poročanja iz tega odstavka tako, da pri poročanju v okviru drugih zakonodajnih instrumentov EU vključijo zahtevane informacije.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. V poročilih iz odstavka 2 se v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki jih dobavi vsak dobavitelj:
	(a) navedejo informacije, opisane v členu 9(1), točke (a) do (e);
	(b) opišejo pridobljene informacije in dokazi, ki se uporabljajo za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s členom 3, točke (a), (b) in (c);
	(c) navedejo ugotovitve ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 10(1), in opišejo vsi postopki ali ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti v skladu s členom 10(4);
	(d) navedeta datum in kraj, kjer so bili zadevni primarni in drugi proizvodi dani na trg Unije ali izvoženi z njega and
	(e) navedejo dokazi o posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi imetniki običajnih pravic zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 12	črtano
Poenostavljen postopek potrebne skrbnosti
1.  Pri dajanju zadevnih primarnih ali drugih proizvodov na trg Unije ali njihovem izvozu z njega gospodarskim subjektom ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 10, če lahko zagotovijo, da so bili vsi zadevni primarni in drugi proizvodi proizvedeni v državah ali delih držav, ki so bile v skladu s členom 27 opredeljene kot države z nizkim tveganjem.
2.  Če pa gospodarski subjekt pridobi informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Smernice za potrebno skrbnost
	Komisija lahko po posvetovanju z deležniki, Evropsko agencijo za okolje in po potrebi z mednarodnimi organizacijami, ki imajo strokovno znanje na področju potrebne skrbnosti, objavi smernice, da bi podjetjem ali organom držav članic pomagala pojasniti, kako naj podjetja izpolnijo svoje obveznosti potrebne skrbnosti. Pri pripravi smernic med drugim upošteva vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD in FAO o odgovornih kmetijskih oskrbovalnih verigah.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Brez poseganja v obveznost gospodarskih subjektov, da ravnajo s potrebno skrbnostjo iz člena 8, lahko države članice gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter smernice, pri čemer upoštevajo položaj MSP, da se olajša izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.	5. Brez poseganja v obveznost gospodarskih subjektov, da ravnajo s potrebno skrbnostjo iz člena 8, lahko države članice gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter smernice za posamezne primarne proizvode, pri čemer upoštevajo položaj MSP, da se olajša izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti določitev stopnje tveganja za države ali njihove dele v skladu s členom 27, preteklo skladnost gospodarskega subjekta ali trgovca s to uredbo in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Pristojni organi pri pregledu načrtov določijo manjšo pogostost pregledov za tiste gospodarske subjekte in trgovce, ki so dokazali dosledno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.	3. Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo načrt, ki temelji na pristopu, ki temelji na oceni tveganja. Načrt, ki je na voljo javnosti, vsebuje vsaj merila tveganja za izvedbo analize tveganja iz odstavka 4 in je tako podlaga za odločanje o pregledih. Pristojni organi pri določanju in pregledovanju meril tveganja upoštevajo zlasti določitev stopnje tveganja za države ali njihove dele v skladu s členom 27, predhodno neuspešnost gospodarskega subjekta ali trgovca pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo, količino zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki jih gospodarski subjekt ali trgovec daje na trg oziroma na voljo, čas, ki je minil od zadnje ocene tveganja zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, oddaljenost zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, od gozdov in drugih naravnih ekosistemov in vse druge zadevne informacije. Pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov redno pregledujejo te načrte in merila tveganja, da bi izboljšali njihovo učinkovitost.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.	11. Brez poseganja v preglede iz odstavkov 5 in 6 pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja izvajajo preglede iz odstavka 1, kadar imajo dokaze ali druge zadevne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb v skladu s členom 29, o morebitni neskladnosti s to uredbo.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo.	1. Pristojni organi sodelujejo med seboj, z organi drugih držav članic, s Komisijo, organizacijami civilne družbe in sindikati ter po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto javnosti in Komisiji dajo na voljo informacije o uporabi te uredbe v predhodnem koledarskem letu. Te informacije vključujejo njihove načrte pregledov, število pregledov in rezultate pregledov, opravljenih pri gospodarskih subjektih in trgovcih, vključno z vsebino teh pregledov, količino pregledanih zadevnih primarnih in drugih proizvodov glede na skupno količino zadevnih primarnih in drugih proizvodov, danih na trg, države porekla in proizvodnje zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter ukrepe, sprejete v primeru neskladnosti, ter izterjane stroške pregledov.	1. Države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto javnosti in Komisiji dajo na voljo informacije o uporabi te uredbe v predhodnem koledarskem letu. Te informacije vključujejo njihove načrte pregledov in merila tveganja, na katerih temeljijo, število pregledov in rezultate pregledov, opravljenih pri gospodarskih subjektih in trgovcih, vključno z rezultati teh pregledov, število kontrol in rezultate kontrol, opravljenih v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, vključno z rezultati teh kontrol, količino pregledanih zadevnih primarnih in drugih proizvodov glede na skupno količino zadevnih primarnih in drugih proizvodov, danih na trg, države porekla in proizvodnje zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter ukrepe, sprejete v primeru neskladnosti, gospodarske subjekte in trgovce, zoper katere so bili ti ukrepi sprejeti, pa tudi trgovska imena neskladnih proizvodov, stroške pregledov, ki so bili izterjani v vsakem posameznem primeru, ter gospodarske subjekte in trgovce, ki niso izpolnili svojih obveznosti iz te uredbe in proti katerim je upravni organ ali sodišče v predhodnih štirih letih uvedlo končne kazni v skladu s členom 23, vključno s trgovskimi imeni zadevnih neskladnih proizvodov.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Službe Komisije na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu z odstavkom 1, vsako leto objavijo pregled uporabe te uredbe na ravni Unije.	2. Službe Komisije na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu z odstavkom 1, vsako leto objavijo pregled uporabe te uredbe na ravni Unije. Na podlagi tega pregleda izda priporočila pristojnim organom, da se zagotovi enotna uporaba te uredbe.

 

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o vsaki upravni ali kazenski sankciji oziroma kazni, ki jo izrečejo gospodarskemu subjektu ali trgovcu zaradi kršenja obveznosti iz te uredbe, tudi v obliki uradnega opozorila.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam gospodarskih subjektov in trgovcev, opredeljenih v skladu z odstavkom 2a, ki niso izpolnili svojih obveznosti iz te uredbe, ter trgovsko ime neskladnih proizvodov. Zadevni gospodarski subjekt ali trgovec je obveščen o vključitvi na seznam. Seznam se objavi na spletnem mestu Komisije in se redno posodablja.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Komisija gospodarski subjekt ali trgovca črta s seznama gospodarskih subjektov in trgovcev, ki kršijo predpise, čez najmanj eno leto, če država članica Komisijo obvesti, da je gospodarski subjekt ali trgovec sprejel zadostne popravne ukrepe, vključno s popolnim plačilom kazni in izboljšavami svojega sistema potrebne skrbnosti, in če ustrezni organ države članice ne izda nadaljnjih poročil o sankcijah ali upravnih ali kazenskih postopkih v zvezi z domnevno kršitvijo. Komisija v svojem letnem poročilu objavi kratko utemeljitev za vsak gospodarski subjekt ali trgovca, ki je odstranjen s seznama.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če so bile po pregledih iz členov 15 in 16 odkrite morebitne resne pomanjkljivosti ali ugotovljena tveganja v skladu s členom 14(6), lahko pristojni organi sprejmejo takojšnje začasne ukrepe, vključno z zasegom ali začasno ustavitvijo dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov na njem ter njihovega izvoza z njega.	Če so bile po pregledih iz členov 15 in 16 odkrite morebitne resne pomanjkljivosti ali ugotovljena tveganja v skladu s členom 14(6), pristojni organi sprejmejo takojšnje začasne ukrepe, vključno z zasegom ali začasno ustavitvijo dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov na njem ter njihovega izvoza z njega.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.	1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, v skladu s členom 23 izrečejo kazni in od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca nemudoma zahtevajo, da v določenem in razumnem roku sprejme popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.	(d) po možnosti uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) odpravo pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, ki so morda povzročile neskladnost, zato da se prepreči tveganje prihodnjih kršitev.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2 ali če se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.	3. Če gospodarski subjekt ali trgovec ne izvede popravnih ukrepov iz odstavka 2 v roku, ki ga določi pristojni organ v skladu z odstavkom 1, ali če se neskladnost iz odstavka 1 po preteku tega roka nadaljuje, pristojni organi zagotovijo, da se zadevni primarni ali drug proizvod umakne ali odpokliče ali da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu Unije ali izvoz z njega.

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo in vrednostjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, pri čemer se višina teh kazni izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, višina teh kazni pa se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve; najvišji znesek takih glob znaša najmanj 4 % letnega prometa gospodarskih subjektov ali trgovcev v zadevni državi članici ali državah članicah;	(a) denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo ali kršitvami človekovih pravic in vrednostjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, pri čemer se višina teh kazni izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, višina teh kazni pa se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve; najvišji znesek takih glob znaša najmanj 4 % letnega prometa gospodarskih subjektov ali trgovcev v zadevni državi članici ali državah članicah;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) v primeru resne ali ponavljajoče se kršitve začasen odvzem pravice do predložitve izjave o potrebni skrbnosti z namenom dajanja zadevnih primarnih ali drugih proizvodov na trg Unije ali njihovega izvoza; odpoklic zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki so naprodaj, tudi pri trgovcih na drobno, in kazenske sankcije v skladu s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, nosijo odgovornost in so dolžni nadomestiti škodo, ki bi se ji s primerno skrbnostjo izognili. Postopek za ugotavljanje odgovornosti pred pristojnim sodnim organom sproži fizična ali pravna oseba, ki ima za to pravni interes.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:	2. Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca EU za carino, da se omogoči:

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z nizkim ali visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija lahko določi države ali njihove dele, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2). Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov.	1. Ta uredba vzpostavlja dvostopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija lahko določi države ali njihove dele, ki predstavljajo visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2). Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov. Ta proces se razvije v tesnem dialogu z državami proizvajalkami ter z izrecnimi navedbami in časovnim razporedom, kdaj se lahko predvideva pregled kategorije visokega tveganja za posamezne države.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri določanju držav ali njihovih delov z nizkim ali visokim tveganjem v skladu z odstavkom 1 se upoštevajo informacije, ki jih zagotovi zadevna država, in temeljijo na naslednjih ocenjevalnih merilih:	2. Pri določanju držav ali njihovih delov z visokim tveganjem v skladu z odstavkom 1 se uporabi pregleden ocenjevalni postopek, pri katerem se upoštevajo informacije, ki jih zagotovijo zadevna država in tretje osebe, vključno z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, civilnodružbenimi in mednarodnimi organizacijami, in ki temeljijo na naslednjih ocenjevalnih merilih:

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) specifičnih okoliščinah vsake zadevne države v zvezi s proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) stopnji širjenja kmetijskih zemljišč za zadevne primarne proizvode,	(b) stopnji širjenja kmetijskih zemljišč za zadevne primarne proizvode, pri čemer morajo obstajati trdni dokazi, da je neposredno povezana s krčenjem in degradacijo gozdov;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) podatku, ali nacionalno določeni prispevek k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, kar zagotavlja, da se emisije zaradi krčenja in degradacije gozdov upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v nacionalno določenem prispevku;	(d) podatku, ali nacionalno določeni prispevek k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč, kar zagotavlja, da se emisije zaradi krčenja in degradacije gozdov upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v nacionalno določenem prispevku, pri čemer se priznajo tudi prizadevanja, ki jih ta država vlaga v izvajanje svojega nacionalno določenega prispevka;

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) sporazumih in drugih instrumentih, sklenjenih med zadevno državo in Unijo, ki obravnavajo krčenje ali degradacijo gozdov ter olajšujejo skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe in njihovo učinkovito izvajanje;	(e) sporazumih in drugih instrumentih, vključno z mehanizmi partnerstva in sodelovanja iz člena 28(1), sklenjenih med zadevno državo in Unijo, ki obravnavajo krčenje ali degradacijo gozdov ter olajšujejo skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe in njihovo učinkovito izvajanje;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) podatku, ali ima zadevna država sprejeto nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, tudi v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma, in ali sprejema učinkovite izvršilne ukrepe za preprečevanje in sankcioniranje dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov, ter zlasti ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da se prepreči okoriščanje, ki izhaja iz krčenja ali degradacije gozdov.	(f) podatku, ali ima zadevna država sprejeto nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, tudi v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma, Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev in ustrezno zakonodajo, in ali sprejema učinkovite izvršilne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje teh predpisov in za preprečevanje in sankcioniranje dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov za izvoz in povzročajo krčenje in degradacijo gozdov, ter zlasti, ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da se prepreči okoriščanje, ki izhaja iz krčenja ali degradacije gozdov ali do katerega prihaja zaradi nespoštovanja ustrezne zakonodaje.

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) tem, ali je nacionalna in podnacionalna jurisdikcija razvila sodne pristope s smiselnim sodelovanjem vseh ustreznih deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ženskami in zasebnim sektorjem, vključno z mikropodjetji, malimi in srednjimi podjetji ter malimi kmeti, da bi se spopadli s krčenjem, degradacijo gozdov, spremembo rabe in degradacijo naravnih ekosistemov, kršitvami zemljiških pravic in nezakonito proizvodnjo;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) tem, ali zadevna država pregledno daje na voljo ustrezne podatke;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija zadevne države obvesti, da namerava spremeniti obstoječo kategorijo tveganja, in jih pozove, naj predložijo vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija državam omogoči dovolj časa za predložitev odziva, ki lahko vključuje informacije o ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.	Komisija zadevne države obvesti, da namerava spremeniti obstoječo kategorijo tveganja, in jih pozove, naj predložijo vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi s tem. Izvede tudi javno posvetovanje, s katerim zbere informacije in mnenja vseh zainteresiranih strani, zlasti ranljivih ljudstev, domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, malih kmetov, žensk in organizacij civilne družbe ter sindikatov. Komisija državam in drugim zainteresiranim stranem omogoči dovolj časa za predložitev odziva, ki lahko vključuje informacije o ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja, če bi se njen status ali status njenih delov uvrstil v višjo kategorijo tveganja.

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) posledice opredelitve države kot države z visokim ali nizkim tveganjem.	(c) posledice opredelitve države kot države z visokim tveganjem.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Sistem primerjalnih analiz spremljajo močna podpora in jasne informacije, ki jih je treba dati na voljo državam, na katere se nanaša ta uredba. Komisija bi morala vzpostaviti poseben podporni mehanizem ter pripraviti smernice in pobude za posamezne primarne proizvode z državami, ki so opredeljene kot države z visokim tveganjem, da bi jim pomagala znižati stopnjo tveganja proti standardni kategoriji. Ta podpora bi morala temeljiti na strukturiranem dialogu, medsebojnem sodelovanju in okrepitvi že obstoječih in novih mehanizmov partnerstva in sodelovanja, med drugim tudi na primerih iz člena 28.

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno reševanje problema krčenja in degradacije gozdov. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja se bodo osredotočali na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.	1. Komisija deluje v partnerstvu z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, vključno s tistimi, ki sodelujejo v procesih prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT, za razvoj partnerstev in sodelovanja za skupno odpravljanje temeljnih vzrokov krčenja in degradacije gozdov, za sprejetje kmetijsko-ekoloških in proizvodnih sistemov, ki ne uničujejo gozdov in spoštujejo človekove pravice, vključno z odpravljanjem strukturne revščine in s tem, da je treba zagotoviti dostojen življenjski dohodek družbam, ki so odvisne od gozdov in ekosistemov, v partnerskih državah, ki jih zadeva ta uredba.
	Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja omogočajo izmenjavo informacij in dobre prakse, v podporo imajo tehnična in zadostna finančna sredstva in so osredotočeni na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, odpravo krčenja in degradacije gozdov, varstvo človekovih pravic ter na prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja, obenem pa spodbujajo stabilno in zakonito poslovanje ter prispevajo k trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu in družbi. Namen teh partnerstev in mehanizmov sodelovanja je okrepiti sodelovanje s carinskimi organi držav proizvajalk in drugimi ustreznimi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, okrepiti ali izboljšati dobro upravljanje ter ščititi pravice, možnosti preživljanja in preživetje skupnosti, ki so odvisne od gozdov, vključno z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, drugimi običajnimi imetniki pravic do posesti in malimi kmeti, zlasti pa ženskami, in to tako, da se spoštujejo njihova kultura in običaji. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja vključujejo tudi omogočanje lažjega znanstvenega in akademskega sodelovanja. Zagotavljajo in vključujejo strukturirane dialoge in sodelovanje več deležnikov, podporne programe in ukrepe, vključno s pomočjo pri razvoju in izvajanju nacionalnih okvirov za gozdarstvo in trajnostno gozdarstvo, namensko tehnično podporo in podporo pri gradnji zmogljivosti, ter upravne dogovore in določbe v že obstoječih sporazumih ali sporazumih in trgovinskih spodbudah s posebnim poudarkom na malih kmetih, domorodnih ljudstvih in lokalnih skupnostih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe, tako da nihče ne bo prikrajšan in tako da bo omogočen čim lažji dostop do trga Unije. Temeljiti bi morali na časovno omejenih mejnikih, dogovorjenih z lokalnimi deležniki, kot so mali kmetje, avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe. Vsa ta partnerstva in mehanizmi sodelovanja so zlasti pomembni za države, uvrščene v kategorijo visokega tveganja.
	V okviru partnerstev in mehanizmov sodelovanja mora biti ustrezno upoštevana okoljska, socialna in gospodarska razsežnost. Preprečiti je treba zmanjšanje dohodka ranljivih skupin prebivalstva, izgubo delovnih mest, nazadovanje držav v razvoju pri dosežkih, in tudi spodbude za nezakonite dejavnosti.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija se v zvezi s posebno tehnično podporo, ki jo potrebujejo partnerske države, na katere se nanaša ta uredba, opre na obsežne izkušnje in strokovno znanje mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za prehrano in kmetijstvo ter Program Združenih narodov za okolje.

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija v partnerstvu z državami proizvajalkami spodbuja proces med deležniki, malimi kmeti in lokalnimi skupnostmi za razvoj modelov določanja cen, s katerimi bosta kmetom omogočena dostojen dohodek za preživetje in pa proizvodnja trajnostnega blaga, ki ne bo povzročala krčenja gozdov, ter jim bo pomagal preučiti pozitivne spodbude za to, da bi mali kmetje prešli na trajnostne prakse.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Komisija sodeluje z državami proizvajalkami pri pripravi in izvajanju nacionalnih časovnih načrtov za pomoč malim kmetom pri izpolnjevanju zahtev Unije. Časovni načrti se pripravijo in izvajajo z vključujočim sodelovanjem malih kmetov, domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, tudi MSP in malih kmetov.	2. Partnerstva in sodelovanje bi morala imeti zagotovljena ustrezna finančna sredstva ter bi morala podpirati in omogočati spremljanje, ali so v celoti vključeni vsi deležniki, vključno s civilno družbo, zlasti lokalnimi okoljevarstveniki, z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, ženskami in zasebnim sektorjem, tudi MSP in malimi kmeti. Komisija pomaga najmanj razvitim državam pri razumevanju in izvajanju standardov, določenih v tej uredbi, in skladnosti z njimi, pri čemer odprto sodeluje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladami, organizacijami civilne družbe in proizvajalci, zlasti malimi pridelovalci, za krepitev zmogljivosti.
	Partnerstva in sodelovanje vključujejo podporo razmejitvi in priznavanju pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, vključno s pravicami do zemljiške posesti, v skladu z mednarodnimi standardi, da se pojasni nacionalni pravni položaj ter določijo jasne obveznosti za podjetja in podpora – če to še ni prisotno v že obstoječih sporazumih in dialogih, kot so prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT – za začetek vključujočega in participativnega dialoga o nacionalnih procesih pravne in upravljavske reforme, da se izboljša gospodarjenje z gozdovi in ustrezno obravnavajo domači dejavniki, ki prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov.

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje, davčnih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, pregledne dobavne verige, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.	3. Partnerstva in sodelovanje v posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, organizacijami civilne družbe in malimi kmeti ter v participativnih procesih z več deležniki spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje in pravnih reform, pri čemer se upoštevajo morebitni nacionalni pravni okvir, davčne spodbude in druga ustrezna orodja za izboljšanje upravljanja in izvrševanja zakonodaje, ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega upravljanja in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča za druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost, vključno z agroekologijo in konkurenčnostjo, ter podpirajo tudi večjo prehransko varnost, pregledne dobavne verige, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, ženskami, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi skupinami z običajnimi zemljiškimi pravicami, prizadevanje za priznanje in spoštovanje njihovih zemljiških pravic, lastništva, zemljiških pravic in dostopa do zemljišč ter pravice do svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja v skladu z mednarodnimi standardi in prostovoljnimi smernicami za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištvo in gozdove, in še zagotavljanje javnega dostopa do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij ter podpore malim kmetom v tretjih državah pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe in olajšanje njihovega dostopa do trga Unije.
	Vsi projekti, razviti v okviru teh partnerstev, vključno s tistimi, ki se osredotočajo na ohranjanje in obnovo, spoštujejo pravice domorodnih ljudstev, za vse projekte ali razvoj na njihovem ozemlju pridobijo njihovo prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju ter spoštujejo njihove zemljiške pravice, kot so opredeljene v mednarodnih standardih.
	Poleg tega Komisija še naprej podpira osrednje potekajoče programe, projekte in pobude za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, kot so prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT ali Program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju, ter posebne državne in regionalne pobude, predvidene v njeni razvojni politiki.

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdnih ekosistemov.	4. Komisija sodeluje v mednarodnih dvo- in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter za preprečevanje tega, da bi dosegli nasprotni učinek in bi se neželene dobavne verige, povezane s krčenjem gozdov, preusmerjale v druge regije sveta, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Skupščina Združenih narodov za okolje, Forum Združenih narodov za gozdove, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Svetovna trgovinska organizacija ter skupini G7 in G20. Takšno sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, pa tudi nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter so povezani s človekovimi pravicami.

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija vzpostavi evropsko podatkovno zbirko o tekočih in preteklih projektih med Unijo in tretjimi državami ter dvostranskih projektih med državami članicami in tretjimi državami, da bi se ocenil njihov vpliv na svetovne gozdove.

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija podpira države pri zagotavljanju, da so njihovi sistemi izdajanja dovoljenj FLEGT v celoti skladni z zahtevami te uredbe, da se ne povzroča krčenje gozdov.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Postopki iz odstavka 1 so pošteni, pravični, pravočasni in ne nedopustno dragi ter zagotavljajo ustrezne in učinkovite pravne možnosti, vključno s sodno prepovedjo, kadar je to primerno, države članice pa zagotovijo, da so javnosti na voljo praktične informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Za namene odstavka 6 projekti vključujejo mehanizem za spremljanje in preprečevanje negativnih vplivov na človekove pravice ter lokalno dostopen in pregleden pritožbeni mehanizem. Posebna pozornost se nameni projektom na območjih, ki imajo posebne potrebe ali so izrazito občutljiva, na primer na območjih s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami ter na območjih velike naravne vrednosti;
	Pri projektih se spoštujejo in podpirajo pravice domorodnih ljudstev, zlasti njihove pravice do zemljišč, ozemelj, virov in samoodločbe ter njihova pravica do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju.
	Projekti morajo biti tehnično in finančno usklajeni. Poleg meril iz člena 186 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a se stroški, povezani z nakupom zemljišč in drugih nepremičnin, štejejo za upravičene do financiranja v skladu z odstavkoma 6 in 7, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
	(a) nakup je namenjen izvajanju popravnih ukrepov ali neposredno koristi prizadetim ljudstvom ter
	(b) kupljeno zemljišče ali nepremičnina je dolgoročno namenjena bodisi izvajanju popravnih ukrepov bodisi neposredni koristi prizadetih ljudstev.
	Ta člen se uporablja brez poseganja v morebitne pravice do odškodnine ali druge pravne poti, do katerih so strani upravičene neodvisno od te uredbe.
	____________________
	1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 33 za vzpostavitev mehanizma, s katerim bodo lahko skupnosti, katerih pravice so bile kršene s kršitvami te uredbe, v zvezi z okoljsko škodo pridobile odškodnino in dosegle kazni.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe.	4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe. Proizvajalci, vključno z malimi kmeti, imajo dostop do vseh informacij, ki jih zadevajo.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija ob začetku veljavnosti te uredbe oceni, ali obstaja tveganje večjega uničevanja savan, mokrišč, šotišč in travišč z veliko biotsko raznovrstnostjo, pa tudi drugih ekosistemov zaradi intenzivnega izkoriščanja in govedoreje v povezavi s proizvodnjo primarnih proizvodov, in presodi, ali bi bilo treba to uredbo ustrezno dopolniti.

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija stalno spremlja učinke te uredbe na ranljive deležnike, kot so mali kmetje, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, zlasti v tretjih državah, pri čemer posebno pozornost nameni tudi položaju žensk. Spremljanje temelji na znanstveni in pregledni metodologiji, pri tem pa se upoštevajo informacije, ki jih zagotovijo ustrezni deležniki, kot so tretje države, medvladne in nevladne organizacije, civilna družba in organizacije malih kmetov ter domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, tudi v dialogih z več deležniki. Komisija najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe iz člena 36(2) predlaga ustrezne ukrepe, pri čemer upošteva rezultate postopka spremljanja, s katerim se podpre te deležnike, zlasti:
	(a) da bi njihove proizvodne metode in obseg izpolnjevali trajnostna merila, določena v uredbi, in bi bili njihovi proizvodi in blago sledljivi, njihovo poreklo pa pregledno;
	(b) da se po potrebi spodbuja njihov prehod na družbeno in okoljsko trajnostne kmetijske prakse, ki ne bodo povzročale izključne odvisnosti od proizvodnje primarnih proizvodov za izvoz, temveč bodo podpirale prehod, osredotočen na agroekologijo, ter ohranjanje teh praks;
	(c) da se olajša in podpre njihovo vključevanje v dobavne verige, ki vodijo na notranji trg Unije, z zagotovitvijo razmer in spodbud, na podlagi katerih bodo lahko izpolnjevali regulativne zahteve Unije;
	(d) da se ponudijo podpora in spodbude za to, da bodo ohranjali gozdove in naravne ekosisteme na zemljiščih, ki jih uporabljajo za proizvodnjo primarnih proizvodov;
	(e) da bo zagotovljeno ustrezno varstvo pravic domorodnih ljudstev in drugih lokalnih skupnosti s pravico do posesti.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Po pregledu, kot je opredeljen v odstavku 3, lahko Komisija v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se vključijo zadevni proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili proizvedeni iz njih.	4. Po pregledu, kot je opredeljen v odstavku 3, lahko Komisija v skladu s členom 33 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se vključijo dodatni primarni proizvodi.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Blago, kot je razvrščeno v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, navedeno v členu 1 te uredbe68.	Oznake nomenklature iz kombinirane nomenklature, kot je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi in določena v Prilogi I k tej uredbi, ki veljajo v času objave te uredbe in kot so smiselno spremenjene s poznejšo zakonodajo68: govedo, kakav, kava, koruza, kavčuk, palmovo olje, perutnina, soja, drobnica, prašiči, les. V skladu s členom 1 se ta uredba uporablja za vse blago, ki vsebuje zadevne primarne proizvode, je bilo z njimi krmljeno ali iz njih proizvedeno, in za proizvode, ki so iz njega pridobljeni, ter se v njej imenujejo „zadevni proizvodi“. Okvirni seznam teh proizvodov je naveden v tabeli v tej prilogi.
_________________	_________________
68 Oznake nomenklature iz kombinirane nomenklature, kot je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi in določena v Prilogi I k tej uredbi, ki veljajo v času objave te uredbe in kot so smiselno spremenjene s poznejšo zakonodajo.	68 Oznake nomenklature iz kombinirane nomenklature, kot je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi in določena v Prilogi I k tej uredbi, ki veljajo v času objave te uredbe in kot so smiselno spremenjene s poznejšo zakonodajo.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Priloga I – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Okvirni seznam zadevnih primarnih proizvodov, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87:

 

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Omogočanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihov izvoz iz Unije ter razveljavitev Uredbe (EU) št. 995/2010
Referenčni dokumenti	COM(2021)0706 – C9-0430/2021 – 2021/0366(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.1.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 7.4.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Rosa Estaràs Ferragut 26.1.2022
Datum sprejetja	23.6.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	11 0 9
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Barry Andrews, Eric Andrieu, Stéphane Bijoux, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Antoni Comín i Oliveres, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Karsten Lucke, Pierfrancesco Majorino, Erik Marquardt, Janina Ochojska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alessandra Basso, Malte Gallée
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Helmut Geuking, Constanze Krehl, Colm Markey, Luisa Regimenti, Ralf Seekatz

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

11	+
NI	Antoni Comín i Oliveres
RENEW	Barry Andrews, Stéphane Bijoux
S&D	Eric Andrieu, Mónica Silvana González, Constanze Krehl, Karsten Lucke, Pierfrancesco Majorino
VERTS/ALE	Malte Gallée, Pierrette Herzberger-Fofana, Erik Marquardt

 

0	-

 

9	0
ECR	Beata Kempa
ID	Alessandra Basso
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Helmut Geuking, Rasa Juknevičienė, Colm Markey, Janina Ochojska, Luisa Regimenti, Ralf Seekatz

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (16.6.2022)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(COM(2021)0706 – C9‑0430 – 2021/0366(COD))

Pripravljavec mnenja: Norbert Lins

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov 18.Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi.	(1) Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji (približno 80 %) prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Gozdovi zagotavljajo delovna mesta in spodbujajo razvoj podeželja. Trajnostno gospodarjenje z njimi prispeva k njihovemu dobremu stanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti znotraj njih. Poleg tega so gozdovi povezani s kulturnimi, socialnimi in duhovnimi vrednotami, saj pokrivajo velik del zemljišč, na katerih tradicionalno živijo domorodna ljudstva, ter zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov 18. Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi.
_________________	_________________
18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019) 352 final.	18 Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019) 352 final.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Krčenje in degradacija gozdov se odvijata z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije19. Krčenje in degradacija gozdov sta posledično pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov.	(2) Krčenje in degradacija gozdov se odvijata z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije19. Krčenje in degradacija gozdov sta posledično pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov. Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na gozdove in treba se bo spoprijeti s številnimi izzivi, da bi v prihodnjih desetletjih zagotovili njihovo odpornost in prilagodljivost.
_________________	_________________
19 Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.	19 Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.	(4) Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe. Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov poleg trajnostnega biogospodarstva predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.	(14) Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu, vendar pri tem ne bi smela ustvariti nelojalne konkurence med podjetji v Uniji in tretjih državah, zlasti v sektorju kmetijske proizvodnje in agroživilskem sektorju. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Unija je močno odvisna od uvoza beljakovin, ki so potrebne za razvoj evropskega kmetijstva. Zato je zaželeno, da bi Komisija predlagala beljakovinski načrt, ki bo zagotovil beljakovinsko neodvisnost Unije, hkrati pa poskrbeti, da načrt ne bo prispeval h krčenju gozdov po svetu.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo.	(18) Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo. Ta uredba bi morala biti v skladu s pravili STO, ukrepi, določeni v njej, pa ne bi smeli omejevati trgovine bolj, kot je potrebno za doseganje njenega legitimnega cilja.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.	(19) Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“38, v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike, spodbujala večjo trajnostnost ter spoštovala človekove pravice v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.
_________________	_________________
38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.	38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021) 66 final, 18. februar 2021.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov.	(21) Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami, lokalno civilno družbo in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati, da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, ter te kmete podpirati v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov. Komisija bi morala zagotoviti primerljive konkurenčne pogoje in boljše enotno razumevanje dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, da bi povečala preglednost dobavne verige in čim bolj zmanjšala tveganje za krčenje in degradacijo gozdov.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da zajame tako krčenje kot degradacijo gozdov, zagotoviti bi morala pravno jasnost in biti merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.	(26) Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da zajame tako krčenje kot degradacijo gozdov, zagotoviti bi morala pravno jasnost in predvidljivost ter biti merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov. Pri opredelitvah iz te uredbe bi bilo treba upoštevati tudi sorazmernost zahtev in ustrezne ukrepe, ki jih bodo morala sprejeti podjetja na podlagi svojega prispevka k vplivu.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov.	(29) V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Te obveznosti bi morale zagotavljati tudi varstvo človekovih pravic, ki so priznane v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s pogodbami in drugimi instrumenti, ki jih je ratificirala ali potrdila država proizvodnje, poleg tega pa bi morale ohraniti enake konkurenčne pogoje in obravnavati vse nepravične razlike v konkurenčnosti med podjetji iz Unije in podjetji iz tretjih držav, ki prodajajo proizvode na notranjem trgu.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Da bi imeli gospodarski subjekti, organi držav članic in zainteresirane tretje države ter zadevni deležniki lažji dostop do točnih, zanesljivih in posodobljenih informacij o krčenju gozdov, bi morala Komisija vzpostaviti platformo za izmenjavo informacij o krčenju gozdov, ki bi zajemala gozdne površine po vsem svetu in zagotavljala nabor orodij, s katerimi bi lahko vse strani hitro prešle na dobavne verige, v katerih ne bi prihajalo do krčenja gozdov. Platforma bi morala vključevati tematske zemljevide, zemljevid gozdne pokritosti s prikazom sprememb od leta 2015 naprej in razrede zemljevidov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razbrati sestavo krajine. Opremljena bi morala biti tudi s sistemom obveščanja, ki bi temeljil na mesečnem spremljanju sprememb gozdnatosti, ter različne analize in uporabniku prijazne in zaščitene rezultate, iz katerih bi bil razviden vpliv dobavnih verig na krčenje gozdov. Platforma bi morala biti na voljo vsem zadevnim deležnikom, saj bi s tem spodbujali uporabo najzanesljivejših in najnovejših informacij, omogočili pripravo ocen in analiz tveganja, izboljšali preverjanje deklaracij in primerjalnih analiz držav ter razvijali sodelovalni pristop. Platforma bi morala uporabljati satelitske posnetke, tudi satelitov Sentinel programa Copernicus, iz katerih je mogoče pridobiti zanesljive in posodobljene zahtevane informacije, ter pri zagotavljanju podatkov ščititi strateško avtonomijo Unije.

Obrazložitev

Evropska komisija bi morala razviti digitalno platformo, v okviru katere bi se uporabljali satelitski posnetki, pridobljeni z orodji za opazovanje Zemlje, tudi s sateliti programa Copernicus, da bi zagotovila zanesljiv nabor verodostojnih informacij in dokazov o krčenju gozdov v posameznih regijah ter vsem vpletenim stranem pomagala pri izvajanju te sheme na pragmatičen in nebirokratski način. Uporaba sodobnih tehnologij bi omogočila neovirano in na dokazih temelječe izvajanje te uredbe, ki bi bilo učinkovitejše in bistveno enostavnejše.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.	(b) zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, ki jih povzroča krčenje gozdov.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V tej uredbi se bodo upoštevale posebne značilnosti vsakega zadevnega primarnega proizvoda v njegovi proizvodni verigi.

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;	(1) „krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za drugo rabo, zaradi katerega bi se zmanjšala sekvestracija ogljika, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) „degradacija gozdov“ pomeni dejavnosti sečnje, ki niso trajnostne in povzročajo zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdnih ekosistemov, kar dolgoročno na splošno zmanjšuje koristi, ki jih prinašajo gozdovi, vključno z lesom, biotsko raznovrstnostjo in drugimi proizvodi ali storitvami;	(6) „degradacija gozdov“ pomeni dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, ki niso trajnostne in povzročajo znatno ali trajno zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdnih ekosistemov, kar dolgoročno na splošno – v obdobju, daljšem od enega obdobja rotacije gozda, kadar je to ustrezno – zmanjšuje koristi, ki jih prinašajo gozdovi, vključno z lesom, biotsko raznovrstnostjo in drugimi proizvodi ali storitvami, tudi kadar se po končnem poseku območje ne obnovi z zasaditvijo, sejanjem, naravno obnovo ali kombinacijo navedenega, v skladu s praksami, določenimi v odobrenih načrtih za gospodarjenje z gozdovi, kadar je to ustrezno;

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) „trajnostni postopki sečnje“ pomenijo sečnjo, ki se izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi, in sicer na način, ki preprečuje sečnjo štorov in korenin, degradacijo pragozdov ali njihovo spreminjanje v gozdne nasade in sečnjo na občutljivih tleh; zmanjšuje obsežne poseke na golo ter zagotavlja lokalno ustrezne pragove za pridobivanje odmrlega lesa in zahteve po uporabi sistemov sečnje, ki zmanjšujejo vplive na kakovost tal, vključno z zbijanjem tal, ter na značilnosti biotske raznovrstnosti in habitate;	(7) „trajnostni postopki sečnje“ pomenijo sečnjo, ki se izvaja v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ali ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi, in sicer na način, ki preprečuje sečnjo štorov in korenin, degradacijo pragozdov ali njihovo spreminjanje v gozdne nasade in sečnjo na občutljivih tleh; zmanjšuje obsežne poseke na golo ter zagotavlja lokalno ustrezne pragove za pridobivanje odmrlega lesa in zahteve po uporabi sistemov sečnje, ki zmanjšujejo vplive na kakovost tal, vključno z zbijanjem tal, ter na značilnosti biotske raznovrstnosti in habitate;

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih vsebujejo, proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2020, in	(a) da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih vsebujejo, proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2019, in

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) da je bil les po 31. decembru 2020 pridobljen iz gozda, ne da bi to povzročilo degradacijo gozdov;	(b) da je bil les po 31. decembru 2019 pridobljen iz gozda, ne da bi to povzročilo degradacijo gozdov;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) „proizvedeno“ pomeni gojeno, spravljeno, vzrejeno, krmljeno ali pridobljeno na zadevnem zemljišču;	(9) „proizvedeno“ pomeni gojeno, spravljeno, vzrejeno ali krmljeno ali pridobljeno na zadevnem zemljišču med proizvodnim procesom ali vzrejo živine;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter	(b) proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, ali kot je opredeljeno v členu 2(28) te uredbe, pri čemer nikjer v dobavni verigi niso bile kršene človekove pravice, ter

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.	6. Gospodarski subjekti, ki so prejeli nove relevantne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drugi proizvod, ki so ga že dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni primarni ali drug proizvod na trg. V primeru izvoza s trga Unije morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) referenčno številko izjave o potrebni skrbnosti ali izjav, ki jih je dodelil informacijski sistem iz člena 31, povezanih z vsemi zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki so jim bili dobavljeni;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Trgovci, ki so MSP in ki so prejeli nove informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trgu.	4. Trgovci, ki so MSP in ki so prejeli nove relevantne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki, da zadevni primarni ali drug proizvod, dostopnost katerega so že omogočili na trgu, ni v skladu z zahtevami te uredbe, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trgu.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.	Če fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg Unije zadevne primarne in druge proizvode, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki kupi ali prevzame v posest takšne zadevne primarne in druge proizvode.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za namene te uredbe postopek potrebne skrbnosti vključuje:	2. Za namene te uredbe sistem potrebne skrbnosti vključuje:

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki dokazujejo, da so zadevni primarni in drugi proizvodi skladni s členom 3. V ta namen gospodarski subjekt zbira, organizira in hrani za obdobje 5 let naslednje informacije v zvezi z zadevnimi primarnimi ali drugimi proizvodi, podprte z dokazi:	1. Gospodarski subjekti zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki dokazujejo, da so zadevni primarni in drugi proizvodi skladni s členom 3, pri čemer upoštevajo združljivost in skladnost z lokalno zakonodajo. V ta namen gospodarski subjekt zbira, organizira in hrani za obdobje 5 let naslednje informacije v zvezi z zadevnimi primarnimi ali drugimi proizvodi, podprte z dokazi:

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, ter datum ali časovni razpon proizvodnje;	(d) geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, ter datum ali časovni razpon proizvodnje; gospodarski subjekti v zvezi z govedom zbirajo vse potrebne informacije za povezavo dejanskih informacij v zvezi z identifikacijo in sledljivostjo;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) ustrezne in preverljive informacije, da zadevni primarni in drugi proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov;	(g) ustrezne in preverljive informacije, da zadevni primarni in drugi proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov, vključno z informacijami, pridobljenimi s platforme, vzpostavljene v skladu s členom 18a;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda.	(h) ustrezne in preverljive informacije v celotni dobavni verigi, ki zagotavljajo, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Informacije iz odstavka 1 ne posegajo v zakonodajo na področju zaupnosti in poslovnih skrivnosti.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pojavnost krčenja ali degradacije gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;	(c) pojavnost krčenja ali degradacije gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ob upoštevanju informacij, pridobljenih s platforme, vzpostavljene v skladu s členom 18a;

Obrazložitev

Nekateri primarni ali drugi proizvodi morda niso neposredno povezani z določeno lokacijo. Bolj smiselno bi bilo, da bi dobavne verige vsebovale informacije o izvoru.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;	(f) kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov v dobavni verigi z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;

Obrazložitev

Dokaze, pridobljene prek sistema potrebne skrbnosti, da material proizvoda ali primarnega proizvoda, ki je vstopil v proizvodno verigo, ni povzročil krčenja gozdov, ki so skladni z zahtevami iz zakonodaje o konkurenci in iz katerih je razvidno, da je lahko s točnimi geolokacijskimi koordinatami zemljišč seznanjen zgolj prvi gospodarski subjekt v verigi;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vzdrževanje sistemov potrebne skrbnosti in vodenje evidenc	Razvoj sistema potrebne skrbnosti, vzdrževanje in vodenje evidenc

Obrazložitev

Cilj predloga spremembe je bolj poudariti to zahtevo, ki jo morajo izpolniti gospodarski subjekti, saj so lahko v nasprotnem primeru kaznovani.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3(a) in (b). Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter po potrebi prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.	1. Gospodarski subjekti za izvajanje postopkov potrebne skrbnosti v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo sistem potrebne skrbnosti, s katerim lahko zagotovijo skladnost z zahtevami iz člena 3(a) in (b). Pri izvajanju sistema se bo uporabljalo načelo „najprej pomisli na male“ in zagotovilo, da to ne bi pomenilo preveliko upravno in finančno breme za mikro, mala in srednja podjetja.

Obrazložitev

Črtano besedilo je vključeno v razdelek Vzdrževanje in vodenje evidenc

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Sistem potrebne skrbnosti se pregleda vsaj enkrat letno ter po potrebi prilagodi novemu razvoju dogodkov, ki lahko vplivajo na izvajanje postopka potrebne skrbnosti in jih je treba upoštevati. Gospodarski subjekti morajo evidenco posodobitev v sistemu potrebne skrbnosti hraniti pet let.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če pa gospodarski subjekt pridobi informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10.	2. Če pa gospodarski subjekt pridobi relevantne informacije ali je seznanjen z informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi morda ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, morajo biti izpolnjene vse obveznosti iz členov 9 in 10.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo vsaj 5 % gospodarskih subjektov, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, ter 5 % količine vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega.	9. Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, izvajajo njeni pristojni organi, zajemajo tako gospodarske subjekte, ki dajejo vsakega od zadevnih primarnih proizvodov na trg Unije, omogočajo njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvažajo z njega, kot količino vsakega od zadevnih primarnih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, je njihova dostopnost na njem omogočena ali se izvažajo z njega.

Obrazložitev

Neprilagodljiv najmanjši obseg pregledov spodkopava pristop na podlagi ocene tveganja in posledično zmanjšuje učinkovitost izvrševanja. S tem bi se pristojnim organom v državah članicah omogočilo tudi, da se osredotočijo na proizvode in gospodarske subjekte z največjim tveganjem.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) pregledi na kraju samem, vključno z revizijami na terenu, po potrebi tudi v tretjih državah s sodelovanjem z upravnimi organi tretjih držav.	(h) pregledi na kraju samem, vključno z revizijami na terenu, po potrebi tudi v tretjih državah s sodelovanjem z upravnimi organi tretjih držav; pregledi na kraju samem se izvajajo brez povečanja birokracije in brez oviranja različnih trgovinskih sporazumov.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 18a
	Tehnološka orodja za zbiranje informacij
	Komisija vzpostavi platformo, v okviru katere se bodo uporabljali satelitski posnetki, tudi satelitov Sentinel programa Copernicus, ki zajemajo gozdne površine po vsem svetu, ter v okviru katere bodo na voljo orodja, ki bodo vsem stranem omogočala hiter prehod na dobavne verige, v katerih ne prihaja do krčenja gozdov. Platforma bo zagotavljala:
	(a)  tematske zemljevide, vključno z zemljevidom gozdne pokritosti s prikazom sprememb od leta 2015 naprej in razrede zemljevidov, na podlagi katerih je mogoče razbrati sestavo krajine;
	(b)  sistem obveščanja, ki temelji na mesečnem spremljanju sprememb na gozdnih površinah;
	(c)  različne analize in rezultate, ki so uporabniku prijazni in varni, iz katerih je razviden vpliv dobavnih verig na krčenje gozdov.
	Platforma bo na voljo organom držav članic, zainteresiranim organom tretjih držav, gospodarskim subjektom in trgovcem, da se spodbuja uporaba najzanesljivejših in najnovejših informacij in razvija sodelovanje vseh deležnikov.

Obrazložitev

Komisija bi morala razviti digitalno platformo, v okviru katere bi se uporabljali satelitski posnetki, pridobljeni z orodji za opazovanje Zemlje, tudi s sateliti programa Copernicus, da bi zagotovila zanesljiv nabor verodostojnih informacij in dokazov o krčenju gozdov v posameznih regijah ter vsem vpletenim stranem pomagala pri izvajanju te sheme na pragmatičen in nebirokratski način. Uporaba sodobnih tehnologij bi omogočila neovirano in na dejstvih temelječe izvajanje te uredbe, ki bi bilo učinkovitejše in bistveno enostavnejše.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 20 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Okrepljen nadzor	Poostren nadzor na podlagi tveganja

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti.	1. Če pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe ali da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, brez poseganja v člen 23 od zadevnega gospodarskega subjekta ali trgovca zahtevajo, da nemudoma sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi kot tudi z vsemi ostalimi proizvodi z enakim profilom tveganja.

Obrazložitev

V primerih, na katere se nanaša ta odstavek, bi bilo treba upoštevati, da se pregled opravi na posamezni pošiljki, je stanje običajno enako pri več pošiljkah, čeprav niso bile pregledane.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 vključujejo vsaj enega ali več naslednjih ukrepov:	2. Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 vključujejo vsaj enega od naslednjih ukrepov:

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda ali doniranje v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu.	(d) doniranje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu ali njegovo uničenje;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) odpravo pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, ki so morda povzročile neskladnost, da se v prihodnje ta prepreči.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z nizkim ali visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija lahko določi države ali njihove dele, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2). Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov.	1. Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. Če države v skladu s tem členom niso opredeljene kot države z nizkim ali visokim tveganjem, se šteje, da predstavljajo standardno tveganje. Komisija lahko na podlagi objektivnih in preverljivih meril določi države ali njihove dele, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki niso skladni s členom 3, točka (a). Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenim aktom ali akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2). Navedeni seznam se po potrebi posodobi ob upoštevanju novih dokazov.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) stopnji krčenja in degradacije gozdov,	(a) stopnji krčenja in degradacije gozdov, zlasti na podlagi informacij, pridobljenih s platforme, vzpostavljene v skladu s členom 18a;

Obrazložitev

Pri oceni držav se morale za večjo učinkovitost upoštevati verodostojne in posodobljene informacije, pridobljene s platforme iz člena 18a.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno reševanje problema krčenja in degradacije gozdov. Takšna partnerstva in mehanizmi sodelovanja se bodo osredotočali na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.	1. Komisija z državami proizvajalkami, ki jih zadeva ta uredba, pa tudi z državami, ki sodelujejo v postopkih sporazumov o prostovoljnem partnerstvu, sooblikuje partnerstva in sodeluje za skupno reševanje problema krčenja in degradacije gozdov. Za takšna partnerstva in mehanizme sodelovanja bodo na voljo zadostni viri, osredotočali pa se bodo na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov, zaščito človekovih pravic ter prehod na trajnostno proizvodnjo primarnih proizvodov, obdelavo, potrošnjo in načine trgovanja, pa tudi na dobro upravljanje in zaščito skupnosti, ki so odvisne od gozdov, tudi domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, drugih imetnikov običajnih pravic do posesti in malih kmetov, ter zaščito njihovih možnosti preživljanja. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, podporne programe in ukrepe, upravne dogovore in določbe v obstoječih sporazumih ali sporazumih, ki državam proizvajalkam omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki podpira skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z zahtevami te uredbe. Partnerstva lahko vključujejo tudi mehanizme za izmenjavo informacij s kupci o zagotavljanju skladnosti s to uredbo. Ti sporazumi in njihovo učinkovito izvajanje se bodo upoštevali v okviru primerjalne analize iz člena 27 te uredbe.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Fizične ali pravne osebe lahko pristojnim organom posredujejo utemeljene pomisleke, če na podlagi objektivnih okoliščin menijo, da eden ali več gospodarskih subjektov ali trgovcev ne spoštuje določb te uredbe.	1. Fizične ali pravne osebe lahko pristojnim organom posredujejo pomisleke, utemeljene z ustreznimi dokazili, če na podlagi objektivnih okoliščin menijo, da eden ali več gospodarskih subjektov ali trgovcev ne spoštuje določb te uredbe.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organi skrbno in nepristransko ocenijo utemeljene pomisleke ter sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s pregledi in zaslišanji gospodarskih subjektov in trgovcev, da bi odkrili morebitne kršitve določb te uredbe in po potrebi sprejeli začasne ukrepe v skladu s členom 21 za preprečitev dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza z njega.	2. Pristojni organi skrbno in nepristransko ter s pomočjo ustreznih dokazil ocenijo utemeljene pomisleke ter sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s pregledi in zaslišanji gospodarskih subjektov in trgovcev, da bi odkrili morebitne kršitve določb te uredbe in po potrebi sprejeli začasne ukrepe v skladu s členom 21 za preprečitev dajanja zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza z njega.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pristojni organi prednostno obravnavajo utemeljene pomisleke glede neskladnosti s členom 3, točka (b), če temeljijo na sodbah sodišč ali pravnih pritožbah, ki so v reševanju in so jih lokalne skupnosti, nevladne organizacije ali drug zadevni deležnik vložili v državi proizvodnje.

Obrazložitev

Zanimivo bi bilo spodbujati in olajšati vlaganje tovrstnih pritožb, da bi jih lahko lokalni organi, nevladne organizacije in lokalni zadevni deležniki neposredno ali po možnosti prek Komisije posredovali pristojnim organom držav članic.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti fizične ali pravne osebe, navedene v odstavku 1, ki so mu predložile svoje pripombe, o odločitvi, da bo ugodil zahtevi za ukrepanje ali jo zavrnil, in navede razloge zanjo.	3. Pristojni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti fizične ali pravne osebe, navedene v odstavku 1, ki so mu predložile svoje utemeljene pomisleke, o odločitvi, da bo ugodil zahtevi za ukrepanje ali jo zavrnil, in navede razloge zanjo.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Sistem za utemeljene pomisleke ne povzroča prekomernega upravnega bremena za pristojni organ.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija v zvezi s sojo objavi strategijo, ki bi preprečila uvoz soje, katere proizvodnja je povzročila krčenje gozdov, na trg Unije in hkrati zagotovila, da to čim manj vpliva na krmo v Uniji; V tej strategiji so opisane možnosti za postopno uvedbo potrebne skrbnosti za sojo, vključno s prehodnim obdobjem.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Omogočanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihov izvoz iz Unije ter razveljavitev Uredbe (EU) št. 995/2010
Referenčni dokumenti	COM(2021)0706 – C9-0430/2021 – 2021/0366(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.1.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 17.1.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Norbert Lins 17.12.2021
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja	Mazaly Aguilar
Obravnava v odboru	22.3.2022
Datum sprejetja	14.6.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 10 17
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Álvaro Amaro, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Dacian Cioloş, Ivan David, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Jarosław Kalinowski, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Colm Markey, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Marc Tarabella, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eric Andrieu, Franc Bogovič, Claude Gruffat, Anja Hazekamp, Peter Jahr, Zbigniew Kuźmiuk, Michaela Šojdrová
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Vlad Gheorghe, Christophe Grudler, Jarosław Kalinowski

 

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15	+
ID	Gilles Lebreton
Renew	Dacian Cioloş, Jérémy Decerle, Vlad Gheorghe, Christophe Grudler, Martin Hlaváček, Ulrike Müller
S&D	Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara‑Kovács, Carmen Avram, Isabel Carvalhais, Maria Noichl, Juozas Olekas, Marc Tarabella

 

10	-
ECR	Mazaly Aguilar, Zbigniew Kuźmiuk, Bert‑Jan Ruissen, Veronika Vrecionová
ID	Ivan David
Verts/ALE	Claude Gruffat, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Bronis Ropė, Sarah Wiener

 

17	0
NI	Dino Giarrusso
PPE	Álvaro Amaro, Franc Bogovič, Daniel Buda, Herbert Dorfmann,Salvatore De Meo, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Colm Markey, Marlene Mortler, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer‑Pierik, Michaela Šojdrová
THE LEFT	Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp, Chris MacManus

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Omogočanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihov izvoz iz Unije ter razveljavitev Uredbe (EU) št. 995/2010
Referenčni dokumenti	COM(2021)0706 – C9-0430/2021 – 2021/0366(COD)
Datum predložitve EP	18.11.2021
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.1.2022
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 7.4.2022	INTA 17.1.2022	IMCO 7.4.2022	AGRI 17.1.2022
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	INTA 7.4.2022	IMCO 7.4.2022
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Christophe Hansen 15.12.2021
Obravnava v odboru	20.4.2022
Datum sprejetja	12.7.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	60 2 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Bartosz Arłukowicz, Simona Baldassarre, Traian Băsescu, Aurélia Beigneux, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Nathalie Colin-Oesterlé, Esther de Lange, Christian Doleschal, Bas Eickhout, Cyrus Engerer, Eleonora Evi, Agnès Evren, Malte Gallée, Andreas Glück, Jytte Guteland, Anja Hazekamp, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Ewa Kopacz, Peter Liese, Javi López, César Luena, Marian-Jean Marinescu, Liudas Mažylis, Tilly Metz, Silvia Modig, Nicola Procaccini, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Christine Schneider, Günther Sidl, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Emma Wiesner, Michal Wiezik, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Biljana Borzan, Milan Brglez, Asger Christensen, , Rosanna Conte, Salvatore De Meo, Nicolás González Casares, Christophe Hansen, Sara Matthieu, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), João Pimenta Lopes, Manuela Ripa, Marcos Ros Sempere, Hermann Tertsch, Grzegorz Tobiszowski, Marie Toussaint, Idoia Villanueva Ruiz, Nikolaj Villumsen
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Mazaly Aguilar, Vlad Gheorghe, Claude Gruffat, Krzysztof Hetman, Łukasz Kohut, Kostas Papadakis

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

60	+
PPE	Isabella Adinolfi, Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Salvatore De Meo, Christian Doleschal, Agnès Evren, Christophe Hansen, Krzysztof Hetman, Ewa Kopacz, Esther de Lange, Peter Liese, Marian-Jean Marinescu, Liudas Mažylis, Christine Schneider, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Pernille Weiss
RENEW	Pascal Canfin, Asger Christensen, Vlad Gheorghe, Jan Huitema, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Véronique Trillet-Lenoir, Michal Wiezik
S&D	Maria Arena, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Milan Brglez, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Cyrus Engerer, Nicolás González Casares, Jytte Guteland, Łukasz Kohut, Javi López, César Luena, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Sándor Rónai, Marcos Ros Sempere, Günther Sidl, Peter Vitanov (Petar Vitanov)
THE LEFT	Anja Hazekamp, Silvia Modig, João Pimenta Lopes, Idoia Villanueva Ruiz, Nikolaj Villumsen, Mick Wallace
VERTS/ALE	Bas Eickhout, Eleonora Evi, Malte Gallée, Claude Gruffat, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Sara Matthieu, Tilly Metz, Manuela Ripa, Marie Toussaint

 

2	-
ECR	Mazaly Aguilar, Hermann Tertsch

 

13	0
ECR	Sergio Berlato, Nicola Procaccini, Grzegorz Tobiszowski, Alexandr Vondra, Anna Zalewska
ID	Matteo Adinolfi, Simona Baldassarre, Aurélia Beigneux, Rosanna Conte
NI	Edina Tóth
RENEW	Andreas Glück, Nils Torvalds, Emma Wiesner

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

• [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.