POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev

    17.10.2022 - (2022/2064(INI))

    Odbor za zunanje zadeve
    Poročevalec: Tonino Picula


    Postopek : 2022/2064(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A9-0251/2022
    Predložena besedila :
    A9-0251/2022
    Sprejeta besedila :

    PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev

    (2022/2064(INI))

    Evropski parlament,

     ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji,

     ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Københavnu 21. in 22. junija 1993, znanih tudi kot københavnska merila,

     ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v tej regiji,

     ob upoštevanju izjave, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

     ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

     ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej zadevi, zlasti z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo[1], svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020[2] ter svojih resolucij o poročilih Komisije o državah širitve za leto 2021 ter o statusu držav kandidatk za Ukrajino, Republiko Moldavijo in Gruzijo z dne 23. junija 2022[3],

     ob upoštevanju globalne strategije EU iz leta 2016, ki navaja, da je verodostojna širitvena politika strateška naložba v varnost in blaginjo Evrope ter da je že znatno prispevala k miru na nekdanjih vojnih območjih,

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

     ob upoštevanju vrhov EU–Zahodni Balkan 17. maja 2018 v Sofiji in 6. maja 2020 v Zagrebu ter izjav z njih,

     ob upoštevanju izjave z Brda, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. oktobra 2021,

     ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022,

     ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 30. maja 2022 o Ukrajini, Republiki Moldaviji in Gruziji,

     ob upoštevanju prošenj za članstvo v EU, ki so jih predložile Ukrajina, Moldavija in Gruzija, ter s tem povezanih pozitivnih mnenj Komisije in sklepov Evropskega sveta ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. in 24. junija 2022 o širši Evropi, Ukrajini, prošnjah Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije za članstvo, Zahodnem Balkanu, gospodarskih vprašanjih, konferenci o prihodnosti Evrope in zunanjih odnosih, s katerimi je bil podeljen status države kandidatke Ukrajini in Republiki Moldaviji ter pripravljenosti na to, da se enak status podeli tudi Gruziji,

     ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. junija 2018, 18. junija 2019, 25. marca 2020 in 14. decembra 2021 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, sklepov Sveta z dne 15. julija in 14. oktobra 2019 o nezakonitih turških dejavnostih vrtanja v vzhodnem Sredozemlju, sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019, 1. in 2. ter 15. in 16. oktobra 2020, izjave zunanjih ministrov EU z dne 15. maja 2020 in najpomembnejših zaključkov z njihove videokonference 14. avgusta 2020 o razmerah v vzhodnem Sredozemlju ter izida neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU (Gymnich) dne 27. in 28. avgusta 2020,

     ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani[4], vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, ki je začelo veljati 1. septembra 2017, ter z njim povezanega pridružitvenega načrta,

     ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)[5],

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

     ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

     ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 3. junija 2021 z naslovom Dezinformacije, ki vplivajo na EU, se obravnavajo, vendar problem še ni rešen,

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2021 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2021 (COM(2021)0644),

     ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. julija 2020 z naslovom Spodbujanje vrednot in vseevropskega sodelovanja, temelječega na pravilih, ter podpiranje ponovno okrepljenega Sveta Evrope,

     ob upoštevanju strateškega kompasa za varnost in obrambo, ki ga je Svet uradno odobril 21. marca 2022,

     ob upoštevanju političnega dogovora z dne 12. junija 2022 o načelih za delujočo Bosno in Hercegovino, ki napreduje na evropski poti,

     ob upoštevanju svoje resolucije z dne17. februarja 2022 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2021[6],

     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb[7],

     ob upoštevanju svojega priporočila z dne 8. junija 2022 Svetu in podpredsedniku‑ Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o zunanji, varnostni in obrambni politiki EU po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini[8],

     ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

     ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0251/2022),

    A. ker je širitev najučinkovitejši instrument zunanje politike EU in ena najuspešnejših politik Unije ter ostaja strateška, v prihodnost usmerjena geopolitična naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo na evropski celini; ker je zaradi vse večje ruske grožnje za evropski mir in stabilnost okrepljena širitvena politika še vedno najmočnejše geopolitično orodje, ki je na voljo EU;

    B. ker je širitev EU proces, ki koristi vsem, saj je bila vedno zelo učinkovit in uspešen instrument za spodbujanje potrebnih reform v EU in državah prosilkah ter prispeva k spodbujanju demokratične preobrazbe; ker se je njena učinkovitost v zadnjih letih občutno zmanjšala, saj EU ni izpolnila svojih obljub;

    C. ker bi morala biti širitvena politika več kot le politični, upravni in tehnokratski proces, saj bi morala postati bolj dinamična in usmerjena v ozaveščanje, ker pristopna pogajanja pomenijo postopen prenos ter krepitev vrednot in politik EU v državah kandidatkah;

    D. ker je EU zavezana podpori državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam EU, ki delijo skupne vrednote EU; ker je EU še vedno največja trgovinska partnerica in največja donatorka naložb in finančne pomoči prek instrumenta IPA III, gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa in makrofinančne pomoči;

    E. ker bi morala EU celovito razmisliti o verodostojnosti in učinkovitosti njene širitvene politike ter se hkrati reformirati in okrepiti, zlasti delovanje svojih institucij, politik in postopkov glasovanja;

    F. ker je potreben nov, jasno opredeljen ter strateško, politično in geopolitično osredotočen zagon, da bi premaknili zadeve z mrtve točke, obravnavali pomanjkanje politične volje EU v zadnjem desetletju ter oživili širitveni proces v EU in zlasti v državah kandidatkah, hkrati pa zagotovili njegovo kontinuiteto, doslednost, verodostojnost in učinek s konkretnimi političnimi in družbenimi reformami v državah, ki so del širitvenega procesa, z izvajanjem konkretnih reform, ter izpolnili merila nove metodologije širitve;

    G. ker je Evropski parlament še vedno zanesljiv partner držav pristopnic in zagovornik procesa širitve, ki omogoča institucionalne in socialno-ekonomske reforme v korist državljanov;

    H. ker je Svet v zadnjih letih zaradi notranjih blokad države širitve pustil na cedilu, saj je zaustavil pristopni proces in ni izpolnil že danih obljub EU, kar je privedlo do zamud pri začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo ter liberalizaciji vizumskega režima za Kosovo, čeprav države širitve izpolnjujejo zahtevana merila, kot je potrdila sama Komisija; ker je pomanjkanje angažiranosti in verodostojnosti EU v zadnjih letih ustvarilo praznino, s čimer se je odprl prostor za Rusijo in Kitajsko ter druge zlonamerne tretje akterje;

    I. ker je bil napredek omejen tudi zato, ker nekateri politični voditelji v državah širitve nimajo resnične politične volje za napredek pri temeljnih reformah, saj njihove izjave niso vedno skladne s stopnjo napredka v pristopnem procesu različnih držav;

    J. ker je treba širitveno politiko posodobiti, da bi postala prožnejša, bolj dinamična in uspešna, ob upoštevanju političnih razmer in novega geopolitičnega konteksta zaradi vojaške agresije proti Ukrajini, hkrati pa je treba ohraniti pristopni proces, ki temelji na dosežkih; ker mora širitvena politika, da bi bila učinkovitejša, močan poudarek nameniti temeljnim vprašanjem (pravni državi, demokratičnim standardom, gospodarskim reformam, temeljnim pravicam in svoboščinam) in postopoma uvajati države kandidatke v različne sektorje povezovanja z EU, širitveni proces pa se mora vidno in stalno pomikati k cilju polnopravnega članstva, če želimo ohraniti reforme v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

    K. ker bi morala nova širitvena strategija EU temeljiti izključno na načelu, da lahko vsaka država svobodno izbere svojo pot, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v tekočem procesu z državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva; ker bi bilo treba tretjim stranem preprečiti, da bi izsiljevale in ogrožale EU s trditvijo, da je širitev EU usmerjena proti njim;

    L. ker se države pristopnice EU soočajo z izzivi, ki izhajajo iz zlonamernega tujega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj; ker so pretekli dogodki pokazali, da ima zaustavitev postopka širitve veliko strateško ceno in lahko ogrozi varnost ter stabilnost na naši celini;

    M. ker je čezatlantsko partnerstvo zanesljiva in stalna platforma za podporo širitvi EU; ker je zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini ponovno poudarjen pomen tega partnerstva;

    N. ker so zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini tri države, ki so sklenile pridružitvene sporazume EU – Ukrajina, Gruzija in Moldavija – vložile prošnje za članstvo, izrazile željo svojih narodov, da bi živeli v svobodnih in demokratičnih državah, ki bodo trdno zasidrane v evropski družini; ker je Komisija 17. junija 2022 objavila mnenja o prošnjah Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije za članstvo, v katerih je Svetu priporočila, naj vsem trem državam ponudi možnost, da postanejo članice Evropske unije, ter zlasti priporočila, da se Ukrajini in Republiki Moldaviji podeli status države kandidatke, Gruziji pa se ta status dodeli, ko bo izpolnila določene pogoje;

    O. ker je Evropski svet 23. junija 2022 Ukrajini in Moldaviji podelil status kandidatke, hkrati pa priznal evropsko perspektivo Gruzije;

    P. ker se Zahodni Balkan spreminja v območje strateške in geopolitične konkurence in ker imajo nekatere države v tej regiji velik destabilizacijski potencial, kar ogroža varnost in stabilnost naše celine; ker tretje države izkoriščajo to ranljivost, tudi s strateškimi naložbami in dezinformacijskimi kampanjami; ker so stabilnost, varnost in demokratična odpornost pristopnih držav neločljivo povezane z varnostjo, stabilnostjo in demokratično odpornostjo EU;

    Q. ker je Evropski svet v sklepih z dne 23. in 24. junija 2022 izrazil popolno in neomajno zavezanost perspektivi EU Zahodnega Balkana ter pozval k pospešitvi pristopnega procesa;

    R. ker je Svet v strateškem kompasu za varnost in obrambo poudaril, da je treba še naprej dosegati opazen napredek na področju pravne države in reform, ki temeljijo na evropskih vrednotah, pravilih in standardih, da bi lahko države Zahodnega Balkana napredovale na svoji evropski poti;

    S. ker bi moral sklep Sveta temeljiti na konkretnem akcijskem načrtu, ki ne bi vključeval le pričakovanih rezultatov v državah kandidatkah, temveč bi tudi zagotavljal, da imata Republika Moldavija in Ukrajina vso potrebno podporo za to, da postaneta državi članici EU; ker bi morale biti v jasnem načrtu določene oprijemljive zahteve, ki jih mora Gruzija izpolniti, da se ji podeli status kandidatke in možnost za pridružitev EU;

    T. ker je Turčija država kandidatka za pristop k EU; ker je Turčija še vedno zelo oddaljena od vrednot in normativnega okvira EU, ta razlika pa se na temeljnih področjih, kot so spoštovanje mednarodnega prava, pravne države, človekovih pravic, svoboščin posameznikov, državljanskih pravic in svobode izražanja ter dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje, povečuje;

    U. ker bi bilo treba vsako državo širitve ocenjevati glede na njene dosežke, napredek na poti k EU pa bi moral biti odvisen od trajnega in nepovratnega napredka, doseženega s potrebnimi reformami v zvezi z EU, zlasti na področju pravne države;

    V. ker mora pristop k EU potekati v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, in sicer na podlagi spoštovanja ustreznih postopkov in pod pogojem, da so izpolnjena uveljavljena merila;

    W. ker mora EU braniti svoja načela in vrednote tako, da pokaže solidarnost s tistimi, ki se zavzemajo za enake ideale;

    X. ker v EU ali državah, ki želijo postati države članice, ni prostora za podžigajočo retoriko, zanikanje genocida ali poveličevanje vojnih zločincev s katere koli strani; ker je mogoče resnično spravo, ki je bistvena za cvetoče družbe in uspešno vključevanje, zagotoviti le tako, da se sprijazni s preteklostjo;

    1. priporoči Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

    Geopolitične razmere in prihodnost ter kohezija Evropske unije

    (a) naj priznajo, da blaginja in varnost EU temeljita na njeni zmožnosti, da brani in si prizadeva za mir, demokracijo, pravno državo, človekove pravice, vključno s pravicami manjšin, temeljnimi svoboščinami in vrednotami ter večstranskim redom, ki temelji na pravilih, tudi v neposredni soseščini;

    (b) naj spodbujajo širitveno politiko EU kot najučinkovitejši instrument EU za zagotavljanje miru, blaginje in temeljnih vrednot na evropski celini;

    (c) naj ohranijo geostrateški in geopolitični pomen in verodostojnost EU z okrepitvijo povezovanja držav članic in sodelovanja s podobno mislečimi partnerji, zlasti državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, na področjih skupne zunanje, varnostne in obrambne politike, ter z racionalizacijo svojih procesov odločanja, da bi EU postala verodostojnejši in učinkovitejši globalni partner, hkrati pa mora okrepiti delovanje in preglednost svojih notranjih politik, da omogoči njihovo sprejemanje v državah kandidatkah;

    (d) naj okrepijo sposobnost EU za ukrepanje z reformo sprejemanja odločitev, vštevši uvedbo glasovanja s kvalificirano večino na področjih, ki so pomembna za pristopni proces, in zagotovijo učinkovito delovanje razširjene unije kot celote; naj odpravijo zlasti zahtevo po soglasju pri odločanju o začetku pogajalskega procesa, pa tudi pri odprtju in zaprtju posameznih pogajalskih sklopov in poglavij;

    (e) naj priznajo preobrazbeno moč EU v procesu povezovanja in prejšnjih uspešnih krogih širitve EU; naj zagotovijo pozitivne učinke tako za države kandidatke z Zahodnega Balkana v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa kot tudi za države kandidatke iz vzhodnega partnerstva v okviru pridružitvenega procesa z EU;

    (f) naj priznajo, da mora EU povečati učinkovitost svoje širitvene politike, nadgraditi svojo širitveno strategijo in opraviti temeljito kritično oceno in revizijo širitvenih zmogljivosti in perspektiv EU, ter jo okrepiti z novo strategijo EU za širitev, tudi z opredelitvijo jasnih in preglednih političnih ciljev ter izvajanjem potrebnih in pravočasnih institucionalnih reform, pri tem pa potrditi, da je popoln pristop k EU nenadomestljiv in da bo širitveni proces spodbudil zelo pričakovane reforme EU;

    (g) naj ponovno potrdijo veljavnost københavnskih meril in pomen integracijske sposobnosti EU; naj ustrezno vključijo države kandidatke v razprave in postopke odločanja o reformah EU; naj nadaljujejo redna srečanja na vrhu med državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, da bi okrepili politično odgovornost in bolje usmerjali širitveni proces; uresničijo namero Komisije, da začne potrebne priprave za začetek izvajanja evropske konvencije, in priznajo pomen njenega uspeha za učinkovito širitev EU;

    (h) naj zagotovijo, da bo EU ostala razvijajoča se skupnost evropskih držav, odprta za pristop podobno mislečih demokracij, ki ima in bo v celoti ščitila skupne vrednote, načela in interese ter spoštovala pogodbe EU;

    (i) naj okrepijo zavezanost držav članic širitvi z izpolnjevanjem obveznosti EU do držav Zahodnega Balkana in držav vzhodnega partnerstva; naj izvedejo širitev EU kot politični proces, ki temelji na dosežkih; naj ponovno potrdijo svojo trdno politično voljo, da bodo nadaljevale pristopni proces za države vzhodnega partnerstva in ohranile svojo dolgoletno zavezanost državam Zahodnega Balkana, ki je bila sprejeta na vrhu v Solunu leta 2003 in na vrhu v Københavnu leta 1993; poudarja, da je pristopni proces edina možnost:

    (j) naj spodbujajo dejavno angažiranost držav članic v širitvenem procesu, da se zagotovi izpolnjevanje njegovih ciljev, in sicer z novo metodologijo, ki bi združevala pogojevanje ter instrumente tehnične in finančne podpore za države kandidatke; naj pospešijo vključevanje civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti držav članic EU in držav kandidatk v pristopnem procesu;

    (k) naj ne uporabljajo nerešenih dvostranskih in regionalnih sporov za blokiranje pristopnih procesov držav kandidatk in sprejmejo uradni mehanizem za reševanje in arbitražo teh sporov, da bi podprli njihovo reševanje ločeno od pristopa k EU, saj lahko ovirajo izvajanje evropskih politik in oslabijo njen regionalni ter globalni vpliv;

    (l) naj priznajo, da je uporaba dvostranskih vprašanj s strani držav članic v lastno korist v nasprotju z duhom Pogodb EU; naj si prizadevajo za vzpostavitev regionalnega sodelovanja in spodbujanje evropskih vrednot;

    (m) naj okrepijo strateško komuniciranje in zagotovijo ustrezne informacije o vzajemnih koristih in priložnostih, ki jih nudi širitev, tako v državah pristopnicah kot v državah članicah, da bi še bolj povečali podporo in izboljšali razumevanje pristopnega procesa, zlasti zunaj glavnih mest, pri čemer naj poseben poudarek namenijo demokraciji, pravni državi in blaginji državljanov; naj izboljšujejo prepoznavnost financiranja EU in njegovih oprijemljivih rezultatov v državah širitve;

    (n) naj strateško in proaktivno preprečujejo hibridne grožnje in vmešavanje tretjih strani ‑ v politične, volilne in druge demokratične procese držav pristopnic, zlasti zlonamerna dejanja, katerih cilj je manipulacija javnega mnenja in spodkopavanje evropske integracije; naj povečajo odpornost proti dezinformacijam in škodljivim kampanjam, katerih cilj je spodkopati demokratične procese in ustvariti razkol, ter spodbujajo države kandidatke in potencialne države kandidatke, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti manipulativnim dezinformacijam, zlonamerni propagandi in drugim hibridnim grožnjam;

    Pristopni proces

    (o) naj premostijo zastoj širitve s prenovo pristopnega procesa, da bi jasno določili politične in socialno-ekonomske cilje, pri čemer je treba v celoti izkoristiti potencial nove metodologije za širitev ter povečati njeno verodostojnost, predvidljivost in dinamičnost; naj razmislijo o imenovanju glavnih pogajalcev EU za vodenje pogajanj v okviru širokega pogajalskega mandata, ki bi bili odgovorni tudi Evropskemu parlamentu;

    (p) naj pospešijo vključevanje držav, ki izkazujejo strateško usmeritev in neomajno zavezanost reformam, povezanim z EU, utrjevanju demokracije, temeljnim vrednotam in usklajevanju zunanje politike, vključno s sankcijami;

    (q) naj zagotovijo, da se napredek vsake države na poti k pristopu oceni glede na njene dosežke in napredek pri sprejemanju in izvajanju temeljnih reform ter pravnega reda EU; naj v pristopnem procesu večjo pozornost namenijo državljanom;

    (r) naj vsaki državi pristopnici ponudijo načrte, ki vodijo do članstva, z oprijemljivimi in konkretnimi ukrepi ter redne povratne informacije o doseženih rezultatih, tako da še izboljšajo metodologijo širitve; uveljavijo novo metodologijo Komisije kot dolgoročno politično prilagoditev;

    (s) naj uporabljajo jasna, pregledna in dosledna merila uspešnosti, vključno s časovnicami, izboljšajo merjenje napredka ter zagotovijo dosledno politično in tehnično podporo v celotnem pristopnem procesu, ki bo temeljila na individualni uspešnosti; izboljšajo kakovost, berljivost in dostopnost poročil Komisije, zlasti o pravni državi; naj redno poročajo na sistematičen in pregleden način o zaostajanju pri napredku ali nazadovanju, vključno z jasnimi pogoji za ocenjevanje in kazalniki za merjenje v primeru resne ali dolgotrajne stagnacije oziroma nazadovanja; določijo jasne roke za sklenitev pogajanj z državami pristopnicami najpozneje do konca sedanjega desetletja;

    (t) naj okrepijo politične, gospodarske in tehnične spodbude za države pristopnice ter zagotovijo, da vmesne faze povezovanja ne bodo nadomestile končnega cilja članstva v EU, temveč ga bodo olajšale;

    (u) naj nagradijo trajnostni napredek s širšim postopnim uvajanjem držav kandidatk v ustrezne politike in pobude ter enotni trg EU, vključno z dostopom do sredstev EU na teh področjih, in omogočijo državljanom, da izkoristijo prednosti pristopa med celotnim procesom, ne le ob njegovem zaključku; naj si prizadevajo zmanjšati razlike v razvoju med državami članicami in državami kandidatkami EU;

    (v) naj zagotovijo, da vključevanje na enotni trg EU in v druge sektorje temelji na strogih pogojih in oprijemljivem napredku pri procesu reform, pri tem pa naj sankcionirajo vsako nazadovanje ali neupravičene zamude v procesu reform, zlasti na področju demokracije, svobode medijev, boja proti korupciji, človekovih pravic in pravne države;

    (w) naj razširijo možnosti, kako bi lahko države kandidatke sodelovale pri delu institucij EU in ga opazovale;

    (x) naj vzpostavijo okrepljen in strukturiran politični dialog s pridruženimi državami, državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, vključno s srečanji ob robu zasedanja Evropskega sveta; naj uvedejo sektorsko sodelovanje z državami pristopnicami in okrepijo izmenjavo najboljših praks, da bi pospešili nadaljnje gospodarsko povezovanje in usklajevanje zakonodaje ter olajšali postopno povezovanje;

    (y) naj priznajo vlogo obstoječih medvladnih organov in forumov, kot so jadransko-jonska pobuda, srednjeevropska pobuda in berlinski proces, ter spodbujajo sinergije med njimi, da bi okrepili večstranske vezi med Zahodnim Balkanom in državami članicami kot sredstvo za pospeševanje povezovanja;

    (z) pozdravlja, da se bodo začela zelo zapoznela pristopna pogajanja na prvih medvladnih konferencah z Republiko Albanijo in Republiko Severno Makedonijo, ki bosta potekali 19. julija 2022; naj pravočasno priznajo dosežke držav Zahodnega Balkana, tudi tako da nemudoma odobrijo liberalizacijo vizumskega režima za Kosovo;

    (aa) naj podprejo Bosno in Hercegovino pri izboljšanju njenega zakonodajnega in institucionalnega okvira, da se zagotovi resničen napredek pri obravnavanju 14 ključnih prednostnih nalog, kot je Evropski svet poudaril v sklepih z dne 23. in 24. junija 2022; naj Bosni in Hercegovini dodelijo status kandidatke, ko bo zadovoljivo izvajala obsežen sklop reform, kot jasno sporočilo o podpori in nedvoumni zavezanosti njeni evropski perspektivi ter korak naprej v smeri stabilizacije države in regije;

    (ab) naj spodbujajo in podprejo pospešitev pristopa Črne gore kot vodilne v procesu pristopa k EU; naj pomagajo državi pri izpolnjevanju vseh potrebnih pogojev, vključno z določitvijo meril za zaprtje vseh pogajalskih poglavij; naj pozovejo k spoštovanju večetnične identitete države;

    (ac) naj pozdravijo izjemno hitro odločitev Evropskega sveta o prošnjah Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije za članstvo v EU in še naprej zagotavljajo politično in tehnično podporo v okviru ruske vojaške agresije proti Ukrajini; poziva oblasti teh treh držav, naj pokažejo odločno politično voljo, da uresničijo evropske težnje svojih prebivalcev, ter v ta namen bistveno izboljšajo napredek in izvedejo obsežne reforme, zlasti na področju prednostnih nalog, navedenih v mnenju Komisije z dne 17. junija 2022, da bi čim prej uspešno izpolnile merila za članstvo v EU; naj začnejo razmislek o tem, kako povečati učinkovitost finančne in tehnične pomoči, povezane s pristopom‑, v skladu z določenimi prednostnimi reformami;

    (ad) naj spodbujajo stalno in učinkovito izvajanje pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Republiko Moldavijo in Gruzijo; naj pregledajo strategijo EU na področju vzhodnega partnerstva in okrepijo regionalno sodelovanje;

    (ae) naj pomagajo Ukrajini in Republiki Moldaviji pri izpolnjevanju pogojev, ki jih je Komisija določila za nadaljnje korake v smeri članstva v EU, Gruziji pa pri uresničitvi potrebnih ukrepov za pridobitev statusa države kandidatke; naj se zlasti osredotočijo na pogoje za neodvisno sodstvo, boj proti korupciji, demokratični nadzor, človekove pravice in odpravo oligarhičnih struktur; naj olajšajo prehod teh držav iz vzhodnega partnerstva v okvir širitve, vključno s prehodom z instrumenta NDICI – Globalna Evropa na instrument za predpristopno pomoč (IPA); naj v zadostni meri povečajo celoten proračun za IPA III, da bi ohranili sredstva za sedanje upravičenke do IPA III;

    (af) naj okrepijo konstruktivno sodelovanje EU z oblastmi Srbije in Kosova, da bi na podlagi medsebojnega priznavanja dosegli celovit pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji med obema državama v okviru dialoga med Beogradom in Prištino, ki je ključnega pomena za napredek obeh držav na njunih evropskih poteh ter bo prispeval k regionalni stabilnosti, blaginji in normalizaciji odnosov; naj ponovno poudarijo, da je ključnega pomena, da se vsa odprta vprašanja obravnavajo v okviru dialoga med Beogradom in Prištino, in sicer nemoteno, pregledno ter v dobri veri;

    (ag) naj namenijo prednost uskladitvi držav pristopnic s skupno zunanjo in varnostno politiko EU ter pospešijo pristopna pogajanja s Srbijo le, če se bo država uskladila s sankcijami EU proti Rusiji in dosegla občuten napredek na področju reform v zvezi z EU; naj pozovejo Srbijo, naj se sistematično uskladi z omejevalnimi ukrepi in splošno politiko EU do Rusije, doseže napredek na področju demokracije in pravne države ter sprejme vrednote in prednostne naloge EU; naj s tega vidika ponovno preuči vsa sredstva EU za Srbijo, zlasti za projekte, ki se financirajo v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, da bi zagotovili, da bodo vsi odhodki EU v celoti skladni s strateškimi cilji in interesi EU;

    (ah) naj ne nadaljujejo pristopnih pogajanj s Turčijo, v skladu s pogajalskim okvirom, dokler država ne bo začela ponovno sodelovati z EU ter pokazala jasnega in znatnega napredka na področju temeljnih svoboščin, človekovih pravic in pravne države ter drugih reform, povezanih z EU, in v celoti spoštovala ozemeljsko celovitost držav članic, hkrati pa nadaljevala partnerstvo na bistvenih področjih skupnega interesa ter še naprej gospodarsko in kulturno sodelovala, zlasti s civilno družbo;

    (ai) naj priznajo in podprejo proevropske težnje demokratične opozicije Belorusije in beloruskega ljudstva, ki si prizadeva živeti v svobodni in demokratični družbi, ter formalno sodelujejo z demokratično opozicijo Belorusije;

    Pogojenost

    (aj) naj potrdijo, da imata demokratična preobrazba in vladavina prava osrednjo vlogo v pristopnem procesu EU, v skladu z novo metodologijo; naj dajo prednost neodvisnosti sodstva, regionalnemu in pravosodnemu sodelovanju, dobremu upravljanju, boju proti korupciji, nedovoljeni trgovini, dezinformacijam, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, ter si prizadevajo za človekove pravice, vključno s pravicami manjšin, enakostjo spolov, temeljnimi svoboščinami in svobodo medijev kot ključnimi in nujnimi pogoji za napredek na poti v EU;

    (ak) naj okrepijo sodelovanje civilne družbe, nevladnih organizacij in strokovnjakov pri spremljanju pristopnega procesa; naj priznajo in v svoji širitveni strategiji navedejo, da so pravna država, močne neodvisne demokratične institucije, svoboda medijev in živahna civilna družba neločljivo povezani z demokratično odpornostjo;

    (al) izvajati režim sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega) in ga razširiti, da bo vključeval sankcije za kazniva dejanja korupcije, vključno z državami pristopnicami;

    (am) naj zagotovijo, da se demokratični in pravni standardi v institucijah EU ali državah članicah ne bodo spodkopavali ali zniževali; opozarja, da so evropski komisarji obvezani delovati načelno, diskretno in neodvisno v skladu s svojim kodeksom ravnanja;

    (an) naj povečajo doslednost, učinkovitost, prepoznavnost in preglednost predpristopne pomoči in poskrbijo, da se bodo prednostne naloge na področju t.i. temeljnih elementov odrazile tudi pri dodelitvi finančnih sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč IPA III; naj sprejmejo potrebne popravne ukrepe in oblikujejo smernice za uporabo določb IPA III o pogojevanju v skladu z ugotovitvami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 10. januarja 2022 o podpori EU vladavini prava na Zahodnem Balkanu;

    (ao) naj Evropskemu parlamentu predložijo celovito in poglobljeno oceno uporabe vseh predpristopnih sredstev, vključno z navedbo sredstev in projektov po posameznih državah v regiji od leta 2015 dalje;

    (ap) naj strateško uporabljajo ciljno usmerjeno pogojevanje na podlagi jasnih meril napredka, nagradijo reforme in sankcionirajo nazadovanje oziroma trajno pomanjkanje napredka;

    (aq) naj okrepijo poročanje o vladavini prava za vse države pristopnice, tako da v celoti izvedejo in okrepijo metodologijo širitve in letni proces poročanja, s tem da vzpostavijo mehanizem za spremljanje, dialog in opozarjanje za odpravo večjih pomanjkljivosti vladavine prava, ponudijo pozitivno pogojevanje v obliki dostopa do politik EU oziroma sprožijo negativno pogojevanje v obliki prekinitve pristopnih pogajanj in predpristopnega financiranja, zlasti tako, da se ustrezne določbe Uredbe (EU) 2021/1529 o IPA III lahko hitro in v celoti uporabijo, ter omogočijo ponovno odprtje pogajalskih poglavij na podlagi klavzul o reverzibilnosti in tesno sodelujejo s civilno družbo v tem procesu;

    (ar) naj vzpostavijo okvir za plodno sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in državami pristopnicami; naj spodbujajo države kandidatke in potencialne kandidatke za pristop k EU, naj nemudoma sklenejo dvostranske delovne dogovore z Evropskim javnim tožilstvom (EJT), da bi olajšali tesno sodelovanje in pregon zlorabe sredstev EU, tudi z napotitvijo nacionalnih uradnikov za zvezo v EJT;

    (as) naj uradno ocenijo države pristopnice v okviru mehanizma in poročila EU o vladavini prava ter pregleda stanja na področju pravosodja v EU, in uporabijo iste kazalnike, ki se uporabljajo za države članice, da bi podali objektivno in jasno sliko stanja ter preprečili prepočasen napredek, resne pomanjkljivosti in nazadovanje;

    (at) naj ustanovi posebno delovno skupino za pravno državo, katere naloga bo razviti obsežnejšo in učinkovitejšo podporo državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam in v kateri bodo dejavno sodelovali sodniki in tožilci iz držav članic; naj zagotovijo, da se spoštovanje skupnih vrednot EU poveča z uporabo in krepitvijo notranjih postopkov za odločno reševanje obstoječih težav, povezanih z vladavino prava;

    Demokratična in socialno-ekonomska preobrazba v državah kandidatkah

    (au) naj si aktivno prizadevajo za spodbujanje kulture političnega pluralizma in vključevanja ter konstruktiven politični dialog in parlamentarne funkcije v zvezi z zakonodajo in nadzorom;

    (av) naj spodbujajo volilne reforme, da bi omogočili nesporno svobodne in poštene volilne procese v vseh državah kandidatkah in državah, ki to želijo postati, in okrepili volilni proces v zvezi z Uradom OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, Beneško komisijo in drugimi mednarodnimi zavezami, obveznostmi in standardi, demokratičnim pluralizmom, medstrankarsko demokracijo, in sprejetje notranjih okvirov za inegriteto in boj proti korupciji znotraj političnih strank, preglednost financiranja strank in medijev ter neodvisnost in svobodo sodstva in medijev, in sicer tako da ta merila določijo kot pogoj za finančno podporo in nadaljnji napredek v pristopnem procesu;

    (aw) naj v državah pristopnicah izvajajo okrepljene redne strokovne misije na področju vladavine prava in misije za opazovanje volitev;

    (ax) naj ukrepajo proti kampanjam blatenja, grožnjam in ustrahovanju, uperjenim proti novinarjem in medijem, ter vztrajajo pri preiskavi in pregonu takšnih kaznivih dejanj, da bi novinarjem omogočili varno okolje, hkrati pa obravnavajo vprašanja koncentracije, političnih in ekonomskih pritiskov ter pomanjkanja preglednosti lastništva nad mediji; naj še naprej sodelujejo s Svetom Evrope pri podpori državam pri izvajanju bistvenih reform in usposabljanju;

    (ay) naj ohranijo demokratično odgovornost, povečajo preglednost in vključenost ter okrepijo parlamentarno razsežnost, zlasti parlamentarni nadzor, pristopnega procesa; naj podprejo parlamentarno delo v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah ter olajšajo dejavnosti Evropskega parlamenta na področju s pristopom povezanega nadzora in podpore demokraciji in orodij za podporo demokraciji, kot sta dialog Jeana Monneta in medstrankarski dialog; naj podprejo novo generacijo političnih voditeljev v državah pristopnicah;

    (az) naj zagotovijo, da lahko nadzorne institucije in drugi neodvisni demokratični organi učinkovito izvajajo svojo vlogo v političnih procesih držav kandidatk, kot je določeno v njihovih ustavah;

    (ba) naj spodbujajo organizacijo dvostranskih parlamentarnih srečanj med parlamenti držav članic in parlamenti držav pristopnic ter preučijo možnosti, kako bi lahko opazovalci iz držav kandidatk prej zasedli svoje sedeže v Evropskem parlamentu, ter naj zaključijo pogajanja o posebnih sklopih;

    (bb) naj zagotovijo, da bo širitveni proces izpolnil cilje utrjevanja demokracije, institucionalne celovitosti, dolgoročne rasti in socialno-ekonomske kohezije, in obenem poudarijo neposredno povezavo med vladavino prava in bojem proti korupciji ter trajnostnim in pravičnim gospodarskim razvojem; naj se osredotočijo na blažitev socialnih posledic, ki jih bodo povzročili nujni procesi preoblikovanja v državah kandidatkah, in vključijo informacije o približevanju socialnemu pravnemu redu EU v letna poročila; naj si prizadevajo za preprečevanje in preusmerjanje bega možganov iz držav kandidatk;

    (bc) naj znatno okrepijo prizadevanja za reševanje konfliktov, spodbujanje zaupanja, doseganje trajne sprave, ki obsega učinkovit in nepristranski pregon vojnih hudodelstev, ter zagotavljajo dostop do resnice, sodnega varstva ter učinkovitih in neselektivnih odškodnin, tudi za žrtve spolnega nasilja; naj olajšajo celovito izvajanje sodb nacionalnih in mednarodnih sodišč ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v zvezi z vojnimi zločini in pogrešanimi osebami, pri čemer naj obravnavajo poveličevanje vojnih zločincev in zgodovinski revizionizem;

    (bd) naj okrepijo prizadevanja za dobre sosedske odnose, vključujoče in uspešno socialno‑ekonomsko sodelovanje na regionalni ravni in solidarnost v državah pristopnicah EU ter naj spodbujajo regionalno čezmejno sodelovanje med državami članicami EU in partnerskimi državami ob zunanjih mejah Evropske unije; naj okrepijo gospodarsko konkurenčnost in socialno kohezijo na Zahodnem Balkanu s strukturnimi reformami in vzpostavitvijo regionalnega gospodarskega sodelovanja, sprejemljivega za vseh šest držav, da bi izboljšali nadaljnje usklajevanje s standardi in pravnim redom EU ter prispevali k procesu integracije EU; naj izrazijo odločne pridržke glede vsake pobude za regionalno gospodarsko sodelovanje, ki ne vključuje vseh šestih držav in ne temelji na pravilih EU, kot je pobuda za odprti Balkan;

    (be) naj vztrajajo, da je treba zgraditi vključujočo družbo brez diskriminacije, rasizma, nasilnega nacionalizma in ekstremizma; naj se osredotočijo na zaščito manjšin, vključno z Romi, osebami LGBTIQ+, narodnimi in verskimi skupnostmi in invalidi, ter na ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti; naj vključijo načelo enakosti spolov ter pravice žensk in deklet, opolnomočijo ženske in mlade ter vlagajo vanje, in okrepijo boj proti nasilju na podlagi spola;

    (bf) naj izrazijo zgroženost nad kršitvami človekovih pravic in nečloveškim ravnanjem s prosilci za azil in migranti; naj si prizadevajo za zagotovitev dostojnih razmer za pridržane in zapornike v skladu z mednarodnimi standardi; naj obsodijo mučenje in nekaznovanje za pretekle hude zlorabe s strani organov kazenskega pregona;

    (bg) naj okrepijo udeležbo državljanov in vključevanje civilne družbe v širitveni proces, tako da okrepijo sodelovanje s civilno družbo, podporo zanjo ter njeno financiranje; naj zagotovijo, da bodo organizacije civilne družbe po pristopu k EU še naprej prejemale ustrezno finančno podporo;

    (bh) naj vlagajo v mlade in mobilnost ter povezljivost v regijah, tudi z zagotavljanjem širokega dostopa do programa Erasmus+, in povečajo njegov proračun ter druge programe mobilnosti za mlade akademike, strokovnjake in raziskovalce iz držav kandidatk; naj poleg tega spodbujajo nadaljnje vključevanje partnerskih držav v programe EU, kot so Erasmus+, Obzorje Evropa in Ustvarjalna Evropa, ter izboljšajo sodelovanje v okviru sedanjih in prihodnjih programov; naj si prizadevajo za odpravo brezposelnosti mladih;

    (bi) naj spodbujajo medosebne stike med državami članicami EU in državami kandidatkami ter okrepijo programe izmenjave mladih; naj priznajo pomen čezmejne mobilnosti za krepitev teh stikov in spodbujajo razvoj mejne infrastrukture v ta namen; naj okrepijo in, kadar je mogoče, povečajo skupna prizadevanja EU in držav Zahodnega Balkana na področju medosebnih stikov in izmenjav, da bi si prebivalci ustvarili vzajemno pozitivno sliko;

    (bj) naj povečajo podporo za gospodarski razvoj, tržno gospodarstvo, prometno povezljivost, konkurenčnost in zeleni prehod;

    (bk) naj okrepijo partnerstva med državami kandidatkami in EU, in sicer z glavnimi infrastrukturnimi projekti v okviru vseevropskih energetskih in prometnih omrežij (TEN‑E in TEN-T), hkrati pa povečajo finančno pomoč državam kandidatkam za zmanjšanje čezmejnih ozkih grl in razvijejo prometne povezave za potniški in tovorni promet;

    (bl) naj spodbujajo prehod na energijsko učinkovitost, povezljivost in čisto energijo, da bi se povečala diverzifikacija in zanesljiva oskrba z energijo, ter trajnostni razvoj; naj zagotovijo, da bo energetski prehod proces, ki bo potekal pravično in socialno vzdržno ter pri katerem bodo EU in njene države članice ustrezno podpirale ranljive skupine; naj vključijo države kandidatke v evropsko omrežje za prenos energije ter jih vključijo v strategije energetske politike EU, s posebnim poudarkom na tistih, ki so zelo odvisne od ruskega plina in so močno prizadete zaradi svoje evropske izbire;

    (bm) naj izvajajo načrt za postopno odpravo stroškov gostovanja med EU in državami pristopnicami;

    2. naroči svoji predsednici, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost vladam in parlamentom pristopnih držav.

     


    INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

    Datum sprejetja

    13.10.2022

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    49

    5

    8

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Anna Fotyga, Michael Gahler, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Jaak Madison, Claudiu Manda, Lukas Mandl, Thierry Mariani, Pedro Marques, Marisa Matias, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Matjaž Nemec, Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Mounir Satouri, Dominik Tarczyński, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Viola von Cramon-Taubadel, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Markéta Gregorová, Christophe Grudler, Andrzej Halicki, Evin Incir, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Sergey Lagodinsky, Pierfrancesco Majorino, Juozas Olekas, Ramona Strugariu, Tom Vandenkendelaere, Mick Wallace

    Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

    Asim Ademov, Bas Eickhout, Javier Moreno Sánchez, Piernicola Pedicini, Miguel Urbán Crespo, Juan Ignacio Zoido Álvarez

     


    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

    49

    +

    NI

    Fabio Massimo Castaldo

    PPE

    Asim Ademov, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Andrzej Halicki, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Andrius Kubilius, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Lukas Mandl, Vangelis Meimarakis, Tom Vandenkendelaere, Isabel Wiseler-Lima, Juan Ignacio Zoido Álvarez, Željana Zovko

    RENEW

    Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans

    S&D

    Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Evin Incir, Dietmar Köster, Pierfrancesco Majorino, Claudiu Manda, Pedro Marques, Sven Mikser, Javier Moreno Sánchez, Matjaž Nemec, Juozas Olekas, Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos

    VERTS/ALE

    Bas Eickhout, Markéta Gregorová, Sergey Lagodinsky, Piernicola Pedicini, Mounir Satouri, Viola von Cramon-Taubadel

     

    5

    -

    ECR

    Charlie Weimers

    ID

    Jaak Madison, Thierry Mariani, Harald Vilimsky

    NI

    Kostas Papadakis

     

    8

    0

    ECR

    Anna Fotyga, Jacek Saryusz-Wolski, Dominik Tarczyński, Witold Jan Waszczykowski

    THE LEFT

    Marisa Matias, Manu Pineda, Miguel Urbán Crespo, Mick Wallace

     

    Uporabljeni znaki:

    + : za

    - : proti

    0 : vzdržani

     

     

    Zadnja posodobitev: 10. november 2022
    Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov