POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Libiji
18.10.2022 - (2021/2064(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Giuliano Pisapia
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Libiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. junija 2021,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. decembra 2021 o odlogu volitev,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 11. marca 2021 v imenu Evropske unije o potrditvi nove vlade narodne enotnosti,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in protokola k tej konvenciji o statusu beguncev, sprejetega 31. januarja 1967,
– ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. februarja 2021 z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom: nova agenda za Sredozemlje (JOIN(2021)0002),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju resolucije OZN z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhovnem srečanju OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,
– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega s sklepom 1/CP.21, 21. zasedanja konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja ter 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta od 30. novembra do 11. decembra 2015 potekala v Parizu (Francija),
– ob upoštevanju Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju z dne 18. septembra 1997,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o kasetnem strelivu z dne 30. maja 2008,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,
– ob upoštevanju Afriške listine o pravicah in dobrobiti otrok z dne 1. julija 1990,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 26. februarja 2011 in vseh nadaljnjih resolucij o embargu na orožje v Libiji,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 29. aprila 2022 in 28. julija 2022 o Libiji,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 20. maja 2022 o podporni misiji OZN v Libiji (UNSMIL),
– ob upoštevanju 23. poročila tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča varnostnemu svetu OZN z dne 28. aprila 2022 v skladu z resolucijo št. 1970 (2011),
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice o ustanovitvi misije za ugotavljanje dejstev v Libiji z dne 22. junija 2020 in resolucije o podaljšanju njenega mandata za devet mesecev z dne 8. julija 2022,
– ob upoštevanju poročil neodvisne misije za ugotavljanje dejstev o Libiji Svetu OZN za človekove pravice z dne 29. novembra 2021, 23. marca 2022, 27. junija 2022 in 1. julija 2022,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o varstvu človekovih pravic in zunanji migracijski politiki EU[1],
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. maja 2018 o Libiji[2],
– ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0252/2022),
A. ker so globoka razhajanja in konfrontacije med glavnimi libijskimi deležniki, ki so se zaradi vmešavanja tujih akterjev še zaostrile, v zadnjem desetletju privedle do nenehnega boja za oblast in znatno ovirale proces nacionalne sprave;
B. ker je podporna misija OZN v Libiji novembra 2020 omogočila prvi krog libijskega foruma za politični dialog, v katerem je sodelovalo 75 libijskih udeležencev, ki so zastopali celoten družbeni in politični spekter libijske družbe; ker so se udeleženci foruma dogovorili o časovnem načrtu za verodostojne, vključujoče in demokratične nacionalne volitve, ki naj bi potekale 24. decembra 2021; ker je libijski forum za politični dialog februarja 2021 izvolil Abdula Hamida Al Dbejbeha za vodenje začasne vlade narodne enotnosti; ker se je s tem, ko je marca 2021 libijska poslanska zbornica s sedežem v Tobruku odobrila oblikovanje vlade narodne enotnosti, začasno odpravil politični zastoj in stanje izpodbijanja legitimnosti v državi;
C. ker je poslanska zbornica januarja 2022 izjavila, da se je mandat vlade narodne enotnosti iztekel decembra 2021; ker je poslanska zbornica februarja 2022 za predsednika vlade imenovala nekdanjega ministra za notranje zadeve Fathija Bašagha; ker so voditelji vlade narodne enotnosti zavrnili njegovo imenovanje in posledično oblikovanje nove vlade ter niso odstopili; ker je vlada narodne enotnosti še vedno edina vlada, ki jo priznava mednarodna skupnost;
D. ker so se razmere v Libiji, po tem ko so bile volitve konec leta 2021 odložene za nedoločen čas, še poslabšale, zlasti ker ni bil sprejet predhoden dogovor o pravni podlagi za volitve in o merilih za preverjanje kandidatov, pa tudi ker oblikovanje bistvenih jamstev za verodostojne in pregledne volitve ni bilo med prednostnimi nalogami, kar je poglobilo politični zastoj in nacionalno razdrobljenost;
E. ker je odlog volitev globoko razočaral več kot 2,8 milijona libijskih državljanov, ki so se prijavili v volilni imenik, zlasti mlade volivce, in bi lahko dodatno zmanjšal zaupanje v javne institucije;
F. ker so libijska poslanska zbornica in zakonodajna telesa visokega državnega sveta na pogovorih v Kairu in Ženevi junija 2022, ki so potekali pod okriljem OZN, dosegli doslej najvišjo raven soglasja o več dolgotrajnih vprašanjih, vključno z razdelitvijo sedežev za oba zakonodajna domova, porazdelitvijo oblasti med različnimi izvršilnimi organi in razmejitvijo provinc, vendar pa se na pogovorih niso mogli dogovoriti glede ustave in pravnega okvira za volitve, ki bi ju podpirala velika večina ljudi;
G. ker volitve ne morejo biti same sebi namen, temveč bi jih morale spremljati temeljite politične, gospodarske in institucionalne reforme; ker je vključevanje žensk, organizacij civilne družbe, občin in lokalnih deležnikov ključno za vzpostavitev delujoče države in zagotavljanje ustreznega upravljanja v Libiji; ker bi morale vse politične stranke v Libiji sodelovati v pristnem dialogu o reševanju trenutnega političnega zastoja, za reševanje nesoglasij pa ne uporabljati sile; ker se zdi, da pomanjkanje zavezanosti libijskih deležnikov k oblikovanju novega skupnega načrta za volitve kaže na skupno pomanjkanje zanimanja za vzpostavitev funkcionalnih in reprezentativnih političnih institucij;
H. ker od začetka julija 2022 po vsej državi, med drugim v Tripoliju, Tobruku, Bengaziju in Misrati, potekajo množični protesti proti slabemu upravljanju političnih institucij in poslabšanju življenjskih razmer; ker protestniki pozivajo k takojšnjim volitvam;
I. ker je zaradi protestov predsedniški svet predlagal akcijski načrt za napredek in ohranitev enotnosti države, vključno s parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami v določenem časovnem okviru, da bi odpravil politični zastoj;
J. ker so nedavni spopadi v Tripoliju med milicami, zvestimi Abdulu Hamidu Al Dbejbehu, in milicami, zvestimi Fathiju Bašaghi, povzročili več smrtnih žrtev, tudi med civilnim prebivalstvom, in ponovno izpostavili nestabilne razmere v državi;
K. ker sta varnost in stabilnost v Libiji tesno povezani z možnostjo resnične demokratične tranzicije, ki bi lahko koristila vsem prebivalcem države; ker sta dolgoročna nestabilnost in sistemsko nekaznovanje pomembna dejavnika za ponovni izbruh vojaških spopadov, pa tudi množičnih demonstracij po vsej državi; ker sta spoštovanje pravne države in odgovornost za kršitve človekovih pravic bistvena za zagotovitev politične stabilnosti in trajnega miru v Libiji in celotni regiji;
L. ker je izredno pomembno, da države članice usklajujejo svoje ukrepe in nastopajo enotno, pospešijo prizadevanja EU za mediacijo in poudarijo osrednjo vlogo OZN;
M. ker je Rusija po invaziji v Ukrajino znatno oslabila zmožnost OZN za ukrepanje, saj zavrača soglasje o predlogih za daljši mandat podporne misije OZN v Libiji in o imenovanju novega posebnega predstavnika OZN za Libijo;
N. ker je 2. septembra 2022 generalni sekretar OZN António Guterres po devetih mesecih političnega zastoja v varnostnem svetu OZN napovedal imenovanje Abdoulaya Bathilyja iz Senegala za posebnega predstavnika za Libijo in vodjo podporne misije OZN v Libiji;
O. ker je Libija novembra 2019 s Turčijo podpisala memorandum o soglasju o razmejitvi pomorskih jurisdikcij v Sredozemskem morju; ker po mnenju Evropskega sveta ta memorandum krši suverene pravice tretjih držav, ni v skladu s pomorskim pravom in zato ne more imeti pravnih posledic za tretje države; ker sta Libija in Turčija 3. oktobra 2022 podpisali sporazum o ogljikovodikih na podlagi memoranduma o soglasju med Turčijo in Libijo iz leta 2019;
P. ker stalna udeležba lokalnih in tujih oboroženih skupin, kot je ruska skupina Wagner, ter tujih sil v konfliktu ogroža stabilnost in varnost Libije in celotne regije;
Q. ker so se vse države, ki so sodelovale na berlinskih konferencah o Libiji in pariški mednarodni konferenci za Libijo, vključno z Rusijo in Turčijo, ki sta vojaško prisotni v Libiji, zavezale, da se ne bodo vmešavale v libijske zadeve, in so podprle izvajanje akcijskega načrta za takojšen umik plačancev, tujih borcev in tujih sil z libijskega ozemlja;
R. ker so najvišji libijski vojaški predstavniki nedavno ponovno poskušali vzpostaviti enotno libijsko vojsko;
S. ker je celovita reforma varnostnega sektorja ključna za vzpostavitev enotne, vključujoče in odgovorne libijske nacionalne varnosti, policije in vojaških sil pod osrednjo in civilno oblastjo, saj prispeva k preprečevanju prihodnjih kršitev človekovih pravic, krepitvi pravne države, odpravi nekaznovanja in zagotavljanju politične stabilnosti v državi in regiji; ker dogodki na terenu konec avgusta žal kažejo nasprotno, saj vse pogostejši spopadi povečujejo nevarnost, da bi prišlo do vojaških zaostrovanj;
T. ker prisotnost številnih min in neeksplodiranih ubojnih sredstev nima za posledico le izgube človeških življenj, ampak predstavlja tudi resno oviro za gospodarsko in socialno okrevanje države;
U. ker se zaradi širjenja osebnega in lahkega orožja ter zapuščenih zalog streliva povečuje nestabilnost, in sicer zaradi preusmerjanja orožja znotraj Libije in prek njenih meja, kar znatno vpliva na regionalno in lokalno varnost, saj do tega orožja lahko pridejo lokalne oborožene skupine, zlasti na območju Sahela;
V. ker sta spoštovanje pravne države in odgovornost za kršitve človekovih pravic bistvena za zagotovitev politične stabilnosti in trajnega miru; ker odsotnost zanesljivega pravosodnega sistema, sistemske kršitve pravne države ter posledično razširjena korupcija in ponavljajoče se kršitve človekovih pravic prispevajo k pojavu nekaznovanja v državi, kar močno ovira mirno sobivanje in varno vračanje notranje razseljenih oseb;
W. ker ima Libija med vsemi afriškimi državami največ nafte, je članica organizacije OPEC in ena od glavnih dobaviteljic nafte na svetovnih trgih; ker je libijsko gospodarstvo močno odvisno od naftnega sektorja; ker so proizvodnjo nafte pogosto izkoriščali različni akterji, ki so v politične namene večkrat zaprli naftne obrate; ker plenjenje in nezakonit izvoz surove nafte in rafiniranih naftnih derivatov ogrožata mir, varnost in stabilnost Libije in ju je zato treba odpraviti;
X. ker se je zaradi večmesečnega delnega zaprtja libijskih naftnih objektov s strani sil, zvestih maršalu Khalifi Haftarju, ki se je začelo aprila 2022, znatno zmanjšala proizvodnja v državi, kar je povzročilo zmanjšanje prihodkov v državni proračun in imelo bistvene posledice zunaj libijskih meja, vključno z nadaljnjim zvišanjem cen energije, ki so bile zaradi ruske invazije v Ukrajino že tako visoke; ker je bil julija 2022 dosežen dogovor med zahodnimi in vzhodnimi libijskimi deležniki o ponovnem zagonu proizvodnje in izvoza nafte na vseh libijskih naftnih poljih in v pristaniščih;
Y. ker ekonomska delovna skupina mednarodnega odbora za spremljanje Libije, ki mu sopredsedujejo EU, Egipt, ZDA in podporna misija OZN v Libiji, sodeluje z libijskimi oblastmi pri zagotavljanju osnovnih storitev libijskemu prebivalstvu, krepitvi gospodarskih institucij, oživljanju zasebnega sektorja in izboljšavah proračunskega postopka; ker je skupina že dosegla znaten napredek pri ponovni združitvi libijske centralne banke;
Z. ker misija Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja od leta 2013 podpira libijske oblasti pri razvoju upravljanja meja in varnosti v Libiji; ker je bila misija podaljšana do 30. junija 2023;
AA. ker se je 31. marca 2020 začela vojaška operacija Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED Irini), ki naj bi se zaključila 31. marca 2023; ker je njena ključna naloga izvajanje embarga na orožje za Libijo v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1973(2011); ker je v okviru embarga OZN na orožje prihajalo do številnih in stalnih kršitev s strani več akterjev;
AB. ker sta 15. januarja 2021 IRINI in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) podpisali delovni dogovor, v skladu s katerim si bosta med drugim izmenjevali informacije o čezmejnem kriminalu, kot sta trgovina z orožjem in tihotapljenje ljudi; ker agencija Frontex izmenjuje informacije o dejanskih ali morebitnih nevarnostih na morju v libijskem območju iskanja in reševanja z ustreznimi organi in koordinacijskimi centri, vključno z italijanskimi, malteškimi in tunizijskimi centri za usklajevanje reševanja na morju, pa tudi libijskim centrom za usklajevanje reševanja na morju in skupnim centrom za usklajevanje reševanja, ki ga financira EU prek skrbniškega sklada EU, upravlja pa ga libijska obalna straža in mornarica;
AC. ker sta stabilnost in varnost Libije bistvenega pomena za širšo sredozemsko regijo;
AD. ker je EU sprejela prenovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom, ki se osredotoča na človekov razvoj, dobro upravljanje in pravno državo, odpornost, blaginjo in digitalni prehod, mir in varnost, migracije in mobilnost ter zeleni prehod, odpornost na podnebne spremembe, energijo in okolje;
AE. ker je EU v obdobju 2021–2024 namenila 37 milijonov EUR letno za prizadevanja za izgradnjo države, potrebe v zvezi s človekovim razvojem in osnovne zdravstvene storitve v Libiji;
AF. ker mora imeti libijska civilna družba ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti svoje države; ker je v zadnjih mesecih prišlo do skrb zbujajočega krčenja državljanskega prostora, ki ga spremljajo vse bolj drakonski zakoni in predpisi; ker so številnim političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, humanitarnim delavcem, novinarjem, sodnikom in odvetnikom grozili, jih ugrabili, samovoljno pridržali, mučili in ubili; ker zaradi pravosodnega sistema, ki ni avtonomen in neodvisen, žrtve kršitev človekovih pravic ne morejo uporabiti pravnega varstva;
AG. ker so migranti, begunci in prosilci za azil žrtve razširjenih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, kot so trgovina z ljudmi, samovoljne aretacije, pridržanje, izsiljevanje, posilstvo, suženjstvo in ugrabitve zaradi odkupnine in izkoriščanja, tako s strani državnih organov kot tudi oboroženih skupin;
AH. ker je Libija osrednja država tranzita oz. izvora za migrante, zlasti tiste iz podsaharske Afrike, ki poskušajo priti v Evropo; ker je v poskusu prečkanja Sredozemskega morja izgubilo življenje na tisoče ljudi, ki so želeli v Evropo;
AI. ker je eden od ciljev podpore EU za upravljanje libijskih meja preprečevanje smrtnih žrtev v Sredozemlju; ker so nevladne organizacije pogosto imele hvalevredno vlogo pri reševanju življenj v Sredozemlju; ker je močno zmanjšanje števila plovil za iskanje in reševanje imelo smrtonosne posledice za ljudi, ki iščejo varnost; ker mreže za tihotapljenje ljudi izkoriščajo načelo iskanja in reševanja, da bi nezakonito izkoristile ljudi, ki bežijo pred grozodejstvi v Libiji, s čimer ohranjajo človeško bedo in so odgovorne za hude kršitve človekovih pravic; ker je Evropski svet poudaril, da morajo vsa plovila, ki plujejo v Sredozemlju, spoštovati mednarodno pravo in pravo EU; ker so organi OZN in ugledne nevladne organizacije dokumentirali kršitve človekovih pravic ljudi, ki poskušajo pobegniti iz Libije prek morja; ker so osebe, ki jih libijska obalna straža prestreže in po reševanju na morju izkrca, pogosto pridržane v centrih za priseljence in so jim kršene človekove pravice; ker EU pričakuje, da bodo libijske oblasti, vključno z libijsko obalno stražo, s katero sodeluje, zagotovile spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva migrantov, preiskale primere nasilja in zagotovile ustrezne nadaljnje ukrepe proti odgovornim; ker se te kršitve nadaljujejo, zlasti zaradi neučinkovitih mehanizmov spremljanja in odgovornosti;
AJ. ker približno 160.000 notranje razseljenih oseb v Libiji še vedno nima zadostne zaščite in pomoči;
AK. ker izkoriščanje, trgovina z ljudmi, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, prisilna institucija in nezakonito pridržanje bolj ogrožajo ženske in otroke;
AL. ker je spolno nasilje in nasilje na podlagi spola zelo razširjeno, nekaznovanje pa ju še spodbuja; ker so preživele žrtve spolnega nasilja v svojih družinah in skupnostih pogosto marginalizirane in stigmatizirane; ker nacionalni pravni okvir ne zagotavlja ustrezne zaščite preživelih žrtev spolnega nasilja;
AM. ker je neodvisna misija OZN za ugotavljanje dejstev o Libiji v svojih poročilih navedla, da utemeljeno domneva, da so bila v Libiji storjena hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva ter da do njih še vedno prihaja; ker je Svet OZN za človekove pravice 8. julija 2022 podaljšal mandat misije za devetmesečno obdobje, ki ga ni mogoče podaljšati, da bi misija predstavila svoja sklepna priporočila;
1. priporoča Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pri izvajanju politike EU glede Libije:
(a) čim odločneje podprejo vključujoči proces narodne sprave pod vodstvom OZN in Libije, da bi dosegli dolgoročno stabilnost in varnost ter postavili temelje za mirno in demokratično tranzicijo, v kateri bodo udeleženi vsi libijski deležniki, med drugim ženske, organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, da bi bili v mirovnem procesu zastopani vsi prebivalci Libije;
(b) še naprej tesno sodelujejo s podporno misijo OZN v Libiji in dejavno podpirajo znatno podaljšanje njenega mandata po 31. oktobru 2022, da bi učinkovito prispevala k ustavnemu procesu in organizaciji volitev, dosegla premirje, spremljala stanje človekovih pravic in libijskim institucijam nudila tehnično pomoč; poudarijo, da je glede na sedanji politični zastoj nadaljevanje pogajanj o časovnem načrtu za svobodne, poštene, verodostojne in pregledne volitve pod okriljem OZN še naprej ključnega pomena, in pozovejo vse libijske deležnike, naj se izogibajo napakam, storjenim v preteklosti, kot je odsotnost meril za preverjanje kandidatov, spoštujejo volilne rezultate in zagotovijo miren prenos oblasti; napotijo misijo EU za opazovanje volitev, ki bo spremljala volilni proces;
(c) okrepijo diplomatske stike z mednarodnimi akterji in povečajo prizadevanja za posredovanje in oblikovanje enotne mednarodne strategije za mirno, stabilno in enotno Libijo; razmislijo o organizaciji še ene konference o Libiji in spodbudijo neformalna diplomatska prizadevanja;
(d) okrepijo diplomatska prizadevanja EU za ponovno vzpostavitev miru in varnosti v državi ter zagotovijo, da bodo države članice nastopale enotno, delovale na enotnejši način in podpirale nacionalna, vključujoča in skupna prizadevanja za dosego želene politične tranzicije, ki jo bodo spremljale potrebne reforme; v ta namen nemudoma imenujejo posebnega predstavnika EU za Libijo;
(e) zagotovijo, da bo imela delegacija EU v Libiji dejavnejšo vlogo in da bo, takoj ko bodo varnostne razmere to dopuščale, omogočila več misij institucij EU v Libiji, vključno z Evropskim parlamentom, da bi se dodatno okrepil dialog med EU in Libijo;
(f) zagotovijo, da so vsi sporazumi ali ukrepi sodelovanja med Libijo in EU ali njenimi državami članicami skladni z mednarodnim pravom in pravom EU;
(g) pozovejo libijske oblasti, naj prekličejo memorandum o soglasju med Turčijo in Libijo iz leta 2019 o razmejitvi pomorskih jurisdikcij v Sredozemskem morju in naj ne izvajajo nobene klavzule iz poznejšega sporazuma o ogljikovodikih, podpisanega 3. oktobra 2022, ki omogoča nezakonite dejavnosti vrtanja v izključnih ekonomskih conah tretjih držav, vključno s tistimi na Cipru in v Grčiji;
(h) ponovijo poziv z berlinske in pariške konference o Libiji, naj se vsi plačanci, tuji borci in tuje sile umaknejo z libijskega ozemlja; pozovejo vse vpletene mednarodne akterje, vključno z Rusijo, Združenimi arabskimi emirati in Turčijo, naj se ne vmešavajo v Libijo in spoštujejo ta poziv, naj se vzdržijo podžiganja napetosti in bojev z neposrednim ali sponzoriranim vojaškim posredovanjem ter naj nemudoma umaknejo vse plačance, ki so tako kot ruska skupina Wagner še vedno prisotni v državi in ki ogrožajo stabilnost Libije in celotne regije;
(i) odločneje podprejo libijske oblasti pri celoviti reformi varnostnega sektorja ter politikah razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja oboroženih skupin, in sicer na podlagi popisa osebja oboroženih skupin ter strokovnega preverjanja pod okriljem OZN; si prizadevajo, da bodo končni cilji teh politik vzpostavitev enotne, vključujoče in odgovorne libijske nacionalne varnosti, policije in vojaških sil pod civilno oblastjo ter zagotavljanje možnosti nekdanjim borcem, da odložijo orožje in se ponovno vključijo v svoje skupnosti, da se vzpostavi trajnejši mir;
(j) pozovejo libijske oblasti, naj pristopijo h Konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter Konvenciji o kasetnem strelivu; dodelijo ustrezna sredstva EU za projekte, namenjene odstranjevanju protipehotnih min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev, izobraževanju o nevarnosti min in podpori žrtvam min, tudi z zagotavljanjem dostopa do zdravstvenega varstva, rehabilitacije, psihološke in psihosocialne podpore, da bi preprečili prihodnje nesreče ter omogočili trajnostni gospodarski in družbeni razvoj;
(k) obravnavajo vpliv, ki ga ima preusmerjanje osebnega in lahkega orožja in streliva na nedovoljen trg, na varnost ljudi in regionalno stabilnost, tudi s podpiranjem upravljanja orožja in streliva ter reforme varnostnega sektorja na nacionalni in regionalni ravni;
(l) libijskim oblastem ponudijo tehnično pomoč, ki jo potrebujejo za celovito reformo pravosodnega sistema, da bi tako odpravile zelo razširjeno, strukturno nekaznovanje in utrle pot trajni spravi in miru;
(m) razmislijo o uvedbi dodatnih ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov, tudi z uporabo globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, proti osebam in subjektom, katerih dejanja so povzročila hude kršitve človekovih pravic in svoboščin in ogrožajo pravno državo;
(n) pozovejo vse akterje, naj nafte ne uporabljajo kot instrumenta za politične spopade, vse vrtine in naftne terminale pa naj ohranijo odprte; si v strokovni delovni skupini bolj prizadevajo, da bo ta pozvala libijske oblasti, naj poskrbijo za pravično, pregledno, vključujočo in trajnostno prerazporeditev prihodkov od nafte ob upoštevanju vizije gospodarske blaginje za vse ljudi v državi;
(o) podprejo libijske gospodarske institucije, krepijo ekonomsko upravljanje države in spodbujajo diverzifikacijo gospodarstva;
(p) si prizadevajo za stabilnejše energetsko partnerstvo z Libijo, ki bo pripomoglo k povečanju zmogljivosti Libije v tem sektorju in diverzifikaciji energetskih virov EU; naj v ta namen libijskim oblastem v skladu z zunanjo razsežnostjo evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma zagotovijo potrebno tehnično pomoč za podporo Libiji pri prehodu na trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo, da bi ublažili tveganja, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, ki močno vplivajo na državo;
(q) podprejo dragoceno delo misije Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja in operacijo EUNAVFOR MED Irini, dveh misij skupne varnostne in obrambne politike, ki prispevata k trajnemu miru, varnosti in stabilnosti; naj zlasti še naprej podpirajo osrednjo nalogo operacije Irini za izvajanje embarga OZN na orožje za Libijo; zagotovijo, da bosta obe misiji izpolnili svoj dejanski potencial, kar se doslej še ni zgodilo; zagotovijo operaciji Irini tehnične zmogljivosti, potrebne za preprečevanje vstopa orožja v Libijo po kopnem, morju ali zraku, ter okrepijo prizadevanja misije Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja na južni libijski meji;
(r) po potrebi obnovijo mandat omenjenih dveh misij, da bi prispevali k izboljšanju varnostnih razmer na terenu, med drugim preprečevanju, da bi teroristi, trgovci z ljudmi in oborožene skupine izvajali čezmejne dejavnosti, kot je nezakonita trgovina z orožjem; poskrbijo, da bodo pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata ali omogočata ti dve misiji, spoštovane človekove pravice in da bosta potekali v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, zlasti z načelom nevračanja, ter zagotovijo odgovornost za morebitne kršitve; okrepijo spremljanje dela misije Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja, da se prepreči slabo upravljanje njenih dejavnosti pri izvajanju misije; redno ocenjujejo in analizirajo učinek vseh svojih dejavnosti na človekove pravice in o tem obveščajo Parlament; zagotovijo, da je podpora libijskim mejnim ali varnostnim strukturam vedno pogojena s spoštovanjem mednarodnega prava in prava EU;
(s) zagotovijo ustrezne vire za iskanje in reševanje vzdolž osrednje sredozemske morske poti, vključno s proaktivnim pomorskim in zračnim patruljiranjem EU in njenih držav članic, da se v celoti zagotovi zaščita življenja in dostojanstva ljudi; zagotovijo, da zasebna plovila, ki izvajajo dejavnosti iskanja in reševanja, spoštujejo ustrezno mednarodno pravo in pravo EU ter sodelujejo s pristojnimi organi držav članic in agencijo Frontex, da se zagotovi varnost ljudi v stiski na morju; zagotovijo, da se migranti, rešeni na morju, izkrcajo na varnih mestih, in zagotovijo, da južne države članice ne bodo same odgovorne za izkrcanje in premestitev;
(t) na podlagi ocen predhodnih programov v državi mobilizirajo zadostna sredstva EU iz instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v podporo libijskim prizadevanjem in projektom za demokratizacijo, katerih cilj je utrjevanje pravne države in dobrega upravljanja, izboljšanje zmogljivosti Libije za zagotavljanje javnih storitev, podpiranje prizadevanj za decentralizacijo, spodbujanje stabilizacije države, podpora organizacijam civilne družbe, krepitev socialne vključenosti in boj proti neenakosti, spodbujanje enakosti spolov ter krepitev vloge žensk in mladih, krepitev libijskega zdravstvenega sistema, boj proti podnebnim spremembam ter spodbujanje koncepta varnosti ljudi ter vključujoče, pravične in trajnostne rasti; zagotovijo tehnično pomoč tem projektom in zagotovijo, da jih bodo izvajale mednarodne institucije in nevladne organizacije z izkušnjami v Libiji; zagotovijo, da bodo ti projekti v skladu s prednostnimi nalogami nove agende za Sredozemlje in Agende 2030 ter da bodo skladni z merili Odbora za razvojno pomoč pri OECD; zagotovijo, da bodo vsa sredstva EU v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa pogojena s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega prava ter da bo imel Parlament ustrezna pooblastila za nadzor nad njihovo uporabo in zagotavljanje odgovornosti;
(u) še naprej zagotavljajo humanitarno pomoč Libiji, s posebnim poudarkom na najranljivejših skupinah;
(v) še naprej podpirajo libijsko civilno družbo in z njo dejavno sodelujejo; pozovejo libijske oblasti, naj zaustavijo nasilno zatiranje organizacij civilne družbe z aretacijami, pridržanji, prisilnimi izginotji in mučenjem ter odpravijo omejitve za organizacije civilne družbe, ki še naprej močno ovirajo svobodo izražanja, združevanja in do mirnega zbiranja, kot ju zagotavlja tudi mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je ratificirala tudi Libija;
(w) pozovejo libijske oblasti, naj odpravijo vizumske omejitve za pripadnike tujih in lokalnih medijev ter zagotovijo varnost novinarjev;
(x) pozovejo libijske oblasti, naj razveljavijo zakon št. 19 iz leta 2001 in odlok predsedniškega sveta št. 286 iz leta 2019, ki omejujeta zmožnost civilne družbe, da izvaja svoje dejavnosti, ter zakon št. 76 iz leta 1972 o publikacijah, ki omejuje svobodo izražanja; pozovejo libijske oblasti, naj prenehajo kriminalizirati temeljne svoboščine z uporabo nejasno oblikovanih členov libijskega kazenskega zakonika, kot sta člena 206 in 207, ki predvidevata smrtno kazen; pozovejo libijske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse osebe, ki so bile neupravičeno pridržane na podlagi teh obtožb;
(y) pozovejo libijske oblasti, naj uvedejo moratorij na uporabo smrtne kazni, da bi jo sčasoma odpravile;
(z) pozovejo libijske oblasti, naj okrepijo polno zastopanost in udeležbo žensk ter jih zaščitijo pred vsemi oblikami nasilja; podprejo pobude za razvoj nacionalnega akcijskega načrta za ženske, mir in varnost v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN z dne 31. oktobra 2000;
(aa) pozovejo libijske oblasti, naj oblikujejo in sprejmejo ukrepe za odpravo in preprečevanje kršitev zoper otroke ter izpolnijo obveznosti Libije glede spodbujanja in varstva pravic otrok, zlasti obveznosti iz Konvencije o otrokovih pravicah in Afriške listine o pravicah in dobrobiti otrok;
(ab) pozovejo libijske oblasti, naj odpravijo diskriminatorne zakone in prakse proti pripadnikom verskih in etničnih manjšin;
(ac) pomagajo libijskim oblastem pri zagotavljanju prostovoljne, varne in dostojne vrnitve notranje razseljenih oseb na njihove domove ter podpirajo vse ustrezne deležnike, ki notranje razseljenim osebam in povratnikom zagotavljajo humanitarno pomoč, vključno z dostopom do osnovnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaščite;
(ad) pozovejo libijske oblasti, naj spoštujejo kulturne, jezikovne in zgodovinske regionalne raznolikosti ter odpravijo omejitve in ovire za mirno izražanje prizadevanj lokalnih skupnosti za poštene in enake pravice in dolžnosti v okviru združene Libije; še naprej zagotavljajo pomoč in finančna sredstva lokalnim skupnostim, zlasti tistim, ki so marginalizirane, za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja, socialne kohezije in varnosti ljudi; še naprej razvijajo partnerstva z libijskimi občinami in jih podpirajo pri krepitvi njihovih sistemov lokalnega upravljanja in zagotavljanju osnovnih storitev, med drugim tudi izobraževanja in zdravstvenega varstva;
(ae) pozovejo libijske oblasti, naj zaščitijo migrante, begunce in prosilce za azil ter humanitarnim organizacijam, ki tem ranljivim skupinam nudijo pomoč, omogočijo varen in neoviran dostop do mest izkrcanja in vseh prostorov v centrih za pridržanje; spodbujajo libijske oblasti, naj odpravijo vizumske omejitve za vse mednarodno humanitarno osebje, ne glede na državljanstvo; zagotovijo tem humanitarnim akterjem ustrezna finančna sredstva za zagotovitev učinkovitega humanitarnega odziva v centrih za pridržanje in na mestnih območjih;
(af) pozovejo libijske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Ženevsko konvencijo o beguncih iz leta 1951 ter ponudijo podporo pri izvajanju spremljevalnih ukrepov;
(ag) pozovejo libijske oblasti, naj končajo samovoljno pridržanje priseljencev in uvedejo alternative pridržanju, ki temeljijo na človekovih pravicah, med drugim tako, da zaprejo centre za pridržanje priseljencev in odprejo sprejemne centre, uvedejo mehanizme za preverjanje in napotitev ter omogočijo nastanitev v skupnostih; v ta namen naj dejavno podprejo in financirajo pobude za spremembo libijske zakonodaje o migracijah in azilu, da bi jo uskladili z mednarodnim pravom ter mednarodno priznanimi standardi in načeli;
(ah) pozovejo libijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo pridržane ženske nameščene v objektih z ustrezno usposobljenimi varnostniki, otroci pa ločeno od odraslih, s katerimi niso v sorodu;
(ai) še naprej spodbujajo libijske oblasti, naj poglobijo sodelovanje s sosednjimi državami pri oblikovanju varnih in zakonitih migracijskih poti;
(aj) spodbudijo libijske oblasti, naj okrepijo sodelovanje z drugimi državami in Mednarodno organizacijo za migracije pri prostovoljnem, varnem in dostojnem vračanju migrantov, ki so obtičali v Libiji, v države izvora ter njihovi ponovni vključitvi v družbe in skupnosti, ki jih sprejmejo;
(ak) spodbujajo pogajanja držav članic EU o razvoju ambicioznejše migracijske in azilne politike EU, da ne bi libijskemu mejnemu ali varnostnemu aparatu posredno olajšali nezakonitega vračanja ljudi v nečloveška taborišča v Libiji ter da ne bi financirali in sodelovali z libijskimi deležniki, proti katerim obstajajo verodostojne obtožbe o hudih kršitvah in vpletenosti v trgovino z ljudmi; okrepijo varne in zakonite poti za migracije v EU, tudi z uporabo obstoječih dobrih praks ter povečanjem zmogljivosti mehanizmov za nujni tranzit in zavez držav članic glede premeščanja;
(al) po potrebi dejavno podprejo dodatno podaljšanje neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Libiji in izvajanje priporočil iz njenih poročil; zagotovijo, da bo imela misija zadostna sredstva za izpolnjevanje svojega mandata, in pozovejo libijske oblasti, naj v celoti sodelujejo z misijo in svojim članom omogočijo popoln dostop do takojšnjih preiskav;
(am) še naprej podpirajo mandat Mednarodnega kazenskega sodišča in njegova prizadevanja, da privede pred sodišče vse storilce grozodejstev, vključno s kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, novačenjem otrok in njihovim neposrednim sodelovanjem v sovražnostih, prisilnimi izginotji, izvensodnimi poboji in drugimi oblikami nasilja nad ranljivim prebivalstvom;
2. naroči svoji predsednici, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Odboru regij.
MANJŠINJSKO STALIŠČE
v skladu s členom 55(4) Poslovnika
Susanna Ceccardi
V zadnjih letih je Libija postala žarišče zaskrbljujočih migracijskih tokov.
Poleg dramatičnega civilnega konflikta, ki traja že leta, so na ozemlju še vedno prisotne vojske in sile z agresivnim ali sovražnim odnosom, kot sta Turčija in Rusija. Te države želijo povečati svoj vpliv v Libiji, s tem pa tudi svojo geopolitično vlogo na območju Sredozemlja, ki je medtem postalo nova južna fronta Nata.
Besedilo poročila sicer priznava nekatere pomembne točke libijske realnosti, kot sta njena strateška narava in pomen energetskega vprašanja, vendar ne odraža v celoti resnosti nezakonitih migracijskih tokov z libijskih obal v Evropo.
Poleg tega besedilo ne izpostavlja nevarnosti, da se med odhajajočimi migranti morda skrivajo islamski teroristi, kar se je že zgodilo v preteklosti.
Mednarodni organi in libijske policijske sile, ki jih nevladne organizacije zagotovo ne morejo nadomestiti, bi zato potrebovale več virov in finančnih sredstev za nadzor in spremljanje Sredozemskega morja.
Poleg tega bi ustanovitev identifikacijskih centrov v južnem delu Libije pomagala preprečiti, da bi vse več migracijskih tokov potekalo prek libijske obale.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
13.10.2022 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
47 9 5 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Jaak Madison, Claudiu Manda, Lukas Mandl, Thierry Mariani, Pedro Marques, Marisa Matias, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Matjaž Nemec, Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Jacek Saryusz-Wolski, Mounir Satouri, Dominik Tarczyński, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Viola von Cramon-Taubadel, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Markéta Gregorová, Christophe Grudler, Evin Incir, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Sergey Lagodinsky, Pierfrancesco Majorino, Juozas Olekas, Ramona Strugariu, Tom Vandenkendelaere, Mick Wallace |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Asim Ademov, Bas Eickhout, Javier Moreno Sánchez, Piernicola Pedicini, Miguel Urbán Crespo, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
47 |
+ |
NI |
Fabio Massimo Castaldo |
PPE |
Asim Ademov, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Andrzej Halicki, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Andrius Kubilius, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Lukas Mandl, Vangelis Meimarakis, Tom Vandenkendelaere, Isabel Wiseler-Lima, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
RENEW |
Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans |
S&D |
Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Evin Incir, Dietmar Köster, Pierfrancesco Majorino, Claudiu Manda, Pedro Marques, Sven Mikser, Javier Moreno Sánchez, Matjaž Nemec, Juozas Olekas, Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor |
VERTS/ALE |
Bas Eickhout, Markéta Gregorová, Sergey Lagodinsky, Piernicola Pedicini, Mounir Satouri, Viola von Cramon-Taubadel |
9 |
- |
ECR |
Charlie Weimers |
ID |
Jaak Madison, Harald Vilimsky |
NI |
Kinga Gál, Kostas Papadakis |
THE LEFT |
Marisa Matias, Manu Pineda, Miguel Urbán Crespo, Mick Wallace |
5 |
0 |
ECR |
Anna Fotyga, Jacek Saryusz-Wolski, Dominik Tarczyński, Witold Jan Waszczykowski |
ID |
Thierry Mariani |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani