POROČILO o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene in spremembi Direktive 2011/16/EU

9.12.2022 - (COM(2021)0565 – C9‑0041/2022 – 2021/0434(CNS)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Lídia Pereira

Predlogi sprememb

• 001-064 (PDF - 185 KB)
• 001-064 (DOC - 53 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene in spremembi Direktive 2011/16/EU

(COM(2021)0565 – C9‑0041/2022 – 2021/0434(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0565),

– ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9‑0041/2022),

– ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9‑0293/2022),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3. poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Zagotavljanje poštene in učinkovite obdavčitve na notranjem trgu ter preprečevanje izogibanja davkom in davčnih utaj sta med najpomembnejšimi političnimi prednostnimi nalogami Unije. Čeprav je bil na tem področju v zadnjih letih dosežen pomemben napredek, zlasti s sprejetjem Direktive Sveta 2016/116410 o pravilih proti praksam izogibanja davkom in razširitvijo področja uporabe Direktive Sveta 2011/16/EU11 o upravnem sodelovanju, so potrebni nadaljnji ukrepi za preprečevanje posebej prepoznanih praks izogibanja davkom in davčnih utaj, ki niso v celoti zajete v veljavni pravni okvir Unije. Zlasti mednarodne skupine podjetij pogosto ustanavljajo podjeme, ki nimajo minimalne vsebine, da bi zmanjšale splošno davčno obveznost, vključno s preusmerjanjem dobička iz določenih držav članic z visokimi davki, v katerih opravljajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo vrednost za svoje podjetje. Ta predlog dopolnjuje napredek, dosežen na področju preglednosti podjetij, z zahtevami, ki se nanašajo na informacije o dejanskem lastništvu, uvedenimi z okvirom za preprečevanje pranja denarja, s katerim se obravnavajo primeri ustanovitve podjemov za prikrivanje lastništva podjemov samih ali sredstev, ki jih upravljajo in imajo v lasti, kot so nepremičnine ali zelo dragoceno premoženje.	(1) Zagotavljanje poštene in učinkovite obdavčitve na notranjem trgu ter preprečevanje izogibanja davkom in davčnih utaj sta med najpomembnejšimi političnimi prednostnimi nalogami Unije. Čeprav je bil na tem področju v zadnjih letih dosežen pomemben napredek, zlasti s sprejetjem Direktive Sveta 2016/116410 o pravilih proti praksam izogibanja davkom in razširitvijo področja uporabe Direktive Sveta 2011/16/EU11 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, so potrebni nadaljnji ukrepi za preprečevanje posebej prepoznanih praks izogibanja davkom in davčnih utaj, vključno z zlorabo slamnatih subjektov, ki niso v celoti zajete v veljavni pravni okvir Unije. V zvezi s tem so razkritja iz Pandorinih dokumentov pričala o ustanavljanju slamnatih družb z namenom premikanja denarja med bančnimi računi, izogibanja davkom in zagrešitve finančnih kaznivih dejanj, vključno s pranjem denarja, ter izogibanja sankcijam Unije proti ruskim oligarhom. Zlasti mednarodne skupine podjetij pogosto ustanavljajo podjeme, ki nimajo minimalne ekonomske vsebine, da bi zmanjšale splošno davčno obveznost, vključno s preusmerjanjem dobička iz določenih držav članic z visokimi davki, v katerih opravljajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo vrednost za svoje podjetje. Ta predlog dopolnjuje napredek, dosežen na področju preglednosti podjetij, z zahtevami, ki se nanašajo na informacije o dejanskem lastništvu, uvedenimi z okvirom za preprečevanje pranja denarja, s katerim se obravnavajo primeri ustanovitve podjemov za prikrivanje lastništva podjemov samih ali sredstev, ki jih upravljajo in imajo v lasti, kot so nepremičnine ali zelo dragoceno premoženje.
__________________	__________________
10 Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).	10 Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).
11 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).	11 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

 

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Obstajajo lahko utemeljeni razlogi za uporabo družb z minimalno ekonomsko vsebino. Zato je pomembno zagotoviti sorazmeren pravni okvir, s katerim bo zaščiten položaj malih in srednjih podjetij (MSP), ki pravne strukture uporabljajo za spodbujanje naložb, skladnost z nacionalno zakonodajo ali delovanje na različnih nacionalnih trgih, hkrati pa je treba sprejeti tudi konkretne zakonodajne ukrepe, s katerimi bo preprečeno, da bi se slamnati subjekti zlorabili za namene izogibanja davkom. Kakovost in popolnost podatkov sta zato bistveni za čim boljše izkoriščanje prednosti te direktive.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Neobstoj mednarodnega instrumenta za preprečevanje zlorab slamnatih subjektov za davčne namene ustvarja precejšnjo vrzel v svetovnih prizadevanjih za boj proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju. Poleg tega ustvarja neenake konkurenčne pogoje med podjetji. Prav to, da tak instrument ne obstaja, potrjuje pomembnost pravnih standardov, določenih v tej direktivi. Bistveno je zagotoviti, da so obveznosti iz te direktive sorazmerne in učinkovite z vidika obdavčevanja, pri čemer je treba ohraniti konkurenčnost podjetij iz Unije.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1c) Zloraba slamnatih subjektov za davčne namene vodi v zmanjšanje davčne obveznosti in davčne izgube v Uniji. Zato je bistveno, da se s to direktivo določijo ambiciozni in sorazmerni standardi za opredelitev skupnih zahtev glede minimalne vsebine, za izboljšanje izmenjave informacij med nacionalnimi davčnimi upravami in za odvračanje od uporabe slamnatih subjektov, ki jo spodbujajo nekateri posredniki.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Priznava se, da so lahko v državi članici ustanovljeni podjemi, ki nimajo minimalne vsebine, katerih glavni cilj je pridobiti davčno ugodnost, zlasti z erozijo davčne osnove druge države članice. Čeprav so nekatere države članice razvile zakonodajni ali upravni okvir za zaščito svojih davčnih osnov pred takimi shemami, imajo zadevni predpisi pogosto omejen učinek, saj se uporabljajo le na ozemlju ene same države članice in ne zajemajo učinkovito primerov, ki vključujejo več kot eno državo članico. Poleg tega se nacionalni predpisi, ki se uporabljajo na tem področju, po Uniji precej razlikujejo, nekatere države članice pa sploh nimajo predpisov, ki bi preprečevali zlorabo podjemov, ki za davčne namene nimajo ali imajo le minimalno vsebino.	(2) Priznava se, da so lahko v državi članici ustanovljeni podjemi, ki nimajo minimalne vsebine, katerih glavni cilj je pridobiti davčno ugodnost, zlasti z erozijo davčne osnove druge države članice, s čimer se ustvarja priložnost za agresivno davčno načrtovanje. Čeprav so nekatere države članice razvile zakonodajni ali upravni okvir za zaščito svojih davčnih osnov pred takimi shemami, imajo zadevni predpisi pogosto omejen učinek, saj se uporabljajo le na ozemlju ene same države članice in ne zajemajo učinkovito primerov, ki vključujejo več kot eno državo članico. Poleg tega se nacionalni predpisi, ki se uporabljajo na tem področju, po Uniji precej razlikujejo, nekatere države članice pa sploh nimajo predpisov, ki bi preprečevali zlorabo podjemov, ki za davčne namene nimajo ali imajo le minimalno vsebino. Zato je pomembno, da se za zagotovitev okvira za zaščito celovitosti notranjega trga oblikuje pravni pristop na ravni Unije, ki bo v celoti spoštoval najvišje standarde dostopnosti, enostavnosti in preglednosti.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Vzpostaviti je treba skupni okvir, da bi se okrepila odpornost držav članic proti praksam izogibanja davkom in davčnih utaj, povezanih z uporabo podjemov, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, tudi če gospodarsko dejavnost domnevno opravljajo in torej za davčne namene nimajo ali imajo le minimalno vsebino. Tako se zagotovi, da se podjemi, ki nimajo minimalne vsebine, ne uporabljajo kot instrumenti izogibanja davkom ali davčnih utaj. Ker so lahko taki podjemi ustanovljeni v eni državi članici, uporabljajo pa se lahko za erozijo davčne osnove druge države članice, se je bistveno dogovoriti o skupnem sklopu pravil, ki določajo, kaj je treba obravnavati kot nezadostno mero vsebine za davčne namene na notranjem trgu, ter opredeljujejo posebne davčne posledice, povezane s tako nezadostno mero vsebine. Ugotovitev, da ima podjem v skladu s to direktivo zadostno mero vsebine, državam članicam ne bi smela preprečiti, da bi še naprej sledile pravilom proti izogibanju davkom in davčnim utajam, če so ta skladna s pravom Unije.	(3) Vzpostaviti je treba skupni okvir, da bi se okrepila odpornost držav članic proti praksam izogibanja davkom in davčnih utaj, povezanih z uporabo podjemov, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, tudi če gospodarsko dejavnost domnevno opravljajo in torej za davčne namene nimajo ali imajo le minimalno vsebino. Tako se zagotovi, da se podjemi, ki nimajo minimalne vsebine, ne uporabljajo kot instrumenti izogibanja davkom ali davčnih utaj. Ker so lahko taki podjemi ustanovljeni v eni državi članici, uporabljajo pa se lahko za erozijo davčne osnove druge države članice, se je bistveno dogovoriti o skupnem sklopu pravil, ki določajo, kaj je treba obravnavati kot nezadostno mero vsebine za davčne namene na notranjem trgu, ter opredeljujejo posebne davčne posledice, povezane s tako nezadostno mero vsebine. Ugotovitev, da ima podjem v skladu s to direktivo zadostno mero vsebine, državam članicam ne bi smela preprečiti, da bi še naprej sledile strožjim pravilom glede minimalne vsebine in drugim pravilom proti izogibanju davkom in davčnim utajam, če so ta skladna s pravom Unije.

 

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Za doseganje ciljev te direktive je izjemno pomembno povečati zmogljivosti davčnih uprav in izboljšati izmenjavo informacij po vsej Uniji. Države članice morajo deliti relevantne informacije, do katerih imajo dostop, vzpostaviti sisteme, ki bodo podpirali izmenjavo teh informacij, ter na koncu tudi izvrševati predlagane sankcije zoper subjekte, ki ne izpolnjujejo predpisov. V podporo tej direktivi bi morala Komisija predlagati posebne dejavnosti v okviru programa Fiscalis.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Da bi se zagotovil celovit pristop, bi se morala pravila uporabljati za vse podjeme v Uniji, ki jih je mogoče ne glede na njihovo pravno obliko in položaj obdavčiti v državi članici, če so davčni rezidenti države članice in so v njej upravičena do potrdila o davčnem rezidentstvu.	(4) Da bi se zagotovil celovit in sorazmeren pristop, bi se morala pravila uporabljati za vse podjeme v Uniji, ki jih je mogoče ne glede na njihovo pravno obliko in položaj obdavčiti v državi članici, če so davčni rezidenti države članice in so v njej upravičena do potrdila o davčnem rezidentstvu. To široko področje uporabe zmanjšuje sklop standardov v zvezi z gospodarsko dejavnostjo podjetij, vključenih v področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Za pravilno delovanje notranjega trga ter sorazmernost in učinkovitost morebitnih pravil bi bilo zaželeno, da se njihovo področje uporabe omeji na podjeme, pri katerih bi se lahko odkrilo, da nimajo minimalne vsebine in da se uporabljajo z glavnim ciljem pridobitve davčne ugodnosti. Zato bi bilo treba določiti merilo točke vključitve v obliki sklopa treh kumulativnih, indikativnih pogojev, da se ugotovi, kateri podjemi so, kot je bilo navedeno, dovolj izpostavljeni tveganju, da bi zanje utemeljeno veljale zahteve glede poročanja. Prvi pogoj bi moral omogočati prepoznavo podjemov, ki domnevno opravljajo zlasti geografsko mobilne gospodarske dejavnosti, saj je kraj, kjer se take dejavnosti dejansko opravljajo, navadno težje opredeliti. Take dejavnosti običajno ustvarjajo precejšnje pasivne denarne pritoke. Zato bi to merilo izpolnili podjemi, katerih dohodke sestavljajo večinoma pasivni denarni pritoki. Upoštevati je treba tudi, da so subjekti, ki imajo sredstva za zasebno uporabo, kot so nepremičnine, jahte, letala, umetniška dela ali le lastniški kapital, lahko dlje časa brez prihodka, imajo pa zaradi lastništva teh sredstev še vedno precejšnje davčne ugodnosti. Ker izključno nacionalni primeri ne bi pomenili tveganja za dobro delovanje notranjega trga in bi se najbolje obravnavali na nacionalni ravni, se mora drugi pogoj osredotočati na podjeme, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Pri ugotovitvi, ali podjem opravlja čezmejne dejavnosti, je treba po eni strani upoštevati naravo transakcij podjema, ki je lahko nacionalna ali tuja, po drugi strani pa njegovo premoženje, glede na to, da subjekti, ki imajo sredstva le za zasebno, neposlovno uporabo, precej časa ne smejo opravljati transakcij. Tretji pogoj dodatno opozarja na tiste podjeme, ki nimajo lastnih sredstev ali imajo le nezadostna lastna sredstva za izvajanje ključnih dejavnosti upravljanja. Podjemi, ki v zvezi s tem nimajo zadostnih lastnih sredstev, pogosto najemajo tretje ponudnike storitev uprave, upravljanja, korespondence in storitev zagotavljanja skladnosti z zakonodajo ali sklepajo ustrezne sporazume s povezanimi podjetji za opravljanje takih storitev, da vzpostavijo in ohranjajo pravno in davčno prisotnost. Oddajanje le določenih pomožnih storitev, kot je knjigovodstvo, v zunanje izvajanje, medtem ko temeljne dejavnosti opravlja podjem, samo po sebi ne zadostuje, da bi podjem izpolnil ta pogoj. Čeprav so lahko taki ponudniki storitev zakonsko urejeni za druge, nedavčne namene, njihove obveznosti za take druge namene ne morejo vedno zmanjšati tveganja, da omogočajo ustanovitev in ohranjanje podjemov, zlorabljenih za prakse izogibanja davkom in davčnih utaj.	(5) Za pravilno delovanje notranjega trga ter sorazmernost in učinkovitost morebitnih pravil bi bilo zaželeno, da se njihovo področje uporabe omeji na podjeme, pri katerih bi se lahko odkrilo, da nimajo minimalne vsebine in da se uporabljajo zlasti za pridobitev davčne ugodnosti. Zato bi bilo treba določiti merilo točke vključitve v obliki sklopa treh kumulativnih, indikativnih pogojev, da se ugotovi, kateri podjemi so, kot je bilo navedeno, dovolj izpostavljeni tveganju, da bi zanje utemeljeno veljale zahteve glede poročanja. Podjetja bi morala v obliki samoocene sama opraviti preizkus, ali izpolnjujejo merila točke vključitve. Prvi pogoj bi moral omogočati prepoznavo podjemov, ki domnevno opravljajo zlasti geografsko mobilne gospodarske dejavnosti, saj je kraj, kjer se take dejavnosti dejansko opravljajo, navadno težje opredeliti. Take dejavnosti običajno ustvarjajo precejšnje pasivne denarne pritoke. Zato bi to merilo izpolnili podjemi, katerih dohodke sestavljajo večinoma pasivni denarni pritoki. Upoštevati je treba tudi, da so subjekti, ki imajo sredstva za zasebno uporabo, kot so nepremičnine, jahte, letala, umetniška dela ali le lastniški kapital, lahko dlje časa brez prihodka, imajo pa zaradi lastništva teh sredstev še vedno precejšnje davčne ugodnosti. Ker izključno nacionalni primeri ne bi pomenili tveganja za dobro delovanje notranjega trga in bi se najbolje obravnavali na nacionalni ravni, se mora drugi pogoj osredotočati na podjeme, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Pri ugotovitvi, ali podjem opravlja čezmejne dejavnosti, je treba po eni strani upoštevati naravo transakcij podjema, ki je lahko nacionalna ali tuja, po drugi strani pa njegovo premoženje, glede na to, da subjekti, ki imajo sredstva le za zasebno uporabo, precej časa ne smejo opravljati transakcij. Tretji pogoj dodatno opozarja na tiste podjeme, ki nimajo lastnih sredstev ali imajo le nezadostna lastna sredstva za izvajanje ključnih dejavnosti upravljanja. Podjemi, ki v zvezi s tem nimajo zadostnih lastnih sredstev, pogosto najemajo tretje ponudnike storitev uprave, upravljanja, korespondence in storitev zagotavljanja skladnosti z zakonodajo ali sklepajo ustrezne sporazume s povezanimi podjetji za opravljanje takih storitev, da vzpostavijo in ohranjajo pravno in davčno prisotnost. Oddajanje le določenih pomožnih storitev, kot je knjigovodstvo, v zunanje izvajanje, medtem ko temeljne dejavnosti opravlja podjem, samo po sebi ne zadostuje, da bi podjem izpolnil ta pogoj. Čeprav so lahko taki ponudniki storitev zakonsko urejeni za druge, nedavčne namene, njihove obveznosti za take druge namene ne morejo vedno zmanjšati tveganja, da omogočajo ustanovitev in ohranjanje podjemov, zlorabljenih za prakse izogibanja davkom in davčnih utaj.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Iz predvidenih pravil bi bilo pošteno izključiti podjeme, za katerih dejavnosti velja ustrezna raven preglednosti in zato ne pomenijo tveganja, da nimajo vsebine za davčne namene. S področja uporabe te direktive bi bilo prav tako treba izključiti podjeme s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje ali kotirajo na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, ter določene finančne podjeme, ki so v Uniji strogo neposredno ali posredno urejeni in za katere veljajo povečane zahteve glede preglednosti in nadzora. Čisti finančni holdingi s sedežem v isti jurisdikciji kot aktivna odvisna družba in njeni dejanski lastniki prav tako verjetno ne bodo izpolnjevali cilja pridobivanja davčne ugodnosti. Podobno velja za podholdinge s sedežem v isti jurisdikciji kot njihovi delničarji ali končna matična družba. Tudi te bi morali na tej podlagi izključiti. Podjemi, ki za polni delovni čas in izključno zaposlujejo ustrezno število ljudi za izvajanje svojih dejavnosti, se prav tako ne bi smeli šteti med podjeme, ki nimajo minimalne vsebine. Čeprav ni razumno pričakovati, da bodo presegla točko vključitve, jih je treba izključiti izrecno zaradi pravne varnosti.	(6) Iz predvidenih pravil je pravično in sorazmerno izključiti podjeme, za katerih dejavnosti velja ustrezna raven preglednosti in davčnega nadzora ter zato ne pomenijo tveganja, da nimajo vsebine za davčne namene. S področja uporabe te direktive bi bilo prav tako treba izključiti podjeme s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje ali kotirajo na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, ter določene finančne podjeme, ki so v Uniji strogo neposredno ali posredno urejeni in za katere veljajo povečane zahteve glede preglednosti in nadzora. Čisti finančni holdingi s sedežem v isti jurisdikciji kot aktivna odvisna družba in njeni dejanski lastniki prav tako verjetno ne bodo izpolnjevali cilja pridobivanja davčne ugodnosti. Podobno velja za podholdinge s sedežem v isti jurisdikciji kot njihovi delničarji ali končna matična družba. Tudi te bi morali na tej podlagi izključiti. Ta izključitev se izrecno uporablja za podjetja, ki so zakonsko urejena ali za katera obstaja majhno tveganje pomanjkanja vsebine. Izključitev je treba obravnavati za vsako subjekt posebej in se ne sme razširiti, da bi zajemala celotno skupino.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Podjemi, pri katerih bi se lahko odkrilo, da nimajo vsebine in da se uporabljajo z glavnim ciljem pridobitve davčne ugodnosti, bi morali zaradi lažjega izvajanja te direktive v svoji letni davčni napovedi prijaviti, da imajo v državi članici davčnega rezidentstva minimalno raven virov, kot so ljudje in prostori, ter v takem primeru predložiti dokazne listine. Čeprav se priznava, da je za različne dejavnosti potrebna različna raven ali vrsta virov, se v vseh okoliščinah pričakuje skupna minimalna raven virov. Namen te ocene bi moralo biti le prepoznavanje vsebine podjema za davčne namene, ne pa dvom o vlogi, ki jo imajo „ponudniki storitev za sklade in družbe“, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta12, pri prepoznavanju pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranju terorizma. Nasprotno se lahko šteje, da neobstoj minimalne ravni virov kaže na to, da podjem nima vsebine, kadar bi se lahko glede podjema že ugotovilo, da nima vsebine za davčne namene. Da bi se zagotovila združljivost z ustreznimi mednarodnimi standardi, bi morala najmanjša skupna raven temeljiti na veljavnih standardih Unije in mednarodnih standardih o bistveni gospodarski dejavnosti v okviru preferencialnih davčnih režimov ali v odsotnosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb13, kot je bila razvita v okviru Foruma o škodljivih davčnih praksah. Določiti je treba, da se morajo ob oddaji davčne napovedi predložiti dokazne listine, ki podpirajo izjavo podjema, da ima minimalne vire. To je potrebno tudi za to, da si lahko uprava ustvari mnenje na podlagi dejstev in okoliščin podjetja ter se odloči, ali bo začela postopek nadzora.	Podjemi, vključeni v področje uporabe te direktive, pri katerih bi se lahko odkrilo, da nimajo vsebine in da se uporabljajo z glavnim ciljem pridobitve davčne ugodnosti, bi morali zaradi lažjega izvajanja te direktive v svoji letni davčni napovedi prijaviti, da imajo v državi članici davčnega rezidentstva minimalno raven virov, in sicer ljudje in prostori, ter v takem primeru predložiti dokazne listine. Zahteva v zvezi s prostori v državi članici bi morala upoštevati vse večjo razširjenost dela na daljavo, za katero zakonita podjetja zmanjšajo obseg svojih prostorov in se odmaknejo od ohranjanja izključnih prostorov. Čeprav se priznava, da je za različne dejavnosti potrebna različna raven ali vrsta virov, se v vseh okoliščinah pričakuje skupna minimalna raven virov. Namen te ocene bi moralo biti le prepoznavanje vsebine podjema za davčne namene, ne pa dvom o vlogi, ki jo imajo „ponudniki storitev za sklade in družbe“, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta12, pri prepoznavanju pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranju terorizma. Nasprotno se lahko šteje, da neobstoj minimalne ravni virov kaže na to, da podjem nima vsebine, kadar bi se lahko glede podjema že ugotovilo, da nima vsebine za davčne namene. Da bi se zagotovila združljivost z ustreznimi mednarodnimi standardi, bi morala najmanjša skupna raven temeljiti na veljavnih standardih Unije in mednarodnih standardih o bistveni gospodarski dejavnosti v okviru preferencialnih davčnih režimov ali v odsotnosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb13, kot je bila razvita v okviru Foruma o škodljivih davčnih praksah. Določiti je treba, da se morajo ob oddaji davčne napovedi predložiti dokazne listine, ki podpirajo izjavo podjema, da ima minimalne vire. To je potrebno tudi za to, da si lahko uprava ustvari mnenje na podlagi dejstev in okoliščin podjetja ter se odloči, ali bo začela postopek nadzora.
__________________	__________________
12 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).	12 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
13 Generalni sekretariat Sveta, 9637/18 FISC 241 ECOFIN 555, Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), Guidance on the interpretation of the third criterion (Smernice o razlagi tretjega merila); OECD/G20 Base Erosion and Profit Shifting Project, Countering Harmful Tax Practices More Effectively, Taking into Account Transparency and Substance, Action 5: Final Report (projekt erozije osnove in preusmerjanja dobička, učinkovitejše preprečevanje škodljivih davčnih praks, upoštevanje preglednosti in vsebine, ukrep 5: končno poročilo).	13 Generalni sekretariat Sveta, 9637/18 FISC 241 ECOFIN 555, Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), Guidance on the interpretation of the third criterion (Smernice o razlagi tretjega merila); OECD/G20 Base Erosion and Profit Shifting Project, Countering Harmful Tax Practices More Effectively, Taking into Account Transparency and Substance, Action 5: Final Report (projekt erozije osnove in preusmerjanja dobička, učinkovitejše preprečevanje škodljivih davčnih praks, upoštevanje preglednosti in vsebine, ukrep 5: končno poročilo).

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Za zagotovitev varnosti na davčnem področju je nujno treba določiti skupna pravila o vsebini prijav podjemov. Za podjeme, ki presežejo merilo točke vključitve in za katere zato veljajo zahteve glede poročanja, bi bilo treba domnevati, da nimajo zadostne vsebine za davčne namene, če prijavijo tudi, da nimajo enega ali več elementov, ki skupaj pomenijo minimalno vsebino, ali ne zagotovijo potrebnih podpornih dokazov. Medtem ko bi bilo treba za podjeme, ki prijavijo, da imajo vse elemente minimalne vsebine, in zagotovijo potrebne podporne dokaze, domnevati, kot da imajo minimalno vsebino za davčne namene, zato ti podjemi ne bi smeli imeti nobenih drugih obveznosti in posledic v skladu s to direktivo. To pa seveda ne bi smelo posegati v veljavno zakonodajo in pravico uprave, da izvede nadzor, tudi na podlagi podporne dokumentacije, in po možnosti sprejeme drugačen sklep.	(9) Za zagotovitev varnosti in stabilnosti na davčnem področju je nujno treba določiti skupna pravila o vsebini prijav podjemov. Za podjeme, ki presežejo merilo točke vključitve in za katere zato veljajo zahteve glede poročanja, bi bilo treba domnevati, da nimajo zadostne vsebine za davčne namene, če prijavijo tudi, da nimajo enega ali več elementov, ki skupaj pomenijo minimalno vsebino, ali ne zagotovijo potrebnih podpornih dokazov. Medtem ko bi bilo treba za podjeme, ki prijavijo, da imajo vse elemente minimalne vsebine, in zagotovijo potrebne podporne dokaze, domnevati, kot da imajo minimalno vsebino za davčne namene, zato ti podjemi ne bi smeli imeti nobenih drugih obveznosti in posledic v skladu s to direktivo. To pa seveda ne bi smelo posegati v veljavno zakonodajo in pravico uprave, da izvede nadzor, tudi na podlagi podporne dokumentacije. Da bi državam članicam omogočili učinkovito dodeljevanje sredstev njihovih davčnih uprav, bi morale imeti države članice možnost določiti obdobje, v katerem naj bi imelo podjetje minimalno vsebino, pod pogojem, da dejanske in pravne okoliščine podjetja v tem obdobju ostanejo nespremenjene.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Priznava se, da je to, ali podjem dejansko opravlja gospodarske dejavnosti za davčne namene ali se večinoma uporablja za izogibanje davkom ali davčne utaje, ne nazadnje stvar dejstev in okoliščin. To bi bilo treba v zvezi z vsakim posameznim podjemom ocenjevati za vsak primer posebej. Zato bi morali imeti podjemi, za katere se domneva, da nimajo minimalne vsebine za davčne namene, pravico dokazati nasprotno, tudi da dokažejo, da se ne uporabljajo predvsem za davčne namene, in izpodbijajo tako domnevo. Ko podjemi izpolnijo obveznosti glede poročanja v skladu s to direktivo, bi morala upravam držav članic, katerih davčni rezidenti so, zagotoviti dodatne informacije. Čeprav lahko zagotovijo vse dodatne informacije, ki se jim zdijo ustrezne, je bistveno določiti skupne zahteve glede tega, kaj so lahko ustrezni dodatni dokazi, ki so torej potrebni v vseh primerih. Če država članica na podlagi takih dodatnih dokazov meni, da je podjem zadovoljivo izpodbil domnevo o tem, da nima vsebine, bi morala biti zmožna izdati odločbo, s katero potrdi, da ima podjem minimalno vsebino za davčne namene v skladu s to direktivo. Taka odločba lahko ostane veljavna tako dolgo, dokler dejanske in pravne okoliščine podjema ostajajo nespremenjene in do šest let od njene izdaje. Tako se bodo lahko omejila sredstva, dodeljena primerom, za katere je bilo dokazano, da niso slamnati subjekti za namene Direktive.	(10) Ocenjevanje, ali podjem dejansko opravlja gospodarske dejavnosti, pomembne za davčne namene, ali se večinoma uporablja za izogibanje davkom ali davčne utaje, je ne nazadnje stvar dejstev in okoliščin. To bi bilo treba v zvezi z vsakim posameznim podjemom ocenjevati za vsak primer posebej. Zato bi morali imeti podjemi, za katere se domneva, da nimajo minimalne vsebine za davčne namene, pravico dokazati nasprotno, tudi da dokažejo, da se ne uporabljajo predvsem za davčne namene, in izpodbijajo tako domnevo. Ko podjemi izpolnijo obveznosti glede poročanja v skladu s to direktivo, bi morala upravam držav članic, katerih davčni rezidenti so, zagotoviti potrebne informacije. Čeprav lahko zagotovijo vse dodatne informacije, ki se jim zdijo ustrezne, je bistveno določiti skupne zahteve glede tega, kaj so lahko ustrezni dodatni dokazi, ki so torej potrebni v vseh primerih. Če država članica na podlagi takih dodatnih dokazov meni, da je podjem zadovoljivo izpodbil domnevo o tem, da nima vsebine, bi morala biti zmožna izdati odločbo, s katero potrdi, da ima podjem minimalno vsebino za davčne namene v skladu s to direktivo. Taka odločba lahko ostane veljavna tako dolgo, dokler dejanske in pravne okoliščine podjema ostajajo nespremenjene in do pet let od njene izdaje. Tako se bodo lahko omejila sredstva, dodeljena primerom, za katere je bilo dokazano, da niso slamnati subjekti za namene Direktive.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ker je cilj te direktive preprečiti izogibanje davkom in davčne utaje, ki bi verjetno dobro uspevali z dejavnostmi podjemov, ki nimajo minimalne vsebine, ter da bi se zagotovila varnost na davčnem področju in okrepilo pravilno delovanje notranjega trga, je ključno, da se za podjeme, ki presežejo merilo točke vključitve, a katerih posredovanje nima dejanskega ugodnega vpliva na splošni davčni položaj skupine podjema ali dejanskih lastnikov, zagotovi možnost oprostitve. Zato morajo imeti taki podjemi pravico, da od uprav držav članic svojega davčnega rezidentstva zahtevajo, naj izdajo odločbo, na podlagi katere so v celoti in vnaprej oproščeni izpolnjevanja predlaganih pravil. Tudi taka oprostitev bi morala biti časovno omejena, da bi lahko uprava redno preverjala, ali je veljavnost odločbe o oprostitvi še naprej utemeljena z dejanskimi in pravnimi okoliščinami. Možnost podaljšanja take odločbe bo hkrati omogočila, da se omejijo sredstva, dodeljena primerom, ki bi jih bilo treba izvzeti s področja uporabe Direktive.	(11) Ker je cilj te direktive preprečiti izogibanje davkom in davčne utaje z dejavnostmi podjemov, ki nimajo minimalne vsebine, ter da bi se zagotovila varnost na davčnem področju in okrepilo pravilno delovanje notranjega trga, je ključno, da se za podjeme, ki presežejo merilo točke vključitve, a katerih posredovanje nima dejanskega ugodnega vpliva na splošni davčni položaj skupine podjema ali dejanskih lastnikov, zagotovi možnost oprostitve. Zato morajo imeti taki podjemi pravico, da od uprav držav članic svojega davčnega rezidentstva zahtevajo, naj izdajo odločbo, na podlagi katere so v celoti in vnaprej oproščeni izpolnjevanja predlaganih pravil, ne da bi od podjetja zahtevala, naj opravi vsebinski preizkus, če lahko dokaže, da zadevni subjekt nima davčnih ugodnosti. Tudi taka oprostitev bi morala biti časovno omejena, da bi lahko uprava redno preverjala, ali je veljavnost odločbe o oprostitvi še naprej utemeljena z dejanskimi in pravnimi okoliščinami. Možnost podaljšanja take odločbe bo hkrati omogočila, da se omejijo sredstva, dodeljena primerom, ki bi jih bilo treba izvzeti s področja uporabe Direktive.

 

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Da bi bil predlagani okvir učinkovit, je treba uvesti ustrezne davčne posledice za podjeme, ki nimajo minimalne vsebine za davčne namene. Podjemom, ki so presegli merilo točke vključitve in za katere se domneva, da nimajo vsebine za davčne namene, ter ki hkrati niso zagotovili dokazov o nasprotnem ali dokazov, da se ne uporabljajo za pridobivanje davčnih ugodnosti, ne bi smelo biti dovoljeno, da bi bili upravičeni do ugodnosti iz določb sporazumov in konvencij o odpravi dvojne obdavčitve dohodka in, če je primerno, kapitala, katerih pogodbenica je država članica njihovega davčnega rezidentstva, in iz drugih sporazumov, vključno z določbami iz mednarodnih sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb z enakovrednim namenom ali učinkom. Ta podjetja ne bi smela biti upravičena do ugodnosti iz Direktive Sveta 2011/96/EU14 in Direktive Sveta 2003/49/ES15. Zato ta podjetja ne bi smela biti upravičena do potrdila o davčnem rezidentstvu, če bi s tem pridobila navedene ugodnosti. Država članica davčnega rezidentstva podjema bi morala torej zavrniti izdajo potrdila o davčnem rezidentstvu. Ali pa bi morala tako potrdilo izdati ter pri tem navesti opozorilo, da ga podjem ne sme uporabljati za pridobivanje navedenih davčnih ugodnosti. Z zavrnitvijo potrdila o davčnem rezidentstvu ali izdajo posebnega potrdila o davčnem rezidentstvu se ne bi smeli razveljaviti nacionalni predpisi države članice podjema v zvezi z davčnim rezidentstvom in ustrezne obveznosti, povezane z njim. Pač pa bi se drugim državam članicam in tretjim državam tako sporočilo, da se transakcijam, v katere je vključen ta podjem na podlagi katere koli pogodbe z državo članico podjema ali, če je ustrezno, direktivami Unije, ne sme dodeliti oprostitev ali povračilo.	(13) Da bi bil predlagani okvir učinkovit, je treba uvesti ustrezne davčne posledice za podjeme, ki nimajo minimalne vsebine za davčne namene. Podjemom, ki so presegli merilo točke vključitve in za katere se domneva, da nimajo vsebine za davčne namene, ter ki hkrati niso zagotovili dokazov o nasprotnem ali dokazov, da se ne uporabljajo za pridobivanje davčnih ugodnosti, ne bi smelo biti dovoljeno, da bi bili upravičeni do ugodnosti iz določb sporazumov in konvencij o odpravi dvojne obdavčitve dohodka in, če je primerno, kapitala, katerih pogodbenica je država članica njihovega davčnega rezidentstva, in iz drugih sporazumov, vključno z določbami iz mednarodnih sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb z enakovrednim namenom ali učinkom. Ta podjetja ne bi smela biti upravičena do ugodnosti iz Direktive Sveta 2011/96/EU14 in Direktive Sveta 2003/49/ES15. Zato ta podjetja ne bi smela biti upravičena do potrdila o davčnem rezidentstvu, če bi s tem pridobila navedene ugodnosti. Država članica davčnega rezidentstva podjema bi morala torej zavrniti izdajo potrdila o davčnem rezidentstvu in izdati izjavo o razlogih, na katerih je odločitev za to temeljila. Z zavrnitvijo potrdila o davčnem rezidentstvu se ne bi smeli razveljaviti nacionalni predpisi države članice podjema v zvezi z davčnim rezidentstvom in ustrezne obveznosti, povezane z njim. Pač pa bi se drugim državam članicam in tretjim državam tako sporočilo, da se transakcijam, v katere je vključen ta podjem na podlagi katere koli pogodbe z državo članico podjema ali, če je ustrezno, direktivami Unije, ne sme dodeliti oprostitev ali povračilo.
__________________	__________________
14 Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 345, 29.12.2011, str. 8).	14 Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 345, 29.12.2011, str. 8).
15 Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).	15 Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da so te davčne posledice skladne z veljavnimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in tretjimi državami.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.	(15) Glede na to, da so bila z Direktivo 2011/16/EU o upravnem sodelovanju določena pravila in postopki za sodelovanje med državami članicami pri izmenjavi podatkov med davčnimi upravami držav članic, zlasti avtomatična izmenjava podatkov za davčne namene, bi bilo zato treba to direktivo ustrezno spremeniti, da se državam članicam omogoči avtomatična izmenjava podatkov, prejetih v okviru te direktive.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Države članice bi morale za izboljšanje učinkovitosti določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Za zagotovitev varnosti na davčnem področju in najmanjše ravni usklajenosti po vseh državah članicah je treba določiti minimalno denarno kazen, pri tem pa upoštevati tudi položaj posameznega podjema. Predvidena pravila temeljijo na samoocenjevanju podjemov glede tega, ali izpolnjujejo merila točke vključitve ali ne. Da bi se z določbami učinkovito spodbujala ustrezna skladnost po vsej Uniji in ob upoštevanju tega, da se lahko slamnati podjemi v eni državi članici izrabljajo za erozijo davčne osnove druge države članice, je pomembno, da ima vsaka država članica pravico, da drugo državo članico prosi za izvedbo davčnega nadzora podjemov, izpostavljenih tveganju, da nimajo minimalne vsebine, kot je opredeljeno v tej direktivi. Zato je za povečanje učinkovitosti bistveno, da je zaprošena država članica obvezana izvesti tak nadzor in si izmenjati informacije o rezultatu, tudi če ugotovi, da ne gre za slamnati subjekt.	(16) Države članice bi morale za izboljšanje učinkovitosti določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Za zagotovitev varnosti na davčnem področju in najmanjše ravni usklajenosti po vseh državah članicah je treba določiti minimalno denarno kazen, pri tem pa upoštevati tudi položaj posameznega podjema. Predvidena pravila temeljijo na samoocenjevanju, ki ga podjemi izvedejo, da ugotovijo, ali izpolnjujejo merila točke vključitve ali ne. Da bi se z določbami učinkovito spodbujala ustrezna skladnost po vsej Uniji in ob upoštevanju tega, da se lahko slamnati podjemi v eni državi članici izrabljajo za erozijo davčne osnove druge države članice, je pomembno, da ima vsaka država članica pravico, da drugo državo članico prosi za izvedbo skupnih davčnih revizij podjemov, izpostavljenih tveganju, da nimajo minimalne vsebine, kot je opredeljeno v tej direktivi. Skupne revizije omogočajo združevanje strokovnega znanja in s tem zagotavljajo celovito ugotavljanje dejstev ter spodbujajo sprejetje rezultatov revizije. Z Direktivo Sveta (EU) 2021/51416 je bil vzpostavljen enoten okvir za skupne revizije, zato bi jih bilo treba v ustreznih primerih uporabiti.
	________________
	16 Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1).

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Komisija bi morala za oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil pripraviti oceno na podlagi informacij, ki so jih poslale države članice, in drugih razpoložljivih podatkov. Poročilo Komisije bi se moralo objaviti.	(18) Komisija bi morala za oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil ter njihovega učinka na davčne prihodke v državah članicah in na zmogljivosti davčnih uprav pripraviti oceno na podlagi informacij, ki so jih poslale države članice, in drugih razpoložljivih podatkov. Poročilo Komisije bi se moralo objaviti, po potrebi pa bi mu bilo treba priložiti pregled z namenom povečanja učinkovitosti te direktive ter zakonodajni predlog za spremembo te direktive.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) „dejanski lastnik“ pomeni dejanskega lastnika, kot je opredeljen v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta;	(5) „dejanski lastnik“ pomeni dejanskega lastnika, kot je opredeljen v členu 2, točka 22, [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma – COM(2021)0420];

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) „davčna ugodnost“ pomeni zmanjšanje zavezujočih obveznosti podjetja do države davčnega rezidentstva.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zahtevajo, da pristojnim organom držav članic v skladu s členom 7 poročajo podjemi, ki izpolnjujejo naslednja merila:	1. Države članice zahtevajo, da pristojnim organom držav članic v skladu s členom 7 poročajo podjemi, ki izpolnjujejo naslednja kumulativna merila:

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) več kot 75 % prihodka, ki se je podjemu nabralo v prejšnjih dveh davčnih letih, je zadevni dohodek;	(a) več kot 65 % prihodka, ki se je podjemu nabralo v prejšnjih dveh davčnih letih, je zadevni dohodek;

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) več kot 60 % knjigovodske vrednosti sredstev podjema, ki spadajo na področje uporabe člena 4, točki (e) in (f), je bilo v prejšnjih dveh davčnih letih zunaj države članice podjema;	(i) več kot 55 % knjigovodske vrednosti sredstev podjema, ki spadajo na področje uporabe člena 4, točki (e) in (f), je bilo v prejšnjih dveh davčnih letih zunaj države članice podjema;

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) vsaj 60 % zadevnega dohodka podjema je zasluženega ali izplačanega s čezmejnimi transakcijami;	(ii) več kot 55 % zadevnega dohodka podjema je zasluženega ali izplačanega s čezmejnimi transakcijami;

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v prejšnjih dveh davčnih letih je podjem upravljanje vsakodnevnih dejavnosti in odločanje o pomembnih nalogah oddal v zunanje izvajanje.	(c) v prejšnjih dveh davčnih letih je podjem upravljanje vsakodnevnih dejavnosti in odločanje o pomembnih nalogah oddal v zunanje izvajanje tretji strani.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice zagotovijo, da za podjeme, ki spadajo v katero koli od naslednjih kategorij, ne veljajo zahteve iz člena 7:	2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice zagotovijo, da za naslednje podjeme ne veljajo zahteve iz člena 7:

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) podjemi z vsaj petimi zaposlenimi v ekvivalentu polnega delovnega časa ali zaposleni, ki opravljajo izključno dejavnosti, ki ustvarjajo zadevni dohodek.	črtano

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjem ima v državi članici lastne prostore ali prostore za svojo izključno uporabo;	(a) podjem ima v državi članici lastne prostore, prostore za svojo izključno uporabo ali prostore, ki si jih deli s subjekti iz iste skupine;

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjem ima vsaj en lasten in dejaven bančni račun v Uniji;	(b) podjem ima vsaj en lasten in dejaven bančni račun ali e-denarni račun v Uniji, prek katerega prejema zadevne prihodke;

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka i – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) je usposobljenih in ima pooblastila za odločanje v zvezi z dejavnostmi, ki ustvarjajo zadevni dohodek podjema, ali v zvezi s sredstvi podjema;	(2) ima pooblastila za odločanje v zvezi z dejavnostmi, ki ustvarjajo zadevni dohodek podjema, ali v zvezi s sredstvi podjema;

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka i – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) redno dejavno in neodvisno uporablja pooblastila iz točke 2;	črtano

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka i – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) ni zaposlen v podjetju, ki ni povezano podjetje, in ne opravlja funkcije direktorja ali enakovredne funkcije v drugih podjetjih, ki niso povezana podjetja;	črtano

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) večina zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa podjema je davčnih rezidentov države članice podjema ali prebiva v taki oddaljenosti od te države članice, ki jim še omogoča neovirano opravljanje nalog, poleg tega je usposobljenih za opravljanje dejavnosti, s katerimi se ustvarja zadevni dohodek podjema.	(ii) večina zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa podjema ima običajno prebivališče, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 v državi članici podjema ali prebiva v taki oddaljenosti od te države članice, ki jim še omogoča neovirano opravljanje nalog, poleg tega je usposobljenih za opravljanje dejavnosti, s katerimi se ustvarja zadevni dohodek podjema.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) pregled strukture podjema in povezanih podjetij ter vseh pomembnih dogovorov o zunanjem izvajanju, vključno z razlogi za strukturo, opisanimi v okviru standardizirane oblike;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) zbirno poročilo o dokazilih, predloženih v skladu s tem odstavkom, ki vsebuje zlasti:
	– kratek opis narave dejavnosti podjema;
	– število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;
	– znesek dobička ali izgube pred davki in po njih.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za podjem, ki prijavi, da dosega vse kazalnike minimalne vsebine iz člena 7(1), in zagotovi zadovoljive spremljevalne dokazne listine v skladu s členom 7(2), se domneva, da ima minimalno vsebino za davčno leto.	1. Za podjem, ki prijavi, da dosega vse kazalnike minimalne vsebine iz člena 7(1), in zagotovi zahtevane spremljevalne dokazne listine v skladu s členom 7(2), se domneva, da ima minimalno vsebino za davčno leto.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za podjem, ki prijavi, da ne dosega enega ali več kazalnikov minimalne vsebine iz člena 7(1), ali ne zagotovi zadovoljivih spremljevalnih dokaznih listin v skladu s členom 7(2), se domneva, da nima minimalne vsebine za davčno leto.	2. Za podjem, ki prijavi, da ne dosega enega ali več kazalnikov minimalne vsebine iz člena 7(1), ali ne zagotovi zahtevanih spremljevalnih dokaznih listin v skladu s členom 7(2), se domneva, da nima minimalne vsebine za davčno leto.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da lahko podjemi, za katere se na podlagi člena 8(2) domneva, da nimajo minimalne vsebine, to domnevo izpodbijajo z zagotovitvijo dodatnih podpornih dokazov o poslovnih dejavnostih, ki jih opravljajo za ustvarjanje zadevnega dohodka.	1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko podjemi, za katere se na podlagi člena 8(2) domneva, da nimajo minimalne vsebine, to domnevo izpodbijajo, brez nepotrebnega odlašanja in prekomernih upravnih stroškov, z zagotovitvijo dodatnih podpornih dokazov o poslovnih dejavnostih, ki jih opravljajo za ustvarjanje zadevnega dohodka.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) dokument, na podlagi katerega je mogoče potrditi poslovni razlog za ustanovitev podjema;	(a) dokument, na podlagi katerega je mogoče potrditi poslovni razlog za ustanovitev podjema v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja;

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) informacije o profilih zaposlenih, vključno z njihovo ravnjo izkušenj, pooblastili za odločanje v celotni organizaciji, vlogo in položajem v organigramu, vrsto pogodbe o zaposlitvi ter kvalifikacijami in trajanjem zaposlitve;	(b) informacije o profilih zaposlenih s polnim delovnim časom in skrajšanim delovnim časom ter samostojnih sodelavcev, in sicer njihova raven izkušenj, pooblastila za odločanje v celotni organizaciji, vloga in položaj v organigramu, vrsta pogodbe o zaposlitvi ter kvalifikacije in trajanje zaposlitve;

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Država članica obravnava zahtevo za ovrženje domneve v devetih mesecih po vložitvi zahtevka in se šteje za sprejeto, če država članica po izteku tega devetmesečnega obdobja ne predloži odgovora.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki podjemu, ki izpolnjuje merila iz člena 6(1), omogočajo, da zahteva oprostitev svojih obveznosti na podlagi te direktive, če obstoj podjema ne zmanjšuje davčne obveznosti dejanskih lastnikov podjema ali celotne skupine, katere član je podjem.	1. Država članica sprejme potrebne ukrepe, ki podjemu, ki izpolnjuje merila iz člena 6(1), omogočajo, da brez nepotrebnega odlašanja in prekomernih upravnih stroškov zahteva oprostitev svojih obveznosti na podlagi te direktive, če obstoj podjema ne zmanjšuje davčne obveznosti dejanskih lastnikov podjema ali celotne skupine, katere član je podjem.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Država članica lahko to oprostitev odobri za eno davčno leto, če podjem predloži zadostne in objektivne dokaze, da njegovo posredovanje ne zagotavlja davčne ugodnosti za njegove dejanske lastnike oziroma celotno skupino. Ti dokazi zajemajo informacije o strukturi skupine in njenih dejavnosti. Omogočajo primerjavo zneska skupnega davka, ki ga dolgujejo dejanski lastniki oziroma celotna skupina, pri čemer se upošteva posredovanje podjema, in zneska, ki bi se v istih okoliščinah dolgoval, če podjema ne bi bilo.	2. Država članica lahko to oprostitev odobri za eno davčno leto, če podjem predloži zadostne in objektivne dokaze, da njegovo posredovanje ne zagotavlja davčne ugodnosti za njegove dejanske lastnike oziroma celotno skupino. Ti dokazi zajemajo informacije o strukturi skupine in njenih dejavnosti, vključno s seznamom njenih zaposlenih, ki delajo v ekvivalentu polnega delovnega časa. Omogočajo primerjavo zneska skupnega davka, ki ga dolgujejo dejanski lastniki oziroma celotna skupina, pri čemer se upošteva posredovanje podjema, in zneska, ki bi se v istih okoliščinah dolgoval, če podjema ne bi bilo.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Država članica obravnava zahtevo za oprostitev v devetih mesecih po vložitvi zahtevka in se šteje za sprejeto, če država članica po izteku devetmesečnega obdobja ne predloži odgovora.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če podjem nima minimalne vsebine za davčne namene v državi članici, katere davčni rezident je, ta država članica sprejme eno od naslednjih odločitev:	Če podjem nima minimalne vsebine za davčne namene v državi članici, katere davčni rezident je, ta država članica podjemu zavrne zahtevo za potrdilo o davčnem rezidentstvu za uporabo zunaj jurisdikcije te države članice.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjemu zavrne zahtevo za potrdilo o davčnem rezidentstvu za uporabo zunaj jurisdikcije te države članice;	črtano

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izda potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki določa, da podjem ni upravičen do ugodnosti iz sporazumov in konvencij o odpravi dvojne obdavčitve dohodka in, če je primerno, kapitala, iz mednarodnih sporazumov s podobnim namenom ali učinkom ter iz členov 4, 5 in 6 Direktive 2011/96/EU in člena 1 Direktive 2003/49/ES.	črtano

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kadar država članica zavrne zahtevo za takšno potrdila, izda uradno izjavo, s katero ustrezno utemelji takšno odločitev in določi, da podjetje ni upravičeno do ugodnosti iz sporazumov in konvencij o odpravi dvojne obdavčitve dohodka in, če je primerno, kapitala, iz mednarodnih sporazumov s podobnim namenom ali učinkom ter iz členov 4, 5 in 6 Direktive 2011/96/EU in člena 1 Direktive 2003/49/ES.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so te davčne posledice dobro izražene v zvezi z veljavnimi dvostranskimi davčnimi sporazumi s tretjimi državami, tako da prejmejo informacije o domnevnih slamnatih družbah.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2011/16/EU

Člen 8ad– odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) identifikacijsko številko za DDV podjema, če je na voljo, ki mora poročati v skladu s členom 6 Direktive [Urad za publikacije];	(b) Če ni davčne številke, identifikacijsko številko za DDV podjema, če je na voljo, ki mora poročati v skladu s členom 6 Direktive [Urad za publikacije].

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2011/16/EU

Člen 8ad– odstavek 4 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) povzetek dokaza, ki ga zagotovi podjem v skladu s členom 7(2).	(g) povzetek izjave in, če je ustrezno, dokaza, ki ga zagotovi podjem v skladu s členom 7(2).

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2011/16/EU

Člen 8ad – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Kadar pristojni organ države članice v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 opredeli druge države članice, ki jih bo poročanje podjema verjetno zadevalo, sporočilo iz navedenih odstavkov vključuje posebno opozorilo za tiste države članice, za katere se šteje, da jih to zadeva.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da te kazni zajemajo upravno denarno kazen v višini vsaj 5 % prometa podjema v zadevnem davčnem letu, če podjem, ki mora poročati v skladu s členom 6, take zahteve za davčno leto ne izpolni v določenem roku ali v davčni napovedi na podlagi člena 7 navede napačno prijavo.	Države članice zagotovijo, da te kazni zajemajo upravno denarno kazen v višini vsaj 2 % prihodkov podjema v zadevnem davčnem letu, če podjem, ki mora poročati v skladu s členom 6, take zahteve za davčno leto ne izpolni v določenem roku, in upravno denarno kazen v višini vsaj 4 % prihodkov podjema, če podjem, ki mora poročati v skladu s členom 6, v davčni napovedi na podlagi člena 7 navede napačno prijavo. V primeru podjema z ničelnimi ali nizkimi prihodki, za katerega je opredeljeno, da je pod pragom, ki ga določi nacionalni davčni organ, in ne pod najnižjim pragom, ki ga je Komisija določila v izvedbenem aktu, bi morala kazen temeljiti na skupnih sredstvih podjema.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Izvedbeni akti iz drugega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18a.

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 15 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaprosilo za davčni nadzor	Zaprosilo za skupne davčne revizije

Predlog spremembe  57

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če pristojni organ ene države članice utemeljeno domneva, da podjem, ki je davčni rezident druge države članice, ni izpolnil svojih obveznosti na podlagi te direktive, lahko prva država članica pristojni organ druge države članice zaprosi, naj izvede davčni nadzor podjema.	Če pristojni organ ene države članice utemeljeno domneva, da podjem, ki je davčni rezident druge države članice, ni izpolnil svojih obveznosti na podlagi te direktive, lahko prva država članica, ob navedbi teh domnev, pristojni organ druge države članice zaprosi, naj izvede skupno davčno revizijo podjema v skladu s postopki iz člena 12a Direktive Sveta (EU) 2021/51417.
_____________________	____________________
	17 Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1).

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristojni organ zaprošene države članice začne davčni nadzor izvajati v enem mesecu od datuma prejema zaprosila in ga izvede v skladu s predpisi, ki urejajo davčne nadzore v zaprošeni državi članici.	Če pristojni organ prosilec iz pravnih razlogov ne more opraviti skupne davčne revizije, pristojni organ zaprošene države članice začne nacionalno revizijo izvajati v enem mesecu od datuma prejema zaprosila in jo izvede v skladu s predpisi, ki urejajo davčne nadzore v zaprošeni državi članici.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) število nadzorov v podjetmih, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(1);	(f) število nadzorov v podjemih, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(1), razčlenjeno na skupne revizije in redne nadzore;

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 17 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročila	Pregled

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija do 31. decembra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.	1. Komisija do ... [pet let po datumu prenosa te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in delovanju te direktive. Po potrebi bi bilo treba poročilu priložiti pregled z namenom povečanja učinkovitosti te direktive ter zakonodajni predlog za spremembo te direktive.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V poročilu se pregleda in oceni učinek te direktive na davčne prihodke v državah članicah, zmogljivosti davčne uprave in zlasti, ali je treba to direktivo spremeniti. V poročilu se oceni tudi, ali bi bilo primerno v člen 7 dodati vsebinski kazalnik na podlagi dobička pred obdavčitvijo na zaposlenega in razširiti obveznost poročanja o kazalnikih minimalne vsebine za davčne namene iz navedenega člena na regulirane finančne podjeme ter po potrebi pregledati oprostitev, ki jim je bila odobrena v členu 6(2b).

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija pri pripravi poročila upošteva informacije, ki so jih sporočile države članice v skladu s členom 15.	2. Komisija pri pripravi poročila upošteva informacije, ki so jih sporočile države članice v skladu s členom 16.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 18a
	Postopek v odboru
	1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
	2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Določitev pravil za preprečitev zlorab s slamnatimi podjetji za davčne namene in sprememba Direktive 2011/16/EU
Referenčni dokumenti	COM(2021)0565 – C9-0041/2022 – 2021/0434(CNS)
Datum posvetovanja z EP	10.2.2022
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ECON 14.2.2022
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Lídia Pereira 25.1.2022
Obravnava v odboru	13.6.2022	10.10.2022
Datum sprejetja	30.11.2022
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Gunnar Beck, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, José Manuel García-Margallo y Marfil, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, France Jamet, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Csaba Molnár, Caroline Nagtegaal, Denis Nesci, Luděk Niedermayer, Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Eva Maria Poptcheva, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Dorien Rookmaker, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicolaus Fest, Clara Ponsatí Obiols, René Repasi, Sven Simon, Eleni Stavrou (Eleni Stavru), Mick Wallace
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Karolin Braunsberger-Reinhold, Jens Geier, Colm Markey
Datum predložitve	12.12.2022

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

54	+
ECR	Michiel Hoogeveen, Denis Nesci, Roberts Zīle
ID	Gunnar Beck, Nicolaus Fest, France Jamet, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni
NI	Enikő Győri, Clara Ponsatí Obiols
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Karolin Braunsberger-Reinhold, Markus Ferber, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Aušra Maldeikienė, Colm Markey, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Sven Simon, Eleni Stavrou (Eleni Stavru), Inese Vaidere
RENEW	Gilles Boyer, Engin Eroglu, Giuseppe Ferrandino, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Caroline Nagtegaal, Eva Maria Poptcheva, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Jonás Fernández, Jens Geier, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Csaba Molnár, Evelyn Regner, René Repasi, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli
THE LEFT	José Gusmão, Mick Wallace
VERTS/ALE	Rasmus Andresen, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

1	-
ECR	Dorien Rookmaker

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani