Poročilo - A9-0022/2023Poročilo
A9-0022/2023
Evropski parlament

POROČILO o Evropski centralni banki – letno poročilo za leto 2022

6.2.2023 - (2022/2037(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Rasmus Andresen


Postopek : 2022/2037(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0022/2023
Predložena besedila :
A9-0022/2023
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Evropski centralni banki – letno poročilo za leto 2022

(2022/2037(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2021,

– ob upoštevanju povratnih informacij ECB z dne 28. aprila 2022 o prispevku Evropskega parlamenta v sklopu resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2020,

– ob upoštevanju podnebnega akcijskega načrta ECB z dne 4. julija 2022 za nadaljnje vključevanje vidikov podnebnih sprememb v operacije njene monetarne politike,

– ob upoštevanju makroekonomskih napovedi strokovnjakov ECB z dne 8. septembra 2022 za euroobmočje,

– ob upoštevanju Eurostatove prve ocene z dne 30. septembra 2022,

– ob upoštevanju rezultatov stresnega testa ECB za podnebna tveganja z dne 8. julija 2022,

– ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije za poletje 2022,

– ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada o svetovnih gospodarskih obetih za leto 2022,

– ob upoštevanju raziskave Eurobarometra iz junija in julija 2022,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU[1],

– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja,

– ob upoštevanju členov 123(1), 125, 127(1) in (2), 130, 282(2) in 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju monetarnih dialogov s predsednico ECB Christine Lagarde, ki so potekali 7. februarja, 20. junija, 26. septembra in 28. novembra 2022,

– ob upoštevanju dejstva, da je Svet ECB 21. julija 2022 odobril instrument za zaščito prenosa,

– ob upoštevanju sklepov o zvišanju obrestnih mer ECB, ki jih je v okviru monetarne politike julija, septembra, novembra in decembra 2022 sprejel Svet ECB,

– ob upoštevanju poročila ECB z dne 29. septembra 2022 o napredku, doseženem v fazi preiskave digitalnega eura,

– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje[2],

– ob upoštevanju členov 3 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0022/2023),

A. ker se bo po napovedi ECB iz septembra 2022 gospodarska rast po izhodiščnem scenariju zmanjšala s 3,1 % v letu 2022 na 0,9 % v letu 2023, preden se bo v letu 2024 vrnila na 1,9 %; ker so nekatere temeljne predpostavke v tej napovedi že zastarele; ker se obeti glede gospodarske dejavnosti v euroobmočju po državah zelo razlikujejo in ker jih spremlja veliko negotovosti, povezanih z razvojem vojne v Ukrajini in energetsko krizo, več neodvisnih virov pa napoveduje recesijo;

B. ker je neizzvana, nemoralna in neupravičena agresija Rusije proti Ukrajini močno prizadela zaupanje, povzročila hitro rast cen energije in hrane ter v povezavi z drugimi motnjami v oskrbi na Kitajskem še povečala obstoječe pritiske v dobavni verigi;

C. ker je glavni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen, ki jo je opredelila kot 2-odstotno inflacijo v srednjeročnem obdobju;

D. ker se bo po napovedih ECB iz septembra 2022 skupna inflacija zmanjšala z 8,1 % v letu 2022 na 5,5 % v letu 2023 ter 2,3 % v letu 2024; ker je 2,3 % še vedno nekoliko nad ciljno stopnjo ECB;

E. ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti julija 2022 znašala 6 % v EU in 6,6 % v euroobmočju ter je bila po EU in v državah članicah neenakomerno porazdeljena, stopnja brezposelnosti med mladimi pa je še vedno precej višja (14 % v EU in 14,2 % v euroobmočju); ker visoka stopnja brezposelnosti mladih ostaja resen problem, s katerim se mora EU spopasti;

F. ker se je ECB v okviru svojih pristojnosti zavezala, da bo prispevala k ciljem Pariškega sporazuma; ker lahko podnebne spremembe ovirajo učinkovitost monetarne politike, vplivajo na rast ter povečajo cenovno in makroekonomsko nestabilnost;

G. ker je delovanje transmisijskega mehanizma monetarne politike temeljni pogoj, da lahko ECB izvaja svoje pristojnosti glede stabilnosti cen;

H. ker se je zunanja vrednost eura v primerjavi z ameriškim dolarjem v zadnjih nekaj mesecih znatno poslabšala; ker se z energijo in energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje v ameriških dolarjih in ker poslabšanje menjalnega tečaja eura glede na dolar dodatno prispeva k inflaciji;

I. ker je po podatkih iz raziskave Eurobarometra iz junija in julija 2022 javna podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z enotno valuto, eurom, na najvišji ravni doslej, in sicer 80 % v euroobmočju in 72 % v celotni EU;

J. ker je ECB odgovorna Evropskemu parlamentu kot instituciji, ki zastopa državljane EU;

Splošni pregled

1. je zelo zaskrbljen zaradi neizzvane ruske vojaške agresije na Ukrajino ter njenih resnih, nepredvidljivih in dolgotrajnih posledic za evropsko gospodarstvo in družbo, zlasti za najbolj izpostavljene in ranljive skupine, kot so mala in srednja podjetja ter gospodinjstva z nižjimi dohodki;

2.  poudarja, da krize brez primere zahtevajo edinstvene, inovativne in drzne odločitve o monetarni politiki;

3. razume negotovost in zapleteno okolje, ki spodbujata monetarno politiko; izraža globoko zaskrbljenost zaradi zgodovinsko visoke stopnje inflacije; pozdravlja odločenost ECB, da je pripravljena po potrebi sprejeti ukrepe za zaščito finančne stabilnosti;

4. opozarja, da je glavni mandat ECB zagotavljanje stabilnosti cen;

5. se zaveda, da bi ECB lahko znižala cene z močnim zmanjšanjem skupnega povpraševanja prek svojih orodij monetarne politike, a obenem priznava, da bi to povečalo tveganje negativnega vpliva na rast in zaposlovanje;

6. ugotavlja, da trenutno inflacijo povzroča predvsem ponudba, zlasti cene energije in hrane, ki zdaj vplivajo na osnovno inflacijo;

7. ugotavlja tudi, da so tradicionalna orodja monetarne politike le v omejenem obsegu primerna za obvladovanje inflacije, ki jo povzroča predvsem ponudba;

8. poudarja, da je statutarna neodvisnost ECB, kot je določena v Pogodbah, temeljni pogoj za izvajanje njenih pristojnosti;

9. pozdravlja, da je Republika Hrvaška kot 20. država članica januarja 2023 pristopila k euroobmočju;

10. ugotavlja, da sta se fiskalna in monetarna politika med pandemijo medsebojno krepili, pri čemer so vse institucije EU in države članice sodelovale v okviru svojih mandatov, s čimer se je preprečilo, da bi se ponovili dogodki iz finančne krize leta 2008, in opozarja na izkušnje, pridobljene v zvezi z vzroki, pa tudi na odziv nanje; poudarja, da je za ohranjanje stabilnosti cen danes potrebno še tesnejše usklajevanje med fiskalno in monetarno politiko, saj sta za obravnavanje šokov na strani ponudbe potrebna večja odpornost dobavne verige in energetske reforme, vključno s pomikom k več virom obnovljive energije in predvidljivim naložbenim okvirom; se strinja z opozorilom predsednice Christine Lagarde, da mora biti „fiskalna podpora, ki se uporablja za zaščito gospodinjstev pred vplivom višjih cen, začasna in ciljno usmerjena. Z njo se omejuje tveganje za povečanje inflacijskih pritiskov, s čimer se olajša tudi naloga monetarne politike, da se zagotovi stabilnost cen, in prispeva k ohranjanju vzdržnosti dolga“[3];

11. pozdravlja izjavo predsednice Christine Lagarde, da moramo zaradi trenutne geopolitične krize doseči napredek pri fiskalnem povezovanju EU; pozdravlja dolgotrajno podporo ECB hitremu dokončanju bančne unije in poudarja tveganja, ki jih povzročajo velike zamude; je seznanjen s podporo ECB vzpostavitvi polno delujočega evropskega sistema jamstva za vloge; priznava, da sta delitev in zmanjševanje tveganja medsebojno povezana ter da imajo institucionalne jamstvene sheme ključno vlogo pri zaščiti in stabilizaciji včlanjenih institucij; pozdravlja dosedanji napredek pri zmanjševanju obsega slabih posojil;

12. poziva ECB, naj še naprej redno spremlja razvoj dogodkov in objavlja informacije o mednarodni vlogi eura; poudarja, da je treba, če želimo okrepiti vlogo eura, poglobiti in dokončno vzpostaviti evropsko ekonomsko in monetarno unijo, da bi zmanjšali dejansko in dozdevno ranljivost euroobmočja za makroekonomske pretrese; ugotavlja, da bo povečanje privlačnosti eura kot rezervne valute še okrepilo njegovo mednarodno uporabo in povečalo sposobnost EU, da neodvisno oblikuje svojo politiko, kar je ključni element za zaščito evropske gospodarske suverenosti;

Monetarna politika

13. je zaskrbljen, ker je inflacija v euroobmočju dosegla rekordno raven, pri čemer je povprečna inflacija za leto 2022 znašala 8,4 %; poudarja, da se je skupna inflacija oktobra 2022 dvignila na rekordno visoko raven 10,6 %, nato pa se je do decembra znižala na 9,2 %; poudarja, da je energija daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na inflacijo (40,8 %), sledijo pa ji cene hrane (11,8 %); ugotavlja, da ECB napoveduje, da bo skupna stopnja inflacije v letu 2023 znašala 6,3 % v letu 2024 3,4 %, v letu 2025 pa 2,3 %, a z navzgor usmerjenimi tveganji, predvsem zaradi motenj v oskrbi z energijo in hrano; ugotavlja, da je inflacija trenutno precej višja od ciljne stopnje ECB, ki znaša 2 %; ugotavlja, da osnovna inflacija trenutno znaša 5,2 %; opozarja, da je glavni mandat ECB zagotavljanje stabilnosti cen;

14. opozarja, da je pregled strategije ECB ponovno potrdil srednjeročno usmeritev ciljne inflacije in določil simetričen cilj (2 %) za inflacijo v srednjeročnem obdobju; poziva ECB, naj v tem srednjeročnem obdobju, tudi med sedanjo krizo, dosledno obravnava inflacijo; poziva ECB, naj opredeli pojem „srednjeročno“;

15. je seznanjen z nedavno odločitvijo ECB na področju monetarne politike, da bo julija 2022 obrestne mere zvišala za 50, septembra za 75, novembra za 75 ter decembra za 50 bazičnih točk; ugotavlja, da je trenutna obrestna mera 2,5 %; je seznanjen z izjavo predsednice Christine Lagarde, da namerava ECB „na več naslednjih sejah zviševati obrestne mere, dokler inflacija ne bo padla na ciljno raven“; ugotavlja, da nominalne obrestne mere ostajajo pod nevtralno obrestno mero;

16. ugotavlja, da ima ECB na voljo orodja za zmanjšanje skupnega povpraševanja, s katerimi lahko srednjeročno zniža inflacijo na ciljno raven; je zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo takšne politične odločitve imele za rast in zaposlovanje, zato jih je treba obravnavati v oceni sorazmernosti; poziva ECB, naj glede na visoko stopnjo negotovosti razmisli o bolj uravnoteženem in postopnem prilagajanju politike; poziva k tehtnejši utemeljitvi morebitnih prihodnjih odločitev o obrestnih merah;

17. opozarja, da sta ruska agresija v Ukrajini in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv glavni vzrok za nedavno občutno povečanje cen, pri čemer skupna inflacija odraža strm porast cen nafte in plina; ugotavlja, da je za trenutno inflacijo kriva predvsem ponudba; ugotavlja tudi, da so tradicionalna orodja monetarne politike le v omejenem obsegu primerna za obvladovanje inflacije, ki jo povzročajo predvsem cene energije in hrane; je seznanjen, da je ECB že večkrat priznala, da dvig obrestnih mer kratkoročno ne bo znižal cen energije ali vplival na inflacijo;

18. je zelo zaskrbljen zaradi tveganja razdrobljenosti glede na to, da so med državami euroobmočja razlike v stopnji inflacije, ki je na primer avgusta 2022 v Estoniji znašala 25,2 %, v Franciji pa 6,6 %; meni, da to ogroža enotnost monetarne politike ECB in njeno transmisijo;

19. je zaskrbljen, ker „dobiček v zadnjem času bistveno prispeva k skupni domači inflaciji, in sicer več, kot v preteklosti“, kot je ugotovila članica izvršnega odbora Isabel Schnabel[4]; poziva ECB, naj redno objavlja podatke o prispevku dobička k inflaciji; ugotavlja, da monetarna politika ni pravi odziv na ta prispevek k inflaciji, saj gre za prekomerno tržno moč, ki jo je bolje obravnavati z drugimi politikami;

20. poziva ECB, naj oblikuje verodostojno komunikacijsko strategijo, podprto s hitrimi in oprijemljivimi ukrepi, s katerimi bo evropskim državljanom pokazala, da se bo inflacija srednjeročno znižala; je zelo zaskrbljen, ker so pričakovanja potrošnikov v zvezi z inflacijo v naslednjih 12 mesecih in mediana pričakovane inflacije v naslednjih treh letih občutno nad ciljno ravnjo, saj znašajo 5,0 % oziroma 2,9 %[5]; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to kaže na to, da so se pričakovanja v zvezi z inflacijo zelo spremenila; ugotavlja, da je vpliv na pričakovanja eden glavnih razlogov za to, da ECB zvišuje obrestno mero; poziva ECB, naj natančneje preuči vlogo pričakovanj v zvezi z inflacijo in ugotovi, kako napovedi in ukrepi ECB vplivajo nanje;

21. ugotavlja, da ni akademskega soglasja o tem, kakšno vlogo imajo pričakovanja v zvezi z inflacijo pri dejanskih rezultatih;

22. je še posebej zaskrbljen, ker je nedavni padec menjalnega tečaja med eurom in dolarjem pomembno prispeval k rasti cen energije; ugotavlja, da nedavni padec vrednosti eura v primerjavi z ameriškim dolarjem zato prispeva k rasti cen energije, saj se z energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje v ameriških dolarjih;

23. ugotavlja, da je Mednarodni denarni sklad v svojih svetovnih gospodarskih obetih za leto 2022 navedel, da so tveganja plačne spirale omejena; ugotavlja, da bodo odporni trgi dela in določena stopnja dohitevanja za nadomestitev izgube kupne moči verjetno prispevali k močni rasti plač; poziva ECB, naj zelo pozorno spremlja to tveganje;

24. je zaskrbljen, ker se ECB pri bonitetnih ocenah državnih obveznic v svojem okviru za zavarovanje še naprej zanaša na zasebne bonitetne agencije; ponovno poziva ECB, naj poišče drugo možnost;

25. poudarja, da je enakomerna transmisija monetarne politike bistvena za uresničevanje nalog ECB v zvezi s stabilnostjo cen; poudarja, da so zaradi prevelikih razlik v donosnosti državnih obveznic kreditni pogoji neskladni z enotno transmisijo monetarne politike; je seznanjen z odločitvijo ECB z dne 15. junija 2022, da bo uporabila prožnost pri reinvestiranju odkupov, ki jih je treba izvesti v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji; je seznanjen z začetkom izvajanja instrumenta za zaščito prenosa, da bi podprli učinkovito transmisijo monetarne politike po euroobmočju;

26. ugotavlja, da kombinacija poceni ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja in višjih obrestnih mer ustvarja tveganje, ki evropskim bankam omogoča, da kujejo milijarde dodatnih dobičkov; pozdravlja, da se je ECB na oktobrskem zasedanju odločila preprečiti to arbitražo;

27. je zaskrbljen, ker večje centralne banke po svetu ne usklajujejo monetarne politike; poleg tega je zaskrbljen, da bo cikel hkratnega naraščanja obrestnih mer po svetu povzročil zaostritev pogojev denarne politike, kot je ne pomnimo; poziva ECB, naj začne mednarodni dialog z drugimi centralnimi bankami;

Sekundarni cilj

28. opozarja, da je predsednica ECB med monetarnim dialogom novembra 2021 dejala, da so „med sekundarnimi cilji seveda tudi gospodarski razvoj, spoštovanje okolja in boj proti podnebnim spremembam itd. Jasno je, da jih je treba upoštevati, zlasti če te sekundarne cilje zelo jasno navedejo druge institucije, zlasti Evropski parlament“; predlaga, da se ta resolucija izkoristi kot možnost, da se ECB poda prispevek v zvezi s sekundarnimi cilji[6];

29. opozarja, da ne glede na cilj cenovne stabilnosti Pogodba o delovanju Evropske unije od ECB zahteva, da podpira splošne ekonomske politike Unije, kot so opredeljeni v členu 3 PEU; poudarja, da obstaja jasna hierarhija med cilji ECB;

30. ugotavlja, da se za monetarne politike ECB, namenjene izvajanju njenega glavnega mandata, opravi ocena sorazmernosti; ugotavlja, da se pri tej oceni upošteva učinek ukrepov monetarne politike na širše gospodarstvo in ekonomske politike, obravnavane v tem razdelku; poudarja, da bo ECB, kadar bo izbirala med različnimi sklopi politik, ki so enako ugodne za stabilnost cen, izbrala tiste, ki najbolje podpirajo splošne ekonomske politike EU[7];

31. poziva ECB, naj v svojem letnem poročilu v posebnem poglavju pojasni, kako razlaga in ravna v skladu s svojimi sekundarnimi cilji, ter predstavi učinke svoje monetarne politike na splošne ekonomske politike EU;

32. meni, da sta visoka raven družbeno, okoljsko in gospodarsko trajnostne rasti ter izjemno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, s katerim se želi doseči polna zaposlenost, ključna gospodarska cilja; opozarja, kako pomemben je evropski steber socialnih pravic; poudarja, da je te cilje najbolje doseči, če prosti trg deluje v stabilnem makroekonomskem okolju, ki temelji na predvidljivih ravneh cen;

33. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo za gospodarstvo EU ter ekonomsko in socialno konvergenco, zaposlovanje in izvajanje dvojnega prehoda (digitalnega in podnebnega);

34. predlaga, da bi morala ECB v okviru ocene sorazmernosti upoštevati, da stroškov njenih operacij monetarne politike ne bi smeli nesorazmerno nositi sloji z nižjimi dohodki in najranljivejše skupine, prav tako pa bi morala oceniti učinek svojih operacij monetarne politike na te skupine, pri tem pa upoštevati, da premoženjska in dohodkovna neenakost negativno vpliva na učinkovitost transmisije monetarne politike[8];

35. poziva ECB, naj se kot neodvisna institucija pri izvajanju svojega mandata vzdrži politično motiviranih odločitev;

Boj proti podnebnim spremembam

36. ugotavlja, da sta za spodbujanje zelenih naložb potrebna stabilnost cen in stabilno makroekonomsko okolje, kar bi med drugim pomagalo ustvariti prave pogoje za izvajanje Pariškega sporazuma; poziva ECB, naj oceni, v kolikšni meri podnebne spremembe vplivajo na njeno zmožnost ohranjanja stabilnosti cen;

37. opozarja, da Evropsko centralno banko kot institucijo EU zavezujejo zaveze EU iz Pariškega sporazuma;

38. je seznanjen z odločitvijo Sveta ECB, da sprejme nadaljnje ukrepe za vključitev vprašanj podnebnih sprememb v okvir monetarne politike Eurosistema;

39. ugotavlja, da je koncept tržne nevtralnosti povezan z načelom „odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco“; poziva ECB, naj ob spoštovanju svoje neodvisnosti obravnava nedelovanje trga in zagotovi učinkovito dodeljevanje sredstev v dolgoročnem obdobju, pri čemer naj bo čim manj politična, prav tako pa naj spoštuje načelo nevtralnosti trga; ugotavlja, da se je ECB v več primerih že oddaljila od tržne nevtralnosti; poudarja, da se takšne odločitve ne smejo sprejemati na račun glavnega cilja ECB;

40. je seznanjen z napovedjo ECB, da bo s prilagoditvijo svojega portfelja razogljičila imetje podjetniških obveznic; poudarja, da so programi ECB za nakup sredstev nekonvencionalna monetarna politika, ki bi jo bilo treba izvajati le v izrednih gospodarskih razmerah; poleg tega poudarja, da je to imetje stranski proizvod preteklega boja proti nizki inflaciji in da naložbe niso cilj monetarne politike;

41. je prav tako seznanjen z napovedjo okolju prijaznejšega okvira ECB za zavarovanje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju finančnega tveganja v bilanci stanja ECB;

42. pozdravlja napoved ECB, da bo dodatno okrepila orodje in zmogljivosti Eurosistema za ocenjevanje tveganj, da bi bilo mogoče bolje vključiti tveganja, povezana s podnebjem in okoljem, na primer prek notranjih bonitetnih sistemov; pozdravlja zlasti sodelovanje ECB z bonitetnimi agencijami, da bi se povečala preglednost o tem, kako v bonitetne ocene vključujejo podnebna tveganja, in kakšne so njihove ambicije v zvezi z zahtevami po razkritju glede podnebnih tveganj;

43. pozdravlja, da je ECB sprejela akcijski načrt in podroben časovni načrt ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, da bi v okvir politike in modele vključila vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami;

44. pozdravlja stresni test ECB za podnebna tveganja, ki je bil razvit, da bi ocenili odpornosti bank in družb na tveganje podnebnega prehoda; opaža, da rezultati, objavljeni 8. julija 2022, kažejo, da banke nimajo trdnih okvirov za stresno testiranje podnebnih tveganj in nimajo ustreznih podatkov; poziva ECB, naj pripravi uresničljive smernice in zmanjša birokracijo; ugotavlja, da bi moral nadzor nad bankami temeljiti na tveganju, ne pa na sekundarnih premislekih; poziva banke, naj okrepijo prizadevanja za merjenje in obvladovanje podnebnih tveganj;

45. poudarja, da je ECB med letoma 2020 in 2021 za 10,7 % zmanjšala svoje emisije ogljika;

Preglednost, odgovornost, enakost spolov in drugi vidiki

46. poudarja, da je treba dodatno okrepiti ureditve ECB na področju odgovornosti in preglednosti; ugotavlja, da je ECB sicer razširila svoj nabor orodij in cilje, da ne zajemajo več le stabilnosti cen, a so se njeni postopki v zvezi z odgovornostjo le delno razvili; z zanimanjem pričakuje pisno formalizacijo sedanjih postopkov v zvezi z odgovornostjo med ECB in Evropskim parlamentom; ponovno poziva ECB, naj poveča odgovornost do Evropskega parlamenta;

47. pozdravlja obsežne in podrobne povratne informacije, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2020; poziva ECB, naj ostane zavezana odgovornosti in še naprej vsako leto objavlja svoje pisne povratne informacije v zvezi z resolucijami Parlamenta o letnih poročilih ECB;

48. poziva ECB, naj bolje, tudi pisno, poroča o stališčih, ki jih zavzame v Baselskem odboru za bančni nadzor;

49. pozdravlja novo komunikacijsko politiko ECB, ki vključuje dostopnejše načine za razlago in predstavitev političnih odločitev ECB državljanom in deležnikom;

50. pozdravlja, da je ECB pozorna na tveganje kibernetskih napadov; spodbuja jo, naj bo tako tudi v prihodnje, zlasti glede na geopolitične razmere;

51. poziva ECB, naj začne bolje spremljati razvoj kriptovalut in s tem povezana tveganja v smislu kibernetske varnosti, pranja denarja, financiranja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z anonimnostjo, ki jo zagotavljajo kriptosredstva; v zvezi s tem ugotavlja, da je začela veljati uredba o trgih kriptoimetij;

52. obžaluje, da sta samo dva člana Izvršilnega odbora ECB in Sveta ECB ženski; ponovno poudarja, da bi morala biti zastopanost spolov pri imenovanjih v izvršilni odbor uravnotežena, Parlamentu pa bi bilo treba predložiti ožji seznam; močno obžaluje, da so države članice pred kratkim predlagale točno toliko kandidatov, kolikor je prostih delovnih mest, namesto da bi predložile ožji seznam kandidatov; opozarja, da se je Parlament že prej zavezal, da v skladu s svojo resolucijo o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU ne bo obravnaval ožjega seznama, ki ne spoštuje načela uravnotežene zastopanosti spolov; poziva države članice euroobmočja, naj opravijo svoj del naloge in v postopke imenovanja v celoti vključijo načelo enakosti spolov in zagotovijo enake možnosti, ne glede na spol, za položaje guvernerjev svojih nacionalnih centralnih bank;

53. obžaluje, da je neravnovesje med spoloma še vedno prisotno tudi v organizacijski strukturi ECB, zlasti pri deležu žensk na višjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da se je po najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih iz leta 2019 delež žensk na vseh vodstvenih položajih v ECB povečal na 30,3 %, na višjih vodstvenih položajih pa na 30,8 %; pozdravlja novo strategijo ECB za bolj uravnoteženo zastopanost spolov, vključno s ciljem, da se delež žensk do leta 2026 poveča na 40 do 51 %; poziva ECB, naj v letnem poročilu poroča o napredku na tem področju;

54. podpira, da želi ECB povečati zastopanost žensk, tako da ženske spodbuja k napredku na tem področju; zato pozdravlja pobude, kot je štipendija ECB Women in Economics;

55. je seznanjen s kadrovskimi pravili ECB o morebitnih nasprotjih interesov in spodbuja njihovo ambiciozno uporabo; je seznanjen tudi s tem, da poteka pregled etičnega okvira; opozarja na odločbo evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26. oktobra 2022, v kateri je v zvezi s tem izdala priporočila, ki se nanašajo predvsem na pojav vrtljivih vrat v ECB, potem ko se je pred kratkim eden njenih višjih ekonomistov zaposlil v ameriški investicijski banki[9]; poziva ECB, naj obdobje mirovanja za višje plačne razrede razširi tudi na zaposlene v nižjih plačnih razredih;

56. poziva ECB, naj razvije strategijo o tem, kako ravnati z lobisti in povečati preglednost stikov na ravni zaposlenih zunaj Sveta ECB;

57. pozdravlja dejstvo, da se je leta 2021 število ponarejenih eurobankovcev zmanjšalo na najnižjo raven od leta 2003 (12 na milijon); poziva ECB, naj okrepi boj proti ponarejanju in sodelovanje z Europolom, Interpolom in Komisijo pri uresničevanju tega cilja; poziva ECB, naj brez poseganja v pristojnosti držav članic vzpostavi sistem za boljše spremljanje večjih transakcij z namenom boja proti pranju denarja, izogibanju davkom ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

58. pozdravlja napredek ECB pri projektu digitalnega eura in dialog s Parlamentom v zvezi s tem; je zadovoljen, da se bo končala 24-mesečna preiskovalna faza projekta digitalnega eura in da bo Svet ECB sprejel odločitev o začetku postopka njegove uvedbe, ko bosta sozakonodajalca na podlagi prihodnjega predloga Komisije vzpostavila pravno podlago za to;

59. poudarja pričakovane koristi, kot sta večja učinkovitost in večja finančna vključenost; se strinja z ECB, da bi moral digitalni euro izpolnjevati vrsto minimalnih zahtev, vključno z odpornostjo, varnostjo, učinkovitostjo in varstvom zasebnosti; poudarja, da bi digitalni euro lahko dopolnil gotovino kot plačilno sredstvo, ne bi pa je smel nadomestiti;

60. poziva ECB, naj pri oblikovanju digitalnega eura ustrezno upošteva tveganja za bančni sektor in splošno posojanje realnemu gospodarstvu;

61. močno obžaluje odločitev ECB, da bo družbo Amazon vključila v preskušanje prototipnih vmesnikov za digitalni euro; poudarja, da je ta družba potencialni konkurent na tem področju, zato ji ne bi smeli omogočiti sodelovanja, zlasti ker za to nalogo ne bo prejela denarnega nadomestila; poleg tega poudarja, da bi s prenosom infrastrukture digitalnega eura ameriškemu tehnološkemu podjetju v upravljanje zmanjšali strateško avtonomijo EU;

62. poziva k nadaljnji krepitvi notranjega okvira ECB za prijavljanje nepravilnosti, da bi ga uskladili z direktivo EU o žvižgačih;

63. predlaga ustanovitev neodvisnega ocenjevalnega urada po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, ki bi lahko ocenjeval politike ECB in učinek različnih možnosti politike, pri tem pa ne bi posegal v neodvisnost ECB;

°

° °

64. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

31.1.2023

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Frances Fitzgerald, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, France Jamet, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Eva Maria Poptcheva, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Dorien Rookmaker, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Beer, Damien Carême, Margarida Marques, Eva Maydell, Andżelika Anna Możdżanowska, Mikuláš Peksa, Jessica Polfjärd, Erik Poulsen

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Andreas Glück, Camilla Laureti, Leopoldo López Gil, Mick Wallace

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

44

+

NI

Enikő Győri

PPE

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, Danuta Maria Hübner, Leopoldo López Gil, Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Jessica Polfjärd, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew

Nicola Beer, Gilles Boyer, Giuseppe Ferrandino, Andreas Glück, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Caroline Nagtegaal, Eva Maria Poptcheva, Erik Poulsen

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Camilla Laureti, Margarida Marques, Csaba Molnár, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

Verts/ALE

Rasmus Andresen, Damien Carême, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Piernicola Pedicini, Mikuláš Peksa, Kira Marie Peter-Hansen

 

9

-

ECR

Michiel Hoogeveen, Andżelika Anna Możdżanowska, Dorien Rookmaker, Johan Van Overtveldt

ID

Gunnar Beck, France Jamet

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

The Left

José Gusmão, Mick Wallace

 

2

0

ID

Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 10. februar 2023
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov