POROČILO o izvajanju civilne skupne varnostne in obrambne politike ter drugih oblik pomoči EU na področju civilne varnosti
28.3.2023 - (2022/2196(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Alviina Alametsä
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o izvajanju civilne skupne varnostne in obrambne politike ter drugih oblik pomoči EU na področju civilne varnosti
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti poglavja 2, oddelek 2 o določbah o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva vrha Evropskega sveta v Santa Marii da Feira 19. in 20. junija 2000,
– ob upoštevanju glavnega civilnega cilja 2008, ki ga je Evropski svet odobril 17. decembra 2004,
– ob upoštevanju novega glavnega civilnega cilja 2008, ki ga je Evropski svet odobril 19. novembra 2007,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 11. decembra 2013 z naslovom Celosten pristop zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz (JOIN(2013)0030),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o celostnem pristopu k zunanjim konfliktom in krizam,
– ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 19. novembra 2018 sestali v okviru Sveta, o vzpostavitvi pakta o civilnih vidikih SVOP,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2018 o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. novembra 2022 o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. novembra 2020 z naslovom Akcijski načrt EU za enakost spolov III – ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU (JOIN(2020)0017), strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018 in priloženega akcijskega načrta z dne 4. julija 2019 ter strategije in akcijskega načrta Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 21. decembra 2021 za okrepitev sodelovanja žensk v civilnih misijah SVOP za obdobje 2021–2024,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o mladih v zunanjem delovanju z dne 5. junija 2020,
– ob upoštevanju časovnega načrta Sveta za podnebne spremembe in obrambo z dne 9. novembra 2020,
– ob upoštevanju koncepta Sveta za celostni pristop k podnebnim spremembam in varnosti z dne 5. oktobra 2021,
– ob upoštevanju tretje letne konference o pregledu pakta o civilnih vidikih SVOP, ki je potekala 19. novembra 2021 v Bruslju,
– ob upoštevanju četrte in hkrati zadnje letne konference o pregledu pakta o civilnih vidikih SVOP, ki je potekala 16. novembra 2022,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o paktu o civilnih vidikih SVOP z dne 13. decembra 2021,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[1] (uredba NDICI),
– ob upoštevanju dokumenta Strateški kompas za varnost in obrambo – Za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, Evropski svet pa sprejel 24. marca 2022,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o paktu o civilnih vidikih SVOP z dne 12. decembra 2022,
– ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje o dopolnilni izhodiščni študiji o vključevanju človekovih pravic in enakosti spolov v skupno varnostno in obrambno politiko Evropske unije z dne 30. marca 2022,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9‑0091/2023),
A. ker je civilno krizno upravljanje od leta 1999 postalo ključni steber SVOP EU pri preprečevanju konfliktov, stabilizaciji in spodbujanju trajnega miru; ker je minilo 20 let, odkar se je leta 2003 v Bosni in Hercegovini kot prva misija SVOP začela civilna policijska misija EU (EUPM); ker civilno krizno upravljanje temelji na Pogodbah in prednostnih nalogah iz Feire iz leta 2000; ker so v skladu s členom 42 PEU države članice odgovorne za izpolnjevanje zahtev glede zmogljivosti misij; ker ima EU trenutno 12 civilnih misij, v 20 letih civilnega kriznega upravljanja pa je na tri različne celine napotila 24 civilnih misij, kar kaže, da se je povpraševanje po civilnem kriznem upravljanju povečalo, tudi zaradi neizzvane in neupravičene ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ker so civilne misije ključnega pomena za širši odziv EU na varnostne izzive z nevojaškimi sredstvi in zahtevajo učinkovito usposabljanje in operativne zmogljivosti, da bi sledile spreminjajočemu se okolju groženj na vzhodu in jugu Evrope; ker so se zaradi vse slabših varnostnih razmer in humanitarne krize v Evropski uniji in njeni soseščini povečale potrebe po misijah SVOP, kar je znatno obremenilo proračun Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP);
B. ker je eden od ciljev strateškega kompasa EU okrepiti civilne in vojaške misije in operacije SVOP EU z zagotavljanjem trdnejših in prožnejših mandatov, spodbujanjem hitrejših in prožnejših postopkov odločanja ter zagotavljanjem večje finančne solidarnosti; ker EU identiteta misij SVOP krepi EU kot legitimno civilno silo; ker se je EU zavezala, da bo pri zagotavljanju varnosti samozavestnejša in odločnejša, pa tudi da bo bolje pripravljena za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami in izzivi ter za zaščito evropske in svetovne varnostne strukture skupaj s svojimi partnerji; ker je civilna SVOP edinstven instrument EU za odzivanje na najnujnejše krize s civilnimi sredstvi; ker ima SVOP dostop do načrtovanja, sredstev in logistike in zato lahko postane glavno sredstvo za civilno obvladovanje kriz med nujnimi razmerami ter bi jo bilo treba uporabiti kot vadbeno vozlišče družbene odpornosti in okrevanja v luči nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč; ker bi moral strateški kompas misijam in operacijam SVOP omogočiti hitro prilagajanje novim grožnjam in izzivom ter povečati njihovo učinkovitost, tudi glede na nove varnostne razmere in vse večjo prisotnost naših strateških tekmecev na operativnih območjih; ker je v sedanjem geopolitičnem kontekstu nujno potrebna učinkovitejša civilna SVOP; ker so se EU in države članice dogovorile o okrepitvi civilnih vidikov SVOP z novim paktom, ki omogoča hitrejšo napotitev, tudi v kompleksnih okoljih;
C. ker se je Svet leta 2001 v Göteborgu odločil, da bo napotil 200 sodnikov in tožilcev, skupino strokovnjakov s področja civilne uprave in ekipe civilne zaščite z največ 2000 osebami; ker je bilo z glavnim civilnim ciljem iz leta 2010 dodanih 285 strokovnjakov za analizo konfliktov, tranzicijsko pravičnost in dialog ter ustanovljena skupina za civilno odzivanje (CRT), tj. 100-članska skupina strokovnjakov;
D. ker civilna SVOP prispeva k celostnemu pristopu h konfliktom in krizam na področjih, kot so policija, pravna država, civilna uprava, reforma varnostnega sektorja in spremljanje v skladu s členoma 42 in 43 PEU, spremljajo pa jo dopolnilni ukrepi, ki se izvajajo v okviru instrumenta EU Globalna Evropa in s katerimi se krepi mednarodna varnost;
E. ker je bilo sprejetje pakta o civilnih vidikih SVOP leta 2018 pomemben korak naprej pri krepitvi zmogljivosti civilnega kriznega upravljanja EU ter povečanju odgovornosti držav članic in njihovega prispevka v obliki sredstev; ker morajo države članice zagotoviti visoko raven politične in tehnične zavezanosti ter človeških in ekonomskih virov, da bi dosegli še nedosežene dogovorjene cilje in povečali legitimnost teh misij;
F. ker so se civilne naloge SVOP z leti razširile in med drugim vključujejo tranzicijsko pravičnost, mediacijo, dialog in analizo konfliktov, podporo izvajanju reform s praktičnimi nasveti, usposabljanjem in opremo ter ker se morajo nemudoma prilagoditi novim in nastajajočim izzivom, kot so hibridne grožnje, vključno s kibernetskimi napadi, instrumentalizacija migracij, tuje vmešavanje, vpliv in manipulacija z informacijami, terorizem in radikalizacija, pomorska varnost, organizirani kriminal in varstvo kulturne dediščine; ker so misije in operacije SVOP EU tudi tarča hibridnih groženj, med drugim tudi dezinformacij, ki ogrožajo njihovo učinkovitost pri stabilizaciji države, v katero so napotene; ker podnebne spremembe in degradacija okolja resno vplivajo na operativno okolje kriznega upravljanja ter je zaradi njih potrebna večja pozornost pri načrtovanju in izvajanju civilnih misij;
G. ker je na številnih konfliktnih območjih veliko mladih; ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri ustvarjanju trajnega miru in varnosti ter prispevati k preprečevanju konfliktov in izgradnji miru, vključno s spodbujanjem pravne države, pravičnosti in sprave; ker je EU zavezana spodbujanju otrokovih pravic v svojem zunanjem delovanju, vendar se ta zaveza v okviru SVOP še ne izvaja;
H. ker v paktu o civilnih vidikih SVOP iz leta 2018 ni določen konkreten cilj glede zastopanosti žensk v civilnih misijah niti ni omenjena enakost spolov, čeprav se je EU zavezala, da bo agendo o ženskah, miru in varnosti postavila v središče svoje skupne zunanje in varnostne politike, ter so države članice zavezane spodbujanju boljše zastopanosti žensk v misijah SVOP;
I. ker se v petletnem obdobju 2015–2020 zastopanost žensk v misijah in operacijah SVOP ni spremenila; ker v strukturah civilnega poveljstva (Direktorat za integrirani pristop k varnosti in miru (ISPD), Direktorat za varnostno in obrambno politiko (SECDEFPOL), civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC)) ženske predstavljajo približno 50 % vsega osebja, vendar so še vedno premalo zastopane na vodstvenih položajih (30 %);
J. ker je od leta 2017 za vse osebje obvezno usposabljanje pred napotitvijo, ki vključuje elemente človekovih pravic in enakosti spolov; ker po podatkih poročila ESZD o dopolnilni izhodiščni študiji o vključevanju človekovih pravic in enakosti spolov v skupno varnostno in obrambno politiko Evropske unije več kot tretjina sodelujočih ni bila deležna takšnega usposabljanja;
K. ker naj bi države članice do maja 2023 sprejele nov pakt o civilnih vidikih SVOP, da bi nadaljevale prizadevanja za učinkovitejše in zmogljivejše civilne misije SVOP, predvsem ob upoštevanju vse večjih varnostnih izzivov na svetovni ravni; ker spreminjajoča se geopolitična pokrajina in spreminjajoče se varnostno okolje, vključno s konflikti v Evropski uniji in na evropskem ozemlju, pa tudi neizzvana in neupravičena ruska vojaška agresija proti Ukrajini, dezinformacije, terorizem ter hibridne in zlonamerne grožnje zahtevajo popolno predanost, da bi okrepili civilno SVOP prek novega pakta o civilnih vidikih SVOP;
Krepitev strateške vizije za civilno krizno upravljanje
1. poudarja, da civilno krizno upravljanje EU pomembno prispeva k mednarodnemu miru in varnosti ter ima ključno vlogo pri izvajanju celostnega pristopa EU k zunanjim konfliktom in krizam;
2. opozarja, da je krizno upravljanje v središču SVOP EU, zlasti prek njenih vojaških ter civilnih misij in operacij; opozarja, da je bila ključna ugotovitev analize groženj iz leta 2020, da je treba okrepiti sposobnost EU za hitro odzivanje na krize in povečati njeno splošno pripravljenost; zato poudarja pomembnost nalog, zaupanih osebju, ki dela v civilnih misijah SVOP, kar pomeni, da morajo države članice zagotoviti ustrezne profile, da bi povečale nacionalne prispevke k civilnim misijam SVOP, ESZD pa mora izvajati skrbno kadrovsko politiko; ugotavlja, da ima EU tudi ključno vlogo pri zagotavljanju delovnih mest za mednarodno in lokalno osebje;
3. poziva države članice, naj z novim paktom o civilnih vidikih SVOP okrepijo svojo strateško vizijo civilnega kriznega upravljanja, tako da pojasnijo vlogo, učinkovitost in dodano vrednost civilne SVOP ter opredelijo skupno raven ambicij za civilno krizno upravljanje;
4. opozarja, da je bila analiza groženj pred sprejetjem strateškega kompasa leta 2022 edinstveno prizadevanje za posodobitev varnostne in obrambne doktrine EU: poziva države članice in ESZD, naj izkoristijo to analizo v svojih razpravah o prihodnosti civilnega kriznega upravljanja in predvideni uporabi civilnega instrumenta SVOP;
5. meni, da so tradicionalne civilne naloge SVOP, kot so policija, pravna država, civilna uprava, reforma varnostnega sektorja, spremljanje, razorožitev in demobilizacija pomembnejše kot kdaj koli prej za stabilizacijo in posodobitev varnostnega in pravosodnega sektorja; poudarja, da je treba glede na nova tveganja in grožnje, ki so se pojavili in povzročili nove varnostne razmere, še naprej posodabljati in širiti naloge v okviru celostnega pristopa in pogodb; poudarja, da je treba vključiti in okrepiti medsektorska vprašanja, zlasti:
a) človekova varnost,
b) varnostne potrebe in odgovornost vlad gostiteljic in lokalnega prebivalstva,
c) upoštevanje vidika spola, enakost ter agenda o ženskah, miru in varnosti,
d) agenda za mlade, mir in varnost, otroci v oboroženih spopadih,
e) mediacija, dialog in sprava,
f) smiselno sodelovanje s civilno družbo,
g) povezava med varnostjo in podnebjem,
h) civilno-vojaško sodelovanje s spodbujanjem pravne države in odgovornosti, vključno s krepitvijo verige kazenskega pravosodja in zmogljivosti za učinkovito odzivanje na varnostne izzive;
i) civilni vidiki razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja,
j) boj proti korupciji,
k) spremljanje dezinformacijskih kampanj in boj proti njim;
l) varovanje in ohranjanje kulturne dediščine,
6. poudarja, da bi bilo treba pojme človekove varnosti, varnostnih potreb lokalnega prebivalstva, upoštevanja različnosti spolov, parlamentarnega nadzora, preglednosti in odgovornosti lokalnega varnostnega sektorja bolj proaktivno vključiti v mandat in dejavnosti misije;
7. poudarja, da je uspeh civilnih misij SVOP močno odvisen od odprtosti za stališča in odgovornosti države gostiteljice; spodbuja uporabo prilagojenih pristopov, dejavno udeležbo vlade gostiteljice, civilne družbe in lokalnega prebivalstva ter sodelovanje z njimi; zato poudarja, kako pomembno je prevzemanje odgovornosti na lokalni ravni v celotnem izvajanju mandata misije, od zasnove do izvajanja, spremljanja in vrednotenja; poudarja, da mora osebje civilnih misij SVOP zgraditi na zaupanju temelječe odnose z vladami gostiteljicami, civilno družbo in lokalnim prebivalstvom, kar zahteva poznavanje razmer in kulture ter znanje lokalnih jezikov; pozdravlja operativne smernice ESZD za proaktivno sodelovanje civilne družbe v misijah SVOP; opozarja, da je treba pri civilnih misijah posebno pozornost posvečati dinamiki konfliktov in zanesljivim procesom ocenjevanja in zmanjševanja tveganj, ter da morajo misije vključevati več spremljanja in vrednotenja intervencij SVOP glede na učinek in več mehanizmov za posvetovanje in povratne informacije; priporoča, da se vzpostavijo varni in zanesljivi formalni, neformalni in anonimni kanali za povratne informacije o misijah in pritožbe civilne družbe, da bi EU lahko bolje razumela, kako učinkovite so njene operacije;
8. ugotavlja, da je v nekaterih primerih uspeh civilnih misij SVOP ogrožen, ker vlade gostiteljice ne izpolnijo svojih zavez glede reform; zato poziva, naj se okrepi sodelovanje z državami gostiteljicami ter naj se enaka pozornost nameni usposabljanju in institucionalnim reformam; poziva, naj se uporablja celostni pristop EU, ki bo vključeval civilne misije SVOP ter razvojno in humanitarno pomoč, da bi imele civilne misije SVOP potreben vzvod za zagotavljanje, da vlade gostiteljice ostanejo na pravi poti pri izpolnjevanju svojih zavez ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; poudarja, kako pomembno je usklajevanje civilnih misij SVOP z drugimi mednarodnimi partnerji, ki v državi gostiteljici izvajajo podobne dejavnosti; ugotavlja, da civilne misije SVOP pogosto potekajo v državah in regijah, kjer jim nasprotujejo državni in nedržavni akterji, ki želijo spodkopati zmogljivost in verodostojnost EU pri zagotavljanju varnosti; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti vsa prizadevanja EU verodostojna v očeh lokalnega in regionalnega prebivalstva ter oblasti, da morajo temeljiti na tesnem in poštenem sodelovanju z državami gostiteljicami ter morajo vzdrževati redno komunikacijo med osebjem misije, nacionalnimi organi in širšim prebivalstvom; zato poziva EU in njene države članice, naj izboljšajo svoje strateško komuniciranje o civilnem kriznem upravljanju, da bi pridobile politično podporo znotraj EU in v državah, kjer potekajo misije, zagotavljale strateško komuniciranje, prilagojeno vsaki misiji, pri katerem se poudarjajo cilji in vrednote misije ter koristi za lokalno prebivalstvo, hkrati pa podprle učinkovitejše zaposlovanje usposobljenega osebja v civilnih misijah SVOP, vključno z ženskami;
9. meni, da bi morala biti civilna SVOP del širše politične strategije, ki obravnava temeljne vzroke konfliktov, vključno s podnebnimi spremembami; opozarja, da bi morale misije temeljiti na analizah konfliktov, pri katerih bi se upoštevale podnebne spremembe, in poziva, naj se podnebne spremembe in degradacija okolja še bolj vključijo v civilno krizno upravljanje; poudarja, da je treba v pakt 2.0 vključiti povezavo med podnebjem in varnostjo ter jasno opisati, kako jo je mogoče izvajati v okviru civilnega kriznega upravljanja; ponavlja poziv Sveta iz sklepov iz decembra 2022, naj se v okviru misij in operacij sprejmejo konkretni ukrepi za zmanjšanje njihovega okoljskega odtisa, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost v skladu s cilji iz evropskega zelenega dogovora;
10. poudarja, kako pomembno je oceniti prizadevanja civilne SVOP na posebnih področjih, zlasti ob upoštevanju novih in nastajajočih varnostnih izzivov, kot so instrumentalizacija migracij, pomorska varnost in organizirani kriminal; obžaluje, da EU nima zadostne zmogljivosti za preprečevanje in odkrivanje hibridnih groženj, zlasti manipulacij z informacijami, ki neposredno vplivajo na uspeh civilnih misij SVOP; zato pozdravlja odločitev o razvoju hibridnega nabora orodij EU za usklajen odziv na hibridne kampanje; pozdravlja tudi skupno sporočilo o politiki kibernetske obrambe EU, pri čemer ugotavlja, kako pomembna je kibernetska odpornost za misije SVOP, hkrati pa poudarja, da je treba dodatno razviti politiko in zmogljivosti kibernetske obrambe EU, med drugim z vzpostavitvijo skupin za kibernetski hitri odziv in njihovo razširitvijo na podporo civilnim misijam SVOP; ponovno poudarja, da morajo nujno razviti svoje strateške komunikacijske zmogljivosti, vključno z varnimi komunikacijskimi sistemi, ki temeljijo na programu Unije za varno povezljivost, ter razviti skupno platformo za izmenjavo znanja med CPCC in operacijami na terenu, z uporabo tehnoloških inovacij, hkrati pa krepiti kibernetsko ozaveščenost in odpornost misij SVOP; poziva, naj se okrepi kibernetska odpornost splošnih struktur CPCC in misij SVOP;
11. poziva države članice in EEAS, naj obravnava nenehne in rastoče grožnje varstvu in ohranjanju kulturne dediščine ter zatre tihotapljenje kulturnih predmetov, zlasti na konfliktnih območjih;
12. poziva, naj se novi pakt o civilnih vidikih SVOP uporabi za prizadevanja za polno, enakopravno in smiselno udeležbo žensk v civilnih misijah SVOP; poudarja, da ženske pomembno prispevajo k uspehu misij in operacij SVOP in so gonilo verodostojnosti EU kot zagovornice enakih pravic žensk in moških po vsem svetu; želi spomniti na akcijski načrt EU za enakost spolov III (2020–2024), ki zahteva sistematično vključevanje vidika enakosti spolov v vse politike in zunanje ukrepe EU, tudi v SVOP; poziva države članice in ESZD, naj spodbujajo povečanje števila žensk v operacijah SVOP ter naj si najprej prizadevajo za povečanje udeležbe žensk na vsaj 40 % v misijah in na vseh ravneh do leta 2024; priporoča državam članicam, naj potrdijo strategijo in akcijski načrt CPCC za povečanje udeležbe žensk v civilnih misijah SVOP za obdobje 2021–2024; zato poziva države članice EU, naj se zavežejo, da bodo postopoma dosegle enakost spolov pri imenovanju vodij misij in drugih višjih vodstvenih položajev; spodbuja njihovo tesno sodelovanje z lokalnimi akterji civilne družbe pri spodbujanju enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov, kjer je to mogoče;
13. poziva k učinkoviti operacionalizaciji zaščite otrok in agende glede otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, pa tudi agende za mlade, mir in varnost v civilnem kriznem upravljanju, k dejavnemu vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje misij in operacij ter k uporabi pristopa, ki upošteva vidik mladih, pri analizi konfliktov;
14. poudarja, da je predvidevanje prihodnjih sprememb v varnostnem okolju ključno za zagotovitev, da bo civilno krizno upravljanje doseglo svoje strateške cilje; poziva, naj se z novim paktom o civilnih vidikih SVOP izvaja več načrtovanja na podlagi scenarijev, strateškega predvidevanja in analiz konfliktov ter zgodnjega opozarjanja pri odločanju o misijah in mandatih;
15. poziva, naj se v okviru CPCC, EUMCC in Vojaškega štaba EU razvije model za ustvarjanje in izmenjavo najboljše prakse konceptov načrtovanja kampanj in/ali misij, ki se v najzgodnejši možni fazi delijo s partnerji, ključnimi za uspeh kampanje;
16. poziva CPCC ter vojaško zmogljivost EU za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC), naj poudarita poklicno civilno-vojaško izobrazbo vsega osebja v misijah SVOP prek Evropske akademije za varnost in obrambo za pomoč pri oblikovanju strokovnega znanja civilnih in obrambnih strokovnjakov za zagotovitev, da bo znalo osebje SVOP bolje prepoznati in se odzivati na zapletenost varnostnih izzivov v državah njihove napotitve;
17. poziva ESZD, MPCC, CPCC in poveljstva SVOP, naj spodbujajo novo kulturo razumevanja med civilnimi in vojaškimi partnerji na podlagi okrepljenih institucionalnih odnosov ter skupne ozaveščenosti in ocenjevanja, da bi razvili celovit okvir in kulturo načrtovanja;
18. poziva države članice, Komisijo in ESZD, naj pripravijo konkreten načrt za izvajanje celostnega pristopa in zagotovijo, da se bodo vsi ustrezni instrumenti EU in držav članic (vojaška SVOP, Globalna Evropa, instrument za predpristopno pomoč) uporabljali usklajeno in bodo učinkoviteje vodili za uresničevanje splošnih ciljev EU; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za upravljanje prehoda med različnimi političnimi in tehničnimi instrumenti EU;
19. poudarja, kako pomembno je sodelovanje, vključno s tesnejšim usklajevanjem o mandatih s partnerji, kot so OZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Nato, pri obravnavanju sedanjih in prihodnjih varnostnih groženj in izzivov;
20. poziva države članice, naj posamezne države kandidatke za članstvo v EU pozovejo, da prispevajo k civilnim misijam SVOP, ter naj jih vanje vključijo; poziva, naj se zainteresiranim državam pomaga pri usposabljanju in pripravah za tako sodelovanje; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost, ki jo lahko partnerstva s tretjimi državami prinesejo civilnim misijam SVOP; pozdravlja podporo tretjih držav Ukrajini in opozarja, da bi lahko tudi države, kot so Norveška, Islandija, Avstralija, Švica, Združene države Amerike, Kanada, Nova Zelandija in Združeno kraljestvo, zagotovile znatna politična in finančna sredstva za civilne misije SVOP; poziva Komisijo, naj ponovno preuči svoj okvir za sporazume o sodelovanju s partnerji iz tretjih držav, saj se je število napotenih strokovnjakov iz tretjih držav od leta 2010 zmanjšalo z 200 na 10;
Izvajanje pakta
21. je seznanjen z dosežki pakta iz leta 2018 pri vključevanju držav članic v razvoj njihovih nacionalnih izvedbenih načrtov, tudi s strukturiranim dialogom ter izmenjavo dobrih praks in pridobljenih izkušenj ter nadaljnjim nadgrajevanjem teh praks prek strukturiranih in rednih procesov zmogljivosti, o katerih se je treba dogovoriti, ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja in skupnih ukrepov držav članic;
22. podpira pobude, katerih cilj je razvoj instrumenta za usposabljanje in opremljanje civilnih misij, da bi povečali zmogljivost EU za podporo tretjim državam ter izpolnili njihova konkretna pričakovanja in potrebe; zato poziva k nadaljevanju teh prizadevanj, določitvi več številčnih ciljev in določitvi časovnih okvirov za vse ukrepe, vključno z opredelitvijo odgovornih subjektov;
23. poudarja izzive, s katerimi se soočajo civilne misije SVOP, kot so razpoložljivost zmogljivosti in virov, odzivnost, pomanjkanje kazalnikov uspešnosti, hitrejše odločanje ter nadgradljive, prilagodljive in modularne misije ter jasnejši mandati, ki so bili že poudarjeni v prvem paktu, ki je privedel do večjega poudarka na civilni SVOP, ne pa do popolne operacionalizacije in s tem povezanega povečanja sodelovanja in odgovornosti držav članic, kar je nujno treba obravnavati v novem paktu o civilnih vidikih SVOP;
24. je seznanjen s številnimi dolgotrajnimi civilnimi misijami SVOP, ki kažejo, da so potrebni dobro opredeljeni cilji, tako politični kot operativni, ter izhodne strategije in njihovo ocenjevanje; poziva k uvedbi izhodnih strategij za civilne misije z metriko za merjenje njihove uspešnosti, kar bi omogočilo hitrejši zaključek misij, kadar se dosežejo operativni in politični cilji, pa tudi kadar se ne dosežejo ali kadar ni več mogoče izpolniti ustreznih varnostnih, političnih ali strateških pogojev v državi napotitve; zato poziva k odkriti politični razpravi o zaključku misij, ki nimajo želenega učinka, kar pomeni tveganje upravičevanja odsotnosti napredka v državi gostiteljici;
25. ugotavlja, da so strateški pregledi, ki se upoštevajo pri podaljšanju, prilagoditvi ali zaključku mandatov misij, trenutno edino ocenjevanje mandatov civilnih misij SVOP; poudarja pomen razvoja in vzpostavitve sistema in metodologije za ocenjevanje uspešnosti misij, njihove učinkovitosti in njihovega finančnega poslovodenja; v zvezi s tem poudarja pomen nepristranskega in neodvisnega sistema za oceno učinka misij; pozdravlja dokument z možnostmi ocenjevanja, ki ga je v ta namen pripravila ESZD; opozarja, da je treba za ocenjevanje civilnih misij SVOP in njihove učinkovitosti zagotoviti ustrezna sredstva ter da bi se moralo sistematično ocenjevanje upoštevati pri političnem odločanju o sedanjih in prihodnjih misijah;
26. pozdravlja operativne smernice ESZD za CPCC, da se zagotovijo orodja za proaktivno sodelovanje civilnih misij SVOP z akterji civilne družbe kot ključnimi partnerji na vseh ravneh in v vseh fazah procesov; pozdravlja operativne smernice ESZD o vključevanju človekovih pravic in skrbnem pregledu na področju človekovih pravic ter poziva k njihovemu učinkovitemu izvajanju, zlasti z vzpostavitvijo jasnih notranjih postopkov za obvladovanje tveganj na področju človekovih pravic, povezanih s podporo varnostnemu sektorju;
Krepitev in zagotavljanje zmogljivosti, ki bodo ustrezale ravni ambicij pakta
27. poziva ESZD, naj skupaj z ustreznimi službami Komisije in državami članicami razvije strukturiran in reden proces razvoja civilnih zmogljivosti, da bi ocenila razpoložljivost potreb držav članic po zmogljivostih, oblikovala zahteve, izvedla analizo vrzeli in redno pregledovala napredek; spodbuja podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj preuči možnost zagotavljanja finančnih spodbud za podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za razvoj zmogljivosti, kot je navedeno v paktu o civilnih vidikih SVOP iz leta 2018, hkrati pa opominja države članice, naj v novem paktu ohranijo zavezo za razvoj vseh zmogljivosti, potrebnih za izvajanje in vzdrževanje civilnih misij za krizno upravljanje;
28. obžaluje, da na civilne misije SVOP kljub temu, da so ena od temeljnih zavez iz pakta, še vedno negativno vpliva to, da države članice ne izpolnjujejo svojih zavez, da bodo zagotovile dovolj osebja, saj 10 držav članic trenutno zagotavlja 78 % napotenega osebja, 17 držav članic pa le 22 %; poziva države članice, naj v novem paktu ohranijo zavezo, da bodo skupaj povečale število in delež napotenega osebja v vseh misijah in na vseh ravneh, hkrati pa naj si prizadevajo zagotoviti napoteno osebje za zapolnitev 100 % vseh operativnih delovnih mest in vsaj 60 % napotenega osebja za neoperativna delovna mesta; poziva države članice, naj uskladijo napotitve osebja, da bi zmanjšale moteč učinek neusklajene menjave osebja med misijami; poleg tega jih poziva, naj s politikami razvoja kariere zagotovijo, da bo napoteno osebje nagrajeno za sodelovanje v misijah EU; poziva ESZD, naj pregleda trenutne razmere in določi kazalnike za države članice, s katerimi se bodo merile fluktuacija in stopnje zasedenih delovnih mest na podlagi kategorije delovnega mesta in vrste zaposlitve;
29. poudarja, da je treba reformirati kadrovsko politiko in sistem upravljanja ter zagotoviti, da bodo delovni pogoji v civilnih misijah SVOP prispevali k varnejšemu in bolj vključujočemu okolju, zlasti za ženske; pozdravlja prizadevanja ESZD za odpravo pomanjkljivosti pri podpori osebju na misijah, vključno z revizijo kodeksa ravnanja, s posebnim poudarkom na načelih človekovih pravic, in za razvoj modela za ustvarjanje in izmenjavo najboljše prakse konceptov načrtovanja kampanj in/ali misij; poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo zaupnih svetovalcev; poziva k formaliziranemu, smiselnemu in sistematičnemu posvetovanju s predstavniki osebja, ki dela v civilnih varnostnih misijah EU; poziva ESZD, naj preuči načine za zmanjšanje fluktuacije uslužbencev in stopnje prostih delovnih mest, med drugim tudi s podaljšanjem obdobij napotitve;
30. obžaluje, da viri ESZD na področju civilne SVOP, vključno s CPCC, ki trenutno zagotavlja podporo 12 misijam z 2200 člani osebja s 110 uslužbenci, na splošno delujejo na meji svojih zmogljivosti; poziva države članice, naj zagotovijo hiter razvoj CPCC v popolnoma delujoč operativni sedež, tako da ji zagotovijo potrebna sredstva, osebje in strokovno znanje; poudarja, da mora MPCC načrtovati in izvajati vse vojaške misije na podlagi jasne linije poveljevanja ter da ji je treba priskrbeti ustrezno osebje, finančna sredstva in infrastrukturo; poudarja, da je treba povečati civilno-vojaško usklajevanje in sodelovanje na ravni EU ter povečati dopolnjevanje in sinergije z vojaško SVOP, pri tem pa ohraniti ločenost civilnih in vojaških verig poveljevanja;
31. poudarja, da je usposabljanje ključnega pomena za učinkovitost, kar je bistveno za uspešne civilne misije SVOP; poziva k celoviti oceni splošne strukture civilnega usposabljanja SVOP, da bi opredelili potrebe, vrzeli in prekrivanja pri usposabljanju v državah članicah in tako izboljšali in uskladili politiko EU o usposabljanju za SVOP, zlasti s poudarkom na potrebah lokalnega prebivalstva; meni, da bi bilo treba temeljne elemente in koncepte človekovih pravic in vključevanja načela enakosti spolov sistematično vključevati v usposabljanje pred napotitvijo in uvajalno usposabljanje; želi spomniti, da mora usposabljanje za civilne misije SVOP opremiti osebje z znanjem, razumevanjem, veščinami in odnosom, potrebnimi v zapletenih kulturnih okoljih, tudi v zvezi s potrebami lokalnega prebivalstva, zato bi moralo vključevati predavanja o mednarodnem humanitarnem pravu, človekovih pravicah, enakosti spolov, civilno-vojaškem sodelovanju, človekovi varnosti, občutljivosti za konflikte, boju proti rasizmu in medkulturni komunikaciji;
32. poziva Komisijo, ESZD, CPCC in MPCC, naj se bolje prilagodijo za oblikovanje medagencijskih delovnih skupin ter uporabijo vaje in usposabljanje za pomoč pri razvoju najboljše prakse, medagencijskega sodelovanja in trdnih osebnih odnosov med različnimi funkcijami, ki so ključnega pomena za učinkovita civilno-vojna partnerstva v krajih, kot so države vzhodnega partnerstva;
33. poudarja, kako pomemben je boj proti škodljivim dezinformacijam, usmerjenim v civilne misije SVOP; poziva tudi, naj se okrepi usposabljanje osebja misij o preprečevanju, odkrivanju in obravnavanju hibridnih groženj, zlasti manipulacije z informacijami; je seznanjen s povečanim sodelovanjem med projektno skupino ESZD StratCom in misijami EU za boj proti dezinformacijskim operacijam, usmerjenim vanje; poziva, naj to sodelovanje zajema vse misije EU v tujini in naj se zagotovi dobro usposobljeno osebje za vsako misijo, odgovorno za spremljanje dezinformacij, poročanje o njih in boj proti njim, kjer je to mogoče; meni, da bi se bilo treba strategiji obsežnega dezinformiranja zoperstaviti s celovitim učinkovitim in usklajenim akcijskim načrtom ESZD in EU ob dejavni podpori misij in delegacij;
34. poziva k izvajanju trajnostne, dolgoročne gradnje zmogljivosti in usposabljanja, kjer je to mogoče in potrebno, kot so programi usposabljanja vodij usposabljanja, da bi zagotovili dolgoročno izvedljivost in uspeh misij; poziva, naj mandati misij SVOP vključujejo naloge svetovanja in usposabljanja za obravnavanje nastajajočih tehnologij;
35. želi spomniti, da je upravljanje znanja ključnega pomena in bistveni del operacionalizacije celostnega pristopa; poudarja pomen razvoja arhitekture za upravljanje znanja, da bi ohranili strokovno znanje, spodbujali najboljše prakse in pridobivanje izkušenj na bolj sistematičen način ter spodbujali kulturo učenja med uslužbenci, ki delajo v civilnih misijah SVOP in z njimi; pozitivno ocenjuje sedanja prizadevanja ESZD in CPCC v ta namen; poziva države članice, naj podprejo posebne strokovnjake za upravljanje znanja in vrednotenje, in sicer na terenu in v CPCC;
Namenjanje prenovljene in osredotočene pozornosti trenutnim misijam
36. pozdravlja pregled mandata svetovalne misije EU v Ukrajini za izvajanje novih nalog za podporo Ukrajini zaradi ruske vojaške agresije; želi spomniti, da bo močna civilna varnostna podpora Ukrajini ključna za njeno obnovo in pot do članstva v EU; poziva EU in njene države članice, naj še okrepijo svojo podporo razvoju civilnih zmogljivosti v Ukrajini, vključno z bojem proti korupciji, vzpostavitvijo učinkovitega sistema pravne države ter krepitvijo kibernetske in hibridne odpornosti; je zadovoljen zaradi dela in fizične prisotnosti 79 članov osebja civilne misije EU (EUAM Ukraine) na ozemlju Ukrajine; spodbuja misijo, naj nadaljuje svoje delo v podporo Ukrajini pri dokumentiranju in preiskovanju vojnih zločinov; poziva Komisijo, naj v okviru pristopnih pogajanj Ukrajine čim prej sodeluje z EUAM Ukraine, da bi gradila na izkušnjah glede varnostnih vprašanj, dolgoletnem partnerstvu z ukrajinskimi oblastmi in svoji močni prisotnosti na terenu; poudarja ustrezno podporo, ki jo misija zagotavlja na področju kazenskih preiskav;
37. pozdravlja hitro napotitev opazovalcev nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) na armensko-azerbajdžansko mejo kot pomemben stabilizacijski ukrep za zmanjšanje napetosti med državama; spodbuja ESZD, naj preuči možnosti za nadaljnje sodelovanje med civilnimi misijami SVOP na podoben način; meni, da je to pozitiven primer modularnih in razširljivih mandatov, kot se spodbujajo v strateškem kompasu, ki bi jih bilo mogoče še izboljšati z uporabo orodij za hitro odzivanje, kot so specializirane skupine in gostujoči strokovnjaki; poudarja, da morajo vse takšne novosti in izboljšana prožnost temeljiti na popolnoma integriranem pristopu v ukrepih za krizno odzivanje, da bi čim bolj povečali učinek na terenu in zagotovili učinkovito porabo proračunskih sredstev;
38. pozdravlja nedavno ustanovitev civilne misije Evropske unije v Armeniji (EUMA), katere cilj je prispevati k stabilnosti na obmejnih območjih Armenije, zgraditi zaupanje na terenu in zagotoviti okolje, ki bo ugodno za prizadevanja za normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom; poziva, naj misija prispeva h kakršnemu koli dialogu in pobudi, ki bi vodila k večjemu miru in varnosti v regiji; poziva azerbajdžanske oblasti, naj EUMA omogočijo dostop do Lačinskega koridorja, da bi ocenili razmere na terenu in prispevali k njihovi rešitvi;
39. se zaveda, da je kritična podpora misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo) nedavno prispevala k zmanjšanju napetosti in povrnitvi zaupanja na severu Kosova; poziva države članice EU, naj še naprej podpirajo to misijo z mobilizacijo in pošiljanjem zelo potrebnih formiranih policijskih enot na teren;
40. poudarja pomen misije EUAM Iraq, misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EUBAM Rafah) in policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), ki je trenutno napotena na bližnjevzhodno regijo; poziva, naj se vzpostavijo vse možne sinergije med obema misijama, napotenima v Palestino;
41. izraža zaskrbljenost zaradi političnega in varnostnega razvoja dogodkov v Libiji; poziva libijske oblasti, naj olajšajo delo EUBAM Libya pri izvajanju njenega mandata in na celotnem področju delovanja;
42. ceni dosežke petih civilnih misij SVOP v Afriki in poziva k nadaljnjemu izvajanju njihovih mandatov; poziva ESZD, naj glede na poslabšanje političnih in varnostnih razmer preuči vse možnosti v zvezi z misijo Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Mali) in svetovalno misijo Evropske unije v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUAM RCA), vključno z odločitvijo o njunem prenehanju; je zaskrbljen zaradi razvoja varnostnih razmer v Sahelu in Gvinejskem zalivu; obsoja vse večjo prisotnost skupine Wagner, ki jo podpira Kremelj, v regiji in njeno strategijo, usmerjeno v monopolizacijo sredstev držav, v katerih je skupina prisotna, v škodo prebivalstva, ter obsoja grozodejstva, storjena nad lokalnim prebivalstvom; poziva, naj se ustanovi mreža svetovalcev za varnost v okviru misij SVOP v afriških državah, ki so pripravljene sodelovati z EU v zvezi z vojaškimi in varnostnimi zadevami;
43. opozarja na ambiciozne cilje glede 5000 policistov, določene na zasedanju Sveta v Feiri leta 2000, in se zaveda vrednosti glavnih civilnih ciljev, dogovorjenih za obdobje od leta 2008 naprej; poziva k nujni izpolnitvi teh ciljev, zlasti glede zmogljivosti za hitro odzivanje in uporabe večnacionalnih sestav v okviru člena 44 PEU; poudarja, da je pomembno v celoti izvajati cilje, določene v strateškem kompasu za civilno SVOP (med drugim zmožnost napotitve 200 strokovnjakov v 30 dneh), z nadgrajevanjem nedavnih prizadevanj EU za bolj prilagodljivo, odzivno in usklajeno delovanje; v tem okviru pozdravlja hitro odločanje v zvezi z zmogljivostjo EU za spremljanje razmer v Armeniji in začetek njenega delovanja; poudarja, da je treba spremeniti postopke odločanja, vključno s preučitvijo prehoda na glasovanje s kvalificirano večino za nekatere vidike misij; poudarja, da je treba oblikovati načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za vsako civilno misijo SVOP v usklajevanju z MPCC, CPCC in zmogljivostjo za hitro napotitev v pričakovanju morebitnih izrednih razmer, v katerih bo morda potrebna zmogljivost za hitro napotitev;
Povečanje financiranja v skladu z ambicijami
44. obžaluje, da se je proračun SVOP za civilne misije SVOP od večletnega finančnega okvira 2014–2020 do večletnega finančnega okvira 2021–2027 le malo povečal (z izhodiščnega zneska približno 350 milijonov EUR na leto), hkrati pa so se povečali število in naloge misij, varnostne razmere so postale zahtevnejše, stroški operacij so se povečali, porasla je inflacija in povečalo se je število pogodbenih uslužbencev, zaradi česar so se omejile možnosti za razširitev mandatov sedanjih misij ali morebiti vzpostavitev novih misij v odziv na nujne varnostne potrebe; poziva tudi k spremembi strukture proračuna SZVP in uvedbi ene proračunske vrstice na civilno misijo SVOP, da bi omogočili boljši nadzor in večjo preglednost;
45. poudarja, da je treba zagotoviti trdnejši in bolj realističen proračun SZVP, ki bo ustrezal potrebam novih in potekajočih civilnih misij SVOP; poziva k znatnemu povečanju sredstev za proračun SZVP, pri čemer je treba poskrbeti za učinkovito uporabo sredstev, dodeljenih civilnim misijam SVOP, da bi zagotovili, da se bodo te učinkovito odzivale na krizne razmere in nepredvidene dogodke, ter dejavno opredelili, kje bi bilo mogoče dopolnilne projekte in programe financirati iz drugih ustreznih proračunov EU, s čimer bi zagotovili dobro finančno poslovodenje in skrbno prednostno razvrščanje obstoječih virov;
46. meni, da je treba vzpostaviti trdno politiko glede opreme in storitev, ki jih potrebujejo partnerske države, v katerih potekajo civilne misije SVOP; poziva k vzpostavitvi namenske proračunske vrstice SZVP v splošno povečanem proračunu SZVP ali „civilnega podpornega instrumenta“, da se partnerskim državam zagotovijo oprema in storitve za izboljšanje njihovih civilnih zmogljivosti;
47. pozdravlja, da so se zaradi sedanjih zelo nestabilnih geopolitičnih razmer in vrnitve vojne v Evropo izdatki EU za obrambo nedavno znatno povečali, vendar obžaluje, da pa se financiranje civilne SVOP ni povečalo;
48. poziva ESZD in službe Komisije, naj predložijo večletne proračunske napovedi, oceno tekočih dejavnosti in jasne ocene stopnje črpanja sredstev misij; poudarja, da so ti ukrepi potrebni za pomoč pri pripravi odločitev za zmanjšanje neučinkovitih dejavnosti, povečanje učinkovitosti in prožnosti z jasnimi mandati ter zagotovitev jasno opredeljenih strategij prehoda in izstopa; želi spomniti, da bi se morala operativno in finančno načrtovanje misij že od samega začetka usklajevati; poziva h konkretnim zavezam držav članic glede prispevka osebja v začetnih fazah odobritve misije;
49. poziva, naj novi strateški kompas zagotovi misijam SVOP politične in strateške ambicije, zmogljivosti in vire, potrebne za ustvarjanje pozitivnih sprememb; ponovno potrjuje, da je cilj strateškega kompasa doseči pozitiven učinek v zvezi s hitrostjo in trdnostjo skupnih odzivov na svetovne konflikte;
50. poudarja temeljno vlogo Parlamenta kot proračunskega organa in pri nadzoru SVOP, vključno s civilnimi misijami SVOP; zato poziva k večji vključenosti Evropskega parlamenta v postopek odločanja o civilnih misijah SVOP; odločno vztraja, da mu je treba zagotoviti vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih obveznosti v skladu s Pogodbama in do svojih državljanov; v zvezi s tem opozarja, da je sedanje zagotavljanje informacij neustrezno, da bi Evropski parlament lahko izvajal svoje pristojnosti, in čaka na revizijo medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2002 o dostopu Parlamenta do informacij na področju varnostne in obrambne politike;
°
° °
51. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.
MANJŠINJSKO STALIŠČE
v skladu s členom 55(4) Poslovnika
Clare Daly, Özlem Demirel, Mick Wallace
Med navideznimi cilji civilne SVOP so reševanje konfliktov, krizno upravljanje in razoroževanje, ki so bistveni za varnost ljudi in skupnosti na mednarodni ravni. Vendar je objektivna vloga civilnih vidikov SVOP EU neločljivo povezana z geopolitičnimi težnjami EU, ki se odražajo v njeni SZVP.
Poleg številnih pozitivnih elementov to poročilo postavlja zahteve po izboljšavah civilne SVOP v okviru geopolitičnega konflikta s „strateškimi konkurenti“, opredeljuje migracije kot varnostno grožnjo in poziva k povečanju izdatkov za obrambo, civilno-vojaškemu sodelovanju, sinergijam z vojaško SVOP, tesnemu usklajevanju z Natom in uporabi razvojne pomoči kot vzvoda v odnosu do vladne politike držav gostiteljic.
Poročilo še naprej podpira model reforme varnostnega sektorja za preprečevanje konfliktov, in to kljub preteklim dokazom o teoretičnih in praktičnih neuspehih tega modela. Te zaveze spodkopavajo vlogo civilne SVOP in jo podrejajo uresničevanju strateških interesov EU v tujini, ne pa interesom gostiteljskega prebivalstva in skupnosti.
The Left poziva k zunanji politiki, ki bo temeljila na načelih nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, ter k preprečevanju instrumentalizacije civilnih vidikov SVOP za spodbujanje strateških, vojaških, gospodarskih ali drugih ciljev v različne namene z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti ter obravnavanjem potreb prizadetega prebivalstva.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
22.3.2023 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
49 8 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), François Alfonsi, Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Włodzimierz Cimoszewicz, Michael Gahler, Kinga Gál, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Antonio López-Istúriz White, Lukas Mandl, Pedro Marques, Fulvio Martusciello, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Matjaž Nemec, Gheorghe-Vlad Nistor, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Mounir Satouri, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Dragoş Tudorache, Thomas Waitz, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Bernhard Zimniok |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Engin Eroglu, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Sergey Lagodinsky, Erik Marquardt, Pina Picierno, Mick Wallace, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos, Milan Zver |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Annika Bruna, Clare Daly, Margarida Marques, Javier Moreno Sánchez |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
49 |
+ |
PPE |
Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, Leopoldo López Gil, Antonio López‑Istúriz White, Lukas Mandl, Fulvio Martusciello, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Gheorghe‑Vlad Nistor, Isabel Wiseler‑Lima, Javier Zarzalejos, Milan Zver |
Renew |
Petras Auštrevičius, Engin Eroglu, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Dragoş Tudorache, Salima Yenbou |
S&D |
Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Dietmar Köster, Margarida Marques, Pedro Marques, Sven Mikser, Javier Moreno Sánchez, Matjaž Nemec, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Pina Picierno, Tonino Picula, Thijs Reuten, Isabel Santos, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nacho Sánchez Amor, Elena Jončeva (Elena Yoncheva) |
Verts/ALE |
Alviina Alametsä, François Alfonsi, Sergey Lagodinsky, Erik Marquardt, Mounir Satouri, Jordi Solé, Tineke Strik, Thomas Waitz |
8 |
- |
ECR |
Hermann Tertsch, Charlie Weimers |
ID |
Annika Bruna, Bernhard Zimniok |
NI |
Kostas Papadakis |
The Left |
Clare Daly, Manu Pineda, Mick Wallace |
1 |
0 |
NI |
Kinga Gál |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 209, 14.6.2021, str. 1.