POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

14.4.2023 - (COM(2021)0420 – C9‑0339/2021 – 2021/0239(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalca: Eero Heinäluoma, Damien Carême
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)

Predlogi sprememb

• 001-328 (PDF - 509 KB)
• 001-328 (DOC - 129 KB)
• 329-329 (PDF - 757 KB)
• 329-329 (DOC - 259 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(COM(2021)0420 – C9‑0339/2021 – 2021/0239(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0420),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0339/2021),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. februarja 2022[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2021[2],

– ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9–0151/2022),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta23 je glavni pravni instrument pri preprečevanju uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Navedena direktiva določa celovit pravni okvir, ki je bil z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta24 nadalje okrepljen z obravnavanjem nastajajočih tveganj in večjo preglednostjo dejanskega lastništva. Ne glede na njene dosežke pa so izkušnje pokazale, da bi bilo treba uvesti izboljšave, da bi se ustrezno zmanjšala tveganja in učinkovito odkrili poskusi kaznivih dejanj zlorabe finančnega sistema Unije v kriminalne namene.	(1) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta23 je glavni pravni instrument pri preprečevanju uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Navedena direktiva določa celovit pravni okvir, ki je bil z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta24 nadalje okrepljen z obravnavanjem nastajajočih tveganj in večjo preglednostjo dejanskega lastništva. Ne glede na dosežke Direktive (EU) 2015/849 so različne prakse v zvezi z njenim izvrševanjem in pomanjkanje pravilnega izvajanja minimalnih standardov privedle do razdrobljenega, nepopolnega in delno neučinkovitega regulativnega okvira v Uniji. Izkušnje so zato pokazale, da bi bilo treba uvesti izboljšave, da bi se ustrezno zmanjšala tveganja, odpravile razlike pri njenem izvrševanju in izvajanju in učinkovito odkrili poskusi kaznivih dejanj zlorabe finančnega sistema Unije v kriminalne namene.
__________________	__________________
23 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).	23 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
24 Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).	24 Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Glavna izziva, ugotovljena v zvezi z uporabo določb Direktive (EU) 2015/849 o določitvi obveznosti za akterje zasebnega sektorja, t. i. pooblaščene subjekte, sta neobstoj neposredne uporabe navedenih pravil in razdrobljenost nacionalnih pristopov. Čeprav navedena pravila obstajajo in so se razvijala tri desetletja, se še vedno izvajajo na način, ki ni popolnoma usklajen z zahtevami povezanega notranjega trga. Zato je treba pravila o zadevah, trenutno zajetih z Direktivo (EU) 2015/849, ki jo lahko zadevni pooblaščeni subjekti neposredno uporabljajo, obravnavati v novi uredbi, da bi se dosegla želena enotnost uporabe.	(2) Glavna izziva, ugotovljena v zvezi z uporabo določb Direktive (EU) 2015/849 o določitvi obveznosti za akterje zasebnega sektorja, t. i. pooblaščene subjekte, sta neobstoj neposredne uporabe navedenih pravil in razdrobljenost nacionalnih pristopov. Čeprav navedena pravila obstajajo in so se razvijala tri desetletja, se praviloma še vedno izvajajo na način, ki ni popolnoma usklajen z zahtevami povezanega notranjega trga. Zato je treba pravila o zadevah, trenutno zajetih z Direktivo (EU) 2015/849, ki jo lahko zadevni pooblaščeni subjekti neposredno uporabljajo, obravnavati v tej uredbi, da bi se dosegla želena enotnost uporabe.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) V sedanjih nestabilnih razmerah, ko so varnostne grožnje večje, bi bilo treba okrepiti in uskladiti pravni okvir Unije za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da bi odpravili obstoječe vrzeli in poostrili veljavne predpise ter tako otežili kriminalne dejavnosti na tem področju.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b) Unija ostro obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini, zato je uvedla strog embargo na ruske banke in oligarhe, hkrati pa izpostavila sheme, ki jih uporabljajo ruske banke za pranje denarja prek bančnih storitev Unije. S tega vidika je pomembno priznati potencial, ki ga ima dolgoročno ohranjanje sankcij za zmanjšanje tveganja ruskega pranja denarja v Uniji.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Po ocenah Urada Združenih narodov za droge in kriminal je vsako leto opranih od 2 do 5 % svetovnega BDP. Nadalje gre po trenutnih ocenah približno 1,5 % BDP Unije za pranje denarja, samo okoli 1 % denarja pa se na koncu zaseže1a. Zato je bistveno, da si države članice poleg krepitve preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma močno prizadevajo za izterjavo nezakonito pridobljenega denarja.
	__________________
	1a https://eur-lex.europa.eu/legal-content/FR/TXT/?uri=CELEX%3A52021SC0190

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Od sprejetja Direktive (EU) 2015/849 je nedavni razvoj dogodkov na področju kazenskopravnega okvira Unije prispeval h krepitvi preprečevanja pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter boja proti njim. Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta25 je privedla do enotnega razumevanja kaznivega dejanja pranja denarja in povezanih predhodnih kaznivih dejanj. V Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta26 so bila opredeljena finančna kazniva dejanja, ki vplivajo na finančni interes Unije in bi jih bilo treba prav tako šteti za predhodna kazniva dejanja pranja denarja. Z Direktivo (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta27 je bilo doseženo enotno razumevanje kaznivega dejanja financiranja terorizma. Ker so navedeni pojmi zdaj pojasnjeni v kazenskem pravu Unije, ni več potrebe po opredelitvi pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma v pravilih Unije o AML/CFT. Namesto tega bi moral biti okvir Unije za AML/CFT popolnoma skladen s kazenskopravnim okvirom Unije.	(5) Od sprejetja Direktive (EU) 2015/849 je nedavni razvoj dogodkov na področju kazenskopravnega okvira Unije prispeval h krepitvi preprečevanja pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter boja proti njim. Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta25 je privedla do enotnega razumevanja kaznivega dejanja pranja denarja in povezanih predhodnih kaznivih dejanj. V Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta26 so bila opredeljena finančna kazniva dejanja, ki vplivajo na finančni interes Unije in bi jih bilo treba prav tako šteti za predhodna kazniva dejanja pranja denarja. Z Direktivo (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta27 je bilo doseženo enotno razumevanje kaznivega dejanja financiranja terorizma. Ker so navedeni pojmi zdaj pojasnjeni v kazenskem pravu Unije, ni več potrebe po opredelitvi pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma v pravilih Unije o AML/CFT. Namesto tega bi moral biti okvir Unije za AML/CFT popolnoma skladen s kazenskopravnim okvirom Unije, da bi se izboljšala javna varnost in zaščita državljanov EU.
__________________	__________________
25 Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22).	25 Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22).
26 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).	26 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
27 Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).	27 Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Tehnologija se stalno razvija, kar zasebnemu sektorju prinaša priložnosti za razvoj novih produktov in sistemov za izmenjavo sredstev ali vrednosti. Čeprav je to pozitiven pojav, pa lahko povzroči nova tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, saj storilcem kaznivih dejanj vedno znova uspeva najti načine za izkoriščanje ranljivosti za prikrivanje in prenašanje nezakonitih sredstev po svetu. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in platforme za množično financiranje so izpostavljene zlorabi novih kanalov za premike nezakonitega denarja in so v dobrem položaju za odkrivanje takih premikov in zmanjšanje tveganj. Področje uporabe zakonodaje Unije bi bilo zato treba razširiti tako, da bi zajemalo te subjekte v skladu z nedavnim razvojem standardov skupine FATF v zvezi s kriptosredstvi.	(6) Tehnologija se stalno razvija, kar zasebnemu sektorju prinaša priložnosti za razvoj novih produktov in sistemov za izmenjavo sredstev ali vrednosti. Čeprav je to pozitiven pojav, pa lahko povzroči nova tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, saj storilcem kaznivih dejanj vedno znova uspeva najti načine za izkoriščanje ranljivosti za prikrivanje in prenašanje nezakonitih sredstev po svetu. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, platforme za nezamenljive žetone in platforme za množično financiranje so izpostavljene zlorabi novih kanalov za premike nezakonitega denarja in so v dobrem položaju za odkrivanje takih premikov in zmanjšanje tveganj. Področje uporabe zakonodaje Unije bi bilo zato treba razširiti tako, da bi zajemalo te subjekte v skladu z nedavnim razvojem standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) v zvezi s kriptosredstvi. Platforme za nezamenljive žetone niso zajete v sedanji opredelitvi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu z Uredbo (EU) 2023/... [uredba o trgih kriptosredstev], ker ne ponujajo storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki so zamenljiva in niso edinstvena. Da bi zapolnili to vrzel in ublažili s tem povezana tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, bi bilo treba platforme za nezamenljive žetone vključiti v horizontalni okvir AML/CFT kot ločeno kategorijo pooblaščenih subjektov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Pravila Unije o AML/CFT bi morala veljati tudi za decentralizirane avtonomne organizacije in druge ureditve decentraliziranega financiranja, če za drugo osebo ali v njenem imenu opravljajo ali zagotavljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom določljivih fizičnih in pravnih oseb, vključno s pametnimi pogodbami ali protokoli o glasovanju. V takih primerih bi bilo treba decentralizirane avtonomne organizacije in druge ureditve decentraliziranega financiranja šteti za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2023/... [vstaviti sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM(2020)0593] in te uredbe, ne glede na trgovsko oznako ali samoopredelitev kot decentralizirana avtonomna organizacija ali ureditev decentraliziranega financiranja. Razvijalci, lastniki ali gospodarski subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali pred uvedbo ali uporabo programske opreme ali platforme oceniti tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter sprejeti ustrezne ukrepe za stalno in v prihodnost usmerjeno zmanjševanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6b) Virtualni svet ponuja storilcem kaznivih dejanj nove priložnosti, da skrijejo in usmerjajo nezakonita sredstva, tako da ga izkoristijo za nakup in preprodajo virtualnih predmetov, kot so virtualne nepremičnine, virtualna zemljišča in drugo blago, ki je zelo iskano. Čeprav trenutno ni posebnega regulativnega okvira za metaverzum, se uporaba metaverzuma širi in razvija, tveganja pranja denarja, financiranja terorizma in izogibanja sankcijam pa se znatno povečujejo. Pooblaščeni subjekti bi se morali zavedati takih tveganj, kadar delujejo v virtualnem svetu, in še naprej izpolnjevati obveznosti AML/CFT v zvezi z dejavnostmi in operacijami, ki jih zajema ta uredba, kot so pravni strokovnjaki z izkušnjami na področju nepremičnin, financ in intelektualne lastnine, ki se lahko vse bolj vključijo v take transakcije, med drugim z zagotavljanjem pravne pomoči ali svetovanja.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Za neodvisne pravne strokovnjake bi se morala ta uredba uporabljati, kadar so vključeni v finančne ali poslovne transakcije, vključno z davčnim svetovanjem, ki predstavljajo tveganje za zlorabo storitev, ki jih zagotavljajo navedeni pravni strokovnjaki, z namenom pranja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ali financiranja terorizma. Vendar bi bilo treba dovoliti izvzetja od obveznosti sporočanja informacij, pridobljenih pred končanim sodnim postopkom, med njim ali po njem ali med ugotavljanjem pravnega položaja stranke, kar bi moralo zajemati varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Za pravno svetovanje bi morala zato še vedno veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen kadar je pravni strokovnjak udeležen pri pranju denarja ali financiranju terorizma, kadar je pravno svetovanje dano za namene pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar pravni strokovnjak ve, da stranka išče pravno svetovanje za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.	(9) Namen te uredbe ni reguliranje neodvisnih pravnih in davčnih poklicev, ki imajo različne oblike v državah članicah, niti poseganje v bistvo njihove vloge obrambe pri delovanju pravosodnega sistema in pravne države, na kateri temelji poklicna skrivnost. Vendar pa neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci, ki imajo v nekaterih državah članicah pravico, da branijo ali zastopajo stranko v okviru sodnega postopka ali ugotovijo pravni položaj stranke, opravljajo tudi dejavnosti, ki niso blizu vloge obrambe. Zato bi se zanje ta uredba morala uporabljati, kadar so vključeni v finančne ali poslovne transakcije, vključno z davčnim svetovanjem ali svetovanjem glede državljanstva ali prebivališča na podlagi naložbenih shem, ki predstavljajo tveganje za zlorabo storitev, ki jih zagotavljajo navedeni pravni strokovnjaki, z namenom pranja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ali financiranja terorizma. Vendar bi bilo treba dovoliti izvzetja od obveznosti sporočanja informacij, pridobljenih pred končanim sodnim postopkom, med njim ali po njem, kar bi moralo zajemati varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Izjeme bi bilo treba določiti tudi za dejavnosti, ki se izvajajo med ugotavljanjem pravnega položaja stranke, kar bi prav tako moralo zajemati varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko, in sicer v strogem obsegu, v katerem so te dejavnosti namenjene določitvi pravic in obveznosti strank, za razliko od nepravnega svetovanja. Za pravno svetovanje bi morala zato še vedno veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen kadar je pravni strokovnjak udeležen pri pranju denarja ali financiranju terorizma, kadar je pravno svetovanje, tudi v zvezi z davčnimi zadevami ali državljanstvom ali prebivališčem na podlagi naložbenih shem, dano za namene pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar pravni strokovnjak ve ali sumi na podlagi dejanskih in objektivnih okoliščin, da stranka išče pravno svetovanje za namene pranja denarja ali financiranja terorizma ali za namene pridobitve pravice do prebivanja ali državljanstva na podlagi naložbenih shem. Države članice bi morale imeti možnost, da v zvezi s posebnimi transakcijami, ki vključujejo posebno visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, sprejmejo ali ohranijo obveznosti skrbnega preverjanja strank za neodvisne pravne strokovnjake, revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Da bi se zagotovilo spoštovanje pravic, zajamčenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), v primeru revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev, ki imajo v nekaterih državah članicah pravico braniti ali zastopati stranko v sodnem postopku ali ugotavljati njen pravni položaj, za informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju navedenih nalog, ne bi smele veljati obveznosti poročanja.	(10) Da bi se zagotovilo spoštovanje pravic, zajamčenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), v primeru revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev, ki imajo v nekaterih državah članicah pravico braniti ali zastopati stranko v sodnem postopku ali ugotavljati njen pravni položaj, za informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju navedenih nalog, ne bi smele veljati obveznosti poročanja, razen kadar revizorji, zunanji računovodje ali davčni svetovalci sodelujejo pri pranju denarja ali financiranju terorizma, kadar je pravno svetovanje namenjeno pranju denarja ali financiranju terorizma ali kadar revizor, zunanji računovodja ali davčni svetovalec na podlagi dejanskih in objektivnih okoliščin ve ali utemeljeno sumi, da stranka išče pravno svetovanje, med drugim v zvezi z davčnimi zadevami ali državljanstvom ali prebivališčem na podlagi naložbenih shem, za namene pranja denarja ali financiranja terorizma ter iskan pravni nasvet ni povezan s sodnimi postopki. Države članice bi morale imeti možnost, da za posebne transakcije, ki vključujejo posebno visoko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, sprejmejo ali ohranijo dodatne obveznosti poročanja, za katere se izvzetje iz zahtev za posredovanje informacij ne uporablja. V ta namen bi morale imeti države članice možnost, da v nacionalno zakonodajo uvedejo posebne določbe o uporabi zahtev, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za take strokovnjake.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Dovzetnost platform za množično financiranje za tveganja pranja denarja in financiranja terorizma je horizontalna in vpliva na celoten notranji trg. Doslej so se v državah članicah pojavili različni pristopi k obvladovanju navedenih tveganj. Z Uredbo (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta28 je harmoniziran regulativni pristop za platforme za poslovne naložbe in posojilno množično financiranje po Uniji ter zagotovljeno, da so vzpostavljeni ustrezni in usklajeni varovalni ukrepi za obvladovanje morebitnih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Med navedenimi so zahteve za upravljanje finančnih sredstev in plačil v zvezi z vsemi finančnimi transakcijami, izvršenimi na navedenih platformah. Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo za izvrševanje takih transakcij bodisi pridobiti dovoljenje bodisi se povezati s ponudnikom plačilnih storitev ali kreditno institucijo. Uredba določa tudi varovalne ukrepe v postopku pridobitve dovoljenj, pri oceni ugleda vodstva ter s postopki skrbnega preverjanja za lastnike projekta. Komisija mora do 10. novembra 2023 v svojem poročilu o navedeni uredbi oceniti, ali so potrebni nadaljnji varovalni ukrepi. Zato je upravičeno, da se zakonodaja Unije o AML/CFT ne uporablja za platforme za množično financiranje, ki so pridobile dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2020/1503.	(12) Dovzetnost platform za množično financiranje za tveganja pranja denarja in financiranja terorizma je horizontalna in vpliva na celoten notranji trg. Doslej so se v državah članicah pojavili različni pristopi k obvladovanju navedenih tveganj. Medtem ko Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta28 harmonizira regulativni pristop za platforme za poslovne naložbe in posojilno množično financiranje po Uniji ter določa nekatere zahteve glede AML/CFT, omejene na potrebno skrbnost platform za množično financiranje v zvezi z lastniki projektov in v okviru postopkov za izdajo dovoljenj, pa pomanjkanje usklajenega pravnega okvira s trdnimi obveznostmi AML/CFT za platforme za množično financiranje ustvarja vrzeli in slabi zaščitne ukrepe Unije na področju AML/CFT. Zato je treba poskrbeti, da za vse platforme za množično financiranje, vključno s tistimi, ki so že pridobile dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2020/1503, velja zakonodaja Unije o AML/CFT.
__________________	__________________
28 Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L 347, 20.10.2020, str. 1).	28 Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L 347, 20.10.2020, str. 1).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Platforme za množično financiranje, ki niso pridobile dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) 2020/1503, so zdaj bodisi neregulirane bodisi se zanje uporabljajo različni regulativni pristopi, tudi v zvezi s pravili in postopki za obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Zaradi doslednosti in za zagotovitev, da v navedenem okolju ni nenadzorovanih tveganj, morajo za vse platforme za množično financiranje, ki niso pridobile dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) 2020/1503 in za katere torej njeni varovalni ukrepi ne veljajo, veljati pravila Unije o AML/CFT, da bi se zmanjšala tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.	črtano

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Nekatere kategorije trgovcev z blagom so zaradi visoke vrednosti manjšega, prenosljivega blaga, s katerim se ukvarjajo, še posebno izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma. Zato bi morale za osebe, ki trgujejo s plemenitimi kovinami in dragimi kamni, veljati zahteve glede AML/CFT.	(15) Osebe, ki trgujejo s plemenitimi kovinami in kamni ter luksuznim blagom, so še posebej izpostavljene zelo velikim tveganjem pranja denarja, ne glede na plačilna sredstva. Hudodelske združbe vedno znova uporabljajo to metodo, ki je lahko dostopna in za katero ni potrebno posebno strokovno znanje, za pretvorbo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, v blago, po katerem je povpraševanje na tujih trgih veliko. Zato bi morale za osebe, ki trgujejo s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter luksuznim blagom, veljati zahteve glede AML/CFT.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Upravljavci naložbenih migracij so zasebne družbe, organi ali osebe, ki delujejo ali sodelujejo neposredno s pristojnimi organi držav članic v imenu državljanov tretjih držav ali zagotavljajo posredniške storitve državljanom tretjih držav, ki želijo pridobiti pravice do prebivanja v državi članici v zameno za kakršne koli naložbe, vključno s prenosom kapitala, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun. Zlati vizumi predstavljajo tveganja in ranljivosti v zvezi s pranjem denarja, korupcijo in davčno utajo. Taka tveganja so še večja zaradi čezmejnih pravic, povezanih s prebivanjem v državi članici. Zato morajo za upravljavce naložbenih migracij veljati obveznosti glede AML/CFT. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za zlate vizume, ki imajo za posledico pridobitev državljanstva v zameno za take naložbe, saj se mora za take vizume šteti, da spodkopavajo temeljni status državljanstva Unije in lojalno sodelovanje med državami članicami.	(16) Upravljavci naložbenih migracij so zasebne družbe, organi ali osebe, ki delujejo ali sodelujejo neposredno s pristojnimi organi držav članic v imenu državljanov tretjih držav ali zagotavljajo posredniške storitve državljanom tretjih držav, ki želijo pridobiti pravice do prebivanja v državi članici v zameno za kakršne koli naložbe, vključno s prenosom kapitala, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun. Programi prebivanja in državljanstva za naložbe predstavljajo tveganja in ranljivosti v zvezi s pranjem denarja, korupcijo in davčno utajo. Taka tveganja so še večja zaradi čezmejnih pravic, povezanih s prebivanjem v državi članici. Zato morajo za upravljavce naložbenih migracij veljati obveznosti glede AML/CFT. Glede na tveganja in ranljivosti, ki jih predstavljajo naložbene sheme, ki imajo za posledico pridobitev pravic do prebivanja ali državljanstva v zameno za take naložbe, je treba zagotoviti prepoved državljanstva na podlagi naložbenih shem, za javne organe držav članic pa minimalne zahteve glede pravice do prebivanja v zameno za naložbe pri oceni prosilcev, da bi zagotovili uporabo okrepljenih ukrepov skrbnega pregleda in da se državljanom iz nekaterih držav s tveganji AML/CFT v skladu s to uredbo ne bo dodelil noben status na podlagi takih shem.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Projektna skupina za finančno ukrepanje je v poročilu iz julija 2009 o pranju denarja prek nogometnega sektorja zapisala, da se je poklicni nogometni trg zaradi procesa komercializacije močno povečal. V nogomet se vlaga še več finančnih sredstev, predvsem zaradi povečanja televizijskih pravic in podjetniškega sponzorstva. Obenem je trg dela za poklicne nogometaše doživel doslej največjo globalizacijo, saj vse več ekip sklepa pogodbe z nogometaši zunaj njihovih držav, plačila za prestop pa so osupljiva. Čezmejni denarni tokovi so lahko v veliki meri zunaj nadzora nacionalnih in nadnacionalnih nogometnih organizacij, kar omogoča prenos in pranje denarja. Obenem v nogometne klube pritekajo sredstva zasebnih vlagateljev, ki so potrebna, da klubi še naprej delujejo, vlagateljem pa lahko prinašajo dolgoročne donose od medijskih pravic in prodaje vstopnic ter prihodke od prodaje igralcev in trženja s športom povezanih izdelkov. Komisija je v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. julija 2019 o tveganju pranja denarja in financiranju terorizma z vplivom na notranji trg in v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi navedla, da je nogomet še naprej priljubljen šport, a tudi svetovna industrija, ki ima znaten ekonomski učinek. Zaradi zapletene organizacije in slabe preglednosti poklicni nogomet zagotavlja odlične pogoje za uporabo nezakonitih sredstev. V šport se vlagajo vprašljivi zneski denarja brez očitnega ali prepričljivega finančnega donosa ali dobička. Poklicni nogomet je tako postal nov sektor z velikim tveganjem, poklicni nogometni klubi na visoki ravni ter športni agenti v nogometnem sektorju in nogometne zveze v državah članicah, ki so članice Evropske nogometne zveze, pa bi morali za namene te uredbe veljati za pooblaščene subjekte.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Pomembno je, da se zahteve glede AML/CFT uporabljajo sorazmerno in da so kakršne koli naložene obveznosti sorazmerne z vlogo, ki jo lahko imajo pooblaščeni subjekti pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Zato bi morale imeti države članice v skladu s pristopom v tej uredbi, ki temelji na tveganju, možnost, da nekatere gospodarske subjekte izvzamejo iz zahtev glede AML/CFT, če dejavnosti, ki jih opravljajo, predstavljajo majhna tveganja pranja denarja in financiranja terorizma in če je narava dejavnosti omejena. Da bi se zagotovila pregledna in dosledna uporaba takih izvzetij po vsej Uniji, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi Komisiji omogočal preverjanje nujnosti odobritve izvzetij. Komisija bi morala taka izvzetja tudi letno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Usklajen sklop pravil o notranjih sistemih in notranjem nadzoru, ki se uporablja za vse pooblaščene subjekte, ki delujejo na notranjem trgu, bo okrepil zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede AML/CFT, nadzor pa bo učinkovitejši. Da bi se zagotovilo ustrezno zmanjšanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, bi morali imeti pooblaščeni subjekti vzpostavljen okvir notranjega nadzora, ki bi ga sestavljale politike, kontrole in postopki, ki temeljijo na tveganju, ter jasno razdelitev odgovornosti v celotni organizaciji. V skladu s pristopom v tej uredbi, ki temelji na tveganju, bi morale biti navedene politike, kontrole in postopki sorazmerni z naravo in velikostjo pooblaščenega subjekta ter se odzivati na tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se srečuje subjekt.	(20) Usklajen sklop pravil o notranjih sistemih in notranjem nadzoru, ki se uporablja za vse pooblaščene subjekte, ki delujejo na notranjem trgu, bo okrepil zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede AML/CFT, nadzor pa bo učinkovitejši. Da bi se zagotovilo ustrezno zmanjšanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, bi morali imeti pooblaščeni subjekti vzpostavljen okvir notranjega nadzora, ki bi ga sestavljale politike, kontrole in postopki, ki temeljijo na tveganju, ter jasno razdelitev odgovornosti v celotni organizaciji. V skladu s pristopom v tej uredbi, ki temelji na tveganju, bi morale biti navedene politike, kontrole in postopki sorazmerni z naravo, dejavnostjo in velikostjo pooblaščenega subjekta ter se odzivati na tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se srečuje subjekt.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Skupina FATF je razvila standarde, na podlagi katerih jurisdikcije opredelijo in ocenijo tveganja morebitnega neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja tem sankcijam, ter ukrepajo za zmanjšanje teh tveganj. Navedeni novi standardi, ki jih je zdaj uvedla skupina FATF, ne nadomeščajo ali spodkopavajo veljavnih strogih zahtev, v skladu s katerimi morajo države izvajati ciljno usmerjene finančne sankcije, da bi spoštovale ustrezne uredbe Varnostnega sveta Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in prekinitvi širjenja orožja za množično uničevanje ter njegovega financiranja. Navedene veljavne obveznosti, kot se izvajajo na ravni Unije s sklepoma Sveta 2010/413/SZVP31 in (SZVP) 2016/84932 ter uredbama Sveta (EU) št. 267/201233 in (EU) 2017/150934, ostajajo stroge, na pravilih temelječe obveznosti, ki zavezujejo vse fizične in pravne osebe v Uniji.	(23) Skupina FATF je razvila standarde, na podlagi katerih jurisdikcije opredelijo in ocenijo tveganja morebitnega neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja tem sankcijam, ter ukrepajo za zmanjšanje teh tveganj. Navedeni novi standardi, ki jih je zdaj uvedla skupina FATF, ne nadomeščajo ali spodkopavajo veljavnih strogih zahtev, v skladu s katerimi morajo države izvajati ciljno usmerjene finančne sankcije, da bi spoštovale ustrezne uredbe Varnostnega sveta Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in prekinitvi širjenja orožja za množično uničevanje ter njegovega financiranja. Navedene veljavne obveznosti, kot se izvajajo na ravni Unije s sklepoma Sveta 2010/413/SZVP31 in (SZVP) 2016/84932 ter uredbama Sveta (EU) št. 267/201233 in (EU) 2017/150934, ostajajo stroge, na pravilih temelječe obveznosti, ki zavezujejo vse fizične in pravne osebe v Uniji. Enak pristop bi se moral uporabljati za druge ciljno usmerjene finančne sankcije, vključno s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma.
__________________	__________________
31 2010/413/CFSP: 31 Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, 27.7.2010, str. 39).	31 2010/413/CFSP: 31 Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, 27.7.2010, str. 39).
32 Sklep Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP (UL L 141, 28.5.2016, str. 79).	32 Sklep Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP (UL L 141, 28.5.2016, str. 79).
33 Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24.3.2012, str. 1).	33 Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24.3.2012, str. 1).
34 Uredba Sveta (EU) 2017/1509 z dne 30. avgusta 2017 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 329/2007 (UL L 224, 31.8.2017, str. 1).	34 Uredba Sveta (EU) 2017/1509 z dne 30. avgusta 2017 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 329/2007 (UL L 224, 31.8.2017, str. 1).

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Zakonodaja Unije ne vključuje določb, ki bi opisovale sisteme in kontrole, ki bi jih morale imeti kreditne in finančne institucije za izpolnjevanje ciljno usmerjenih finančnih sankcij. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, je v svojem poročilu o prihodnjem okviru EU za AML/CFT opozoril, da v primerih, ko zakonodaja določa izjeme od nekaterih zahtev AML/CFT, na primer v zvezi z občasnimi transakcijami, obstaja očitno nasprotje med izjemami na podlagi tveganja in absolutno zahtevo po skladnosti z veljavnimi režimi sankcij, kjer je rezultat obvezen. Evropski bančni organ je ugotovil tudi, da države članice različno razlagajo obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, da preverijo, ali je plačnik oziroma prejemnik plačila na seznamu tistih, za katere se uporabljajo sankcije. To bi lahko povzročilo regulativno arbitražo in vrzeli, ki bi lahko oslabile ciljno usmerjeni sistem finančnih sankcij Unije. Zato je treba določiti skupne standarde za ukrepe, ki bi jih morale kreditne in finančne institucije sprejeti, da bi izpolnile svoje obveznosti glede finančnih sankcij.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) V tej uredbi je bila zaradi upoštevanja nedavnega razvoja na mednarodni ravni uvedena zahteva po prepoznavanju, razumevanju, obvladovanju in zmanjševanju tveganja morebitnega neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja tem sankcijam na ravni pooblaščenega subjekta.	(24) V tej uredbi je bila zaradi upoštevanja nedavnega razvoja na mednarodni ravni uvedena zahteva po prepoznavanju, razumevanju, obvladovanju in zmanjševanju tveganja morebitnega neizvajanja ali različnega izvajanja vseh ciljno usmerjenih finančnih sankcij, tudi ciljno usmerjenih finančnih sankcij v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma in financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja tem sankcijam na ravni pooblaščenega subjekta.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Sankcije, ki so jih sprejeli Združeni narodi, so pomembni dejavniki tveganja za pranje denarja, predhodna kazniva dejanja in financiranje terorizma, saj je njihov cilj boj proti terorizmu in financiranju terorizma, kaznivim dejanjem, povezanimi s kršitvami človekovih pravic, in širjenju jedrskega orožja za množično uničevanje. Zato je treba v zvezi s tem sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja v zelo tveganih razmerah, brez poseganja v uporabo obveznosti, ki temeljijo na pravilih in so naložene v okviru režima ciljno usmerjenih finančnih sankcij Unije;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Pomembno je, da pooblaščeni subjekti sprejmejo vse ukrepe na ravni svojega vodstva za izvajanje notranjih politik, kontrol in postopkov in za izvajanje zahtev glede AML/CFT. Čeprav bi bilo treba osebo na vodstveni ravni opredeliti kot osebo, odgovorno za izvajanje politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta, bi moral končno odgovornost za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede AML/CFT nositi upravljavski organ subjekta. Naloge, povezane z vsakodnevnim izvajanjem politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta v zvezi z AML/CFT, bi bilo treba zaupati uradniku za zagotavljanje skladnosti s predpisi.	(25) Pomembno je, da pooblaščeni subjekti sprejmejo vse ukrepe na ravni svojega vodstva za izvajanje notranjih politik, kontrol in postopkov in za izvajanje zahtev glede AML/CFT. Čeprav bi bilo treba osebo na vodstveni ravni opredeliti kot osebo, odgovorno za izvajanje politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta, bi moral končno odgovornost za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede AML/CFT nositi vodstveni organ subjekta. Naloge, povezane z vsakodnevnim izvajanjem politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta v zvezi z AML/CFT, bi bilo treba zaupati uradniku za zagotavljanje skladnosti s predpisi.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Pooblaščeni subjekti bi lahko zaposlili osebje, ki bi se lahko na podlagi svojih poklicnih dejavnosti štelo za pooblaščene subjekte. Okvir AML/CFT ni usmerjen na take zaposlene, saj temelji na vlogi podjetij ali samostojnih strokovnjakov kot vratarjev finančnega sistema. Za lažje izvajanje te uredbe je primerno pojasniti položaj zaposlenih, kot so notranji odvetniki, za katere ne bi smele veljati zahteve iz te uredbe, kadar opravljajo svojo funkcijo kot zaposleni pri pooblaščenih subjektih.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27b) Ker se zahteve glede AML/CFT uporabljajo za širok nabor pooblaščenih subjektov, ki se po naravi in velikosti zelo razlikujejo, bi moral biti organ AMLA zadolžen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov glede minimalnih zahtev in standardov za pooblaščene subjekte, ki so samostojni podjetniki, posamezni gospodarski subjekti ali mikropodjetja, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti in zmanjšanje upravnega in finančnega bremena.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Dosledno izvajanje politik in postopkov v zvezi z AML/CFT na ravni skupine je ključnega pomena za zanesljivo in učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma znotraj skupine. Zato bi moralo nadrejeno podjetje sprejeti in izvajati politike, kontrole in postopke na ravni skupine. Od pooblaščenih subjektov znotraj skupine bi bilo treba zahtevati, da si izmenjajo informacije, kadar je taka izmenjava pomembna za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Za izmenjavo informacij bi morala veljati zadostna jamstva v smislu zaupnosti, varstva podatkov in uporabe informacij. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za pripravo osnutka regulativnih standardov, v katerih so določene minimalne zahteve za postopke in politike na ravni skupine, vključno z minimalnimi standardi za izmenjavo informacij znotraj skupine, ter vloga in odgovornosti nadrejenih podjetij, ki sama niso pooblaščeni subjekti.	(28) Dosledno izvajanje politik in postopkov v zvezi z AML/CFT na ravni skupine je ključnega pomena za zanesljivo in učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma znotraj skupine. Zato bi moralo nadrejeno podjetje sprejeti in izvajati politike, kontrole in postopke na ravni skupine. Od pooblaščenih subjektov znotraj skupine bi bilo treba zahtevati, da si izmenjajo informacije, kadar je taka izmenjava pomembna za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Za izmenjavo informacij bi morala veljati zadostna jamstva v smislu zaupnosti, varstva podatkov in uporabe informacij. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za pripravo osnutka regulativnih standardov, v katerih so določene minimalne zahteve za postopke in politike na ravni skupine, vključno z minimalnimi standardi za izmenjavo informacij znotraj skupine, ter vloga in odgovornosti nadrejenih podjetij, ki sama niso pooblaščeni subjekti, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Poleg skupin obstajajo druge strukture, kot so mreže ali partnerstva, v katerih imajo morda pooblaščeni subjekti skupno lastništvo, vodstvo in nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi. Da bi se v vseh sektorjih zagotovili enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa preprečila njihova čezmerna obremenjenost, bi moral organ AMLA opredeliti primere, v katerih bi se morale za navedene strukture uporabljati podobne politike na ravni skupine.	(29) Poleg skupin obstajajo druge strukture, kot so mreže ali partnerstva, v katerih imajo morda pooblaščeni subjekti skupno lastništvo, vodstvo in nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi. Da bi se v vseh sektorjih zagotovili enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa preprečila njihova čezmerna obremenjenost, bi moral organ AMLA opredeliti primere, v katerih bi se morale za navedene strukture uporabljati podobne politike na ravni skupine, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) V nekaterih okoliščinah se podružnice in hčerinske družbe pooblaščenih subjektov nahajajo v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede AML/CFT, vključno z obveznostmi varstva podatkov, manj stroge od okvira Unije za AML/CFT. V takih primerih in da bi se popolnoma preprečila uporaba finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma ter da bi se zagotovil najvišji standard varstva osebnih podatkov državljanov Unije, bi morale navedene podružnice in hčerinske družbe izpolnjevati zahteve glede AML/CFT, določene na ravni Unije. Če pravo tretje države ne dovoljuje zagotavljanja skladnosti z navedenimi zahtevami, na primer zaradi omejitev zmožnosti skupine glede dostopa do informacij, njihove obdelave ali izmenjave zaradi nezadostne stopnje varstva podatkov ali zakona o bančni tajnosti v tretji državi, bi morali pooblaščeni subjekti sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev, da podružnice in hčerinske družbe, ki se nahajajo v navedeni državi, učinkovito obvladujejo tveganja. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za razvoj osnutka tehničnih standardov, v katerih je določena vrsta takih dodatnih ukrepov.	(30) V nekaterih okoliščinah se podružnice in hčerinske družbe pooblaščenih subjektov nahajajo v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede AML/CFT, vključno z obveznostmi varstva podatkov, manj stroge od okvira Unije za AML/CFT. V takih primerih in da bi se popolnoma preprečila uporaba finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma ter da bi se zagotovil najvišji standard varstva osebnih podatkov državljanov Unije, bi morale navedene podružnice in hčerinske družbe izpolnjevati zahteve glede AML/CFT, določene na ravni Unije. Če pravo tretje države ne dovoljuje zagotavljanja skladnosti z navedenimi zahtevami, na primer zaradi omejitev zmožnosti skupine glede dostopa do informacij, njihove obdelave ali izmenjave zaradi nezadostne stopnje varstva podatkov ali zakona o bančni tajnosti v tretji državi, bi morali pooblaščeni subjekti sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev, da podružnice in hčerinske družbe, ki se nahajajo v navedeni državi, učinkovito obvladujejo tveganja. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za razvoj osnutka tehničnih standardov, v katerih je določena vrsta takih dodatnih ukrepov, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Kreditne in finančne institucije bi morale zagotoviti, da se ukrepi skrbnega pregleda izvajajo na podlagi individualne ocene tveganja, pri čemer se zakonitim strankam ne sme neupravičeno zavrniti dostopa do finančnih storitev, zlasti kar zadeva posebne kategorije individualnih strank, povezanih z večjim tveganjem, kot so begunci in prosilci za azil ter zagovorniki človekovih pravic, nevladne organizacije ter njihovi predstavniki in sodelavci. V ta namen bi morale kreditne in finančne institucije zagotoviti, da so njihove notranje politike, kontrole in postopki sorazmerni z ugotovljenimi tveganji in da neupravičeno ne ogrožajo finančne vključenosti. Dostop do osnovnih finančnih produktov in storitev beguncem in osebam, ki prosijo za začasno ali mednarodno zaščito, omogoča sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju Unije v skladu s pravico do zaščite iz člena 18 Listine o temeljnih pravicah. Hkrati finančna vključenost preprečuje, da bi se transakcije izvajale prikrito po neformalnih kanalih, kar bi oteževalo odkrivanje sumljivih transakcij in poročanje o njih. Zato finančna vključenost znatno prispeva k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Finančnim institucijam ta uredba zagotavlja zadostno prožnost pri ugotavljanju in preverjanju morebitnih strank, ki so begunci ali iščejo zaščito, ter pri sprejemanju sorazmernih in učinkovitih ukrepov za obvladovanje in zmanjševanje tveganj, povezanih s temi strankami, v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Za čim boljšo izrabo te prožnosti bi morale kreditne in finančne institucije kot veljavno sredstvo za preverjanje identitete stranke sprejeti dokumente, ki jih izdajo države članice in v katerih je navedeno zakonito prebivališče. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravil o AML/CFT bi morale finančne institucije v okviru svojih notranjih politik in postopkov obravnavati položaj beguncev in oseb, ki prosijo za začasno ali mednarodno zaščito, AMLA in EBA pa bi morali izdati skupne smernice, v katerih je določeno, kako ohraniti ravnovesje med finančno vključenostjo kategorij strank, na katere zmanjševanje tveganja izrazito vpliva, in zahtevami glede AML/CFT, ter pojasniti, kako je mogoče zmanjšati tveganje v zvezi s temi strankami, ter zagotoviti pregledne in poštene postopke za stranke.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32b) Pooblaščeni subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za preverjanje identitete dejanskih lastnikov svojih strank, da bi vedeli, kdo je dejanski lastnik, ter razumeli lastništvo in nadzorno strukturo stranke. Pooblaščeni subjekti bi morali pri preverjanju identitete dejanskega lastnika določiti obseg in pogostost dodatnih informacij, ki se prevejajo na podlagi tveganja. V ta namen bi morali imeti vpogled v potrebne informacije, dokumente in podatke stranke ali imeti zanesljive in neodvisne vire, kot so poslovni registri ali drugi ustrezni poslovni dokumenti, ter imeti vpogled v registre dejanskih lastnikov, kot je določeno v členu 10 Direktive (EU) .../... [vstaviti sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423]. Pri preverjanju identitete osebe je treba upoštevati zanesljivost predloženih dokazil in tveganje, da je bila identiteta ukradena. Zato je pomembno, da pooblaščeni subjekti, kadar sumijo, da so informacije o dejanskem lastništvu, ki jih je prijavila stranka, lažne ali da je predloženo dokazilo o identiteti ponarejeno ali ukradeno, ali kadar obstaja kakršno koli povezano tveganje, da identiteta dejanskega lastnika ne sovpada s predloženo dokumentacijo, sprejmejo ukrepe za preverjanje, ali navedena identiteta razumno pripada osebi, ki jo je stranka prijavila, in ali so te osebe resnično dejanski lastniki pravnega subjekta ali ureditve.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Od pooblaščenih subjektov se ne bi smelo zahtevati, naj uporabljajo ukrepe skrbnega preverjanja pri strankah, ki izvajajo občasne ali povezane transakcije, ki znašajo manj od določene vrednosti, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Čeprav se za večino občasnih transakcij uporablja mejna vrednost 10 000 EUR, pa bi bilo treba od pooblaščenih subjektov, ki delujejo v sektorjih ali izvajajo transakcije, ki predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, zahtevati, naj uporabljajo skrbno preverjanje strank tudi pri transakcijah z nižjimi mejnimi vrednostmi. Za opredelitev sektorjev ali transakcij in tudi ustreznih mejnih vrednosti za navedene sektorje ali transakcije bi moral organ AMLA pripraviti namenski osnutek regulativnih tehničnih standardov.	(33) Od pooblaščenih subjektov se ne bi smelo zahtevati, naj uporabljajo ukrepe skrbnega preverjanja pri strankah, ki izvajajo občasne ali povezane transakcije, ki znašajo manj od določene vrednosti, razen če obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Čeprav se za večino občasnih transakcij uporablja mejna vrednost 10 000 EUR, pa bi bilo treba od pooblaščenih subjektov, ki delujejo v sektorjih ali izvajajo transakcije, ki predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, zahtevati, naj uporabljajo skrbno preverjanje strank tudi pri transakcijah z nižjimi mejnimi vrednostmi, še zlasti pa bi morali preveriti, ali so te mejne vrednosti izpolnjene znotraj povezanih transakcij z nižjimi zneski. Za opredelitev sektorjev ali transakcij in tudi ustreznih mejnih vrednosti za navedene sektorje ali transakcije bi moral organ AMLA pripraviti namenski osnutek regulativnih tehničnih standardov.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Poslovni odnosi so opredeljeni v tej uredbi in se nanašajo na poslovne, poklicne ali komercialne odnose, povezane s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta. V času vzpostavitve stika se pričakuje, da bodo ti odnosi določen čas trajali. V primeru nepremičninskih transakcij poslovni odnos za subjekte, ki niso kreditne in finančne institucije, pomeni opravljanje storitev, ki vključujejo prodajo ali posredovanje več kot ene nepremičnine v določenem obdobju. Prodaja vključuje tudi storitve notarjev ali odvetnikov, kadar so take storitve v skladu z nacionalnim pravom potrebne za izvedbo transakcij ali prenos nepremičnin.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Nekateri poslovni modeli temeljijo poslovnem odnosu pooblaščenega subjekta s trgovcem za zagotavljanje storitev odreditve plačil, s čimer trgovec prejme plačilo za zagotavljanje blaga ali storitev, in ne s stranko trgovca, ki odobri storitev odreditve plačil za odreditev ene ali enkratne transakcije trgovcu. V takem poslovnem modelu je stranka pooblaščenega subjekta za namene pravil o AML/CFT trgovec in ne stranka trgovca. Zato bi moral pooblaščeni subjekt zahteve skrbnega preverjanja strank uporabljati v zvezi s trgovcem.	(34) Nekateri poslovni modeli temeljijo na poslovnem odnosu pooblaščenega subjekta s trgovcem za zagotavljanje storitev odreditve plačil, s čimer trgovec prejme plačilo za zagotavljanje blaga ali storitev, in ne s stranko trgovca, ki odobri storitev odreditve plačil za odreditev ene ali enkratne transakcije ali več transakcij trgovcu. V takem poslovnem modelu je stranka pooblaščenega subjekta za namene pravil o AML/CFT trgovec in ne stranka trgovca. Zato bi moral pooblaščeni subjekt zahteve skrbnega preverjanja strank uporabljati samo v zvezi s trgovcem. Če isti pooblaščeni subjekt opravlja tudi plačilne storitve za trgovca, zaradi česar ima v lasti sredstva, je stranka pooblaščenega subjekta tudi trgovec, kar zadeva kombinirano ponudbo storitev odreditve plačil, storitev zagotavljanja informacij o računih in plačilnih storitev.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Da bi se zagotovila učinkovitost okvira za AML/CFT, bi morali pooblaščeni subjekti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, redno pregledovati informacije, ki so jih pridobili od svojih strank. Pooblaščeni subjekti bi morali vzpostaviti tudi sistem spremljanja za odkrivanje netipičnih transakcij, ki bi lahko vzbudile sume o pranju denarja ali financiranju terorizma. Da bi se zagotovila učinkovitost spremljanja transakcij, bi morala dejavnost spremljanja pooblaščenih subjektov načeloma zajemati vse storitve in produkte, ki se zagotavljajo strankam, ter vse transakcije, ki se izvajajo v imenu stranke ali jih stranki zagotavlja pooblaščeni subjekt. Vendar pa ni treba posebej pregledovati vseh transakcij. Pri intenzivnosti spremljanja bi se moral upoštevati pristop, ki temelji na tveganju, načrtovana pa bi morala biti na podlagi natančnih in ustreznih meril, ob upoštevanju zlasti značilnosti strank in stopnje tveganja v zvezi z njimi, produktov in storitev, ki se zagotavljajo, ter zadevnih držav ali geografskih območij. Organ AMLA bi moral pripraviti smernice, s katerimi bi zagotovil, da je intenzivnost spremljanja poslovnih odnosov in transakcij ustrezna in sorazmerna s stopnjo tveganja.	(40) Da bi se zagotovila učinkovitost okvira za AML/CFT, bi morali pooblaščeni subjekti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, redno pregledovati informacije, ki so jih pridobili od svojih strank. To ne pomeni, da bi moral pooblaščeni subjekt večkrat identificirati in preveriti identiteto vsake stranke vsakič, ko stranka izvede transakcijo. Pooblaščeni subjekt bi moral imeti možnost, da se zanese na ukrepe identifikacije in preverjanja, ki jih je že izvedel v primerih z nizkim tveganjem, če ni nobenega suma pranja denarja ali financiranja terorizma ali nobenega utemeljenega dvoma, da informacije niso več točne in posodobljene, ter če ni bistvene spremembe v načinu upravljanja računa stranke, ki ni v skladu s poslovnim profilom stranke. Pooblaščeni subjekti bi morali vzpostaviti tudi sistem spremljanja za odkrivanje netipičnih transakcij, ki bi lahko vzbudile sume o pranju denarja ali financiranju terorizma. Da bi se zagotovila učinkovitost spremljanja transakcij, bi morala dejavnost spremljanja pooblaščenih subjektov načeloma zajemati vse storitve in produkte, ki se zagotavljajo strankam, ter vse transakcije, ki se izvajajo v imenu stranke ali jih stranki zagotavlja pooblaščeni subjekt. Vendar pa ni treba posebej pregledovati vseh transakcij. Pri intenzivnosti spremljanja bi se moral upoštevati pristop, ki temelji na tveganju, načrtovana pa bi morala biti na podlagi natančnih in ustreznih meril, ob upoštevanju zlasti značilnosti strank in stopnje tveganja v zvezi z njimi, produktov in storitev, ki se zagotavljajo, ter zadevnih držav ali geografskih območij. Organ AMLA bi moral pripraviti smernice, s katerimi bi zagotovil, da je intenzivnost spremljanja poslovnih odnosov in transakcij ustrezna in sorazmerna s stopnjo tveganja.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Za čezmejne korespondenčne odnose z respondenčnimi institucijami iz tretjih držav je značilno, da so stalni in se ponavljajo. Poleg tega ne predstavljajo vse čezmejne korespondenčne bančne storitve enake stopnje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Zato bi bilo treba intenzivnost ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja določiti z uporabo načel pristopa, ki temelji na tveganju. Vendar pa se pristop, ki temelji na tveganju, ne bi smel uporabljati za sodelovanje z respondenčnimi institucijami tretje države, ki niso fizično prisotne tam, kjer so registrirane. Glede na veliko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je neločljivo povezano z navideznimi bankami, bi se morale kreditne institucije in finančne institucije vzdržati korespondenčnega odnosa s takimi navideznimi bankami.	(47) Za čezmejne korespondenčne odnose z respondenčnimi institucijami iz tretjih držav je značilno, da so stalni in se ponavljajo. Poleg tega ne predstavljajo vse čezmejne korespondenčne bančne storitve enake stopnje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Zato bi bilo treba intenzivnost ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja določiti z uporabo načel pristopa, ki temelji na tveganju. Vendar pa se pristop, ki temelji na tveganju, ne bi smel uporabljati za sodelovanje z respondenčnimi institucijami tretje države, ki niso fizično prisotne tam, kjer so registrirane, z neregistriranimi subjekti in subjekti brez dovoljenja, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi. Glede na veliko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je neločljivo povezano z navideznimi bankami ter neregistriranimi subjekti in subjekti brez dovoljenja, bi se morale kreditne institucije in finančne institucije vzdržati korespondenčnega odnosa s takimi navideznimi bankami ter z neregistriranimi subjekti in subjekti brez dovoljenja, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi. Organ AMLA bi moral, da bi pooblaščenim subjektom olajšal izpolnjevanje obveznosti, vzpostaviti in vzdrževati neizčrpen javni register subjektov, opredeljenih kot navidezne banke ali neregistrirani ponudniki in ponudniki brez dovoljenja, ki opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, na podlagi informacij, ki jih predložijo pristojni organi, nadzorniki in drugi pooblaščeni subjekti. Vključitev določenega subjekta v javni register je zgolj okvirna in ne bi smela nadomestiti obveznosti pooblaščenih subjektov, da sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe za skladnost s prepovedjo vzpostavitve korespondenčnega odnosa s temi subjekti.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Naslovi brez gostitelja svojim uporabnikom omogočajo prejemanje, pošiljanje in izmenjavo kriptosredstev po vsem svetu, ne da bi razkrili svojo identiteto ali bili podvrženi kakršnim koli ukrepom skrbnega preverjanja strank. Čeprav je mogoče transakcije, evidentirane v razpršeni evidenci, izslediti do določenega naslova brez gostitelja, je lahko zelo težko ali nemogoče povezati tak naslov z dejansko osebo. Zato je mogoče naslove brez gostitelja zlorabiti za prikrivanje kriminalnih dejavnosti ali izogibanje ciljno usmerjenim finančnim sankcijam. Za ustrezno obvladovanje in zmanjšanje teh tveganj bi bilo treba od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevati, da, kolikor je to mogoče, ugotovijo identiteto originatorja ali upravičenca transakcije, izvedene iz naslova ali na naslov brez gostitelja, in uporabijo vse dodatne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, ki ustrezajo ugotovljeni stopnji tveganja. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi se lahko zanesejo na varne in zanesljive načine preverjanja, ki jih izvajajo tretje osebe. Zahteva za preverjanje se ne bi smela razlagati, kot da pomeni vključitev osebe, ki ima kot stranka v lasti naslov brez gostitelja ali ga nadzoruje. Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe bi moral organ AMLA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja opredelil merila in sredstva za identifikacijo in preverjanje originatorja ali upravičenca transakcije z naslovom brez gostitelja.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Za zaščito pravilnega delovanja finančnega sistema Unije pred pranjem denarja in financiranjem terorizma bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte, da se opredelijo tretje države, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah AML/CFT pomanjkljivosti, ki ogrožajo celovitost notranjega trga Unije. Kar zadeva tretje države, so za učinkovito spopadanje z obstoječimi tveganji in preprečevanje pojava novih zaradi spreminjajoče se narave nevarnosti pranja denarja in financiranja terorizma iz držav zunaj Unije, ki je posledica stalnega razvoja tehnologije in sredstev, ki so na voljo storilcem kaznivih dejanj, potrebne hitre in nenehne prilagoditve pravnega okvira. Komisija bi morala upoštevati informacije mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov na področju AML/CFT, kot so javne izjave skupine FATF, poročila o vzajemnem vrednotenju ali podrobni oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, in svoje ocene po potrebi prilagoditi spremembam v njih.	(49) Za zaščito pravilnega delovanja finančnega sistema Unije pred pranjem denarja in financiranjem terorizma bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte, da se opredelijo tretje države, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah AML/CFT pomanjkljivosti, ki ogrožajo celovitost notranjega trga Unije. Kar zadeva tretje države, so za učinkovito spopadanje z obstoječimi tveganji in preprečevanje pojava novih zaradi spreminjajoče se narave nevarnosti pranja denarja in financiranja terorizma iz držav zunaj Unije, ki je posledica stalnega razvoja tehnologije in sredstev, ki so na voljo storilcem kaznivih dejanj, potrebne hitre in nenehne prilagoditve pravnega okvira. Komisija bi morala upoštevati informacije drugih institucij, organov in agencij Unije, pristojnih organov, organizacij civilne družbe, akademskih krogov ter mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov na področju AML/CFT, kot so javne izjave skupine FATF, poročila o vzajemnem vrednotenju ali podrobni oceni ali objavljena poročila o nadaljnjem ukrepanju, in svoje ocene po potrebi prilagoditi spremembam v njih.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Države, ki niso javno opredeljene kot države, za katere veljajo pozivi mednarodnih organov za določanje standardov k ukrepanju ali okrepljenemu spremljanju, lahko še vedno ogrožajo celovitost finančnega sistema Unije. Za zmanjšanje navedenih tveganj bi morala biti Komisija zmožna sprejeti ukrepe in ustrezne blažilne ukrepe, tako da bi na podlagi jasnega sklopa meril in ob podpori organa AMLA opredelila tretje države, ki bodisi zaradi pomanjkljive skladnosti bodisi zaradi stalno prisotnih, znatnih strateških pomanjkljivosti v njihovi ureditvi AML/CFT konkretno in resno ogrožajo finančni sistem Unije. Komisija bi morala opredeliti navedene tretje države. Komisija bi morala glede na stopnjo tveganja za finančni sistem Unije zahtevati uporabo bodisi vseh ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja in protiukrepov za posamezno državo, kot to velja za tretje države z velikim tveganjem, bodisi okrepljeno skrbno preverjanje strank za posamezno državo, kot to velja za tretje države s pomanjkljivo skladnostjo.	(52) Države, ki niso javno opredeljene kot države, za katere veljajo pozivi mednarodnih organov za določanje standardov k ukrepanju ali okrepljenemu spremljanju, lahko še vedno ogrožajo celovitost finančnega sistema Unije in pravilno delovanje notranjega trga. Organ AMLA bi moral spremljati razvoj dogodkov v tretjih državah ter oceniti s tem povezane grožnje in tveganja za Unijo. Za zmanjšanje navedenih tveganj bi moral biti organ AMLA zmožen sprejeti ukrepe in ustrezne blažilne ukrepe, tako da bi na podlagi jasnega sklopa meril in ob podpori drugih institucij, organov in agencij Unije ter pristojnih organov opredelil analize organizacij civilne družbe in akademskih krogov ter ocene ali poročila, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, tretje države ali ozemlja, ki bodisi zaradi pomanjkljive skladnosti bodisi zaradi stalno prisotnih, znatnih strateških pomanjkljivosti v njihovi ureditvi AML/CFT konkretno in resno ogrožajo finančni sistem Unije. V ta namen bi moral organ AMLA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev posebnih ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, ki jih pooblaščeni subjekti uporabljajo za zmanjšanje tveganj, povezanih s poslovnimi odnosi ali občasnimi transakcijami, ki vključujejo fizične ali pravne osebe iz tretje države z visokim tveganjem in predstavljajo posebno in resno grožnjo za Unijo. Organ AMLA bi moral glede na stopnjo tveganja za finančni sistem Unije zahtevati uporabo bodisi vseh ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, bodisi okrepljeno skrbno preverjanje strank za posamezno državo. Če je finančni sistem Unije še vedno ogrožen in tretja država ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje visokih tveganj, bi morala imeti Komisija po posvetovanju z organom AMLA možnost zahtevati uporabo dodatnega protiukrepa.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Glede na to, da se lahko okviri navedenih tretjih držav za AML/CFT ali njihovo izvajanje spremenijo, na primer zaradi zaveze države obravnavanju ugotovljenih pomanjkljivosti ali sprejetja ustreznih ukrepov za AML/CFT za njihovo odpravo, zaradi česar bi se spremenili narava in stopnja tveganj, ki izhajajo iz njih, bi morala Komisija redno pregledovati opredelitev navedenih posebnih ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, da bi zagotovila, da so še naprej sorazmerni in ustrezni.	(53) Glede na to, da se lahko okviri navedenih tretjih držav za AML/CFT pri njihovem izvajanju spremenijo, na primer zaradi zaveze države obravnavanju ugotovljenih pomanjkljivosti ali sprejetja ustreznih ukrepov za AML/CFT za njihovo odpravo, zaradi česar bi se spremenili narava in stopnja tveganj, ki izhajajo iz njih, bi morala Komisija redno pregledovati opredelitev navedenih posebnih ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, da bi zagotovila, da so še naprej sorazmerni in ustrezni. Komisija bi morala take preglede objaviti.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Konkretno in resno grožnjo finančnemu sistemu Unije bi lahko pomenile tudi nekatere kreditne ali finančne institucije, ki nimajo sedeža v Uniji. Organ AMLA bi moral imeti možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo posebnih organov iz te uredbe ukrepa tako, da opredeli kreditne ali finančne institucije, ki nimajo sedeža v Uniji, ki predstavljajo konkretno in resno grožnjo za finančni sistem Unije, da bi zmanjšal te grožnje. Organ AMLA bi moral glede na stopnjo tveganja za finančni sistem Unije od izbranih pooblaščenih subjektov zahtevati, da uporabijo konkretne ukrepe za zmanjšanje tveganj, in imeti možnost, da sprejme sklepe, naslovljene na finančne nadzornike, s katerimi zagotovi, da neizbrani pooblaščeni subjekti uporabljajo enotne blažilne ukrepe za tiste, ki jih je opredelil organ AMLA.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Morebitne zunanje nevarnosti za finančni sistem Unije ne izhajajo le iz tretjih držav, temveč se lahko pojavijo tudi v zvezi s specifičnimi dejavniki tveganja v zvezi s strankami, produkti, storitvami, transakcijami ali distribucijskimi potmi, ki se ugotavljajo v zvezi s specifičnim geografskim območjem zunaj Unije. Zato je treba opredeliti trende, tveganja in metode pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim lahko izpostavljeni pooblaščeni subjekti Unije. Organ AMLA je najprimernejši za odkrivanje vseh nastajajočih tipologij pranja denarja/financiranja turizma zunaj Unije in za spremljanje njihovega razvoja, da bi se pooblaščenim subjektom Unije zagotovile smernice v zvezi s potrebo po uporabi ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, namenjenih zmanjšanju takih tveganj.	(54) Morebitne zunanje nevarnosti za finančni sistem Unije ne izhajajo le iz tretjih držav, temveč se lahko pojavijo tudi v zvezi s specifičnimi dejavniki tveganja v zvezi s strankami, produkti, storitvami, transakcijami ali distribucijskimi potmi, ki se ugotavljajo v zvezi s specifičnim geografskim območjem zunaj Unije. Zato je treba opredeliti trende, tveganja in metode pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim lahko izpostavljeni pooblaščeni subjekti Unije. Organ AMLA je ob podpori drugih organov in agencij Unije, vključno z Europolom, ki so že vključeni v okvir za AML/CFT, in pristojnih organov, najprimernejši za odkrivanje vseh nastajajočih tipologij pranja denarja/financiranja turizma zunaj Unije in za spremljanje njihovega razvoja, da bi se pooblaščenim subjektom Unije zagotovile smernice v zvezi s potrebo po uporabi ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, namenjenih zmanjšanju takih tveganj.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Če stranke ne delujejo več na vidnem javnem položaju, lahko še vedno predstavljajo večje tveganje, na primer zaradi neformalnega vpliva, ki bi ga še vedno lahko imele, ali ker so njihovi prejšnji in sedanji položaji povezani. Bistveno je, da pooblaščeni subjekti upoštevajo navedena nadaljnja tveganja in uporabljajo enega ali več ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, dokler se za posameznike ne šteje, da ne predstavljajo več tveganja, v vsakem primeru pa najmanj 12 mesecev po tem, ko nehajo delovati na vidnem javnem položaju.	(57) Če stranke ne delujejo več na vidnem javnem položaju, lahko še vedno predstavljajo večje tveganje, na primer zaradi neformalnega vpliva, ki bi ga še vedno lahko imele, ali ker so njihovi prejšnji in sedanji položaji povezani. Bistveno je, da pooblaščeni subjekti upoštevajo navedena nadaljnja tveganja in uporabljajo enega ali več ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja, dokler se za posameznike ne šteje, da ne predstavljajo več tveganja, v vsakem primeru pa najmanj 24 mesecev po tem, ko nehajo delovati na vidnem javnem položaju.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60a) Poslovni odnosi in občasne transakcije z zelo premožnimi posamezniki, ki predstavljajo enega ali več dejavnikov večjega tveganja, bi lahko resno ogrozili celovitost finančnega sistema Unije in povzročili resne ranljivosti na notranjem trgu. Pooblaščeni subjekti bi morali zato med postopkom skrbnega preverjanja na podlagi upoštevanja tveganja določiti, ali je stranka oziroma dejanski lastnik stranke zelo premožen posameznik z velikim tveganjem. Kadar pooblaščeni subjekt ugotovi, da je stranka ali dejanski lastnik stranke zelo premožen posameznik z velikim tveganjem, bi moral v zvezi s temi strankami uporabiti posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja strank, kot so določeni v tej uredbi.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Pooblaščeni subjekti lahko naloge v zvezi z opravljanjem skrbnega preverjanja strank oddajo v zunanje izvajanje agentu ali zunanjemu ponudniku storitev, razen če imajo ti sedež v tretjih državah, ki so opredeljene kot države z velikim tveganjem, države s pomanjkljivo skladnostjo ali države, ki ogrožajo finančni sistem Unije. V primeru oddaje agentu ali zunanjega izvajanja, ki temelji na pogodbenem odnosu med pooblaščenimi subjekti in zunanjimi ponudniki storitev, ki niso zajeti z zahtevami glede AML/CFT, lahko kakršne koli obveznosti glede AML/CFT za te agente ali zunanje izvajalce izhajajo samo iz pogodbe med strankami in ne iz te uredbe. Zato bi moral odgovornost za izpolnjevanje zahtev glede AML/CFT še vedno v celoti nositi sam pooblaščeni subjekt. Pooblaščeni subjekt bi moral zlasti zagotoviti, da se upošteva pristop, ki temelji na tveganju, kadar za namene identifikacije stranke na daljavo sodeluje zunanji izvajalec.	(62) Pooblaščeni subjekti lahko naloge v zvezi z opravljanjem skrbnega preverjanja strank oddajo v zunanje izvajanje agentu ali zunanjemu ponudniku storitev, razen če imajo ti sedež v tretjih državah, ki so opredeljene kot države z velikim tveganjem, države s pomanjkljivo skladnostjo ali države, ki ogrožajo finančni sistem Unije. Te dejavnosti zunanjega izvajanja bi morale pooblaščene subjekte podpreti pri pridobivanju popolnih, pravočasnih in točnih informacij z uporabo orodij odločanja, kot so svetovne novice, poslovne, regulativne in pravne zbirke podatkov. V primeru oddaje agentu ali zunanjega izvajanja, ki temelji na pogodbenem odnosu med pooblaščenimi subjekti in zunanjimi ponudniki storitev, ki niso zajeti z zahtevami glede AML/CFT, lahko kakršne koli obveznosti glede AML/CFT za te agente ali zunanje izvajalce izhajajo samo iz pogodbe med strankami in ne iz te uredbe. Zato bi moral odgovornost za izpolnjevanje zahtev glede AML/CFT še vedno v celoti nositi sam pooblaščeni subjekt. Pooblaščeni subjekt bi moral zlasti zagotoviti, da se upošteva pristop, ki temelji na tveganju, kadar za namene identifikacije stranke na daljavo sodeluje zunanji izvajalec. Zunanje izvajanje nalog, ki izhajajo iz zahtev iz te uredbe, za namene izvajanja skrbnega preverjanja strank s strani agenta ali zunanjega ponudnika storitev, ne bi smelo pooblaščeni subjekt oprostiti izvajanja obveznosti iz Uredbe (EU) 2016/679, vključno s členom 28 te uredbe.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Da bi odnosi v zvezi z zanašanjem na tretjo osebo in zunanjim izvajanjem uspešno delovali, je treba nadalje pojasniti pogoje za zanašanje. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za pripravo smernic o pogojih za zanašanje na tretje osebe in zunanje izvajanje, pa tudi o vlogah in odgovornostih zadevnih strank. Da bi se zagotovil skladen nadzor nad praksami zanašanja in zunanjega izvajanja po vsej Uniji, bi morale smernice zagotoviti tudi jasnost glede načina, kako bi morali nadzorniki upoštevati take prakse in preverjati izpolnjevanje zahtev glede AML/CFT, kadar pooblaščeni subjekti uporabljajo navedene prakse.	(63) Da bi odnosi v zvezi z zanašanjem na tretjo osebo in zunanjim izvajanjem uspešno delovali, je treba nadalje pojasniti pogoje za zanašanje. Organ AMLA bi moral biti zadolžen za pripravo smernic o pogojih za zanašanje na tretje osebe in zunanje izvajanje, pa tudi o vlogah in odgovornostih zadevnih strank. Da bi se zagotovil skladen nadzor nad praksami zanašanja in zunanjega izvajanja po vsej Uniji, bi morale smernice zagotoviti tudi jasnost glede načina, kako bi morali nadzorniki upoštevati take prakse in preverjati izpolnjevanje zahtev glede AML/CFT, kadar pooblaščeni subjekti uporabljajo navedene prakse.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Določiti bi bilo treba podrobna pravila za identifikacijo dejanskih lastnikov gospodarskih in drugih pravnih subjektov ter harmonizacijo opredelitev dejanskega lastništva. Čeprav določen odstotek imetništva delnic ali lastniškega deleža ne prispeva samodejno k ugotovitvi dejanskih lastnikov, bi to moral biti eden od dejavnikov, ki ga je treba upoštevati. Državam članicam pa bi moralo biti omogočeno, da se odločijo, da že odstotek, nižji od 25 %, nakazuje lastništvo ali nadzor. Nadzor prek lastniškega deleža v višini 25 % in ene od delnic ali glasovalnih pravic ali drugega lastniškega deleža bi bilo treba oceniti na vsaki ravni lastništva, kar pomeni, da bi se morala ta mejna vrednost uporabljati za vsak člen v lastniški strukturi in da bi bilo treba ustrezno preučiti vsak člen v lastniški strukturi in njihove kombinacije.	(65) Določiti bi bilo treba podrobna pravila za identifikacijo dejanskih lastnikov gospodarskih in drugih pravnih subjektov ter harmonizacijo opredelitev dejanskega lastništva. Čeprav določen odstotek imetništva delnic ali lastniškega deleža ne prispeva samodejno k ugotovitvi dejanskih lastnikov, bi to moral biti eden od dejavnikov, ki ga je treba upoštevati. Nadzor prek lastniškega deleža bi bilo treba oceniti na vsaki ravni lastništva, kar pomeni, da bi se morala ta specifična mejna vrednost uporabljati za vsako raven v lastniški strukturi in da bi bilo treba ustrezno preučiti vsako raven v lastniški strukturi in njihove kombinacije. V primeru posrednega lastništva bi bilo treba dejanske lastnike identificirati z množenjem deležev v lastniški verigi. V ta namen bi bilo treba sešteti vse delnice, ki so v neposredni ali posredni lasti iste fizične osebe.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(66) Za smiselno identifikacijo dejanskih lastnikov je treba ugotoviti, ali se nadzor izvaja na druge načine. Ugotavljanje nadzora prek lastniškega deleža je potrebno, vendar ne zadostuje in z njim niso izčrpana potrebna preverjanja za ugotavljanje dejanskih lastnikov. Pri preskušanju, ali katera koli fizična oseba izvaja nadzor na druge načine, ne gre za naknadno preskušanje, ki ga je treba opraviti le, kadar ni mogoče določiti lastniškega deleža. Ti preskušanji, in sicer preskušanje nadzora prek lastniškega deleža ter preskušanje izvajanja nadzora na druge načine, bi bilo treba opraviti vzporedno. Nadzor na druge načine lahko vključuje pravico do imenovanja ali razrešitve več kot polovice članov uprave gospodarskega subjekta; možnost pomembnega vplivanja na odločitve, ki jih sprejema gospodarski subjekt; nadzor prek formalnih in neformalnih dogovorov z lastniki, člani ali gospodarskimi subjekti in tudi pravil glasovanja; povezave z družinskimi člani vodij ali direktorjev ali tistih, ki imajo v lasti ali nadzorujejo gospodarski subjekt; uporabo formalnih in neformalnih ureditev zastopnikov.	(66) Za smiselno identifikacijo dejanskih lastnikov je treba ugotoviti, ali se nadzor izvaja na druge načine. Ugotavljanje nadzora prek lastniškega deleža je potrebno, vendar ne zadostuje in z njim niso izčrpana potrebna preverjanja za ugotavljanje dejanskih lastnikov. Pri preskušanju, ali katera koli fizična oseba izvaja nadzor na druge načine, ne gre za naknadno preskušanje, ki ga je treba opraviti le, kadar ni mogoče določiti lastniškega deleža. Ti preskušanji, in sicer preskušanje nadzora prek lastniškega deleža ter preskušanje izvajanja nadzora na druge načine, bi bilo treba opraviti vzporedno. Nadzor na druge načine lahko vključuje pravico do imenovanja ali razrešitve več kot polovice članov uprave gospodarskega subjekta; možnost pomembnega vplivanja na odločitve, ki jih sprejema gospodarski subjekt; nadzor prek formalnih in neformalnih dogovorov z lastniki, člani ali gospodarskimi subjekti in tudi pravil glasovanja; povezave z družinskimi člani vodij ali direktorjev ali tistih, ki imajo v lasti ali nadzorujejo gospodarski subjekt; uporabo formalnih in neformalnih ureditev zastopnikov ali nadzor prek dolžniških instrumentov oziroma drugih finančnih dogovorov.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(72) Zagotoviti je treba enake konkurenčne pogoje za različne vrste pravnoorganizacijskih oblik ter preprečiti zlorabo skladov in pravnih ureditev, ki so pogosto zapletene, večplastne strukture, za nadaljnje prikrivanje dejanskega lastništva. Skrbniki katerega koli ekspresnega sklada, ki se upravlja v državi članici, bi torej morali biti odgovorni, da pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada, ter za razkritje njihovega statusa in zagotavljanje teh informacij pooblaščenim subjektom, ki izvajajo skrbno preverjanje strank. Vsak drugi dejanski lastnik sklada bi moral skrbniku pomagati pri pridobivanju takih informacij.	(72) Zagotoviti je treba enake konkurenčne pogoje za različne vrste pravnoorganizacijskih oblik ter preprečiti zlorabo skladov in pravnih ureditev, ki so pogosto zapletene, večplastne strukture, za nadaljnje prikrivanje dejanskega lastništva. Skrbniki katerega koli ekspresnega sklada, ki se upravlja v državi članici, bi torej morali biti odgovorni, da pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada, ter za razkritje njihovega statusa in zagotavljanje teh informacij pooblaščenim subjektom, ki izvajajo skrbno preverjanje strank, ob upoštevanju posebnosti in tveganj različnih pravnih sistemov, vključno s pravosodnimi sistemi občega prava. Vsak drugi dejanski lastnik sklada bi moral skrbniku pomagati pri pridobivanju takih informacij.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(73) Glede na specifično strukturo nekaterih pravnih subjektov, kot so fundacije, ter potrebo po zagotavljanju zadostne preglednosti glede njihovega dejanskega lastništva, bi morale za take subjekte in pravne ureditve, podobne skladom, veljati enakovredne zahteve glede dejanskega lastništva, kot so zahteve, ki se uporabljajo za ekspresne sklade.	(73) Glede na specifično strukturo nekaterih pravnih subjektov, kot so fundacije, ter potrebo po zagotavljanju zadostne preglednosti glede njihovega dejanskega lastništva, bi morale za take subjekte in pravne ureditve, podobne skladom, veljati enakovredne zahteve glede dejanskega lastništva, kot so zahteve, ki se uporabljajo za ekspresne sklade, ob ustreznem upoštevanju posebnosti različnih pravnih subjektov, zlasti organizacij civilne družbe.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(77) O sumljivih transakcijah, vključno s poskusi transakcij, in drugih informacijah, pomembnih z vidika pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, bi bilo treba poročati FIU, ki bi morale delovati kot ena osrednja nacionalna enota za sprejemanje in analizo sporočenih sumov ter posredovanje rezultatov svoje analize pristojnim organom. Poročati bi bilo treba o vseh sumljivih transakcijah, vključno s poskusi transakcij, ne glede na njihovo vrednost. Med informacijami, o katerih se poroča, so lahko tudi informacije v zvezi z mejnimi vrednostmi. Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega subjekta v dobri veri razkrije informacije FIU, se takšno razkritje ne bi smelo šteti za kršitev omejitve razkrivanja informacij in ne bi smelo predstavljati nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih.	(77) O sumih, sumljivih transakcijah, vključno s poskusi transakcij, in drugih informacijah, ki se nanašajo na vidike pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, bi bilo treba poročati FIU, ki bi morale delovati kot ena osrednja nacionalna enota za sprejemanje in analizo sporočenih sumov ter posredovanje rezultatov svoje analize pristojnim organom. FIU okrepijo sodelovanje z drugimi pristojnimi organi, da se zagotovi pravočasna in konstruktivna izmenjava smiselnih informacij v skladu z veljavnim pravnim okvirom. Poročati bi bilo treba o vseh sumljivih transakcijah, vključno s poskusi transakcij, ne glede na njihovo vrednost. Med informacijami, o katerih se poroča, so lahko tudi informacije v zvezi z mejnimi vrednostmi. Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega subjekta v dobri veri razkrije informacije FIU, se takšno razkritje ne bi smelo šteti za kršitev omejitve razkrivanja informacij in ne bi smelo predstavljati nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(78) Razlike v obveznostih poročanja o sumljivih transakcijah med državami članicami lahko poglobijo težave z zagotavljanjem skladnosti na področju AML/CFT, s katerimi se srečujejo pooblaščeni subjekti s čezmejno prisotnostjo ali dejavnostjo. Poleg tega struktura in vsebina poročil o sumljivih transakcijah vplivata na zmogljivost FIU za izvajanje analize in na naravo navedene analize, pa tudi na sposobnosti FIU za sodelovanje in izmenjavo informacij. Da bi pooblaščeni subjekti lažje zagotavljali skladnost s svojimi obveznostmi poročanja in da bi se omogočilo učinkovitejše delovanje analitičnih dejavnosti in sodelovanje FIU, bi moral organ AMLA pripraviti osnutek regulativnih standardov, v katerih bi bila določena skupna predloga za poročanje o sumljivih transakcijah, ki bi jo bilo treba uporabljati kot enotno podlago po vsej Uniji.	(78) Razlike v obveznostih poročanja o sumljivih transakcijah med državami članicami lahko poglobijo težave z zagotavljanjem skladnosti na področju AML/CFT, s katerimi se srečujejo pooblaščeni subjekti s čezmejno prisotnostjo ali dejavnostjo. Poleg tega struktura in vsebina poročil o sumljivih transakcijah vplivata na zmogljivost FIU za izvajanje analize in na naravo navedene analize, pa tudi na sposobnosti FIU za sodelovanje in izmenjavo informacij. Da bi pooblaščeni subjekti lažje zagotavljali skladnost s svojimi obveznostmi poročanja in da bi se omogočilo učinkovitejše delovanje analitičnih dejavnosti in sodelovanje FIU, bi moral organ AMLA pripraviti osnutek regulativnih standardov, v katerih bi bila določena skupna predloga za poročanje o sumih, ki bi jo bilo treba uporabljati kot enotno podlago po vsej Uniji. Da bi se poenostavilo in pospešilo poročanje pooblaščenih subjektov o sumih ter komunikacijo in izmenjavo informacij med FIU, bi moral organ AMLA vzpostaviti varen in zanesljiv elektronski sistem za evidentiranje (v nadaljnjem besedilu: točka „vse na enem mestu“ FIU.net) za poročanje o sumih pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanjih in financiranja terorizma, tudi o poskusih transakcij prek standardiziranega obrazca FIU države članice, na ozemlju katere ima pooblaščeni subjekt, ki posreduje informacije, sedež. Tak vmesnik bi moral omogočati tudi takojšnje posredovanje teh informacij kateri koli drugi FIU, ki jo zadeva poročilo sumljive transakcije. Točka „vse na enem mestu“ FIU.net bi morala omogočati tudi komunikacijo med pristojnimi FIU in pooblaščenimi subjekti ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med FIU o predloženih poročilih o sumih. Točko „vse na enem mestu“ FIU.net bi bilo treba vzpostaviti v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe. Uporabo točke „vse na enem mestu“ FIU.net bi bilo treba uvesti postopoma, da se omogoči nemoteno in neprekinjeno poročanje o prijavah sumljivih transakcij ter da bodo imeli FIU in pooblaščeni subjekti dovolj časa za izvedbo potrebnih tehničnih sprememb. FIU bi se zato lahko odločile, da pooblaščenim subjektom naročijo, naj informacije sporočajo prek točke „vse na enem mestu“ FIU.net od ... [pet let po začetka veljavnosti te uredbe]. Uporaba točke „vse na enem mestu“ FIU.net bi morala biti za pooblaščene subjekte obvezna od... [šest let po začetku veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 79

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(79) FIU bi morale biti zmožne od katerega koli pooblaščenega subjekta hitro pridobiti vse potrebne informacije o njegovih funkcijah. Njihov neomejen in hiter dostop do informacij je bistven, saj zagotavlja ustrezno sledenje tokom denarja ter zgodnje odkrivanje nezakonitih mrež in tokov. Potreba FIU po pridobitvi dodatnih informacij od pooblaščenih subjektov na podlagi suma pranja denarja ali financiranja terorizma bi lahko temeljila bodisi na predhodnem poročilu o sumljivi transakciji, predloženem FIU, bodisi na drugih sredstvih, kot so lastna analiza FIU oziroma obveščevalni podatki, ki jih priskrbijo pristojni organi, ali informacije, ki jih ima druga FIU. FIU bi morale biti zato v okviru svojih nalog zmožne pridobiti informacije od katerega koli pooblaščenega subjekta, čeprav posamezni pooblaščeni subjekt predhodno ni predložil poročila. Pooblaščeni subjekti bi morali čim hitreje odgovoriti na zahtevo FIU za informacije, vsekakor pa v petih dneh od prejema zahteve. V utemeljenih in nujnih primerih bi moralo biti pooblaščenemu subjektu omogočeno, da na zahtevo FIU odgovori v 24 urah. To ne vključuje vsesplošnih zahtev za informacije pooblaščenim subjektom v okviru analize FIU, temveč samo zahteve za informacije, ki temeljijo na dovolj opredeljenih pogojih. FIU bi morale biti prav tako zmožne pridobiti take informacije na podlagi zahteve druge FIU v Uniji ter izmenjati informacije s FIU, ki informacije zahteva.	(79) FIU bi morale biti zmožne od katerega koli pooblaščenega subjekta hitro pridobiti vse potrebne informacije o njegovih funkcijah. Njihov neomejen in hiter dostop do informacij je bistven, saj zagotavlja ustrezno sledenje tokom denarja ter zgodnje odkrivanje nezakonitih mrež in tokov. Potreba FIU po pridobitvi dodatnih informacij od pooblaščenih subjektov na podlagi suma pranja denarja ali financiranja terorizma bi lahko temeljila bodisi na predhodnem poročilu o sumljivi transakciji, predloženem FIU, bodisi na drugih sredstvih, kot so lastna analiza FIU oziroma obveščevalni podatki, ki jih priskrbijo pristojni organi, ali informacije, ki jih ima druga FIU. FIU bi morale biti zato v okviru svojih nalog zmožne pridobiti informacije od katerega koli pooblaščenega subjekta, čeprav posamezni pooblaščeni subjekt predhodno ni predložil poročila. Pooblaščeni subjekti bi morali čim hitreje odgovoriti na zahtevo FIU za informacije, vsekakor pa v petih delovnih dneh, razen če FIU določi drugačen rok. V utemeljenih in nujnih primerih bi moralo biti pooblaščenemu subjektu omogočeno, da na zahtevo FIU odgovori čim prej in v roku, ki ne bi smel biti daljši od enega delovnega dne. To ne vključuje vsesplošnih zahtev za informacije pooblaščenim subjektom v okviru analize FIU, temveč samo zahteve za informacije, ki temeljijo na dovolj opredeljenih pogojih. FIU bi morale biti prav tako zmožne pridobiti take informacije na podlagi zahteve druge FIU v Uniji ter izmenjati informacije s FIU, ki informacije zahteva.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 81

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(81) Kadar se država članica odloči določiti takšen samoregulativni organ, lahko temu organu dovoli ali od njega zahteva, da FIU ne posreduje nobenih informacij, ki jih je pridobil od oseb, ki jih zastopa, kadar so bile takšne informacije pridobljene od ene od njegovih strank ali v zvezi z njo, med ugotavljanjem pravnega položaja njegove stranke ali med opravljanjem nalog obrambe ali zastopanja te stranke v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali izogibanju postopku, če takšne informacije pridobi pred ali med takšnim postopkom ali po njem.	(81) Notarji, odvetniki in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci bi morali imeti možnost, da FIU ali samoregulativnemu organu ne posredujejo nobenih informacij, ki so jih pridobili od oseb, kadar so bile takšne informacije pridobljene od ene od njihovih strank ali v zvezi z njo, med ugotavljanjem pravnega položaja njihove stranke, razen kadar je pravno svetovanje namenjeno pranju denarja ali financiranju terorizma ali kadar te osebe vedo ali sumijo, na podlagi dejanskih in objektivnih okoliščin, da stranka išče pravno svetovanje, tudi v zvezi z davčnimi zadevami ali državljanstvom oziroma rezidentstvom naložbenih shem, za namene pranja denarja ali financiranja terorizma ter da se svetovanje ne išče v zvezi s sodnim postopkom ali med opravljanjem nalog obrambe ali zastopanja te stranke v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali izogibanju postopku, če takšne informacije pridobi pred ali med takšnim postopkom ali po njem. Države članice bi morale imeti možnost, da sprejmejo ali ohranijo dodatne obveznosti poročanja v zvezi s posebnimi transakcijami, ki vključujejo posebno visoko tveganje za uporabo za pranje denarja ali financiranje terorizma, za katere se izvzetje iz zahtev za posredovanje informacij ne uporablja.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 82

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(82) Pooblaščenim subjektom bi moralo biti izjemoma omogočeno, da izvedejo sumljive transakcije, preden o tem obvestijo pristojne organe, kadar je opustitev izvedbe take transakcije nemogoča ali bi utegnila preprečiti prizadevanja za pregon upravičencev sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma. Vendar se na to izjemo ne bi smelo sklicevati v zvezi s transakcijami, za katere veljajo mednarodne obveznosti, ki so jih sprejele države članice za takojšnjo zamrznitev finančnih ali drugih sredstev teroristov, terorističnih organizacij ali tistih, ki financirajo terorizem, v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.	(82) Pooblaščenim subjektom bi moralo biti izjemoma omogočeno, da izvedejo sumljive transakcije, preden o tem obvestijo pristojne organe, kadar je opustitev izvedbe take transakcije nemogoča ali bi utegnila preprečiti prizadevanja za pregon upravičencev sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma, tudi v ustrezno utemeljenih primerih, kadar je to določeno v nacionalni zakonodaji. Vendar se na to izjemo ne bi smelo sklicevati v zvezi s transakcijami, za katere veljajo mednarodne obveznosti, ki so jih sprejele države članice za takojšnjo zamrznitev finančnih ali drugih sredstev teroristov, terorističnih organizacij ali tistih, ki financirajo terorizem, v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(86) Bistveno je, da se uskladitev okvira za AML/CFT z revidiranimi priporočili skupine FATF izvede ob doslednem upoštevanju prava Unije, zlasti kar zadeva pravo Unije o varstvu podatkov in varstvo temeljnih pravic, kot so določene v Listini. Določeni vidiki izvajanja okvira za AML/CFT vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Takšna obdelava osebnih podatkov bi morala ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic biti dovoljena zgolj za namene iz te uredbe in za izvajanje skrbnega preverjanja strank, stalno spremljanje, analizo in prijavljanje nenavadnih in sumljivih transakcij, identifikacijo dejanskega lastnika pravne osebe ali pravne ureditve, identifikacijo politično izpostavljene osebe ter izmenjavo informacij med kreditnimi institucijami in finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti. Zbiranje in nadaljnja obdelava osebnih podatkov, ki ju izvajajo pooblaščeni subjekti, bi morala biti omejena na to, kar je nujno za namen izpolnjevanja zahtev glede AML/CFT, osebni podatki pa se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki ni skladen s tem namenom. Zlasti bi morala biti strogo prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov za komercialne namene.	(86) Bistveno je, da se uskladitev okvira za AML/CFT z revidiranimi priporočili skupine FATF izvede ob doslednem upoštevanju prava Unije, zlasti kar zadeva pravo Unije o varstvu podatkov in varstvo temeljnih pravic, kot so določene v Listini. Določeni vidiki izvajanja okvira za AML/CFT vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Takšna obdelava osebnih podatkov bi morala ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic biti dovoljena zgolj za namene iz te uredbe in za izvajanje skrbnega preverjanja strank, stalno spremljanje, analizo in prijavljanje nenavadnih in sumljivih transakcij, identifikacijo dejanskega lastnika pravne osebe ali pravne ureditve, identifikacijo politično izpostavljene osebe ter izmenjavo informacij med kreditnimi institucijami in finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti. Zbiranje in nadaljnja obdelava osebnih podatkov, ki ju izvajajo pooblaščeni subjekti, bi morala biti omejena na to, kar je nujno za namen izpolnjevanja zahtev glede AML/CFT, osebni podatki pa se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki ni skladen s tem namenom. Ustrezni zaščitni ukrepi iz te uredbe bi morali veljati zlasti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški. Strogo bi morala biti prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov v komercialne namene.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 93

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(93) Kriptosredstva so zaradi anonimnosti izpostavljena tveganjem zlorabe v nezakonite namene. Anonimne denarnice za kriptosredstva ne omogočajo sledljivosti prenosov kriptosredstev, hkrati pa otežujejo identifikacijo povezanih transakcij, ki lahko vzbujajo sum, ali uporabo ustrezne ravni skrbnega preverjanja strank. Da bi se zagotovila učinkovita uporaba zahtev glede AML/CFT v zvezi s kriptosredstvi, je treba ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi prepovedati zagotavljanje in skrbništvo anonimnih denarnic za kriptosredstva.	(93) Kriptosredstva so zaradi anonimnosti izpostavljena tveganjem zlorabe v nezakonite namene. Anonimni računi kriptosredstev in drugi anonimizirani instrumenti ne omogočajo sledljivosti prenosov kriptosredstev, hkrati pa otežujejo identifikacijo povezanih transakcij, ki lahko vzbujajo sum, ali uporabo ustrezne ravni skrbnega preverjanja strank. Da bi se zagotovila učinkovita uporaba zahtev glede AML/CFT v zvezi s kriptosredstvi, je treba ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi prepovedati zagotavljanje in skrbništvo anonimnih računov kriptosredstev, ki omogočajo anonimizacijo stranke-imetnika računa ali povečano prikrivanje transakcij. Pooblaščeni subjekti bi morali instrumente ali storitve za anonimizacijo obravnavati kot dejavnike večjega tveganja. Komisija bi morala glede na njihovo morebitno zlorabo za prikrivanje transakcij za nezakonite namene oceniti, ali bi morala prepoved veljati tudi za zagotavljanje anonimiziranih instrumentov in storitev, kot so storitve za prikrivanje izvora, s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi za drugo osebo ali v njenem imenu. Te določbe se ne bi smele uporabljati za ponudnike strojne in programske opreme ali ponudnike denarnic brez gostitelja, če nimajo dostopa do kriptosredstev druge osebe ali nadzora nad njimi.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 94

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(94) Uporaba velikih gotovinskih plačil je zelo izpostavljena tveganju pranja denarja in financiranja terorizma; to tveganje ni dovolj zmanjšano z zahtevo, da morajo za trgovce z blagom veljati pravila o preprečevanju pranja denarja, kadar izvajajo ali prejemajo gotovinska plačila v višini 10 000 EUR ali več. Hkrati različni pristopi v državah članicah spodkopavajo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu v škodo podjetjem v državah članicah s strožjim nadzorom. Zato je treba na ravni Unije velika gotovinska plačila omejiti na 10 000 EUR. Državam članicam bi bilo treba omogočiti sprejetje nižjih mejnih vrednosti in dodatnih strožjih določb.	(94) Uporaba velikih gotovinskih plačil je zelo izpostavljena tveganju pranja denarja in financiranja terorizma; to tveganje ni dovolj zmanjšano z zahtevo, da morajo za trgovce z blagom veljati pravila o preprečevanju pranja denarja, kadar izvajajo ali prejemajo gotovinska plačila v višini 10 000 EUR ali več. Hkrati različni pristopi v državah članicah spodkopavajo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu v škodo podjetjem v državah članicah s strožjim nadzorom. Zato je treba na ravni Unije velika gotovinska plačila omejiti na 7 000 EUR. Državam članicam bi bilo treba omogočiti sprejetje nižjih mejnih vrednosti in dodatnih strožjih določb. Omejitev na ravni Unije se ne bi smela uporabljati za plačila med fizičnimi osebami, ki ne opravljajo poklicne funkcije, razen za transakcije, povezane z zemljišči in nepremičninami, plemenitimi kovinami in kamni ter drugim luksuznim blagom, ter za plačila ali pologe, izvršene v prostorih kreditnih institucij. V primeru plačil ali pologov, izvršenih v prostorih kreditnih institucij, pa bi morala kreditna institucija FIU poročati o plačilu ali pologu nad omejitvijo. Takšno poročanje ne bi smelo nadomestiti poročanja v primeru sumljivih dejavnosti in transakcij. Za nenavadno velike gotovinske transakcije, celo pod pragom, vključno z dvigom, bi morali veljati okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank v primerih večjega tveganja in po potrebi poročanje o sumih.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 94 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(94a) Tehnološki razvoj trgovcem omogoča, da sprejemajo plačila v kriptosredstvih za zagotavljanje blaga in storitev v trgovini ali na spletu. Kadar se taka plačila ne izvedejo prek reguliranih ponudnikov storitev, raven sledljivosti do preverjene identitete morda ne bo zadostovala za preprečevanje njihove zlorabe za pranje denarja, financiranje terorizma ali predhodna kazniva dejanja. Uporaba takih plačilnih sredstev v okviru vse večje digitalizacije bi lahko ustvarila vrzel in ogrozila učinkovitost omejitve gotovine. Ob ohranjanju možnosti plačil v kriptosredstvih za blago in storitve je zato treba od trgovcev zahtevati, da se pri sprejemanju plačil v kriptosredstvih zanašajo na ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ima dovoljenje v skladu z uredbo MiCA. Taka omejitev bi se morala uporabljati za osebe, ki trgujejo z blagom ali opravljajo storitve, in se ne bi smela razlagati kot omejitev zasebnih transakcij z denarnicami brez gostitelja niti kot omejitev uporabe denarnic brez gostitelja v okviru trgovinskih transakcij, če je vključen ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 97

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(97) Da bi se zagotovila dosledna uporaba zahtev glede AML/CFT, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, v katerih se opredelijo tretje države z velikim tveganjem, države s pomanjkljivo skladnostjo in države, ki ogrožajo finančni sistem Unije, ter opredeljeni harmonizirani in sorazmerni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja, po potrebi pa tudi blažilni ukrepi in regulativni tehnični standardi, ki določajo minimalne zahteve glede politik, kontrol in postopkov na ravni skupine ter pogoje, pod katerimi se od struktur, ki imajo skupno lastništvo, vodstvo ali nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi, zahteva uporaba politik, kontrol in postopkov na ravni skupine, ukrepi, ki jih morajo sprejeti skupine, kadar zakoni tretjih držav ne dovoljujejo uporabe politik, kontrol in postopkov na ravni skupine ter nadzornih ukrepov, sektorji in transakcije, za katere veljajo nižje mejne vrednosti za izvajanje skrbnega preverjanja strank, ter informacije, potrebne za izvajanje skrbnega preverjanja strank. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje39. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.	(97) Da bi se zagotovila dosledna uporaba zahtev glede AML/CFT, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, v katerih se opredelijo tretje države z velikim tveganjem, tretje države s pomanjkljivo skladnostjo ter opredeljeni harmonizirani in sorazmerni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja, po potrebi pa tudi blažilni ukrepi in regulativni tehnični standardi, ki določajo minimalne zahteve glede politik, kontrol in postopkov na ravni skupine ter pogoje, pod katerimi se od struktur, ki imajo skupno lastništvo, vodstvo ali nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi, zahteva uporaba politik, kontrol in postopkov na ravni skupine, ukrepi, ki jih morajo sprejeti skupine, kadar zakoni tretjih držav ne dovoljujejo uporabe politik, kontrol in postopkov na ravni skupine ter nadzornih ukrepov, sektorji in transakcije, za katere veljajo nižje mejne vrednosti za izvajanje skrbnega preverjanja strank, ter informacije, potrebne za izvajanje skrbnega preverjanja strank, ter posebna pravila in merila za identifikacijo dejanskega lastnika ali lastnikov pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje39. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.
__________________	__________________
39UL L 123, 12.5.2016, str. 1.	39UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) ukrepih, ki jih morajo uporabljati pooblaščeni subjekti za zmanjševanje in obvladovanje tveganj neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, ali izogibanja takim sankcijam;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) ukrepih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v državah članicah, ki podelijo državljanstvo ali pravico do prebivanja v zameno za kakršno koli naložbo, vključno s prenosom kapitala, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun;

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ukrepih za omejitev zlorabe prinosniških instrumentov.	(c) ukrepih za zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz anonimnih instrumentov, in omejitev zlorabe prinosniških instrumentov.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „premoženje“ pomeni premoženje, kot je opredeljeno v členu 2(2) Direktive (EU) 2018/1673;	(4) „sredstva“ ali „premoženje“ pomeni premoženje, kot je opredeljeno v členu 2(2) Direktive (EU) 2018/1673;

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje in izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, točke 2 do 12, 14 in 15, k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, vključno z dejavnostmi menjalnic (bureaux de change), ali katerega glavna dejavnost je pridobivanje deležev, vključno s finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom;	(a) podjetje, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje in izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, točke 2 do 12, 14 in 15, k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, vključno z dejavnostmi menjalnic (bureaux de change), in dejavnostmi upnikov, kot so opredeljene v členu 4, točka (2), Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta in v členu 3, točka (b), Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ali podjetje, katerega glavna dejavnost je pridobivanje deležev, vključno s finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, razen dejavnosti iz Priloge I, točka (8), k Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta;
__________________	__________________
43Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).	43Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) centralna depotna družba, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta;

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi;

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) „ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v členu 3(1), točka (15), Uredbe (EU) 2023/... [vstaviti sklic na predlog uredbe o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM(2020)593], kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka (16), navedene uredbe, razen svetovanja o kriptosredstvih, kot je opredeljeno v členu 3(1), točka (16)(h) navedene uredbe;“

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6b) „prinosniške delnice“ pomenijo prenosljive instrumente, s katerimi se lastništvo pravne osebe podeljuje osebi, ki poseduje potrdilo o prinosniških delnicah, in vse druge podobne instrumente, ki ne omogočajo identifikacije ali sledljivosti lastništva delnice; vendar se ne nanaša na dematerializirane ali registrirane oblike potrdil o lastništvu delnic, katerih lastništvo je mogoče izslediti in identificirati;

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6c) „potrdilo o lastniškem upravičenju do prinosniških delnic“ pomeni prenosljiv instrument, ki pravni osebi, ki ima potrdilo o lastniškem upravičenju do prinosniških delnic, podeljuje lastninsko pravico, ali vsa druga podobna potrdila ali instrumente, ki ne omogočajo identifikacije ali sledljivosti lastništva delnice; vendar se ne nanaša na dematerializirana ali registrirana potrdila ali druge instrumente, kjer je mogoče izslediti in identificirati lastnika, ali na drug instrument, ki daje le pravico do vpisa lastništva pravne osebe pod določenimi pogoji, ne pa do lastništva ali upravičenja do lastništva, razen če in dokler se instrumenti ne uveljavljajo;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) deluje ali drugi osebi omogoča, da deluje v vlogi direktorja ali sekretarja družbe, partnerja v partnerstvu ali na podobnem položaju v odnosu do drugih pravnih oseb;	(b) deluje ali drugi osebi omogoča, da deluje v vlogi direktorja ali sekretarja družbe, in sicer kot zastopnik, partner v partnerstvu, predsednik upravnega odbora ali na podobnem položaju v odnosu do drugih pravnih oseb;

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) „upravljavec premoženja ali sredstev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki s svojim poslovanjem zagotavlja storitve in ponuja proizvode za rast, zaščito, uporabo in razširjanje bogastva tretjih oseb;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) „storitve iger na srečo“ pomeni storitev, pri kateri gre za denarno vplačilo pri igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene spretnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, ter ki se opravlja na fizični lokaciji ali na kakršen koli način na daljavo z elektronskimi sredstvi ali katero koli drugo tehnologijo za lažjo komunikacijo in na individualno zahtevo prejemnika storitev;	(8) „storitve iger na srečo“ pomeni storitev, pri kateri gre za denarno vplačilo, med drugim v obliki plačljive komunikacije, pri igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene spretnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, ter ki se opravlja na fizični lokaciji ali na kakršen koli način na daljavo z elektronskimi sredstvi ali katero koli drugo tehnologijo za lažjo komunikacijo in na individualno zahtevo prejemnika storitev;

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) „ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 8, Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM(2020) 593 final], če opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 9, navedene uredbe;	črtano

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) „poklicni nogometni klub na visoki ravni“ pomeni pravni subjekt s sedežem v državi članici, ki ima v lasti ali vodi poklicni nogometni klub, od katerega vsaj ena ekipa igra na prvenstvu ali prvenstvih na dveh najvišjih tekmovalnih ravneh v tej državi članici in ima letni promet v višini najmanj 7.000.000 EUR;

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) „športni agent v nogometnem sektorju“ pomeni fizično osebo, ki opravlja zasebno posredovanje pri zaposlitvi v nogometnem sektorju za nogometne igralce, ki se potegujejo za plačane pogodbe, ali delodajalce z namenom podpisa pogodbe o zaposlitvi s plačanimi nogometnimi igralci;

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) „plemenite kovine“ pomeni zlato, srebro, platino, iridij, osmij, paladij, rodij in rutenij;

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15b) „dragi kamni“ pomenijo diamante, rubine, safirje in smaragde;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) „poslovni odnos“ pomeni poslovni, poklicni ali trgovinski odnos, ki je povezan s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta in za katerega se ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, vključno z odnosom, v katerem se pooblaščeni subjekt prosi, naj ustanovi družbo ali sklad za svojo stranko, ne glede na to, ali je ustanovitev družbe ali sklada edina transakcija, ki se opravi za navedeno stranko, ali ne;	(16) „poslovni odnos“ pomeni poslovni, poklicni ali trgovinski odnos, ki je neposredno povezan s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta in za katerega se ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, vključno z odnosom, v katerem se pooblaščeni subjekt prosi, naj ustanovi družbo ali sklad za svojo stranko, ne glede na to, ali je ustanovitev družbe ali sklada edina transakcija, ki se opravi za navedeno stranko, ali ne; ali v primeru nepremičninskih transakcij, odnos, kjer se pooblaščenemu subjektu, ki ni kreditna ali finančna institucija, nudijo storitve, ki vključujejo prodajo ali posredovanje več kot ene nepremičnine v časovnem obdobju;

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „občasna transakcija“ pomeni transakcijo, ki se ne izvede v okviru poslovnega odnosa;

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) „neobičajna transakcija ali dejstvo“ pomeni transakcijo ali dejstvo, ki se ne zdi skladno z značilnostmi stranke ter namenom in predvideno naravo poslovnega odnosa ali predlagane transakcije;

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 19 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) odnose med kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami ter med kreditnimi in finančnimi institucijami, vključno kadar podobne storitve opravlja korespondenčna institucija za respondenčno institucijo in vključno z odnosi, vzpostavljenimi za transakcije z vrednostnimi papirji ali prenose sredstev;	(b) odnose med kreditnimi institucijami, med finančnimi institucijami ter med kreditnimi in finančnimi institucijami, tudi kadar podobne storitve opravlja korespondenčna institucija za respondenčno institucijo in vključno z odnosi, vzpostavljenimi za transakcije z vrednostnimi papirji ali prenose sredstev, ali odnosi, vzpostavljenimi za transakcije s kriptosredstvi ali prenose kriptosredstev;

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) „neregistrirani subjekt in subjekt brez dovoljenja, ki opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni subjekt, ki opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi in nima sedeža v nobeni jurisdikciji v Uniji ali nima osrednje kontaktne točke ali materialne vodstvene prisotnosti v nobeni jurisdikciji v Uniji;

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) „dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki končno poseduje ali nadzira pravni subjekt ali ekspresni sklad ali podobno pravno ureditev, pa tudi vsako fizično osebo, v imenu ali v korist katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost;	(22) „dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki končno poseduje ali nadzira pravni subjekt ali ekspresni sklad ali podobno pravno ureditev ali organizacijo s pravno sposobnostjo na podlagi nacionalnega prava, pa tudi vsako fizično osebo, v imenu ali v korist katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost ali vzpostavi poslovni odnos;

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) „formalna ureditev zastopnika“ pomeni pogodbo ali formalno ureditev z enakovredno pravno veljavnostjo kot pogodba, sklenjeno med zastopnikom in osebo, ki ga je imenovala, pri čemer je oseba, ki ga je imenovala, pravna ali fizična oseba, ki daje zastopniku navodila za delovanje v njenem imenu v določeni vlogi, vključno kot direktor ali delničar, zastopnik pa je pravna ali fizična oseba, ki ji oseba, ki ga je imenovala, daje navodila, naj deluje v njenem imenu;	(24) „formalna ureditev zastopnika“ pomeni pogodbo ali enakovredno formalno ureditev z enakovredno pravno veljavnostjo kot pogodba, sklenjeno med zastopnikom in osebo, ki ga je imenovala, pri čemer je oseba, ki ga je imenovala, pravna ali fizična oseba, ki daje zastopniku navodila za delovanje v njenem imenu v določeni vlogi, vključno kot direktor ali delničar, zastopnik pa je pravna ali fizična oseba, ki ji oseba, ki ga je imenovala, daje navodila, naj deluje v njenem imenu;

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) „politično izpostavljena oseba“ pomeni fizično osebo, ki deluje ali je delovala na naslednjih vidnih javnih položajih:	(25) „politično izpostavljena oseba“ pomeni fizično osebo, ki deluje ali je delovala na vidnih javnih položajih, med katerimi so tudi:

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 – točka a – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(viia) vodje regionalnih in lokalnih organov, vključno z združenji občin in metropolitanskih regij z najmanj 30.000 prebivalci;

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 – točka d – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) drugi vidni javni položaji, kot jih določijo države članice;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 26 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) starše;	(c) starše in sorojence;

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 27 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) „premožna stranka“ pomeni stranko, ki je fizična oseba ali dejanski lastnik pravnega subjekta in ima skupaj najmanj 1.000.000 EUR finančnega ali za naložbe razpoložljivega premoženja ali sredstev, pri čemer je izključeno njegovo glavno zasebno bivališče, v skladu s to uredbo;

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 29 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	a) nadrejeno podjetje skupine, ki ni podjetje iz točke (a) in ki je pod bonitetnim nadzorom na konsolidirani podlagi na najvišji ravni bonitetne konsolidacije v Uniji, vključno s „finančnim holdingom“, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (20), Uredbe (EU) št. 575/2013, in „zavarovalnim holdingom“, kot je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES;

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) „nadrejeno podjetje“ pomeni:
	(a)  nadrejeno podjetje finančnega konglomerata, vključno z „mešanim finančnim holdingom“, kot je opredeljen v členu 2, točka (15), Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
	(b)  nadrejeno podjetje skupine, ki je pod bonitetnim nadzorom na konsolidirani podlagi na najvišji ravni bonitetne konsolidacije v Uniji, vključno s „finančnim holdingom“, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (20), Uredbe (EU) št. 575/2013, in „zavarovalnim holdingom“, kot je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES;
	(c)  nadrejeno podjetje skupine, ki vključuje vsaj dva pooblaščena subjekta, kot sta opredeljena v členu 3 te uredbe, in ki samo ni podružnica drugega podjetja v Uniji;
	vendar če se v isti skupini ugotovi več nadrejenih podjetij v skladu s točkami (a), (b) in (c), za nadrejeno podjetje šteje subjekt v skupini, ki ni podružnica drugega podjetja v Uniji.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 31 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) javni organ, ki ima določene odgovornosti za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma;	(d) javni organ, ki ima določene odgovornosti za preprečevanje in odpravo pranja denarja ali financiranja terorizma;

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce ter vse druge fizične ali pravne osebe, ki se zavežejo, da bodo zagotovile bodisi neposredno bodisi prek drugih oseb, s katerimi je ta druga oseba povezana, materialno pomoč, pomoč ali svetovanje o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost;	(a) revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce ter vse druge fizične ali pravne osebe, ki se zavežejo, da bodo zagotovile bodisi neposredno bodisi prek drugih oseb, s katerimi je ta druga oseba povezana, materialno pomoč, pomoč ali svetovanje o davčnih zadevah, naložbah ali osebnih financah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) odobreni izterjevalci dolgov, upravljavci premoženja ali sredstev;

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu svoje stranke in zanjo sodelujejo pri kakršni koli finančni transakciji ali transakciji nepremičnin ali kadar svoji stranki pomagajo pri načrtovanju ali izvajanju transakcij v zvezi s čimer koli od naslednjega:	(b) notarje, odvetnike in druge neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu svoje stranke in zanjo sodelujejo pri kakršni koli finančni transakciji ali transakciji nepremičnin ali kadar svoji stranki pomagajo pri načrtovanju ali izvajanju transakcij v zvezi s čimer koli od naslednjega:

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) nakupom ali prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;	(i) nakupom ali prodajo nepremičnin, virtualnega premoženja ali poslovnih subjektov;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) odpiranjem ali upravljanjem bančnih ali varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev;	(iii) odpiranjem ali upravljanjem bančnih ali varčevalnih računov, računov vrednostnih papirjev ali računov kriptosredstev;

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) nepremičninske posrednike, tudi ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, v zvezi s transakcijami, za katere znaša mesečna najemnina 10 000 EUR ali več ali enakovreden znesek v nacionalni valuti;	(d) nepremičninske posrednike, tudi ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, v zvezi s transakcijami, za katere znaša mesečna najemnina 5 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti oziroma drugem veljavnem plačilnem sredstvu;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) nepremičninski investitorji;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) osebe, ki trgujejo z luksuznim blagom, ki niso kovine in kamni, kot so navedeni v Prilogi IIIa;

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) ponudnike storitev množičnega financiranja, ki niso tisti, ki jih ureja Uredba (EU) 2020/1503;	(h) ponudnike storitev množičnega financiranja;

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) osebe, ki trgujejo ali delujejo kot posredniki v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije in dražbene hiše, kadar vrednost transakcije ali povezanih transakcij znaša najmanj 10 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti;	(i) osebe, ki trgujejo ali delujejo kot posredniki v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije in dražbene hiše, kadar vrednost transakcije ali povezanih transakcij znaša najmanj 5 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti;

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) osebe, ki opravljajo storitve za prodajo in nakup edinstvenih in nezamenljivih kriptosredstev;

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) osebe, ki hranijo umetniška dela, trgujejo ali delujejo kot posredniki v trgovini z umetniškimi deli, ko se to izvaja znotraj prostih con ali carinskih skladišč, kadar vrednost transakcije ali povezanih transakcij znaša najmanj 10 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti;	(j) osebe, ki hranijo umetniška dela, trgujejo ali delujejo kot posredniki v trgovini z umetniškimi deli in luksuznim blagom iz Priloge IIIa, ko se to izvaja znotraj prostih con ali carinskih skladišč, kadar vrednost transakcije ali povezanih transakcij znaša najmanj 5 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti;

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) spletne platforme v smislu Uredbe (EU) .../...[predlog uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], ki potrošnikom in trgovcem omogočajo sklepanje pogodb na daljavo za fizično blago, pod pogojem, da izvedejo ali prejmejo plačila v višini 10 000 EUR ali več, ne glede na to, ali se transakcija izvede z enim dejanjem ali z več dejanji, za katera kaže, da so povezana;

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka l a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(la) športne agente v nogometnem sektorju;

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka l b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(lb) poklicne nogometne klube na visoki ravni;

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka l c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(lc) nogometne zveze v državah članicah, ki so članice Evropske nogometne zveze.

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice se lahko odločijo, da ponudnike storitev iger na srečo, z izjemo igralnic, v celoti ali delno izvzamejo iz zahtev, določenih v tej uredbi, na podlagi dokazane nizke stopnje tveganja, ki jo predstavljata narava in, kadar je to primerno, obseg opravljanja takih storitev.	1. Države članice se lahko po posvetovanju z organom AMLA odločijo, da ponudnike storitev iger na srečo, kot so državni ponudniki ali državne in zasebne loterije, z izjemo igralnic, platform za spletno igralništvo, storitev iger na srečo, ki se ponujajo čezmejno, ter ponudnikov športnih stav, v celoti ali delno izvzamejo iz zahtev, določenih v tej uredbi, na podlagi dokazane nizke stopnje tveganja, ki jo predstavljajo narava, načelo sorazmernosti in, kadar je to primerno, obseg opravljanja takih storitev.

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izvzetja, odobrena v skladu s tem členom, niso zlorabljena.	3. Države članice v sodelovanju z organom AMLA vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izvzetja, odobrena v skladu s tem členom, niso zlorabljena.

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Izvzetja za nekatere ponudnike storitev množičnega financiranja
	1.  Države članice se lahko odločijo, da nekatere ponudnike storitev množičnega financiranja, z izjemo ponudnikov storitev množičnega financiranja, vključenih v Uredbo (EU) 2020/1503, izvzamejo iz zahtev, določenih v tej uredbi, na podlagi individualne ocene tveganja, ki pokaže dokazano nizko stopnjo tveganja, ki jo predstavljata narava in, kadar je to primerno, obseg opravljanja takih storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	a)  ponudnik storitev množičnega financiranja promovira samo projekte za javnokoristne namene, njegov glavni cilj ni ustvarjanje dobička, kjer pa se ustvari dobiček, ga ponudnik vloži za uresničevanje ciljev storitve in se ne razdeli med člane, ustanovitelje ali druge zasebne stranke;
	b)  ponudnik storitev množičnega financiranja izvaja minimalne zahteve glede skrbnega preverjanja v zvezi z lastniki projektov, ki predlagajo svoje projekte, ki se financirajo prek platforme za množično financiranje, na način, ki je skladen s členom 5 Uredbe (EU) 2020/1503, vse fizične osebe, ki so na višjih vodstvenih položajih, pa izpolnjujejo merila iz člena 6 Direktive (EU) 2023/...[predlog direktive AML VI ];
	c)  vse fizične osebe, ki sodelujejo pri upravljanju ponudnika storitev množičnega financiranja, izpolnjujejo zahteve glede sposobnosti in primernosti, ki so skladne z zahtevami iz člena 12(3), točka (b), Uredbe (EU) 2020/1503;
	d)  ponudnik storitev množičnega financiranja vzpostavi in vzdržuje ureditve, ki zagotavljajo, da lastniki projektov sprejemajo financiranje projektov množičnega financiranja ali kakršno koli drugo plačilo samo prek ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366;
	e)  ponudnik storitev množičnega financiranja ima sedež v Uniji.
	2.  Države članice v sodelovanju z organom AMLA vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo druge primerne ukrepe in zagotovijo, da se izvzetja, odobrena v skladu s tem členom, ne zlorabljajo.

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice od vseh ponudnikov plačilnih storitev, kot so opredeljeni v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366, zahtevajo, da zagotovijo, da ne izvajajo transakcij za ponudnike iger na srečo, ki nimajo licence v Uniji.

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakem izvzetju, ki ga nameravajo odobriti v skladu s členoma 4 in 5. Uradno obvestilo vsebuje utemeljitev na podlagi ustrezne ocene tveganja za izvzetje.	1. Države članice Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakem izvzetju, ki ga nameravajo odobriti v skladu s členoma 4 in 5. Uradno obvestilo vsebuje podrobno utemeljitev na podlagi ustrezne ocene tveganja, ki jo pripravi država članica kot utemeljitev za izvzetje. Države članice po potrebi predložijo dodatne dokaze v podporo izvzetju.

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) potrdi, da se izvzetje lahko odobri;	(a) potrdi, da se izvzetje lahko odobri na podlagi utemeljitve, ki jo poda država članica;

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko po prejetju sklepa Komisije v skladu z odstavkom 2(a) sprejmejo sklep o odobritvi izvzetja. V takem sklepu se navedejo razlogi, na katerih temelji. Države članice take sklepe redno pregledujejo, vsekakor pa takrat, kadar posodabljajo svojo nacionalno oceno tveganja v skladu s členom 8 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final].	3. Države članice lahko po prejetju sklepa Komisije v skladu z odstavkom 2(a) sprejmejo sklep o odobritvi izvzetja. V takem sklepu se navedejo razlogi, na katerih temelji. Države članice take sklepe redno pregledujejo, vendar najpozneje eno leto po prvi odobritvi izvzetja, v vsakem primeru pa ob posodobitvi nacionalne ocene tveganja v skladu s členom 8 Direktive [vstaviti sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423].

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam izvzetij, odobrenih v skladu s tem členom.	5. Komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam izvzetij ter analitični pregled in pregled dejstev o izjemah, odobrenih v skladu s tem členom.

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Prepoved državljanstva na podlagi naložbenih shem in minimalne zahteve za državljanstvo in prebivališče na podlagi naložbenih shem
	1.  Države članice na podlagi nacionalnega prava ne uvedejo shem, s katerimi se podeli državljanstvo v zameno za kakršnokoli naložbo, vključno s prenosom kapitala, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun, in brez pristne povezave z ustreznimi državami članicami.
	2.  Država članica, katere nacionalno pravo podeljuje državljanstvo ali pravico do prebivanja v zameno za kakršno koli naložbo, kot so prenos kapitala, nakup ali najem nepremičnine, naložba v državne obveznice, naložba v gospodarske subjekte, donacija ali dotacija sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun, zagotovi, da javni organi, ki obravnavajo vlogo za pridobitev takih pravic do prebivanja, pred sprejetjem odločitve izvedejo vsaj naslednje ukrepe:
	(a)  zahtevajo, da transakcije potekajo v okviru poslovnega odnosa s pooblaščenim subjektom s sedežem v tej državi članici;
	(b)  od udeleženih pooblaščenih subjektov zahtevajo informacije o izvedenih ukrepih skrbnega preverjanja strank ter te informacije ocenijo;
	(c)  pridobijo in evidentirajo podrobne informacije, podprte s preverjenimi dokumenti, o identiteti prosilca, njegovih poslovnih interesih in zaposlitvenih dejavnostih v preteklih desetih letih ter o viru sredstev in viru premoženja prosilca;
	(d)  zahtevajo, da ustrezni organi kazenskega pregona izdajo potrdilo, podprto z dokazi, da prosilec ne izvaja kriminalnih dejavnosti;
	(e) zahtevajo, da za prosilce veljajo zahteve glede minimalne fizične prisotnosti in minimalne aktivne udeležbe pri naložbah, kakovosti naložb, dodani vrednosti in prispevku h gospodarstvu;
	(f)  imajo mehanizem spremljanja za naknadni nadzor nadaljnje skladnosti uspešnih prosilcev s pravnimi zahtevami teh shem.
	Ustrezni organi redno spremljajo fizično prisotnost prosilca iz prvega pododstavka, točka (e), posledica neizpolnjevanja te zahteve pa je, da se zavrne ali odvzame državljanstvo ali pravica do prebivanja.
	3.  Prosilcem, za katere je dokumentirano, da imajo povezave s sumljivimi dejavnostmi, vključno s tesnimi poslovnimi odnosi z osebami, ki imajo kazensko evidenco v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali predhodnimi kaznivimi dejanji, ali tesnimi osebnimi ali poslovnimi odnosi s posamezniki, za katere veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije, se ne podeli pravica do prebivanja v okviru teh shem.
	4.  Prosilcem, ki so državljani držav iz členov 23, 24 ali 25, se ne podeli pravica do prebivanja v okviru teh shem.

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zmanjševanje in obvladovanje tveganj neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja takim sankcijam, poleg obveznosti uporabe ciljno usmerjenih finančnih sankcij.	(b) zmanjševanje in obvladovanje tveganj neizvajanja in različnega izvajanja vseh ciljno usmerjenih finančnih sankcij, vključno s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma, in ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ter izogibanja takim sankcijam poleg obveznosti uporabe ciljno usmerjenih finančnih sankcij.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te politike, kontrole in postopki so sorazmerni z naravo in velikostjo pooblaščenega subjekta.	Te politike, kontrole in postopki so sorazmerni z naravo, dejavnostjo in velikostjo pooblaščenega subjekta. Pri teh politikah, kontrolah in postopkih se upoštevajo nadnacionalne in nacionalne ocene tveganja ter smernice finančnoobveščevalnih enot (FIU) in nadzornikov, vključno z rezultati nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) neodvisno revizijsko funkcijo za preskušanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz točke (a);	(c) neodvisno revizijsko funkcijo za oceno, ali notranje politike, kontrole in postopki iz točke (a) delujejo učinkovito;

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) preverjanje pri zaposlovanju osebja in njegovem dodeljevanju nekaterim nalogam in funkcijam ter pri imenovanju njegovih agentov in distributerjev, ali imajo navedene osebe ugled, sorazmeren s tveganji, povezanimi z nalogami in funkcijami, ki jih je treba opravljati;	(d) preverjanje pri zaposlovanju osebja in njegovem dodeljevanju nekaterim nalogam in funkcijam ter pri imenovanju njegovih agentov in distributerjev, ali imajo navedene osebe ugled, veščine in znanje, sorazmerne s tveganji, povezanimi z nalogami in funkcijami, ki jih je treba opravljati;

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Organ AMLA do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice o elementih, ki bi jih morali pooblaščeni subjekti upoštevati pri odločanju o obsegu svojih notranjih politik, kontrol in postopkov.	4. Organ AMLA do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] po posvetovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropskim bančnim organom) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih predloži Komisiji v sprejetje. Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov določajo elemente, ki bi jih morali pooblaščeni subjekti upoštevati pri odločanju o obsegu svojih notranjih politik, kontrol in postopkov na podlagi njihove ocenjene stopnje tveganja. Zajemajo tudi smernice o tem, kako določiti število osebja, ki se mu zaupajo funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi, kot je določeno v členu 9, ob upoštevanju narave, dejavnosti in velikosti pooblaščenih subjektov ter tveganj, povezanih s sektorjem, v katerem delujejo.

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 4 tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe (EU) 2023/... [vstaviti sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe, sorazmerne z njihovo naravo in velikostjo, da bi opredelili in ocenili tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim izpostavljeni, ter tveganja neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja takim sankcijam, pri čemer upoštevajo:	1. Pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe, sorazmerne z njihovo naravo, dejavnostjo in velikostjo, da bi opredelili in ocenili tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim izpostavljeni, ter tveganja neizvajanja vseh ciljno usmerjenih finančnih sankcij, vključno s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma, ter ciljno usmerjenih finančnih sankcij, povezanih s financiranjem širjenja orožja, ali izogibanja takim sankcijam, pri čemer upoštevajo vsaj naslednje:

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) ustrezne smernice, priporočila in mnenja, ki jih izda organ AMLA v skladu s členoma 43 in 44 Uredbe (EU) 2023/...[vstaviti sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021) 0421 ];

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) ugotovitve na podlagi preteklih kršitev pravil o AML/CFT s strani zadevnega pooblaščenega subjekta ali morebitne povezave pooblaščenega subjekta s primerom pranja denarja ali financiranja terorizma;

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) informacije finančnoobveščevalnih enot in organov kazenskega pregona;

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd) informacije, pridobljene v okviru začetnega postopka skrbnega preverjanja strank in stalnega spremljanja;

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – točka c e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ce) lastno znanje in delovne izkušnje.

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Pooblaščeni subjekti lahko glede na ugotovljeno stopnjo tveganja in načelo sorazmernosti po lastni presoji upoštevajo dodatne vire informacij, tudi:
	(a)  informacije organizacij pooblaščenih subjektov o tipologijah in nastajajočih tveganjih;
	(b)  informacije organizacij civilne družbe in indekse zaznave korupcije in druga poročila o državah;
	(c)  informacije mednarodnih organov za določanje standardov, kot so poročila o vzajemnem vrednotenju ali druga poročila in pregledi;
	(d)  informacije iz verodostojnih in zanesljivih odprtih virov in medijev;
	(e)  informacije verodostojnih in zanesljivih poslovnih organizacij, kot so poročila o tveganjih;
	(f)  informacije statističnih organizacij in akademskih krogov.

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti imenujejo enega izvršnega člana svoje uprave ali, če uprava ne obstaja, enakovrednega upravljavskega organa, ki je odgovoren za izvajanje ukrepov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi). Če subjekt nima upravljavskega organa, bi moral funkcijo opravljati član njegovega višjega vodstva.	1. Pooblaščeni subjekti imenujejo enega izvršnega člana svojega upravljalnega organa v njegovi vodstveni funkciji, ki je odgovoren za izvajanje in spremljanje ukrepov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi). Če subjekt nima upravljalnega organa, bi moral funkcijo opravljati član njegovega višjega vodstva. Ta odstavek ne posega v nacionalne določbe o skupni civilni ali kazenski odgovornosti upravljalnih organov.

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi je odgovoren za izvajanje politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta ter za prejemanje informacij o znatnih ali pomembnih pomanjkljivostih v takih politikah, kontrolah in postopkih. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi o navedenih zadevah redno poroča upravi ali enakovrednemu upravljavskemu organu. Za nadrejena podjetja je navedena oseba odgovorna tudi za nadzorovanje politik, kontrol in postopkov na ravni skupine.	2. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi poskrbi, da so politike, kontrole in postopki pooblaščenega subjekta v celoti izvedeni ter prejema informacije o znatnih ali pomembnih pomanjkljivostih v takih politikah, kontrolah in postopkih. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi o navedenih zadevah redno poroča upravljalnemu organu. Za nadrejena podjetja je navedena oseba odgovorna tudi za nadzorovanje politik, kontrol in postopkov na ravni skupine.

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pooblaščeni subjekti imajo uradnika za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki ga imenuje uprava ali upravljavski organ, odgovoren pa je za vsakodnevno izvajanje politik pooblaščenega subjekta za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT). Navedena oseba je odgovorna tudi za poročanje o sumljivih transakcijah finančnoobveščevalni enoti (FIU) v skladu s členom 50(6).	3. Pooblaščeni subjekti imajo uradnika za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki ga imenuje upravljalni organ v svoji vodstveni funkciji, odgovoren pa je za vsakodnevno izvajanje politik pooblaščenega subjekta za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), poleg tega pa je kontaktna točka za pristojne organe. Navedena oseba je odgovorna tudi za poročanje o sumljivih transakcijah finančnoobveščevalni enoti (FIU) v skladu s členom 50(6). Uradnik za zagotavljanje skladnosti s predpisi je v svoji funkciji in odgovornosti neodvisen.

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pooblaščeni subjekt, ki je del skupine, lahko za svojega pooblaščenca za zagotavljanje skladnosti s predpisi imenuje posameznika, ki navedeno funkcijo opravlja v drugem subjektu znotraj navedene skupine.	Pooblaščeni subjekt, ki je del skupine, lahko za svojega pooblaščenca za zagotavljanje skladnosti s predpisi imenuje posameznika, ki navedeno funkcijo opravlja v drugem subjektu znotraj navedene skupine, če ima ta subjekt sedež v isti državi članici, v kateri ima sedež pooblaščeni subjekt.

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Uradnik za zagotavljanje skladnosti v nobenem primeru ni kaznovan zaradi opravljanja svojih nalog v okviru pogodbe o zaposlitvi. Uradnik za zagotavljanje skladnosti se ne razreši pred koncem mandata, razen če se pojavijo dejstva, zaradi katerih je nerazumno, da pooblaščeni subjekt osebo obdrži. Pooblaščeni subjekti obvestijo nadzornike o razrešitvi uradnikov za zagotavljanje skladnosti in razlogih zanjo.

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Kadar ustreznost vodje zagotavljanja skladnosti s predpisi ali uradnika za zagotavljanje skladnosti preveri organ, ki ni pristojen za AML/CFT, ta organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti nadzornika v državi članici, v kateri ima zadevni pooblaščeni subjekt sedež, o prejemu vloge za preverjanje ustreznosti in o datumu, do katerega je treba sprejeti odločitev o ustreznosti. Nadzornik po potrebi v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi zagotovi organu, ki ni pristojen za AML/CFT, v ustreznem roku vse potrebne informacije v okviru svojih nadzornih pristojnosti, ob upoštevanju datuma, do katerega je treba sprejeti sklep o ustreznosti.
	Podatki iz prvega pododstavka zajemajo oceno, ali znanje, veščine in izkušnje imenovane osebe zadostujejo za opravljanje funkcije vodje ali uradnika za zagotavljanje skladnosti, za katero je bil imenovan subjekt, ta ocena pa postane del odločitve organa, ki preverja ustreznost.
	Če nadzornik ugotovi, da imenovani subjekt nima ustreznega znanja, spretnosti in izkušenj za izvajanje nalog iz prvega in drugega pododstavka v zvezi s funkcijo vodje zagotavljanja skladnosti ali tretjega pododstavka v zvezi s funkcijo uradnika za zagotavljanje skladnosti, organ, ki preverja ustreznost, ne sprejme odločitve, ki bi imenovani osebi omogočila opravljanje teh nalog.
	Postopek za določitev zadevnega nadzornika, posebni roki za predložitev prispevkov iz tega odstavka in druge tehnične podrobnosti v zvezi s sodelovanjem nadzornikov z organi, ki preverjajo ustreznost, vključno z ECB, ki deluje v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in drugimi organi v skladu s to uredbo, se določijo v smernicah iz člena 52 Direktive (EU) 2023/... [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423].

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pooblaščeni subjekti poskrbijo, da so za funkcije za zagotavljanje skladnosti s predpisi na voljo ustrezni viri za opravljanje funkcij za zagotavljanje skladnosti s predpisi, vključno z osebjem in tehnologijo, sorazmerni z velikostjo, naravo in tveganji, s katerimi se sooča pooblaščeni subjekt, in zagotovijo, da so na osebe, odgovorne za navedene funkcije, prenesena pooblastila za predlaganje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za zagotavljanje učinkovitosti notranjih politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta.	4. Pooblaščeni subjekti poskrbijo, da so za funkcije za zagotavljanje skladnosti s predpisi na voljo ustrezni viri za opravljanje funkcij za zagotavljanje skladnosti s predpisi, vključno z osebjem in tehnologijo, sorazmerni z velikostjo, naravo, dejavnostjo in tveganji, s katerimi se sooča pooblaščeni subjekt, in zagotovijo dostop do vseh informacij, podatkov, evidenc in sistemov, ki bi lahko bili pomembni za opravljanje njihovih nalog ter da so na osebe, odgovorne za navedene funkcije, prenesena pooblastila za predlaganje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za zagotavljanje učinkovitosti notranjih politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta.

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi enkrat na leto ali, če je primerno, pogosteje predloži upravljavskemu organu poročilo o izvajanju notranjih politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta, upravljalni organ pa redno obvešča o rezultatih morebitnih pregledov. Upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe za pravočasno odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.	5. Vodja zagotavljanja skladnosti s predpisi enkrat na leto ali, če je primerno, pogosteje predloži upravljalnemu organu poročilo o izvajanju notranjih politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta, upravljalni organ pa redno obvešča o rezultatih morebitnih pregledov. Upravljalni organ sprejme potrebne ukrepe za pravočasno odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Če je to upravičeno glede na velikost pooblaščenega subjekta, lahko funkciji iz odstavkov 1 in 3 opravlja ista fizična oseba.	6. Če je to upravičeno glede na velikost pooblaščenega subjekta, lahko funkciji iz odstavkov 1 in 3 opravlja ista fizična oseba. Uradnik za zagotavljanje skladnosti lahko funkcije iz odstavkov 1 in 3 združi z drugimi funkcijami.

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zaposleni, ki so jim zaupane naloge v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pooblaščenega subjekta s to uredbo, pooblaščenca za zagotavljanje skladnosti s predpisi obvestijo o vsakem tesnem zasebnem ali poklicnem odnosu, vzpostavljenem s strankami ali potencialnimi strankami pooblaščenega subjekta, v povezavi z navedenimi strankami pa se jim prepreči opravljanje vseh nalog v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pooblaščenega subjekta s predpisi.	2. Zaposleni, ki so jim zaupane naloge v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pooblaščenega subjekta s to uredbo, pooblaščenca za zagotavljanje skladnosti s predpisi obvestijo o vsakem tesnem zasebnem ali poklicnem odnosu, vzpostavljenem s strankami ali potencialnimi strankami pooblaščenega subjekta, ki so v svojih izjavah ali ravnanju izrazili namen, da se pravno zavežejo s pogodbo, kakor jih je upravičeno razumela druga stranka, v povezavi z navedenimi strankami pa se jim prepreči opravljanje vseh nalog v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pooblaščenega subjekta s predpisi.

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pooblaščeni subjekti vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi poskrbijo, da se odgovornost za poslovni odnos v ustreznih časovnih presledkih prenese z enega zaposlenega na drugega. Če zaradi velikosti pooblaščenega subjekta ali potrebe po posebnih kvalifikacijah ni mogoče vzpostaviti takega postopka, uradnik za zagotavljanje skladnosti na podlagi ocene tveganja v ustreznih časovnih presledkih opravi poseben pregled zadevnih poslovnih odnosov.

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pooblaščeni subjekti imajo sorazmerno z naravo in velikostjo zadevnega pooblaščenega subjekta vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni ali osebe v primerljivem položaju prek posebnega, neodvisnega in anonimnega kanala interno prijavijo kršitve te uredbe.	3. Pooblaščeni subjekti imajo sorazmerno z naravo, dejavnostjo in velikostjo zadevnega pooblaščenega subjekta vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni ali osebe v primerljivem položaju prek posebnega, neodvisnega in anonimnega kanala interno prijavijo kršitve te uredbe.

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da so zaposleni, vodje ali agenti, ki v skladu s prvim pododstavkom prijavljajo kršitve, zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo in drugim nepravičnim obravnavanjem.	Pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da so zaposleni, vodje, agenti in druge osebe iz člena 4 Direktive  (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta5a, ki v skladu s prvim pododstavkom prijavljajo kršitve, zaščiteni v skladu s to direktivo in drugimi veljavnimi pravnimi akti.
	__________________
	5a Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Minimalne zahteve za samostojne podjetnike, posamezne gospodarske subjekte ali mikropodjetja
	1.  Organ AMLA do … [2 leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih predloži Komisiji v sprejetje v zvezi z minimalnimi zahtevami in standardi za skladnost pooblaščenih subjektov, ki so samostojni podjetniki, posamezni gospodarski subjekti ali mikropodjetja, s tem poglavjem. Organ AMLA zlasti oblikuje zahteve in standarde v zvezi z izvajanjem funkcij zagotavljanja skladnosti. Organ AMLA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka ustrezno upošteva stopnje tveganj, ki so neločljivo povezane s poslovnimi modeli različnih vrst pooblaščenih subjektov, da bi zagotovili, da so zahteve in standardi za skladnost sorazmerni z opredeljenimi tveganji.
	2.  Komisija je pooblaščena, da dopolni to uredbo, tako da sprejme regulativne tehnične standarde iz odstavka 1 tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe EU .../...[vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM/2021/0421].

Predlog spremembe  145

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Nadrejeno podjetje zagotovi, da se zahteve glede notranjih postopkov, ocene tveganja in osebja iz oddelka 1 tega poglavja, uporabljajo v vseh podružnicah in hčerinskih družbah skupine v državah članicah in za skupine v tretjih državah, katerih nadrejeno podjetje ima sedež v Uniji. Politike, kontrole in postopki na ravni skupine vključujejo tudi politike o varstvu podatkov ter politike, kontrole in postopke za izmenjavo informacij znotraj skupine za namene AML/CFT.	1. Vsako nadrejeno podjetje s sedežem v Uniji vzpostavi politike, kontrole in postopke na ravni skupine za uskladitev s to uredbo ter zagotovi, da se zahteve glede notranjih postopkov, ocene tveganja in osebja iz oddelka 1 tega poglavja uporabljajo za vse podružnice in hčerinske družbe skupine v državah članicah ter v tretjih državah. Zato nadrejeno podjetje izvede oceno tveganja na ravni celotne skupine, pri čemer upošteva tveganja, ki so jih opredelile vse podružnice in hčerinske družbe skupine, ter na podlagi te ocene oblikuje in izvaja politike, kontrole in postopke na ravni skupine. Politike, kontrole in postopki na ravni skupine vključujejo tudi politike o varstvu podatkov ter politike, kontrole in postopke za izmenjavo informacij znotraj skupine za namene AML/CFT. Pooblaščeni subjekti, ki so del skupine, izvajajo politike, kontrole in postopke na ravni skupine, pri čemer upoštevajo posebnosti in tveganja, ki so jim izpostavljeni.

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Politike, kontrole in postopki, povezani z izmenjavo informacij iz odstavka 1, od pooblaščenih subjektov znotraj skupine zahtevajo, da si izmenjajo informacije, kadar je taka izmenjava pomembna za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Izmenjava informacij znotraj skupine zajema zlasti identiteto in značilnosti stranke, njenih dejanskih lastnikov ali osebe, v imenu katere stranka deluje, naravo in namen poslovnega odnosa in sume o tem, da so sredstva premoženjska korist, pridobljena s kaznivimi dejanji, ali povezana s financiranjem terorizma, prijavljenim FIU v skladu s členom 50, razen če da FIU drugačna navodila.	2. Politike, kontrole in postopki, povezani z izmenjavo informacij iz odstavka 1, od pooblaščenih subjektov znotraj skupine zahtevajo, da si izmenjajo informacije, kadar je taka izmenjava pomembna za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, vključno s skrbnim preverjanjem strank in upravljanjem tveganj. Izmenjava informacij znotraj skupine zajema zlasti identiteto in značilnosti stranke, njenih dejanskih lastnikov ali osebe, v imenu katere stranka deluje, naravo in namen poslovnega odnosa in transakcij ter, kjer je ustrezno, analizo netipičnih transakcij in sume o tem, da so sredstva premoženjska korist, pridobljena s kaznivimi dejanji, ali povezana s financiranjem terorizma, prijavljenim FIU v skladu s členom 50, razen če da FIU drugačna navodila.

Predlog spremembe  147

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skupine uvedejo politike, kontrole in postopke na ravni skupine za zagotovitev, da za informacije, izmenjane v skladu s prvim pododstavkom, veljajo zadostna jamstva v smislu zaupnosti, varstva podatkov in uporabe informacij, tudi za preprečitev njihovega razkritja.	Politike, postopki in kontrole na ravni skupine zahtevajo, da subjekti v skupini, ki niso pooblaščeni subjekti v skladu s členom 3 te uredbe, pooblaščenim subjektom v isti skupini dajo ustrezne informacije, da bi lahko izpolnili zahteve iz te uredbe. Skupine uvedejo politike, kontrole in postopke na ravni skupine za zagotovitev, da za informacije, izmenjane v skladu s prvim in drugim pododstavkom, veljajo zadostna jamstva v smislu zaupnosti, varstva podatkov in uporabe informacij, tudi za preprečitev njihovega razkritja.

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Subjekti iz iste skupine imajo pravico, da prejete informacije uporabijo kot posodobljene informacije za poslovni odnos znotraj skupine pod naslednjimi pogoji:
	(a)  če je informacije ali dokumente predložil drug subjekt iz iste skupine;
	(b)  če niti subjekt iz iste skupine, ki prejme informacije, niti subjekt iz iste skupine, ki jih predloži, nista seznanjena s tem, da informacije niso več posodobljene

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA do [dve leti od začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku regulativnih tehničnih standardov so določeni minimalne zahteve za politike na ravni skupine, vključno z minimalnimi standardi za izmenjavo informacij znotraj skupine, vloga in odgovornosti nadrejenih podjetij, ki sama niso pooblaščeni subjekti, glede zagotavljanja skladnosti na ravni skupine z zahtevami glede AML/CFT ter pogoji, pod katerimi se določbe tega člena uporabljajo za subjekte, ki so del struktur, ki imajo skupno lastništvo, vodstvo ali nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi, vključno z mrežami ali partnerstvi.	3. Organ AMLA do [dve leti od začetka veljavnosti te uredbe] po posvetovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku regulativnih tehničnih standardov so določeni minimalne zahteve za politike na ravni skupine, vključno z minimalnimi standardi za izmenjavo informacij znotraj skupine, vloga in odgovornosti nadrejenih podjetij, ki sama niso pooblaščeni subjekti, glede zagotavljanja skladnosti na ravni skupine z zahtevami glede AML/CFT ter pogoji, pod katerimi se določbe tega člena uporabljajo za subjekte, ki so del struktur, ki imajo skupno lastništvo, vodstvo ali nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s predpisi, vključno z mrežami ali partnerstvi.

Predlog spremembe  150

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se podružnice ali hčerinske družbe pooblaščenih subjektov nahajajo v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede AML/CFT manj stroge od zahtev iz te uredbe, zadevni pooblaščeni subjekt zagotovi, da navedene podružnice in hčerinske družbe izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi z varstvom podatkom ali enakovrednimi zahtevami.	1. Če se podružnice ali hčerinske družbe pooblaščenih subjektov nahajajo v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede AML/CFT manj stroge od zahtev iz te uredbe, matično podjetje zagotovi, da navedene podružnice in hčerinske družbe izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi z varstvom podatkom ali enakovrednimi zahtevami.

Predlog spremembe  151

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če pravo tretje države ne dovoljuje zagotavljanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe, pooblaščeni subjekti sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev, da podružnice in hčerinske družbe v navedeni tretji državi učinkovito obvladujejo tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, sedež pa obvesti nadzornike v svoji matični državi članici. Če nadzorniki v matični državi članici menijo, da dodatni ukrepi ne zadostujejo, izvedejo dodatne nadzorne ukrepe, vključno s tem, da od skupine zahtevajo, da ne vzpostavi nobenega poslovnega odnosa, da obstoječe prekine, da ne izvede transakcij ali da preneha z delovanjem v tretji državi.	2. Če pravo tretje države ne dovoljuje zagotavljanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe, matično podjetje sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev, da podružnice in hčerinske družbe v navedeni tretji državi učinkovito obvladujejo tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, obvesti nadzornike v svoji matični državi članici o teh dodatnih ukrepih. Če nadzorniki v matični državi članici menijo, da dodatni ukrepi ne zadostujejo, izvedejo dodatne nadzorne ukrepe, vključno s tem, da od skupine zahtevajo, da ne vzpostavi nobenega poslovnega odnosa, da obstoječe prekine, da ne izvede transakcij ali da preneha z delovanjem v tretji državi.

Predlog spremembe  152

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku regulativnih tehničnih standardov je določena vrsta dodatnih ukrepov iz odstavka 2, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih sprejmejo pooblaščeni subjekti, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvedbe ukrepov, zahtevanih na podlagi člena 13, in dodatnih nadzornih ukrepov, zahtevanih v takih primerih.	3. Organ AMLA do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku regulativnih tehničnih standardov je določena vrsta dodatnih ukrepov iz odstavka 2, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih sprejmejo pooblaščeni subjekti, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvedbe ukrepov, zahtevanih na podlagi člena 13, in dodatnih nadzornih ukrepov, zahtevanih v takih primerih. Osnutek regulativnih tehničnih standardov vključuje seznam tretjih držav, v katerih se minimalne zahteve glede AML/CFT štejejo za enakovredne zahtevam iz te uredbe. Seznam se redno posodablja.

Predlog spremembe  153

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Poleg okoliščin iz odstavka 1 kreditne in finančne institucije ter ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi uporabljajo skrbno preverjanje strank, kadar bodisi odredijo bodisi izvršijo občasno transakcijo, ki predstavlja prenos sredstev, kot je opredeljen v členu 3, točka 9, Uredbe [vstavite sklic – predlog prenovitve Uredbe (EU) 2015/847 – COM(2021) 422 final], ali prenos kriptosredstev, kot je opredeljen v členu 3, točka 10, navedene uredbe, ki presega 1 000 EUR ali enakovredni znesek v nacionalni valuti.	2. Poleg okoliščin iz odstavka 1 kreditne in finančne institucije uporabljajo skrbno preverjanje strank, kadar odredijo ali izvršijo občasno transakcijo, ki predstavlja prenos sredstev, kot je opredeljen v členu 3, točka 9, Uredbe [vstavite sklic – predlog prenovitve Uredbe (EU) 2015/847 – COM(2021)0422 final], ki znaša 1 000 EUR ali več ali enakovredni znesek v nacionalni valuti.
	Kreditne in finančne institucije, ki so pooblaščeni subjekti, uporabijo ukrepe skrbnega preverjanja strank, kadar sodelujejo pri občasni transakciji ali jo izvajajo s kriptosredstvi v višini 1 000 EUR ali več oziroma enakovrednem znesku v nacionalni valuti, ne glede na to, ali se transakcija izvede v eni sami operaciji ali prek povezanih transakcij.

Predlog spremembe  154

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ponudniki storitev iger na srečo uporabljajo skrbno preverjanje strank ob izplačilu dobitkov, ob vplačilu stav ali obojem, kadar izvajajo transakcije, ki znašajo najmanj 2 000 EUR ali enakovredni znesek v nacionalni valuti, ne glede na to, ali je transakcija izvedena z enim dejanjem ali s povezanimi transakcijami.	3. Ponudniki storitev iger na srečo uporabljajo skrbno preverjanje strank ob izplačilu dobitkov, ob vplačilu stav ali obojem, kadar izvajajo transakcije, ki znašajo najmanj 2 000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti, oziroma v primeru spletnih storitev iger na srečo transakcije, ki znašajo najmanj 1000 EUR ali enakovreden znesek v nacionalni valuti, ne glede na to, ali je transakcija izvedena z enim dejanjem ali s povezanimi transakcijami.

Predlog spremembe  155

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Nadzornik lahko z odstopanjem od odstavka 1 na podlagi ustrezne ocene tveganja, ki dokazuje nizko tveganje, pooblaščenim subjektom dovoli, da jim ni treba uporabljati nekaterih ukrepov skrbnega preverjanja strank, kar zadeva elektronski denar, ki se lahko uporablja le na omejen način, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji za zmanjšanje tveganja:
	a)  najvišji shranjeni znesek ne presega 150 EUR;
	b)  plačilni instrumenti se lahko uporabljajo izključno za nakup, v trgovini ali prek spleta, blaga ali storitev v eni državi članici, od izdajatelja ali v okviru mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega trgovskega dogovora s poklicnim izdajateljem; Plačilni instrumenti iz točke (b) prvega pododstavka niso povezani z bančnim računom, ne omogočajo povečanja stanja in niso zamenljivi za gotovino.

Predlog spremembe  328

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. V primeru kreditnih institucij se skrbno preverjanje strank pod nadzorom nadzornikov izvaja tudi v trenutku, ko je kreditna institucija v skladu s členom 32(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta52 opredeljena kot institucija, ki propada ali bo verjetno propadla, ali če so v skladu s členom 2(1), točka 8, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta53 vloge opredeljene kot nerazpoložljive. Nadzorniki odločijo o intenzivnosti in obsegu takih ukrepov skrbnega preverjanja strank glede na specifične razmere kreditne institucije.	4. V primeru kreditnih institucij se skrbno preverjanje strank pod nadzorom nadzornikov izvaja po potrebi tudi v trenutku, ko je kreditna institucija v skladu s členom 32(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta opredeljena kot institucija, ki propada ali bo verjetno propadla, ali če so v skladu s členom 2(1), točka 8, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta vloge opredeljene kot nerazpoložljive. Nadzorniki odločijo o intenzivnosti in obsegu takih ukrepov skrbnega preverjanja strank glede na specifične razmere kreditne institucije.
__________________	__________________
52Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).	52Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
53 Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (Besedilo velja za EGP) (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).	53 Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (Besedilo velja za EGP) (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

Predlog spremembe  156

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 5 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) merila, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi občasnih transakcij, vključno s tistimi, ki vključujejo kriptosredstva;

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 5 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) merila, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju poslovnih odnosov;

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) identificirajo in evidentirajo identiteto zastopnikov delničarjev in zastopnikov direktorjev gospodarskega ali drugega pravnega subjekta ter po potrebi opredelijo njihov status;

Predlog spremembe  159

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preverijo, ali so zoper stranko ali dejanskega lastnika uvedene ciljno usmerjene finančne sankcije v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma, financiranjem širjenja orožja ter druge ciljno usmerjene finančne sankcije Unije.

Predlog spremembe  160

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Brez poseganja v druge ukrepe, potrebne za izpolnitev obveznosti uporabe ciljno usmerjenih finančnih sankcij za kreditne in finančne institucije, ukrepi iz odstavka 1, točka (ca), vključujejo redno preverjanje identitete stranke ter identitete dejanskega lastnika na podlagi ustreznih seznamov sankcij zoper imenovane osebe, da bi preverili, ali stranka ni imenovani posameznik, subjekt ali skupina, zoper katere veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije.

Predlog spremembe  161

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA do [dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe] izda smernice o spremenljivkah in dejavnikih tveganja, ki jih morajo pooblaščeni subjekti upoštevati pri vzpostavljanju poslovnih odnosov ali izvajanju občasnih transakcij.	3. Organ AMLA do [dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe]in po posvetovanju z Europolom ter evropskimi nadzornimi organi izda smernice za:

Predlog spremembe  162

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) spremenljivke in dejavnike tveganja, ki jih morajo pooblaščeni subjekti upoštevati pri vzpostavljanju poslovnih odnosov ali izvajanju občasnih transakcij;

Predlog spremembe  163

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) ukrepe, ki jih morajo uporabljati pooblaščeni subjekti pri ocenjevanju, ali se stranki oziroma dejanskemu lastniku naložijo ciljno usmerjene finančne sankcije, vključno s tem, kako identificirati subjekte, ki jih nadzorujejo osebe, zoper katere veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije.

Predlog spremembe  164

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pooblaščeni subjekt ne more zagotoviti skladnosti z ukrepi skrbnega preverjanja strank, določenimi v členu 16(1), se vzdrži izvajanja transakcije ali vzpostavitve poslovnega odnosa ter prekine poslovni odnos in razmisli o tem, da bi FIU podal poročilo o sumljivi transakciji v zvezi s stranko v skladu s členom 50.	1. Če pooblaščeni subjekt ne more zagotoviti skladnosti z ukrepi skrbnega preverjanja strank, določenimi v členu 16(1), ne izvede transakcije ali vzpostavi poslovnega odnosa ter prekine poslovni odnos in razmisli o tem, da bi FIU podal poročilo o sumljivi transakciji v zvezi s stranko v skladu s členom 50. Kjer obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma, pooblaščeni subjekt pri FIU vloži poročilo o sumljivi transakciji.

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvi pododstavek se ne uporablja za notarje, odvetnike in druge neodvisne pravne strokovnjake, revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce, in sicer v strogem obsegu, v katerem te osebe ugotavljajo pravni položaj svoje stranke ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi takega postopka ali izogibanju takemu postopku.	Odstavek 1 se ne uporablja za notarje, odvetnike in druge neodvisne pravne strokovnjake, revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce, in sicer v strogem obsegu, v katerem te osebe ugotavljajo pravni položaj svoje stranke, razen če:

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) določijo pravni položaj svoje stranke, razen kadar je pravno svetovanje namenjeno pranju denarja ali financiranju terorizma oziroma kadar te osebe vedo ali zelo utemeljeno domnevajo, da stranka išče pravno svetovanje za namen pranja denarja ali financiranja terorizma oziroma za namene vložitve prošnje za pravice do prebivališča ali državljanstva preko naložbenih shem ter pravni nasvet ni iskan v povezavi s sodnimi postopki; or

Predlog spremembe  167

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) opravljajo nalogo obrambe ali zastopanja te stranke v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali izogibanju takim postopkom.

Predlog spremembe  168

Predlog uredbe

Člen 18 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Identifikacija in preverjanje identitete stranke	Identifikacija ter preverjanje identitete stranke ter identitete dejanskega lastnika

Predlog spremembe  169

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) običajno prebivališče ali, če ni naslova stalnega prebivališča v Uniji, na katerem oseba zakonito prebiva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva fizična oseba, in kadar je mogoče, delovno mesto, poklic ali zaposlitveni status in davčno številko;	(iv) običajno prebivališče ali, če ni naslova stalnega prebivališča v Uniji, na katerem oseba zakonito prebiva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva fizična oseba, in – kadar je to relevantno za namene skrbnega preverjanja strank in mogoče – delovno mesto, poklic ali zaposlitveni status in davčno številko;

Predlog spremembe  170

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) imena pravnih zastopnikov in, če so na voljo, matično številko, davčno številko in identifikator pravnih subjektov. Pooblaščeni subjekti preverijo tudi, da dejavnosti pravnega subjekta temeljijo na računovodskih dokumentih za zadnje poslovno leto ali drugih ustreznih informacijah;	(iii) imena pravnih zastopnikov in, če so na voljo, matično številko, davčno številko in identifikator pravnih subjektov. Pooblaščeni subjekti ob upoštevanju tveganja razmislijo tudi, ali je treba preveriti, da dejavnosti pravnega subjekta temeljijo na računovodskih dokumentih za zadnje poslovno leto ali drugih ustreznih informacijah;

Predlog spremembe  171

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) če ima pravni subjekt sedež v več kot eni jurisdikciji, identifikator pravnih subjektov;

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če ni po izčrpanju vseh možnih sredstev identifikacije v skladu s prvim pododstavkom nobena fizična oseba identificirana kot dejanski lastnik ali če obstaja kakršen koli dvom, da so identificirane osebe dejanski lastniki, pooblaščeni subjekti identificirajo fizične osebe na položajih višjega vodstva v gospodarskem ali drugem pravnem subjektu in preverijo njihovo identiteto. Pooblaščeni subjekti vodijo evidenco sprejetih ukrepov in tudi težav, na katere so naleteli med postopkom identifikacije in zaradi katerih so identificirali osebe na višjem vodstvenem položaju.	Če ni po izčrpanju vseh možnih sredstev identifikacije v skladu s prvim pododstavkom nobena fizična oseba identificirana kot dejanski lastnik ali če obstaja dvom, da so identificirane osebe dejanski lastniki, pooblaščeni subjekti evidentirajo, da ni identificiran noben dejanski lastnik, in identificirajo fizične osebe na položajih višjega vodstva v gospodarskem ali drugem pravnem subjektu in preverijo njihovo identiteto. Pooblaščeni subjekti vodijo evidenco sprejetih ukrepov in tudi težav, na katere so naleteli med postopkom identifikacije in zaradi katerih so identificirali osebe na višjem vodstvenem položaju.

Predlog spremembe  173

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pooblaščeni subjekti pridobijo informacije, dokumente in podatke, potrebne za preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika, na podlagi česar koli od naslednjega:	4.  Pooblaščeni subjekti pridobijo informacije, dokumente in podatke, potrebne za preverjanje stranke, na podlagi česar koli od naslednjega:

Predlog spremembe  174

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) predložitve osebnega dokumenta, potnega lista ali enakovrednega dokumenta in pridobivanja informacij iz zanesljivih in neodvisnih virov, do katerih so imeli neposreden dostop ali ki jih je predložila stranka;	(a) predložitve osebnega dokumenta, potnega lista ali enakovrednega dokumenta in po potrebi pridobivanja informacij iz zanesljivih in neodvisnih virov, do katerih so imeli neposreden dostop ali ki jih je predložila stranka, in sicer prek zanesljivih in zaupanja vrednih sredstev, bodisi fizično bodisi elektronsko, pri čemer je obseg pregleda za namene preverjanja sorazmeren s tveganjem;

Predlog spremembe  175

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) uporabe sredstev elektronske identifikacije in zadevnih storitev zaupanja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014.	(b) uporabe sredstev elektronske identifikacije in zadevnih storitev zaupanja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, in sicer po potrebi prek zanesljivih in zaupanja vrednih postopkov ali drugih postopkov za varno identifikacijo na daljavo ali elektronsko identifikacijo, ki jih urejajo, priznavajo, odobrijo ali sprejmejo pristojni organi, pri čemer mora biti določena vsaj „visoka“ ali njej enakovredna raven varnosti.

Predlog spremembe  176

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) po potrebi predložitve dokazila o registraciji v osrednjem registru iz člena 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423] za stranke, ki so pravni subjekti, registrirani zunaj Unije, v skladu s členom 48 te uredbe.
	Kadar je stranka pravni subjekt ali skrbnik ali oseba na enakovrednem položaju, ki deluje v imenu pravne ureditve, pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe za preverjanje identitete dejanskih lastnikov pravnega subjekta ali pravne organizacije, po možnosti tudi na podlagi osebnih dokumentov ali elektronske identifikacije, da bi izvedeli, kdo je dejanski lastnik, ter spoznali lastništvo in nadzorno strukturo pravnega subjekta oz. pravne ureditve.

Predlog spremembe  177

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene preverjanja informacij o dejanskih lastnikih pooblaščeni subjekti vpogledajo tudi v osrednje registre iz člena 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final] in preučijo dodatne informacije. Pooblaščeni subjekti določijo obseg dodatnih informacij, ki jih je treba preučiti, glede na tveganja, ki jih predstavljajo transakcija ali poslovni odnos in dejanski lastnik.	Za namene preverjanja informacij o dejanskih lastnikih pooblaščeni subjekti pregledajo (531, 532) tudi v osrednje registre iz člena 10 Direktive (EU) .../... [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423], ne glede na to, katera država članica vodi osrednji register z informacijami o dejanskem lastništvu. Pooblaščeni subjekti po potrebi in ob upoštevanju tveganja preverijo tudi dodatne informacije pri stranki ali pri zanesljivih in neodvisnih virih, zlasti kadar se informacije v osrednjem registru ne ujemajo z informacijami, ki so jim na voljo v skladu s členom 18, kadar pa dvomijo v točnost podatkov ali kadar obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, preučijo še dodatne informacije.
	Pooblaščeni subjekti ob upoštevanju tveganja določijo obseg dodatnih informacij, ki jih je treba preučiti, glede na tveganja, ki jih predstavljajo transakcija ali poslovni odnos in dejanski lastnik, ali če je lastniška struktura družbe nenavadna ali prekomerno zapletena glede na naravo njenega poslovanja.
	Pooblaščeni subjekti subjektu, pristojnemu za osrednje registre, sporočijo vsa neskladja, ki jih ugotovijo med informacijami o dejanskem lastništvu, ki so na voljo v registru, in informacijami o dejanskem lastništvu, ki so jim na voljo v skladu s tem členom. Nacionalno pravo, ki se nanaša na bančno tajnost in zaupnost, ne ovira izpolnjevanja obveznosti iz tega pododstavka.

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika se izvede pred vzpostavitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo občasne transakcije. Taka obveznost se ne uporablja za primere manjšega tveganja iz oddelka 3 tega poglavja, če manjše tveganje upravičuje odlog takega preverjanja.	1. Preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika se izvede pred vzpostavitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo občasne transakcije. Taka obveznost se ne uporablja za primere manjšega tveganja iz oddelka 3 tega poglavja, če manjše tveganje upravičuje odlog takega preverjanja.
	Z odstopanjem od prvega pododstavka pooblaščeni subjekti, ki niso kreditne in finančne institucije, udeležene v transakcijah z nepremičninami, preverijo identiteto stranke, bodisi kupca bodisi prodajalca ali obeh, in sicer ko je podana uradna ponudba.

Predlog spremembe  179

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti stalno spremljajo poslovni odnos, vključno s transakcijami, ki jih izvaja stranka v času odnosa, da se zagotovi nadzor nad tem, da so navedene transakcije v skladu s poznavanjem stranke in njene poslovne dejavnosti in profila tveganj s strani pooblaščenega subjekta ter po potrebi z informacijami o izvoru sredstev, ter da se odkrijejo tiste transakcije, za katere je potrebna temeljitejša analiza v skladu s členom 50.	1. Pooblaščeni subjekti stalno spremljajo poslovni odnos, vključno s transakcijami, ki jih izvaja stranka v času odnosa, da se zagotovi nadzor nad tem, da so navedene transakcije v skladu s poznavanjem stranke in njene poslovne dejavnosti in profila tveganj s strani pooblaščenega subjekta ter po potrebi z informacijami o izvoru in namembnosti sredstev, ter da se odkrijejo tiste transakcije, za katere je potrebna temeljitejša analiza v skladu s členom 50.

Predlog spremembe  180

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogostost posodabljanja informacij o stranki v skladu s prvim pododstavkom temelji na tveganju, ki ga predstavlja poslovni odnos. Pogostost posodabljanja informacij o stranki v nobenem primeru ne presega pet let.	Pogostost posodabljanja informacij o stranki v skladu s prvim pododstavkom temelji na tveganju, ki ga predstavlja poslovni odnos. Interval pogostosti posodabljanja informacij o strankah temelji na upoštevanju tveganja, pri čemer se zlasti upoštevajo spremembe ustreznih okoliščin, v nobenem primeru pa ne sme presegati petih let. Če gre za poslovne odnose z visokim tveganjem, se informacije o strankah posodobijo vsaj vsaki dve leti.

Predlog spremembe  181

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 21a
	Časovni okvir za oceno, ali za stranko in dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije
	1.  Pooblaščeni subjekti pri preverjanju identitete stranke in dejanskega lastnika v skladu s členom 19 ocenijo, ali za stranko ali dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije.
	2.  Kreditne in finančne institucije poleg zahtev iz odstavka 1 in brez poseganja v vse druge ukrepe, potrebne za izpolnitev obveznosti uporabe ciljnih finančnih sankcij, redno preverjajo identiteto svojih obstoječih strank ali dejanskih lastnikov glede na ustrezne sezname sankcij Unije zoper imenovane osebe, to pa storijo tudi vsakič, ko Unija sprejme ciljnefinančne sankcije.
	3.  Poleg zahtev iz odstavka 1 in brez poseganja v druge ukrepe, ki so v zvezi s ciljnimi finančnimi sankcijami določeni v pravu Unije, pooblaščeni subjekti, ki niso finančne in kreditne institucije, redno ocenjujejo, ali za katero od njihovih obstoječih strank ali dejanskih lastnikov veljajo ciljne finančne sankcije.
	4.  Če pooblaščeni subjekt pri skrbnem preverjanju stranke ugotovi, da zanjo ali za dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije, o tem nemudoma ustrezno obvesti pristojni organ.
	5.  Organ AMLA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice o ukrepih, ki jih morajo uporabljati pooblaščeni subjekti pri ocenjevanju, ali za stranko ali dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije. Te smernice vključujejo naslednje elemente:
	a)  postopke, ki temeljijo na tveganju in jih pooblaščeni subjekti vzpostavijo, da ocenijo, ali za stranko ali dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije;
	b)  obseg, časovni okvir in postopke za ukrepe preverjanja, ki jih morajo kreditne in finančne institucije ter ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi uporabljati v zvezi z obstoječimi strankami ali ob vzpostavitvi novega poslovnega odnosa;
	c)  pogoje, ki jih je treba izpolniti, da se identificirajo subjekti, ki jih nadzorujejo osebe, za katere veljajo ciljne finančne sankcije; d) ukrepe za obveščanje pristojnih organov, če pooblaščeni subjekt identificira stranko ali dejanskega lastnika, za katerega veljajo ciljne finančne sankcije.

Predlog spremembe  182

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) vrste izvzetij, ki se lahko uporabljajo za nekatere ukrepe skrbnega preverjanja strank v zvezi z elektronskim denarjem, če ustrezna ocena tveganja pokaže, da je tveganje majhno;

Predlog spremembe  183

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zanesljivi in neodvisni viri informacij, ki se lahko uporabljajo za preverjanje podatkov o identiteti fizičnih in pravnih oseb za namene člena 18(4);	(c) zanesljivi in neodvisni viri informacij, ki se lahko uporabljajo za preverjanje podatkov o identiteti fizičnih in pravnih oseb za namene člena 18(4), poleg minimalnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni subjekti, ter potrebnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti, če se ugotovijo neskladja;

Predlog spremembe  184

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preostalo tveganje ob upoštevanju ustrezne ocene tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so jih uvedli pooblaščeni subjekti, pri čemer se upoštevajo tudi inovacije in tehnični razvoj na področju odkrivanja in preprečevanja sumljivih transakcij.

Predlog spremembe  185

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 22a
	Posebne določbe o spletnih igrah na srečo
	1.  Ta člen se uporablja za storitve iger na srečo, ki se izvajajo na daljavo, z elektronskimi sredstvi ali z drugo tehnologijo za omogočanje komunikacije.
	2.  Ponudniki storitev iger na srečo zagotovijo, da se prenosi z igralcev na račune iger na srečo izvajajo samo z računa, ki se vodi pri kreditni ali finančni instituciji iz odstavkov 1 in 2 člena 3.
	3.  Ponudnik storitev iger na srečo igralcu povrne denar samo z izvršitvijo plačilne transakcije v smislu člena 4, točka 5, Direktive (EU) 2015/2366 na plačilni račun, odprt v imenu tega igralca pri ponudniku plačilnih storitev iz člena 1, točka (1)(a) in (d), navedene direktive.
	4.  Ponudniki storitev iger na srečo iz odstavka 1 izvajajo skrbno preverjanje strank ob okoliščinah iz člena 15(3), pa tudi v okviru poslovnega odnosa ob odprtju računa za igre na srečo.

Predlog spremembe  186

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Navedeni delegirani akti se sprejmejo v enem mesecu po tem, ko je Komisija preverila, da so merila iz točke (a), (b) ali (c) izpolnjena.	Komisija te delegirane akte sprejme po tem, ko je preverila, da so merila iz točke (a), (b) ali (c) izpolnjena, in v enem mesecu po tem, ko mednarodna organizacija in organ za določanje standardov poda javno izjavo ali izda dokument o skladnosti v zvezi s tretjo državo.

Predlog spremembe  187

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene odstavka 2 Komisija upošteva pozive mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostjo na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma k uporabi ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja in dodatnih blažilnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: protiukrepi) ter tudi ustrezna vrednotenja, ocene, poročila ali javne izjave, ki so jih pripravili.	3. Za namene odstavka 2 Komisija upošteva pozive mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostjo na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma k uporabi ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja in dodatnih blažilnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: protiukrepi) ter tudi ustrezna vrednotenja, ocene, poročila ali javne izjave, ki so jih pripravili. Komisija za namene ugotavljanja, ali ima tretja država v svoji nacionalni ureditvi za AML/CFT znatne strateške pomanjkljivosti, po potrebi preuči tudi vse ustrezne ocene organa AMLA ali drugih institucij, organov in agencij Unije, pristojnih organov, organizacij civilne družbe in akademskih krogov. Komisija da ocene tretjih držav z visokim tveganjem na voljo javnosti.

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija redno pregleduje delegirane akte iz odstavka 2 za zagotovitev, da so v posebnih protiukrepih, opredeljenih v skladu z odstavkom 5, upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT ter da so protiukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje.	6. Komisija delegirane akte iz odstavka 2 redno pregleduje, in sicer v enem mesecu po vsaki relevantni spremembi ocene mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov ter vsaj vsaki dve leti, da bi zagotovila, da so v posebnih protiukrepih, opredeljenih v skladu z odstavkom 5, upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT ter da so protiukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje.

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 2 upošteva informacije o jurisdikcijah, ki so pod okrepljenim spremljanjem mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, pa tudi ustrezna vrednotenja, ocene, poročila ali javne izjave, ki so jih pripravili.	3. Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 2 upošteva informacije o jurisdikcijah, ki so pod okrepljenim spremljanjem mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, pa tudi ustrezna vrednotenja, ocene, poročila ali javne izjave, ki so jih pripravili. Komisija po potrebi preuči tudi vse ustrezne ocene organa AMLA ali drugih institucij, organov in agencij Unije, pristojnih organov, organizacij civilne družbe in akademskih krogov. Komisija da ocene tretjih držav z visokim tveganjem na voljo javnosti.

Predlog spremembe  190

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija redno pregleduje delegirane akte iz odstavka 2 za zagotovitev, da so v posebnih ukrepih okrepljenega skrbnega preverjanja, opredeljenih v skladu z odstavkom 4, upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT, ter da so ukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje.	5. Komisija delegirane akte iz odstavka 2 redno pregleduje, in sicer v enem mesecu po vsaki relevantni spremembi ocene mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov ter vsaj vsaki dve leti, da bi zagotovila, da so v posebnih ukrepih okrepljenega skrbnega preverjanja, opredeljenih v skladu z odstavkom 4, upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT, ter da so ukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje.

Predlog spremembe  191

Predlog uredbe

Člen 25 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Opredelitev tretjih držav, ki ogrožajo finančni sistem Unije	Opredelitev tretjih držav, ki specifično in resno ogrožajo finančni sistem Unije

Predlog spremembe  192

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 60 za opredelitev tretjih držav, ki specifično in resno ogrožajo finančni sistem Unije in pravilno delovanje notranjega trga, razen tistih iz členov 23 in 24.	1. Glede na naloge organa AMLA, navedene v členu 5(1)(b) Uredbe (EU) .../... [vstaviti sklic na uredbo o organu AMLA], ta organ v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, spremlja in ocenjuje tretje države, ki specifično in resno ogrožajo finančni sistem Unije in pravilno delovanje notranjega trga, razen tistih iz členov 23 in 24.
	Organ AMLA izvede oceno iz prvega pododstavka na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije.
	Organ AMLA na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije analizira, ali določena tretja država konkretno in resno ogroža finančni sistem Unije in pravilno delovanje notranjega trga, ter oceni, ali bi bilo treba za zmanjšanje te grožnje predlagati posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja ali protiukrepe v skladu z odstavkom 3. Kadar organ AMLA ugotovi, da določena tretja država iz prvega pododstavka ne predstavlja specifične in resne grožnje finančnemu sistemu Unije, instituciji, ki je predložila zahtevo, v [30/60] dneh od prejema zahteve predloži poročilo, v katerem navede razloge za svojo odločitev.

Predlog spremembe  193

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 1 upošteva zlasti naslednja merila:	2. Organ AMLA za prepoznavanje in spremljanje tretjih držav, ki specifično in resno ogrožajo finančni sistem Unije in pravilno delovanje notranjega trga iz odstavka 1, ter za določitev resnosti grožnje po potrebi upošteva naslednja merila:

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) inkriminacijo pranja denarja in financiranja terorizma;	(i) inkriminacijo pranja denarja in s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ter financiranja terorizma;

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) razpoložljivost natančnih in pravočasnih informacij o dejanskem lastništvu pravnih oseb in ureditev za pristojne organe;	(v) zahteve v zvezi z razpoložljivostjo natančnih in pravočasnih informacij o dejanskem lastništvu pravnih oseb in ureditev za pristojne organe, ki jih ima javni organ ali telo, ki deluje kot register dejanskega lastništva, ali alternativnega mehanizma, ki je enako učinkovit;

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(va) zakoni in drugi predpisi tretje države preprečujejo učinkovito sodelovanje s pristojnimi organi in pravosodnimi organi držav članic;

Predlog spremembe  197

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vb) politike v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami in ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami, povezanimi s financiranjem širjenja orožja, ter zahteve za zmanjšanje in obvladovanje tveganj neizvajanja teh sankcij oz. izogibanja tem sankcijam;

Predlog spremembe  198

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vc) ali je tretja država je uvrščena na seznam Unije z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene;

Predlog spremembe  199

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vd) ali pravni okvir tretje države zagotavlja finančno tajnost;

Predlog spremembe  200

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka a – točka v e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ve) ali so ukrepi tretje države v nasprotju s temeljnimi načeli skupine FATF oz. ali pomenijo hudo kršitev zaveze mednarodnemu sodelovanju;

Predlog spremembe  201

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) kakovost in učinkovitost finančnega nadzora;

Predlog spremembe  202

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) obstoj regulativnega okvira za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi;

Predlog spremembe  203

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) obseg, v katerem je za to tretjo državo ugotovljeno, da ima znatno stopnjo korupcije ali drugih kaznivih dejanj;

Predlog spremembe  204

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd) ponavljajočo se vpletenost tretje države v shemah pranja denarja ali financiranja terorizma, kot se kaže v kazenskih analizah in preiskavah pristojnih organov držav članic in zlasti tistih, ki jih podpira Europol;

Predlog spremembe  205

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko za namene določitve stopnje grožnje iz odstavka 1 organ AMLA zaprosi, naj sprejme mnenje, namenjeno oceni konkretnega vpliva na celovitost finančnega sistema Unije zaradi stopnje grožnje, ki jo predstavlja tretja država.	3. Komisija lahko za namene določitve stopnje grožnje iz odstavka 1 in opredelitve blažitvenih ukrepov organ AMLA upošteva vsa mnenja EBA, ESMA ali EIOPA v zvezi s konkretnim vplivom na pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema Unije zaradi stopnje grožnje, ki jo predstavlja tretja država.

Predlog spremembe  206

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 1 upošteva zlasti ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma.	4. Organ AMLA pri spremljanju prepoznavanja tretjih držav, ki predstavljajo posebno in resno grožnjo za Unijo, in določanju stopnje ogroženosti oceni učinek take grožnje na finančni sistem Unije in na pravilno delovanje notranjega trga. Organ AMLA po potrebi upošteva vsa ustrezna javna razkritja, vrednotenja, ocene ali poročila, ki jih pripravijo druge institucije, organi in agencije Unije, pristojni organi, organizacije civilne družbe in akademski krogi ter mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma.

Predlog spremembe  207

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če opredeljena konkretna in resna grožnja iz zadevne tretje države pomeni znatno strateško pomanjkljivost, se uporablja člen 23(4), v delegiranem aktu iz odstavka 2 pa se opredelijo posebni protiukrepi iz člena 23(5).	črtano

Predlog spremembe  208

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Če opredeljena konkretna in resna grožnja iz zadevne tretje države pomeni pomanjkljivo skladnost, se v delegiranem aktu iz odstavka 2 opredelijo posebni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja iz člena 24(4).	črtano

Predlog spremembe  209

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija redno pregleduje delegirane akte iz odstavka 2 za zagotovitev, da so v ukrepih iz odstavkov 5 in 6 upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT ter da so ukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje.	7. Za zagotovitev doslednega pristopa h grožnjam pranja denarja ali financiranja terorizma iz tretjih držav iz odstavka 1 organ AMLA opredeli posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, ki jih pooblaščeni subjekti uporabljajo za zmanjšanje tveganj, povezanih s poslovnimi odnosi ali občasnimi transakcijami, ki vključujejo fizične ali pravne osebe iz tretje države z visokim tveganjem in predstavljajo posebno in resno grožnjo za Unijo.
	V ta namen organ AMLA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, sorazmerne s stopnjo ogroženosti, s seznama iz člena 28(4), točka (a) do (g), ki jih uporabljajo pooblaščeni subjekti. Organ AMLA predloži Komisiji v sprejetje osnutek regulativnih tehničnih standardov. Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov temeljijo na izključno tehnični oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ne vključujejo strateških ali političnih odločitev.
	Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 38 do 41 Uredbe (EU) .../... [vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].
	Organ AMLA redno in vsaj vsaki dve leti pregleduje regulativne tehnične standarde iz odstavka 2 za zagotovitev, da so v ukrepih iz tega odstavka upoštevane spremembe okvira tretje države za AML/CFT ter da so ukrepi sorazmerni s tveganji in ustrezni zanje. Organ AMLA po potrebi pripravi in Komisiji predloži osnutek za posodobitev teh standardov.

Predlog spremembe  210

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Če je posebna in resna grožnja finančnemu sistemu Unije še vedno prisotna in tretja država ni sprejela ali še ni sprejela učinkovitih ukrepov za ublažitev velikega tveganja, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne protiukrepe s seznama iz člena 29, kadar je to upravičeno zaradi narave grožnje. V ta namen Komisija od organa AMLA zahteva, da izda mnenje, katerega namen je oceniti ukrepe, ki jih je tretja država morda sprejela ali jih sprejema za ublažitev grožnje, in opredeliti morebitne protiukrepe.
	V primeru velikih odstopanj od mnenja organa AMLA Komisija opravi utemeljeno analizo, ki je javno dostopna.

Predlog spremembe  211

Predlog uredbe

Člen 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 25a
	Opredelitev kreditnih ali finančnih institucij, ki nimajo sedeža v Uniji ter konkretno in resno ogrožajo finančni sistem Unije.
	1.  Organ AMLA v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, oceni, ali nekatere kreditne ali finančne institucije, ki nimajo sedeža v Uniji, pomenijo konkretno in resno grožnjo finančnemu sistemu Unije.
	Organ AMLA na lastno pobudo na podlagi informacij, prejetih v okviru njenih nadzornih nalog, ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, države članice ali nadzornika opravi oceno iz prvega pododstavka.
	2.  Organ AMLA pri opredelitvi kreditnih ali finančnih institucij iz odstavka 1 upošteva zlasti naslednja merila:
	(a)  vpletenost subjekta v pranje denarja in financiranje terorizma;
	(b)  morebitne povezave z organiziranim kriminalom in terorizmom;
	(c)  skladnost s postopki skrbnega preverjanja strank;
	(d)  morebitne nezakonite dejavnosti in
	(e)  zagotavljanje proizvodov in storitev, ki so v Uniji prepovedani, kot so anonimni računi in druga orodja za anonimizacijo, ki zagotavljajo anonimizacijo računa strank ali zakrivanje transakcij, kot glavno dejavnost.
	3.  Organ AMLA pri opredelitvi kreditnih ali finančnih institucij iz odstavka 1 po potrebi upošteva vsa ustrezne informacije, javna razkritja, vrednotenja, ustrezne ocene ali poročila, ki jih pripravijo druge institucije, organi in agencije Unije, pristojni organi, organizacije civilne družbe in akademski krogi ter mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma.
	Organ AMLA lahko po potrebi začne javno posvetovanje za zbiranje informacij o merilih iz odstavka 2 ter zahteva informacije od nadzornih organov tretjih držav, FIU in Europola.
	Organ AMLA pri določanju stopnje ogroženosti iz odstavka 1, oceni stopnje izpostavljenosti Unije do določene kreditne ali finančne institucije, ki nima sedeža v Uniji, in posebnega vpliva te kreditne ali finančne institucije na pravilno delovanje in integriteto finančnega sistema Unije upošteva mnenja EBA, ESMA ali EIOPA.
	4.  Če organ AMLA ugotovi, da določena kreditna ali finančna institucija, ki nima sedeža v Uniji, pomeni posebno in resno grožnjo za finančni sistem Unije, ki je ni mogoče odpraviti z drugimi sredstvi, od izbranih pooblaščenih subjektov zahteva, da sprejmejo enega ali več naslednjih ukrepov:
	(a)  uporaba elementov okrepljenega skrbnega preverjanja;
	(b)  uvedba okrepljenih ustreznih mehanizmov za poročanje ali sistematičnega poročanja o finančnih transakcijah;
	(c)  omejitev poslovnih odnosov ali transakcij s to kreditno ali finančno institucijo.
	5.  Kadar je potrebno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na posebno in resno grožnjo celovitosti finančnega sistema Unije ali pravilnemu delovanju notranjega trga, se na organ AMLA prenese pooblastilo za sprejemanje odločitev, na podlagi katerih morajo nacionalni pristojni organi zagotoviti, da neizbrani pooblaščeni subjekti sprejmejo potrebne blažilne ukrepe v zvezi z določenimi kreditnimi ali finančnimi institucijami v skladu z odločitvijo organa AMLA iz odstavka 4.
	6.  Če analizo iz odstavka 1 zahteva Komisija, Evropski parlament, Svet, država članica ali nadzornik in organ AMLA ugotovi, da določena kreditna ali finančna institucija, ki nima sedeža v Uniji, ne predstavlja konkretne in resne grožnje za finančni sistem Unije, vložniku zahteve v 60 dneh predloži utemeljitev.
	Organ AMLA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo v zvezi z odločitvami iz odstavka 4. V obvestilu so navedeni vsaj ukrepi, uvedeni v skladu z navedenim odstavkom, in razlogi, zakaj organ AMLA meni, da je treba ukrepe uvesti, vključno z dokazi, ki podpirajo te razloge.
	Ukrep začne veljati, ko je obvestilo objavljeno na spletnem mestu organa AMLA ali v času, določenem v obvestilu, tj. po njegovi objavi. Kadar se organ AMLA odloči za uvedbo ukrepa iz odstavka 4, o tem nemudoma uradno obvesti pristojne organe.

Predlog spremembe  212

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA pri izdaji in pregledu smernic iz odstavka 1 upošteva vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma.	3. Organ AMLA pri izdaji in pregledu smernic iz odstavka 1 upošteva vrednotenja, ocene ali poročila institucij, organov in agencij Unije ter pristojnih organov, mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma.

Predlog spremembe  213

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) identiteto stranke in dejanskega lastnika preverijo po vzpostavitvi poslovnega odnosa, če je opredeljeno konkretno manjše tveganje upravičilo tak odlog, v vsakem primeru pa najpozneje 30 dni po vzpostavitvi odnosa;	(a) identiteto stranke in dejanskega lastnika preverijo po vzpostavitvi poslovnega odnosa, če je konkretno manjše tveganje, ugotovljeno v oceni tveganja za celotno poslovanje in oceni tveganja stranke, upravičilo tak odlog, v vsakem primeru pa najpozneje 60 dni po vzpostavitvi odnosa;

Predlog spremembe  214

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepi iz prvega pododstavka so sorazmerni z naravo in obsegom posla ter s specifičnimi elementi opredeljenega manjšega tveganja. Vendar pa pooblaščeni subjekti zadostno spremljajo transakcije in poslovni odnos, da lahko odkrijejo nenavadne ali sumljive transakcije.	Ukrepi iz prvega pododstavka so sorazmerni z naravo, vrsto dejavnosti in obsegom posla ter s specifičnimi elementi opredeljenega manjšega tveganja. Vendar pa pooblaščeni subjekti zadostno spremljajo transakcije in poslovni odnos, da lahko odkrijejo nenavadne ali sumljive transakcije.

Predlog spremembe  215

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pooblaščeni subjekti redno preverjajo, ali še vedno obstajajo pogoji za uporabo poenostavljenega skrbnega preverjanja. Pogostost takih preverjanj je sorazmerna z naravo in obsegom posla ter tveganji, ki jih predstavlja konkretni odnos.	4. Pooblaščeni subjekti redno preverjajo, ali še vedno obstajajo pogoji za uporabo poenostavljenega skrbnega preverjanja. Pogostost takih preverjanj je sorazmerna z naravo, vrsto dejavnosti in obsegom posla ter tveganji, ki jih predstavlja konkretni odnos.

Predlog spremembe  216

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 5 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) za stranko ali dejanskega lastnika veljajo ciljne finančne sankcije ali

Predlog spremembe  217

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 5 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) stranka je družinski član ali oseba, za katero je znano, da je ožji sodelavec oseb, za katere veljajo ciljne finančne sankcije.

Predlog spremembe  218

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V primerih iz členov 23, 24, 25 in 30 do 36 ter v drugih primerih večjega tveganja, ki jih pooblaščeni subjekti ugotovijo v skladu s členom 16(2), drugi pododstavek, (v nadaljnjem besedilu: primeri večjega tveganja) pooblaščeni subjekti za obvladovanje in zmanjšanje navedenih tveganj uporabljajo ustrezne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja strank.	1. V primerih iz členov 23, 24, 25 in 30 do 36b ter v drugih primerih večjega tveganja, ki jih pooblaščeni subjekti ugotovijo v skladu s členom 16(2), drugi pododstavek, (v nadaljnjem besedilu: primeri večjega tveganja) pooblaščeni subjekti za obvladovanje in zmanjšanje navedenih tveganj uporabljajo ustrezne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja strank.

Predlog spremembe  219

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblaščeni subjekti raziščejo izvor in namembnost sredstev, vključenih v vse transakcije, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev, ter namen takih transakcij:	2. Pooblaščeni subjekti raziščejo izvor in namembnost sredstev, vključenih v vse netipične transakcije, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev, ter namen takih transakcij:

Predlog spremembe  220

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Razen v primerih iz oddelka 2 tega poglavja lahko pooblaščeni subjekti v primerih večjega tveganja uporabijo katerega koli od naslednjih ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja strank, sorazmerno z opredeljenimi večjimi tveganji:	4. Razen v primerih iz oddelka 2 tega poglavja pooblaščeni subjekti v primerih večjega tveganja uporabijo vsaj enega od naslednjih ukrepov okrepljenega skrbnega preverjanja strank, sorazmerno z opredeljenimi večjimi tveganji:

Predlog spremembe  221

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je verjetno, da bodo tveganja, ki so jih države članice opredelile v skladu s prvim pododstavkom, vplivala na finančni sistem Unije, organ AMLA na zahtevo Komisije ali lastno pobudo preuči možnost posodobitve smernic, sprejetih v skladu s členom 26.	Kadar je verjetno, da bodo tveganja, ki so jih države članice opredelile v skladu s prvim pododstavkom, vplivala na finančni sistem Unije, organ AMLA na zahtevo Komisije ali lastno pobudo preuči možnost posodobitve smernic, sprejetih v skladu s členom 26, ali po potrebi pripravi osnutek tehničnih regulativnih standardov, s katerimi pooblaščenim subjektom enotno po vsej Uniji naloži zahteve glede okrepljenega skrbnega preverjanja, in ta osnutek predloži Komisiji v sprejetje.

Predlog spremembe  222

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 5 tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].

Predlog spremembe  223

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja strank se ne uporabljajo samodejno za podružnice ali hčerinske družbe pooblaščenih subjektov s sedežem v Uniji, ki se nahajajo v tretjih državah iz členov 23, 24 in 25, kadar navedene podružnice ali hčerinske družbe v celoti izpolnjujejo politike, kontrole in postopke na ravni skupine v skladu s členom 14.	črtano

Predlog spremembe  224

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko za namene členov 23 in 25 izbira med naslednjimi protiukrepi:	Komisija za namene členov 23 in 25 izbira med naslednjimi protiukrepi:

Predlog spremembe  225

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice poleg izbranih ukrepov v skladu z odstavkom 1 državljanom držav iz člena 23, 24 in 25 ne podelijo statusa rezidenta na podlagi nacionalnih shem podeljevanja državljanstva ali pravice do prebivanja v zameno za naložbo, vključno s prenosom kapitala, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun.

Predlog spremembe  226

Predlog uredbe

Člen 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30a
	Posebni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja za čezmejne korespondenčne odnose s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi
	1.  Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi morajo pri korespondenčnih čezmejnih odnosih, ki zajemajo ponujanje storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(16) Uredbe (EU) .../... [MiCA] z respondenčnimi subjekti, ki nimajo sedeža v Uniji in ponujajo podobne storitve, vključno s transferji kriptosredstev, poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank iz člena 16 pri vstopu v poslovni odnos:
	(a)  ugotoviti, ali je respondenčni subjekt registriran ali ima licenco v skladu s pravom tretje države;
	(b)  o korespondenčnem subjektu zbrati zadostne informacije, da v celoti razumejo naravo poslovanja respondenčne institucije, ter iz javno dostopnih informacij ocenijo tveganje za ugled subjekta in kakovost nadzora;
	(c)  oceniti kontrole glede AML/CFT pri respondenčnem subjektu;
	(d)  pridobiti odobritev višjega vodstva pred vzpostavitvijo korespondenčnega odnosa;
	(e)  dokumentirati ustrezne odgovornosti posamezne stranke v korespondenčnem odnosu;
	(f)  se glede prehodnih računov s kriptosredstvi prepričati, da je respondenčni subjekt preveril identiteto strank, ki imajo neposreden dostop do računov korespondenčnega subjekta, in je te stranke stalno skrbno preverjal ter da je sposoben korespondenčnemu subjektu na zahtevo zagotoviti ustrezne podatke o skrbnem preverjanju strank.
	Če se ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odločijo, da bodo prekinili korespondenčne odnose iz razlogov, povezanih s politiko za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, svojo odločitev dokumentirajo in evidentirajo.
	Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi informacije o skrbnem preverjanju, pridobljene v skladu z odstavkom1, za korespondenčni odnos posodabljajo redno oziroma kadar se pojavijo nova tveganja v povezavi z respondenčnim subjektom.
	2.  Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo informacije iz prvega odstavka, da na podlagi občutljivosti na tveganja določijo ustrezne okrepljene ukrepe skrbnega pregleda, potrebne za zmanjšanje tveganj, povezanih z respondenčnim subjektom.
	3.  Organ AMLA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] po posvetovanju z EBA izda smernice, v katerih določi merila in elemente, ki jih ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo pri izvajanju ocene iz odstavka 1, ter ukrepe za zmanjšanje tveganja iz odstavka 2, vključno z merili spremenljivk in dejavnikov tveganja, ki jih je treba upoštevati pri oceni stopnje tveganja, povezanega z določeno kategorijo ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Predlog spremembe  227

Predlog uredbe

Člen 30 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30b
	Posebno okrepljeno skrbno preverjanje v zvezi s transakcijami s kriptosredstvi, ki vključujejo naslov brez gostitelja
	1.  Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank iz člena 16 in brez poseganja v ukrepe, ki jih zahteva Uredba (EU).../... [vstavite sklic – predlog za prenovitev Uredbe (EU) 2015/847 - COM(2021)0422], vzpostavljen ustrezen sistem upravljanja tveganj, vključno s postopki, ki temeljijo na tveganju, za opredelitev in oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter tveganja neizvajanja ciljnih finančnih sankcij ali izogibanja takim sankcijam, povezanega s transakcijami s kriptosredstvi, ki so namenjene na naslov brez gostitelja ali iz njega izhajajo.
	2.  V zvezi s posli iz odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi uporabijo blažilne ukrepe, sorazmerne z ugotovljenimi tveganji. Ti ukrepi vključujejo:
	(a)  uporabo ukrepov, ki temeljijo na tveganju, s katerimi z ustreznimi tehničnimi sredstvi preverijo, ali je naslov brez gostitelja v lasti ali pod nadzorom njihovih strank;
	(b)  uporabo ukrepov, ki temeljijo na tveganju, za identifikacijo in preverjanje identitete osebe, ki je lastnica naslova brez gostitelja ali ima od njega koristi, kolikor je to mogoče zunaj okvira odnosa s stranko, vključno z zanašanjem na preverjanje s strani tretje osebe;
	(c)  zahtevo po dodatnih informacijah o izvoru in namembnosti kriptosredstev v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju;
	(d)  izvajanje okrepljenega spremljanja teh transakcij v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju;
	(e)  vse druge ukrepe, ki temeljijo na tveganju, za zmanjševanje in obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter tveganja neizvajanja ciljnih finančnih sankcij ali izogibanja takim sankcijam.
	Kadar identifikacija in preverjanje nista tehnično izvedljiva, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi uporabijo ustrezne alternativne ukrepe za zmanjševanje in obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter tveganja neizvajanja ciljnih finančnih sankcij ali izogibanja takim sankcijam v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi iz odstavka 3.
	3.  Organ AMLA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. Ta osnutek regulativnih tehničnih standardov se pripravi ob upoštevanju tehnološkega razvoja in določa naslednje:
	(a)  merila in sredstva za identifikacijo in preverjanje naslova brez gostitelja, ne glede na to, ali je v lasti ali pod nadzorom stranke ali ne, vključno z merili za varna in zaupanja vredna sredstva elektronske identifikacije in preverjanja, ki ga opravljajo tretje strani; (b) alternativne ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabijo, kadar preverjanje naslova brez gostitelja, ki je v lasti ali pod nadzorom tretje osebe, tehnično ni izvedljivo zunaj odnosa s stranko;
	(c)  druge ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, povezane z ravnjo tveganja, ki ga predstavljajo transakcije z naslovom brez gostitelja.
	4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].

Predlog spremembe  228

Predlog uredbe

Člen 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 31a
	Prepoved korespondenčnih odnosov z neregistriranimi subjekti ali subjekti brez dovoljenja, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi
	Kreditne in finančne institucije ne sklepajo oziroma nadaljujejo korespondenčnih odnosov z neregistriranimi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali ponudniki brez dovoljenja. Kreditne in finančne institucije sprejmejo ustrezne ukrepe in tako zagotovijo, da ne bodo vzpostavljali ali nadaljevali korespondenčnih odnosov s subjektom, za katerega je znano, da omogoča, da njegovi računi ali naslovi razpršene evidence uporabljajo neregistrirani ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali ponudniki brez dovoljenja.

Predlog spremembe  229

Predlog uredbe

Člen 31 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 31b
	Javni register navideznih bank in neregistriranih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov brez dovoljenja
	1.  Kadar pristojni organi, nadzorniki ali pooblaščeni subjekti odkrijejo navidezne banke in neregistrirane ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov brez dovoljenja, ki delujejo v Uniji ali zunaj nje, o tem obvestijo organ AMLA.
	2.  Organ AMLA vzpostavi in vzdržuje okvirni in neizčrpni javni register navideznih bank in neregistriranih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ali ponudnikov brez dovoljenja, na podlagi informacij, ki jih lahko zagotovijo pristojni organi, nadzorniki in pooblaščeni subjekti, ter drugih razpoložljivih informacij. Ta register je javno dostopen v strojno berljivi obliki.
	3.  Organ AMLA redno posodablja register iz odstavka 2, pri čemer upošteva vse spremembe okoliščin v zvezi s subjekti na seznamu ali vse ustrezne informacije, s katerimi je seznanjen.

Predlog spremembe  230

Predlog uredbe

Člen 31 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 31c
	Posebne določbe v zvezi s prosilci v programih državljanstva in prebivališča za naložbe
	Pooblaščeni subjekti v zvezi s strankami, ki so državljani tretjih držav in v državi članici zaprosijo za pravico do prebivanja v zameno za kakršno koli naložbo, vključno s prenosi, nakupom ali najemom nepremičnine, naložbo v državne obveznice, naložbo v gospodarske subjekte, donacijo ali dotacijo sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun, poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank iz člena 16 izvajajo vsaj ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja strank iz člena 28(4), točke (a), (c ) (e) in (f).

 

Predlog spremembe  231

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sprejmejo ustrezne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovne odnose ali transakcije s politično izpostavljenimi osebami;	(b) sprejmejo ustrezne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovne odnose ali občasne transakcije s politično izpostavljenimi osebami;

Predlog spremembe  232

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA do [tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice o naslednjih zadevah:	3. Organ AMLA do [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice o naslednjih zadevah:

Predlog spremembe  233

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblaščeni subjekti uporabljajo enega ali več ukrepov iz člena 28(4) za zmanjšanje tveganj, ki ga predstavlja poslovni odnos, tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba ne predstavlja več tveganja, v vsakem primeru pa najmanj 12 mesecev po tem, ko posameznik ne deluje več na vidnem javnem položaju.	2. Pooblaščeni subjekti uporabljajo enega ali več ukrepov iz člena 28(4) za zmanjšanje tveganj, ki ga predstavlja poslovni odnos. Te ukrepe uporabljajo sorazmerno glede na ugotovljena tveganja, in sicer tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba ne predstavlja več tveganja, v vsakem primeru pa najmanj 24 mesecev po tem, ko ta posameznik ne deluje več na vidnem javnem položaju.

Predlog spremembe  234

Predlog uredbe

Člen 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 36a
	Posebne določbe v zvezi z nekaterimi premožnimi strankami
	1.  Poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank, določenih v členu 16, imajo pooblaščeni subjekti ustrezne sisteme upravljanja tveganj, vključno s postopki na podlagi tveganja, za ugotavljanje, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke premožen posameznik.
	2.  Stranka, katere premoženje izvira iz ekstraktivne industrije, iz prijavljenih povezav s politično izpostavljenimi osebami ali iz izkoriščanja monopolov v tretjih državah, za katere je iz verodostojnih virov ali priznanih procesov znano, da imajo veliko stopnjo korupcije ali drugih kriminalnih dejavnosti, velja za premožnega posameznika z visokim tveganjem, če:
	(a)  pooblaščeni subjekti, razen tistih iz člena 3(3)(b):
	(i)  imajo s to stranko poslovni odnos, ki presega vrednost 1 000 000 EUR, izračunano na podlagi finančnega premoženja stranke ali njenih sredstev, ki jih je mogoče vložiti, ali sredstev, ki jih upravlja pooblaščeni subjekt ali v zvezi s katerimi pooblaščeni subjekt ponuja materialno pomoč, podporo ali svetovanje, razen glavnega zasebnega prebivališča stranke, in to ne glede na to, ali je znesek dosežen že v času sklenitve poslovnega odnosa ali po tem v roku enega leta, ali
	(ii)  za to stranko izvajajo občasne transakcije ali ponujajo materialno pomoč, podporo ali svetovanje, povezano z občasnimi transakcijami, ki presegajo vrednost 1 000 000 EUR; b) pooblaščeni subjekti iz člena 3(3)
	(b)  pooblaščeni subjekti iz člena 3(3)(b):
	(i)  v imenu te stranke in zanjo nastopajo v poslovnih odnosih ali pri občasnih transakcijah, ki presegajo vrednost 1 000 000 EUR, ali
	(ii)  tej stranki pomagajo pri načrtovanju ali izvajanju transakcij, ki v poslovnem odnosu v enem letu posamezno ali skupaj presežejo vrednost 1 000 000 EUR.
	3.  Brez poseganja v odstavek 2 pooblaščeni subjekti za namene odstavka 1 upoštevajo tudi informacije, pridobljene v postopku skrbnega preverjanja strank in stalnega spremljanja transakcij v skladu s tem poglavjem, in vse druge relevantne informacije, ki so jim na razpolago.
	4.  Za namene tega člena ekstraktivna industrija naravnih virov pomeni dejavnost, ki zajema raziskovanje, sondiranje, projektiranje in črpanje nahajališč mineralov, nafte, plina in drugih materialov v okviru gospodarskih dejavnosti iz oddelka B, področja 05 do 08 Priloge I k Uredbi (ES) št 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2), kot navedeno v členu 41(1) Direktive 2013/34.
	5.  Pooblaščeni subjekti v zvezi s transakcijami ali poslovnimi odnosi s premožnimi posamezniki z velikimi dejavniki tveganja iz odstavka 1 uporabljajo naslednje okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank:
	(a)  sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotovitev vira premoženja in sredstev, ki so vključeni v poslovne odnose ali občasne transakcije s temi strankami, in v čim večji možni meri ugotovijo, da ti poslovni odnosi ali transakcije niso povezani s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali predhodnimi kaznivimi dejanji v skladu s pravom Unije, ne glede na to, ali so bila storjena v Uniji ali v tretjih državah;
	(b)  pridobijo odobritev višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnih odnosov s temi strankami ter za izvajanje občasnih transakcij z njimi;
	(c)  izvajajo okrepljeno stalno spremljanje poslovnih odnosov s temi strankami.

Predlog spremembe  235

Predlog uredbe

Člen 36 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 36b
	Posebne določbe v zvezi offshore finančnimi središči
	1.  Poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank, določenih v členu 16, in brez poseganja v morebitne strožje ukrepe, ki se uporabljajo v oddelku 2, imajo pooblaščeni subjekti ustrezne sisteme upravljanja tveganj, vključno s postopki na podlagi tveganja, da bi ugotovili, ali je stranka oziroma njen dejanski lastnik v resnici podjetje, ki je registrirano v offshore finančnem središču ali ima pomembne povezave z jurisdikcijo, ki jo organ AMLA opredeli kot offshore finančno središče.
	2.  V zvezi s transakcijami ali poslovnimi odnosi s pravnimi subjekti oziroma podjetji, ki imajo sedež v offshore finančnem središču ali imajo z njim pomembne povezave, pooblaščeni subjekti ob upoštevanju tveganja uporabijo naslednje ukrepe:
	(a)  zberejo dovolj informacij o pravnem subjektu, da v celoti razumejo naravo njegovega poslovanja;
	(b)  pridobijo odobritev višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnih odnosov s tem pravnim subjektom;
	(c)  sprejmejo ustrezne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovne odnose ali transakcije s tem pravnim subjektom;
	(d)  izvajajo okrepljeno stalno spremljanje teh poslovnih odnosov.
	3.  Organ AMLA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli, kaj točno pomeni pomembna povezava iz odstavka 1, ter določi merila za prepoznavanje offshore finančnih središč iz člena 2, pri čemer upošteva:
	(a)  ali je tretja država uvrščena na seznam v Prilogi I seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;
	(b)  jamstvo finančne tajnosti, kot je opredeljeno v verodostojnih virih oziroma priznanih procesih;
	(c)  odsotnost minimalnih vsebinskih zahtev za pravne subjekte.
	Organ AMLA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih navede offshore finančna središča, prepoznana v skladu z merili iz prvega pododstavka.
	Osnutke izvedbenih tehničnih standardov sprejme in jih do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] predloži Komisiji.
	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
	Organ AMLA seznam offshore finančnih središč redno pregleduje ter Komisiji vsaki dve leti posreduje predloge za njegovo spremembo.
	4.  Za namene odstavka 3 upošteva tudi ustrezne sezname in opredelitve offshore finančnih središč, ki jih sprejmejo mednarodne organizacije in določevalci standardov, ter njihove presoje, ocene, poročila ali javne izjave na to temo.
	Organ AMLA tehnične standarde razvije do ... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in jih predloži Komisiji v sprejetje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Predlog spremembe  236

Predlog uredbe

Člen 36 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 36c
	Osebe, za katere veljajo omejevalni ukrepi mednarodnih organizacij
	1.  Pooblaščeni subjekti poročajo FIU, kadar zaznajo poslovne odnose ali občasne transakcije z osebami, za katere veljajo sankcije OZN, kot je navedeno v prilogi III, točka (1)(d), v začasnem obdobju med trenutkom, se javno objavi uvrstitev na seznam OZN, in trenutkom, ko se začnejo uporabljati ciljno usmerjene finančne sankcije, ki jih sprejme Unija.
	V okoliščinah iz prvega pododstavka pooblaščeni subjekti ne izvedejo nobene transakcije v zvezi z osebo, za katero veljajo sankcije OZN, dokler o tem ne obvestijo FIU, in upoštevajo vsa njena nadaljnja izrecna navodila.
	2.  Ko FIU prejme obvestilo iz odstavka 1 tega člena, lahko v skladu s členom 20 Direktive [vstavite sklic – šesta direktiva o preprečevanju pranja denarja] ustavi vsako transakcijo ali zapre vsak račun.
	3.  Ta člen ne posega v možnost, da držav članic začasno uporabljajo ukrepe, ki zagotavljajo višjo raven zaščite finančnega sistema Unije, kot so na primer začasni ukrepi, s katerimi do sprejetja ciljno usmerjenih finančnih sankcij EU neposredno upoštevajo uvrstitve na sezname OZN.

Predlog spremembe  237

Predlog uredbe

Člen 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 37a
	Spremljanje transakcij v zvezi s tveganji, ki nastanejo zaradi ciljno usmerjenih finančnih sankcij
	1.  Brez poseganja v druge ukrepe, ki jih v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami zahteva pravo Unije, kreditne in finančne institucije pregledajo informacije, ki spremljajo prenos sredstev ali kriptosredstev v skladu z [vstavite sklic – uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in določenih kriptosredstev (prenovitev)], da ocenijo, ali zoper prejemnika plačila ali plačnika pri prenosu sredstev oziroma originatorja ali upravičenca pri prenosu kriptosredstev veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije.
	Organ AMLA do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje.
	V osnutku regulativnih tehničnih standardov je določeno:
	(a)  katere informacije pregleda kreditna ali finančna institucija plačnika, in ustrezne obveznosti te institucije;
	(b)  katere informacije pregleda kreditna ali finančna institucija prejemnika plačila, in ustrezne obveznosti te institucije;
	Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].

Predlog spremembe  238

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti se lahko za izpolnitev zahtev glede skrbnega preverjanja strank iz člena 16(1), točke (a), (b) in (c), zanesejo na druge pooblaščene subjekte, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali tretji državi, če:	1. Pooblaščeni subjekti se lahko za izpolnitev zahtev glede skrbnega preverjanja strank iz člena 16(1), točke (a), (b), (c) in (d), ter člena 21(2) in (3), obrnejo na druge pooblaščene subjekte, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali tretji državi, če:

Predlog spremembe  239

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pooblaščeni subjekti se ne zanašajo na pooblaščene subjekte s sedežem v tretjih državah, opredeljenih v skladu z oddelkom 2 tega poglavja. Vendar se lahko pooblaščeni subjekti s sedežem v Uniji, katerih podružnice in hčerinske družbe imajo sedež v navedenih tretjih državah, zanašajo na navedene podružnice in hčerinske družbe, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 3, točke (a) do (c).	4. Pooblaščeni subjekti se ne zanašajo na pooblaščene subjekte s sedežem v tretjih državah, opredeljenih v skladu z oddelkom 2 tega poglavja.

Predlog spremembe  240

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Zanašanje na druge pooblaščene subjekte lahko vključuje tudi ponovno uporabo ustreznih informacij iz skrbnega preverjanja in pa dokumentacije, ki jo ta subjekt pridobi in obdela.

Predlog spremembe  241

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti lahko naloge, ki izhajajo iz zahtev na podlagi te uredbe, za namene izvajanja skrbnega preverjanja strank oddajo v zunanje izvajanje agentu ali zunanjemu ponudniku storitev, ki je lahko fizična ali pravna oseba, razen fizičnim ali pravnim osebam, ki prebivajo ali imajo sedež v tretjih državah, opredeljenih v skladu z oddelkom 2 tega poglavja.	1. Pooblaščeni subjekti lahko naloge, ki izhajajo iz zahtev na podlagi te uredbe, za namene izvajanja skrbnega preverjanja strank oddajo v zunanje izvajanje agentu ali zunanjemu ponudniku storitev. Te naloge se lahko oddajo v zunanje izvajanje fizični ali pravni osebi, razen fizičnim ali pravnim osebam, ki prebivajo ali imajo sedež v tretjih državah, opredeljenih v skladu z oddelkom 2 tega poglavja.

Predlog spremembe  242

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) priprava in odobritev politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe;	(c) odobritev politik, kontrol in postopkov pooblaščenega subjekta za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe;

Predlog spremembe  243

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) določitev profila tveganja potencialne stranke in vzpostavitev poslovnega odnosa z navedeno stranko;	(d) odločitev za vzpostavitev poslovnega odnosa s stranko na podlagi določitve profila tveganja;

Predlog spremembe  244

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) opredelitev meril za odkrivanje sumljivih ali neobičajnih transakcij in dejavnosti;	(e) odobritev meril za odkrivanje sumljivih ali neobičajnih transakcij in dejavnosti;

Predlog spremembe  245

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) poročanje o sumljivih dejavnostih ali prijave FIU v skladu s členom 50, ki temeljijo na mejnih vrednostih.	(f) poročanje o sumljivih dejavnostih ali prijave FIU v skladu s členom 50, ki temeljijo na mejnih vrednostih, razen če se te dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje ponudniku storitev, ki pripada isti skupini in ki ima sedež v isti državi članici kot pooblaščeni subjekt.

Predlog spremembe  246

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če pooblaščeni subjekt v skladu z odstavkom 1 odda nalogo v zunanje izvajanje, zagotovi, da agent ali zunanji ponudnik storitev uporablja ukrepe in postopke, ki jih sprejme pooblaščeni subjekt. Pogoji za izvajanje takih nalog se določijo v pisnem dogovoru med pooblaščenim subjektom in zunanjim izvajalcem. Pooblaščeni subjekt izvaja redne kontrole za zagotovitev, da zunanji izvajalec učinkovito izvaja take ukrepe in postopke. Pogostost takih kontrol se določi na podlagi kritične narave nalog, oddanih v zunanje izvajanje.	3. Če pooblaščeni subjekt v skladu z odstavkom 1 odda nalogo v zunanje izvajanje, zagotovi, da agent ali zunanji ponudnik storitev uporablja ukrepe in postopke, ki jih sprejme pooblaščeni subjekt. Pogoji za izvajanje takih nalog se jasno opredelijo in določijo v pisnem dogovoru med pooblaščenim subjektom in zunanjim izvajalcem. Pooblaščeni subjekt izvaja redne kontrole za zagotovitev, da zunanji izvajalec učinkovito izvaja take ukrepe in postopke. Pogostost takih kontrol se določi na podlagi kritične narave nalog, oddanih v zunanje izvajanje. Obveznost, da je treba v pisnem dogovori zapisati pogoje za to, kako naj zunanji izvajalec opravlja naloge skrbnega preverjanja stranke, ne posega v obveznosti pooblaščenega subjekta iz Uredbe (EU) 2016/679. Vse nadaljnje zunanje izvajanje nalog zunanjega izvajalca je predvideno v pisnem dogovoru s pooblaščenim subjektom, pod pogojem, da zunanji izvajalec ohrani vso odgovornost za uporabo dogovorjenih ukrepov in postopkov.

Predlog spremembe  247

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kadar pooblaščeni subjekt v skladu z odstavkom 1 v zunanje izvajanje odda nalogo, pri kateri je potrebno iskanje po registrih dejanskega lastništva iz člena 10 Direktive [vstavite sklic – šesta direktiva o preprečevanju pranja denarja] v skladu s pravili iz člena 11 Direktive [vstavite sklic – šesta direktiva o preprečevanju pranja denarja], pooblaščeni subjekt o tem obvesti ustreznega nadzornika dogovora o zunanjem izvajanju.

Predlog spremembe  248

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ AMLA do [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice, namenjene pooblaščenim subjektom, o:	Organ AMLA v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice, namenjene pooblaščenim subjektom, o:

Predlog spremembe  249

Predlog uredbe

Člen 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 41a
	Neupravičeno zmanjševanje tveganja, nediskriminacija in finančna vključenost
	1.  Kreditne in finančne institucije imajo vzpostavljene kontrole in postopke za to, da pri izpolnjevanju zahtev skrbnega preverjanja strank iz tega poglavja ne bi prišlo do neupravičene zavrnitve ali prekinitve poslovnega odnosa s celo kategorijo strank in da pooblaščeni subjekti ravnajo v skladu s členom 15 in členom 16(2) Direktive 2014/92/EU. Notranje politike, kontrole in postopki kreditnih in finančnih institucij zajemajo možnosti za blaženje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, o katerih uporabi morajo pooblaščeni subjekti presoditi, preden se odločijo zavrniti stranko z utemeljitvijo pranja denarja in financiranja terorizma.
	Notranje politike in postopki kreditnih in finančnih zajemajo možnosti in merila za prilagoditev značilnosti produktov ali storitev, ki jih ponujajo posamezni stranki oziroma posamezniku, podlagi tveganja, in kjer je relevantno, skladno z ravnjo storitev, kot se ponujajo v skladu z Direktivo 2014/92/EU.
	2.  Brez poseganja v odstavek 1 imajo kreditne in finančne institucije vzpostavljene notranje politike, kontrole in postopke, s katerimi zagotavljajo, da uporaba zahtev skrbnega preverjanja strank iz tega poglavja ne povzroči neupravičene izključitve neprofitnih organizacij ter njihovih predstavnikov in partnerjev iz dostopa do finančnih storitev zgolj zaradi geografskega tveganja.
	3.  Pooblaščeni subjekti se ne opirajo samo na informacije, ki jim jih zagotovijo javni organi iz tretjih držav iz členov 23, 24 in 25 ter javni organi tretjih držav iz odločitve, sprejete v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o delni prekinitvi ali omejitvi gospodarskih in finančnih odnosov.
	4.  Organ AMLA in EBA do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] skupaj izdata smernice za pojasnitev razmerja med zahtevami iz tega poglavja in dostopom do finančnih storitev, tudi glede na medsebojni vpliv tega poglavja ter Direktive (EU) 2014/92 in Direktive (EU) 2015/2366. Zajete so tudi smernice, kako ohraniti ravnovesje med finančno vključenostjo kategorij strank, zlasti tistih, ki jih zmanjševane tveganja izrazito prizadene, in zahtevami glede AML/CFT. V smernicah se pojasni, kako se lahko v zvezi s temi strankami ublaži tveganje in kako se lahko strankam zagotovijo pregledni in pošteni postopki.

Predlog spremembe  250

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V primeru gospodarskih subjektov so dejanski lastniki, kot so opredeljeni v členu 2(22), fizične osebe, ki neposredno ali posredno bodisi prek lastniškega deleža bodisi prek drugačnega nadzora nadzorujejo gospodarski subjekt.	1. V primeru gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ne glede na njihovo obliko ali strukturo, so dejanski lastniki, kot so opredeljeni v členu 2(22), fizične osebe, ki neposredno ali posredno bodisi prek lastniškega deleža bodisi prek drugačnega nadzora imajo v lasti ali nadzorujejo gospodarski ali drug pravni subjekt oziroma imajo koristi od njega.

Predlog spremembe  251

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene tega člena pomeni „nadzor prek lastniškega deleža“ lastništvo 25 % in ene od delnic ali glasovalnih pravic ali drugega lastniškega deleža v gospodarskem subjektu, vključno prek imetništev prinosniških delnic, na vsaki ravni lastništva.	Za namene tega člena „lastniški delež“ pomeni lastništvo 15 % in ene od delnic ali glasovalnih pravic ali drugega neposrednega ali posrednega lastniškega deleža v gospodarskem subjektu, vključno prek imetništev prinosniških delnic, na vsaki ravni lastništva.
	Pri presojanju, ali v gospodarski družbi obstaja lastniški delež, se upoštevajo deleži na vseh ravneh lastništva. Neposredno lastništvo se izračuna tako, da se zmožnijo delnice, glasovalne pravice ali drugi lastniški deleži, ki jih imajo vmesni subjekti v verigi, in se rezultati iz različnih verig seštejejo.
	Za namen tega člena „obvladovanje gospodarskega ali pravnega subjekta“ pomeni izvajati neposredni ali posredni vpliv nanj in v njem sprejemati ustrezne odločitve. „Posredno obvladovanje gospodarskega ali pravnega subjekta“ pomeni nadzor nad vmesnimi subjekti v verigi ali več verigah znotraj strukture, kjer se posredni vpliv zazna na vsaki ravni strukture, če lahko fizična oseba zaradi nadzora nad vmesnimi subjekti izvaja nadzor nad pravnim subjektom.

Predlog spremembe  252

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene tega člena „nadzor na druge načine“ vključuje najmanj eno od naslednjega:	Za namene tega člena „nadzor gospodarskega ali pravnega subjekta“, in tudi „nadzor na druge načine“ vključuje najmanj eno od naslednjega:

Predlog spremembe  253

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) možnost pomembnega vplivanja na odločitve, ki jih sprejema gospodarski subjekt, vključno s pravicami do veta, pravicami do odločanja in vsemi odločitvami v zvezi z razdelitvami dobička ali spremembo sredstev;	(b) izvajanje prevladujočega vpliva na odločitve, ki jih sprejema gospodarski subjekt, vključno s pravicami do veta, pravicami do odločanja in vsemi odločitvami v zvezi z razdelitvami dobička ali spremembo sredstev;

Predlog spremembe  254

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) povezave z družinskimi člani vodij ali direktorjev/tistih, ki imajo v lasti ali nadzorujejo gospodarski subjekt;	(d) nadzor z neformalnimi sredstvi, kot so tesne osebne povezave s sorodniki ali sodelavci vodij ali direktorjev/tistimi, ki imajo v lasti ali nadzorujejo gospodarski subjekt;

Predlog spremembe  255

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) uporabo formalnih in neformalnih ureditev zastopnikov.	(e) uporabo formalnih in neformalnih ureditev zastopnikov, vključno s pooblastilom za upravljanje ali odtujitev sredstev ali prihodkov gospodarskega subjekta, zlasti njegovih bančnih ali finančnih računov;

Predlog spremembe  256

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) nadzor prek dolžniških instrumentov ali drugih ureditev financiranja.

Predlog spremembe  257

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice Komisijo do [tri mesece od datuma začetka uporabe te uredbe] uradno obvestijo o seznamu vrst gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ki obstajajo na podlagi njihovih nacionalnih zakonov, na katerem so v skladu z odstavkom 1 opredeljeni dejanski lastniki. Uradno obvestilo vključuje posebne kategorije subjektov, opis značilnosti, imena in, kadar je ustrezno, pravno podlago iz nacionalnih zakonov držav članic. Vključuje tudi navedbo, ali se zaradi posebne oblike in struktur pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti, uporablja mehanizem iz člena 45(3), ki jo spremlja podrobna utemeljitev razlogov za to.	3. Države članice Komisijo do ... [tri mesece od datuma začetka uporabe te uredbe] uradno obvestijo o seznamu vrst gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ki obstajajo na podlagi njihovih nacionalnih zakonov, na katerem so v skladu z odstavkom 1 opredeljeni dejanski lastniki. Uradno obvestilo vključuje posebne kategorije subjektov, opis značilnosti, imena in, kadar je ustrezno, pravno podlago iz nacionalnih zakonov držav članic. Vključuje tudi navedbo, ali se zaradi posebne oblike in struktur pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti, uporablja mehanizem iz člena 45(3), ki jo spremlja podrobna utemeljitev razlogov za to. Države članice v uradno obvestilo vključijo tudi druge pravne subjekte ali nosilce, za katere se v skladu z nacionalnim pravom šteje, da se ne uporablja informacija o identifikaciji dejanskega lastništva, zlasti v primeru naložbenih nosilcev, kot so nosilci ali subjekti za posebne namene, zaščitene hčerinske družbe ali nadrejene družbe z omejeno odgovornostjo.

Predlog spremembe  258

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija do [eno leto od datuma začetka uporabe te uredbe] državam članicam zagotovi priporočila o posebnih pravilih in merilih za identifikacijo dejanskih lastnikov pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti. Če se države članice odločijo, da ne uporabijo nobenega priporočila, o tem uradno obvestijo Komisijo in tako odločitev utemeljijo.	4. Komisija s sprejetjem delegiranih aktov do ... [šest mesecev od datuma začetka uporabe te uredbe] določi posebna pravila in merila za identifikacijo dejanskih lastnikov pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti.

Predlog spremembe  259

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) družbe, ki kotirajo na reguliranem trgu, za katerega veljajo zahteve po razkritju v skladu z zakonodajo Unije ali enakovredni mednarodni standardi, ter	(a) družbe, ki kotirajo na reguliranem trgu, za katerega veljajo zahteve po razkritju v skladu z zakonodajo Unije ali enakovredni mednarodni standardi, razen podjetij, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji, kot so opredeljena v členu 41(1) Direktive 2013/34/EU;

Predlog spremembe  260

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lastniški delež pomeni lastništvo 5 % in ene delnice ali glasovalne pravice ali drugega lastniškega deleža v gospodarskem subjektu, in sicer za naslednje pravne subjekte:
	(i)  podjetja, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji, kot so opredeljena v členu 41(1) Direktive 2013/34/EU;
	(ii)  pravni subjekti, ki so izpostavljeni večjemu tveganju pranja denarja in financiranja, kot ga je v skladu z odstavkom 5b opredelila Komisija.

Predlog spremembe  261

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Države članice do ... [tri mesece od datuma začetka uporabe te uredbe] Komisiji zagotovijo seznam kategorij gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ki obstajajo na njihovem ozemlju.
	Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti opredeli kategorije pravnih oseb ali sektorjev, povezanih z višjim tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, in predhodna kazniva dejanja, za katera je prag petodstotni lastniški delež.
	Za namene prvega pododstavka se Komisija posvetuje z organom AMLA in upošteva nacionalne ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 8 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423] in vse dodatne informacije, ki jih priskrbijo države članice.
	Da se opredelijo kategorije pravnih subjektov ali sektorjev z višjim tveganjem v skladu s tem odstavkom, se Komisija po potrebi posvetuje z izvedenci iz zasebnega sektorja, civilne družbe in akademskih krogov. Komisija redno pregleduje delegirane akte, da poskrbi za pravilno opredelitev gospodarskih subjektov z višjim tveganjem ter za sorazmernost in primernost postavljenih pragov glede na ugotovljena tveganja.

Predlog spremembe  262

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ustanovitelji;	(a) gospodarski in pravni ustanovitelji;

Predlog spremembe  263

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V primeru pravnih subjektov in pravnih ureditev, podobnih ekspresnim skladom, so dejanski lastniki fizične osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji, kot so položaji iz odstavka 1.	2. V primeru pravnih subjektov in pravnih ureditev, podobnih ekspresnim skladom, so dejanski lastniki fizične osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji, kot so položaji iz odstavka 1. Če so stranke izrecnega sklada iz odstavka 1(a), (b), (c) ali (d) tudi same gospodarske ali pravne osebe ali ureditve, je dejanski lastnik fizična oseba, ki je dejanski neposredni ali posredni lastnik teh subjektov ali ureditev, in sicer z lastništvom vsaj ene delnice, glasovalne pravice ali lastniškega deleža v gospodarskem subjektu, ali končna fizična oseba, ki kako drugače izvaja nadzor prek verige nadzora ali lastništva gospodarskih ali pravnih subjektov ali ureditev.

Predlog spremembe  264

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ime in priimek, popoln kraj in datum rojstva, naslov prebivališča, državo stalnega prebivališča in državljanstvo ali državljanstva dejanskega lastnika, nacionalno identifikacijsko številko in njen vir, kot na primer potni list ali nacionalni osebni dokument in, kadar je ustrezno, davčno številko ali drugo enakovredno številko, ki jo je osebi dodelila država njenega običajnega prebivališča;	(a) ime in priimek, popoln kraj in datum rojstva, naslov prebivališča, državo stalnega prebivališča in državljanstvo ali državljanstva dejanskega lastnika, nacionalno identifikacijsko številko in njen vir, na primer potni ali nacionalni osebni dokument;

Predlog spremembe  265

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Informacije o dejanskem lastništvu se pridobijo v 14 koledarskih dneh od ustanovitve pravnih subjektov ali pravnih ureditev. Posodobijo se takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 koledarskih dneh po vsaki spremembi dejanskih lastnikov ter vsako leto.	2. Subjekti iz členov 42 in 43 v 21 koledarskih dneh od ustanovitve pridobijo ustrezne, točne in ažurne informacije o dejanskem lastništvu ▌. Posodobijo jih takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v 21 koledarskih dneh po vsaki spremembi dejanskih lastnikov ter vsako leto.

Predlog spremembe  266

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dejanski lastniki gospodarskih ali drugih pravnih subjektov predložijo navedenim subjektom vse informacije, potrebne za gospodarski ali drug pravni subjekt.	Dejanski lastniki gospodarskih ali drugih pravnih subjektov predložijo navedenim subjektom vse informacije, potrebne za gospodarski ali drug pravni subjekt in pooblaščene subjekte brez nepotrebnega odlašanja obveščajo o vseh spremembah dejanskega lastništva.

Predlog spremembe  267

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če ni po izčrpanju vseh možnih sredstev identifikacije v skladu s členoma 42 in 43 nobena oseba identificirana kot dejanski lastnik ali če obstaja kakršen koli dvom, da so identificirane osebe dejanski lastniki, gospodarski ali drugi pravni subjekti vodijo evidence ukrepov, sprejetih za identifikacijo svojih dejanskih lastnikov.	2. Če ni po izčrpanju vseh možnih sredstev identifikacije v skladu s členoma 42 in 43 nobena oseba identificirana kot dejanski lastnik ali če obstaja kakršen koli dvom, da so identificirane osebe dejanski lastniki, gospodarski ali drugi pravni subjekti vodijo evidence ukrepov, sprejetih za identifikacijo svojih dejanskih lastnikov, ter ob upoštevanju tveganja hranijo dodatne informacije in jih na zahtevo takoj zagotovijo pristojnim organom, vključno s sklepi upravnega odbora in zapisniki sestankov, sporazumi o partnerstvu, skrbniškimi pogodbami, neformalnimi ureditvami glede pooblastil, enakovrednimi pisnim pooblastilom, ali drugimi pogodbenimi dogovori in dokumentacijo.

Predlog spremembe  268

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. V primerih iz odstavka 2 gospodarski in drugi pravni subjekti ob predložitvi informacij o dejanskem lastništvu v skladu s členom 16 te uredbe in členom 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final] zagotovijo:	3. V primerih iz odstavka 2 gospodarski in drugi pravni subjekti ob predložitvi informacij o dejanskem lastništvu v skladu s členom 16 te uredbe in členom 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423] zagotovijo naslednje informacije, ki se jasno navedejo v registru iz člena 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423]:

Predlog spremembe  269

Predlog uredbe

Člen 46 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznosti skrbnikov	Obveznosti skrbnikov v zvezi z identifikacijo dejanskih lastnikov izrecnih skladov ali podobnih pravnih ureditev

Predlog spremembe  270

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Kadar skrbnik ali oseba, ki ima enakovreden položaj v podobni pravni ureditvi, nima sedeža ali stalnega prebivališča v Uniji, informacije o dejanskem lastništvu pridobi in hrani ustanovitelj pod pogoji iz odstavka 1, če:
	1)  izrecni sklad ali pravno ureditev ureja zakonodaja ene države članice ali
	2)  ima ustanovitelj, zaščitnik ali upravičenec stalno prebivališče v eni državi članici.

Predlog spremembe  271

Predlog uredbe

Člen 47 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznosti zastopnikov	Ukrepi za zmanjšanje tveganj v zvezi z zastopniki delničarjev in zastopniki direktorjev

Predlog spremembe  272

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zastopniki delničarjev in zastopniki direktorjev gospodarskih ali drugih pravnih subjektov hranijo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o identiteti osebe, ki jih je imenovala, in dejanskih lastnikih osebe, ki jih je imenovala, ter jih skupaj s svojim statusom razkrijejo gospodarskim ali drugim pravnim subjektom. Gospodarski ali drugi pravni subjekti te informacije sporočijo registrom, vzpostavljenim v skladu s členom 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final].	Zastopnikom delničarjev in zastopnikom direktorjev gospodarskih ali drugih pravnih subjektov se v skladu z nacionalnim pravom izda licenca za opravljanje zastopniških storitev. Ti zastopniki hranijo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o identiteti osebe, ki jih je imenovala, in dejanskih lastnikih osebe, ki jih je imenovala, ter jih skupaj s svojim statusom razkrijejo gospodarskim ali drugim pravnim subjektom, ne glede na to, ali je tako zastopanje urejeno formalno ali neformalno. Gospodarski ali drugi pravni subjekti te informacije sporočijo registrom, vzpostavljenim v skladu s členom 10 Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final]. Gospodarski in drugi pravni subjekti te informacije sporočijo tudi pooblaščenim subjektom, kadar ti sprejemajo ukrepe skrbnega preverjanja strank v skladu s poglavjem III.

Predlog spremembe  273

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vzpostavijo poslovni odnos s pooblaščenim subjektom;	(a) vzpostavijo ali vzdržujejo poslovni odnos s pooblaščenim subjektom;

Predlog spremembe  274

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pridobijo nepremičnino na njenem ozemlju.	(b) imajo v lasti ali pridobijo zemljišče ali nepremičnino na njenem ozemlju.

Predlog spremembe  275

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) imajo v lasti ali pridobijo blago iz člena 16b in člena 16c Direktive [vstavite sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423], razen če države članice dajo informacije o dejanskem lastništvu na voljo v drugih registrih ali elektronskih sistemih za pridobivanje podatkov v skladu s členom 16b ali 16c navedene direktive;

Predlog spremembe  276

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) imajo v lasti ali pridobijo večinski ali manjšinski delež v osebah javnega prava, kot so opredeljene v členu 2(1), točka 4, Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

Predlog spremembe  277

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) pridobijo javno naročilo za blago, storitve ali koncesije ali jim je bilo dodeljeno javno naročilo za blago, storitve ali koncesije, ki še poteka.

Predlog spremembe  278

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar pravni subjekt, skrbnik ekspresnega sklada ali oseba z enakovrednim položajem v podobni pravni ureditvi vzpostavi več poslovnih odnosov ali pridobi nepremičnine v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji informacij o dejanskem lastništvu v osrednjem registru, ki ga vodi ena država članica, šteje za zadostno dokazilo o registraciji.	2. Kadar pravni subjekt, skrbnik izrecnega sklada ali oseba z enakovrednim položajem v podobni pravni ureditvi vzpostavi več poslovnih odnosov ali pridobi zemljišča, nepremičnine ali drugo ustrezno imetje ali sredstva iz točke (ba) v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji informacij o dejanskem lastništvu v osrednjem registru, ki ga vodi ena država članica, šteje za zadostno dokazilo o registraciji.

Predlog spremembe  279

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. V zvezi z že obstoječimi poslovnimi odnosi iz odstavka 1, točke (a), (ba) in (bd), ali nepremičninami, ki jih imajo v lasti od ... [datum začetka uporabe te uredbe], pooblaščeni subjekti in pravni subjekti iz odstavka 1 izpolnijo zahteve iz odstavkov 1 in 2 do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe  280

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih o sankcijah, vključno z njihovo pravno podlago, ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.	Države članice do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih o sankcijah, vključno z njihovo pravno podlago, ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.
	Organ AMLA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V njih so opredeljeni kazalniki za razvrstitev stopenj resnosti kršitev in merila, ki jih je treba upoštevati pri določanju ravni upravnih sankcij, na primer razponi denarnih kazni glede na promet subjekta, ki se uporabijo kot referenčne za učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije.
	Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega člena v skladu s členi 38 do 41 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja – COM(2021)0421].

Predlog spremembe  281

Predlog uredbe

Člen 50 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročanje o sumljivih transakcijah	Poročanje o sumih

Predlog spremembe  282

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti prijavijo FIU vse sumljive transakcije, vključno s poskusi transakcij.	1. Pooblaščeni subjekti prijavijo FIU vseh sume pranja denarja, financiranja terorizma ali predhodnih kaznivih dejanj, vključno s poskusi sumljivih transakcij.

Predlog spremembe  283

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) na lastno pobudo obvestijo FIU, kadar pooblaščeni subjekt ve, sumi ali ima upravičen razlog za sum, da so sredstva, ne glede na zadevni znesek, premoženjska korist, pridobljena s kaznivimi dejanji, ali povezana s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;	(a) na lastno pobudo obvestijo FIU, kadar pooblaščeni subjekt ve, sumi ali ima upravičen razlog za sum, da so sredstva, imetje ali dejavnosti, ne glede na zadevni znesek, povezane s premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivimi dejanji, ali povezane s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;

Predlog spremembe  284

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene točk (a) in (b) pooblaščeni subjekti odgovorijo na zahtevo FIU po informacijah v petih dneh. V utemeljenih in nujnih primerih lahko FIU tak rok skrajšajo na 24 ur.	Za namene točk (a) in (b) pooblaščeni subjekti odgovorijo na zahtevo FIU po informacijah v petih delovnih dneh, razen če FIU določi drug rok. FIU lahko v utemeljenih in nujnih primerih, na primer kadar transakcije potekajo ali je potrebno takojšnje ukrepanje, zahtevajo, da se informacije zagotovijo čim prej oziroma v roku, ki ni daljši od enega delovnega dne.

Predlog spremembe  285

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sum temelji na značilnostih stranke, obsegu in naravi transakcije ali dejavnosti, povezavi med več transakcijami ali dejavnostmi in kakršni koli drugi okoliščini, s katero je seznanjen pooblaščeni subjekt, vključno s skladnostjo transakcije ali dejavnosti s profilom tveganja stranke.	Sum lahko temelji na značilnostih stranke in njenih partnerjev, obsegu in naravi transakcije ali dejavnosti, metodah, načinih in vzorcih izvedbe transakcije ali dejavnosti, uporabi orodij za anonimizacijo, povezavi med več transakcijami ali dejavnostmi in kakršni koli drugi okoliščini, s katero je seznanjen pooblaščeni subjekt, vključno z izvorom sredstev ali imetij in skladnostjo transakcije ali dejavnosti s profilom tveganja stranke ter značilnostmi transakcije ali stranke, kadar so povezane z vzorci, izpostavljenimi v ocenah tveganja, izvedenih v skladu s členoma 7 in 8 Direktive [vstaviti sklic – predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021)0423].

Predlog spremembe  286

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ AMLA do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku izvedbenih tehničnih standardov je določena oblika, ki jo je treba uporabljati za poročanje o sumljivih transakcijah v skladu z odstavkom 1.	3. Organ AMLA do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v sprejetje. V navedenem osnutku izvedbenih tehničnih standardov je določen način ali oblika, ki ju je treba uporabljati za poročanje o sumih v skladu z odstavkom 1. Tehnični standardi vključujejo ustrezne oblike za poročanje posebnih kazalnikov, ki so lahko povezani s transakcijami s kriptosredstvi.

Predlog spremembe  287

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Organ AMLA izda in redno posodablja smernice o kazalnikih neobičajne ali sumljive dejavnosti ali ravnanja.	5. Organ AMLA izda in redno posodablja smernice o kazalnikih neobičajnih ali sumljivih dejavnosti ali ravnanj, pri tem pa mu pomagajo drugi organi, uradi in agencije Unije, vključeni v okvir AML/CFT.

Predlog spremembe  288

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Organ AMLA v ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] razvije elektronski sistem za vlaganje prijav (enotna dostopna točka FIU.net), prek katerega pooblaščeni subjekti FIU v državi članici, na ozemlju katere ima pooblaščeni subjekt, ki posreduje informacije, sedež, in vsem drugim FIU, ki jih informacija zadeva, prijavljajo sume pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, vključno s poskusi transakcij. Enotna dostopna točka FIU.net na enem mestu omogoča prijavo sumov prek zaščitenih komunikacijskih kanalov in prek standardiziranega obrazca, komunikacijo med pristojnimi FIU in pooblaščenimi subjekti ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med FIU o vloženih prijavah sumov. Enotno dostopno točko FIU.net upravlja organ AMLA, gosti pa jo FIU.net.
	Enotna dostopna točka FIU.net začne v celoti delovati pred ... [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] in njena uporaba postane [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] obvezna za prijavljanje sumov ter posredovanje informacij med pooblaščenimi subjekti in pristojnimi FIU.
	Enotna dostopna točka FIU.net se vzpostavi kot decentraliziran sistem. Informacije, ki jih pooblaščeni subjekti posredujejo prek tega sistema, nadzorujejo in hranijo pristojne FIU ob popolnem spoštovanju pravnega reda Unije na področju varstva podatkov. Organ AMLA ob vzpostavitvi enotne dostopne točke FIU.net določi pogoje za operativno upravljanje sistema, njegovo sestavo in digitalne postopkovne standarde, ki omogočajo medsebojno povezovanje prek enotnih točk dostopa.

Predlog spremembe  289

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Z odstopanjem od člena 50(1) lahko države članice pooblaščenim subjektom iz člena 3, točke 3(a), (b) in (d), dovolijo posredovanje informacij iz člena 50(1) samoregulativnemu organu, ki ga določi država članica.	1. Z odstopanjem od člena 50(1) lahko države članice pooblaščenim subjektom iz člena 3, točke 3(a) in (b), dovolijo posredovanje informacij iz člena 50(1) samoregulativnemu organu, ki ga določi država članica.

Predlog spremembe  290

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Notarji, odvetniki in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci so izvzeti iz zahtev, določenih v členu 50(1), v obsegu, v katerem se tako izvzetje nanaša na informacije, ki jih prejmejo od ali pridobijo v zvezi z eno od svojih strank med ugotavljanjem pravnega položaja svoje stranke ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi takega postopka ali izogibanju takemu postopku, ne glede ali so takšne informacije pridobljene pred postopkom, med njim ali po njem.	2. Notarji, odvetniki in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci so izvzeti iz zahtev, določenih v členu 50(1), v obsegu, v katerem se tako izvzetje nanaša na informacije, ki jih prejmejo od ali pridobijo v zvezi z eno od svojih strank med ugotavljanjem pravnega položaja svoje stranke – razen kadar je pravno svetovanje namenjeno pranju denarja ali financiranju terorizma oziroma kadar te osebe vedo ali utemeljeno sumijo, da stranka išče pravno svetovanje za namene pranja denarja ali financiranja terorizma in ne v povezavi s sodnim postopkom – ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi takega postopka ali izogibanju takemu postopku, ne glede na to, ali so takšne informacije pridobljene pred postopkom, med njim ali po njem.
	V zvezi s posameznimi transakcijami, pri katerih obstaja posebej veliko tveganje, da se bodo uporabile za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo dodatne obveznosti poročanja za osebe iz tega odstavka in zanje se ne uporablja izvzetje iz zahtev iz člena 50(1). V ta namen lahko države članice v nacionalno zakonodajo uvedejo posebne določbe o uporabi zahtev, ki veljajo za te osebe v skladu s členom 17.

Predlog spremembe  291

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti se vzdržijo izvedbe transakcij, za katere vedo ali sumijo, da so povezane s premoženjskimi koristmi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, ali s financiranjem terorizma, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s členom 50(1), drugi pododstavek, točka (a), in izpolnijo morebitnih nadaljnjih specifičnih navodil FIU ali drugega pristojnega organa v skladu s pravom, ki se uporablja.	1. Pooblaščeni subjekti se vzdržijo izvedbe transakcij, za katere vedo ali sumijo, da so povezane s premoženjskimi koristmi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, ali s financiranjem terorizma, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s členom 50(1), drugi pododstavek, točka (a), in izpolnijo morebitnih nadaljnjih specifičnih navodil FIU ali drugega pristojnega organa v skladu s pravom, ki se uporablja. Pooblaščeni subjekti lahko izvedejo transakcijo, če pred tem opravijo ustrezno oceno tveganja in od FIU v treh dneh ne prejmejo drugačnih navodil.

Predlog spremembe  292

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pri pooblaščenih subjektih iz člena 3, točke 1, 2, 3(a) in (b), se lahko v primerih, ki se nanašajo na isto stranko in isto transakcijo, v kateri sodelujeta dva ali več pooblaščenih subjektov, in z odstopanjem od odstavka 1 razkritje izvede med zadevnimi pooblaščenimi subjekti, če se nahajajo v Uniji, ali subjekti v tretji državi, v kateri veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe, ter če pripadajo isti kategoriji pooblaščenih subjektov in zanje veljajo zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.	5. Pri pooblaščenih subjektih iz člena 3, točke 1, 2, 3(a) in (b), se lahko v primerih, ki se nanašajo na isto transakcijo, v kateri sodelujeta dva ali več pooblaščenih subjektov, in z odstopanjem od odstavka 1 razkritje izvede med zadevnimi pooblaščenimi subjekti, če se nahajajo v Uniji, ali subjekti v tretji državi, v kateri veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe, ter če pripadajo isti kategoriji pooblaščenih subjektov in zanje veljajo zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti in osebnih podatkov v skladu s pravom Unije na področju varstva podatkov.

Predlog spremembe  293

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblaščeni subjekti lahko, kolikor je nujno potrebno za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 in osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10 navedene uredbe, če se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi iz odstavkov 2 in 3.	1. Pooblaščeni subjekti lahko, kolikor je nujno potrebno za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter skladno z načelom sorazmernosti, obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 in osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški iz člena 10 navedene uredbe, če se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi iz odstavkov 2 in 3.

Predlog spremembe  294

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblaščeni subjekti lahko obdelujejo osebne podatke, zajete v členu 9 Uredbe (EU) 2016/679, če:	2. Pooblaščeni subjekti lahko obdelujejo osebne podatke, zajete v členih 9 in 10 Uredbe (EU) 2016/679, če:

 

Predlog spremembe  295

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podatki izvirajo iz zanesljivih virov, so točni in posodobljeni;	(b) podatki izvirajo iz zanesljivih virov, so točni, ustrezni in posodobljeni;

Predlog spremembe  296

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) rezultati obdelave podatkov niso pristranski in diskriminatorni;

Predlog spremembe  297

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) pooblaščeni subjekti zagotovijo preverjanje avtomatiziranega sprejemanja posameznih odločitev z možnostjo človeškega posredovanja, in sicer s strani ustrezno usposobljenega osebja upravljavca;

Predlog spremembe  298

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) pooblaščeni subjekti zagotovijo preverjanje, kadar je večje tveganje ugotovljeno izključno na podlagi posebnih vrst podatkov;

Predlog spremembe  299

Predlog uredbe

Člen 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 55a
	Izmenjava podatkov v okviru partnerstev za izmenjavo informacij na področju AML/CFT
	1.  Za namen boja proti pranju denarja in financiranja terorizma ter povezanim predhodnim kaznivim dejanjem, tudi za izpolnjevanje svojih obveznosti iz poglavja V te uredbe, lahko pooblaščeni subjekti in javni organi sodelujejo v partnerstvih za izmenjavo informacij na področju AML/CFT, vzpostavljenih v skladu z nacionalnim pravom v eni ali več državah članicah.
	2.  Brez poseganja v člen 54 lahko vsaka država članica v svojem nacionalnem pravu določi, da lahko pooblaščeni subjekti in po potrebi javni organi, ki so pogodbenice partnerstva za izmenjavo informacij na področju AML/CFT, kolikor je to potrebno in sorazmerno, izmenjujejo osebne podatke, zbrane v okviru izpolnjevanja obveznosti skrbnega preverjanja strank v skladu s poglavjem III, in te podatke obdelujejo v okviru partnerstva za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, če so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:
	(a)  zadevni pooblaščeni subjekti obvestijo svoje stranke ali potencialne stranke, da bodo njihove osebne podatke morda posredovali v skladu s tem odstavkom;
	(b)  posredovani osebni podatki izvirajo iz zanesljivih virov, so točni in posodobljeni;
	(c)  zadevni pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe za visoko stopnjo varnosti v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2016/679, zlasti v smislu zaupnosti, vključno z vzpostavitvijo varnih kanalov za izmenjavo informacij;
	(d)  zadevni pooblaščeni subjekti in po potrebi javni organi evidentirajo vsak primer posredovanja osebnih podatkov; brez poseganja v člen 54(1) se evidence na zahtevo dajo na voljo organom za varstvo podatkov in organom, odgovornim za zaščito strank pred neupravičenim razkritjem;
	(e)  pooblaščeni subjekti in, če je ustrezno, javni organi, ki so stranke partnerstva za izmenjavo informacij na področju AML/CFT, izvajajo ustrezne ukrepe za zaščito upravičenih interesov zadevne stranke. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov v skladu s tem odstavkom v kakršne koli druge namene, zlasti komercialne namene, je prepovedana.

Predlog spremembe  300

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pooblaščeni subjekti imajo vzpostavljene sisteme, ki jim v skladu z nacionalnim pravom omogočajo, da se prek varnih kanalov in ob polnem zagotavljanju zaupnosti poizvedb v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe njihovih FIU ali drugih pristojnih organov o tem, ali imajo oziroma ali so imeli v zadnjih petih letih pred navedeno poizvedbo poslovne odnose z določenimi osebami in kakšna je bila narava teh odnosov.	Pooblaščeni subjekti imajo vzpostavljene sisteme, ki jim v skladu z nacionalnim pravom omogočajo, da se prek varnih kanalov in ob polnem zagotavljanju zaupnosti poizvedb v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe njihovih FIU ali drugih pristojnih organov o tem, ali imajo oziroma ali so imeli v zadnjih petih letih pred navedeno poizvedbo poslovne odnose z določenimi osebami in kakšna je bila narava teh odnosov. Tak sistem zagotavlja tudi avtentikacijo pristojnih organov.

Predlog spremembe  301

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kreditnim institucijam, finančnim institucijam in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi je prepovedano vodenje anonimnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic, anonimnih sefov ali anonimnih denarnic za kriptosredstva, pa tudi vseh računov, ki drugače omogočajo anonimizacijo stranke-imetnika računa.	1. Kreditnim institucijam, finančnim institucijam in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi je prepovedano vodenje anonimnih bančnih in plačilnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic, anonimnih sefov ali anonimnih računov za kriptosredstva, pa tudi vseh računov, ki drugače omogočajo anonimizacijo stranke-imetnika računa ali povečano prikrivanje transakcij.

Predlog spremembe  302

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za lastnike in upravičence obstoječih anonimnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic, anonimnih sefov ali anonimnih denarnic za kriptosredstva veljajo ukrepi skrbnega preverjanja stranke, preden se navedeni računi, bančne hranilne knjižice, sefi ali denarnice za kriptosredstva kakor koli uporabijo.	Za lastnike in upravičence obstoječih anonimnih bančnih in plačilnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic, anonimnih sefov ali anonimnih računov za kriptosredstva veljajo ukrepi skrbnega preverjanja stranke, preden se navedeni računi, bančne hranilne knjižice, sefi ali računi za kriptosredstva kakor koli uporabijo.

Predlog spremembe  303

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Osebe, ki trgujejo z blagom ali zagotavljajo storitve, lahko sprejemajo ali izvajajo plačila v gotovini le do zneska 10 000 EUR ali enakovrednega zneska v nacionalni ali tuji valuti, ne glede na to, ali je transakcija izvedena z enim dejanjem ali z več dejanji, za katera kaže, da so povezana.	1. Osebe, ki trgujejo z blagom ali zagotavljajo storitve, lahko sprejemajo ali izvajajo plačila v gotovini le do zneska 7000 EUR ali enakovrednega zneska v nacionalni ali tuji valuti, ne glede na to, ali je transakcija izvedena z enim dejanjem ali z več dejanji, za katera kaže, da so povezana.

Predlog spremembe  304

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice pri izvajanju odstavka 1 glede omejitev za gotovinska plačila ne diskriminirajo med rezidenti in nerezidenti.

Predlog spremembe  305

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko po posvetovanju z Evropsko centralno banko v skladu s členom 2(1) Odločbe Sveta 98/415/ES57 sprejmejo nižje omejitve. Komisijo je treba uradno obvestiti o navedenih nižjih omejitvah v treh mesecih od uvedbe ukrepa na nacionalni ravni .	2. Države članice lahko po posvetovanju z Evropsko centralno banko v skladu s členom 2(1) Odločbe Sveta 98/415/ES57 sprejmejo nižje omejitve, če se zagotovi finančna vključenost v skladu s členoma 15 in 16(2) Direktive 2014/92/EU. Vse nižje omejitve, ki jih sprejmejo države članice, so takšne, da so potrebne za doseganje legitimnih ciljev in sorazmerne z njimi. Komisijo je treba uradno obvestiti o navedenih nižjih omejitvah v treh mesecih od uvedbe ukrepa na nacionalni ravni.
__________________	__________________
57Odločba Sveta z dne 29. junija 1998 o posvetovanju nacionalnih organov z Evropsko centralno banko glede osnutkov pravnih predpisov (UL L 189, 3.7.1998, str. 42).	57 Odločba Sveta z dne 29. junija 1998 o posvetovanju nacionalnih organov z Evropsko centralno banko glede osnutkov pravnih predpisov (UL L 189, 3.7.1998, str. 42).

Predlog spremembe  306

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) plačila med fizičnimi osebami, ki ne delujejo v poklicni vlogi;	(a) plačila med fizičnimi osebami, ki ne delujejo v poklicni vlogi, razen za transakcije, povezane z zemljišči in nepremičninami, plemenitimi kovinami in kamni ter drugim luksuznim blagom, ki presegajo ustrezne pragove iz Priloge IIIa;

Predlog spremembe  307

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) plačila ali pologe, izvršene v poslovnih prostorih kreditnih institucij. V takih primerih kreditna institucija plačilo ali polog nad omejitvijo prijavi FIU.	(b) plačila ali pologe, izvršene v poslovnih prostorih kreditnih institucij. V takih primerih kreditna institucija plačilo ali polog nad omejitvijo prijavi FIU, razen ponavljajočih se obrokov na podlagi dogovora s kreditno institucijo.

Predlog spremembe  308

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, ki delujejo v poklicni vlogi in v zvezi s katerimi se sumi, da so kršile omejitev iz odstavka 1 ali nižjo omejitev, ki so jo sprejele države članice, sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno s sankcijami.	5. Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, v zvezi s katerimi se sumi, da so kršile omejitev iz odstavka 1 ali nižjo omejitev, ki so jo sprejele države članice, sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno s sankcijami.

Predlog spremembe  309

Predlog uredbe

Člen 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 59a
	Plačila v kriptosredstvih brez sodelovanja ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi
	1.  Osebe, ki trgujejo z blagom ali opravljajo storitve, lahko sprejmejo ali opravijo prenos kriptosredstev z naslova brez gostitelja samo do zneska v višini 1000 EUR, ne glede na to, ali je transakcija izvedena z eno ali več operacijami, ki se zdijo povezane, razen če je mogoče identificirati stranko ali dejanskega lastnika naslova brez gostitelja.
	2.  Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za:
	(a)  prenose kriptosredstev med fizičnimi osebami, ki ne delujejo v poklicni vlogi;
	(b)  prenose kriptosredstev, pri katerih sodeluje ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.
	3.  Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, ki delujejo v poklicni vlogi in za katere se sumi, da so kršile omejitev iz odstavka 1, sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno s sankcijami.
	4.  Splošna raven sankcij se izračuna v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, tako da so dobljeni rezultati sorazmerni z resnostjo kršitve, s čimer se uspešno odvrača od nadaljnjih enakih kaznivih dejanj.
	5.  Komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] oceni, ali bi bilo treba določbe v zvezi s plačilom kriptosredstev iz odstavka 1 spremeniti glede na regulativne tehnične standarde, ki jih organ AMLA oblikuje v skladu s členom 30b, ter ob upoštevanju tehnološkega razvoja in okvira za evropsko digitalno identiteto. Komisija po potrebi poda zakonodajni predlog.

Predlog spremembe  310

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23, 24 in 25 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23, 24 in 42 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe  311

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23, 24 in 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23, 24 in 42 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe  312

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23, 24 in 25, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v enem mesecu od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.	6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23, 24 in 42, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v enem mesecu od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

Predlog spremembe  313

Predlog uredbe

Člen 62 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija do [pet let od datuma začetka uporabe te uredbe] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.	Komisija do [tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe] in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Predlog spremembe  314

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija do [tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe] predloži poročila Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerih oceni potrebo in sorazmernost glede:	Komisija do [dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe] predloži poročila Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerih oceni potrebo in sorazmernost glede:

Predlog spremembe  315

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) znižanja odstotka za identifikacijo dejanskega lastništva pravnih subjektov;	(a) spremembe odstotka za identifikacijo dejanskega lastništva pravnih subjektov;

Predlog spremembe  316

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) uvedbe določb za prepoved ureditve zastopnikov in uvedbe ukrepov za odkrivanje nerazkritih zastopnikov, tudi v kombinaciji z ukrepi za preglednost in licenciranje za različne vrste ureditev zastopnikov;

Predlog spremembe  317

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) razširitve prepovedi glede anonimnih računov tako, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ne bi smeli ponujati zasebnih denarnic ali storitev za prikrivanje izvora;

Predlog spremembe  318

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ac) uvrstitve poklicnih športnih klubov, športnih zvez in športnih konfederacij ter športnih agentov v sektorjih, ki niso nogomet, med pooblaščene subjekte;

Predlog spremembe  319

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka a d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ad) uvrstitve dodatnih kategorij ponudnikov digitalnih storitev med pooblaščene subjekte, ki jih zajema ta uredba;

Predlog spremembe  320

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) nadaljnjega znižanja omejitve za velika gotovinska plačila.	(b) spremembe omejitve za velika gotovinska plačila po posvetovanju z Evropsko centralno banko. Komisija poročilom po potrebi doda zakonodajni predlog.

Predlog spremembe  321

Predlog uredbe

Člen 64 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 64a
	Spremembe Uredbe (EU) št. xx/2023 [vstavite sklic na novo uredbo o prenosu sredstev]
	Uredba (EU) št. xx/2023 [vstavite sklic na novo uredbo o prenosu sredstev] se spremeni:
	(1)  v členu 23 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
	„Evropski bančni organ (EBA) do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice, v katerih podrobneje opiše ukrepe iz tega člena. Dne ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] se pooblastilo za izdajo tovrstnih smernic prenese na Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA). Smernice, ki jih EBA izda v skladu s tem odstavkom, se še naprej uporabljajo, dokler jih organ AMLA ne spremeni ali razveljavi.“;
	(2)  člen 25 se spremeni:
	(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
	„1.  Obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe ureja Uredba (EU) 2016/679. Osebne podatke, ki jih na podlagi te uredbe obdela Komisija, EBA ali AMLA, ureja Uredba (EU) 2018/1725.“;
	(b)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
	„Evropski odbor za varstvo podatkov po posvetovanju z EBA izda smernice o tem, kako se pri prenosu kriptosredstev v praksi izpolnjujejo zahteve glede varstva podatkov pri prenosu osebnih podatkov v tretje države. EBA izda smernice o ustreznih postopkih za določitev, ali naj se prenos kriptosredstev izvrši, zavrne, vrne ali začasno ustavi, kadar za prenos osebnih podatkov v tretje države ni mogoče zagotoviti izpolnjevanja zahtev glede varstva podatkov. Dne ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] se pravica za podajanje mnenja in pooblastilo za izdajo smernic preneseta z EBA na organ AMLA. Smernice, ki jih EBA izda v skladu s tem odstavkom, se še naprej uporabljajo, dokler jih organ AMLA ne spremeni ali razveljavi.“;
	(3)  člen 28 se nadomesti z naslednjim:
	‘1.  Države članice brez poseganja v pravico, da predpišejo in izrečejo kazenske sankcije, določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja teh pravil. Predvidene sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter skladni s tistimi, določenimi v skladu s poglavjem VI, oddelek 4, Direktive (EU).../... [vstavite sklic na direktivo o preprečevanju pranja denarja].“.

Predlog spremembe  322

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporablja se od [tri leta od datuma začetka veljavnosti].	Uporablja se od [dve leti od datuma začetka veljavnosti].

Predlog spremembe  323

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) javne uprave ali javna podjetja;	(b) javne uprave

Predlog spremembe  324

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) stranke, ki so premožni posamezniki ali katerih dejanski lastnik je premožni posameznik, ki je bogastvo pridobil predvsem s pridobivanjem naravnih virov, prek povezav s politično izpostavljenimi osebami ali z izkoriščanjem monopolov v tretjih državah, za katere je iz verodostojnih virov ali priznanih procesov znano, da imajo veliko stopnjo korupcije ali drugih kriminalnih dejavnosti;

Predlog spremembe  325

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) družbe, ki imajo zastopnike delničarjev ali prinosniške delnice;	(d) družbe ali drugi pravni subjekti, ki imajo zastopnike delničarjev ali prinosniške delnice ali fiduciarne vloge;

Predlog spremembe  326

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) za stranko veljajo sankcije, embargi ali podobni ukrepi, ki so jih izdale mednarodne organizacije, kot je OZN;

Predlog spremembe  327

Predlog uredbe

Priloga III a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Seznam luksuznega blaga iz člena 3
	(1)  Nakit in zlati ali srebrni izdelki, katerih vrednost presega 5000 EUR;
	(2)  Ure, katerih vrednost presega 5000 EUR;
	(3)  Motorna vozila, zrakoplovi in plovila, katerih vrednost presega 50.000 EUR;
	(4)  Oblačila in oblačilni dodatki, katerih vrednost presega 5000 EUR;

 

 

OBRAZLOŽITEV

Po tem, ko sta instituciji EU sprejeli peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, je več zaporednih škandalov razkrilo resne ranljivosti finančnega sistema Unije. Ob nedoumljivi invaziji Rusije v Ukrajino in ciljno usmerjenih sankcijah, ki so jih vlade po njej uvedle proti ruskim oligarhom, smo se začeli spraševati, kako je bila sploh mogoča taka prizanesljivost do sumljivih denarnih tokov, in to tako dolgo. Reforma okvira EU za preprečevanje pranja denarja je zato bolj aktualna kot kdaj koli prej. Unija mora postati veliko odločnejša pri zaustavljanju sumljivih denarnih tokov, da bo zmožna poskrbeti, da bodo finančne institucije in različni posredniki ustrezno upoštevali pravila o potrebni skrbnosti in poročanju, pa tudi, da bodo imeli pristojni organi in nadzorniki na voljo zadostna orodja, s katerimi bodo lahko podjetja v večji meri prisilili v prevzemanje odgovornosti.

 

Soporočevalca pozdravljata sveženj o preprečevanju pranja denarja, h kateremu je Evropski parlament večkrat pozval, zlasti predlog za enotna pravila, ki pomeni bistven korak naprej. Odločitev, da direktivo o preprečevanju pranja denarja zamenja uredba, je pravi odziv na razdrobljeno in neučinkovito regulativno okolje, ki je nastalo po sprejetju petih direktiv o preprečevanju pranja denarja z minimalnimi standardi v zadnjih 30 letih.

 

Soporočevalca pozdravljata razširitev pojma pooblaščenega subjekta na vse vrste in kategorije ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ta vključitev še toliko pomembnejša glede na trenutno razpravo o tem, ali se lahko osebe, za katere veljajo nedavne finančne sankcije, prek sektorja kriptosredstev tem ukrepom izognejo.

 

Korak naprej je tudi, da so med pooblaščene subjekte vključeni tudi ponudniki storitev množičnega financiranja, vendar bi se to moralo nanašati na vse ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo v Evropi, vključno s tistimi, za katera veljajo pravila EU.

 

Soporočevalca na seznam subjektov, za katere veljajo pravila AML/CFT, dodajata tudi upravljavce premoženja ter nogometne klube na visoki ravni, agente v nogometnem sektorju in nogometna združenja držav članic. Europol je leta 2021 označil poklicne športe, zlasti poklicni nogomet, kot izpostavljene tveganjem poslov z denarjem, pridobljenim s kaznivimi dejanji, in pranja denarja[3]. Komisija je poklicni nogomet vključila v svojo nadnacionalno oceno tveganja za leto 2019[4], saj ni le priljubljen šport, temveč tudi svetovna industrija z znatnim ekonomskim učinkom. V šport se stekajo sumljive količine denarja brez očitnega ali prepričljivega finančnega donosa ali dobička. Poklicni nogometni klubi in nogometna združenja na visoki ravni ter športni agenti v nogometnem sektorju so zato subjekti z visokim tveganjem in bi jih zato bilo treba dodati na seznam pooblaščenih subjektov.

 

Tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma pri umetniških predmetih in drugem blagu visoke vrednosti so dobro znana. Soporočevalca zato predlagata zmanjšanje minimalne vrednosti blaga, za katero veljajo obveznosti potrebne skrbnosti, z 10.000 EUR na 5000 EUR.

 

Evropski parlament meni, da so programi državljanstva za finančne naložbe, znani tudi kot zlati potni listi, sporni z etičnega, pravnega in gospodarskega vidika ter pomenijo več resnih varnostnih tveganj za državljane Unije, kot so pranje denarja in korupcija. Soporočevalca se strinjata, da bi bilo treba programe državljanstva za naložbe popolnoma prepovedati, ne pa urejati. Ker v zvezi s tem vprašanjem obstaja pravna negotovost, ki jo bo rešilo le Evropsko sodišče, sta se odločila, da programe državljanstva za naložbe vključita v področje uporabe regulativnih ukrepov. Pozdravljata, da je Komisija zastopnike, vključene v te programe, uvrstila na seznam pooblaščenih subjektov. Vseeno pa menita, da moramo narediti pri obravnavanju te problematike še veliko več. Države članice, ki te programe odobrijo, morajo zlasti urediti, da bodo javni organi, ki obravnavajo vloge, izvajali posebne ukrepe, da se te transakcije ne bi zlorabljale za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

 

Notranja politika, kontrole in postopki pooblaščenih subjektov za zmanjševanje in obvladovanje tveganj, da se ciljno usmerjene finančne sankcije ne bodo izvajale oz. da bo prišlo do izogibanja tem sankcijam, so ključnega pomena za učinkovitost teh sankcij. Obenem pa morajo biti ti postopki bolj sorazmerni. Organ AMLA in Komisija bi morala to načelo sorazmernosti zato podrobneje določiti s sprejetjem delegiranega akta, ki bi bil koristen za pooblaščene subjekte, ki so samostojni podjetniki, posamezni gospodarski subjekti ali mikropodjetja.

 

Skrbno preverjanje strank z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, je ključni instrument za odkrivanje sumljivih dejavnosti in preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Soporočevalca sta prepričana, da je treba obveznosti skrbnega preverjanja strank na jasnejši način razširiti na občasne transakcije v zvezi s kriptosredstvi in da je treba pripraviti posebne predloge o tem. Poleg tega bi bilo treba v zakonodaji jasneje navesti, kako se je mogoče izogniti zahtevam glede uporabe ukrepov skrbnega preverjanja strank in predložitve poročil o sumljivih transakcijah, da bi preprečili zlorabe. Soporočevalca poudarjata, da imata v demokratičnih družbah varovanje zaupnosti ali poklicna skrivnost temeljno vlogo, pa ne le zato, da lahko odvetniki in drugi pravni strokovnjaki branijo svoje stranke na sodišču, temveč tudi zato, da lahko državljani in pravne osebe poiščejo nasvet o svojem položaju glede na zakonodajo, ki se uporablja. Vseeno ima koncept varovanja zaupnosti tudi svoje omejitve, kot je pojasnjeno v poročilu.

 

Predlog Evropske komisije o strogi politiki do tretjih držav je dobrodošel. Soporočevalca predlagata, naj se v oceno tretjih držav doda več meril, tudi uskladitev s politiko ciljno usmerjenih sankcij, ter naj se Parlamentu in Svetu omogoči, da od Komisije zahtevata analizo določene tretje države, kar je v skladu z željo EP, da bi imeli samostojen seznam, in skladno z nedavnim razvojem dogodkov. Specifično in resno grožnjo finančnemu sistemu Unije bi lahko pomenile tudi nekatere kreditne ali finančne institucije s sedežem v tretjih državah ali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki nimajo sedeža v EU. Soporočevalca želita, da bi lahko Komisija ukrepala proti tem institucijam ter zahtevala uporabo konkretnih okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja in posebnih protiukrepov proti tem institucijam.

 

Posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja sta soporočevalca razširila na transakcije, ponudnike storitev in račune v zvezi s kriptosredstvi ter vključila posebno prepoved korespondenčnih odnosov s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ne izpolnjujejo zahtev. Da bi pooblaščenim subjektom pomagali pri prepoznavanju navideznih bank in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ne izpolnjujejo zahtev, soporočevalca uvajata mandat za organ AMLA, da vzpostavi okvirni in neizčrpen javni register, ki bi temeljil na informacijah, ki jih posredujejo drugi organi.

 

Menita, da bi moral seznam oseb, ki štejejo za politično izpostavljene, vključevati vodje regionalnih in lokalnih oblasti, vključno z združenji občin in metropolitanskih regij, saj imajo ti uradniki včasih izvršno vlogo pri ravnanju z obsežnim proračunom, tudi v postopkih javnega naročanja. Glede na očitno bližino politično izpostavljenim osebam bi bilo treba k opredelitvi družinskih članov dodati tudi sorojence.

 

Poslovni odnosi in posli s premožnimi posamezniki, ki predstavljajo enega ali več dejavnikov večjega tveganja, lahko resno ogrozijo celovitost finančnega sistema Unije in povzročijo resne ranljivosti na notranjem trgu. Nedavna razkritja v zvezi z dokumenti Pandora Papers in Swiss Secrets[5] so pokazala, da so finančne institucije še vedno pripravljene zaobiti obveznost skrbnega preverjanja strank, ko gre za premožne stranke, čeprav bi morala biti vir sredstev in premoženje strank velik opozorilni znak. Soporočevalca menita, da je to nesprejemljivo, zlasti kadar so stranke, ki se jim pripisuje visoko tveganje, vendar imajo manjše neto premoženje, izpostavljene ukrepom za zmanjševanje tveganja in so jim zaradi izpolnjevanja obveznosti AML/CFT onemogočene osnovne finančne storitve. Soporočevalca zato predlagata, naj bodo za premožne stranke poleg drugih ukrepov obvezni okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank, predlagata pa tudi oblikovanje smernic o zmanjševanju tveganja in dostopu do osnovnih finančnih storitev, ki bi jih bilo treba nuditi vsem.

 

Pojem dejanskega lastništva je bistven za izboljšanje preglednosti zapletenih podjetniških struktur in bi olajšal izpolnjevanje pravil AML/CFT. Register dejanskega lastništva je pri tem ključen instrument za zagotavljanje zadostne preglednosti in pooblaščenim subjektom pomaga pri njihovih obveznostih skrbnega preverjanja strank ter pristojnim organom pri njihovih nalogah. Za zmanjšanje možnosti izogibanja temu instrumentu je treba minimalni delež, ki se uporablja kot znak lastništva pravnega subjekta, znižati s 25 % na 5 %.

 

Kot je Parlament že poudaril v preteklosti, bi morala biti pri poslovnih odnosih s tujimi subjekti, ki so na notranjem trgu znatno prisotni, obvezna registracija dejanskega lastnika teh subjektov v Uniji. Soporočevalca pozdravljata predlog Komisije, ki je še posebej pomemben za nakup nepremičnin. Navideznim družbam v davčnih oazah ne bi smeli več dovoliti nakupa nepremičnin v EU brez kakršnih koli informacij o njihovem dejanskem lastniku. Soporočevalca predlagata, naj začne razširitev obveznosti registracije na že obstoječe poslovne odnose in premoženje v lasti tujih subjektov veljati na datum začetka uporabe te uredbe.

 

Določeni vidiki izvajanja okvira za AML/CFT vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Soporočevalca se povsem strinjata, da bi morala obdelava osebnih podatkov za namene pranja denarja ali financiranja terorizma na podlagi javnega interesa potekati v skladu s temeljnimi pravicami, kot so zagotovljene z Listino in zlasti s splošno uredbo o varstvu podatkov. Vendar bi morala za obdelavo posebnih vrst podatkov veljati strožja pravila. Glede na tveganja, ki jih predstavlja njihova obdelava.

 

Soporočevalca se sicer v celoti zavedata, da je možnost gotovinskega plačila pomembna, vendar se strinjata s Komisijo, da so velika gotovinska plačila za storilce kaznivih dejanj preprost način za pranje denarja, saj je te transakcije zelo težko odkriti. Menita, da je treba zato predlagani prag znižati z 10.000 EUR na 5000 EUR, da bi bil resnično učinkovit. Poleg tega predlagata prepoved vseh oblik prinosniških delnic, da bi se spopadli z vsemi oblikami anonimnih lastniških instrumentov ali tistih, ki zagotavljajo določeno stopnjo prikritega lastništva.

 

 

MANJŠINSKO MNENJE

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(2021/0239(COD))

 

 

Ambiciozne ukrepe proti pranju denarja in financiranju terorizma odločno podpiram. Pozdravljam, da so bile v končno besedilo vključene nekatere spremembe, kot sta večja osredotočenost na premožne posameznike in razširitev seznama politično izpostavljenih oseb, za katere veljajo okrepljene zahteve glede skrbnega preverjanja. Odločno pa nasprotujem znižanju omejitve za gotovinska plačila in kriminalizaciji plemenitih kovin. Osredotočiti bi se morali na boj proti pranju denarja, za katerim stoji organizirani kriminal in islamski teroristi, EU pa se je odločila, da bo okrepila nadzor nad transakcijami evropskih varčevalcev in upokojencev. To ni korak v pravo smer.

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma
Referenčni dokumenti	COM(2021)0420 – C9-0339/2021 – 2021/0239(COD)
Datum predložitve EP	21.7.2021
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ECON 4.10.2021	LIBE 4.10.2021
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 4.10.2021
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	JURI 14.10.2021
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Eero Heinäluoma 25.11.2021	Damien Carême 25.11.2021
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	16.12.2021
Obravnava v odboru	12.1.2022	31.3.2022
Datum sprejetja	28.3.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	99 8 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Abir Al-Sahlani, Rasmus Andresen, Konstantinos Arvanitis, Malik Azmani, Pietro Bartolo, Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Vladimír Bilčík, Malin Björk, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Gilles Boyer, Karolin Braunsberger-Reinhold, Annika Bruna, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Clare Daly, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Frances Fitzgerald, Valentino Grant, Maria Grapini, Claude Gruffat, Sylvie Guillaume, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Stasys Jakeliūnas, Patryk Jaki, Marina Kaljurand, Othmar Karas, Billy Kelleher, Fabienne Keller, Łukasz Kohut, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Georgios Kyrtsos, Aurore Lalucq, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Aušra Maldeikienė, Lukas Mandl, Erik Marquardt, Costas Mavrides, Nuno Melo, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lefteris Nikolaou-Alavanos, Maite Pagazaurtundúa, Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Eva Maria Poptcheva, Emil Radev, Evelyn Regner, Karlo Ressler, Diana Riba i Giner, Dorien Rookmaker, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Vincenzo Sofo, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Paul Tang, Annalisa Tardino, Irene Tinagli, Tomas Tobé, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Tom Vandendriessche, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Jadwiga Wiśniewska, Elena Yoncheva, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Damian Boeselager, Damian Boeselager, Herbert Dorfmann, Daniel Freund, Margarida Marques, Alessandra Mussolini, Matjaž Nemec, Dragoş Pîslaru, René Repasi, Thijs Reuten, Eleni Stavrou, Róża Thun und Hohenstein, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 209(7) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju	Attila Ara-Kovács, Hildegard Bentele, Emmanouil Fragkos, Bart Groothuis, Niclas Herbst, Michiel Hoogeveen, Beata Kempa, Antonio López-Istúriz White, Daniela Rondinelli, Susana Solís Pérez, Henna Virkkunen, Rainer Wieland
Datum predložitve	14.4.2023

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

99	+
ECR	Emmanouil Fragkos, Michiel Hoogeveen, Vincenzo Sofo, Jadwiga Wiśniewska, Roberts Zīle
ID	Annalisa Tardino
NI	Laura Ferrara, Enikő Győri
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Hildegard Bentele, Stefan Berger, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Karolin Braunsberger-Reinhold, Herbert Dorfmann, Lena Düpont, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, Niclas Herbst, Othmar Karas, Jeroen Lenaers, Antonio López-Istúriz White, Aušra Maldeikienė, Lukas Mandl, Nuno Melo, Nadine Morano, Siegfried Mureşan, Alessandra Mussolini, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Emil Radev, Karlo Ressler, Ralf Seekatz, Eleni Stavrou, Tomas Tobé, Inese Vaidere, Henna Virkkunen, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský
Renew	Abir Al-Sahlani, Malik Azmani, Gilles Boyer, Giuseppe Ferrandino, Bart Groothuis, Sophia in 't Veld, Billy Kelleher, Fabienne Keller, Georgios Kyrtsos, Maite Pagazaurtundúa, Dragoş Pîslaru, Eva Maria Poptcheva, Susana Solís Pérez, Ramona Strugariu, Róża Thun und Hohenstein, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Attila Ara-Kovács, Pietro Bartolo, Marek Belka, Jonás Fernández, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Eero Heinäluoma, Evin Incir, Marina Kaljurand, Łukasz Kohut, Aurore Lalucq, Juan Fernando López Aguilar, Margarida Marques, Costas Mavrides, Javier Moreno Sánchez, Matjaž Nemec, Evelyn Regner, René Repasi, Thijs Reuten, Daniela Rondinelli, Alfred Sant, Joachim Schuster, Paul Tang, Irene Tinagli, Elena Yoncheva
The Left	Konstantinos Arvanitis, Malin Björk, Cornelia Ernst, José Gusmão
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Damian Boeselager, Damien Carême, Daniel Freund, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Alice Kuhnke, Erik Marquardt, Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Diana Riba i Giner, Tineke Strik, Ernest Urtasun

 

8	-
ECR	Dorien Rookmaker
ID	Gunnar Beck, Annika Bruna, Nicolaus Fest, Tom Vandendriessche
NI	Lefteris Nikolaou-Alavanos
Renew	Engin Eroglu, Moritz Körner

 

6	0
ECR	Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Beata Kempa
ID	Valentino Grant, Marco Zanni
The Left	Clare Daly

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

• [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3]https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/the_involvement_of_organised_crime_groups_in_sports_corruption.pdf
• [4] https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/supranational_risk_assessment_of_the_money_laundering_and_terrorist_financing_risks_affecting_the_union.pdf
• [5] https://www.occrp.org/en/suisse-secrets/historic-leak-of-swiss-banking-records-reveals-unsavory-clients