POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

8.5.2023 - (COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Lara Wolters
Pripravljavci mnenj pridruženih odborov v skladu s členom 57 Poslovnika:
Raphaël Glucksmann, Odbor za zunanje zadeve
Barry Andrews, Odbor za mednarodno trgovino
René Repasi, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Samira Rafaela, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Tiemo Wölken, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Predlogi sprememb

• 001-381 (PDF - 552 KB)
• 001-381 (DOC - 145 KB)
• 382-391 (PDF - 132 KB)
• 382-391 (DOC - 42 KB)
• 392-394 (PDF - 116 KB)
• 392-394 (DOC - 39 KB)
• 395-401 (PDF - 128 KB)
• 395-401 (DOC - 40 KB)
• 402-408 (PDF - 117 KB)
• 402-408 (DOC - 40 KB)
• 409-415 (PDF - 150 KB)
• 409-415 (DOC - 44 KB)
• 416-425 (PDF - 157 KB)
• 416-425 (DOC - 45 KB)
• 426-429 (PDF - 125 KB)
• 426-429 (DOC - 41 KB)
• 430-430 (PDF - 533 KB)
• 430-430 (DOC - 157 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0071),

– ob upoštevanju člena 294(2), člena 50(1) in (2)(g) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0050/2022),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2022[1],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0184/2023),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.	(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah in členu 2 Pogodbe o Evropski uniji. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih in okoljskih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru74. Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij.	(2) Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru74. Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij. V členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da okoljska politika Unije prispeva k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.
__________________	__________________
74 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).	74 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod75 zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost. Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic, ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o dostojnem delu po vsem svetu76.	(3) Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod75 zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost in zagotovila, da nihče ne bo prezrt. Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic, ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje. Poleg tega bo zagotovila večjo prepoznavnost tega stebra in prevzemanje odgovornosti zanj v podjetjih, katerih sodelovanje je bistveno za njegovo učinkovito izvajanje. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem poštenega in dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o dostojnem delu po vsem svetu76.
__________________	__________________
75 Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014).	75 Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014).
76 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022)0066).	76 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022)0066).

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije, zlasti velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost.	(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se številna podjetja Unije zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost, vključno z zavezujočo zakonodajo v več državah članicah, kot sta Francija in Nemčija, zato so potrebni enaki konkurenčni pogoji, da bi preprečili razdrobljenost in podjetjem, ki delujejo na enotnem trgu, zagotovili pravno varnost. Poleg tega je bistveno, da se vzpostavi evropski okvir za odgovoren in trajnosten pristop h globalnim vrednostnim verigam, saj imajo podjetja pomembno vlogo pri oblikovanju trajnostne družbe in gospodarstva.
__________________	__________________
77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.	77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.
78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.	78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah79 priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.	(5) V uveljavljenih obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah79 in smernice OECD za večnacionalna podjetja79a, pojasnjene v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij79b, je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.
__________________	__________________
79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.	79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.
	79a Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.https://mneguidelines.oecd.org/mneguidelines/.
	79b Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja80, ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice81 so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD)82.	(6) Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja, ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. Nacionalne kontaktne točke, vzpostavljene v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju skrbnega pregleda v podjetjih, saj spodbujajo uporabo smernic in delujejo kot zunajsodni pritožbeni mehanizmi. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD)82.
__________________	__________________
80 Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.
81 Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.
82 Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.	82 Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Vsa podjetja bi morala spoštovati človekove pravice, kot so določene v mednarodnih konvencijah in instrumentih iz Priloge, del I, oddelek 2, podjetja na področju uporabe te direktive pa bi morala izvajati skrbni pregled ter sprejeti ustrezne ukrepe za prepoznavanje in obravnavo negativnih vplivov na človekove pravice v celotni vrednostni verigi. Obseg in narava skrbnega pregleda se lahko razlikujeta glede na velikost, sektor, okvir poslovanja in profil tveganja podjetja.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj83, ki so jih leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov, vključujejo cilje za spodbujanje vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti. Unija si je zadala cilj uresničiti cilje ZN za trajnostni razvoj. Zasebni sektor prispeva k tem ciljem.	(7) Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj83, ki so jih leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov, vključujejo cilje za spodbujanje vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti. Unija si je zadala cilj uresničiti cilje ZN za trajnostni razvoj. Zasebni sektor prispeva k tem ciljem. V sedanjih geopolitičnih razmerah, ki so nastale zaradi ruske agresije v Ukrajini, energetske krize, posledic covida-19 ter poskusov, da bi ohranili in okrepili varnost agroživilske verige, bi lahko prispeval k podpiranju dolgotrajne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti ob preprečevanju neravnovesij na notranjem trgu.
__________________	__________________
83 https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E.	83 https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Mednarodni sporazumi na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kot sta Pariški sporazum84 in nedavni Glasgowski podnebni pakt85, določajo natančne načine za obravnavanje podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C. Poleg specifičnih ukrepov, ki se pričakujejo od vseh podpisnic, je vloga zasebnega sektorja, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami, ključna za doseganje teh ciljev.	(8) Mednarodni sporazumi na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kot sta Pariški sporazum84 in nedavni Glasgowski podnebni pakt85, določajo natančne načine za obravnavanje podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C. Poleg specifičnih ukrepov, ki se pričakujejo od vseh podpisnic, je tudi vloga zasebnega sektorja, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami, ključna za doseganje teh ciljev. Od leta 1988 več kot 70 % emisij toplogrednih plinov po svetu izvira iz le 100 družb, vendar se podnebne zaveze družb močno razlikujejo od njihovih dejanskih naložb v boj proti podnebnim spremembam. Ta direktiva je zato pomembno zakonodajno orodje za preprečevanje zavajajočih trditev o podnebni nevtralnosti ter zaustavitev lažnega zelenega oglaševanja in širjenja fosilnih goriv po svetu, da bi dosegli mednarodne in evropske podnebne cilje, ki jih priporočajo tudi v najnovejših znanstvenih poročilih85a.
__________________	__________________
84 https://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf.	84 https://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf.
85 Glasgowski podnebni pakt, sprejet 13. novembra 2021 na konferenci COP26 v Glasgowu, https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf. https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf.	85 Glasgowski podnebni pakt, sprejet 13. novembra 2021 na konferenci COP26 v Glasgowu, https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf. https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf.
	85a CDP Carbon Majors Report 2017 (Poročilo CDP o družbah z največjimi emisijami ogljika iz leta 2017), Influence Map Report, Big Oil's Real Agenda on Climate Change 2022 (Poročilo organizacije Influence Map o resnični agendi velikih naftnih družb o podnebnih spremembah 2022), september 2022, https://influencemap.org/report/Big-Oil-s-Agenda-on-Climate-Change-2022-19585, in Mednarodna agencija za energijo, Net Zero by 2050, A Roadmap for the Global Energy Sector (Ničelne neto emisije do leta 2050 – časovni načrt za svetovni energetski sektor), str. 51.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V evropskih podnebnih pravilih86 se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 203087 so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru88 iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost. Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.	(9) V evropskih podnebnih pravilih86 se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 203087 so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem. Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 203087a, ki je okvir za ukrepe Unije na področju okolja in podnebja, je namenjen pospešitvi poštenega, pravičnega in vključujočega zelenega prehoda na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, odporno in konkurenčno krožno gospodarstvo brez strupov, ki temelji na virih obnovljive energije, ter varstvu, obnovi in izboljšanju stanja okolja, med drugim tako, da se trend izgubljanja biotske raznovrstnosti ustavi in obrne. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru88 iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost, v kateri nihče ne bo prezrt. Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.
__________________	__________________
86 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).	86 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
87 SWD(2020)0176.	87 SWD(2020)0176.
	87a Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030.
88 COM(2019)0640.	88 COM(2019)0640.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Akcijski načrt za krožno gospodarstvo91, strategija za biotsko raznovrstnost92, strategija „od vil do vilic“93, strategija na področju kemikalij94, posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope95, industrija 5.096, akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic97 in pregled trgovinske politike za leto 202198 med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij.	(11) Akcijski načrt za krožno gospodarstvo91, strategija za biotsko raznovrstnost92, strategija „od vil do vilic“93, strategija na področju kemikalij94, strategija za zdravila, akcijski načrt EU iz leta 2021: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal, posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope95, industrija 5.096, akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic97 in pregled trgovinske politike za leto 202198 med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij. Zahteve glede skrbnega pregleda iz te direktive bi zato morale prispevati k ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja okolja, zlasti zraka, vode in tal. Prispevati bi morale tudi k hitrejšemu prehodu na krožno gospodarstvo brez strupov. Zahteve glede skrbnega pregleda v skladu s to direktivo bi morale prispevati tudi k ciljem akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, da bi ustvarili okolje brez strupenih snovi ter varovali zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in negativnimi vplivi, povezanimi z okoljem.
__________________	__________________
91 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).	91 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).
92 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380).	92 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380).
93 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381).	93 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381).
94 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667).	94 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667).
95 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350).	95 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350).
96 Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.	96 Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.
97 https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/sl/index.html	97 https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/sl/index.html
98 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066).	98 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066).

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–202499. Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih smernic, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda.	(12) Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–202499. Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja, pojasnjenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij kot ustreznih smernicah, vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda.
__________________	__________________
99 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).	99 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2021 poziva Komisijo, naj predlaga pravila Unije o celoviti obveznosti primerne skrbnosti podjetij100. Svet je v sklepih o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020 pozval Komisijo, naj predloži predlog za pravni okvir Unije o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede skrbnega pregleda v podjetjih vzdolž svetovnih dobavnih verig101. Evropski parlament v samoiniciativnem poročilu o trajnostnem upravljanju podjetij, sprejetem 2. decembra 2020, poziva tudi k pojasnitvi dolžnosti direktorjev. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija so se v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022102 zavezali, da bodo ustvarili gospodarstvo za ljudi in izboljšali regulativni okvir za trajnostno upravljanje podjetij.	(13) Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2021 poziva Komisijo, naj predlaga pravila Unije o celovitih obveznostih primerne skrbnosti podjetij s posledicami, vključno s civilno odgovornostjo, za podjetja, ki povzročajo škodo ali k njej prispevajo, ker ne izvajajo skrbnega pregleda100. Svet je v sklepih o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020 pozval Komisijo, naj predloži predlog za pravni okvir Unije o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede skrbnega pregleda v podjetjih vzdolž svetovnih dobavnih verig101. Evropski parlament v samoiniciativnem poročilu o trajnostnem upravljanju podjetij, sprejetem 2. decembra 2020, poziva tudi k pojasnitvi dolžnosti direktorjev. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija so se v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022102 zavezali, da bodo ustvarili gospodarstvo za ljudi in izboljšali regulativni okvir za trajnostno upravljanje podjetij.
__________________	__________________
100 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (2020/2129(INL)), P9_TA(2021)0073, na voljo na: https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2020/2129(INL).	100 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (2020/2129(INL)), P9_TA(2021)0073, na voljo na: https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2020/2129(INL).
101 Sklepi Sveta o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah, 1. december 2020 (13512/20).	101 Sklepi Sveta o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah, 1. december 2020 (13512/20).
102 Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022, na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/joint_declaration_2022.pdf.	102 Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022, na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/joint_declaration_2022.pdf.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem, ublažitvijo, odpravo in čim večjim zmanjšanjem morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami.	(14) Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, s spoštovanjem človekovih pravic in okolja prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem, ublažitvijo, odpravo, popravo in čim večjim zmanjšanjem ter po potrebi prednostnim razvrščanjem morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, ter da imajo vsi, ki so prizadeti zaradi nespoštovanja te dolžnosti, dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev. Ta direktiva ne bi smela posegati v odgovornost držav članic, da spoštujejo človekove pravice in okolje, ali njihovo dolžnost, da jih varujejo v skladu z mednarodnim pravom.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami ter vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.	(15) Podjetja bi morala v okviru svojih sredstev sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, poslovanjem svojih hčerinskih družb ter neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv, in ki so sorazmerni in skladni z resnostjo in verjetnostjo negativnega vpliva ter velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice in okolje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (4) ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave.	(16) Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice in okolje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (4) preverjanje, spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Do negativnih vplivov na človekove pravice in okolje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, uporabe in odstranjevanja izdelkov ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah.	(17) Do negativnih vplivov na človekove pravice in okolje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih, storitvah in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, prodaje izdelkov in ravnanja z odpadki ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Na globalne vrednostne verige, zlasti vrednostne verige kritičnih surovin, negativno vplivajo naravne nevarnosti in nevarnosti, ki jih povzroči človek. Tveganja v kritičnih vrednostnih verigah so se pokazala med krizo zaradi covida-19, pogostost in učinek teh pretresov pa se bosta v prihodnosti verjetno povečala, kar bo poganjalo inflacijo in vodilo v posledično povečanje makroekonomske nestabilnosti ter tržne in trgovinske negotovosti. EU bi morala za obravnavo teh nevarnosti uvesti letno ocenjevanje odpornosti podjetij proti neugodnim scenarijem, povezanim z njihovimi vrednostnimi verigami, s katerim bi evidentirali in ocenili tveganja v njihovih vrednostnih verigah, vključno z zunanjimi učinki in socialnimi, okoljskimi in političnimi tveganji, ter ponudili možne odzive nanje.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala vzpostavljene neposredne in posredne poslovne odnose, ki so višje v verigi in pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti podjetja, pa tudi odnose, ki so nižje v verigi, vključno z vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi, pri katerih gre za uporabo ali sprejemanje izdelkov, delov izdelkov ali storitev od podjetja do konca življenjske dobe izdelka, med drugim vključno z distribucijo izdelka trgovcem na drobno, prevozom in skladiščenjem izdelka, njegovim razstavljanjem, recikliranjem, kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih.	(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, distribucijo in prodajo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter ravnanjem z odpadki od izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja, ki so povezani z oblikovanjem, pridobivanjem, proizvodnjo, prevozom, skladiščenjem in dobavljanjem surovin, izdelkov in delov izdelkov ter prodajo ali distribucijo blaga ali zagotavljanjem ali razvojem storitev, vključno z ravnanjem z odpadki, prevozom in skladiščenjem, razen ravnanja posameznih potrošnikov z odpadki od izdelka.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Potem ko so izdelki prodani ali distribuirani v okviru poslovnega odnosa, so podjetja v nekaterih primerih morda manj sposobna spremljati vplive, da bi razumno ukrepala za njihovo preprečevanje ali ublažitev. V takih primerih bo pomembno, da se pred prvotno prodajo ali distribucijo, ob prodaji ali distribuciji ter pri nadaljnji ali stalni interakciji v okviru teh poslovnih odnosov opredelijo dejanski in možni vplivi ter sprejmejo preventivni ali blažilni ukrepi, kadar je te vplive mogoče razumno predvideti ali kadar je podjetje o znatnih vplivih obveščeno s postopkom obveščanja.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Kadar podjetje nabavlja izdelke, ki vsebujejo reciklirane materiale, je morda težko preveriti izvor sekundarnih surovin. V takih primerih bi moralo podjetje sprejeti ustrezne ukrepe za sledenje sekundarnih surovin do ustreznega dobavitelja in oceniti, ali ima dovolj informacij, ki dokazujejo, da je material recikliran.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Kar zadeva regulirane finančne podjeme, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morala biti „vrednostna veriga“ v zvezi z zagotavljanjem takih storitev omejena na dejavnosti strank, ki prejemajo take storitve, ter njihove hčerinske družbe, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige. Zajete ne bi smele biti dejavnosti podjetij ali drugih pravnih subjektov, ki so vključeni v vrednostno verigo navedene stranke.	(19) Kar zadeva regulirana finančna podjetja, ki zagotavljajo finančne storitve, povezane s sklenitvijo pogodbe v vrednostni verigi, bi moralo zagotavljanje takih storitev vključevati dejavnosti strank, ki jih neposredno prejemajo, ter njihove hčerinske družbe, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Da se prepreči prekrivanje dejavnosti skrbnega pregleda reguliranih finančnih podjetij, so dejavnosti podjetij in drugih pravnih subjektov, ki so del vrednostne verige te stranke, izključene iz področja uporabe te direktive, če so obveznosti skrbnega pregleda določene v drugih določbah prava Unije. Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige reguliranih finančnih podjetij.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Regulirana finančna podjetja in druga podjetja bi morala poleg informacij, pridobljenih od bonitetnih agencij, agencij za ocenjevanje trajnostnosti ali upravljavcev referenčnih vrednosti, uporabljati tudi druge informacije.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale biti obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi omejene na vzpostavljene poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali vzpostavljeni poslovni odnosi pomeniti take neposredne in posredne poslovne odnose, ki so glede na svojo intenzivnost in trajanje trajni ali pa se pričakuje, da bodo trajni, in ki ne predstavljajo zanemarljivega ali pomožnega dela vrednostne verige. Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ bi se morala redno ponovno ocenjevati, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Če neposredni poslovni odnos podjetja velja za vzpostavljenega, bi se morali tudi vsi povezani posredni poslovni odnosi v zvezi s tem podjetjem šteti za vzpostavljene.	črtano

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 500 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 150 milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.	(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 250 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 40 milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ter podjetja, ki so končne matične družbe skupin, ki so imele v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka. V izračun pragov bi bilo treba vključiti število zaposlenih in prihodek podružnic podjetja, razen njegovega sedeža, ki so poslovne enote, pravno odvisne od podjetja, in zato veljajo za del podjetja v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo.Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in drugi delavci z nestandardno zaposlitvijo, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.
__________________	__________________
103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).	103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.	(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala Komisija na podlagi obstoječih sektorskih smernic OECD o skrbnem pregledu pripraviti sektorske smernice, med drugim za naslednje sektorje: proizvodnja tekstila, oblačil, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo in na drobno s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil, trženje in oglaševanje hrane in pijače ter trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, proizvodi živalskega izvora, lesom, hrano in pijačo; energija, pridobivanje in prevoz mineralnih virov ter ravnanje z njimi, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki), gradbene in s tem povezane dejavnosti, zagotavljanje finančnih storitev, investicijske storitve in dejavnosti in druge finančne storitve ter proizvodnja, zagotavljanje in distribucija informacijskih in komunikacijskih tehnologij ali s tem povezanih storitev, vključno s strojno opremo, programskih rešitev, vključno z umetno inteligenco, nadzorom, prepoznavanjem obraza, shranjevanjem ali obdelavo podatkov, telekomunikacijskih storitev, spletnih storitev in storitev v oblaku, vključno z družbenimi mediji in mreženjem, sporočilnimi storitvami, e-trgovanjem, dostavnimi, mobilnostnimi in drugimi platformnimi storitvami.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 150 milijonov EUR ali ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar manj kot 150 milijonov EUR v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, začela pa bi se uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive.	(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij ter njihovih hčerinskih družb in vrednostnih verig, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 40 milijonov EUR, ter podjetja, ki so končne matične družbe skupin, ki so imele več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, vsaj 40 milijonov EUR pa je bilo ustvarjenih v Uniji v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi. V izračun čistega prihodka bi bilo treba vključiti prihodek, ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi.	(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kakršnega koli ukrepa, s katerim se posamezniku ali skupini odvzame ali zmanjša sposobnost uveljavljanja pravic ali zaščite s prepovedmi iz mednarodnih konvencij in instrumentov, navedenih v Prilogi k tej direktivi, ter poznejše sodne prakse in dela organov za spremljanje pogodb v zvezi s temi konvencijami, kar vključuje sindikalne, delavske in socialne pravice. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi moral biti tudi negativni vpliv na uveljavljanje pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi, ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami in instrumenti, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti, navedenih v Prilogi k tej direktivi.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) V tej direktivi bi morali biti določeni posebni ukrepi v primeru sistemskih državno podprtih negativnih vplivov zaradi ukrepov, politik, predpisov ali institucionalizirane prakse, o katerih odločajo ali jih izvajajo in izvršujejo nacionalni ali lokalni organi ali ki se izvajajo z njihovo aktivno podporo.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25b) Podjetja bi morala biti odgovorna tudi za to, da bi s svojim vplivom prispevala k ustreznemu življenjskemu standardu v vrednostnih verigah. Za zaposlene delavce to pomeni dostojno plačo, za samozaposlene delavce in male gospodarske subjekte pa dostojen dohodek, ki ga zaslužijo s svojim delom in proizvodnjo ter mora zadoščati za njihove potrebe in potrebe njihove družine.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25c) V tej direktivi se upošteva pristop „eno zdravje“, kot ga priznava Svetovna zdravstvena organizacija – celosten in združujoč pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov. Pristop „eno zdravje“ priznava, da so zdravje ljudi, domačih in prostoživečih živali in rastlin ter širše okolje, vključno z ekosistemi, tesno povezani in soodvisni. Zato je primerno določiti, da bi moral skrbni pregled glede okolja zajemati preprečevanje degradacije okolja, ki ima negativne posledice za zdravje, kot so epidemije, ter spoštovanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Zaradi zaveze skupine G7 o priznanju hitrega povečevanja antimikrobične odpornosti na svetovni ravni je treba spodbujati preudarno in odgovorno uporabo antibiotikov v humani in veterinarski medicini.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25d) Negativni vplivi na človekove pravice in okolje so lahko prepleteni ali podprti z dejavniki, kot sta korupcija in podkupovanje, zato so ti vključeni v smernice OECD za večnacionalna podjetja. Podjetja morajo te dejavnike zato morda upoštevati pri izvajanju skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Podjetja imajo na voljo smernice, ki ponazarjajo, kako lahko njihove dejavnosti vplivajo na človekove pravice in katero ravnanje podjetij je prepovedano v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami. Take smernice so na primer vključene v okvir za poročanje o vodilnih načelih Združenih narodov104 in razlagalni vodnik za vodilna načela Združenih narodov105. Komisija bi morala imeti možnost, da na podlagi ustreznih mednarodnih smernic in standardov izda dodatne smernice, ki bodo podjetjem služile kot praktično orodje.	(26) Podjetja bi morala imeti na voljo smernice, ki ponazarjajo, kako lahko njihove dejavnosti vplivajo na človekove pravice in katero ravnanje podjetij je prepovedano v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami. Take smernice so na primer vključene v okvir za poročanje o vodilnih načelih Združenih narodov104 in razlagalni vodnik za vodilna načela Združenih narodov105 ter bi morale biti podjetjem zlahka dostopne. Komisija bi zato morala imeti možnost, da na podlagi ustreznih mednarodnih smernic in standardov izda dodatne smernice, ki bodo podjetjem služile kot praktično orodje.
__________________	__________________
104 https://www.ungpreporting.org/wp-content/uploads/UNGPReportingFramework_withguidance2017.pdf	104 https://www.ungpreporting.org/wp-content/uploads/UNGPReportingFramework_withguidance2017.pdf
105 https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf.https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf	105 https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf.https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.	(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, kadar je to potrebno, prednostno razvrščati, preprečevati, ublažiti, popraviti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti obveščevalni in zunajsodni pritožbeni mehanizem ali sodelovati v njem, spremljati in preverjati učinkovitost svojih ukrepov, sprejetih v skladu z zahtevami iz te direktive, javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda ter v celotnem postopku sodelovati s prizadetimi deležniki. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje obsega dejanskih negativnih vplivov.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v vse svoje poslovne politike in imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe, opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobiti.	(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v svoje ustrezne poslovne politike in na vseh ravneh poslovanja ter imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda s kratko-, srednje- in dolgoročnimi ukrepi in cilji. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opredeljeni pravila, načela in ukrepi, ki jih je treba upoštevati in izvajati, kadar je to ustrezno, v vsem poslovanju podjetja in njegovih hčerinskih družb, opis vzpostavljenih postopkov in ustreznih sprejetih ukrepov za izvajanje skrbnega pregleda v vrednostni verigi v skladu s členoma 7 in 8, vključno z ustreznimi ukrepi za vključitev skrbnega pregleda v svoj poslovni model ter zaposlitveno in nabavno prakso s subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, in ukrepi za spremljanje in preverjanje dejavnosti skrbnega pregleda, ter ustreznih politik, s katerimi se preprečuje, da bi se stroški postopka skrbnega pregleda prenesli na poslovne partnerje, ki so v šibkejšem položaju. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno s prakso oblikovanja cen in odločitvami o nabavi, na primer o trgovanju in javnem naročanju. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda posodobiti, kadar se zgodijo znatne spremembe.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) Matičnim družbam bi bilo treba omogočiti izvajanje ukrepov, s katerimi bi lahko prispevale k skrbnemu pregledu v svojih hčerinskih družbah, kadar hčerinska družba svoji matični družbi predloži vse ustrezne in potrebne informacije ter sodeluje z njo in upošteva njeno politiko skrbnega pregleda, matična družba svojo politiko skrbnega pregleda ustrezno prilagodi, s čimer zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz člena 5(1) v zvezi s hčerinsko družbo, hčerinska družba skrbni pregled v skladu s členom 5 vključi v vse svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno, hčerinska družba še naprej sprejema ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 ter še naprej izpolnjuje svoje obveznosti iz členov 8a, 8b in 8d, kadar matična družba izvaja posebne ukrepe v imenu hčerinske družbe, o tem obe družbi jasno in pregledno obvestita ustrezne deležnike in javnost, hčerinska družba pa v svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj v skladu s členom 15 vključi podnebne ukrepe. Da bi hčerinske družbe prevzele odgovornost, bi bilo treba odgovornost iz člena 22 te direktive ohraniti na ravni subjekta brez poseganja v zakonodajo držav članic o solidarni odgovornosti.

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28b) Podjetja se na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem soočajo s povečanim tveganjem, da bodo vpletena v hude kršitve človekovih pravic. Na teh območjih bi morala zato izvajati okrepljen skrbni pregled ob upoštevanju konflikta, da bi obravnavala ta povečana tveganja in da ne bi omogočala, financirala ali zaostrovala konflikta ali nanj kako drugače negativno vplivala ali prispevala h kršitvam mednarodnega prava na področju človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava na konfliktnih območjih ali na območjih z visokim tveganjem. Okrepljen skrbni pregled vključuje dopolnitev standardnega skrbnega pregleda s temeljito analizo konflikta, ki temelji na smiselnem sodelovanju z deležniki, pri katerem se upošteva konflikt, ter je namenjena razumevanju temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, in vpliva poslovnih dejavnosti podjetja na konflikt. Podjetja bi morala v razmerah oboroženega spopada in/ali vojaške okupacije spoštovati obveznosti in standarde, opredeljene v standardih mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega kazenskega prava. Podjetja bi morala upoštevati smernice, ki jih pripravijo ustrezni mednarodni organi, vključno z Mednarodnim odborom Rdečega križa in Programom Združenih narodov za razvoj.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28c) Podjetje je lahko v negativni vpliv vključeno na različne načine. Negativni vpliv lahko povzroči, če ga imajo že njegove dejavnosti same po sebi. K negativnemu vplivu lahko prispeva, kadar njegove dejavnosti skupaj z dejavnostmi drugih subjektov povzročijo vpliv ali kadar s svojimi dejavnostmi povzroči ali omogoči, da negativni vpliv povzroči drug subjekt, ali ga spodbudi k temu. Prispevek mora biti znaten, kar pomeni, da to ne vključuje manjših ali nepomembnih prispevkov. V ocenjevanje, ali je prispevek znaten, in razumevanje, kdaj je podjetje s svojimi dejavnostmi morda povzročilo, omogočilo ali spodbudilo drug subjekt, da je povzročil negativni vpliv, je včasih lahko vključenih več dejavnikov. Upoštevati je mogoče več dejavnikov, vključno s tem, v kolikšni meri podjetje morda spodbuja ali motivira drug subjekt, da povzroči negativni vpliv, torej v kolikšni meri se je zaradi dejavnosti povečalo tveganje vpliva, v kolikšni meri bi se podjetje lahko zavedalo ali bi se moralo zavedati negativnega vpliva ali možnosti zanj, torej stopnjo predvidljivosti, in v kolikšni meri je podjetje s svojimi dejavnostmi dejansko ublažilo negativni vpliv ali zmanjšalo tveganje njegovega nastanka. Zgolj obstoj poslovnega odnosa ali dejavnosti, zaradi katerih nastanejo splošni pogoji, v katerih se lahko pojavijo negativni vplivi, sam po sebi ne bi smel pomeniti prispevka. Tveganje negativnega vpliva bi se moralo zaradi zadevne dejavnosti znatno povečati. Poleg tega je lahko podjetje z vplivom neposredno povezano, kadar zaradi drugega poslovnega odnosa obstaja odnos med negativnim vplivom in izdelki, storitvami ali poslovanjem podjetja ter kadar podjetje vpliva ni povzročilo in ni prispevalo k njemu. Neposredna povezava ni opredeljena z neposrednim poslovnim odnosom. Prav tako neposredna povezava ne bi smela pomeniti, da se odgovornost s poslovnega odnosa, ki je povzročil negativni vpliv, prenese na podjetje, s katerim je povezan.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda morajo podjetja sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s prepoznavanjem, preprečevanjem in odpravo negativnih vplivov. „Ustrezni ukrep“ bi moral pomeniti ukrep, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov. V zvezi s tem bi moral vpliv podjetja na poslovni odnos v skladu z mednarodnimi okviri vključevati sposobnost podjetja, da prepriča poslovni odnos, da sprejme ukrepe za odpravo ali preprečevanje negativnih vplivov (na primer z nadzorom nad lastništvom ali z dejanskim nadzorom, tržno močjo, zahtevami za predkvalifikacijo, povezovanjem poslovnih spodbud z uspešnostjo na področjih človekovih pravic in okolja itd.), na eni strani ter stopnjo vpliva ali pritiska, ki bi ga podjetje lahko razumno izvajalo, na primer s sodelovanjem z zadevnim poslovnim partnerjem ali z drugim podjetjem, ki je v neposrednem poslovnem odnosu s poslovnim partnerjem, povezanim z negativnim vplivom, na drugi strani.	(29) Za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda morajo podjetja sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s prepoznavanjem, preprečevanjem in odpravo negativnih vplivov, ki so jih povzročila, h katerim so prispevala ali s katerimi so neposredno povezana. „Ustrezni ukrepi“ bi morali pomeniti ukrepe, s katerimi se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in učinkovito obravnava negativni vpliv, prepoznan v skladu s členom 6, na način, ki je sorazmeren in skladen s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z naravo negativnega vpliva, značilnostmi gospodarskega sektorja, naravo posebnih dejavnosti, izdelkov in storitev podjetja ter določenega poslovnega odnosa. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko je podjetje povzročilo ali morda povzročilo vpliv, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, namenjeni preprečitvi ali ublažitvi vpliva ali popravi škode, ki jo je povzročil vpliv. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko je podjetje prispevalo ali morda prispevalo k vplivu, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, namenjeni preprečitvi ali ublažitvi prispevanja k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi preprečili ali ublažili vpliv ter prispevali k popravi škode, ki jo je povzročil vpliv, sorazmerno z obsegom njegovega prispevka. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko so poslovanje, izdelki ali storitve podjetja neposredno povezani ali bi lahko bili neposredno povezani z vplivom prek odnosov z drugimi subjekti, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, katerih namen je, da bi podjetje z uporabo ali povečanjem pritiska na odgovorne strani preprečilo ali ublažilo vpliv ter razmislilo o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv.

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Regulirani finančni podjemi, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.	(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati in ocenjevati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje in ocenjevanje temeljiti na smiselnem sodelovanju deležnikov ter kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in nenehno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer, med drugim pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje. Regulirana finančna podjetja, ki zagotavljajo finančne storitve, bi morala prepoznavati negativne vplive ob sklenitvi pogodbe, pred poznejšimi finančnimi posli in, če so s postopki iz člena 9 obveščeni o morebitnih tveganjih, med zagotavljanjem storitve. Pri prepoznavanju in ocenjevanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami nabave.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Če podjetje ne more preprečiti, odpraviti ali ublažiti vseh prepoznanih in ocenjenih negativnih vplivov hkrati, bi mu bilo treba dovoliti, da ustrezne ukrepe prednostno razvrsti na podlagi resnosti in verjetnosti negativnega vpliva ter ob upoštevanju dejavnikov tveganja, tako da pripravi, izvaja in redno pregleduje strategijo prednostnega razvrščanja. V skladu z ustreznim mednarodnim okvirom bi bilo treba resnost negativnega vpliva določiti na podlagi njegovega dosega, obsega in nepopravljivosti ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri vzpostavitvi stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje. Po obravnavi najresnejših in najbolj negativnih vplivov bi moralo podjetje obravnavati manj resne in manj verjetne negativne vplive.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30b) Podjetja bi morala vplive prednostno razvrstiti glede na njihovo resnost in verjetnost. Za postopke prednostnega razvrščanja in odločitve o tem ni pomembno, kakšno stopnjo pritiska lahko podjetje izvaja na poslovni odnos. Stopnja pritiska pa lahko vpliva na ustrezne ukrepe, ki se jih podjetje odloči sprejeti za učinkovito ublažitev in/ali preprečevanje vplivov, povezanih s poslovnimi partnerji.

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za manjša podjetja, dejavna v sektorjih z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, bi morala ta podjetja prepoznavati samo tiste dejanske ali morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor.	črtano

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih.	(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok, strategijo Unije o otrokovih pravicah in ciljnim rokom za odpravo dela otrok po vsem svetu do leta 2025, ki ga je določila Organizacija združenih narodov. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Podobno bi bile lahko ženske v negotovih delovnih razmerah soočene s še hujšimi negativnimi vplivi na človekove pravice, zaradi česar bi se njihova ranljivost še povečala. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in se izogibati izključitvi, kadar bi bil vpliv izključitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi podjetje preprečiti ali ublažiti. V primerih prisilnega dela, ki ga nalaga država, ko negativni vpliv organizirajo politični organi, neovirano sodelovanje s prizadetimi stranmi in ublažitev nista mogoča. S to direktivo bi bilo treba zagotoviti, da bodo podjetja v primeru prisilnega dela, ki ga nalaga država, prekinila poslovni odnos. Poleg tega bi bilo treba pri odgovorni izključitvi upoštevati tudi morebitne negativne vplive na podjetja, ki so odvisna od izdelka ali na katera vplivajo motnje v dobavnih verigah.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.	(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ustrezne ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi morala preučiti možnost, da bi s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner, s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov. Partnerje, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko pozvali, naj od svojih partnerjev pridobijo ustrezne pogodbene določbe, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Pogodbene določbe ne bi smele povzročiti prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje. Poleg tega bi morale biti pogodbene določbe v danih okoliščinah poštene, razumne in nediskriminatorne ter odražati skupne naloge strank, da v okviru stalnega sodelovanja izvajajo skrbni pregled. Podjetja bi morala tudi oceniti, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu s temi določbami. Pogosto se zgodi, da kupec dobavitelju enostransko naloži pogodbene pogoje, vsaka njihova kršitev pa lahko povzroči enostransko ukrepanje kupca, kot sta odpoved ali izključitev. Tako enostransko ukrepanje pri izvajanju skrbnega pregleda ni primerno in bi verjetno samo po sebi povzročilo negativne vplive. V primerih, ko zaradi kršitve takih pogodbenih določb nastanejo morebitni negativni vplivi, bi moralo podjetje najprej sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje ali primerno ublažitev teh vplivov, namesto da preučuje možnost odpovedi ali začasne prekinitve pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar morebitnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.	črtano

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.	(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov, ki jih je povzročilo ali h katerim je prispevalo podjetje in ki jih ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev ter ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in ublažitev, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev niso izpolnjeni. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve ali začasne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Ko se podjetje odloča, ali naj dokončno ali začasno prekine poslovni odnos, bi moralo oceniti, ali bi bili negativni vplivi te odločitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi preprečiti ali ublažiti. Kadar podjetja začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, bi morala sprejeti ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestiti poslovnega partnerja in odločitev redno pregledovati. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Kar zadeva neposredne in posredne poslovne odnose, lahko industrijsko sodelovanje, industrijske sheme in večdeležniške pobude pomagajo ustvariti dodatne možnosti vplivanja za prepoznavanje, ublažitev in preprečevanje negativnih vplivov. Zato bi morala imeti podjetja možnost, da se pri izvajanju svojih obveznosti skrbnega pregleda iz te direktive oprejo na take pobude, kolikor so take sheme in pobude primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Podjetja bi lahko na lastno pobudo ocenila usklajenost teh shem in pobud z obveznostmi iz te direktive. Za zagotavljanje izčrpnih informacij o takih pobudah bi morala biti v Direktivi navedena tudi možnost Komisije in držav članic, da olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.	(37) Industrijske sheme in večdeležniške pobude lahko pomagajo ustvariti dodatne možnosti vplivanja za prepoznavanje, ublažitev in preprečevanje negativnih vplivov. Zato bi morala imeti podjetja možnost sodelovanja pri takih pobudah, da bi podprla vidike svojega skrbnega pregleda, vključno z usklajevanjem skupnega pritiska, doseganjem učinkovitosti, širjenjem uporabe dobre prakse in iskanjem strokovnega znanja, pomembnega za posamezne sektorje, geografska območja, primarne proizvode ali tveganja. Pomen pobud je širok in vključuje pobude za podporo, spremljanje, ocenjevanje, certificiranje in/ali preverjanje vidikov skrbnega pregleda v podjetju ali skrbnega pregleda, ki ga izvajajo njegove hčerinske družbe in/ali poslovni odnosi. Te pobude lahko razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja, skupine zainteresiranih organizacij, socialni partnerji ali organizacije civilne družbe, vključujejo pa nadzorne organizacije, globalne okvirne sporazume, sektorske dialoge in pobude za certificiranje vidikov skrbnega pregleda. Za zagotavljanje izčrpnih informacij o takih pobudah bi morala biti v Direktivi navedena tudi možnost Komisije in držav članic, da olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami, OECD in ustreznimi deležniki izdati smernice za oceno natančnega področja uporabe, usklajenosti s to direktivo in verodostojnosti industrijskih shem in večdeležniških pobud. Omogočiti bi bilo treba, da se za kršitve te direktive in škodo, ki jo zato utrpijo žrtve, sankcionirajo ali za odgovorna spoznajo tudi podjetja, ki za vidike svojega skrbnega pregleda sodelujejo v pobudah industrije ali večdeležniških pobudah ali uporabljajo preverjanje, ki ga opravi tretja oseba. Minimalne standarde za tretje preveritelje, ki bodo sprejeti z delegiranimi akti v skladu s to direktivo, bi bilo treba oblikovati po natančnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki in pregledati, ali so ustrezni za doseganje ciljev te direktive. Tretje preveritelje bi morali nadzirati ustrezni organi, po potrebi pa bi morale zanje veljati sankcije v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi z vzpostavljenimi poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.	(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v primerih, ko negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, ublažiti obseg takih vplivov, pri tem pa si prizadevati za odpravo negativnega vpliva in izvajati načrt popravljalnih ukrepov, pripravljen v posvetovanju s prizadetimi deležniki. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.	(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in ublažitve njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali ustrezno ublažiti njegov obseg, tako da bi prizadete osebe, skupine in skupnosti in/ali okolje povrnila v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred negativnim vplivom. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi lahko tudi s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner, s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov. Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbene določbe bi morali spremljati ukrepi v podporo izvajanju skrbnega pregleda, kot je določeno v tej direktivi. Poleg tega bi morale biti pogodbene določbe poštene, razumne in nediskriminatorne ter odražati skupne naloge strank, da v okviru stalnega sodelovanja izvajajo skrbni pregled, s poudarkom na sprejemanju ustreznih ukrepov za odpravo negativnih vplivov. Podjetja bi morala tudi oceniti, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu s temi določbami. Pogosto se zgodi, da kupec dobavitelju enostransko naloži pogodbene pogoje, vsaka njihova kršitev pa lahko povzroči enostransko ukrepanje kupca, kot sta odpoved ali izključitev. Tako enostransko ukrepanje pri izvajanju skrbnega pregleda ni primerno in bi verjetno samo po sebi povzročilo negativne vplive. V primerih, ko zaradi kršitve takih pogodbenih določb nastanejo morebitni negativni vplivi, bi moralo podjetje najprej sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje ali primerno ublažitev teh vplivov, namesto da preučuje možnost odpovedi ali začasne prekinitve pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali ublažitvi njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar dejanskih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom popravljalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.	črtano

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov, ki jih je povzročilo ali h katerim je prispevalo podjetje, ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanim ukrepom in ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo ali ublažitev negativnega vpliva, ali pa zaradi resnosti dejanskega negativnega vpliva ali neizpolnjevanja pogojev za začasno prekinitev prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve ali začasne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Ko se podjetje odloča, ali naj dokončno ali začasno prekine poslovni odnos, bi moralo oceniti, ali bi bili negativni vplivi te odločitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi odpraviti ali ublažiti. Kadar podjetja začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, bi morala sprejeti ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestiti poslovnega partnerja in odločitev redno pregledovati.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(41a) Če je podjetje povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k njemu, bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo popravo. Popravni ukrepi bi morali biti namenjeni povrnitvi prizadetih oseb in skupin ali skupnosti in/ali okolja v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred negativnim vplivom, pri njihovem oblikovanju pa bi bilo treba upoštevati potrebe in mnenja prizadetih deležnikov. Med drugim lahko vključujejo nadomestilo, povračilo, sanacijo, javno opravičilo, ponovno vzpostavitev stanja ali dobronamerno sodelovanje v preiskavi. V nekaterih primerih je za povrnitev morda potrebno finančno nadomestilo. Podjetje, ki je neposredno povezano z negativnim vplivom, bi moralo imeti možnost, da prostovoljno sodeluje pri vseh popravnih ukrepih, kadar je to ustrezno, in razmisli o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv. Države članice bi morale zagotoviti, da se od deležnikov, ki jih je prizadel negativni vpliv, ne zahteva, da si pred vložitvijo zahtevkov na sodišču prizadevajo za popravo škode.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.	(42) Podjetja bi morala na operativni ravni zagotoviti javno dostopne in učinkovite obveščevalne in zunajsodne pritožbene mehanizme, ki bi jih osebe in organizacije lahko uporabljale za obveščanje o pritožbah, vlaganje pritožb in zahtevanje poprave škode, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v vrednostni verigi. Osebe in organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati osebe, ki so prizadete ali upravičeno domnevajo, da bi bile lahko prizadete, in njihove zakonite zastopnike, sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja. Obvestila lahko vlagajo omenjene osebe in organizacije, pa tudi organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom, ter pravne in fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice in okolje. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh obvestil in pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Podjetja bi morala možnost vlaganja obvestil in pritožb zagotoviti z dogovori o sodelovanju, vključno s pobudami industrije, z drugimi podjetji ali organizacijami, sodelovanjem v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali pristopom h globalnemu okvirnemu sporazumu. Vložitev obvestila ali pritožbe ne bi smela biti osnovni pogoj za dostop ter vlagatelju ne bi smela preprečiti dostopa do postopka utemeljenih pomislekov ali do sodnih ali drugih zunajsodnih mehanizmov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD, kadar obstajajo. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti vlagatelji pritožb in obvestil, kadar niso anonimni, pravico, da od podjetja prejmejo pravočasno in ustrezno nadaljnje ukrepanje, vlagatelji pritožb pa bi morali imeti tudi pravico do sodelovanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe, izvedeli razloge, zaradi katerih se je pritožba štela za utemeljeno ali neutemeljeno, in dobili informacije o sprejetih ukrepih ter zahtevali popravo ali prispevek k njej. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji. Podjetja bi morala biti tudi odgovorna za to, da poskrbijo, da so vse osebe, ki vlagajo obvestila ali pritožbe, zaščitene pred morebitnimi povračilnimi in maščevalnimi ukrepi, med drugim tako, da v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo anonimnost ali zaupnost v postopku obveščanja in pritožbenem postopku. Obveščevalni in zunajsodni pritožbeni postopek bi moral biti zakonit, dostopen, predvidljiv, pravičen, pregleden, združljiv s pravicami, utemeljen na sodelovanju in dialogu in prilagodljiv ter upoštevati vidik spola in kulturni vidik, kot je določeno v merilih učinkovitosti za zunajsodne pritožbene mehanizme v načelu št. 31 iz vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter splošni pripombi št. 16 Odbora ZN za pravice otroka. Podjetja bi morala prizadete deležnike v uradnih jezikih države, v kateri poslujejo, ozaveščati o obstoju, ciljih in postopkih obveščevalnih in pritožbenih mehanizmov, med drugim o možnostih dostopa do njih, sklepih in pravnih sredstvih, povezanih s podjetjem, in tem, kako jih podjetje izvaja. Delavcem in njihovih predstavnikom bi bilo treba tudi zagotoviti ustrezno varstvo, prizadevanja za zunajsodno popravo pa ne bi smela posegati v spodbujanje kolektivnih pogajanj in priznavanje sindikatov ter nikakor ne bi smela ogroziti vloge zakonitih sindikatov ali predstavnikov delavcev pri reševanju sporov, povezanih z delom.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Podjetja bi morala spremljati izvajanje in učinkovitost svojih ukrepov skrbnega pregleda. Izvajati bi morala redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, poslovanja svojih hčerinskih družb ter – kolikor je povezano z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave in ublažitve negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni. Za zagotovitev, da so taka ocenjevanja ažurna, bi jih bilo treba izvajati vsaj vsakih 12 mesecev in jih v vmesnem času revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov.	(43) Podjetja bi morala nenehno preverjati izvajanje ter spremljati ustreznost in učinkovitost svojih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo. Izvajati bi morala ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, izdelkov in storitev ter poslovanja, izdelkov in storitev svojih hčerinskih družb ter poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave, ublažitve in poprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni. Za zagotovitev, da so taka ocenjevanja ažurna, bi jih bilo treba izvajati nenehno in po znatnih spremembah ter jih nenehno revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov. Podjetja bi morala dokumentacijo, ki dokazuje njihovo skladnost s tem členom, hraniti 10 let.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Predlog za spremembo Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajema ta direktiva. Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju.	(44) Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Direktiva 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajemata ta direktiva in Uredba (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, za finančna podjetja. Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo, in nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz Uredbe (EU) 2019/2088. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo, ki je skladno s temi zahtevami, v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Zahteve za podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, poleg tega pa zanje veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a, 29a in 40a Direktive 2013/34/EU in morajo zato poročati o svojem postopku skrbnega pregleda, kot je določeno v omenjenih členih, bi bilo treba razumeti kot zahtevo, da podjetja opišejo, kako izvajajo skrbni pregled, kot je določen v tej direktivi. Pri izpolnjevanju zahtev iz Direktive 2013/34/EU glede poročanja o ukrepih, sprejetih za prepoznavanje morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, bi morala pojasniti, ali so ustrezne ukrepe pred sprejetjem prednostno razvrstila, kako so uporabila ta pristop in zakaj je bilo treba ukrepe prednostno razvrstiti. Pri izpolnjevanju zahtev iz Direktive 2013/34/EU glede poročanja o ukrepih, sprejetih za preprečevanje, ublažitev, popravo ali odpravo dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, in njihovih rezultatih bi moralo podjetje razkriti tudi število sprejetih odločitev za izključitev, razloge za izključitev in lokacijo zadevnih poslovnih odnosov, ne da bi pri tem razkrilo njihovo identiteto.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44b) Namen te direktive ni zahtevati od podjetij, da javno razkrijejo intelektualni kapital, intelektualno lastnino, strokovno znanje ali rezultate inovacij, ki se v skladu z opredelitvijo v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta štejejo za poslovne skrivnosti. Zahteve glede poročanja iz te direktive zato ne bi smele posegati v Direktivo (EU) 2016/943. Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44c) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ter v postopku skrbnega pregleda omogočiti resnične stike in dialog. Sodelovanje bi moralo zajemati obveščanje prizadetih deležnikov in posvetovanje z njimi ter biti celovito, strukturno, učinkovito in pravočasno ob upoštevanju vidika spola in kulturnega vidika. V nekaterih primerih smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ni mogoče ali pa je koristno vključiti dodatna strokovna mnenja, da bi lahko podjetje v celoti izpolnilo zahteve te direktive, zlasti v okviru odločitev o določanju obsega in prednostnem razvrščanju. V teh primerih bi morala podjetja smiselno sodelovati z drugimi ustreznimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe ali pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje, da bi dobila verodostojen vpogled v morebitne ali dejanske negativne vplive. Posvetovanje bi moralo potekati stalno, podjetja pa bi morala prizadetim deležnikom zagotavljati celovite, ciljno usmerjene in relevantne informacije. Prizadeti deležniki bi morali imeti pravico zahtevati dodatne pisne informacije, ki bi jih podjetje moralo zagotoviti v razumnem roku ter v ustrezni in celoviti obliki. Kadar podjetje tako zahtevo zavrne, bi morali imeti prizadeti deležniki pravico do pisne utemeljitve. Pri obveščanju prizadetih deležnikov in posvetovanju z njimi bi bilo treba ustrezno upoštevati ovire za sodelovanje in poskrbeti, da so zaščiteni pred povračilnimi in maščevalnimi ukrepi, med drugim z zagotavljanjem zaupnosti in anonimnosti, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti potrebam ranljivih deležnikov ter prekrivajočim se ranljivostim in prepletajočim se dejavnikom, med drugim z zagotavljanjem pristopa, pri katerem se upošteva vidik spola, in popolnim spoštovanjem Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Podjetje bi moralo predstavnike delavcev obvestiti o svoji strategiji skrbnega pregleda in njenem izvajanju v skladu z veljavnim pravom Unije in brez poseganja v njihove veljavne pravice do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, zlasti pravice, ki so zajete v ustrezno zakonodajo EU na področju zaposlovanja in socialnih pravic, vključno z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta106a, Direktivo 2009/38/ES EC Evropskega parlamenta in Sveta107a ter Direktivo Sveta 2001/86/ES Evropskega parlamenta in Sveta108a. Posvetovanje z deležniki bi se moralo šteti za pomembno, kadar je mogoče razumno predvideti, da bodo morebitni in dejanski vplivi ali ukrepi iz členov 4 do 10 vplivali na pravice ali interese deležnikov ali kadar prizadeti deležniki zaprosijo za obveščanje, posvetovanje ali dialog.
	__________________
	1a Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).
	1b Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).
	1c Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001, str. 22).

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44d) Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti so posebna oblika nadlegovanja pravnih ali fizičnih oseb, da se jim prepreči, da bi spregovorile o vprašanjih v javnem interesu, ali se jih za to kaznuje. Države članice bi morale za obravnavo takih očitno neutemeljenih zahtevkov in zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Da bi se podjetjem olajšalo izpolnjevanje njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi in da bi se omejil prenos bremena izpolnjevanja obveznosti na poslovne partnerje, ki so MSP, bi morala Komisija zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah.	(45) Da bi se podjetjem zagotovila orodja za pomoč pri izpolnjevanju njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi, bi morala Komisija po posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah, ki jih lahko podjetja prostovoljno uporabijo kot orodje za pomoč pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz členov 7 in 8. S temi pogodbenimi klavzulami bi bilo treba vsaj jasno razdeliti naloge med pogodbeni stranki v okviru stalnega sodelovanja ter določiti, da zaradi njih ne more priti do prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda in da jih podjetja, če so prekršene, ne bi smela preklicati, ampak bi morala najprej sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 te direktive. V smernicah bi bilo treba nadalje pojasniti, da le z vključitvijo pogodbenih zagotovil samo po sebi ni mogoče izpolniti standardov skrbnega pregleda iz te direktive. Ti standardi bi morali biti izpolnjeni le, če so obveznosti skrbnega pregleda drugim naložene na način, ki zagotavlja učinkovito izvajanje teh obveznosti, in vključuje ukrepe, ki ustrezajo okoliščinam, kot so spremljanje, finančna in nefinančna pomoč ter odgovorne nabavne prakse.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala Komisija ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami, evropskimi medpanožnimi in sektorskimi socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje, Evropskim organom za delo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim svetom za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropsko agencijo za varnost hrane ter po potrebi z OECD in drugimi mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izdati jasne in zlahka razumljive smernice, vključno s splošnimi in sektorskimi smernicami, da bi na praktičen način olajšala skladnost s predpisi.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(46a) Evropska komisija bi morala izvajati nadaljnje raziskave o digitalnih orodjih in jih spodbujati, da bi podprla podjetja pri izpolnjevanju obveznosti skrbnega pregleda v vrednostni verigi.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.	(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice s podporo Komisije posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska, uporabniku prijazna spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi morale države članice finančno podpreti MSP in jim pomagati pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve. MSP bi bilo treba tudi omogočiti, da to direktivo uporabljajo prostovoljno, in jih v ta namen podpirati z ustreznimi ukrepi in orodji ter spodbudami.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Za dopolnitev podpore držav članic za MSP lahko Komisija nadgradi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostavi lahko nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov.	(48) Za dopolnitev podpore držav članic za podjetja pri izvajanju skrbnega pregleda, vključno z MSP, bi morala Komisija nadgraditi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostaviti bi morala nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Komisija in države članice bi morale še naprej partnersko sodelovati s tretjimi državami, da bi podprle gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, pri povečanju zmogljivosti za učinkovito preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov na človekove pravice in okolje, pri tem pa posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti. Uporabiti bi morale svoje instrumente sosedskega, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, da podprejo vlade tretjih držav in gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, v tretjih državah pri obravnavanju negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov višje v verigi na človekove pravice in okolje. To bi lahko vključevalo sodelovanje z vladami partnerskih držav, lokalnim zasebnim sektorjem in deležniki pri obravnavanju temeljnih vzrokov za negativne vplive na človekove pravice in okolje.	(49) Komisija in države članice bi morale še naprej partnersko sodelovati s tretjimi državami, da bi podprle gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, pri povečanju zmogljivosti za učinkovito preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov na človekove pravice in okolje, pri tem pa posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti. Uporabiti bi morale svoje instrumente sosedskega, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, vključno s prostotrgovinskimi sporazumi, da podprejo vlade tretjih držav in gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, v tretjih državah pri obravnavanju negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov višje v verigi na človekove pravice in okolje. To bi lahko vključevalo sodelovanje z vladami partnerskih držav, lokalnim zasebnim sektorjem in deležniki pri obravnavanju temeljnih vzrokov za negativne vplive na človekove pravice in okolje.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja sprejeti načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Če je ali bi moralo biti podnebje opredeljeno kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja, bi moralo podjetje v svoj načrt vključiti cilje zmanjšanja emisij.	(50) Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja po posvetovanju z deležniki sprejeti in izvajati načrt za prehod v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena 19a Direktive (EU) 2022/2464 (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti) za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja usklajena s cilji prehoda na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, pa tudi s ciljem, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), in podnebnim ciljem do leta 2030. V načrtu bi bilo treba upoštevati vrednostno verigo in vanj vključiti časovno omejene cilje, povezane s podnebnimi cilji podjetij za emisije obsega 1, 2 in, kadar je to ustrezno, 3, po potrebi vključno s cilji absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, vključno z emisijami metana, kadar je to ustrezno, do leta 2030 in v petletnih korakih do leta 2050 na podlagi prepričljivih znanstvenih dokazov, razen če lahko podjetje dokaže, da s svojim poslovanjem in vrednostno verigo ne povzroča emisij toplogrednih plinov in da ti cilji zmanjšanja emisij zato niso ustrezni. V načrtu bi moralo podjetje oblikovati izvedbene ukrepe za doseganje svojih podnebnih ciljev, načrt pa bi moral temeljiti na prepričljivih znanstvenih dokazih, kar pomeni neodvisno znanstveno potrjene dokaze, skladne z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določil Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) in ob upoštevanju priporočil Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Za zagotovitev, da se tak načrt za zmanjšanje emisij ustrezno izvaja in da je vključen v finančne spodbude direktorjev, bi bilo treba načrt ustrezno upoštevati pri določanju variabilnih prejemkov direktorjev, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti.	(51) Načrti za prehod bi morali vključevati jasne obveznosti direktorjev in članov uprav, da zagotovijo, da se v strategiji podjetja obravnavajo tveganja za okolje in podnebje ter vplivi nanju. Za povečanje finančnih spodbud direktorjev bi morala imeti podjetja, ki imajo v povprečju več kot 1000 zaposlenih, vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko, s katero bi zagotovila, da je del variabilnih prejemkov direktorjev povezan z doseganjem ciljev glede boja proti podnebnim spremembam iz načrta podjetja za prehod.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Da bi zagotovili spremljanje pravilnega izvajanja obveznosti podjetij glede skrbnega pregleda in ustrezno izvrševanje te direktive, bi morale države članice imenovati enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Ti nadzorni organi bi morali biti javni, neodvisni od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov ter brez navzkrižja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Nadzorni organi bi morali imeti pravico do izvajanja preiskav na lastno pobudo ali na podlagi pritožb ali utemeljenih pomislekov, izraženih v skladu s to direktivo. Če obstajajo pristojni organi, določeni s sektorsko zakonodajo, jih lahko države članice opredelijo kot odgovorne za uporabo te direktive na njihovem področju pristojnosti. Države članice lahko kot nadzorne organe za namene te direktive imenujejo tudi organe za nadzor reguliranih finančnih podjemov.	(53) Da bi zagotovili spremljanje pravilnega izvajanja obveznosti podjetij glede skrbnega pregleda in ustrezno izvrševanje te direktive, bi morale države članice imenovati enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Ti nadzorni organi bi morali biti javni, neodvisni od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov ter brez navzkrižja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Nadzorni organi bi morali imeti pravico do izvajanja preiskav, po potrebi vključno s pregledi na kraju samem in zaslišanji ustreznih deležnikov, na lastno pobudo ali na podlagi pritožb ali utemeljenih pomislekov, izraženih v skladu s to direktivo. Če obstajajo pristojni organi, določeni s sektorsko zakonodajo, jih lahko države članice opredelijo kot odgovorne za uporabo te direktive na njihovem področju pristojnosti. Države članice lahko kot nadzorne organe za namene te direktive imenujejo tudi organe za nadzor reguliranih finančnih podjetij. Pri imenovanju nadzornih organov in opredelitvi postopkov njihovega delovanja bi morale zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi postopki, ki so na voljo v okviru drugih mednarodnih instrumentov, kot je zunajsodni pritožbeni mehanizem nacionalnih kontaktnih točk.

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.	(54) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni, javno izjavo o odgovornosti podjetja in naravi kršitve, obveznosti izvajanja ukrepov, vključno s prenehanjem in opustitvijo vsakršne ponovitve ravnanja, ki pomeni kršitev, ter umik izdelkov iz prostega pretoka ali izvoza. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(54a) Države članice bi morale preprečiti umetno zmanjševanje morebitnih upravnih denarnih kazni na način, da končna matična družba svoj svetovni čisti prihodek prenese na tretje subjekte, tako da bi zagotovile, da se za podjetja iz členov 2(1)(b) in 2(2)(b) pri izračunu upravnih denarnih kazni upošteva konsolidirani prihodek, ki ga prijavi podjetje.

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(54b) Države članice morajo v skladu s členom 18(2) Direktive 2014/24/EU, členom 36(2) Direktive 2014/25/EU in členom 30(3) Direktive 2014/23/EU sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje skladnosti pogodb o javnih naročilih in koncesijah z obveznostmi prava Unije. Komisija bi morala zato oceniti, ali je potreben pregled omenjenih direktiv, da bi nadalje določili zahteve in ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi glede trajnostnosti in skrbnega pregleda iz te direktive v vseh fazah postopkov javnega naročanja in podeljevanja koncesij, od izbire ponudnika do izvedbe naročila.

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Za zagotavljanje učinkovite odškodnine žrtvam negativnih vplivov bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo pravila, ki urejajo civilno odgovornost podjetij za škodo, nastalo zaradi neizpolnjevanja postopka skrbnega pregleda. Podjetje bi moralo biti odgovorno za škodo, če ni izpolnilo obveznosti za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ali za odpravo dejanskih vplivov in čim večje zmanjšanje njihovega obsega in je zaradi te neizpolnitve prišlo do škode, ki jo je povzročil negativni vpliv, ki bi ga bilo treba z ustreznimi ukrepi prepoznati, preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg.	(56) Za zagotavljanje učinkovite odškodnine žrtvam negativnih vplivov bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo pravila, ki urejajo civilno odgovornost podjetij za škodo, nastalo zaradi neizpolnjevanja postopka skrbnega pregleda. Podjetje bi moralo biti odgovorno za škodo, če ni izpolnilo obveznosti za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ali za odpravo in ublažitev dejanskih vplivov in je zaradi te neizpolnitve povzročilo negativni vpliv, ki bi ga bilo treba z ustreznimi ukrepi prepoznati, prednostno razvrstiti, preprečiti, ublažiti, odpraviti, popraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, ali prispevalo k takemu negativnemu vplivu. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so v primerih, kadar ni pravnega naslednika, matične družbe lahko odgovorne za svojo hčerinsko družbo, če ta spada na področje uporabe te direktive ali je nanj spadala v času vpliva in jo je matična družba razpustila ali se je sama namerno razpustila, da bi se izognila odgovornosti, ne glede na njeno morebitno sodelovanje z matično družbo pri izvajanju skrbnega pregleda.

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Kar zadeva škodo, ki nastane na ravni vzpostavljenih posrednih poslovnih odnosov, bi morali za odgovornost podjetja veljati posebni pogoji. Podjetje ne bi smelo biti odgovorno, če je izvedlo določene ukrepe skrbnega pregleda. Vendar podjetje z izvedbo takih ukrepov ne bi smelo biti oproščeno odgovornosti, če je bilo nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnega vpliva. Poleg tega se pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.	(57) Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti bi se morala ustrezno upoštevati prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za sprejetje popravnih ukrepov, vključno s tistimi, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje s prizadetimi deležniki in drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Poleg tega bi bilo treba v zvezi z morebitno odgovornostjo podjetja v skladu s členom 22 upoštevati možnost podjetja za prednostno razvrstitev, kadar je to potrebno. Če je podjetje prednostno razvrstitev opravilo pošteno ob upoštevanju resnosti in verjetnosti negativnega vpliva, ne bi smelo biti odgovorno, če negativni vpliv nastane zaradi dejavnosti ali poslovanja, ki upravičeno ni bilo prednostno razvrščeno.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Ureditev odgovornosti ne določa, kdo bi moral dokazati, da je delovanje podjetja glede na okoliščine primera razumno ustrezno, zato to vprašanje ureja nacionalno pravo.	(58) Ureditev odgovornosti ne določa, kdo bi moral dokazati, da je delovanje podjetja glede na okoliščine primera razumno ustrezno, vendar lahko države članice v nacionalnem pravu določijo, da se, kadar tožeča stranka predloži elemente prima facie, s katerimi utemelji verjetnost odgovornosti tožene stranke, za odgovorno šteje tožena stranka, razen če lahko dokaže, da je izpolnila svoje obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Kar zadeva pravila o civilni odgovornosti, civilna odgovornost podjetja za škodo, ki nastane zaradi njegove neizpolnitve obveznosti ustreznega skrbnega pregleda, ne bi smela posegati v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali ustrezno civilno odgovornost neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. Poleg tega pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne bi smela posegati v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiva.	(59) Kar zadeva pravila o civilni odgovornosti, civilna odgovornost podjetja za škodo, ki jo je povzročil ali k nastanku katere je prispeval zaradi svoje neizpolnitve obveznosti ustreznega skrbnega pregleda, ne bi smela posegati v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali ustrezno civilno odgovornost neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. Poleg tega pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne bi smela omejevati odgovornosti podjetij v skladu s pravnim sistemom Unije ali nacionalnimi pravnimi sistemi, vključno s pravili glede solidarne odgovornosti.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(59a) Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je mednarodno priznana človekova pravica, zapisana v členu 8 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, členu 9(3) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in členu 2(3) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter je tudi temeljna pravica Unije v smislu člena 47 Listine. Zamude in težave pri dostopu do dokazov ter razlike med spoloma, geografska lokacija, ranljivost in marginalizacija lahko pomenijo velike praktične in postopkovne ovire za zadevne osebe ter jim onemogočajo dostop do učinkovitega pravnega sredstva brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Države članice bi zato morale zagotoviti, da imajo žrtve dostop do učinkovitega pravnega sredstva ter da jim stroški in trajanje postopka ne onemogočajo dostopa do sodišč. Ti ukrepi so lahko na primer v obliki javnega financiranja, vključno s strukturno podporo za žrtve dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, omejitve veljavnih sodnih ali upravnih taks ali zagotovitve dostopa do pravne pomoči.

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(59b) Pooblaščenim sindikatom, organizacijam civilne družbe in drugim ustreznim akterjem, ki delujejo v javnem interesu, kot so nacionalne institucije za človekove pravice in varuhi človekovih pravic, bi bilo treba brez poseganja v veljavno nacionalno pravo omogočiti, da na ustreznih sodiščih vlagajo tožbe v imenu žrtve ali skupine žrtev negativnih vplivov in da imajo v postopku pravice in obveznosti tožeče stranke.

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(59c) Zastaralni roki za vlaganje zahtevkov za ugotovitev civilne odgovornosti za škodo bi morali biti vsaj deset let. Države članice bi morale razmisliti o tem, da bi pri določanju začetka zastaralnega roka upoštevale, kdaj se je vpliv, ki je povzročil škodo, končal in kdaj je zadevna žrtev ugotovila ali bi po razumnih pričakovanjih lahko ugotovila, da je škodo, ki jo je utrpela, povzročil negativni vpliv.

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65a) Zagovorniki človekovih in okoljskih pravic so v prvi bojni vrsti, kadar gre za posledice negativnih vplivov na okolje in človekove pravice po vsem svetu, tudi v EU, ter jim grozijo, jih ustrahujejo, preganjajo, nadlegujejo ali celo ubijejo. Podjetja jih zato ne bi smela izpostavljati nikakršnemu nasilju.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(69) Ta direktiva ne posega v obveznosti na področjih človekovih pravic, varstva okolja in podnebnih sprememb iz drugih zakonodajnih aktov Unije. Če so določbe te direktive v nasprotju z določbo drugega zakonodajnega akta Unije, ki sledi istim ciljem in določa širše ali bolj specifične obveznosti, bi morale v obsegu nasprotja prevladati določbe drugega zakonodajnega akta Unije in se uporabljati za navedene specifične obveznosti.	(69) Ta direktiva ne posega v obveznosti na področjih človekovih pravic, varstva okolja in podnebnih sprememb iz drugih zakonodajnih aktov Unije. Če so določbe te direktive v nasprotju z določbo drugega zakonodajnega akta Unije, ki sledi istim ciljem in določa širše ali bolj specifične obveznosti, bi morale v obsegu nasprotja prevladati določbe drugega zakonodajnega akta Unije in se uporabljati za navedene specifične obveznosti v primerih, kadar se obveznosti iz drugega zakonodajnega akta uporabljajo za bolj specifičen sektor ali predmet urejanja. Taki akti med drugim vključujejo obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU v zvezi z lesom in krčenjem gozdov, napotitvijo delavcev ter prisilnim delom.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah, ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, in ali bi bilo treba določbe o skrbnem pregledu iz te direktive razširiti na negativne vplive na podnebje, ter o tem poročati.	(70) Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive zmanjšati, zlasti za nekatere sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne podatke ali dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah, vključno s podatki Evropske banke za obnovo in razvoj, Mednarodne organizacije dela in Agencije EU za temeljne pravice, ter o tem poročati.

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi, ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, ter	(a) o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje, ki so jih povzročila, h katerim so prispevala ali s katerimi so neposredno povezana, v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem, ki ga v njihovi vrednostni verigi izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, ter

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) o odgovornosti za kršitve zgoraj navedenih obveznosti.	(b) o odgovornosti za kršitve zgoraj navedenih obveznosti, zaradi katerih je nastala škoda.

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ se redno ponovno ocenjuje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.	črtano

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic, varstva okolja ali varstva podnebja, ki jo določa zakonodaja držav članic v času sprejetja te direktive.	2. Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic, vključno z zaposlitvenimi in socialnimi pravicami, kot so določene v obstoječi zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, okolja ali podnebja, ki jo določajo države članice ali veljavne kolektivne pogodbe v času sprejetja te direktive.

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;	(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:	(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je končna matična družba skupine, ki je imela 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi.

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;	črtano

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;	črtano

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).	črtano

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR;	(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarilo svetovni čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 40 milijonov EUR ustvarjenih v Uniji, vključno s prihodkom, ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin;

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega svetovnega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b).	(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je končna matična družba skupine, ki je imela več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, vsaj 40 milijonov EUR pa je bilo ustvarjenih v Uniji v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, vključno s prihodkom, ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin.

 

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene odstavka 1 se število zaposlenih s krajšim delovnim časom izračuna na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, se pri izračunu števila zaposlenih upoštevajo, kot če bi bili delavci, neposredno zaposleni v podjetju za isto obdobje.	3. Za namene odstavka 1 se število zaposlenih s krajšim delovnim časom izračuna na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in drugi delavci z nestandardno zaposlitvijo se pri izračunu števila zaposlenih upoštevajo, kot če bi bili delavci, neposredno zaposleni v podjetju za isto obdobje.

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:	1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta110;	(i) pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I in Priloge II k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta110;
__________________	__________________
110 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	110 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU, ki jo v celoti sestavljajo podjetja, organizirana v eni od pravnih oblik iz točk (i) in (ii);	črtano

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– pokojninske institucije, ki upravljajo pokojninske sisteme, ki se obravnavajo kot sistemi socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 883/2004119 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta120, ter katera koli pravna oseba, ustanovljena za namene vlaganja v take sisteme;	črtano
__________________
119 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
120 Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– alternativni investicijski sklad (AIS), ki ga upravlja UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU, ali AIS, ki se nadzoruje v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;	črtano

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– KNPVP v smislu člena 1(2) Direktive 2009/65/ES;	črtano

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) „podjetje, v katero se vlaga“ pomeni podjetje, v katero vlaga institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja in se ne more šteti za odvisno podjetje;

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) „institucionalni vlagatelj“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ac) „upravitelj premoženja“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica kršitve katere koli prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi, del II;	(b) „negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti v skladu z ustreznimi določbami instrumentov, navedenih v delu I, točki 18 in 19, Priloge ter delu II Priloge ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in ukrepov, povezanih s temi določbami, ki se nanašajo na mednarodna besedila, navedena v delu I, točki 18 in 19, Priloge ter delu II Priloge, če so na voljo;

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2;	(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na osebe, ki je posledica katerega koli dejanja, s katerim se posamezniku ali skupini odvzame ali zmanjša sposobnost uveljavljanja pravic ali zaščite s prepovedmi, kot so določene v mednarodnih konvencijah in instrumentih, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 1, in Prilogi, del I, oddelek 2;

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) „negativni vpliv“ pomeni kakršen koli morebiten ali dejanski negativni vpliv na človekove pravice ali negativni vpliv na okolje;

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „hčerinska družba“ pomeni pravno osebo, prek katere se izvaja dejavnost „odvisnega podjetja“, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka (f), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta128;	(d) „hčerinska družba“ pomeni pravno osebo, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Direktive 2013/34/EU, in pravno osebo, prek katere se izvaja dejavnost „odvisnega podjetja“, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka (f), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta128;
__________________	__________________
128 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).	128 Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „poslovni odnos“ pomeni odnos z izvajalcem, podizvajalcem ali katerim koli drugim pravnim subjektom (v nadaljnjem besedilu: partner),	(e) „poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden odnos podjetja z izvajalcem, podizvajalcem ali drugim subjektom v njegovi vrednostni verigi,

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) s katerim ima podjetje sklenjen poslovni dogovor ali ki mu podjetje zagotavlja financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje, ali	(i) s katerim ima podjetje sklenjen poslovni dogovor ali ki mu podjetje zagotavlja finančne storitve;

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) ki za podjetje ali v njegovem imenu opravlja poslovne dejavnosti v zvezi z izdelki ali storitvami podjetja;	(ii) ki opravlja dejavnosti v zvezi z izdelki ali storitvami podjetja;

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „vzpostavljen poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden poslovni odnos, ki je glede na svojo intenzivnost ali trajanje trajen ali se pričakuje, da bo trajen, in ki ne predstavlja zanemarljivega ali zgolj pomožnega dela vrednostne verige;	črtano

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga takih reguliranih finančnih podjemov ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje od takih subjektov;	(g) „vrednostna veriga“ pomeni:

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(i) dejavnosti, povezane s proizvodnjo, oblikovanjem, iskanjem virov, pridobivanjem, izdelavo, prevozom, shranjevanjem in dobavo surovin, izdelkov ali delov izdelka podjetja in razvojem izdelka podjetja ali razvojem ali zagotavljanjem storitve, ter subjekte, ki so vključeni v to, in

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ii) dejavnosti, povezane s prodajo, distribucijo, prevozom in shranjevanjem izdelkov podjetja ravnanjem z odpadki od njih ali zagotavljanjem storitev, razen ravnanja posameznih potrošnikov z odpadki od izdelka, ter subjekte, ki so vključeni v to;

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki neposredno prejmejo take finančne storitve, ki jih zagotavljajo finančna podjetja v skladu s točko (iv), in dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga reguliranih finančnih podjetij v smislu točke (a)(iv) ne zajema gospodinjstev in fizičnih oseb ter MSP;

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga revizor, ki je neodvisen od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije;	(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje vidikov skrbnega pregleda v podjetju oziroma delih njegove vrednostne verige glede določb te direktive, opravi pa ga revizor ali revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2006/43/ES ali je v državi članici akreditiran za izvajanje certificiranja, ali neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil, kot je opredeljen v členu 2, točka 23, Direktive 2006/43/ES, ki je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta v državi članici akreditiran za posebno dejavnost ugotavljanja skladnosti iz člena 14(4a), ali neodvisna tretja oseba, ki je v državi članici akreditirana za certificiranje in je neodvisna od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima dokazane izkušnje, strokovno znanje in kompetence na področjih okolja, podnebja in človekovih pravic, je odgovorna za kakovost in zanesljivost revizije ali ocene ter izpolnjuje minimalne standarde, določene v delegiranem aktu, kot je navedeno v členu 14(4a);

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) „pobuda industrije“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, orodij in mehanizmov skrbnega pregleda v vrednostni verigi – vključno s preverjanji, ki jih opravi neodvisna tretja oseba –, ki jih razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja ali skupine zainteresiranih organizacij;	(j) „pobuda industrije ali večdeležniška pobuda“ pomeni pobudo, v kateri sodelujejo podjetja in ki zagotavlja standarde, postopke, orodja in/ali mehanizme za podpiranje, spremljanje, ocenjevanje, certificiranje in/ali preverjanje vidikov njihovega skrbnega pregleda ali skrbnega pregleda, ki ga izvajajo njihove hčerinske družbe in/ali poslovni odnosi. Take pobude lahko razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja, skupine zainteresiranih organizacij ali organizacije civilne družbe;

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) „resni negativni vpliv“ pomeni negativni vpliv na okolje ali negativni vpliv na človekove pravice, ki je po svoji naravi posebno velik, ali pa vpliva na veliko število oseb ali veliko območje okolja, ali pa je nepopravljiv oziroma ga je zaradi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev predhodnega stanja, posebej težko popraviti;	črtano

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „prizadeti deležniki“ pomenijo posameznike, skupine ali skupnosti s pravicami ali zakonitimi interesi, na katere vplivajo ali pa bi lahko vplivali negativni vplivi, ki nastanejo zaradi dejavnosti ali ukrepov podjetja ali dejavnosti ali ukrepov subjektov v njegovi vrednostni verigi, ter zakonite zastopnike takih posameznikov ali skupin, vključno z delavci in njihovimi predstavniki in sindikati podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegove vrednostne verige, v primerih, kadar ni posameznikov, skupin ali skupnosti, ki bi bili prizadeti zaradi negativnega vpliva na okolje, pa verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja;

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) „ranljivi deležniki“ pomenijo prizadete deležnike, ki so v marginaliziranem in ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin ali prepletajočih se dejavnikov, med drugim zaradi spola, družbenega spola, starosti, rase, etnične pripadnosti, družbenega razreda, kaste, izobrazbe, domorodne identitete, migrantskega statusa, invalidnosti ter socialnega in ekonomskega statusa, in vključujejo deležnike, ki živijo na območjih, prizadetih zaradi konflikta, ali območjih z visokim tveganjem, ki so vzrok za različne in pogosto nesorazmerne negativne vplive ter povzročajo diskriminacijo in dodatne ovire za udeležbo in dostop do pravnega varstva;

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „ustrezni ukrep“ pomeni ukrep, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.	(q) „ustrezni ukrepi“ pomeni ukrepe, s katerimi se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in učinkovito obravnava negativni vpliv, prepoznan v skladu s členom 6, in sicer sorazmerno in skladno s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter sorazmerno in skladno z velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja. Pri tem se upoštevajo okoliščine posameznega primera, vključno z naravo negativnega vpliva, značilnostmi gospodarskega sektorja, naravo posebnih dejavnosti, izdelkov in storitev podjetja ter določenega poslovnega odnosa;

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qa) „pritisk“ pomeni sposobnost podjetja, da spremeni nezakonito ravnanje subjekta, ki povzroča negativni vpliv ali prispeva k njemu;

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 3 – točka 1 – točka q b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qb) „povzročiti negativni vpliv“ pomeni, da za povzročitev negativnega vpliva zadoščajo že dejavnosti podjetja same po sebi;

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 3 – Odstavek 1 – točka q c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qc) „prispevati k negativnemu vplivu“ pomeni, da dejavnosti podjetja skupaj z dejavnostmi drugih subjektov povzročijo vpliv ali da dejavnosti podjetja povzročijo ali omogočijo, da negativni vpliv povzroči drug subjekt, ali ga spodbudijo k temu; Prispevek mora biti znaten, kar pomeni, da to ne vključuje manjših ali nepomembnih prispevkov. V ocenjevanje, ali je prispevek znaten, in razumevanje, kdaj je podjetje s svojimi dejavnostmi morda povzročilo, omogočilo ali spodbudilo drug subjekt, da je povzročil negativni vpliv, je včasih lahko vključenih več dejavnikov. Upoštevajo se lahko naslednji dejavniki:
	– v kolikšni meri podjetje morda spodbuja ali motivira drug subjekt, da povzroči negativni vpliv, torej v kolikšni meri se je zaradi dejavnosti povečalo tveganje nastanka vpliva,
	– v kolikšni meri bi se podjetje lahko zavedalo ali bi se moralo zavedati negativnega vpliva ali možnosti zanj, torej stopnja predvidljivosti,
	– v kolikšni meri je podjetje s svojimi dejavnostmi dejansko ublažilo negativni vpliv ali zmanjšalo tveganje njegovega nastanka.
	Zgolj obstoj poslovnega odnosa ali dejavnosti, zaradi katerih nastanejo splošni pogoji, v katerih se lahko pojavijo negativni vplivi, sam po sebi ne pomeni prispevka. Tveganje negativnega vpliva bi se moralo zaradi zadevne dejavnosti znatno povečati;

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qd) „neposredna povezanost z negativnim vplivom“ pomeni, da zaradi drugega poslovnega odnosa obstaja odnos med negativnim vplivom in izdelki, storitvami ali poslovanjem podjetja, podjetje pa vpliva ni povzročilo in ni prispevalo k njemu. Neposredna povezava ni opredeljena z neposrednim poslovnim odnosom. Prav tako neposredna povezava ne pomeni, da se odgovornost s poslovnega odnosa, ki je povzročil negativni vpliv, prenese na podjetje, s katerim je povezan;

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qe) „na podlagi tveganja“ pomeni sorazmerno z verjetnostjo in resnostjo morebitnih negativnih vplivov;

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qf) „dejavniki tveganja“ pomeni dejavnike tveganja na ravni podjetja, dejavnike tveganja poslovnega modela, geografske dejavnike tveganja, dejavnike tveganja izdelkov in storitev ter sektorske dejavnike tveganja;

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(qg) „resnost negativnega vpliva“ pomeni doseg, obseg in nepopravljivost negativnega vpliva ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri vzpostavitvi stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje.

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za spremembo Priloge, da bo vedno skladna s cilji Unije na področju človekovih pravic in okolja.

Predlog spremembe  132

 

Predlog direktive

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Klavzula o enotnem trgu
	1.  Komisija in države članice se med prenosom te direktive v nacionalno zakonodajo in pozneje usklajujejo za popolno harmonizacijo med državami članicami, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje za podjetja in preprečile razdrobljenost enotnega trga.
	2.  Komisija šest let po začetku veljavnosti te direktive preuči, ali je treba za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na enotnem trgu spremeniti raven harmonizacije te direktive, vključno s tem, ali bi bilo določbe te direktive mogoče preoblikovati v uredbo.

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja, kot je določeno v členih 5 do 11 („skrbni pregled“), z izvajanjem naslednjih ukrepov:	1. Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja na podlagi tveganja, kot je določeno v členih 5 do 11 („skrbni pregled“), z izvajanjem naslednjih ukrepov:

Predlog spremembe  134

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) prednostnim razvrščanjem morebitnih in dejanskih negativnih vplivov v skladu s členom 8b, kadar je to potrebno;

Predlog spremembe  135

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) popravo dejanskih negativnih vplivov v skladu s členom 8c;

Predlog spremembe  136

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) vzpostavitvijo in ohranjanjem pritožbenega postopka v skladu s členom 9;	(d) vzpostavitvijo obveščevalnega in zunajsodnega pritožbenega mehanizma ali sodelovanjem v njem v skladu s členom 9;

Predlog spremembe  137

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) spremljanjem učinkovitosti svoje politike in ukrepov skrbnega pregleda v skladu s členom 10;	(e) spremljanjem in preverjanjem učinkovitosti svoje politike in ukrepov skrbnega pregleda v skladu s členom 10;

Predlog spremembe  138

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) smiselnim posvetovanjem in sodelovanjem s prizadetimi deležniki v skladu s členom 8d.

Predlog spremembe  139

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podjetja dokumentacijo, ki dokazuje njihovo skladnost s to direktivo, hranijo vsaj 10 let.

Predlog spremembe  140

 

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Podpora pri skrbnem pregledu na ravni skupine
	1. Države članice zagotovijo, da smejo matične družbe izvajati ukrepe, s katerimi lahko prispevajo k temu, da njihove hčerinske družbe, ki spadajo na področje uporabe te direktive, izpolnijo svoje obveznosti iz členov 5 do 11 in člena 15. To ne posega v civilno odgovornost hčerinskih družb v skladu s členom 22.
	2. Matična družba sme izvajati ukrepe, s katerimi prispeva k temu, da njena hčerinska družba izpolni svoje obveznosti skrbnega pregleda v skladu s členom 1, ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:
	(a) hčerinska družba matični družbi predloži vse ustrezne in potrebne informacije ter sodeluje z njo;
	(b) hčerinska družba upošteva politiko matične družbe glede skrbnega pregleda;
	(c) matična družba svojo politiko skrbnega pregleda ustrezno prilagodi, da bi zagotovila izpolnjevanje obveznosti iz člena 5(1) v zvezi s hčerinsko družbo;
	(d) hčerinska družba vključi skrbni pregled v vse svoje politike in sisteme obvladovanja tveganja v skladu s členom 5;
	(e) hčerinska družba po potrebi še naprej sprejema ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 ter še naprej izvaja svoje obveznosti v skladu s členi 8a, 8b in 8d;
	(f) kadar matična družba izvaja posebne ukrepe v imenu hčerinske družbe, obe družbi o tem jasno in pregledno obvestita ustrezne deležnike in javnost;
	(g) hčerinska družba v svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj v skladu s členom 15 vključi podnebne ukrepe.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v vse svoje poslovne politike in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:	1. Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v svoje ustrezne poslovne politike in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) opis morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, ki jih podjetje prepozna v skladu s členom 6;

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opis pristopa podjetja k skrbnemu pregledu, tudi dolgoročnega;	(a) opis pristopa podjetja k skrbnemu pregledu, tudi kratko-, srednje- in dolgoročnega;

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe;	(b) kodeks ravnanja, v katerem so opredeljena pravila in načela ter ukrepi, ki jih je treba upoštevati in po potrebi izvajati v celotnem podjetju in njegovih hčerinskih družbah pri vsem poslovanju. Kodeks ravnanja je zasnovan tako, da zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in okolja v podjetju, in je usklajen s temeljnimi vrednotami Unije;

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose.	(c) opis vzpostavljenih postopkov in ustreznih sprejetih ukrepov za izvajanje skrbnega pregleda v vrednostni verigi v skladu s členoma 7 in 8, vključno z ustreznimi ukrepi za vključitev skrbnega pregleda v svoj poslovni model ter zaposlitveno in nabavno prakso s subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, ter ukrepi za spremljanje in preverjanje dejavnosti skrbnega pregleda.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobijo.	2. Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda stalno pregledujejo, ob pomembnih spremembah pa posodobijo.

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podjetja izvajajo politiko skrbnega pregleda, ki je sorazmerna in skladna z verjetnostjo in resnostjo njihovih morebitnih negativnih vplivov in resnostjo njihovih dejanskih negativnih vplivov, pa tudi njihovimi specifičnimi okoliščinami in dejavniki tveganja, zlasti njihovim sektorjem in krajem dejavnosti, velikostjo in dolžino njihove vrednostne verige ter velikostjo, zmogljivostmi, viri in pritiskom podjetja.

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da podjetja, ki poslujejo na območjih, kjer potekajo oboroženi konflikti, ali nestabilnih pokonfliktnih območjih ter območjih s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo, kot so propadle države, spoštujejo svoje obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, za vse svoje poslovanje in poslovne odnose, tako da v svoj skrbni pregled vključijo analizo konflikta, ki temelji na smiselnem sodelovanju deležnikov, pri katerem se upošteva konflikt, za razumevanje temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, ter vpliva dejavnosti podjetja na konflikt.

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov	Prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe za široko predhodno študijo vplivov svojega poslovanja, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, s katero prepoznajo in ocenijo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja, izdelkov in storitev ali poslovanja, izdelkov in storitev njihovih hčerinskih družb in poslovanja, izdelkov in storitev, povezanih z njihovimi vrednostnimi verigami, ter prepoznajo in ocenijo, ali povzročajo te vplive, prispevajo k njim ali so z njimi neposredno povezana.

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 morajo podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), prepoznati samo dejanske in morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor iz člena 2(1), točka (b).	2. Države članice zagotovijo, da podjetja v okviru postopka skrbnega pregleda:
	(a)  prepoznajo, kje se bodo najverjetneje pojavili morebitni negativni vplivi in bodo najverjetneje resni, vključno s prepoznavanjem posameznih bolj tveganih poslovnih dejavnosti, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, ki jim je treba dati prednost ob upoštevanju ustreznih dejavnikov tveganja, ter
	(b)   opravijo podrobne ocene prednostno razvrščenih poslovnih dejavnosti, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, da bi določila naravo in obseg posameznih dejanskih in morebitnih negativnih vplivov.

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pri prepoznavanju posameznih bolj tveganih poslovnih odnosov je med pomembne dejavnike tveganja na ravni podjetja vključeno, ali je poslovni odnos podjetje, zajeto v tej direktivi.

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede le pred začetkom zagotavljanja navedene storitve.	3. Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede pred začetkom zagotavljanja navedene storitve, pred poznejšimi finančnimi posli in, če so s postopki iz člena 9 obveščena o morebitnih tveganjih, med zagotavljanjem storitve.

Predlog spremembe  154

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.	4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, vključno z ustreznimi razčlenjenimi podatki, ki jih podjetje lahko razumno pridobi, uporabljajo ustrezne metode in vire, vključno z javnimi poročili, neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi z obveščevalnim in zunajsodnim pritožbenim mehanizmom iz člena 9. Podjetja v skladu s členom 8d tudi smiselno sodelujejo s potencialno prizadetimi deležniki, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih ter jih prepoznala in ocenila.

Predlog spremembe  155

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Če nekatere potrebne informacije o vrednostni verigi niso na voljo, podjetje pojasni, kako si je prizadevalo, da bi pridobilo potrebne informacije o svoji vrednostni verigi, kakšni so razlogi, da nekaterih potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti, in kakšne načrte ima za pridobivanje potrebnih informacij v prihodnje.

Predlog spremembe  156

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5 tega člena preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu s tem členom preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče ali je spodletelo, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

Predlog spremembe  157

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Za namene tega člena se v primerih, ko lahko podjetje povzroči morebiten negativni vpliv, ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni preprečevanju ali ublažitvi morebitnega negativnega vpliva. V primerih, ko lahko podjetje prispeva k negativnemu vplivu, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni preprečevanju ali ublažitvi prispevka k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi morebitni negativni vpliv preprečili ali ublažili. V primerih, ko so lahko poslovanje, proizvodi ali storitve podjetja neposredno povezani z negativnim vplivom zaradi njegovih poslovnih odnosov z drugimi subjekti, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni izvajanju ali povečanju pritiska podjetja na odgovorne strani, da bi poskusilo preprečiti ali ublažiti morebitni negativni vpliv ter vplivalo na subjekt, ki ga povzroča.

Predlog spremembe  158

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Za namene tega člena se domneva, da so finančna podjetja neposredno povezana z negativnim vplivom v svoji vrednostni verigi, ne da bi ga povzročila ali k njemu prispevala.

Predlog spremembe  159

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	2. Podjetja morajo po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, vključno z naslednjimi:

Predlog spremembe  160

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki;	(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnim in jasno določenim rokom za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se uporablja v okviru poslovanja in vrednostne verige podjetij ter se mu natančno prilagodi. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 se štejeta za ustrezen ukrep za preprečevanje negativnih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkom 1 tega člena;

Predlog spremembe  161

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) od poslovnega partnerja, s katerim imajo neposreden poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja (pogodbeno veriženje). Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;	(b) preučiti možnost, da bi s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner, s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov. Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;

Predlog spremembe  162

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljalske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavkom 1;	(c) izvesti potrebne spremembe ali izboljšave svojih poslovnih dejavnosti, naložbe vanje ali umik iz njih, na primer v upravljalske, proizvodne ali druge operativne postopke, objekte, izdelke in njihovo sledljivost, projekte, storitve ter znanja in spretnosti;

Predlog spremembe  163

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) prilagoditi poslovne modele in strategije, vključno z nabavnimi praksami, med drugim tistimi, s katerimi prispevajo k dostojnim plačam in dostojnim dohodkom svojih dobaviteljev, da bi preprečili morebitne negativne vplive, ter razviti in uporabljati nabavne politike, s katerimi ne spodbujajo morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje;

Predlog spremembe  164

 

Predlog direktive

Člen 7 –odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;	(d) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos;

Predlog spremembe  165

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) v sodelovanju s poslovnim odnosom obravnavati svoja pričakovanja v zvezi s preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih negativnih vplivov, med drugim z zagotavljanjem ali omogočanjem dostopa do krepitve zmogljivosti, usmerjanja ter upravne in finančne podpore, kot so posojila in financiranje, ob upoštevanju virov, znanja in omejitev poslovnega partnerja;

Predlog spremembe  166

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) v skladu s pravom Unije, vključno s konkurenčnim pravom, sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv, zlasti kadar noben drug ukrep ni primeren ali učinkovit.	(e) v skladu s pravom Unije, vključno s konkurenčnim pravom, sodelovati z drugimi subjekti, tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv, zlasti kadar noben drug ukrep ni primeren ali učinkovit.

Predlog spremembe  167

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) kadar obstaja neposredna povezava z vplivi, ki nastanejo v poslovnih odnosih z drugimi podjetji, ki poslujejo v Uniji, lahko ustrezni ukrepi vključujejo obveščanje ustreznega nadzornega organa, hkrati pa si je treba še naprej razumno prizadevati za preprečevanje ali ublažitev vpliva.

Predlog spremembe  168

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podjetja pri distribuciji ali prodaji izdelka ali izvajanju storitve sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sestava, zasnova in komercializacija izdelka ali storitve v skladu s pravom Unije in ne povzročajo posameznih ali skupnih negativnih vplivov. V zvezi s tem posebno pozornost namenjajo morebitnim negativnim vplivom na otroke.

Predlog spremembe  169

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kar zadeva morebitne negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 2 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 4.	črtano

Predlog spremembe  170

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Pogodbene določbe morajo spremljati ustrezni ukrepi za podporo izvajanju skrbnega pregleda.

Predlog spremembe  171

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Kadar se določbe, vključno s pogodbenimi, določijo za poslovni odnos ali se z njim sklene pogodba, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. MSP na svojo prošnjo stroške krijejo v celoti ali jih delijo s podjetjem. MSP lahko rezultate preverjanj, izvedenih v zvezi z njimi, izmenjajo z več podjetji.
	Pogodbene določbe, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2, so take, da ne povzročijo prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje.
	Podjetja pri prizadevanjih za te pogodbene določbe ocenijo, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu z njimi.

Predlog spremembe  172

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti naslednje ukrepe:	Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih je povzročilo podjetje ali h katerim je prispevalo in jih ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti in kadar ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo sprejeti naslednje ukrepe:

Predlog spremembe  173

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna;	(a) začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in ublažitev;

Predlog spremembe  174

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen.	(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev iz točke (a) niso izpolnjeni.

Predlog spremembe  175

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pred začasno prekinitvijo poslovnih odnosov ali dokončno prekinitvijo poslovnega odnosa morajo podjetja najprej oceniti, ali bi bili negativni vplivi prekinitve večji od negativnega vpliva, ki ga nameravajo preprečiti ali ublažiti. V tem primeru se lahko podjetja vzdržijo začasne prekinitve poslovnih odnosov ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa. Kadar začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, sprejmejo ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestijo poslovnega partnerja in odločitev redno pregledujejo.

Predlog spremembe  176

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	Države članice zagotovijo možnost začasne ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja, razen za pogodbe, ki so jih stranke zakonsko zavezane skleniti. Podjetja se lahko za smernice o tem, kako naj ukrepajo, obrnejo na nadzorne organe.

Predlog spremembe  177

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja.	6. Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo finančne storitve subjektom, ki povzročijo morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1 ali prispevajo k njim, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjekta, ki se mu navedena storitev zagotavlja. Poleg odstavka 5, drugi pododstavek, se sme odločitev o prekinitvi pogodbe o finančni storitvi z odstopanjem od odstavka 5, prvi pododstavek, točka (b), sprejeti le kot skrajni ukrep, če se podjetju nazadnje ne posreči, da bi s pritiskom iz člena 3, točka (a)(iv), vplivalo na subjekt, za katerega opravlja navedeno storitev, da bi preprečil ali ustrezno ublažil morebitne negativne vplive.

Predlog spremembe  178

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu s tem členom odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

Predlog spremembe  179

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da podjetja čim bolj zmanjšajo obseg takega vpliva.	2. Kadar negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, države članice zagotovijo, da podjetja ustrezno ublažijo obseg takega vpliva in si pri tem še naprej na vsak način prizadevajo za njegovo odpravo.

Predlog spremembe  180

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Za namene tega člena se v primerih, ko podjetje povzroči dejanski negativni vpliv, ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni ublažitvi obsega dejanskega negativnega vpliva in popravi škode. V primerih, ko podjetje prispeva k dejanskemu negativnemu vplivu, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni ublažitvi prispevka k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi se morebitni negativni vpliv ublažil ali škoda povrnila v mejah prispevka. V primerih, ko so poslovanje, izdelki ali storitve podjetja neposredno povezani z negativnim vplivom zaradi njegovih odnosov z drugimi subjekti, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni izvajanju ali povečanju pritiska podjetja na odgovorne strani, da bi poskusili ublažiti negativni vpliv. Podjetje, ki je neposredno povezano z negativnim vplivom, razmisli o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv.

Predlog spremembe  181

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Za namene tega člena se domneva, da so finančna podjetja neposredno povezana z negativnim vplivom v svoji vrednostni verigi, ne da bi ga povzročila ali k njemu prispevala.

Predlog spremembe  182

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	3. Podjetja morajo po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, vključno z naslednjimi:

Predlog spremembe  183

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;	(a) v skladu s členom 8c nevtralizirati negativni vpliv ali ustrezno ublažiti njegov obseg, tako da prizadete osebe in/ali okolje povrnejo v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred vplivom. Ukrep mora biti sorazmeren in skladen s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu, pa tudi z viri podjetja in njegovim pritiskom;

Predlog spremembe  184

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Po potrebi se načrt popravljalnih ukrepov pripravi v posvetovanju z deležniki;	(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Načrt preprečevalnih ukrepov se uporablja v okviru poslovanja in vrednostne verige podjetij ter se mu natančno prilagodi. Podjetja lahko svoje načrte ukrepov pripravijo v sodelovanju s pobudami industrije. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 se štejeta za ustrezen ukrep za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena;

Predlog spremembe  185

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so del vrednostne verige (pogodbeno veriženje). Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5;	(c) se odločiti, da bodo s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner, s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov. Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so del vrednostne verige. Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5;

Predlog spremembe  186

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljalske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavki 1, 2 in 3;	(d) izvesti potrebne spremembe ali izboljšave svojih poslovnih dejavnosti, naložbe vanje ali umik iz njih, na primer v upravljalske, proizvodne ali druge operativne postopke, objekte, izdelke in njihovo sledljivost, projekte, storitve ter znanja in spretnosti;

Predlog spremembe  187

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) prilagoditi poslovne modele in strategije, vključno z nabavnimi praksami, med drugim tistimi, s katerimi prispevajo k dostojnim plačam in dostojnim dohodkom svojih dobaviteljev, da bi odpravili ali ublažili dejanske negativne vplive, ter razviti in uporabljati nabavne politike, s katerimi ne spodbujajo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje;

Predlog spremembe  188

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;	(e) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos;

Predlog spremembe  189

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) v sodelovanju s poslovnim odnosom obravnavati svoja pričakovanja v zvezi z odpravo in ublažitvijo dejanskih negativnih vplivov, med drugim z zagotavljanjem ali omogočanjem dostopa do krepitve zmogljivosti, usmerjanja ter upravne in finančne podpore, kot so posojila in financiranje, ob upoštevanju virov, znanja in omejitev poslovnega partnerja;

Predlog spremembe  190

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) kadar obstaja neposredna povezava z vplivi, ki nastanejo v poslovnih odnosih z drugimi podjetji, ki poslujejo v Uniji, lahko ustrezni ukrepi vključujejo obveščanje ustreznega nadzornega organa, hkrati pa si je treba še naprej razumno prizadevati za odpravo ali ublažitev vpliva.

Predlog spremembe  191

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Podjetja pri distribuciji ali prodaji izdelka ali izvajanju storitve sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sestava, zasnova in komercializacija izdelka ali storitve v skladu s pravom Unije in ne povzročajo posameznih ali skupnih negativnih vplivov. V zvezi s tem posebno pozornost namenjajo morebitnim negativnim vplivom na otroke.

Predlog spremembe  192

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kar zadeva dejanske negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 3 ni bilo mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom popravljalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 5.	črtano

Predlog spremembe  193

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Pogodbene določbe morajo spremljati ustrezni ukrepi za podporo izvajanju skrbnega pregleda.

Predlog spremembe  194

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Kadar se določbe, vključno s pogodbenimi, določijo za poslovni odnos ali se z njim sklene pogodba, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. MSP lahko rezultate preverjanj, izvedenih v zvezi z njimi, izmenjajo z več podjetji.

Predlog spremembe  195

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pogodbene določbe, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 3, so take, da ne povzročijo prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje.

Predlog spremembe  196

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Podjetja pri prizadevanjih za te pogodbene določbe ocenijo, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu z njimi.

Predlog spremembe  197

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati njihovega obsega, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti enega od naslednjih ukrepov:	Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih je povzročilo podjetje ali h katerim je prispevalo in jih ni bilo mogoče odpraviti ali ublažiti njihovega obsega in kadar ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo, se od podjetja zahteva, da ne sklepa novih ali podaljšuje obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo sprejeti enega od naslednjih ukrepov:

Predlog spremembe  198

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali	(a) začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in ublažitev;

Predlog spremembe  199

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega.	(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev iz točke (a) niso izpolnjeni.

Predlog spremembe  200

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pred začasno prekinitvijo poslovnih odnosov ali dokončno prekinitvijo poslovnega odnosa morajo podjetja najprej oceniti, ali bi bili negativni vplivi prekinitve večji od negativnega vpliva, ki ga nameravajo preprečiti ali ublažiti. V tem primeru se lahko podjetja vzdržijo začasne prekinitve poslovnih odnosov ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa. Kadar začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, sprejmejo ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestijo poslovnega partnerja in odločitev redno pregledujejo.

Predlog spremembe  201

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	Države članice zagotovijo možnost začasne ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja, razen za pogodbe, ki so jih stranke zakonsko zavezane skleniti. Podjetja se lahko za smernice o tem, kako naj ukrepajo, obrnejo na nadzorne organe.

Predlog spremembe  202

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja.	7. Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo finančne storitve subjektom, ki povzročijo dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1 ali prispevajo k njim, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjekta, ki se mu navedena storitev zagotavlja. Poleg odstavka 6, drugi pododstavek, se sme odločitev o prekinitvi pogodbe o finančni storitvi z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), sprejeti le kot skrajni ukrep, če se podjetju nazadnje ne posreči, da bi s pritiskom iz člena 3(1), točka (a)(iv), vplivalo na subjekt, za katerega opravlja navedeno storitev, da bi odpravil dejanske negativne vplive ali čim bolj zmanjšal njihov obseg.

Predlog spremembe  203

 

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Ustrezni ukrepi institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, k odpravi dejanskih negativnih učinkov, ki so jih povzročili
	1.   Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja sprejmejo ustrezne ukrepe, opisane v odstavku 3 tega člena, za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, naj odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.
	2.   Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja spodbujajo podjetja, v katera se vlaga, naj čim bolj zmanjšajo njegov obseg.
	3.  Kadar je ustrezno, se od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja zahteva, da sodelujejo s podjetjem, v katero se vlaga, in uveljavljajo glasovalne pravice v skladu s členom 3g(1), točka (a), Direktive 2007/36/ES [direktiva o pravicah delničarjev II], da bi upravni organ podjetja, v katero se vlaga, spodbudili, da dejanski učinek odpravi ali čim bolj zmanjša njegov obseg. Ukrep, ki se zahteva od podjetja, v katero se vlaga, mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Prav tako morajo biti ukrepi, ki se zahtevajo od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja, sorazmerni in primerni ter ustrezno upoštevati stopnjo nadzora, ki ga imajo nad podjetjem, v katero se vlaga.

Predlog spremembe  204

 

Predlog direktive

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8b
	Prednostno razvrščanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov
	1.   Kadar z ustreznimi ukrepi iz členov 7 in 8 ni mogoče preprečiti, odpraviti ali ublažiti vseh prepoznanih negativnih vplivov hkrati, lahko podjetja ukrepe, ki jih bodo sprejela, prednostno razvrstijo na podlagi verjetnosti in resnosti negativnih vplivov.
	2.  Podjetja morajo v skladu z odstavkom 1 ustrezne ukrepe sprejemati glede na resnost in verjetnost vplivov ter ob upoštevanju dejavnikov tveganja.
	3.  Podjetje manj resne in manj verjetne negativne vplive obravnava po tem, ko so bili v skladu s členom 7 oziroma 8 v razumnem času obravnavani najresnejši in najverjetnejši negativni vplivi.

Predlog spremembe  205

 

Predlog direktive

Člen 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8c
	Poprava dejanskih negativnih vplivov
	1.  Države članice zagotovijo, da podjetje, ki je povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k njemu, sprejme ustrezne ukrepe za popravo tega negativnega vpliva in morebitne škode, ki jo je povzročil ljudem ali okolju, ali prispeva k popravi. Poprava se lahko predlaga kot posledica zunajsodnega pritožbenega postopka iz člena 9.
	2.  Popravni ukrepi so namenjeni povrnitvi prizadetih oseb in skupin ali skupnosti in/ali okolja v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred vplivom. Vključujejo lahko nadomestilo, povračilo, sanacijo, javno opravičilo, ponovno vzpostavitev stanja ali prispevek k preiskavi. Podjetja preprečijo povzročanje dodatne škode.
	3.  Države članice zagotovijo, da enotna služba za podporo, imenovana v skladu s členom 14a, deluje kot kontaktna točka za mediacijo pri skrbnem pregledu, da bi podjetjem in deležnikom pomagala pri iskanju popravnih rešitev. Enotna služba za podporo te naloge opravlja nepristransko, predvidljivo in pravično.
	4.  Države članice spodbujajo podjetja, ki so neposredno povezana z negativnim vplivom, naj prostovoljno sodelujejo pri vseh popravnih ukrepih, kadar je to ustrezno, in razmislijo o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočila popravo škode, ki jo je povzročil vpliv.

Predlog spremembe  206

 

Predlog direktive

Člen 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8d
	Smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki
	1.  Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe za smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki, ki omogoča resnične stike in dialog v postopku skrbnega pregleda. V ta namen sodelovanje zajema obveščanje prizadetih deležnikov in posvetovanje z njimi ter je celovito, strukturno, učinkovito in pravočasno ob upoštevanju vidika spola in kulturnega vidika.
	2.  Kadar smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ni mogoče ali kadar je koristno vključiti dodatna strokovna mnenja, da lahko podjetje v celoti izpolni zahteve te direktive, zlasti v okviru odločitev o določanju obsega in prednostnem razvrščanju v skladu s členom 6, podjetja smiselno sodelujejo z drugimi ustreznimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe ali pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje, da bi dobila verodostojen vpogled v morebitne ali dejanske negativne vplive, zato da bi lahko izpolnila zahteve te direktive.
	3.  Podjetja prizadetim deležnikom ustrezno zagotavljajo celovite, ciljno usmerjene in relevantne informacije o svoji vrednostni verigi in dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih na okolje, človekove pravice in dobro upravljanje.
	4.  Prizadetim deležnikom se omogoči, da zahtevajo dodatne pisne informacije, ki jih podjetje zagotovi v razumnem roku ter v ustrezni in razumljivi obliki. Če podjetje zahtevo po dodatnih informacijah zavrne, ima brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943 prizadeti deležnik pravico do pisne utemeljitve te zavrnitve. Države članice zagotovijo, da imajo ustrezni nadzorni ali pravosodni organi pravico odrediti razkritje informacij.
	5.  Podjetja vzpostavijo ustrezen okvir za posvetovanje s prizadetimi deležniki. Glede na okoliščine ali zadevni negativni vpliv se lahko odločijo, da bodo opredelila različne prizadete deležnike in se posvetovala z njimi. Zlasti obvestijo delavce in njihove predstavnike ter druge ustrezne prizadete deležnike, kadar pripravljajo politiko skrbnega pregleda v skladu s členom 5, prepoznavajo negativne vplive v skladu s členom 6, pripravljajo načrte ukrepov ali prekinejo poslovni odnos v skladu s členoma 7 in 8, prednostno razvrščajo svoje negativne vplive v skladu s členom 8b, pripravljajo popravne ukrepe v skladu s členom 8c, vzpostavljajo obveščevalni ali zunajsodni pritožbeni mehanizem v skladu s členom 9 ali izvajajo svoje dolžnosti v skladu s členom 10.
	6.  Podjetje svoje delavce in njihove predstavnike obvesti o svoji politiki skrbnega pregleda in njenem izvajanju, pri sodelovanju z njimi pa ne posega niti v obstoječo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo na področju zaposlovanja in socialnih pravic niti v kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo.
	7.  Podjetja pri obveščanju prizadetih deležnikov in posvetovanju z njimi opredelijo in obravnavajo ovire za sodelovanje ter zagotovijo, med drugim z ohranjanjem zaupnosti ali anonimnosti, da udeleženci ne bodo deležni povračilnih ali maščevalnih ukrepov. Posebno pozornost namenijo potrebam ranljivih deležnikov ter prekrivajočim se ranljivostim in prepletajočim se dejavnikom, zagotovijo pristop, ki upošteva vidik spola, in v celoti spoštujejo Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev.

Predlog spremembe  207

 

Predlog direktive

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pritožbeni postopek	Obveščevalni in zunajsodni pritožbeni mehanizem

Predlog spremembe  208

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja osebam in organizacijam iz odstavka 2 omogočijo, da pri njih vložijo pritožbe, kadar imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja na operativni ravni vzpostavijo javno dostopne in učinkovite obveščevalne in zunajsodne pritožbene mehanizme, prek katerih jih lahko osebe in organizacije iz odstavka 2 obveščajo ali vložijo pritožbe in zahtevajo popravo, kadar imajo upravičene informacije ali pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja to možnost vlaganja obvestil in pritožb omogočijo z dogovori o sodelovanju, vključno s pobudami industrije, z drugimi podjetji ali organizacijami, sodelovanjem v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali pristopom h globalnemu okvirnemu sporazumu.

Predlog spremembe  209

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Države članice zagotovijo, da lahko pritožbe vložijo:	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  210

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;	(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel, in njihovi zakoniti zastopniki, v primerih, kadar ni posameznikov, skupin ali skupnosti, ki bi bili prizadeti zaradi negativnega vpliva na okolje, pa verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja;

Predlog spremembe  211

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.	črtano

Predlog spremembe  212

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da lahko obvestila vlagajo osebe in organizacije iz odstavka 2, točki (a) in (b), poleg njih pa tudi naslednje osebe in organizacije, kolikor niso zajete v omenjenih točkah:
	(a)   pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje;
	(b)   organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.

Predlog spremembe  213

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena, ter o teh postopkih obvestijo zadevne delavce in sindikate. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.	3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje obvestil in pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da so obvestila ali pritožbe neutemeljeni, ter o teh postopkih obvestijo prizadete deležnike in po potrebi njihove predstavnike ter druge zadevne osebe ali organizacije iz odstavkov 2 in 2a. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljenega obvestila ali pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet obvestila ali pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.

Predlog spremembe  214

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da so obveščevalni in pritožbeni mehanizmi, ki jih podjetja vzpostavijo ali v njih sodelujejo, zakoniti, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami ter upoštevajo vidik spola in kulturni vidik in temeljijo na sodelovanju in dialogu. Obveščevalni in pritožbeni mehanizmi se oblikujejo in upravljajo na način, ki temelji na mnenjih deležnikov, in so prilagojeni potrebam ljudi, ki bi lahko bili najbolj izpostavljeni negativnim vplivom. Podjetja sprejmejo in izvajajo politike in postopke, s katerimi ohranjajo neodvisnost obveščevalnega in pritožbenega mehanizma.

Predlog spremembe  215

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Podjetja sprejmejo ukrepe, s katerimi v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da vlagatelji obvestil ali pritožb ne bodo deležni povračilnih ali maščevalnih ukrepov, med drugim tako, da omogočijo anonimno ali zaupno vlaganje obvestil in pritožb, ter v ta namen sprejmejo in izvajajo politike. Kadar je treba informacije izmenjati, se to stori na način, ki ne ogroža varnosti deležnikov, med drugim se ne razkrije njihova identiteta.

Predlog spremembe  216

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji pritožb iz odstavka 2, kadar pritožb ne vložijo anonimno, pravico do pravočasnega in ustreznega nadaljnjega ukrepanja s strani podjetja, pri katerem so vložili pritožbo v skladu z odstavkom 1, in imajo tudi pravico:
	(a)   izvedeti razloge, zaradi katerih se je pritožba štela za utemeljeno ali neutemeljeno, in dobiti informacije o sprejetih ukrepih;
	(b)  sodelovati s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe;
	(c)   zahtevati, da podjetja v skladu s členom 8c popravijo dejanske negativne vplive ali prispevajo k njihovi popravi.

Predlog spremembe  217

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico:	4. Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji obvestil iz odstavka 2a, kadar obvestil ne vložijo anonimno, pravico do pravočasnega in ustreznega nadaljnjega ukrepanja s strani podjetja, pri katerem so vložili obvestilo v skladu z odstavkom 1.

Predlog spremembe  218

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi s pritožbo, in	črtano

Predlog spremembe  219

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe.	črtano

Predlog spremembe  220

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi pooblaščeni za izdajanje smernic podjetjem in drugim ustreznim akterjem, odgovornim za razvoj in upravljanje obveščevalnih in pritožbenih mehanizmov, tudi v zvezi z njihovo skladnostjo z merili iz tega člena, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

Predlog spremembe  221

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Vložitev obvestila ali pritožbe v skladu s tem členom ne bi smela biti osnovni pogoj za dostop ter vlagateljem ne bi smela preprečiti dostopa do postopka utemeljenih pomislekov iz člena 19 ali do sodnih ali drugih zunajsodnih mehanizmov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD, kadar obstajajo.

Predlog spremembe  222

 

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spremljanje	Spremljanje in preverjanje

Predlog spremembe  223

 

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja in ukrepov, poslovanja in ukrepov svojih hčerinskih družb ter – kadar so povezani z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja in ukrepov vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, ublažitve in odprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter čim večjega zmanjšanja njihovega obsega. Taka ocenjevanja po potrebi temeljijo na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajajo vsaj vsakih 12 mesecev in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo pomembna nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda se posodobi v skladu z rezultati teh ocenjevanj.	Države članice zagotovijo, da podjetja nenehno preverjajo izvajanje ter spremljajo ustreznost in učinkovitost svojih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo. Spremljanje in preverjanje po potrebi temeljita na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajata nenehno, pri čemer se upoštevajo narava, resnost in verjetnost zadevnih negativnih vplivov, in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda, načrt preprečevalnih ukrepov in načrt popravljalnih ukrepov se po potrebi pregledajo in posodobijo v skladu z rezultati teh ocenjevanj.

Predlog spremembe  224

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju. Poročilo se objavi vsako leto do 30. aprila in zajema predhodno koledarsko leto.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a, 29a in 40a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Poročilo se objavi največ 12 mesecev po datumu bilance stanja za poslovno leto, na katerega se nanaša poročilo. V primeru držav, ki niso članice EU, poročila vključujejo informacije o možnostih za stik s pooblaščenim zastopnikom podjetja, kot je opredeljen v členu 16.

Predlog spremembe  225

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, v katerih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi.	2. Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, s katerimi zagotovi, da je skladno z zahtevami po razkritju za skrbni pregled, kot je določeno v členu 40b Direktive 2013/34/EU, in v njih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi. Poročanje mora biti dovolj podrobno, da se dokaže izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.
	Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov zagotovi, da se ne podvajajo zahteve glede poročanja za podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), za katera veljajo zahteve glede poročanja, in upošteva glavne negativne učinke v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta, ob tem pa v celoti ohrani minimalne obveznosti, določene v tej direktivi.
	Države članice vzpostavijo spletno mesto za objavljanje letnih poročil podjetij, ki nimajo spletnega mesta.

Predlog spremembe  226

 

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11a
	Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa (ESAP)
	1.  Države članice zagotovijo, da podjetja pri objavi letnih poročil, pripravljenih v skladu s členom 11(1) te direktive, te informacije hkrati predložijo tudi organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 tega člena, da bodo dostopne na evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP] Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	Te informacije izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
	(a)   pripravljene so v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP]1b, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta1c;
	(b)   spremljajo jih vsi naslednji metapodatki:
	(i)   vsa imena podjetja, na katero se nanašajo informacije;
	(ii) identifikator pravnega subjekta podjetja, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];
	(iii)   velikost podjetja po kategorijah, kot so določene v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];
	(iv)   vrsta informacij glede na razvrstitev v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];
	(v)   določeno obdobje, v katerem morajo biti informacije na ESAP javno dostopne, kadar je to ustrezno.
	2.  Za namene odstavka 1(b)(ii) države članice zagotovijo, da podjetja pridobijo identifikator pravnega subjekta, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP].
	3.  Države članice do [en dan, preden začne veljati obveznost podjetij, da predložijo informacije organu za zbiranje podatkov] za namene omogočanja dostopa do informacij iz odstavka 1 na ESAP določijo enega od uradno imenovanih mehanizmov iz člena 21, točka 2, Direktive 2004/109/ES za organ za zbiranje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP], in o tem obvestijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge.
	4.   Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 1, točki (a) in (b), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih ukrepov, s katerimi določi:
	(a)   vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;
	(b)   strukturiranje podatkov v informacijah;
	(c)  ali se zahteva strojno berljiv format in kateri naj se uporabi.
	__________________
	1a Uredba (EU) XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L […], […], str. […]).
	1b Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
	1c Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

Predlog spremembe  227

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija sprejme smernice o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah.	Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija po posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki do datuma začetka uporabe te direktive sprejme smernice, prilagojene sektorju in velikosti podjetij, o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah. Te vzorčne pogodbene klavzule določajo najmanj:

Predlog spremembe  228

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) kako se naloge jasno razdelijo med pogodbeni stranki v okviru stalnega sodelovanja in da pogodbene klavzule ne smejo omogočiti prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda ter

Predlog spremembe  229

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) da podjetja v primeru kršitve pogodbenih klavzul brez poseganja v člena 7(5) in 8(6) najprej sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7(4) in 8(5) ter teh klavzul ne prekličejo.

Predlog spremembe  230

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	1. Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, tudi v zvezi s pravicami in varstvom iz Priloge, Komisija v posvetovanju z državami članicami, evropskimi medpanožnimi in sektorskimi socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje, Evropskim organom za delo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim svetom za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropsko agencijo za varnost hrane ter po potrebi z OECD in drugimi mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda jasne in zlahka razumljive smernice, vključno s splošnimi in sektorskimi smernicami, da bi na praktičen način olajšala skladnost s predpisi.

Predlog spremembe  231

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Da se podjetjem ali organom držav članic zagotovi podpora glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, smernice vključujejo:
	(a) informacije o izvajanju standardov na področju človekovih pravic in okolja, ki se uporabljajo za podjetja na podlagi smernic OECD za večnacionalna podjetja, pojasnjenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ter vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
	(b) sezname dejavnikov tveganja in smernice, ki jih spremljajo, vključno z dejavniki tveganja na ravni podjetja, geografskimi dejavniki tveganja in sektorskimi dejavniki tveganja;
	(c) sektorske smernice v skladu s sedanjimi ali prihodnjimi smernicami OECD, zlasti za naslednje sektorje:
	(i)  proizvodnjo tekstila, oblačil, krzna, usnja in s tem povezanih izdelkov (vključno z obutvijo), ter trgovino na debelo in drobno z njimi;
	(ii) kmetijstvo, oskrbo z vodo, gospodarjenje z zemljišči in viri, vključno z ohranjanjem narave, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), gumarsko industrijo, proizvodnjo živil, trženje in oglaševanje hrane in pijače, trgovino na debelo in drobno s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, proizvodi živalskega izvora, lesom, hrano in pijačo ter ravnanje z odpadki;
	(iii) pridobivanje rudnin in kamnin, pridobivanje, rafiniranje, prevoz in obdelavo mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnjo osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovino na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki), gradbeništvo, energetski sektor;
	(iv) opravljanje finančnih storitev, investicijskih storitev in dejavnosti ter drugih finančnih storitev;
	(d) informacije o tem, kako izvajati okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, na območjih, prizadetih zaradi konfliktov;
	(e) informacije o tem, kako izmenjevati vire in informacije med podjetji in drugimi pravnimi subjekti za namene preprečevanja, blaženja in odpravljanja negativnih vplivov v skladu s konkurenčnim pravom;
	(f) informacije o tem, kako upoštevati posebne potrebe MSP;
	(g) informacije o vzpostavitvi obveščevalnega in zunajsodnega pritožbenega mehanizma;
	(h) informacije o odgovorni izključitvi ter oceno in dinamičen seznam okvirov v primeru sistemskih državno podprtih negativnih vplivov;
	(i) praktične smernice o prepoznavanju prizadetih deležnikov in sodelovanju z njimi;
	(j) informacije o tem, kako države članice žrtvam omogočajo dostop do pravnega varstva ter preprečujejo povračilne ukrepe proti prizadetim deležnikom;
	(k) praktične smernice o razvoju in izvajanju strategij za prednostno razvrščanje, vključno s praktičnimi smernicami o tem, kako je mogoče ob upoštevanju sorazmernosti in prednostne razvrstitve v smislu vplivov, sektorjev in geografskih območij obveznosti skrbnega pregleda prilagoditi velikosti in sektorju podjetja;
	(l) informacije o odgovorni nabavni praksi;
	(m)  informacije o skrbnem pregledu, pri katerem se upoštevata vidik spola in kulturni vidik, ter ukrepih, ki bi jih morala sprejeti podjetja, da bi obravnavala izzive, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti, vključno z dostopom do dostojnega dohodka;
	(n) informacije o tem, kako podpirati varno participativno zbiranje neodvisnih podatkov o kršitvah človekovih pravic in okoljski škodi ter sprejeti potrebne ukrepe za upoštevanje teh podatkov;
	(o) informacije za izvozne agencije Unije, da bodo sredstva in izvozni krediti Unije in držav članic v skladu z načeli te direktive.

Predlog spremembe  232

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Smernice se dajo na voljo najpozneje … [eno leto, preden začnejo veljati obveznosti podjetij iz te direktive], in sicer v brezplačni in zlahka dostopni obliki, tudi digitalni, ter v vseh uradnih jezikih Unije. Komisija redno pregleduje ustreznost svojih smernic in jih prilagodi, med drugim novim primerom dobre prakse.

Predlog spremembe  233

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Komisija redno posodablja in objavlja preglednice podatkov o posamezni državi, s katerimi zagotavlja najnovejše informacije o mednarodnih konvencijah in pogodbah, ki so jih ratificirali trgovinski partnerji Unije. Komisija zbira in objavlja trgovinske in carinske podatke o poreklu surovin ter vmesnih in končnih izdelkov ter objavlja informacije o morebitnih ali dejanskih tveganjih negativnih učinkov na človekove pravice, okolje in upravljanje, povezanih z nekaterimi državami ali regijami, sektorji in podsektorji ter izdelki.

Predlog spremembe  234

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za zagotavljanje informacij in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja vzpostavljene poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive države članice posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska spletna mesta, platforme ali portale. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni MSP, ki so prisotna v vrednostnih verigah podjetij.	1. Za zagotavljanje informacij, svetovanja in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive države članice pred začetkom veljavnosti te direktive s podporo Komisije razvijejo in izvajajo ukrepe in zbirke orodij ter posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska, uporabniku prijazna spletna mesta, platforme ali portale. Te informacije, nasveti in podpora so praktični in prilagojeni posebnim potrebam, zlasti MSP. Države članice zagotovijo tudi, da je podjetjem na voljo usposabljanje o tem, kako izvajati skrbni pregled. Pri tem države članice zagotovijo dopolnjevanje in skladnost s podobnimi, že vzpostavljenimi ukrepi, kot so informacije in spodbujanje, ki jih zagotavljajo nacionalne kontaktne točke OECD.

Predlog spremembe  235

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija vzpostavi namenski digitalni portal, prek katerega imajo podjetja brezplačen dostop do vseh predlog in informacij v zvezi z vsemi zahtevami glede poročanja, ki izhajajo iz te direktive in drugih zakonodajnih instrumentov Unije ter se nanašajo na posamezno podjetje na podlagi njegove velikosti, sektorja, izdelkov in storitev, izpostavljenosti tveganju itd., pa tudi dostop do informacij o možnostih financiranja in razpisih, da bodo lahko izvajala in izpolnjevala svoje obveznosti skrbnega pregleda ter imela korist od njih.

Predlog spremembe  236

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice deležnikom in njihovim predstavnikom zagotovijo informacije in podporo, da lahko sodelujejo pri skrbnem pregledu, za razvoj zmogljivosti ter jim zagotovijo informacije in pomoč za lažji dostop do pravnega varstva. To vključuje pravno svetovanje ter posamično ali skupno vzpostavitev in upravljanje namenskih spletnih mest, platform ali portalov. Države članice lahko tudi zagotovijo finančno podporo deležnikom za ozaveščanje o pravicah, ki jih imajo na podlagi te direktive, in lažji dostop do njih ter podporo prizadetim deležnikom in njihovo zaščito v zvezi z morebitnimi ali dejanskimi negativnimi vplivi, povezanimi s poslovanjem.

Predlog spremembe  237

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Brez poseganja v veljavna pravila o državni pomoči lahko države članice finančno podprejo MSP.	2. Brez poseganja v veljavna pravila o državni pomoči države članice po potrebi finančno in na druge načine podprejo MSP.

Predlog spremembe  238

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.	3. Komisija na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, v okviru evropske podjetniške mreže imenuje svetovalce za skrbni pregled in, med drugim za zagotovitev skladnosti, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  239

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija in države članice zagotovijo, da Unija s svojimi instrumenti za sodelovanje in trgovino podpira razvoj ugodnega okolja v tretjih državah, pa tudi razvijajo in krepijo mehanizme sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami ter se opirajo na obstoječe instrumente, da bi obravnavale temeljne vzroke za negativne vplive na človekove pravice in okolje ter povečale zmogljivosti gospodarskih subjektov tretjih držav za spoštovanje okolja in človekovih pravic.

Predlog spremembe  240

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude, kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice lahko olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.	4. Brez poseganja v člene 18, 19 in 22 lahko podjetja pri izvajanju vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda iz členov 5 do 11 te direktive sodelujejo v pobudah industrije in večdeležniških pobudah, kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju ustreznih obveznosti. Zlasti primerne so lahko za podporo prepoznavanju tveganj na ravni sektorja, tako da zagotavljajo orodja za ublažitev posameznih tveganj, usklajujejo uporabo pritiska podjetij, da se omogoči poprava, in ponujajo dostop do pritožbenega mehanizma. Komisija v sodelovanju z državami članicami, OECD, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in ustreznim deležniki:

Predlog spremembe  241

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) na podlagi metodologije OECD za ocenjevanje usklajenosti izda smernice in metodologijo za ocenjevanje področja uporabe posameznih pobud industrije in večdeležniških pobud ter njihove usklajenosti s to direktivo in verodostojnosti, med drugim glede preglednosti, upravljanja, nadzornih mehanizmov in odgovornosti sodelujočih podjetij;

Predlog spremembe  242

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) vzpostavi centralizirano in javno digitalno platformo za podjetja, vlade in druge deležnike ter omogoči brezplačen dostop do ocen, ki jih pripravijo neodvisne tretje osebe, glede področja uporabe, usklajenosti in verodostojnosti posameznih pobud industrije in večdeležniških pobud na podlagi metodologije, ki jo je Komisija pripravila v skladu s točko (a). Te ocene lahko izvedejo države članice, OECD ali drugi neodvisni tretji ocenjevalci;

Predlog spremembe  243

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c) olajša razširjanje drugih ustreznih informacij o področju uporabe, usklajenosti in verodostojnosti pobud industrije in večdeležniških pobud ter njihovih rezultatov. Države članice spodbujajo razvoj ustreznih pobud industrije ali večdeležniških pobud za podporo podjetjem v posameznih sektorjih ali pri posameznih vprašanjih, povezanih z resnimi tveganji glede trajnostnosti, ki takih pobud nimajo.

Predlog spremembe  244

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Brez poseganja v člene 18, 19 in 22 lahko podjetja pri izvajanju vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda iz členov 5 do 11 te direktive uporabijo preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, kolikor je to primerno za podporo izpolnjevanju ustreznih obveznosti. Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirani akt, s katerim določi minimalne standarde za preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, vključno s standardi preglednosti.

Predlog spremembe  245

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Ustrezni deležniki lahko obvestila in pritožbe v skladu s členom 9 vlagajo prek pobud industrije in večdeležniških pobud, v katerih sodeluje podjetje.

Predlog spremembe  246

 

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Enotna služba za podporo
	1.  Vsaka država članica imenuje eno ali več nacionalnih služb za podporo na področju skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti. Države članice lahko to vlogo dodelijo obstoječim organom, kot so nacionalne kontaktne točke, če obstajajo, vendar je treba zagotoviti, da bodo enotne službe za podporo funkcionalno neodvisne od nalog in vloge nadzornih organov.
	2.  Podjetja lahko prek te kontaktne točke zaprosijo za dodatne smernice ter dobijo dodatno podporo in informacije o najboljših načinih za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda, med drugim o vlogi sodelovalnih pobud industrije in večdeležniških pobud pri podpori in pomoči podjetjem, da izpolnijo posebne vidike svojih obveznosti skrbnega pregleda.
	3.  Enotne službe za podporo se lahko tudi medsebojno povezujejo, da bi zagotovile čezmejno sodelovanje, države članice pa po potrebi zagotovijo, da se te službe usklajujejo z drugimi organi za izvajanje drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD.

Predlog spremembe  247

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a), sprejmejo načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. V tem načrtu je na podlagi informacij, ki so pod razumnimi pogoji dostopne podjetju, zlasti opredeljeno, v kolikšni meri podnebne spremembe predstavljajo tveganje za poslovanje podjetja oziroma vpliv njegovega poslovanja.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2 razvijejo in izvajajo načrt za prehod v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena 19a Uredbe (EU) 2021/0104 (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti) za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja usklajena s cilji prehoda na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom ter ciljem podnebne nevtralnosti, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), pri poslovanju podjetja v Uniji, vključno z njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 in podnebnim ciljem za leto 2030. Ta načrt vključuje opis:

Predlog spremembe  248

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) odpornosti poslovnega modela in strategije podjetja proti tveganjem, povezanim s podnebnimi vprašanji;

Predlog spremembe  249

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) priložnosti za podjetje v zvezi s podnebnimi vprašanji;

Predlog spremembe  250

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c) po potrebi opredelitev in razlago vzvodov za razogljičenje v okviru dejavnosti in vrednostne verige podjetja, vključno z izpostavljenostjo podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom, kot je navedeno v členu 19a(2), točka (a)(iii), in členu 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU;

Predlog spremembe  251

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d) kako se v poslovnem modelu in strategiji podjetja upoštevajo interesi prizadetih deležnikov podjetja in vplivi podjetja na podnebne spremembe;

Predlog spremembe  252

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(e) kako je bila izvedena strategija podjetja in kako se bo izvajala v zvezi s podnebnimi vprašanji, vključno s povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti;

Predlog spremembe  253

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(f) časovno omejenih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je podjetje določilo za emisije obsega 1, 2 in, kadar je to ustrezno, 3, po potrebi vključno s cilji absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 in v petletnih korakih do leta 2050, ter opis napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;

Predlog spremembe  254

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(g) vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov pri podnebnih vprašanjih.

Predlog spremembe  255

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da podjetje v svoj načrt vključi cilje zmanjšanja emisij, če so ali bi morale biti podnebne spremembe opredeljene kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja.	črtano

Predlog spremembe  256

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja pri določanju variabilnih prejemkov ustrezno upoštevajo izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti.	3. Države članice zagotovijo, da so za nadziranje obveznosti iz tega člena odgovorni direktorji in da imajo podjetja s povprečno več kot 1000 zaposlenimi vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko za zagotovitev, da je del vsakršnih variabilnih prejemkov direktorjev povezan z načrtom podjetja za prehod iz tega člena. Takšno politiko mora odobriti letna skupščina.

Predlog spremembe  257

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica imenuje enega ali več nadzornih organov za nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz nacionalnih določb, sprejetih v skladu s členi 6 do 11 ter členom 15(1) in (2) (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).	1. Vsaka država članica imenuje enega ali več nadzornih organov za nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

Predlog spremembe  258

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice do datuma, določenega v členu 30(1), točka (a), obvestijo Komisijo o imenih in kontaktnih podatkih nadzornih organov, imenovanih v skladu s tem členom, ter o posameznih pristojnostih v primeru imenovanja več nadzornih organov. Komisijo obvestijo o vseh spremembah v zvezi s tem.	6. Države članice do datuma, določenega v členu 30(1), točka (a), obvestijo Komisijo o imenih in kontaktnih podatkih nadzornih organov in, po potrebi, ustreznih pristojnostih teh organov, imenovanih v skladu s tem členom, ter o posameznih pristojnostih v primeru imenovanja več nadzornih organov. Komisijo obvestijo o vseh spremembah v zvezi s tem.

Predlog spremembe  259

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija objavi, tudi na svojem spletnem mestu, seznam nadzornih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.	7. Komisija objavi, tudi na svojem spletnem mestu, seznam nadzornih organov in, če ima država članica več nadzornih organov, pristojnosti posameznega organa. Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.

Predlog spremembe  260

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo neodvisnost nadzornih organov in zagotovijo, da ti organi in vse osebe, ki delajo ali so delale zanje, ter revizorji ali izvedenci, ki delujejo v njihovem imenu, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in ob ustreznem spoštovanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti. Države članice zlasti zagotovijo, da je organ pravno in funkcionalno neodvisen od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov, da so njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, brez navzkrižja interesov, da spoštujejo zahteve glede zaupnosti ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami.	8. Države članice zagotovijo neodvisnost nadzornih organov in zagotovijo, da ti organi in vse osebe, ki delajo ali so delale zanje, ter osebe, ki delujejo v njihovem imenu, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in ob ustreznem spoštovanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti. Države članice zlasti zagotovijo, da je organ pravno in funkcionalno neodvisen od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov, da so njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, brez navzkrižja interesov, da spoštujejo zahteve glede zaupnosti ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami.

Predlog spremembe  261

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi na spletnem mestu objavijo in dajo na voljo letno poročilo o svojih preteklih dejavnostih, prihodnjem delovnem načrtu in prednostnih nalogah ter najresnejših vprašanjih neskladnosti.

Predlog spremembe  262

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8b. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi priznajo vlogo organov za izvajanje drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD. Komisija lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi pripravi smernice o usklajevanju med nadzornimi organi in temi organi za izvajanje.

Predlog spremembe  263

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi ustrezna pooblastila in vire za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, vključno s pooblastilom, da zahtevajo informacije in izvajajo preiskave v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz te direktive.	1. Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi neodvisni in nepristranski ter imajo ustrezna pooblastila, vire in strokovno znanje za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, vključno s pooblastilom, da od podjetij zahtevajo, da predložijo informacije, in izvajajo preiskave, ki lahko po potrebi vključujejo preglede na kraju samem in zaslišanje ustreznih deležnikov, v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe  264

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprejetje popravnih ukrepov ne izključuje naložitve upravnih sankcij ali uveljavljanja civilne odgovornosti v primeru škode v skladu s členom 20 oziroma členom 22.	Sprejetje popravnih ukrepov ne izključuje naložitve upravnih sankcij ali uveljavljanja civilne odgovornosti v primeru škode, med drugim v skladu s členom 20 oziroma členom 22.

Predlog spremembe  265

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) uvedejo lahko denarne kazni v skladu s členom 20;	(b) uvedejo lahko kazni v skladu s členom 20;

Predlog spremembe  266

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) sprejmejo lahko začasne ukrepe, da se prepreči tveganje nastanka resne in nepopravljive škode.	(c) sprejmejo lahko začasne ukrepe, da se prepreči tveganje nastanka resne ali nepopravljive škode;

Predlog spremembe  267

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) ocenijo lahko veljavnost strategij prednostnega razvrščanja iz člena 8b in odredijo pregled, če zahteve glede teh strategij niso bile izpolnjene.

Predlog spremembe  268

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.	7. Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo v skladu z nacionalnim pravom ter brez poseganja v pravila držav članic glede pravice podjetij do pritožbe na sodišču in druga ustrezna varovala.

Predlog spremembe  269

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Nadzorni organi objavijo in redno posodabljajo seznam vseh podjetij v svoji pristojnosti, za katera velja ta direktiva, brez osebnih podatkov v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Na seznamih podjetij, za katera velja ta direktiva, so po potrebi prikazane povezave na izjave podjetij o skrbnem pregledu.

Predlog spremembe  270

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi vodijo evidenco preiskav iz odstavka 1, v kateri so navedeni zlasti vrsta in rezultati preiskav, ter evidenco vseh obvestil o popravnih ukrepih, izdanih v skladu z odstavkom 5.

Predlog spremembe  271

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7c. Odločitve nadzornih organov glede skladnosti podjetja s to direktivo ne posegajo v civilno odgovornost podjetja iz člena 22. V okviru postopkov civilne odgovornosti, ki so v teku, in na zahtevo sodišča nadzorni organi vse informacije, ki jih imajo o zadevnem podjetju, posredujejo sodišču, na katerem bo potekal postopek, sprožen v skladu s členom 22.

Predlog spremembe  272

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da nadzorni organ na zahtevo oseb, ki predložijo utemeljene pomisleke, sprejme potrebne ukrepe za ustrezno varstvo identitete te osebe in njenih osebnih informacij, katerih razkritje bi bilo zanjo škodljivo.

Predlog spremembe  273

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če utemeljeni pomislek spada v pristojnost drugega nadzornega organa, ga organ, ki pomislek prejme, posreduje drugemu organu.	2. Če utemeljeni pomislek spada v pristojnost drugega nadzornega organa, ga organ, ki pomislek prejme, posreduje drugemu organu in obvesti osebo, ki je utemeljeni pomislek podala, kot je določeno v odstavku 1.

Predlog spremembe  274

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi ocenijo utemeljene pomisleke in po potrebi izvajajo svoja pooblastila v skladu s členom 18.	3. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi ocenijo utemeljene pomisleke in po potrebi izvajajo svoja pooblastila v skladu s členom 18 v razumnem roku.

Predlog spremembe  275

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Nadzorni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava ter v skladu s pravom Unije obvesti osebo iz odstavka 1 o rezultatu ocene podanih utemeljenih pomislekov in navede razloge zanjo.	4. Nadzorni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava ter v skladu s pravom Unije obvesti osebo iz odstavka 1 o rezultatu ocene podanih utemeljenih pomislekov in odločitvi, da bo zahtevi za ukrepanje ugodil ali jo zavrnil, in navede razloge za to ter opiše nadaljnje ukrepe, ki jih bo sprejel. Nadzorni organi lahko dovolijo osebi, ki je podala pomislek, da predloži dodatne informacije.

Predlog spremembe  276

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi vzpostavijo zlahka dostopne kanale za prejemanje pomislekov. Postopki za podajanje utemeljenih pomislekov so pošteni, pravični, pravočasni in brezplačni. Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktični podatki o dostopu do upravnih in sodnih postopkov pregleda.

Predlog spremembe  277

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki podajo utemeljene pomisleke v skladu s tem členom in ki imajo v skladu z nacionalnim pravom pravni interes v zadevi, dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa, pristojnega za pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti odločitev, ravnanj ali opustitev ravnanja nadzornega organa.	5. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki podajo utemeljene pomisleke v skladu s tem členom, dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa, pristojnega za pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti odločitev, ravnanj ali opustitev ravnanja nadzornega organa.

Predlog spremembe  278

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri odločanju o uvedbi sankcij in, v primeru uvedbe, pri določanju njihove narave in ustrezne ravni se odvisno od primera ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.	2. Pri odločanju o uvedbi sankcij in, v primeru uvedbe, pri določanju njihove narave in ustrezne ravni se odvisno od primera ustrezno upoštevajo:

Predlog spremembe  279

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) prizadevanja podjetja za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ;

Predlog spremembe  280

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) vse izvedene naložbe in vso ciljno usmerjeno podporo, zagotovljeno v skladu s členoma 7 in 8;

Predlog spremembe  281

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c) vsako sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah;

Predlog spremembe  282

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d) resnost in trajanje kršitve, ki jo je storilo podjetje, ali resnost vplivov, ki so nastali;

Predlog spremembe  283

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(e) v kolikšni meri so bile odločitve o prednostni razvrstitvi razumne, verodostojne in sprejete v dobri veri;

Predlog spremembe  284

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(f) vse prejšnje kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ki jih je storilo podjetje;

Predlog spremembe  285

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(g) pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima podjetje zaradi kršitve, če so na voljo ustrezni podatki;

Predlog spremembe  286

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(h) kazni, izrečene za podobne kršitve v drugih državah članicah;

Predlog spremembe  287

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(i) ali je podjetje učinkovito obravnavalo pritožbe ali predloge, ki so jih podale osebe ali prizadeti deležniki, med drugim v skladu s členom 9;

Predlog spremembe  288

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(j) vse druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

Predlog spremembe  289

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Določijo se vsaj naslednji ukrepi in sankcije:
	(a) denarne kazni;
	(b) javna izjava o odgovornosti podjetja in naravi kršitve;
	(c) obveznost izvedbe ukrepa, vključno s prenehanjem in opustitvijo vsakršne ponovitve ravnanja, ki pomeni kršitev;
	(d) umik izdelkov iz prostega pretoka ali izvoza.

Predlog spremembe  290

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar se naložijo denarne kazni, te temeljijo na prihodku podjetja.	3. Kadar se naložijo denarne kazni, te temeljijo na svetovnem čistem prihodku podjetja. Zgornja meja denarnih kazni znaša vsaj 5 % svetovnega čistega prihodka podjetja v poslovnem letu pred sprejetjem sklepa o kazni.

Predlog spremembe  291

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice zagotovijo, da se pri izračunu upravnih denarnih kazni za podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), upošteva konsolidirani prihodek, ki ga prijavi podjetje.

Predlog spremembe  292

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice določijo pravila, v skladu s katerimi so podjetja iz člena 2(2), ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo tretje države, izključena iz postopkov javnega naročanja, če ne imenujejo pooblaščenega zastopnika v skladu s členom 16.

Predlog spremembe  293

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da se objavi vsaka odločitev nadzornih organov, ki vsebuje sankcije v zvezi s kršitvijo določb te direktive.	4. Države članice vodijo evidenco izrečenih sankcij in zagotovijo, da se objavi vsaka odločitev nadzornih organov, ki vsebuje sankcije v zvezi s kršitvijo določb te direktive. Objavljena odločitev ne vsebuje osebnih podatkov v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Predlog spremembe  294

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija vzpostavi evropsko mrežo nadzornih organov, ki jo sestavljajo predstavniki nadzornih organov. Mreža olajšuje sodelovanje nadzornih organov ter koordinacijo in usklajevanje njihovih regulativnih, preiskovalnih in nadzornih praks ter praks sankcioniranja in po potrebi izmenjavo informacij med njimi.	Komisija vzpostavi evropsko mrežo nadzornih organov, ki jo sestavljajo predstavniki nadzornih organov. Mreža olajšuje sodelovanje nadzornih organov ter koordinacijo in usklajevanje njihovih regulativnih, preiskovalnih in nadzornih praks ter praks sankcioniranja in po potrebi izmenjavo informacij med njimi, pa tudi zagotavlja redno obveščanje javnosti o svojih dejavnostih.

Predlog spremembe  295

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko povabi agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem na področjih, ki jih zajema ta direktiva, da se pridružijo evropski mreži nadzornih organov.	Komisija povabi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje, Evropski organ za delo, Evropski svet za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter druge agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem na področjih, ki jih zajema ta direktiva, da se pridružijo evropski mreži nadzornih organov.

Predlog spremembe  296

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice sodelujejo z mrežo, da bi opredelile podjetja v svoji pristojnosti, in sicer zlasti tako, da zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali neevropsko podjetje izpolnjuje merila iz člena 2.

Predlog spremembe  297

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Evropska mreža nadzornih organov objavi register podjetij zunaj EU in njihove skladnosti.

Predlog spremembe  298

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) niso izpolnila obveznosti iz členov 7 in 8 ter	(a) niso izpolnila obveznosti iz te direktive ter

Predlog spremembe  299

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) je zaradi te neizpolnitve prišlo do negativnega vpliva, ki bi ga bilo treba prepoznati, preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi iz členov 7 in 8, in je ta vpliv povzročil škodo.	(b) je podjetje zaradi te neizpolnitve povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k dejanskemu negativnemu vplivu, ki bi ga bilo treba prepoznati, prednostno razvrstiti, preprečiti, ublažiti, odpraviti, popraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi iz te direktive, in je ta vpliv povzročil škodo.

Predlog spremembe  300

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne glede na odstavek 1 države članice zagotovijo, da podjetje, ki je sprejelo ukrepe iz člena 7(2), točka (b), in člena 7(4) ali člena 8(3), točka (c), in člena 8(5), ni odgovorno za škodo, ki jo povzroči negativni vpliv, ki je posledica dejavnosti posrednega partnerja, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, razen če je bilo glede na okoliščine primera nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev ali odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega.	črtano

Predlog spremembe  301

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti iz tega odstavka se ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.	Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti se ustrezno upošteva obseg prizadevanj podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za sprejetje popravnih ukrepov, vključno s tistimi, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti in prizadetimi deležniki za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Predlog spremembe  302

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da:
	(a) je zastaralni rok za vložitev odškodninskih tožb vsaj deset let in da so sprejeti ukrepi, s katerimi se zagotovi, da postopki za tožeče stranke niso nedopustno dragi;
	(b)  lahko tožeče stranke zahtevajo opustitvene ukrepe, vključno s skrajšanimi postopki. Ti ukrepi so v obliki dokončnega ali začasnega ukrepa, v skladu s katerim preneha delovanje, ki bi lahko bilo v nasprotju s to direktivo, ali se zagotovi uskladitev z ukrepom iz te direktive;
	(c)  sprejeti so ukrepi, s katerimi se brez poseganja v nacionalno pravo zagotovi, da lahko pooblaščeni sindikati, organizacije civilne družbe in drugi ustrezni akterji, ki delujejo v javnem interesu, na sodišču vlagajo tožbe v imenu žrtve ali skupine žrtev negativnih vplivov in da imajo v postopku pravice in obveznosti tožeče stranke;
	(d)  ko je zahtevek vložen in tožeča stranka predloži elemente, s katerimi utemelji verjetnost, da je podjetje odgovorno v skladu s to direktivo, ter navede, da podjetje razpolaga z dodatnimi dokazi, se sodiščem omogoči, da odredijo, naj podjetje te dokaze razkrije v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom ob upoštevanju pravil Unije in nacionalnih pravil o zaupnosti in sorazmernosti.

Predlog spremembe  303

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Podjetja, ki so sodelovala v pobudah industrije ali večdeležniških pobudah ali uporabila preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, ali pogodbene klavzule za podporo pri izvajanju posameznih vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda, se vseeno lahko štejejo za odgovorna v skladu s tem členom.

Predlog spremembe  304

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Civilna odgovornost podjetja za škodo, ki izhaja iz te določbe, ne posega v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali katerih koli neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi.	3. Civilna odgovornost podjetja za škodo, ki izhaja iz te določbe, ne posega v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali katerih koli neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. V primerih, ko hčerinska družba spada na področje uporabe te direktive in jo je matična družba razpustila ali se je sama namerno razpustila, da bi se izognila odgovornosti, in nima pravnega naslednika, se lahko za odgovorno šteje matična družba.

Predlog spremembe  305

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiva.	4.  Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne omejujejo odgovornosti podjetij v skladu s pravnim sistemom Unije ali nacionalnimi pravnimi sistemi, vključno s pravili glede solidarne odgovornosti.

Predlog spremembe  306

 

Predlog direktive

Člen 24 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javna podpora	Javna podpora, javno naročanje in javne koncesije

Predlog spremembe  307

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zaprosijo za javno podporo, potrdijo, da jim niso bile naložene sankcije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive.	Države članice zagotovijo, da izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, ali njihovo prostovoljno izvajanje velja za enega od okoljskih in socialnih vidikov, ki ga je treba upoštevati v skladu s pravili, ki se uporabljajo za dodelitev javne podpore ali oddajo javnih naročil in koncesij.

Predlog spremembe  308

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 11 in člena 14(4a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  309

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prenos pooblastila iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Prenos pooblastila iz člena 3(2) ter člena 11 ali člena 14(4a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe  310

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), člena 11 ali člena 14(4a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe  311

 

Predlog direktive

Člen 29 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pregled	Pregled in poročanje

Predlog spremembe  312

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:	1. Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = šest let od datuma začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu je ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev, zlasti njena učinkovitost pri preprečevanju morebitnih negativnih vplivov, odpravi dejanskih negativnih vplivov ali čim večjem zmanjšanju njihovega obsega na svetovni ravni in oblikovanju priporočil za ukrepe, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog. V poročilu so ocenjena zlasti naslednja vprašanja:

Predlog spremembe  313

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) vpliv te direktive na MSP, pri čemer se opiše in oceni učinkovitost različnih ukrepov in instrumentov za podporo, ki jo MSP zagotavljajo Komisija in države članice;

Predlog spremembe  314

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-aa) ocena števila malih in srednjih podjetij, ki prostovoljno izvajajo naloge glede trajnostnosti podjetij in skrbnega pregleda v skladu s to direktivo;

Predlog spremembe  315

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-ab) učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev, kar vključuje s tem povezane neposredne stroške ter gospodarske, socialne in okoljske koristi, pa tudi vplive na konkurenčnost podjetij v Evropski uniji;

Predlog spremembe  316

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ali je treba znižati pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2(1);	(a) ali je treba znižati pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2, zlasti v nekaterih sektorjih, ali so načini računanja pragov ustrezni in ali je treba zapolniti pomembne vrzeli, da se bo direktiva uporabljala za vse ustrezne pravne oblike gospodarskih subjektov in kompleksnih podjetniških struktur;

Predlog spremembe  317

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) učinkovitost mehanizmov izvrševanja, vzpostavljenih na nacionalni ravni, ter sankcij in postopkov, zlasti v zvezi s civilno odgovornostjo;

Predlog spremembe  318

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) konvergenco in razhajanje nacionalnih zakonov držav članic pri prenosu te direktive;

Predlog spremembe  319

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ali je treba spremeniti seznam sektorjev iz člena 2(1), točka (b), tudi zaradi uskladitve s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;	črtano

Predlog spremembe  320

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ali je treba spremeniti Prilogo, tudi glede na mednarodni razvoj dogodkov;	črtano

Predlog spremembe  321

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ali bi bilo treba člene 4 do 14 razširiti na negativne vplive na podnebje.	(d) ali bi bilo treba člene 4 do 14 razširiti na dodatne negativne vplive, zlasti da bi vključevali tudi negativne vplive na dobro upravljanje.

Predlog spremembe  322

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ali je treba pripraviti obsežen načrt trajnostnosti za obravnavo vplivov na okolje, ki niso povezani s podnebjem;

Predlog spremembe  323

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) ali bi bilo treba opredelitev vrednostne verige v zvezi z reguliranimi finančnimi podjetji razširiti na večji razpon podjetij.

Predlog spremembe  324

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija na ravni Unije začne in usklajuje letno ocenjevanje odpornosti podjetji proti neugodnim scenarijem, povezanim z njihovimi vrednostnimi verigami. Oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  325

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te predpise uporabljajo na naslednji način:	Te predpise uporabljajo od … [UL vstavi: tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 1000 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka ali so bila končne matične družbe skupin s toliko zaposlenimi in tolikšnim prihodkom, in podjetja iz člena 2(2), ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka v Uniji ali so bila končne matične družbe skupin s tolikšnim prihodkom.
	Te predpise uporabljajo od … [UL vstavi: štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka ali so bila končne matične družbe skupin s toliko zaposlenimi in tolikšnim prihodkom.
	Te predpise uporabljajo od … [UL vstavi: štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (a), ki so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, in podjetja iz člena 2(2), ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila več kot 40 milijonov EUR čistega prihodka v Uniji in 150 milijonov EUR po svetu ali so bila končne matične družbe skupin s tolikšnim prihodkom.
	Z odstopanjem od četrtega pododstavka tega odstavka se lahko podjetja iz člena 2(1), točka (a), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, odločijo, da obveznosti iz te direktive ne bodo izpolnila do [UL vstavi: pet let od datuma začetka veljavnosti te direktive]. V takih primerih podjetje obvesti nadzorni organ in predloži kratko izjavo o razlogih za to.

Predlog spremembe  326

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) od ... [UL vstavi: dve leti od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a);	črtano

Predlog spremembe  327

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) od ... [UL vstavi: štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b).	črtano

Predlog spremembe  328

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitve pravic in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah	1. Pravice in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah

Predlog spremembe  329

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitev pravice narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	1. Pravica narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s 1. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  330

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kršitev pravice do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;	2. Pravica do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  331

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kršitev prepovedi mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;	3. Prepoved mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  332

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kršitev pravice do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;	4. Pravica do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  333

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Kršitev prepovedi samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;	5. Prepoved samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  334

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kršitev prepovedi poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;	6. Prepoved poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  335

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Kršitev pravice do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s pravičnim zaslužkom, človeka vrednim življenjem, varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	7. Pravica do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s plačilom, ki omogoča človeka vredno življenje, varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa. To vključuje pravico zaposlenih do dostojne plače ter pravico samozaposlenih delavcev in malih gospodarskih subjektov do dostojnega dohodka v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 23(3) Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  336

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Pravica vsakogar do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanjem, ter do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah;

Predlog spremembe  337

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Kršitev prepovedi omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	8. Prepoved omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  338

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Kršitev otrokove pravice, da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice, da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;	9. Otrokova pravica, da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica, da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; pravica do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; pravico do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;

Predlog spremembe  339

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Kršitev prepovedi zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, nikakor pa ne mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);	10. Prepoved zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, nikakor pa ne mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);

Predlog spremembe  340

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 11 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Kršitev prepovedi dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:	11. Prepoved dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:

Predlog spremembe  341

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Kršitev prepovedi prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	12. Prepoved prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  342

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
13. Kršitev prepovedi vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	13. Prepoved vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  343

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
14. Kršitev prepovedi trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;	14. Prepoved trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

Predlog spremembe  344

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 15 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
15. Kršitev pravice do svobode združevanja in zbiranja, pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:	15. Pravica do svobode združevanja in zbiranja, pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:

Predlog spremembe  345

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
16. Kršitev prepovedi neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;	16. Prepoved neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;

Predlog spremembe  346

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
17. Kršitev prepovedi odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	17. Prepoved odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  347

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
18. Kršitev prepovedi povzročanja izmerljive degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki	18. Prepoved povzročanja degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki

Predlog spremembe  348

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil ali	(a) škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil in krme ali

Predlog spremembe  349

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) škodujejo zdravju, na primer s povzročanjem epidemij, ob upoštevanju pristopa „eno zdravje“ ali

Predlog spremembe  350

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov,	(e)  vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov, v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členom 5 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

Predlog spremembe  351

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
19. Kršitev prepovedi nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	19. Prepoved nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  352

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	19a. Pravice domorodnih ljudstev do samoodločbe v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 1 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ter njihova pravica, da dajo, spremenijo, zavrnejo ali umaknejo svoje svobodno, predhodno in informirano soglasje za posege, odločitve in dejavnosti, ki lahko vplivajo na njihova zemljišča, ozemlja, vire in pravice, v skladu s členom 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členoma 2 in 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

Predlog spremembe  353

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
20. Kršitev pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s členi 25, 26(1) in (2), 27 ter 29(2) Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev;	20. Kršitev pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s členoma 1 in 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členi 1, 2 in 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

Predlog spremembe  354

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
21. Kršitev prepovedi ali pravice, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela, in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten s temi sporazumi, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo tveganje take kršitve in določilo vse ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev obveznosti iz člena 4 te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir.	21. Prepoved ali pravica, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela, kadar obstaja predvidljivo tveganje, da bi bila lahko prizadeta.

Predlog spremembe  355

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah	2. Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter instrumenti na tem področju

Predlog spremembe  356

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;	– Deklaracija Združenih narodov o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;

Predlog spremembe  357

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracija Združenih narodov o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

Predlog spremembe  358

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija Združenih narodov proti korupciji, 2003;

Predlog spremembe  359

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija OECD o boju proti podkupovanju, 1997;

Predlog spremembe  360

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih, 1989 (št. 169);

Predlog spremembe  361

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 – podalinea 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija MOD o varnosti in zdravju pri delu, 1981 (št. 155);

Predlog spremembe  362

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 – podalinea 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija MOD o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu, 2006 (št. 187);

Predlog spremembe  363

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– instrumenti mednarodnega humanitarnega prava, kot so določeni v ženevskih konvencijah in dodatnih protokolih;

Predlog spremembe  364

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.

Predlog spremembe  365

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kršitve mednarodno priznanih ciljev in prepovedi, vključenih v okoljske konvencije	V Uniji in mednarodno priznani cilji in prepovedi, vključeni v okoljske in podnebne konvencije ter zakonodajo Unije

Predlog spremembe  366

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Obveznost prepoznavanja in preprečevanja, ublažitve ali odprave negativnega vpliva na eno od naslednjih okoljskih kategorij:
	(a) podnebne spremembe;
	(b)  izgubo biotske raznovrstnosti;
	(c)  onesnaževanje zraka, vode in tal;
	(d)  degradacijo kopenskih, morskih in sladkovodnih ekosistemov;
	(e)  krčenje gozdov;
	(f)  prekomerno porabo materiala, vode, energije in drugih naravnih virov;
	(g)  škodljivo proizvodnjo odpadkov in napačno ravnanje z njimi, vključno z nevarnimi snovmi;

Predlog spremembe  367

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitev obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov, ki se nanašajo na uporabo bioloških virov, da bi se izognili negativnim vplivom na biološko raznovrstnost ali jih zmanjšali na najmanjšo možno mero v skladu s členom 10(b) Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in [ob upoštevanju morebitnih sprememb Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020], vključno z obveznostmi iz Kartagenskega protokola glede razvoja, prevoza, uporabe in sproščanja živih spremenjenih organizmov ter obveznostmi iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, z dne 12. oktobra 2014;	črtano

Predlog spremembe  368

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kršitev prepovedi uvoza ali izvoza brez dovoljenja osebkov vrst iz Dodatka h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z dne 3. marca 1973 v skladu s členi III, IV in V;	2. Prepoved uvoza ali izvoza brez dovoljenja osebkov vrst iz Dodatka h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z dne 3. marca 1973 v skladu s členi III, IV in V;

Predlog spremembe  369

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kršitev prepovedi proizvodnje proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s členom 4(1) in Prilogo A, del I, h Konvenciji Minamata o živem srebru z dne 10. oktobra 2013 (Konvencija Minamata);	3. Prepoved proizvodnje proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s členom 4(1) in Prilogo A, del I, h Konvenciji Minamata o živem srebru z dne 10. oktobra 2013 (Konvencija Minamata);

Predlog spremembe  370

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kršitev prepovedi uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih v smislu člena 5(2) in Priloge B, del I, h Konvenciji Minamata po datumu opustitve, ki je za zadevne proizvode in postopke določen v tej konvenciji;	4. Prepoved uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih v smislu člena 5(2) in Priloge B, del I, h Konvenciji Minamata po datumu opustitve, ki je za zadevne proizvode in postopke določen v tej konvenciji;

Predlog spremembe  371

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Kršitev prepovedi obravnave odpadkov z živim srebrom v nasprotju z določbami člena 11(3) Konvencije Minamata;	5. Prepoved obravnave odpadkov z živim srebrom v nasprotju z določbami člena 11(3) Konvencije Minamata;

Predlog spremembe  372

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kršitev prepovedi proizvodnje in uporabe kemikalij v skladu s členom 3(1), točka (a)(i), in Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih z dne 22. maja 2001 v različici Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45);	6. Prepoved proizvodnje in uporabe kemikalij v skladu s členom 3(1), točka (a)(i), in Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih z dne 22. maja 2001 v različici Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45);

Predlog spremembe  373

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Kršitev prepovedi rokovanja z odpadki, njihovega zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja na način, ki ni okolju primeren, v skladu z veljavnimi predpisi v ustrezni jurisdikciji v skladu z določbami člena 6(1), točka (d)(i) in (ii), Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih;	7. Prepoved rokovanja z odpadki, njihovega zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja na način, ki ni okolju primeren, v skladu z veljavnimi predpisi v ustrezni jurisdikciji v skladu z določbami člena 6(1), točka (d)(i) in (ii), Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih;

Predlog spremembe  374

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Kršitev prepovedi uvoza kemikalije iz Priloge III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki je bila sprejeta 10. septembra 1998, kot to navede pogodbenica uvoznica konvencije v skladu s postopkom soglasja po predhodnem obveščanju;	črtano

Predlog spremembe  375

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Kršitev prepovedi proizvodnje in porabe določenih substanc, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (kot so klorofluoroogljikovodiki, haloni, CTC, TCA, BCM, MB, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki in delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki), po obdobju postopnega opuščanja v skladu z Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča in njenim Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;	9. Prepoved proizvodnje in porabe določenih substanc, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (kot so klorofluoroogljikovodiki, haloni, CTC, TCA, BCM, MB, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki in delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki), po obdobju postopnega opuščanja v skladu z Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča in njenim Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

Predlog spremembe  376

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 10 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Kršitev prepovedi izvoza nevarnih odpadkov v smislu člena 1(1) in drugih odpadkov v smislu člena 1(2) Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja z dne 22. marca 1989 (Baselska konvencija) ter v smislu Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1) (Uredba (ES) št. 1013/2006), kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2174 z dne 19. oktobra 2020 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11)	10. Prepoved izvoza nevarnih odpadkov v smislu člena 1(1) in drugih odpadkov v smislu člena 1(2) Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja z dne 22. marca 1989 (Baselska konvencija) ter v smislu Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1) (Uredba (ES) št. 1013/2006), kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2174 z dne 19. oktobra 2020 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11)

Predlog spremembe  377

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12a. Obveznost doseganja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki se razlaga v skladu s členom 2(1)(a), členom 4(1), členom 4(2) in členom 5(1) Pariškega sporazuma na podlagi Okvira OZN o podnebnih spremembah, evropskih podnebnih pravil in zaveze glede zmanjšanja svetovnih emisij metana;

Predlog spremembe  378

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12b. Obveznost sprejetja vseh ukrepov v skladu s Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki so potrebni za preprečevanje, zmanjšanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja iz katerega koli vira, pri čemer je treba v skladu s členom 194(1) UNCLOS, tudi s členom 194(3)(a), členom 194(3)(b), členom 194(3)(c) in členom 194(3)(d), v ta namen v skladu s svojimi možnostmi uporabiti najprimernejša sredstva, ki so na razpolago;

Predlog spremembe  379

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12c. Pravice do dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot je določeno zlasti v členih 4, 6 in 9 Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija);

Predlog spremembe  380

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12d. Obveznost zagotavljanja, da lahko osebe, skupine in organizacije, ki spodbujajo in zagovarjajo človekove pravice na področju okoljskih zadev, ki so povezane z vrednostno verigo podjetja, delujejo, ne da bi bile pri tem tarča groženj, omejitev ali negotovosti ter ne da bi bile zaradi tega na kakršen koli način kaznovane, sodno preganjane ali nadlegovane, kot je določeno v členu 3(8) Aarhuške konvencije;

Predlog spremembe  381

 

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12e. Obveznost sprejetja vseh ustreznih ukrepov za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov na čezmejne vode v skladu s Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer iz leta 1992.

 

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti poročevalke. Poročevalka je pri pripravi osnutka poročila prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

 

93 Gruppen

American Bar Association

American Chamber of Commerce in Belgium (AmCham Belgium)

American University College of Law

Amnesty International

Anti-Slavery International

Association française des entreprises privées (AFEP)

Association of Financial Markets in Europe (AFME)

Austrian Chamber of Labour (AK)

Bayer AG

Business & Human Rights Resource Centre

Business Europe

Centraal Bureau Levensmiddelenhandel (CBL)

Clean Clothes Campaign

ClientEarth

Coopération Internationale pour le Développement et la Solidarité (CIDSE)

Cornell University

Danish Institute for Human Rights

Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ)

Deutscher Gewerkschaftsbund (DGB)

Digital Europe

E3G

Economy for the Common Good (ECG)

Ecopreneur

Erasmus Universiteit Rotterdam

Ernst and Young (EY)

Eurochambres

Eurogroup for Animals

Eurometaux

European Association of Auto Suppliers (CLEPA)

European Branded Clothing Alliance (EBCA)

European Coalition for Corporate Justice (ECCJ)

European Cocoa Association

European Economic and Social Committee (EESC)

European Federation of Building and Woodworkers (EFBWW)

European Federation of Food, Agriculture and Tourism Trade Unions (EFFAT)

European Federation of Jewellery

European Securities and Markets Association (ESMA)

European Trade Union Confederation (ETUC)

European Trade Union Institute (ETUI)

European University Institute

Evofenedex

Federatie Nederlandse Vakbeweging (FNV)

Federation Bancaire Francaise (FBF)

Finnish Trade Union Representation to the EU

Finnwatch

Frank Bold

Friedrich-Ebert-Stiftung

Friends of the Earth Europe

Germanwatch

GLOBAL 2000

Global Witness

Greenpeace Nederland

Initiatief Duurzaam en Verantwoord Ondernemen (IDVO)

Institut Jacques Delors

International Alert

International Federation for Human Rights

Green Trade Network

Mission of Norway to the EU

MVO Platform

Nederlandse Vereniging van Banken

Nestlé

Notre Affaire à Tous

NOVA School of Law

Open Society Foundations

Organisation for Economic Cooperation and Development (OECD)

Oxfam

Pensioenfederatie

Quifactum

Rutgers Law School

Search for Common Ground

Shift Project

Sociaal-Economische Raad (SER)

Solidaridad

Stichting Vredesbeweging Pax Nederland (PAX)

The Responsible Contracting Project

Tony's Chocolonely

TUI Group

UNICEF

Unionen

University of Utrecht

Verbraucherzentrale Bundesverband (VZBV)

Vereniging VNO-NCW

World Benchmarking Alliance

World Wide Fund for Nature (WWF)

 

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (25.1.2023)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Raphaël Glucksmann

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 23. februarja 2022 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937. V predlogu so določeni in podrobno opisani obvezni postopki skrbnega pregleda, da lahko podjetja izpolnijo svoje obveznosti in so odgovorna za neizpolnjevanje obveznosti.

 

Poročevalec pododbora DROI pozdravlja predlog Komisije in meni, da bo verjetno spodbudil podjetja, da bodo pozitivno spremenila svoje ravnanje v smeri prepoznavanja, preprečevanja in škodljivih učinkov njihovih dejavnosti in odnosov v njihovih globalnih vrednostnih verigah.

 

S tem zakonodajnim predlogom ima EU priložnost, da se uveljavi kot svetovna normativna sila tako, da bo prevzela vodilno vlogo pri reševanju resnega izziva trajnostnega razvoja, s katerim se družbe soočajo skupaj in po svetu. Ta direktiva je edinstvena priložnost za EU, da združi človeško in okoljsko trajnostnost v poslovne in podjetniške prakse ter spodbudi spremembe na svetovni ravni. 

 

Vendar predlog v številnih pogledih ne ubira pristopa, osredotočenega na človekove pravice, in ne izvaja splošno sprejetih mednarodnih standardov. Ne izpolnjuje v celoti zastavljenih ciljev in ne uveljavlja dobrih praks v zvezi s skrbnim pregledom, ki jih številna podjetja EU že izvajajo prostovoljno.

 

Poročevalec izpostavlja več točk, ki bi jih lahko razjasnili in izpopolnili, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost postopkov skrbnega pregleda ter povečali odgovornost podjetij vzdolž njihovih vrednostnih verig. Cilj teh izboljšav je povečati učinkovitost in izvedljivost zakonodaje za podjetja, prizadete deležnike in žrtve.

 

V ta namen bi bilo dodali ali utrdili naslednje elemente: 

 

– zagotoviti je treba, da podjetja izvajajo skrbni pregled vzdolž celotnih vrednostnih verig, in sicer na podlagi tveganja negativnih učinkov, ki ga določi njihov sektor dejavnosti, in znotraj njihovih dejavnosti;

 

– od podjetij je treba zahtevati, da obravnavajo tveganja in negativne učinke na dobro upravljanje, glede na dokazano in mednarodno priznano medsebojno povezanost med dobrim upravljanjem in uživanjem človekovih pravic;

 

– od podjetij je treba zahtevati, da smiselno sodelujejo z deležniki, da bi jih obveščala o svojih poslovnih odločitvah in praksah v zvezi s skrbnim pregledom, jih izboljšala ter zagotovila zaščito in varnost vseh deležnikov pred povračilnimi ukrepi in kaznimi za njihovo sodelovanje;

 

– od podjetij je treba zahtevati, da se škoda, ki jo povzročijo ali ki je povezana z njihovim poslovanjem in vrednostnimi verigami, učinkovito popravi; 

 

– zagotoviti je treba odgovornost podjetij, žrtvam pa omogočiti dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev za škodo, nastalo zaradi kršitev opravljanja obveznosti skrbnega pregleda.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.	(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah79 priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.	(5) V obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij je določeno, da bi morala podjetja spoštovati in varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah79 priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov. Poleg tega je navedeno, da bi morala imeti podjetja vzpostavljene postopke, ki bi omogočili odpravo vseh škodljivih vplivov na človekove pravice, ki jih povzročijo ali h katerim prispevajo. Ta vodilna načela v okviru svoje dolžnosti zaščite pred kršitvami človekovih pravic, povezanih s poslovanjem, nadalje priznavajo, da bi morale države sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi s sodnimi, upravnimi in zakonodajnimi sredstvi zagotovile, da imajo oškodovanci dostop do učinkovitih pravnih sredstev.
__________________	__________________
79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.	79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja80, ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice81 so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD)82.	(6) Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja80, ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice81 so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V smernicah OECD je navedena tudi zahteva, da morajo podjetja sodelovati z ustreznimi deležniki, da bi jim ponudili konkretno možnost, da bodo upoštevana njihova stališča v zvezi z načrtovanjem in odločanjem o projektih ali drugih dejavnostih, ki lahko znatno vplivajo na lokalne skupnosti. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD)82.
__________________	__________________
80 Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.	80 Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.
81 Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.	81 Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.
82 Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.	82 Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–202499. Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih smernic, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda.	(12) Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–202499. Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih smernic, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda. Akcijski načrt poudarja tudi pomen boja proti korupciji v skladu s Konvencijo ZN proti korupciji in priznava, da korupcija omogoča, ohranja in institucionalizira kršitve človekovih pravic ter ovira spoštovanje in izvajanje človekovih pravic.
__________________	__________________
99 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).	99 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem, ublažitvijo, odpravo in čim večjim zmanjšanjem morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami.	(14) Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, spoštujejo človekove pravice in prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih in dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje ter z odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, in zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev ter dostopa do pravnega varstva za žrtve teh negativnih vplivov.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami ter vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.	(15) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami in poslovnimi odnosi v celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. V takem primeru bi moralo podjetje na podlagi svoje ocene predvideti prekinitev poslovnega odnosa v zvezi z zadevnimi dejavnostmi. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Podjetja bi morala ukrepe skrbnega pregleda prilagoditi kontekstu, okolju ter političnim in družbenim okoliščinam svojega lastnega poslovanja, hčerinskih družb in poslovnih odnosov v celotni vrednostni verigi. Podjetja so na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem izpostavljena večjemu tveganju vpletenosti v hude kršitve človekovih pravic. Države članice in podjetja bi na teh območjih morala spoštovati svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, kadar je ustrezno, ter izpolnjevati dolžnosti okrepljenega skrbnega pregleda v skladu s smernicami o okrepljenem skrbnem pregledu človekovih pravic za podjetja v konfliktnih razmerah, ki so jih pripravili Program Združenih narodov za razvoj in drugi ustrezni mednarodni organi. To vključuje dopolnitev standardnega skrbnega pregleda z analizo konflikta, ki temelji na sodelovanju deležnikov ter je namenjena razumevanju temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, ter vpliva poslovnih dejavnosti podjetja na konflikt.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice in okolje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (4) ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave.	(16) Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice, okolje in podnebje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje, (4) ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave. Smernice OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij vključujejo tudi podrobna priporočila za zagotavljanje smiselnega sodelovanja deležnikov in dostopa do pravnega varstva, vključno s smernicami za odpravo ovir za sodelovanje z ranljivimi skupinami deležnikov.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Podjetja morajo v vsakem od šestih korakov in v celotnem postopku skrbnega pregleda smiselno vključevati deležnike. Kot je določeno v smernicah OECD za večnacionalna podjetja, učinkovito sodelovanje deležnikov vključuje interaktivne postopke, zanj je značilna dvosmerna komunikacija in je odvisno od dobre vere udeležencev na obeh straneh. Za namene te direktive bi morali postopki za sodelovanje deležnikov zagotavljati varnost in zaščito fizične in pravne integritete deležnikov. Podjetja bi morala obravnavati tveganja povračilnih ukrepov in kazni, ki so jim izpostavljeni deležniki zaradi svojega sodelovanja. Pri sodelovanju deležnikov bi morala posebno pozornost nameniti ranljivostim in dejavnikom, ki se prekrivajo in prepletajo. Ranljive skupine deležnikov prizadenejo različni in pogosto nesorazmerni negativni vplivi ter te skupine se pogosto soočajo z diskriminacijo in dodatnimi ovirami za sodelovanje in dostop do pravnega varstva. Podjetja bi morala deležnikom priskrbeti smiselne informacije o dejanskih in morebitnih negativnih vplivih posameznih poslov, projektov in naložb na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, in sicer pravočasno in na dostopen način, ob upoštevanju posebnosti skupine deležnikov. Podjetja morajo spoštovati pravice domorodnih ljudstev, kot so določene v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, vključno v zvezi z njihovo svobodno, predhodno in informirano privolitvijo ter njihovo pravico do samoodločbe.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Do negativnih vplivov na človekove pravice in okolje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, uporabe in odstranjevanja izdelkov ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah.	(17) Do negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih, storitvah in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, uporabe in odstranjevanja izdelkov ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah podjetij, ki spadajo na področje uporabe.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale biti obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi omejene na vzpostavljene poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali vzpostavljeni poslovni odnosi pomeniti take neposredne in posredne poslovne odnose, ki so glede na svojo intenzivnost in trajanje trajni ali pa se pričakuje, da bodo trajni, in ki ne predstavljajo zanemarljivega ali pomožnega dela vrednostne verige. Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ bi se morala redno ponovno ocenjevati, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Če neposredni poslovni odnos podjetja velja za vzpostavljenega, bi se morali tudi vsi povezani posredni poslovni odnosi v zvezi s tem podjetjem šteti za vzpostavljene.	(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi zajemati poslovne odnose.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 500 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 150 milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.	(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 250 zaposlenih ali katerih svetovni čisti prihodek presega 40 milijonov EUR in/ali bilančna vsota presega 20 milijonov EUR v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar kotirajo na borzi ali so imela v povprečju več kot 50 zaposlenih in več kot 8 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka in/ali bilančno vsoto, večjo kot 4 milijone EUR, v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, če je bilo najmanj 50 % čistega prihodka ustvarjenega v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.
__________________	__________________
103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).	103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.	(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic, okolja in dobrega upravljanja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na zbiranju neodvisnih podatkov o kršitvah človekovih pravic, težavah z dobrim upravljanjem in okoljski škodi ter njihovem dokumentiranju, zlasti pa bi lahko temeljila na obstoječih in prihodnjih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, oblačil, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo in izdelki iz krzna) ter trgovina na debelo in na drobno z oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki v specializiranih prodajalnah; kmetijstvo, oskrba z vodo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), botanični in živalski vrtovi ter varstvo naravnih vrednot, proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje rudnin in kamnin, pridobivanje in rafiniranje, prevoz in obdelava mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki); proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja električne opreme in proizvodnja drugih strojev in opreme; gradbeništvo, vključno z gradnjo stavb, gradbenim inženirstvom in specializiranimi gradbenimi deli; finančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami; oskrba z električno energijo, plinom in paro ter klimatizacija, vključno s proizvodnjo, prenosom in distribucijo tega blaga ter trgovino z njim; pravne in računovodske dejavnosti, vključno z revizijskimi dejavnostmi; nastanitvene in gostinske dejavnosti ter čiščenje; varovanje in preiskovalne dejavnosti, vključno z nadzorovanjem delovanja varovalnih sistemov; zaposlovalne dejavnosti; saniranje okolja in druge storitve ravnanja z odpadki, zbiranje, predelava in odstranjevanje odpadkov; pridobivanje sekundarnih surovin; zdravstvo in socialno varstvo, vključno z bivalno oskrbo; informacijske storitve, vključno z obdelavo podatkov, gostovanjem ter povezanimi dejavnostmi; spletni portali. V finančnem sektorju bi bilo treba zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi.	(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede oseb, ki je posledica kakršnega koli ukrepa ali opustitve ukrepa, s katerim se posamezniku ali skupini odvzame ali zmanjša zmožnost, da uživa pravice ali je zaščitena s prepovedmi iz mednarodnih instrumentov in konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi negativna posledica za uživanje pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva. Navedeno prilogo bi bilo treba redno pregledovati in zagotoviti njeno skladnost s cilji Unije o človekovih pravicah. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo seznama v Prilogi bi bilo treba prenesti na Komisijo. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.	(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic, okolja in dobrega upravljanja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje ter zagotoviti njihovo popravo, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni mehanizem, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov in zagotavljanje njihove poprave.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v vse svoje poslovne politike in imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe, ter opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobiti.	(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v vse svoje poslovne politike in imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe, ter opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na poslovne odnose. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda oceniti in posodobiti vsakič, ko obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi se lahko pojavila nova tveganja negativnih vplivov, in vsaj vsako leto.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Regulirani finančni podjemi, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.	(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati in oceniti dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih smiselnega sodelovanja deležnikov in evidentiranju vrednostnih verig podjetja, vključno s pomembnimi informacijami, kot so imena, lokacije, vrste dobavljenih izdelkov in storitev ter informacije o hčerinskih družbah, dobaviteljih in poslovnih partnerjih. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Svobodno, predhodno in informirano soglasje domorodnih ljudstev bi moralo biti pogoj za vsako dejavnost, ki vpliva na njihova zemljišča, ozemlja in naravne vire. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali ublažiti vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo ob posvetovanju z deležniki razviti in izvajati strategijo prednostnega razvrščanja, pri kateri bi bilo treba upoštevati stopnjo resnosti, verjetnost, trajanje, razširjenost in popravljivost različnih morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih.	(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in popravi negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da podjetja sodelujejo s prizadetimi deležniki in ocenijo morebitne negativne vplive začasne ali dokončne prekinitve pogodb, da bi preprečila večjo škodo. Izključitev bi bilo treba predvideti, kadar je morebiten negativni vpliv povezan s sistemsko in državno represijo in ga zato ni mogoče preprečiti z ukrepi podjetja ter kadar podjetje oceni, da negativni vpliv, ki bi ga ustvarila prekinitev poslovnega odnosa, ne bi bil večji od negativnega vpliva, ki ga namerava preprečiti ali ublažiti.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.	(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da sprejmejo naslednje ukrepe: podjetja bi morala pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Načrt preprečevalnih ukrepov bi bilo treba razviti v okviru stalnega in smiselnega sodelovanja deležnikov ter ga natančno prilagoditi okoliščinam poslovanja in vrednostne verige podjetja. V načrtu bi bilo treba prepoznati in oceniti, ali so poslovni model in strategije podjetja prilagojeni zahtevam glede skrbnega pregleda in ali vključujejo strategijo prednostnega razvrščanja na podlagi resnosti in verjetnosti morebitnih negativnih vplivov, če podjetje ni more preprečiti ali ublažiti vseh morebitnih negativnih vplivov obenem. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za partnerje, dobavitelje, vključno z MSP, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.	(36) V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, bi za podjetja morala veljati obveznost, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in ublažitev, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv povezan s sistemsko in državno represijo in ga zato ni mogoče preprečiti z ukrepi podjetja ter kadar podjetje oceni, da negativni vpliv, ki bi ga ustvarila prekinitev poslovnega odnosa, ne bi bil večji od negativnega vpliva, ki ga namerava preprečiti ali ublažiti. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost začasne ali trajne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi z vzpostavljenimi poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.	(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice, okolje ali dobro upravljanje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v primerih, ko negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, ublažiti vplive in zagotoviti popravo vpliva neposredno pri prizadetih osebah ali skupnostih ali sodelovati pri tej popravi. Pri ublažitvi negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Cilj poprave bi morala biti povrnitev prizadetih oseb v stanje, v katerem bi bile, če do negativnega vpliva ne bi prišlo (če je to mogoče), poprava pa bi morala biti sorazmerna s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo in popravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje. Popravne ukrepe bi bilo treba določiti na podlagi smiselnega sodelovanja prizadetih deležnikov, vključujejo pa lahko vračilo ali sanacijo, opravičilo, finančno ali nefinančno nadomestilo ter oceno, ali imajo ranljivi deležniki enakopravno korist pri plačilih nadomestil ali drugih oblikah vračil. Podjetja bi morala zagotoviti jamstva, da ne bodo dovolila, da bi se negativni vplivi ponovili. Predlog podjetja za popravo ne bi smel preprečiti prizadetim deležnikom, da uveljavijo civilno odgovornost podjetja, sodišča pa bi ga morala ustrezno upoštevati v civilnih postopkih.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.	(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Pripraviti in izvajati bi morala načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Načrt popravljalnih ukrepov bi bilo treba razviti v okviru stalnega in smiselnega sodelovanja deležnikov z ustreznim spremljanjem izvajanja dogovorjenih zavez ter ga natančno prilagoditi okoliščinam poslovanja in vrednostne verige podjetja. V načrtu bi bilo treba tudi prepoznati in oceniti, ali so poslovni model in strategije podjetja prilagojeni zahtevam glede skrbnega pregleda. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja, s katerim imajo poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi ali blaženju negativnega vpliva, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za partnerje in dobavitelje, vključno z MSP, s katerim imajo poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	(41) V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, bi za podjetja morala veljati obveznost, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo ali ublažitev negativnega vpliva, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je negativni vpliv povezan s sistemsko in državno represijo in ga zato ni mogoče odpraviti ali ublažiti z ukrepi podjetja ter kadar podjetje oceni, da ne bi ustvarilo večjega negativnega vpliva od tistega, ki ga namerava odpraviti ali ublažiti. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost začasne ali trajne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.	(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo zgodnja opozorila in pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje v zvezi njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi, ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos. Vsi deležniki bi morali biti upravičeni do vložitve take pritožbe, vključno s sindikati in drugimi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, lokalnimi skupnostmi, domorodnimi ljudstvi ter organizacijami civilne družbe, zagovorniki človekovih in okoljskih pravic, neposrednimi pričami in žrtvami kaznivih dejanj korupcije, ki jih je storilo podjetje, ter drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, katerih opredeljen namen je varstvo človekovih pravic, okolja in dobrega upravljanja. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in pravočasnega odziva nanje ter o takih postopkih obvestiti pritožnike in ustrezne deležnike, vključno z delavci, sindikati in drugimi predstavniki delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva in ima učinkovit dostop do pravosodja. V skladu z mednarodnimi standardi bi morala podjetja sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi s pritožbo, razkriti informacije o rezultatih postopka, sprejetih ukrepih in odločitvah ter utemeljiti odločitev. Pritožniki bi morali imeti pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, ali organom držav članic glede tega, kako bi morali učinkovito izvrševati te obveznosti, in da bi zagotovila učinkovito in enotno izvajanje po vseh državah članicah, bi morala Komisija ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter, kadar je ustrezno, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, po potrebi pa tudi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izdati smernice, vključno v zvezi z naslednjim: določenimi sektorji z visokim tveganjem; izmenjavo virov in informacij med podjetji ter pravnimi subjekti v skladu s konkurenčnim pravom; posebnimi postopki in sredstvi za MSP za podporo pri uporabi skrbnega pregleda; evidentiranjem vrednostnih verig podjetij in določenih negativnih vplivov, vključno z negativnimi vplivi na dobro upravljanje; olajšanjem dostopa žrtev do pravnega varstva; preprečevanjem in ublažitvijo tveganja povračilnih ukrepov, ki so mu izpostavljeni deležniki; okrepljenim skrbnim pregledom na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem; odgovorno izključitvijo; oceno in dinamičnim seznamom razmer sistemske in državne represije; metodologijo in merili za upravne sankcije; integriteto in ustreznostjo sektorskih shem in večdeležniških pobud; skrbnim pregledom, pri katerem se upoštevata vidik spola in kulturni vidik; izzivi, s katerimi se spopadajo mali kmetje.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.	(47) Čeprav večina MSP ni vključenih v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. MSP, ki ne spadajo na področje uporabe, vendar se odločijo, da bodo prostovoljno izpolnjevala obveznosti skrbnega pregleda v skladu s to direktivo, bi bilo treba za to spodbujati in nagrajevati. V ta namen se države članice na primer spodbuja, da vzpostavijo sisteme označevanja za prepoznavanje MSP, ki izpolnjujejo obveznosti. Da bi ublažili finančno ali upravno breme za MSP, med katerimi že zdaj mnoga težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize, ter da bi ta podjetja podprli, bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Države članice bi morale finančno podpreti MSP z namenskim financiranjem, zagotoviti tehnično pomoč pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda in jim pomagati pri krepitvi zmogljivosti. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Za zagotavljanje dosledne uporabe in izvajanja nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, bi morali nacionalni nadzorni organi sodelovati in koordinirati svoje ukrepe. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti evropsko mrežo nadzornih organov, nadzorni organi pa bi si morali medsebojno pomagati pri opravljanju svojih nalog in zagotavljati medsebojno pomoč.	(55) Za zagotavljanje dosledne uporabe in izvajanja nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, bi morali nacionalni nadzorni organi sodelovati in koordinirati svoje ukrepe. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti evropsko mrežo nadzornih organov, nadzorni organi pa bi si morali medsebojno pomagati pri opravljanju svojih nalog in zagotavljati medsebojno pomoč. Komisija bi morala za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in ublažitev tveganj izbire najugodnejšega sodišča, ki so posledica decentraliziranega izvrševanja, podpreti države članice s smernicami o uporabi in izvrševanju ter spremljati upoštevanje teh smernic v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik, morebitne pomanjkljivosti pa obravnavati v priporočilih za posamezne države.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah, ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, in ali bi bilo treba določbe o skrbnem pregledu iz te direktive razširiti na negativne vplive na podnebje, ter o tem poročati.	(70) Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, tudi v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih grožnjah, povezanih z dobrim upravljanjem, in okoljskih grožnjah, ter ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, ter o tem redno poročati. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev seznama sektorjev z velikim vplivom.

Predlog spremembe  29 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva se uporablja za podjetja, ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:	1. Ta direktiva se uporablja za vsa podjetja, ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50% tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:	(b) podjetje ni izpolnilo pragov iz točke (a), vendar kotira na borzi ali je imelo v povprečju več kot 50 zaposlenih in več kot 8 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka in/ali bilančno vsoto, večjo kot 4 milijone EUR, v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev z velikim vplivom:

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;	(i) proizvodnja tekstila, oblačil, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo in izdelki iz krzna) ter trgovina na debelo in na drobno z oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki v specializiranih prodajalnah;

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;	(ii) kmetijstvo, oskrba z vodo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), botanični in živalski vrtovi ter varstvo naravnih vrednot, proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).	(iii) pridobivanje rudnin in kamnin, pridobivanje in rafiniranje, prevoz in obdelava mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki);

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja električne opreme in proizvodnja drugih strojev in opreme;

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiib) gradbeništvo, vključno z gradnjo stavb, gradbenim inženirstvom in specializiranimi gradbenimi deli;

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiic) finančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami;

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiid) oskrba z električno energijo, plinom in paro ter klimatizacija, vključno s proizvodnjo, prenosom in distribucijo tega blaga ter trgovino z njim;

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiie) pravne in računovodske dejavnosti, vključno z revizijskimi dejavnostmi;

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiif) nastanitvene in gostinske dejavnosti ter čiščenje;

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiig) varovanje in preiskovalne dejavnosti, vključno z nadzorovanjem delovanja varovalnih sistemov;

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiih) zaposlovalne dejavnosti;

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiii) saniranje okolja in druge storitve ravnanja z odpadki, zbiranje, predelava in odstranjevanje odpadkov; pridobivanje sekundarnih surovin;

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiij) zdravstvo in socialno varstvo, vključno z bivalno oskrbo;

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii k (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiik) informacijske storitve, vključno z obdelavo podatkov, gostovanjem ter povezanimi dejavnostmi; spletni portali.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2;	(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni kakršen koli morebiten ali dejanski negativni vpliv na osebe, ki je posledica kakršnega koli dejanja ali opustitve dejanja, s katero se konča ali zmanjša zmožnost posameznika ali skupine, da uživa pravice ali je zaščitena s prepovedmi, določenimi v mednarodnih konvencijah in instrumentih, zlasti tistih, ki so navedeni v Prilogi, del I, oddelek 1 in Prilogi, del I, oddelek 2, vključno s poznejšo sodno prakso. Ta priloga se redno pregleduje in je skladna s cilji Unije o človekovih pravicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembo seznama Prilogi I, del I, oddelka 1 in 2;

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) „negativni vpliv na dobro upravljanje“ pomeni vsak morebiten ali dejanski negativni vpliv na dobro upravljanje države, regije ali ozemlja v celotnih vrednostnih verigah podjetij, kot je določeno v mednarodnih instrumentih dobrega upravljanja in protikorupcijskih instrumentih, navedenih v Prilogi I, del I, oddelek 3. Ta priloga se redno pregleduje in je skladna s cilji Unije o dobrem upravljanju. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembo seznama v Prilogi I, del I, oddelek 3;

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) „konfliktna območja in območja z visokim tveganjem“ pomeni območja, kjer potekajo oboroženi konflikti, konflikti med državami ali državljanska vojna, ali nestabilna pokonfliktna območja, območja pod okupacijo in/ali aneksijo in območja s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in/ali varnostjo, kot so propadle države, območja, ki se spopadajo z vsesplošnim nasiljem in/ali hudimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in/ali prava s področja človekovih pravic, ter območja, kjer je tako nasilje sistemsko in/ali ga izvaja država;

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „deležniki“ pomenijo:
	(i)  delavce in zaposlene v podjetju (tudi v okviru neformalnih dogovorov) ter njihove predstavnike, delavce in zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in njihove predstavnike, sindikate, lokalne skupnosti, domorodna ljudstva, zagovornike človekovih in okoljskih pravic, organizacije civilne družbe, neposredne priče in žrtve kaznivih dejanj korupcije, ki jih je storilo podjetje, ter druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih negativni vplivi na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, povezani z izdelki, storitvami in poslovanjem zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov v celotni vrednostni verigi vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;
	(ii)  organizacije, ki predstavljajo posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte iz točke (i) ali katerih ustanovni namen je varstvo človekovih pravic, dobrega upravljanja, okolja ali podnebja;

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) „ranljivi deležniki“ pomenijo posameznike in skupine imetnikov pravic, ki so v marginaliziranem in ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin ali prepletajočih se dejavnikov, med drugim zaradi biološkega spola, družbenega spola, starosti, rase, etnične pripadnosti, družbenega razreda, izobrazbe, domorodne identitete, priseljenskega statusa, invalidnosti ter socialnega in ekonomskega statusa, ki so vzrok za različne in pogosto nesorazmerne negativne vplive ter povzročajo diskriminacijo in so dodatna ovira za udeležbo in dostop do pravnega varstva;

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nb) „zagovorniki človekovih pravic“ pomenijo posameznike, skupine in družbena telesa, ki spodbujajo, varujejo ali si prizadevajo za uveljavljanje splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; zagovorniki človekovih pravic si prizadevajo za spodbujanje in varovanje državljanskih in političnih pravic ter za spodbujanje, varovanje in uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nc) „zagovorniki okoljskih pravic“ pomenijo posameznike in skupine, ki si osebno ali poklicno in miroljubno prizadevajo varovati in spodbujati pravice v zvezi z okoljem in podnebjem, vključno z biotsko raznovrstnostjo, vodo, zrakom, zemljiščem, zemljo, rastlinstvom in živalstvom;

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nd) „smiselno sodelovanje deležnikov“ pomeni vzajemen, odziven, trajen proces sodelovanja z deležniki, za katerega je značilna dvosmerna komunikacija, ki poteka v dobri veri in zagotavlja ustrezno izvajanje dogovorjenih zavez, in ki vključuje pravočasno posredovanje vseh pomembnih informacij, ki jih deležniki potrebujejo; ustrezne postopke za odpravo ovir za sodelovanje ranljivih deležnikov (kot so jezik, kultura, neravnovesja glede spola in položajev moči, delitve znotraj skupnosti) ter ustrezno varstvo za zagotovitev varnosti deležnikov in preprečevanje povračilnih ukrepov in kazni;

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Okrepljen skrbni pregled na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem
	Države članice zagotovijo, da podjetja, ki poslujejo na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem, opredeljenih v členu 3(cb), spoštujejo svoje obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, za vse svoje poslovanje in poslovne odnose, tako da v svoj skrbni pregled vključijo analizo konflikta, ki temelji na smiselnem sodelovanju deležnikov, pri katerem se upošteva konflikt, za razumevanje temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, ter vpliva dejavnosti podjetja na konflikt.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 5a
	Sodelovanje deležnikov
	1.  Države članice zagotovijo, da podjetja učinkovito in smiselno vključujejo deležnike v izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s členi 4 do 11.
	2.  Od podjetij se zahteva, da v vsaki fazi in v celotnem postopku skrbnega pregleda:
	(a)  zagotovijo smiselno sodelovanje deležnikov v vzajemnem, odzivnem in trajnem procesu, za katerega je značilna dvosmerna komunikacija, ki se izvaja v dobri veri, in ki je prilagojen oviram, s katerimi se spopadajo ranljivi deležniki, ter te ovire odpravlja;
	(b)  v skladu s členom 11 pravočasno in celovito zagotovijo vse ustrezne informacije, ki jih deležniki potrebujejo za utemeljeno presojo, in sicer v dostopni in pregledni obliki, vključno s pomembnimi informacijami o poslovanju, projektih in naložbah ter njihovih dejanskih in morebitnih negativnih vplivih;
	(c)  v skladu s členom 23 zagotovijo ustrezno zaščito pred tveganjem povračilnih ukrepov za deležnike;
	(d)  zagotovijo pristop, pri katerem se upoštevata vidik spola in kulturni vidik;
	(e)  zagotovijo ustrezno spremljanje izvajanja dogovorjenih zavez.
	3.  Sodelovanje z delavci in njihovimi predstavniki ne posega v Direktivo 2002/14/ES in Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo Sveta 2001/86/ES.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov	Prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in subjektov v vrednostnih verigah, s katerimi imajo podjetja poslovni odnos.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.	4. Države članice zagotovijo, da podjetja za namene prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov iz odstavka 1 ukrepajo in sprejmejo odločitve na podlagi:
	(a)  evidentiranja svoje vrednostne verige in razkritja pomembnih informacij, vključno z imeni, lokacijami, vrstami poslovanja, dobavljenimi proizvodi in storitvami, ter drugih pomembnih informacij v zvezi s hčerinskimi družbami, podružnicami in poslovnimi odnosi;
	(b)  kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, vključno z razčlenjenimi podatki;
	(c)  neodvisnih poročil in informacij, zbranih v okviru pritožbenih mehanizmov iz člena 9;
	(d)  smiselnega sodelovanja s potencialno prizadetimi deležniki v skladu s členom 3(nd);
	(e)  okvira njihovega poslovanja, kar pomeni, da podjetja, ki poslujejo na konfliktnih območjih ali območjih z visokim tveganjem, izvajajo okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, z vključevanjem analize konflikta, temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, ter vpliva dejavnosti podjetja na konflikt.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da so za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1 podjetjem na voljo ustrezni viri, pri pripravi ustreznih virov pa lahko sodelujejo s Komisijo. Nadzorni organi, kot so opredeljeni v členu 17, so pooblaščeni za izvajanje promocijskih in izobraževalnih dejavnosti v zvezi s tem, tudi za manjša podjetja, za katera ne veljajo obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5 tega člena preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	2. Podjetja morajo sprejeti ustrezne ukrepe, med drugim:

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki;	(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ustrezne ukrepe ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v okviru stalnega in smiselnega sodelovanja deležnikov ter se natančno prilagodi okviru poslovanja in vrednostne verige podjetja. V njem se prepozna in oceni, ali so poslovni model in strategije podjetja prilagojeni zahtevam glede skrbnega pregleda; načrt vključuje strategijo prednostnega razvrščanja na podlagi resnosti in verjetnosti morebitnih negativnih vplivov v primeru, v katerem podjetje ne more preprečiti ali ublažiti vseh morebitnih negativnih vplivov obenem; v njem se zahteva sodelovanje s prizadetimi deležniki in ocenjevanje morebitnih negativnih vplivov začasne ali trajne prekinitve pogodb, da bi se preprečila večja škoda, predvideti prekinitev pogodb, če je morebiten negativni vpliv povezan s sistemsko in državno represijo in ga zato ni mogoče preprečiti z ukrepi podjetja ter kadar podjetje oceni, da ne bi ustvarilo večjega negativnega vpliva od tistega, ki ga namerava preprečiti ali ublažiti;

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	3. Podjetja morajo sprejeti ustrezne ukrepe, med drugim:

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;	(a) odpraviti in ublažiti negativni vpliv, kadar prepoznajo, da so povzročila ta vpliv v svoji celotni vrednosti verigi ali da so k temu vplivu prispevala; zagotoviti prizadetim osebam ali skupnostim neposredno popolno popravo škode ali pri tej popravi sodelovati. Popravni ukrepi:
	(i)  imajo namen po možnosti povrniti prizadete osebe v stanje, v katerem bi bile, če do negativnega vpliva ne bi prišlo, in so sorazmerni s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;
	(ii)  se pravično porazdelijo med podjetjem in partnerjem, ki povzroča škodo ali k njej prispeva;
	(iii)  se določijo na podlagi smiselnega sodelovanja prizadetih deležnikov, vključujejo pa lahko vračilo ali sanacijo, opravičilo, finančno ali nefinančno nadomestilo, oceno, ali imajo ranljivi deležniki enakopravno korist pri plačilih nadomestil, ali druge oblike ter sprejemanje ukrepov za preprečevanje prihodnjih negativnih vplivov;
	(iv)  prizadetim deležnikom ne preprečujejo, da uveljavijo civilno odgovornost podjetij, sodišča pa bi jih morala ustrezno upoštevati v civilnih postopkih;

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Po potrebi se načrt popravljalnih ukrepov pripravi v posvetovanju z deležniki;	(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov in ukrepe z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje, orodji ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Načrt popravljalnih ukrepov se pripravi s smiselnim rednim sodelovanjem deležnikov, in sicer z ustreznim spremljanjem izvajanja dogovorjenih zavez, ter se natančno prilagodi okviru poslovanja in vrednostne verige podjetij. V njem se prepozna in oceni, ali so poslovni model in strategije podjetja prilagojeni zahtevam glede skrbnega pregleda; zahteva se sodelovanje s prizadetimi deležniki in ocenjevanje negativnih vplivov začasne ali trajne prekinitve pogodb, da bi se preprečila večja škoda, ter predvideti prekinitev pogodb, če je negativni vpliv povezan s sistemsko in državno represijo in ga zato ni mogoče odpraviti ali ublažiti z ukrepi podjetja ter kadar podjetje oceni, da ne bi ustvarilo večjega negativnega vpliva od tistega, ki ga namerava odpraviti ali ublažiti;

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pritožbeni postopek	Pritožbeni mehanizem

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko pritožbe vložijo:	2. Države članice zagotovijo, da lahko pritožbe vložijo vse osebe, skupine, skupnosti, subjekti in organizacije civilne družbe iz člena 3, točke (n), (na), (nb) in (nc), ter fizične in pravne osebe, ki jih zastopajo. Če je pritožnik otrok, lahko pritožbo v njegovem imenu vloži zakoniti skrbnik.
(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;
(b) sindikati in drugi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi;
(c) organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico	4. Države članice zagotovijo, da podjetja pritožnikom in njihovim predstavnikom zagotovijo:

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) informacije o dostopu do takih pritožbenih mehanizmov ter javno dostopen opis postopkov;

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-aa) legitimne, dostopne, predvidljive, varne, pravične, pregledne, s pravicami združljive in prilagodljive pritožbene mehanizme, ki deležnikom, med drugim zlasti dejanskim in potencialno prizadetim imetnikom pravic, omogočajo smiselno sodelovanje pri vzpostavitvi in ocenjevanju takih neodvisnih pritožbenih mehanizmov;

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka -a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-ab) jamstva, da ne bo povračilnih ukrepov, zaupnost in anonimnost za deležnike;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka -a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-ac) pravočasne in izčrpne informacije, vključno z jasnimi navedbami časa v zvezi s koraki in ukrepi, sprejetimi v okviru posamezne pritožbe, rezultat postopka in podrobno utemeljitev;

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi s pritožbo, in	(a) ustrezno, pravočasno in učinkovito nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo v podjetju, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe.	(b) priložnost za srečanje s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) celovito popravo, kot je omenjena v členu 8(3), točka (b), in kot iz njega izhaja, in jamstva, da se škoda, ki je predmet pritožbe, ne bo ponovila. Popravni ukrep je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva;

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) neoviran dostop do postopka na podlagi utemeljenih pomislekov iz člena 19, do javnih sodnih mehanizmov iz člena 22 in do katerega koli drugega sodnega ali izvensodnega mehanizma, ne glede na to, ali so uporabili pritožbeni mehanizem in ali so uporabili ali izčrpali možnosti izvensodnih mehanizmov.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	1.  Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter, kadar je ustrezno, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, po potrebi pa tudi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice o določenih obveznostih v skladu s členi 5 do 11, ter o naslednjih vidikih:
	(a)  določenih sektorjih gospodarske dejavnosti z visokim tveganjem, ki pomembno negativno vplivajo na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, vključno s sektorji iz člena 2(1)(b);
	(b) izmenjavi virov in informacij med podjetji in drugimi pravnimi subjekti za namene preprečevanja, blaženja in odpravljanja negativnih vplivov v skladu s konkurenčnim pravom;
	(c)  posebnih postopkih in virih ter izmenjavi informacij za MSP za podporo pri uporabi skrbnega pregleda pri njihovem poslovanju;
	(d)  evidentiranju vrednostnih verig podjetij in učinkovitih postopkih za spremljanje vedenja partnerjev v celotni vrednostni verigi;
	(e)  določenih negativnih vplivih, vključno z negativnimi vplivi na dobro upravljanje;
	(f)  odgovornih in trajnostnih trgovinskih, nabavnih in cenovnih politikah in praksah;
	(g)  lažjem dostopu žrtev do pravnega varstva, tudi v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi, zastopniškimi tožbami, nediskriminatornimi stroški postopka in ustreznimi zastaralnimi roki;
	(h)  preprečevanju in zmanjševanju tveganj povračilnih ukrepov, s katerimi se srečujejo deležniki, vključno z zagovorniki človekovih in okoljskih pravic, zaradi njihovega sodelovanja;
	(i)  izvajanju okrepljenega skrbnega pregleda na konfliktnih, okupiranih in nesamoupravnih ozemljih;
	(j)  odgovorni izključitvi iz škodljivih poslovnih odnosov;
	(k)  oceni in dinamičnemu seznamu okvirov, kadar so negativni vplivi povezani s sistemsko in državno represijo in zaradi tega smiselno sodelovanje, preprečevanje in ublažitev niso mogoči;
	(l)  metodologiji in merilih, ki jih morajo uporabljati nadzorni organi za sprejemanje odločitev v zvezi z upravnimi sankcijami, kot tudi naravo in harmonizacijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij;
	(m)  ocenjevanju integritete in ustreznosti sektorskih shem in pobud z več deležniki, zlasti vključitvi vidikov civilne družbe in deležnikov v revizije;
	(n)  ukrepih, ki bi jih podjetja morala izvajati za zagotovitev skrbnega pregleda, pri katerem se upoštevata vidik spola in kulturni vidik;
	(o)  ukrepih, ki bi jih morala sprejeti podjetja, da bi obravnavala izzive, s katerimi se spoprijemajo mali gospodarski subjekti, vključno z dostopom do dohodka za preživetje.
	2.  Ker je za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev pomembno enotno izvajanje med organi držav članic, se upoštevanje teh smernic spremlja v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik, morebitne pomanjkljivosti pa obravnavajo v priporočilih za posamezne države.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitve pravic in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah	1. Pravice in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – uvodni del (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Te pravice in prepovedi med drugim vključujejo:

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitev pravice narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	1. pravico narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kršitev pravice do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;	2. pravico do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kršitev prepovedi mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;	3. prepoved mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kršitev pravice do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;	4. pravico do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Kršitev prepovedi samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;	5. prepoved samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kršitev prepovedi poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;	6. prepoved poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Kršitev pravice do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s pravičnim zaslužkom, človeka vrednim življenjem, varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	7. pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s plačilom, ki zagotavlja človeka vredno življenje, varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa. To vključuje pravico do pravičnega zaslužka za zaposlene in tudi pravico do dostojnega dohodka za samozaposlene delavce in male kmete v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. pravico vsakogar do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanjem, ter do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer v skladu s členom 11(1) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 25(1) Splošne deklaracije o človekovih pravicah;

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Kršitev prepovedi omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	8. prepoved omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Kršitev otrokove pravice, da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice, da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;	9. otrokovo pravico, da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokovo pravico, da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; pravico do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; pravico do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokovo pravico do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Kršitev prepovedi zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, nikakor pa ne mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);	10. prepoved zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, vsekakor pa mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 11 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. Kršitev prepovedi dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:	11. prepoved dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Kršitev prepovedi prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	12. prepoved prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
13. Kršitev prepovedi vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;	13. prepoved vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
14. Kršitev prepovedi trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;	14. prepoved trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 15 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
15. Kršitev pravice do svobode združevanja in zbiranja, pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:	15. pravico do svobode združevanja in zbiranja, pravico do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
16. Kršitev prepovedi neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;	16. prepoved neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
17. Kršitev prepovedi odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	17. prepoved odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 18 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
18. Kršitev prepovedi povzročanja izmerljive degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki	18. prepoved povzročanja kvantitativne in kvalitativne degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 18 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov,	(e) vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov, in vrednost, ki jo imajo ekosistemi sami po sebi, ter na povezave med njima,

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 18 – zadnji pododstavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členom 5 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členom 5 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja;

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
19. Kršitev prepovedi nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	19. prepoved nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
20. Kršitev pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s členi 25, 26(1) in (2), 27 ter 29(2) Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev;	20. pravico domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s členi 25, 26(1) in (2), 27 ter 29(2) Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev;

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 1 – točka 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	20a. pravico domorodnih ljudstev do samoodločbe v skladu s členom 3 Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev in njihovo pravico, da dajo, spremenijo, zavrnejo ali umaknejo svoje svobodno, predhodno in informirano soglasje za posege, odločitve in dejavnosti, ki lahko vplivajo na njihova zemljišča, ozemlja, vire in pravice, v skladu s členi 10, 11(2), 19, 28, 29(2) in 32(2) Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev ter členoma 6 in 16(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 169 o domorodnih in plemenskih ljudstvih iz leta 1989;

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
21. Kršitev prepovedi ali pravice, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela, in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten s temi sporazumi, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo tveganje take kršitve in določilo vse ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev obveznosti iz člena 4 te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir.	21. prepoved ali pravico, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela.

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah	2. Konvencije in instrumenti o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – uvodni del (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Takšne konvencije in instrumenti med drugim vključujejo:

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracijo Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami;

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev;	– Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, Smernice Skupine ZN za razvoj za vprašanja domorodnih ljudstev (2009) in Smernice za svobodno, predhodno in informirano soglasje programa Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (2013);

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracijo Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic;

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;	– Deklaracijo Združenih narodov o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja;

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracijo Združenih narodov o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

;Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencijo Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih iz leta 1989 (št. 169);

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011 (št. 189);

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencijo Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019 (št. 190);

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 20 a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju pri delu, 1981 (št. 155);

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– instrumente mednarodnega humanitarnega prava, med drugim:
	– štiri ženevske konvencije iz leta 1949:
	–  Konvencijo (I) o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na bojišču;
	–  Konvencijo (II) o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na morju;
	–  Konvencijo (III) o ravnanju z vojnimi ujetniki;
	–  Konvencijo (IV) o zaščiti civilnih oseb v času vojne;
	– dodatne protokole k ženevskim konvencijam;

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Osnovna načela in smernice Združenih narodov o pravici do pravnega sredstva in odškodnine za žrtve grobih kršitev mednarodnega prava človekovih pravic in hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 76/300 o človekovi pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja;

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– resolucije Generalne skupščine ZN št. 64/292, 68/157 in 45/8 o človekovi pravici do varne pitne vode in komunalnih storitev;

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Smernice OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij;

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Evropsko socialno listino;

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 k (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Evropsko konvencijo o pravnem statusu delavcev migrantov;

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 2 – alinea 23 l (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilju v družini ter o boju proti njima.

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – oddelek 3 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3. Instrumenti za dobro upravljanje in proti korupciji
	Takšni instrumenti med drugim vključujejo:
	–  Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, 2003;
	–  Deklaracijo Združenih narodov o osnovnih načelih pravičnosti za žrtve kaznivih dejanj ali zlorabe moči, 1985;
	–  Temeljna načela Združenih narodov o neodvisnosti sodstva, 1985;
	–  Civilnopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji, 1999;
	–  Konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev pri mednarodnih poslovnih transakcijah, 1997;
	–  Konvencijo, pripravljeno na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, 1997;
	–  Deseto načelo boja proti korupciji v okviru globalnega dogovora ZN;
	-  Kodeks ravnanja ZN za uslužbence organov pregona, 1979.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti in sprememba Direktive (EU) 2019/1937
Referenčni dokumenti	COM(2022)0071 – C9-0050/2022 – 2022/0051(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 4.4.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 4.4.2022
Pridruženi odbori – datum razglasitve na zasedanju	15.9.2022
Pripravljavec mnenja  Datum imenovanja	Raphaël Glucksmann 11.5.2022
Obravnava v odboru	10.10.2022
Datum sprejetja	24.1.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 19 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), François Alfonsi, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Reinhard Bütikofer, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Anna Fotyga, Michael Gahler, Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Leopoldo López Gil, Antonio López-Istúriz White, Thierry Mariani, Pedro Marques, Marisa Matias, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Matjaž Nemec, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Mounir Satouri, Radosław Sikorski, Jordi Solé, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Thomas Waitz, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Bernhard Zimniok, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Özlem Demirel, Markéta Gregorová, Karsten Lucke, Erik Marquardt, Carina Ohlsson, María Soraya Rodríguez Ramos, Mick Wallace
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Manon Aubry, Damien Carême, Theresa Muigg, Younous Omarjee, Ivan Štefanec

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41	+
ECR	Anna Fotyga
PPE	Andrius Kubilius
RENEW	Petras Auštrevičius, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Dragoş Tudorache, Salima Yenbou
S&D	Włodzimierz Cimoszewicz, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Karsten Lucke, Pedro Marques, Sven Mikser, Theresa Muigg, Matjaž Nemec, Carina Ohlsson, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Giuliano Pisapia, Thijs Reuten, Isabel Santos, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nacho Sánchez Amor
The Left	Manon Aubry, Özlem Demirel, Marisa Matias, Younous Omarjee, Mick Wallace
Verts/ALE	François Alfonsi, Reinhard Bütikofer, Damien Carême, Markéta Gregorová, Erik Marquardt, Mounir Satouri, Jordi Solé, Thomas Waitz

 

19	-
ECR	Charlie Weimers
ID	Thierry Mariani, Bernhard Zimniok
NI	Kostas Papadakis
PPE	Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Anna‑Michelle Asimakopulu (AnnaMichelle Asimakopoulou), Traian Băsescu, Michael Gahler, Sandra Kalniete, David Lega, Leopoldo López Gil, Antonio López‑Istúriz White, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Radosław Sikorski, Ivan Štefanec, Željana Zovko
RENEW	Hilde Vautmans

 

5	0
ID	Susanna Ceccardi
PPE	Sunčana Glavak, Miriam Lexmann, Gheorghe‑Vlad Nistor, Isabel Wiseler‑Lima

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (25.1.2023)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in sprememba Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Barry Andrews

 

 

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala vzpostavljene neposredne in posredne poslovne odnose, ki so višje v verigi in pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti podjetja, pa tudi odnose, ki so nižje v verigi, vključno z vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi, pri katerih gre za uporabo ali sprejemanje izdelkov, delov izdelkov ali storitev od podjetja do konca življenjske dobe izdelka, med drugim vključno z distribucijo izdelka trgovcem na drobno, prevozom in skladiščenjem izdelka, njegovim razstavljanjem, recikliranjem, kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih.	(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti podjetja in njegovih poslovnih partnerjev v zvezi s proizvodnjo in dobavo blaga ali opravljanjem storitev, vključno s posrednimi in neposrednimi poslovnimi partnerji višje v verigi, pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, vključno z razvojem izdelkov ali storitev, ter posrednimi in neposrednimi poslovnimi partnerji nižje v verigi, pri katerih gre za distribucijo izdelka trgovcem na debelo, trgovcem na drobno ali potrošnikom, prevoz in skladiščenje izdelka, njegovo razstavljanje ali recikliranje, vključno s kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih, kar je posledica poslovanja podjetja. Za namene te direktive uporabe blaga ne bi smeli obravnavati kot del vrednostne verige.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 500 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 150 milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.	(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 250 zaposlenih in so ustvarila več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju najmanj 50 zaposlenih in so ustvarila več kot 8 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.
__________________	__________________
103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).	103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.	(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). zagotavljanje finančnih storitev, kot so posojila, krediti, financiranje, pokojnine, financiranje trga, upravljanje tveganj, plačilne storitve, listinjenje, zavarovanje ali pozavarovanje, investicijske storitve in dejavnosti ter druge finančne storitve.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 150 milijonov EUR ali ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar manj kot 150 milijonov EUR v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, začela pa bi se uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive.	(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR ali ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila čisti prihodek v višini več kot 8 milijonov EUR, vendar manj kot 40 milijonov EUR v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, začela pa bi se uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.	(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem v zvezi z vrednostno verigo, kjer je vpliv nastal, ali v tej verigi, in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, in če je to v najboljšem interesu potencialnih žrtev morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, v skladu z odgovornim umikom začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko si ustrezno prizadevajo za odpravo ali ublažitev obsega negativnega vpliva, v skrajnem primeru pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen, sistemski ali ga podpira država. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali jih ni mogoče ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če je to v najboljšem interesu morebitnih žrtev morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, v skladu z odgovornim umikom začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko si ustrezno prizadevajo za odpravo negativnega vpliva ali zmanjšanje njegovega obsega. V skrajnem primeru lahko podjetje prekine poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega, sistemskega ali da ima podporo države. Podjetje naj pred sprejetjem te odločitve o prekinitvi pravočasno, učinkovito in konkretno sodeluje z deležniki, na katere ta odločitev vpliva, tudi delavci in njihovimi zakonitimi predstavniki, ter obravnava negativne vplive odločitve o prekinitvi.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.	(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo obvestila ali pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje ali dobro upravljanje v zvezi z njihovo vrednostno verigo, njihovim poslovanjem, poslovanjem hčerinskih družb in njihovih poslovnih partnerjev. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati zaposlene v podjetju, zaposlene v hčerinskih družbah, delavce, sindikate, organizacije civilne družbe in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti varen, zakonit, dostopen in pravičen postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku onemogočiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.	(47) Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi, ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, ter	(a) o obveznostih podjetij, da v svoje politike vključijo skrbni pregled, opredelijo in ocenijo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, preprečijo in ublažijo take morebitne negativne vplive ter dejanske negativne vplive odpravijo, da vzpostavijo in vzdržujejo pritožbeni postopek, spremljajo učinkovitost svoje politike skrbnega pregleda, javno obveščajo o svoji politiki skrbnega pregleda ter po potrebi zagotovijo ali sodelujejo pri sanaciji v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, izdelki in storitvami, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi, ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, ter

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ se redno ponovno ocenjuje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.	črtano

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;	(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in je ustvarilo več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:	(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju najmanj 50 zaposlenih in je ustvarilo več kot 8 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) zagotavljanje finančnih storitev, kot so posojila, krediti, financiranje, pokojnine, financiranje trga, upravljanje tveganj, plačilne storitve, listinjenje, zavarovanje ali pozavarovanje, investicijske storitve in dejavnosti ter druge finančne storitve;

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR;	(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR;

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega svetovnega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b).	(b) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 8 milijonov EUR, vendar največ 40 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega svetovnega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b).

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica kršitve katere koli prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi, del II;	(b) „negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica kršitve katere koli prepovedi in obveznosti, določene v mednarodni okoljski ali podnebni zakonodaji, tudi v mednarodnih okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi, del II;

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga takih reguliranih finančnih podjemov ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje od takih subjektov;	(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti podjetja in njegovih poslovnih partnerjev v zvezi s proizvodnjo in dobavo blaga ali opravljanjem storitev, tudi:
	(i) neposredne in posredne poslovne partnerje višje v verigi, pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, vključno z razvojem izdelka ali storitve, ter
	(ii) neposredne in posredne poslovne partnerje nižje v verigi, ki se ukvarjajo z distribucijo izdelka trgovcem na debelo, trgovcem na drobno ali potrošnikom, s prevozom in skladiščenjem izdelka, njegovim razstavljanjem ali recikliranjem, vključno s kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih, kar je posledica poslovanja podjetja.
	Za namene te direktive uporaba blaga ne velja za del vrednostne verige.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) „pobuda industrije“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, orodij in mehanizmov skrbnega pregleda v vrednostni verigi – vključno s preverjanji, ki jih opravi neodvisna tretja oseba –, ki jih razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja ali skupine zainteresiranih organizacij;	(j) „pobuda industrije ali večdeležniška pobuda“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, najboljših praks, orodij in mehanizmov skrbnega pregleda v vrednostni verigi – vključno s preverjanji in revizijami, ki jih opravi neodvisna tretja oseba –, ki jih nadzorujejo Komisija, vlade, vključno z vladami držav v razvoju, industrijska združenja ali skupine zainteresiranih organizacij, ki:
	(i) jih podjetja sprejmejo prostovoljno, po sprejetju pa so za podjetja in, kjer je ustrezno, njihove partnerje, zavezujoči;
	(ii) vključujejo vidike civilne družbe pri revizijah in usmerjanju standardov in pritožbenih mehanizmov v skladu z merili učinkovitosti iz vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah;

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „deležniki“ pomenijo osebe ali skupine z interesi, na katere vplivajo ali bi lahko vplivali morebitni ali dejanski negativni vplivi na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ki jih povzročijo izdelki, storitve in poslovanje podjetja, njegovih hčerinskih družb in poslovnih odnosov v vrednostni verigi, kot so zaposleni v podjetju, zaposleni v njegovih hčerinskih družbah, delavci in njihovi predstavniki, sindikati, delničarji podjetja, imetniki pravic in drugi posamezniki, skupine, skupnosti ali subjekti;

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 morajo podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), prepoznati samo dejanske in morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor iz člena 2(1), točka (b).	črtano

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede le pred začetkom zagotavljanja navedene storitve.	črtano

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati njihovega obsega, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti enega od naslednjih ukrepov:	Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ali na druge načine ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj ublažiti in kjer upravičeno ni pričakovati sprememb, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, in če je to v najboljšem interesu morebitnih žrtev morebitnih in dejanskih negativnih vplivov v skladu z odgovornim umikom začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko si ustrezno prizadeva za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega.
(a) začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali
(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega.	V skrajnem primeru lahko podjetje prekine poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega, sistemskega ali da ima podporo države. Podjetje pred sprejetjem odločitve o umiku pravočasno, učinkovito in konkretno sodeluje z deležniki, na katere vpliva ta odločitev o prekinitvi, ter obravnava negativne vplive v zvezi s to odločitvijo.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	Države članice zagotovijo možnost začasne prekinitve ali v skrajnem primeru prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja.	črtano

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja osebam in organizacijam iz odstavka 2 omogočijo, da pri njih vložijo pritožbe, kadar imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo učinkovite mehanizme ali sodelujejo v takih mehanizmih, ki jih lahko osebe in organizacije iz odstavka 2 uporabijo, da pri njih vložijo obvestila ali pritožbe o dejanskih ali morebitnih vplivih na človekove pravice, okolje ali dobro upravljanje v zvezi z njihovo vrednostno verigo, poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi poslovnimi partnerji. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja to možnost vlaganja obvestil in pritožb prek dogovorov o sodelovanju z drugimi podjetji ali organizacijami, tako da sodelujejo v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali da se pridružijo globalnemu okvirnemu sporazumu. Pritožbeni postopek je varen, zakonit, dostopen in pravičen ter omogoča anonimno in zaupno vložitev pritožb v skladu s pravom Unije ter nacionalnim pravom. Uporaba tega postopka pritožnikom ne preprečuje dostopa do sodnih pravnih sredstev.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;	(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno in stvarno domnevajo, da bi jih lahko prizadel dejanski ali morebitni negativni vpliv, izdelki, storitve ali poslovanje tega podjetja;

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sindikati in drugi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi;	(b) zaposleni v podjetju, zaposleni v njegovih hčerinskih družbah, delavci, sindikati in drugi predstavniki delavcev ali organizacije civilne družbe, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi ali ta veriga nanje vpliva;

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena, ter o teh postopkih obvestijo zadevne delavce in sindikate. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.	3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno z varnim postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena. Države članice zagotovijo, da podjetja o teh postopkih obvestijo zadevne osebe, sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, dejavne na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6. Države članice zagotovijo, da podjetja deležnikom posredujejo informacije o takih pritožbenih mehanizmih in dostopu do njih, odločitvah in pravnih sredstvih glede podjetja ter o tem, kako jih podjetje izvaja.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi pooblaščeni za izdajanje smernic podjetjem in drugim akterjem, odgovornim za razvoj in upravljanje pritožbenih mehanizmov, tudi v zvezi z njihovo skladnostjo z merili iz tega člena, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Izvajalsko agencijo za srednja in mala podjetja, Evropsko agencijo za okolje, Evropskim organom za delo ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda jasne in izčrpne smernice, vključno s smernicami za določene sektorje, določene negativne vplive ter za ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi s pritožbo. V teh smernicah tudi pojasni, kako so obveznosti podjetij, ki izhajajo iz te direktive, povezane z obveznostmi, ki izhajajo iz druge zakonodaje Unije, da se zagotovita skladnost in dopolnjevanje. Smernice upoštevajo zlasti potrebe malih in srednjih podjetij ter omogočajo upravno in finančno pomoč. Navedene smernice bodo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pomagale pri izpolnjevanju obveznosti skrbnega pregleda v skladu s členi 5 do 11, upoštevajoč, da je treba poenostaviti upravno breme za manjša podjetja ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje v Uniji in dosledno izvajanje te direktive. Te smernice lahko vključujejo naslednje:
	(a) smernice za določene sektorje ali določene negativne vplive;
	(b) pregled ustreznih pobud industrije, večdeležniških pobud in industrijskih shem;
	(c) praktične smernice o tem, kako se lahko sorazmernost in prednostna razvrstitev glede na vplive, sektorje in geografska območja upoštevata pri obveznostih skrbnega pregleda odvisno od velikosti in sektorja podjetja;
	(d) odgovorne nabavne prakse;
	(e) potrebno skrbnost, ki upošteva vidik spola in se odziva na kulturo;
	(f) izmenjavo virov in informacij med podjetji in drugimi pravnimi subjekti za namene preprečevanja, blaženja in odpravljanja negativnih vplivov v skladu s konkurenčnim pravom;
	(g) odgovoren umik;
	(h) okrepljeno primerno skrbnost na konfliktnih območjih.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.	3. Komisija na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, in pripravi nedokončen seznam industrijskih shem v skladu s členom 3, točka (j). Komisija in države članice razvijejo in okrepijo mehanizme sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami, da bi odpravile temeljne vzroke negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje ter povečale zmogljivosti gospodarskih akterjev višje v verigi, da bi lahko izpolnjevali zahteve iz te direktive. Komisija podpira varno participativno zbiranje neodvisnih podatkov o takih negativnih vplivih ter uvede potrebne ukrepe za upoštevanje podatkov pri izvajanju te direktive.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude, kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice lahko olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.	4. Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude, ki ustrezajo po mnenju Komisije v skladu s členom 3, točka (j), da so te sheme in pobude primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice olajšajo razširjanje informacij o točnem obsegu in usklajenosti teh shem ali pobud s to direktivo ter o njihovih rezultatih. Komisija v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud. Sodelovanje v industrijski ali večdeležniški pobudi dopolnjuje individualno odgovornost in obveznosti podjetja, da izvaja skrbni pregled na podlagi te direktive.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:	Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = pet let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) učinek na mala in srednja podjetja;

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 29 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) razpoložljivost in učinkovitost podpornih orodij;

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Priloga I – del II – podnaslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kršitve mednarodno priznanih ciljev in prepovedi, vključenih v okoljske konvencije	Kršitve ciljev in prepovedi EU ter mednarodno priznanih ciljev in prepovedi, vključenih v okoljske in podnebne konvencije ter zakonodajo Unije

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kršitev evropskih okoljskih načel, kot so opredeljena v členu 191 PDEU

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12d. Kršitve obveznosti iz Pariškega sporazuma.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti in sprememba Direktive (EU) 2019/1937
Referenčni dokumenti	COM(2022)0071 – C9-0050/2022 – 2022/0051(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 4.4.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	INTA 4.4.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	15.9.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Barry Andrews 14.7.2022
Obravnava v odboru	21.3.2022	14.11.2022
Datum sprejetja	24.1.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 19 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Barry Andrews, Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Jordi Cañas, Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Karin Karlsbro, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Thierry Mariani, Margarida Marques, Emmanuel Maurel, Javier Moreno Sánchez, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Catharina Rinzema, Inma Rodríguez-Piñero, Helmut Scholz, Sven Simon, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Anna Cavazzini, Enikő Győri, Manuela Ripa, Angelika Winzig
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Griset, Leopoldo López Gil, Karsten Lucke, Christian Sagartz, Simone Schmiedtbauer

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22	+
NI	Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó
Renew	Barry Andrews, Jordi Cañas, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Bernd Lange, Karsten Lucke, Margarida Marques, Javier Moreno Sánchez, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt
The Left	Emmanuel Maurel, Helmut Scholz
Verts/ALE	Saskia Bricmont, Anna Cavazzini, Heidi Hautala, Manuela Ripa

 

19	-
ECR	Mazaly Aguilar, Geert Bourgeois, Jan Zahradil
ID	Catherine Griset, Roman Haider, Danilo Oscar Lancini, Thierry Mariani
NI	Enikő Győri
PPE	Daniel Caspary, Arnaud Danjean, Christophe Hansen, Leopoldo López Gil, Christian Sagartz, Simone Schmiedtbauer, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Angelika Winzig, Juan Ignacio Zoido Álvarez

 

1	0
Renew	Catharina Rinzema

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (6.3.2023)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

Pripravljavec mnenja (*): René Repasi

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 57 Poslovnika

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije, zlasti velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost.	(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije, tudi velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da spoštujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost. Poleg tega se v državah članicah, kot sta Francija in Nemčija, izvaja zavezujoča zakonodaja o skrbnem pregledu, ki povečuje potrebo po enakih konkurenčnih pogojih za podjetja, da bi se izognili razdrobljenosti in zagotovili pravno varnost za podjetja, ki delujejo na enotnem trgu.
__________________	__________________
77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.	77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.
78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.	78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah79 priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.	(5) V uveljavljenih obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij, kot so vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, je določeno, da bi morala podjetja spoštovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah79 priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.
__________________	__________________
79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf .	79 Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf .

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami ter vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.	(15) Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami ter neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne, sorazmerne in uravnotežene ukrepe znotraj svojih zmožnosti, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Na globalne vrednostne verige, zlasti za kritične surovine, negativno vplivajo naravne nevarnosti ali nevarnosti, ki so rezultat človekovega delovanja. Tveganja v kritičnih vrednostnih verigah so se pokazala med krizo zaradi covida-19, pogostost in učinek teh pretresov pa se utegneta v prihodnosti povečati, kar bo poganjalo inflacijo in posledično vodilo v povečanje makroekonomske nestabilnosti ter tržne in trgovinske negotovosti. V ta namen bi morala EU uvesti stresne teste za oceno odpornosti za podjetja, podobne stresnim testom za finančne institucije, s katerimi bi evidentirali, ocenili in ponudili možne odzive na tveganja njihove vrednostne verige, vključno z zunanjimi učinki ter socialnimi, okoljskimi in političnimi tveganji.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala vzpostavljene neposredne in posredne poslovne odnose, ki so višje v verigi in pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti podjetja, pa tudi odnose, ki so nižje v verigi, vključno z vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi, pri katerih gre za uporabo ali sprejemanje izdelkov, delov izdelkov ali storitev od podjetja do konca življenjske dobe izdelka, med drugim vključno z distribucijo izdelka trgovcem na drobno, prevozom in skladiščenjem izdelka, njegovim razstavljanjem, recikliranjem, kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih.	(18) Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala vzpostavljene neposredne in posredne poslovne odnose, ki so višje v verigi in pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje, proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti podjetja, pa tudi odnose, ki so nižje v verigi, vključno z neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi, pri katerih gre za uporabo ali sprejemanje izdelkov, delov izdelkov ali storitev od podjetja do konca življenjske dobe izdelka, med drugim vključno z distribucijo izdelka trgovcem na drobno, prevozom in skladiščenjem izdelka, njegovim razstavljanjem, recikliranjem, kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Kar zadeva regulirane finančne podjeme, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morala biti „vrednostna veriga“ v zvezi z zagotavljanjem takih storitev omejena na dejavnosti strank, ki prejemajo take storitve, ter njihove hčerinske družbe, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige. Zajete ne bi smele biti dejavnosti podjetij ali drugih pravnih subjektov, ki so vključeni v vrednostno verigo navedene stranke.	(19) Kar zadeva regulirana finančna podjetja, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, povezane s sklenitvijo pogodbe, bi morala „vrednostna veriga“ v zvezi z zagotavljanjem teh storitev vključevati dejavnosti strank, ki prejemajo take storitve, njihovih hčerinskih družb, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo, ter vplive strank in drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini. Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige reguliranega finančnega podjetja. Vendar se lahko finančno podjetje prostovoljno odloči, da v svojo vrednostno verigo vključi MSP. Dejavnosti podjetij ali drugih pravnih subjektov, ki so vključeni v vrednostno verigo te stranke, ne bi smele biti prednostno zajete, da se prepreči prekrivanje dejavnosti skrbnega pregleda reguliranih finančnih podjetij, ki se delno prekrivajo z vrednostnimi verigami.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale biti obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi omejene na vzpostavljene poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali vzpostavljeni poslovni odnosi pomeniti take neposredne in posredne poslovne odnose, ki so glede na svojo intenzivnost in trajanje trajni ali pa se pričakuje, da bodo trajni, in ki ne predstavljajo zanemarljivega ali pomožnega dela vrednostne verige. Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ bi se morala redno ponovno ocenjevati, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Če neposredni poslovni odnos podjetja velja za vzpostavljenega, bi se morali tudi vsi povezani posredni poslovni odnosi v zvezi s tem podjetjem šteti za vzpostavljene.	črtano

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi.	(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v smernicah OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij in vodilnih načelih Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena teh smernicah in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z mednarodnimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v smernicah OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetjih in vodilnih načelih Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.	(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, vključiti zavezo podjetja k skrbnem pregledu v poslovne politike in sisteme upravljanja, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki jih povzročajo ali so neposredno povezani z njimi, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevamiiz te direktive ter javnost obveščati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) V skladu s smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij je smiselno sodelovanje deležnikov ključni element postopka skrbnega pregleda. Posvetovanje in sodelovanje z deležniki lahko podjetjem pomaga natančneje opredeliti tveganja in vzpostaviti učinkovitejšo strategijo skrbnega pregleda. Zato bi bilo treba posvetovanje z deležniki in njihovo sodelovanje zahtevati v vseh fazah postopka skrbnega pregleda. Njihovo sodelovanje in posvetovanje z njimi bi lahko pomagalo pri boju proti pritisku finančnih trgov in kratkoročnih vlagateljev ter omogočilo, da izrazijo mnenje tisti, ki imajo velik interes v dolgoročni trajnostnosti podjetja.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27b) Podjetja bi morala deležnikom pravočasno zagotoviti pomembne informacije o dejanskih in morebitnih negativnih vplivih posameznih poslov, projektov in naložb na človekove pravice, okolje in podnebje, in sicer na dostopen način, pri čemer bi morala upoštevati posebnosti različnih deležnikov. Spoštovati morajo pravice domorodnih ljudstev, kot so določene v Deklaraciji Organizacije združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, vključno s prostovoljnim soglasjem po predhodnem obveščanju ter pravico domorodnih ljudstev do samoodločbe.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v vse svoje poslovne politike in imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe, opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobiti.	(28) Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v vse svoje poslovne politike in ga v njih izvajati ter imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi kratko-, srednje- in dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe, opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na poslovne odnose. Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobiti in objaviti.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Regulirani finančni podjemi, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.	(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za manjša podjetja, dejavna v sektorjih z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, bi morala ta podjetja prepoznavati samo tiste dejanske ali morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor.	(31) Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za MSP, ki jih zajema ta direktiva, bi bilo treba ta podjetja podpreti z ustreznimi in ciljno usmerjenimi ukrepi in orodji.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih.	(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep le v primerih resnih ali ponavljajočih se kršitev obveznosti iz te direktive, po večkratnih neuspešnih poskusih zmanjšanja tveganja in le, če je v najboljšem interesu prizadetih (odgovoren umik), tudi v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih. Poleg tega bi bilo treba pri umiku upoštevati tudi morebitne vplive na tiste, ki so odvisni od izdelka ali na katere vplivajo motnje v dobavnih verigah.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.	(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da pripravijo in izvajajo načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja si lahko prizadevajo, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij, kjer je to mogoče. Pogodbena zagotovila lahko pripomorejo k učinkovitemu združevanju in delitvi odgovornosti, zlasti za MSP. Vendar ob zanašanju na pogodbena zagotovila ni mogoče izključiti, da podjetje krši svoje obveznosti skrbnega pregleda. Opozoriti je treba tudi, da je nekaterim podjetjem, vključno z institucionalnimi vlagatelji, težko pridobiti pogodbena zagotovila, ker običajno nimajo pogodbenega razmerja s podjetjem, v katero vlagajo. Pogodbena zagotovila bi morali po možnosti spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, tudi v lastnih dejavnostih, bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar morebitnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.	(35) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, ko obstaja vedenje o resnih škodljivih vplivih v posrednih poslovnih odnosih zunaj EU, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo. Ta možnost bi morala biti upoštevana na ad hoc podlagi.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.	(36) Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Vendar bi bilo treba te možnosti preučiti le, če je to v najboljšem interesu prizadetih.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi z vzpostavljenimi poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.	(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi s poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.	(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja si lahko tudi prizadevajo, kjer je primerno, da od neposrednega poslovnega partnerja pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.	(41) Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov in ob upoštevanju najboljšega interesa tistih, ki so prizadeti zaradi vpliva. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z opisanimi ukrepi, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega ali če je v najboljšem interesu tistih, ki so prizadeti zaradi tega negativnega vpliva. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.	(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Pritožbe morajo biti utemeljene z dejstvi in ustrezno dokumentirane. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo, ki lahko vključuje sestanke s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(42a) Če podjetje povzroča dejanski ali morebitni negativni vpliv ali k njemu prispeva, bi moralo ta vpliv preprečiti ali ublažiti z uporabo svojega finančnega vzvoda ter odpraviti škodo ali prispevati k njeni odpravi. Podjetja, ki so povezana z dejanskim ali morebitnim negativnim vplivom, vendar ga ne povzročajo ali k njemu prispevajo, bi morala za ublažitev tega vpliva v največji možni meri uporabiti svoj finančni vzvod in pomagati pri odpravljanju posledic. Zaradi svoje posebne narave in odnosa s strankami in podjetji, v katera se vlaga, se lahko šteje, da so institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja povezani le z negativnim učinkom. To pomeni, da ne morejo biti odgovorni za negativne vplive.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Podjetja bi morala spremljati izvajanje in učinkovitost svojih ukrepov skrbnega pregleda. Izvajati bi morala redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, poslovanja svojih hčerinskih družb ter – kolikor je povezano z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave in ublažitve negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni.Za zagotovitev, da so taka ocenjevanja ažurna, bi jih bilo treba izvajati vsaj vsakih 12 mesecev in jih v vmesnem času revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov.	(43) Podjetja bi morala spremljati izvajanje in učinkovitost svojih ukrepov skrbnega pregleda. Izvajati bi morala stalna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, poslovanja svojih hčerinskih družb ter – kolikor je povezano z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave in ublažitve negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni. Ocenjevanja bi bilo treba redno izvajati in jih v vmesnem času revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov. Finančna podjetja bi morala pred opravljanjem finančne storitve in po potrebi po opravljeni storitvi oceniti podjetje, če je mogoče razumno pričakovati, da zadevno podjetje povzroča negativni vpliv ali prispeva k njemu. Ustrezno pogostost preverjanja v določenem časovnem obdobju, ki izhaja iz izraza „redno“, bi bilo treba določiti glede na verjetnost in težo negativnih vplivov. Kolikor bolj so vplivi verjetni in resni, toliko pogosteje bi bilo treba preverjati skladnost.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Predlog za spremembo Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajema ta direktiva. Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju.	(44) Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Predlog za spremembo Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajema ta direktiva. Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo. Kadar se informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu s to direktivo, sporočajo v skladu z drugo zahtevo o poročanju, bi bilo treba zagotoviti lokacijo informacij in po potrebi povezavo za dostop do ustreznega poročila, da jih lahko uporabniki zlahka najdejo. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo v uradnem jeziku države članice.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Da bi se podjetjem olajšalo izpolnjevanje njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi in da bi se omejil prenos bremena izpolnjevanja obveznosti na poslovne partnerje, ki so MSP, bi morala Komisija zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah.	(45) Da bi se podjetjem olajšalo izpolnjevanje njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi in da bi se omejil prenos bremena izpolnjevanja obveznosti na poslovne partnerje, ki so MSP, bi morala Komisija zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah. Razvoj pogodbenih klavzul za obvladovanje okoljskih tveganj in tveganj za človekove pravice ima prednost, zlasti v sektorjih, ki se za namene te direktive štejejo za sektorje z velikim učinkom.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	(46) Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive. Te vključujejo praktične napotke o tem, kako je mogoče upoštevati sorazmernost in prednostno razvrstitev.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.	(47) Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme, da bi podprli MSP, saj mnoga med njimi že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize, ter ublažiti finančno ali upravno bremene, pod katerim so. Države članice bi morale posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi morale države članice finančno podpirati MSP in jim pomagati pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda, če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.	(54) Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti usklajene, odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni. Te upravne globe bi morale biti primerljive z globami, ki so trenutno določene v konkurenčnem pravu in zakonodaji o varstvu podatkov. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Kar zadeva škodo, ki nastane na ravni vzpostavljenih posrednih poslovnih odnosov, bi morali za odgovornost podjetja veljati posebni pogoji. Podjetje ne bi smelo biti odgovorno, če je izvedlo določene ukrepe skrbnega pregleda. Vendar podjetje z izvedbo takih ukrepov ne bi smelo biti oproščeno odgovornosti, če je bilo nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnega vpliva. Poleg tega se pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.	(57) Kar zadeva škodo, ki nastane na ravni posrednih poslovnih odnosov, bi morali za odgovornost podjetja veljati posebni pogoji. Podjetje ne bi smelo biti odgovorno, če je izvedlo določene ukrepe skrbnega pregleda. Vendar podjetje z izvedbo takih ukrepov ne bi smelo biti oproščeno odgovornosti, če je bilo nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnega vpliva. Poleg tega se pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Ureditev odgovornosti ne določa, kdo bi moral dokazati, da je delovanje podjetja glede na okoliščine primera razumno ustrezno, zato to vprašanje ureja nacionalno pravo.	črtano

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi, ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, ter	(a) o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice ter dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem, ki ga v svoji vrednostni verigi izvajajo subjekti z uporabo pristopa, ki upošteva tveganje;

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) o odgovornosti za kršitve zgoraj navedenih obveznosti.	(b) o odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi zgoraj navedenega poslovanja, če je družba povzročila škodo ali prispevala k njej z dejanji ali opustitvami dejanj v skladu z nacionalnim pravom;

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) o dostopu do pravnega varstva in pravnih sredstev za žrtve škode, povzročene v zvezi s temi vplivi.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ se redno ponovno ocenjuje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.	črtano

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic, varstva okolja ali varstva podnebja, ki jo določa zakonodaja držav članic v času sprejetja te direktive.	2. Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic, varstva okolja ali varstva podnebja, ki jo določa zakonodaja držav članic, niti za omejitev dostopa žrtev do pravnega varstva in pravnih sredstev.

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– upravljavec trga, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (18), Direktive 2014/65/EU1a;
	__________________
	1a Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349–496).

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– bonitetna agencija, kot je opredeljena v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
	__________________
	1a Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 19 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– upravljavec, kot je opredeljen v členu 3(1)(6) Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	__________________
	1a Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) „podjetje, v katero se vlaga“, pomeni podjetje, v katero vlaga institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja, ki se ne more šteti za odvisno podjetje;

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) „institucionalni vlagatelj“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ac) „upravitelj premoženja“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „poslovni odnos“ pomeni odnos z izvajalcem, podizvajalcem ali katerim koli drugim pravnim subjektom (v nadaljnjem besedilu: partner),	(e) „poslovni odnos“ pomeni odnos z izvajalcem, podizvajalcem ali katerim koli drugim pravnim subjektom (v nadaljnjem besedilu: partner) v celotni vrednostni verigi,

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) je neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami;

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „vzpostavljen poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden poslovni odnos, ki je glede na svojo intenzivnost ali trajanje trajen ali se pričakuje, da bo trajen, in ki ne predstavlja zanemarljivega ali zgolj pomožnega dela vrednostne verige;	črtano

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga takih reguliranih finančnih podjemov ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje od takih subjektov;	(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti poslovnega partnerja v podjetju, povezane s proizvodnjo in dobavo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo izdelka ali storitve. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev prednostno vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo ter zajemajo vpliv teh dejavnosti. Vrednostna veriga reguliranih finančnih podjetij v smislu točke (a)(iv) ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje, investicijske storitve in dejavnosti ali druge finančne storitve takih subjektov;

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) „finančni vzvod“ pomeni zmožnost podjetja, da spremeni nezakonito ravnanje subjekta, ki negativni vpliv povzroča ali k njemu prispeva.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga revizor, ki je neodvisen od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije;	(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga revizor, ki je v državi članici akreditiran za certificiranje na podlagi mednarodno priznanih standardov, ki obravnavajo človekove pravice in okoljske zadeve, in je neodvisen od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije;

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) „pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki ima pooblastilo podjetja v smislu točke (a)(ii), da deluje v njegovem imenu v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti podjetja v skladu s to direktivo;	(k) „pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pooblastilo podjetja v smislu točke (a)(ii), da deluje v njegovem imenu v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti podjetja v skladu s to direktivo;

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „deležniki“ pomeni vse posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, na katerih pravice ali interese vplivajo ali bi lahko vplivali morebitni ali dejanski negativni vplivi, povezani z izdelki, storitvami in poslovanjem zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov, vključno z delavci in njihovimi predstavniki, lokalnimi skupnostmi, otroki, domorodnimi ljudstvi, združenji državljanov, sindikati, organizacijami civilne družbe in delničarji podjetij, pa tudi organizacijami, katerih statutarni namen je varstvo človekovih pravic, vključno s socialnimi in delavskimi pravicami, okolja, zemlje ter dobrega upravljanja;

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „ustrezni ukrep“ pomeni ukrep, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.	(q) „ustrezni ukrep“ pomeni ukrep, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, sposobnost podjetja, da ta vpliv poveča, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za namene točke (h) prvega odstavka Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 28, s katerim določi minimalne standarde za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vključitvijo skrbnega pregleda v svoje politike v skladu s členom 5;	(a) vključitvijo skrbnega pregleda v svoje politike in sisteme upravljanja v skladu s členom 5;

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prepoznavanjem dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov v skladu s členom 6;	(b) prepoznavanjem in prednostnim razvrščanjem dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov v skladu s členom 6;

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih negativnih vplivov ter odpravo dejanskih negativnih vplivov in čim večjim zmanjšanjem njihovega obsega v skladu s členoma 7 in 8;	(c) preprečevanjem ali ublažitvijo morebitnih negativnih vplivov ter, če je mogoče, odpravo dejanskih negativnih vplivov ali čim večjim zmanjšanjem njihovega obsega v skladu s členoma 7 in 8;

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar vseh ugotovljenih vplivov ni mogoče obravnavati naenkrat, države članice zagotovijo, da podjetja pri izvajanju ukrepov iz odstavka 1, točki (b) in (c), prednostno razvrstijo negativne vplive glede na njihovo resnost in verjetnost ter upoštevajo naravo in okoliščine svojega delovanja, tudi geografski položaj. Resnost se presoja glede na obseg, področje in nepopravljivost vpliva. Ukrepi, izvedeni v skladu z odstavkom 1, točka (c), se lahko uporabijo za negativne vplive v vrstnem redu njihove prednostne razvrstitve.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v vse svoje poslovne politike in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:	1. Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v vse svoje politike in sisteme upravljanja in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe;	(b) kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe. Kodeks ravnanja je oblikovan tako, da zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in okolja s strani podjetja;

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose.	(c) opis postopkov, vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda v celotni vrednostni verigi, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobijo.	2. Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobijo in objavijo. Politike skrbnega pregleda podjetij bi morale biti javno dostopne prek evropske enotne točke dostopa za obdobje vsaj 30 let.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo politiko skrbnega pregleda, ki je sorazmerna in skladna z verjetnostjo in resnostjo njihovih morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov in z njihovimi specifičnimi okoliščinami, zlasti njihovim sektorjem dejavnosti, velikostjo in dolžino njihove dobavne verige, njihovo velikostjo, zmogljivostjo, viri in vplivom.

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja v okviru svojih zmogljivosti sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 in ob uporabi pristopa, ki upošteva tveganje, prepoznajo in ocenijo, ali povzročajo, vplivajo ali so neposredno povezana z dejanskimi in morebitnimi negativnimi vplivi na človekove pravice ter tudi z negativnimi vplivi na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz njihovih poslovnih odnosov.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da podjetja na podlagi ocene tveganja in metodologije spremljanja, ki temelji na tveganju, ugotovijo, ali povzročajo dejanske in potencialne negativne vplive na človekove pravice in na okolje, k njim prispevajo ali so z njimi neposredno povezana, pri čemer upoštevajo verjetnost, resnost in nujnost negativnih vplivov, naravo in okoliščine svojega delovanja, vključno s sektorsko in geografsko lokacijo, ter ali njihovo poslovanje in poslovni odnosi povzročajo katerega koli od teh negativnih vplivov ali so z njim neposredno povezani.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice zagotovijo, da podjetja evidentirajo svoje vrednostne verige in ob ustreznem upoštevanju poslovne zaupnosti javno razkrijejo relevantne informacije, vključno z imeni, lokacijami, vrstami izdelkov in storitev ter drugimi relevantnimi informacijami v zvezi s hčerinskimi družbami in poslovnimi odnosi.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 morajo podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), prepoznati samo dejanske in morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor iz člena 2(1), točka (b).	črtano

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede le pred začetkom zagotavljanja navedene storitve.	črtano

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.	4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno s sindikati, predstavniki delavcev in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih. Ta pristop bo v sektorju finančnih storitev temeljil na jasnih smernicah za finančni sektor. Regulirane finančne institucije in druga podjetja se ne smejo sklicevati na informacije, pridobljene od bonitetnih agencij, agencij za ocenjevanje trajnostnosti ali upravljavcev referenčnih vrednosti.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5 tega člena preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5 tega člena preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6 ob uporabi pristopa, ki upošteva tveganje. Podjetja, ki so povezana z morebitnim negativnim vplivom, vendar ga ne povzročajo ali k njemu prispevajo, bi morala v največji možni meri uporabiti svoj finančni pritisk za preprečitev ali ublažitev vsakršnega preostalega vpliva in pomagati pri odpravljanju posledic.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	2. Da bi zagotovila skladnost z odstavkom 1 tega člena, morajo podjetja sprejeti naslednje ukrepe:

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) vzpostaviti strategijo prednostnega razvrščanja v skladu z načelom 17 vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Pri tem morajo podjetja upoštevati stopnjo resnosti, verjetnosti in nujnosti različnih morebitnih in dejanskih negativnih učinkov na človekove pravice, dejanskih vplivov na okolje, vrsto in okoliščine svojega poslovanja, vključno z geografskim položajem, doseg in obseg tveganj in njihovo nepopravljivost, pri čemer za njihovo obravnavanje po potrebi uporabijo politiko prednostnega razvrščanja. Podjetja pri odločanju o prednostnem razvrščanju svojega odziva na tveganja za človekove pravice kot glavni dejavnik uporabijo resnost negativnega vpliva, recimo kadar bi bil učinek zaradi zapoznelega odziva nepopravljiv;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) podjetja poskrbijo, da s svojimi nabavnimi politikami ne povzročajo morebitnih ali dejanskih negativnih učinkov na človekove pravice ali dejanskih negativnih učinkov na okolje oziroma ne prispevajo k njim.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) od poslovnega partnerja, s katerim imajo neposreden poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja (pogodbeno veriženje). Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;	(b) od poslovnega partnerja po možnosti pridobiti pogodbena ali nepogodbena zagotovila, ki so sorazmerna in upoštevajo konkurenčno pravo, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov. Kadar so taka zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljavske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavkom 1;	(c) vzpostavi ustrezne infrastrukture procesov in postopkov, da se zagotovi skladnost z odstavkom 1;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;	(d) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kar zadeva morebitne negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 2 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 4.	črtano

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Zagotovila, pogodbena ali nepogodbena, morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje njihove učinkovitosti. Za namene preverjanja učinkovitosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. Pogoji so pošteni, primerni in nediskriminatorni.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Kadar se izvajajo ukrepi za oceno učinkovitosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice zagotovijo, da splošna dolžnost skrbnega pregleda vedno jasno prevlada nad vsemi pogodbenimi zagotovili. Pogodbena zagotovila se vedno ocenijo glede na splošno dolžnost.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti naslednje ukrepe:	Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti ter ob ustreznem upoštevanju prizadevanj podjetja, da uporabi svoj vzvod za preprečevanje ali ustrezno blaženje morebitnih negativnih vplivov, se mora podjetje odločiti, da ne bo sklepalo novih ali podaljševalo obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, ter če so v najboljšem interesu potencialnih žrtev morebitnih in dejanskih negativnih vplivov in v skladu z odgovornim umikom, pri čemer se upoštevajo tudi sorazmernost, posledice motenj v dobavnih verigah in morebitni negativni vplivi teh odločitev, sprejeti naslednje ukrepe:

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen.	(b) v skrajnjem primeru prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen ali nepopravljiv.

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja.	6. Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve subjektom, ki povzročijo ali prispevajo k morebitnim negativnim vplivom iz odstavka 1, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja. Odločitev, da se z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), prekinejo kreditne, posojilne ali druge pogodbe o finančnih storitvah, se lahko sprejme le v skrajnem primeru, če prizadevanja podjetij v zvezi s finančnim vplivom iz člena 3, točka (a)(iv), končno niso vplivala na subjekt, za katerega se opravlja navedena storitev, da bi preprečili ali ustrezno ublažili morebitne negativne vplive, in če je nadaljevanje kreditne, posojilne ali druge pogodbe o finančnih storitvah sorazmerno z resnostjo in verjetnostjo morebitnega negativnega vpliva.

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, s katerimi si v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena po svojih najboljših močeh prizadevajo ublažiti in odpraviti dejanske negativne vplive, ki so jih povzročila ali h katerim so prispevala ter so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6. Podjetja, ki so povezana z negativnim vplivom, vendar ga ne povzročajo ali k njemu prispevajo, morajo v največji možni meri uporabiti svoj finančni vzvod za odpravo negativnega vpliva.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da podjetja čim bolj zmanjšajo obseg takega vpliva.	2. Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da ga podjetja v največji možni meri poskusijo ublažiti, ob tem pa si še naprej prizadevajo za njegovo odpravo.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;	(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim, če je to razumno in ustrezno. Ukrep mora biti sorazmeren in skladen s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu, pa tudi z viri podjetja in njegovim vplivom;

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) vzpostaviti strategijo za strategijo prednostnega razvrščanja v skladu z načelom 17 vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so del vrednostne verige (pogodbeno veriženje). Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5;	(c) od poslovnega partnerja pridobiti ustrezna pogodbena ali nepogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov. Kadar so ta zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5.

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljavske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavki 1, 2 in 3;	(d) izvesti naložbe, na primer v upravljavske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavki 1, 2 in 3, če je potrebno in ustrezno;

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;	(e) zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos, kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP;

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kar zadeva dejanske negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 3 ni bilo mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom popravljalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 5.	črtano

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Pogodbena ali nepogodbena zagotovila morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje njihove učinkovitosti. Za namene preverjanja učinkovitosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. Pogoji so pošteni, primerni in nediskriminatorni.

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.	Kadar se izvajajo ukrepi za oceno učinkovitosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati njihovega obsega, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti enega od naslednjih ukrepov:	Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati njihovega obsega, ter ob ustreznem upoštevanju prizadevanj podjetja, da za odpravo dejanskih negativnih vplivov ali čim večje zmanjšanje njihovega obsega uporabi svoj vpliv, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose in če je v najboljšem interesu potencialnih žrtev morebitnih in dejanskih negativnih vplivov, v skladu z odgovornim umikom in ob upoštevanju sorazmernosti in posledic morebitnih negativnih vplivov teh odločitev, sprejeti enega od naslednjih ukrepov:

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega.	(b) v skrajnem primeru se odgovorno umakniti iz poslovnega odnosa v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega.

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja.	7. Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve subjektom, ki povzročijo ali prispevajo k dejanskim negativnim vplivom iz odstavka 1, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjektu, ki se mu navedena storitev zagotavlja. Odločitev, da se z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), ne prekinejo kreditne, posojilne ali druge pogodbe o finančnih storitvah, se lahko sprejme le v skrajnem primeru, in sicer če prizadevanja podjetij v zvezi s finančnim vzvodom iz člena 3, točka (a)(iv), končno niso vplivala na subjekt, za katerega se opravlja navedena storitev, da se dejanski negativni vpliv odpravi ali čimbolj zmanjša njegov obseg, in če je nadaljevanje kreditne, posojilne ali druge pogodbe o finančnih storitvah sorazmerno z resnostjo dejanskega negativnega vpliva.

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Ustrezni ukrepi institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, k odpravi dejanskih negativnih učinkov, ki so jih povzročili
	1.  Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja sprejmejo ustrezne ukrepe, opisane v odstavku 3 tega člena, za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, naj v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.
	2.  Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja spodbudijo podjetja, v katera se vlaga, naj čim bolj zmanjšajo obseg takega vpliva.
	3.  Kadar je ustrezno, se od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja zahteva, da sodelujejo s podjetjem, v katerega se vlaga, in uveljavljajo glasovalne pravice v skladu s členom 3 g(1), točka (a), Direktive 2007/36/ES [SRD2], da bi upravni organ podjetja, v katerega se vlaga, spodbudili, da dejanski učinek odpravi ali čim bolj zmanjša njegov obseg. Ukrep, ki se zahteva od podjetja, v katerega se vlaga, mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Prav tako morajo biti ukrepi, ki se zahtevajo od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja, sorazmerni in primerni ter ustrezno upoštevati stopnjo nadzora, ki ga imajo nad podjetjem, v katerega se vlaga.

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja osebam in organizacijam iz odstavka 2 omogočijo, da pri njih vložijo pritožbe, kadar imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo ali sodelujejo v pritožbenih mehanizmih na operativni ravni, ki osebam in organizacijam iz odstavka 2 omogočijo, da pri njih vložijo pritožbe, kadar imajo upravičene informacije glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravicein negativnih vplivov na okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami. Pritožba mora biti utemeljena z dejstvi in ustrezno dokumentirana. Pritožbeni postopek deluje kot mehanizem zgodnjega opozarjanja o tveganjih ter kot sistem za posredovanje, je varen, zakonit, dostopen in pravičen ter omogoča anonimno in zaupno vložitev pritožb. Uporaba tega postopka pritožnikom ne preprečuje dostopa do sodnih pravnih sredstev.

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja takšen mehanizem zagotovijo z dogovori o sodelovanju z drugimi podjetji, industrijskimi shemami ali organizacijami, tako da sodelujejo v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali da se pridružijo globalnemu okvirnemu sporazumu.

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;	(a) osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da jih bo negativni vpliv prizadel;

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sindikati in drugi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi;	(b) sindikati in drugi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi in imajo upravičene pomisleke;

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.	(c) organizacije civilne družbe s pravnim interesom, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena, ter o teh postopkih obvestijo zadevne delavce in sindikate. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.	3. Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena, ter o teh postopkih obvestijo zadevne delavce in sindikate. Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6. To se lahko doseže v sodelovanju z industrijskimi shemami ali večdeležniškimi pobudami.

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico:	4. Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi z njo.

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi s pritožbo, in	črtano

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe.	črtano

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja in ukrepov, poslovanja in ukrepov svojih hčerinskih družb ter – kadar so povezani z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja in ukrepov vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, ublažitve in odprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter čim večjega zmanjšanja njihovega obsega. Taka ocenjevanja po potrebi temeljijo na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajajo vsaj vsakih 12 mesecev in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo pomembna nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda se posodobi v skladu z rezultati teh ocenjevanj.	Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo stalna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja in ukrepov, poslovanja in ukrepov svojih hčerinskih družb ter – kadar so povezani z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja in ukrepov svojih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, ublažitve in odprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter čim večjega zmanjšanja njihovega obsega. Taka ocenjevanja se pripravijo s sindikati in predstavniki delavcev ter v posvetovanju z deležniki. Po potrebi temeljijo na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajajo redno in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo pomembna nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda se posodobi v skladu z rezultati teh ocenjevanj.

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju. Poročilo se objavi vsako leto do 30. aprila in zajema predhodno koledarsko leto.	Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v uradnem jeziku države članice. Poročilo se objavi vsako leto do 30. aprila in zajema predhodno koledarsko leto.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, v katerih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi.	Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, v katerih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, njegovi zasnovi, metodologiji, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi. Komisija s poenostavljenim obrazcem za poročanje zagotovi, da je poročanje mogoče, in najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive pripravi smernice za podporo podjetjem pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov zagotovi, da ni podvajanja zahtev glede poročanja za podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), za katera veljajo zahteve glede poročanja, in upošteva glavne škodljive učinke v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta1a, ob tem pa v celoti ohrani minimalne obveznosti, določene v tej direktivi.
	__________________
	1a Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice zagotovijo, da se letna poročila, ki jih podjetja pripravijo v skladu s tem členom, predložijo organu za zbiranje podatkov iz uredbe [vstaviti uredbo o ESAP], da se omogoči dostop do teh informacij na evropski enotni točki dostopa (ESAP).

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija sprejme smernice o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah.	Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive sprejme smernice o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah. Pripravo pogodbenih klavzul za obvladovanje okoljskih tveganj in tveganj za človekove pravice obravnava prednostno.

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja ter z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice:

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a) v digitalni, brezplačni in zlahka dostopni obliki;

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b) vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive;

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c) tudi praktične smernice o tem, kako lahko podjetja in sektorji, ki jih zajema ta direktiva, izpolnjujejo svoje obveznosti glede skrbnega pregleda na podlagi ustreznih sektorskih in horizontalnih smernic OECD in OZN;

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d) tudi pregled veljavnih pobud industrije;

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(e) ki vključujejo praktične napotke o tem, kako je mogoče ob upoštevanju sorazmernosti in prednostne razvrstitve v smislu učinkov, sektorjev in geografskih območij obveznosti glede skrbnega pregleda prilagoditi velikosti in sektorju podjetja;

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(f) po potrebi sprejme in prilagodi smernice o konkurenčnem pravu v zvezi z obveznostmi podjetij glede skrbnega pregleda, da bi jim zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), prek skupnega vzvoda.

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Smernice se objavijo najpozneje ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija redno pregleduje ustreznost svojih smernic, jih prilagodi novi dobri praksi in po potrebi objavi nove smernice.

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija redno posodablja in objavlja preglednice podatkov o posameznih državah, s katerimi zagotavlja najnovejše informacije o mednarodnih konvencijah in pogodbah, ki so jih ratificirali posamezni trgovinski partnerji Unije. Zbira in objavlja trgovinske in carinske podatke o poreklu surovin ter vmesnih in končnih proizvodov ter objavlja informacije o morebitnih ali dejanskih tveganjih negativnih učinkov na človekove pravice, okolje in upravljanje, povezanih z nekaterimi državami ali regijami, sektorji in podsektorji ter proizvodi.

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Države članice zagotovijo informacije in učinkovito podporo deležnikom, tudi prek namenskih spletišč, platform ali portalov, pravnega svetovanja in upravne podpore pri uveljavljanju pravic, ki jim jih zagotavlja ta direktiva.

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za zagotavljanje informacij in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja vzpostavljene poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive države članice posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska spletna mesta, platforme ali portale. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni MSP, ki so prisotna v vrednostnih verigah podjetij.	1. Za zagotavljanje informacij in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja vzpostavljene poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive Komisija skupaj z državami članicami posamično ali skupaj vzpostavi in upravlja namenska spletišča, platforme ali portale. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni MSP, ki so prisotna v vrednostnih verigah podjetij.

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo nudile državne podpore podjetjem, ki ne izpolnjujejo ciljev te direktive.

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.	3. Komisija na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija razvije in usklajuje stresne teste odpornosti za podjetja, ki se opravljajo na pol leta. Ti testi temeljijo na skupnih metodologijah za kartiranje in ocenjevanje trajnostnosti vrednostnih verig podjetij ter zagotavljanje preventivnih in popravnih ukrepov za obravnavanje tveganj in ranljivosti, povezanih s škodljivimi učinki v njihovih vrednostnih verigah.

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Komisija enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu in Svetu predloži povzetek ocen iz odstavka 3a, vštevši glavna ugotovljena tveganja in ranljivosti.

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 28 v zvezi z določitvijo informacij, ki se zahtevajo od podjetij za namene odstavka 1, točke (a) do (f), do oktobra 2024.

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude, kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice lahko olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.	4. Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude, kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Zanašanje na industrijske sheme in večdeležniške pobude podjetja ne odvezuje njegove individualne odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda in ne pomeni, da ne bo odgovarjalo.

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a), sprejmejo načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. V tem načrtu je na podlagi informacij, ki so pod razumnimi pogoji dostopne podjetju, zlasti opredeljeno, v kolikšni meri podnebne spremembe predstavljajo tveganje za poslovanje podjetja oziroma vpliv njegovega poslovanja.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a), pripravijo in objavijo načrt za prehod, kot je opredeljen v členu 19a, odstavek 2, točka (iii) Direktive 2022/2464, v katerem na podlagi informacij, ki so pod razumnimi pogoji dostopne podjetjem, zlasti opredelijo, v kolikšni meri podnebne spremembe predstavljajo tveganje za poslovanje podjetja oziroma kolikšen je vpliv njegovega poslovanja.

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da podjetje v svoj načrt vključi cilje zmanjšanja emisij, če so ali bi morale biti podnebne spremembe opredeljene kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja.	2. Države članice zagotovijo, da podjetje v svoj načrt za prehod vključi cilje zmanjšanja emisij, če so ali bi morale biti podnebne spremembe opredeljene kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja.

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja pri določanju variabilnih prejemkov ustrezno upoštevajo izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti.	črtano

Predlog spremembe  132

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija objavi, tudi na svojem spletnem mestu, seznam nadzornih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.	7. Komisija objavi, tudi na svojem spletišču, seznam nadzornih organov in po potrebi pristojnosti posameznega organa. Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.	7. Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.

Predlog spremembe  134

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Države članice zagotovijo, da odločitve nadzornih organov glede skladnosti podjetja z direktivo ne posegajo v civilno odgovornost podjetja v skladu s členom 22.

Predlog spremembe  135

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te sankcije izvajajo. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.	1. Komisija določi harmonizirana pravila o upravnih sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, države članice pa sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te sankcije izvajajo. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Predlog spremembe  136

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Vse sprejete sankcije se objavijo.

Predlog spremembe  137

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar se naložijo denarne kazni, te temeljijo na prihodku podjetja.	črtano

Predlog spremembe  138

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Organ vzpostavi javno podatkovno zbirko z imeni vseh podjetij, za katera velja ta direktiva. Države članice bi morale sodelovati z organom, da bi opredelile vsa podjetja iz tretjih držav, ki jih zajema ta direktiva.
	a)  V seznamu podjetij je ime vsakega podjetja povezano z izjavo, objavljeno v skladu s členom 11, ali pa je drugače prikazano, da podjetje ni objavilo izjave.
	b)  Organ vzpostavi javno podatkovno zbirko območij z visokim tveganjem, kot je opredeljeno v členu 3.
	c)  Vsako območje z visokim tveganjem bi moralo biti povezano z opisom posebnih tveganj na tem območju in z ustrezno dokumentacijo o teh tveganjih.

Predlog spremembe  139

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) niso izpolnila obveznosti iz členov 7 in 8 ter	(a) podjetja niso izpolnila obveznosti iz členov 7 in 8 ter

Predlog spremembe  140

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) je zaradi te neizpolnitve prišlo do negativnega vpliva, ki bi ga bilo treba prepoznati, preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi iz členov 7 in 8, in je ta vpliv povzročil škodo.	(b) je ta neskladnost povzročila negativni vpliv ali k njemu prispevala.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ta člen se ne uporablja za primere, ko podjetje ni povzročilo škodljivega vpliva ali prispevalo k njemu, vendar obstaja neposredna povezava med dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja in škodljivim vplivom.

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne glede na odstavek 1 države članice zagotovijo, da podjetje, ki je sprejelo ukrepe iz člena 7(2), točka (b), in člena 7(4) ali člena 8(3), točka (c), in člena 8(5), ni odgovorno za škodo, ki jo povzroči negativni vpliv, ki je posledica dejavnosti posrednega partnerja, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, razen če je bilo glede na okoliščine primera nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev ali odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega.	Ne glede na odstavek 1 države članice zagotovijo, da podjetje, ki dokaže, da izpolnjuje svoje obveznosti iz te direktive, ni odgovorno za škodo, ki jo povzroči negativni vpliv, ki je posledica dejavnosti posrednega partnerja, razen če je bilo glede na okoliščine primera nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev ali odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega.

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če negativni vpliv ni bil prednostno razvrščen v skladu s členom 4(1a), podjetje ne more biti odgovorno za tveganje, nastalo zaradi tega negativnega vpliva, če je bila prednostna razvrstitev pravilna glede na resnost in verjetnost negativnih vplivov, opredeljenih v členu 6.

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti iz tega odstavka se ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.	črtano

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiva.	4. Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiva. Ta direktiva ne vpliva na pravice, ki jih lahko ima oškodovanec na podlagi predpisov o pogodbeni ali nepogodbeni odgovornosti ali na podlagi posebnega sistema odgovornosti, ki obstaja v trenutku uradnega sporočila te direktive.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 24	črtano
Javna podpora
Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zaprosijo za javno podporo, potrdijo, da jim niso bile naložene sankcije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1a), člena 14(3c) in člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prenos pooblastila iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Prenos pooblastila iz člena 3(1a), člena 14(3c) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 28a
	Predlogi sprememb Direktive (EU) 2020/1828 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov
	V Prilogi I se doda naslednje: „Direktiva (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (UL L ..., ..., str. ...).“

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:	Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev, zlasti glede njene učinkovitosti pri preprečevanju morebitnih negativnih vplivov, odpravi dejanskih negativnih vplivov ali čim večjem zmanjšanju njihovega obsega na svetovni ravni, in naslednja vprašanja:

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) ali bi bilo treba opredelitev „vrednostne verige“ v zvezi z reguliranimi finančnimi podjetji razširiti na mala in srednja podjetja;

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ali je v zvezi s posebnimi negativnimi vplivi treba sprejeti dodatne zakonodajne ukrepe;

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) doseganje ciljev te direktive, vštevši konvergenco pri izvajanju ukrepov med državami članicami;

Predlog spremembe  154

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) ali je bil vpliv direktive upravičen in ali so bili zastavljeni cilji izpolnjeni, vštevši povezane posredne stroške in ekonomske, socialne in okoljske koristi direktive ter stroške za MSP.

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV IN OSEB,

OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC MNENJA PREJEL PRISPEVEK

 

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti pripravljavca mnenja. Pripravljavec mnenja je pri pripravi osnutka poročila prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

 

 

 

Subjekt in/ali oseba

Deutscher Industrie- und Handelskammertag e.V. (German Chambers of Industry and Commerce)

Bundesministerium der Justiz (Federal Ministry of Justice (Germany))

European Coalition for Corporate Justice (ECCJ)

Global Witness

Südwind e.V.

European Trade Union Confederation (ETUC)

Responsible Business Alliance (RBA)

Dutch Ministry of Foreign Affairs

Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD)

Open Society European Policy Institute

Andreas STIHL AG & Co. KG

Bundesarbeitskammer Österreich (Federal Chamber of Labor Austria)

Shift

American Chamber of Commerce to the European Union (AmCham EU)

Bundesverband der Deutschen Volksbanken und Raiffeisenbanken e.V. ( National Association of German Cooperative Banks

Kirkland & Ellis International LPP

Business Europe (Roundtable)

BlackRock Inc.

Deutsche Kreditwirtschaft (Association of German Banks)

Gesamtverband der Deutschen Versicherungswirtschaft (German Insurance Association)

Hans-Böckler Stiftung (Hans Böckler Foundation)

Arbeitgeberverband Gesamtmetall e.V. ( Federation of German Employers' Associations in the Metal and Electrical Engineering Industries)

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti in sprememba Direktive (EU) 2019/1937
Referenčni dokumenti	COM(2022)0071 – C9-0050/2022 – 2022/0051(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 4.4.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ECON 4.4.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	15.9.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	René Repasi 3.3.2022
Obravnava v odboru	17.11.2022
Datum sprejetja	24.1.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 23 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Eero Heinäluoma, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Billy Kelleher, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Csaba Molnár, Denis Nesci, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Eva Maria Poptcheva, Dorien Rookmaker, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Paul Tang, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Herbert Dorfmann, Gianna Gancia, Eider Gardiazabal Rubial, Valérie Hayer, Eugen Jurzyca, Chris MacManus, Ville Niinistö, Erik Poulsen, René Repasi
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Susanna Ceccardi, Andor Deli, Pascal Durand, José Manuel Fernandes, Pierre Larrouturou, Marian-Jean Marinescu, Theresa Muigg, Alessandro Panza

 

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32	+
Renew	Gilles Boyer, Engin Eroglu, Giuseppe Ferrandino, Valérie Hayer, Billy Kelleher, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Eva Maria Poptcheva, Erik Poulsen, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Marek Belka, Pascal Durand, Jonás Fernández, Eider Gardiazabal Rubial, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Pedro Marques, Csaba Molnár, Theresa Muigg, René Repasi, Joachim Schuster, Paul Tang, Irene Tinagli
The Left	José Gusmão, Chris MacManus, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Ville Niinistö, Piernicola Pedicini, Ernest Urtasun

 

23	-
ECR	Michiel Hoogeveen, Eugen Jurzyca, Denis Nesci, Dorien Rookmaker, Johan Van Overtveldt
ID	Susanna Ceccardi, Gianna Gancia, Valentino Grant, Alessandro Panza, Marco Zanni
NI	Andor Deli
PPE	Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Herbert Dorfmann, Markus Ferber, José Manuel Fernandes, José Manuel García-Margallo y Marfil, Danuta Maria Hübner, Aušra Maldeikienė, Marian-Jean Marinescu, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

 

1	0
PPE	Frances Fitzgerald

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (9.3.2023)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

Pripravljavka mnenja: Samira Rafaela

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odgovorno ravnanje podjetij je sestavni del zaveze Evropske unije dostojnemu delu po vsem svetu. Kaže na to, kako lahko evropsko socialno tržno gospodarstvo obnovi obstoječe prakse gospodarskega upravljanja, da bi spodbudilo pravični prehod na trajnostnost ter spoštovalo naše zaveze glede človekovih pravic in dostojanstva. Evropska unija bo vodilna na svetu na področju skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti in bo z zgledom spodbujala podjetja iz tretjih držav, da sledijo ambicijam iz te direktive. Pripravljavka mnenja je trdno prepričana, da bo politika skrbnega pregleda učinkovita, če bo nedotakljive pravice ljudi in njihovo pravico do čistega okolja postavila pred zastarele parazitske poslovne interese.

Prav tako pozdravlja predlog Evropske komisije in želi s svojimi predlogi sprememb okrepiti predlog direktive, med drugim s čvrsto vključitvijo predstavnikov delavcev in socialnih partnerjev, upoštevanjem in vključevanjem vidika enakosti spolov, razširitvijo področja uporabe, da bi zajela vse gospodarske dejavnosti z visokim tveganjem, in pristopom, ki temelji na žrtvah. Podjetja se skozi celotno besedilo obravnavajo kot partnerji. Pripravljavka mnenja poudarja pomen ohranjanja skladnosti z obstoječimi praksami in normami, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter smernice OECD o skrbnem pregledu.

Meni, da so evropska mala in srednja podjetja pomembni partnerji za sprostitev celotnega potenciala direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Ta direktiva bo posredno vplivala na evropska podjetja, ne glede na njihovo velikost, in vsa si zaslužijo podporo pri izpolnjevanju obveznosti iz nje. Imajo ključno vlogo pri preprečevanju, obravnavanju in odpravljanju negativnih vplivov na ljudi ali okolje. Zato spremembe, ki jih predlaga pripravljavka mnenja, krepijo sposobnost podjetij za skrbni pregled, in sicer tako, da državam članicam nalagajo obvezo, da zagotovijo prilagojene modele, smernice za posamezne sektorje, usposabljanje ter poenostavitev vzpostavitve mrež in/ali platform. Primeri s tega področja so pokazali učinkovitost in uspešnost takih podpornih platform za skrbni pregled pri zmanjševanju upravnih bremen in izkoriščanju kolektivnega strokovnega znanja podjetij.

Poleg tega se je področje uporabe zdaj razširilo na gospodarske dejavnosti z visokim tveganjem, kot so finančna podjetja, kot je priporočeno v smernicah OECD za odgovorno ravnanje podjetij. Z vidika ciljev te direktive bi bilo neodgovorno izključiti sektor, ki je neobhoden za vsa podjetja, ki bodo morala opraviti skrbni pregled. Vsa podjetja morajo biti zavezana odgovornemu ravnanju.

Pripravljavka mnenja je prepričana, da brez vključitve vidika spola ta direktiva ne bo učinkovita. Predlog direktive se ni v zadostni meri dotaknil vidika enakosti spolov pri odgovornem ravnanju podjetij. Pristop, ki ne upošteva vidika spola, ne bo učinkovito spodbujal dostojnega dela v svetovnih vrednostnih verigah. Pripravljavka mnenja zlasti vključuje sektorja turizma in gostinstva, saj je delež žensk v tem sektorju nesorazmerno visok, premalo pa so zastopane na delovnih mestih na višji ravni in v upravah, zaradi česar bi lahko bile v negotovem položaju.

Nazadnje meni, da je srž te direktive smiselno sodelovanje s potencialno prizadetimi skupinami in osebami, kot je razvidno iz predlogov sprememb za pritožbeni postopek. Med te potencialno prizadete skupine sodijo domorodna ljudstva, ženske, otroci ter zagovorniki človekovih pravic in okoljevarstveniki. Podobno je treba zaščititi prijavitelje nepravilnosti, saj lahko razkrijejo negativne učinke, ki sicer ne bi bili prišli na dan. Po njenem mnenju bo smiselno sodelovanje podjetij bistveno za učinek in uspeh te direktive.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod75 zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost. Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic, ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o dostojnem delu po vsem svetu76.	(3) Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod75 zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost. Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic(v nadaljnjem besedilu: steber), ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo dostojne in poštene delovne pogoje. Zagotovila bo tudi večjo prepoznavnost stebra in prevzemanje odgovornosti zanj v podjetjih, katerih sodelovanje je bistveno za učinkovito izvajanje stebra. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o pravičnem in dostojnem delu po vsem svetu76. Dostojni delovni pogoji med drugim vključujejo varno zaposlitev, delovni čas, ustrezne plače, socialni dialog, svobodo združevanja, obstoj svetov delavcev, kolektivna pogajanja, pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zdravje in varnost.
__________________	__________________
75 Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020) 14 final).	75 Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014).
76 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022) 66 final).	76 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022)0066).

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja za obravnavanje človekovih pravic, bi morala izbira geografskih območij z visokim tveganjem za namene te direktive temeljiti na letnih poročilih Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o človekovih pravicah in demokraciji, vsako leto pa bi jo bilo treba ponovno oceniti.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26a) Da bi dosegli učinkovito izvajanje te direktive, bi morala Komisija uvesti zbirko orodij za zagotavljanje praktične pomoči podjetjem pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, tj. prek kontaktnih točk, izmenjave najboljših praks ali standardiziranega sklopa načel kot podlage za kodeks ravnanja.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih.	(32) Kadar podjetje ne more hkrati v celoti preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh ugotovljenih dejanskih in potencialnih negativnih vplivov, bi mu bilo treba dovoliti, da jih prednostno razvrsti na podlagi resnosti in verjetnosti negativnega vpliva in po posvetovanju s prizadetimi deležniki ter po potrebi tudi z drugimi ustreznimi deležniki. V skladu z ustreznim mednarodnim okvirom bi bilo treba resnost negativnega vpliva oceniti na podlagi njegove teže (stopnja negativnega vpliva), števila oseb ali obsega prizadetega okolja (obseg negativnega vpliva), njegove nepovratnosti in težavnosti ponovne vzpostavitve stanja, ki je prevladovalo pred vplivom (nepopravljivost negativnega vpliva). Strategija prednostnega razvrščanja zagotavlja tudi, da se vsi negativni vplivi obravnavajo v razumnem času. V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih po tesnem sodelovanju z njimi. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu tudi s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok, strategijo Unije o otrokovih pravicah in ciljnim rokom za odpravo dela otrok po vsem svetu do leta 2025, ki ga je določila Organizacija združenih narodov. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Podobno bi lahko bile ženske v negotovih delovnih razmerah soočene s še hujšimi negativnimi vplivi na človekove pravice, kar bi še povečalo njihovo ranljivost. To bi bilo zato treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, hkrati pa si prizadevati za delovanje v najboljšem interesu prizadetih skupin.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.	(42) Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju dostopnosti tega pritožbenega mehanizma in zaščiti pritožnikov, zlasti žensk, ranljivih oseb, invalidov in mladoletnikov. Pri uveljavljanju te pravice bi bilo treba ustrezno zaščititi tudi delavce in njihove predstavnike. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih in okoljskih pravic, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so dodobra seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Države članice bi morale v skladu s svojim nacionalnim delovnim pravom in praksami podjetjem zagotoviti okvir za postopke, ki bi jih morala vzpostaviti za obravnavanje teh pritožb. Podjetja bi morala delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev po potrebi obveščati o takih postopkih in z njimi povezanih ukrepih. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti, da uporabi učinkovita pravna sredstva. V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja v zvezi s pritožbo zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v pisni obliki in, če tako zahteva pritožnik, prek ustreznih sredstev obveščanja. Nadaljnje ukrepanje bi moralo temeljiti na dejstvih in ponuditi ustrezna dokazila za razlago. Pritožniki bi morali imeti pravico, da se srečajo s predstavnikom podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji, potem ko podjetje zagotovi nadaljnje ukrepe. Podjetja lahko pri obravnavi pritožb, kadar so zadevni pritožniki in pritožbe enaki, sodelujejo s poslovnimi partnerji in subjekti, tudi prek ustreznih pobud industrije in več deležnikov, na primer z izmenjavo informacij, skupnimi preiskavami ali skupnim spremljanjem.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Za dopolnitev podpore držav članic za MSP lahko Komisija nadgradi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostavi lahko nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov.	(48) Za dopolnitev podpore držav članic za MSP lahko Komisija nadgradi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostavi lahko nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov. Komisija bi lahko tudi delila in spodbujala uporabo nacionalnih praks poslovnih organizacij, ki mikro, malim in srednjim podjetjem omogočajo, da se učinkovito odzovejo na zahteve glede upravljanja na način, prilagojen njihovim zmogljivostim in posebnostim.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 64 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(64a) Obveznosti podjetij iz te direktive v zvezi z dejanskimi in potencialnimi negativnimi vplivi na človekove pravice in okolje ne bi smele negativno vplivati na te pravice, vključno s pravico do svobode združevanja, zbiranja, organiziranja in kolektivnih pogajanj. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati, kadar nekatere družbe (zavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13, točka 1 Direktive 2009/138/ES, in institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v členu 6, točka 1, Direktive 2016/2341) za namene zagotavljanja poklicnih pokojnin sklenejo razmerje s pravno osebo, ki mora skleniti poklicno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene. Z izključitvijo teh posebnih razmerij se bo zagotovilo, da lahko podjetja pri zagotavljanju poklicnih pokojnin in pravne osebe, ki delujejo kot delodajalci, vedno izpolnjujejo svoje obveznosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, da delavcem zagotovijo poklicne pokojnine.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:	(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju 150 pod pogojem, da je vsaj bilo 50 % njegovega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih dejavnosti z visokim tveganjem:
(i) proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;	(i) proizvodnja tekstila, oblačil, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo in na drobno s tekstilom, oblačili in obutvijo1a;
(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;	(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo2a;
(iii) pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).	(iii) pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki)3a;
	(iiia) gradbene dejavnosti4a;
	(iiib) zagotavljanje finančnih storitev, kot so posojila, krediti, financiranje, pokojnine, financiranje trga, upravljanje tveganj, plačilne storitve, listinjenje, zavarovanje ali pozavarovanje, investicijske storitve in dejavnosti ter druge finančne storitve5a;
	(iiic) proizvodnja rešitev strojne in programske opreme, vključno z umetno inteligenco, nadzorom, prepoznavanjem obraza, shranjevanjem ali obdelavo podatkov, telekomunikacijskimi storitvami, vključno s ponudniki internetnih storitev6a;
	(iiid) dejavnosti zaposlovanja, kot je čiščenje in gospodinjske storitve, turizem in gostinstvo, zdravstvo, socialno varstvo in oskrba starejših7a;
	(iiie) proizvodnja energije in oskrba z njo, oskrba z vodo, plinom, paro, klimatizacija ter ravnanje z odpadno vodo in odpadki8a;
	(iiif) opravljanje storitev revizije in certificiranja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, ki izhajajo iz določb te direktive;
	(iiig) prevoz, logistika in skladiščenje9a;
	(iiih) proizvodnja in predelava izdelkov iz plastičnih mas;
	__________________
	1a http://mneguidelines.oecd.org/responsible-supply-chains-textile-garment-sector.htm
	2ahttps://mneguidelines.oecd.org/rbc-agriculture-supply-chains.htm
	3a https://mneguidelines.oecd.org/stakeholder-engagement-extractive-industries.htm; http://mneguidelines.oecd.org/child-labour-risks-in-the-minerals-supply-chain.htm
	4a https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_norm/---ipec/documents/publication/wcms_854733.pdf
	5a https://mneguidelines.oecd.org/rbc-financial-sector.htm
	6a file:///C:/Users/cdheret/Downloads/G2232396.pdf
	7a https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_norm/---ipec/documents/publication/wcms_854733.pdf https://www.bmas.de/SharedDocs/Downloads/DE/Publikationen/Forschungsberichte/fb-543-achtung-von-menschenrechten-entlang-globaler-wertschoepfungsketten.pdf?__blob=publicationFile&v=1
	8a https://idsn.org/wp-content/uploads/2015/02/SR_on_Water_and_Sanitation_-_references_to_CBD_August_20141.pdf
	9a https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_dialogue/---sector/documents/normativeinstrument/wcms_742633.pdf

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2;	(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na osebe ali skupine oseb, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2. To prilogo je treba redno posodabljati.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „deležniki“ pomenijo delavce, ki delajo za podjetje in njegove hčerinske družbe, sindikate in predstavnike delavcev in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte ter njihove predstavnike, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe;	(b) kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati uprava in zaposleni v podjetju, njihovi predstavniki in hčerinske družbe podjetja. Kodeks ravnanja se pripravi v posvetovanju z delavci, sindikati in predstavniki delavcev ter je javno dostopen, da se vsem zadevnim stranem in deležnikom olajša dostop. Kodeks ravnanja je oblikovan tako, da zagotavlja, da družba spoštuje človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, ter je usklajen s temeljnimi vrednotami Unije glede visoke ravni varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter enakosti med moškimi in ženskami, mednarodnimi konvencijami, navedenimi v Prilogi, del 1, oddelek 2, in ustreznim pravom Unije, tudi o boju proti podnebnim spremembam. Kodeks ravnanja temelji na evropskih smernicah, ki jih pripravi Komisija s standardiziranim sklopom načel po posvetovanju s socialnimi partnerji.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.	4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov na človekove pravice in okolje iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, vključno z razčlenjenimi podatki, kot so razčlenjeni podatki o spolu, s katerimi je mogoče prepoznati trende v zvezi z vidikom spola, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s prizadetimi in potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci, sindikati in njihovimi predstavniki, po potrebi pa tudi z drugimi zadevnimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe ter zagovorniki človekovih pravic in okoljevarstveniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih. Deležniki se bodo razlikovali glede na naravo dejanskih ali potencialnih vplivov, zadevni sektor in geografsko območje, na katerem se izvajajo dejavnosti podjetja.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Opredelitev in ocena dejanskih in potencialnih negativnih vplivov vključujeta razmislek o tem, kako bi lahko dejavnosti podjetja vplivale na različne skupine ali kako že vplivajo nanje, pri čemer se posebna pozornost nameni izzivom, s katerimi se soočajo posamezniki iz prikrajšanih ali marginaliziranih skupin ali prebivalcev, ki bi lahko bili v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, migranti, domorodna ljudstva in invalidi. To upoštevanje temelji na konvencijah o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2, in se opira na oceno, ki upošteva različnost spolov in upošteva različen vpliv na moške in ženske ter uporabo pristopa, ki temelji na pravicah otrok.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki;	(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za spremljanje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Ta preventivni akcijski načrt upošteval vidik enakosti spolov tako, da bo upošteval različen vpliv na moške in ženske, ter okoljske izzive in izzive, povezane s podnebnimi spremembami. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v okviru poglobljenih posvetovalnih postopkov s prizadetimi deležniki in po potrebi z drugimi deležniki. Če podjetje ne more preprečiti vseh prepoznanih morebitnih negativnih vplivov hkrati, v posvetovanju s prizadetimi in po potrebi tudi drugimi deležniki razvije in izvaja strategijo prednostnega razvrščanja, pri kateri se upoštevajo stopnja resnosti in verjetnosti, trajanje, razširjenost in popravljivost različnih morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje. Vsi negativni vplivi in tveganja se obravnavajo v razumnem roku.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;	(a) obrniti negativni vpliv ali, če to ni mogoče, nevtralizirati in čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno z odzivnimi politikami in po potrebi s plačilom odškodnine prizadetim osebam, skupinam oseb ali subjektom in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Po potrebi se načrt popravljalnih ukrepov pripravi v posvetovanju z deležniki;	(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za spremljanje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Načrt popravljalnih ukrepov se pripravi v okviru poglobljenih izmenjav, tudi posvetovalnih postopkov, s prizadetimi deležniki in po potrebi z drugimi deležniki. Ta načrt popravljalnih ukrepov se objavi in spremlja v posvetovanju s predstavniki prizadetih deležnikov; Če podjetje ne more hkrati odpraviti in čim bolj zmanjšati vseh dejanskih negativnih vplivov, mora ta načrt vključevati strategijo utemeljenega prednostnega razvrščanja, ki upošteva stopnjo resnosti in verjetnosti, trajanje, razširjenost in popravljivost vsakega dejanskega negativnega vpliva na človekove pravice in okolje. Vsi negativni vplivi in tveganja se obravnavajo v razumnem roku;

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko pritožbe vložijo:	2. Države članice zagotovijo, da imajo podjetja vzpostavljene pritožbene postopke, ki so zakoniti, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami, pri čemer posebno pozornost namenijo zaščiti prizadetih oseb in njihovih zastopnikov. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo in izvajajo politike in procese za ohranitev neodvisnosti pritožbenega postopka, da upoštevajo vidik spola ter obravnavajo potrebe oseb, pri katerih obstaja večje tveganje ranljivosti ali marginalizacije, in sicer z odpravo ovir za dostop do njih. Vse informacije se objavijo na način, ki ne ogroža varnosti deležnikov, tudi tako, da se ne razkrije njihova identiteta ter jamči, da zaradi pritožb ne bodo uvedeni povračilni ukrepi. Pritožbe lahko predložijo:
a)  osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;	a)  osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel,
(b) sindikati in drugi predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi,	(b) sindikati in predstavniki delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi,
(c) organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.	(c) organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo,
	(ca) osebe, ki prijavijo kršitve prava Unije, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2019/1937.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico:	4. Države članice zagotovijo, da pritožniki ali njihovi predstavniki pravočasno prejmejo informacije o korakih in ukrepih, sprejetih v okviru posamezne vložene pritožbe, in imajo pravico:
(a) zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi s pritožbo, in	(a) prejeti, v razumnem časovnem obdobju, ustrezne nadaljnje ukrepe v pisni obliki, če tako zahteva pritožnik, prek ustreznih sredstev obveščanja, od podjetja, pri katerem je bila skladu z odstavkom 1 vložena pritožba, s predložitvijo pojasnila, ali se je pritožba štela za neutemeljeno ali utemeljeno, in
(b) do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe.	(b) do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe, in če je bila pritožba opredeljena kot upravičena, do razprave o ustreznih popravnih ukrepih.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) doseči, da podjetja v celoti odpravijo dejanske negativne vplive ali prispevajo k temu. Popravni ukrep je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) dostopiti do postopka v zvezi z utemeljenimi pomisleki iz člena 19, do civilne odgovornosti iz člena 22 in do katerega koli drugega sodnega mehanizma ali drugega izvensodnega pritožbenega mehanizma.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da morajo vsa prizadevanja za izvensodno popravo potekati vzporedno s spodbujanjem kolektivnih pogajanj in priznavanja sindikatov ter nikakor ne smejo ogroziti vloge zakonitih sindikatov pri reševanju sporov, povezanih z delom.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma na ravni podjetja pritožniku ne preprečuje, da uporabi pravna sredstva.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Smernice	Smernice in prilagojena podpora podjetjem

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki, vključno z evropskimi medpanožnimi in sektorskimi socialnimi partnerji, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropskim organom za delo, Evropsko agencijo za okolje, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim svetom za inovacije in Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela in Svet Evrope, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje, določene negativne vplive in geografska območja z velikim tveganjem. Te smernice temeljijo na že obstoječem delu in študijah, kot so smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, smernice OECD za večnacionalna podjetja in vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ter se oblikujejo tako, da upoštevajo razsežnost spola in po potrebi vključujejo vidike, povezane s skupinami v ranljivem položaju, kot so invalidi. Smernice upoštevajo že obstoječe sektorske sheme za skrbni pregled in informacije v zvezi s posebnimi geografskimi območji. Smernice so v digitalni in lahko dostopni obliki, prav tako so na voljo v vseh uradnih jezikih Unije. Komisija redno pregleduje ustreznost smernic in jih prilagaja novim potrebam in dobrim praksam na podlagi redno posodobljenih informacij o možnih ali dejanskih škodljivih vplivih, povezanih s človekovimi pravicami, okoljem in upravljanjem, povezanih z nekaterimi državami in regijami, sektorji in gospodarskimi dejavnostmi.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice v posvetovanju z medsektorskimi in sektorskimi socialnimi partnerji ter predstavniki industrije in na podlagi smernic Komisije razvijejo digitalne platforme s smernicami za podjetja o tem, kako razviti politike in metodologije skrbnega pregleda za oceno, opredelitev, preprečevanje in odpravo dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, ter pripravijo načrt preventivnih in popravljalnih ukrepov. Te platforme zajemajo različne situacije iz člena 2(1) in zagotavljajo prilagojene predloge za podjetja, ki ustrezajo dejanskim ali potencialnim tveganjem, s katerimi se lahko srečujejo.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Smernice, orodja in metodologije iz člena 13(1) in (2) so dostopni tudi podjetjem, ki so izključena iz področja uporabe te direktive, vendar bi lahko nanje posredno vplivala. Namen prilagojene podpore je spodbuditi podjetja vseh velikosti k izvajanju skrbnega pregleda in povečati njihove zmogljivosti zanj. Države članice zagotovijo, da MSP prejmejo prilagojeno in celovito podporo, tudi prek možnosti za usposabljanje ter z vzpostavitvijo platforme za mreženje in izmenjavo znanja, s čimer bi se dobra praksa medpanožno širila v skladu s členom 13(1a).

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitve pravic in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah	1. Kršitev pravic in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 1 – podtočka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Kršitev pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju pri delu ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu;

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 1 – podtočka 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	21a. Kršitev pravice do dela (ki jo na primer določa člen 6 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah);

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 1 – podtočka 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	21b. Kršitev prepovedi nasilja nad ženskami ali njihovega nadlegovanja (ki jo na primer določata konvencija Mednarodne organizacije dela št. 190 in Istanbulska konvencija Sveta Evrope);

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 1 – podtočka 21 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	21c. Kršitev pravic v zvezi z nediskriminacijo med moškimi in ženskami (ki so na primer določene v členih 1 in 2 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in členu 3 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah).

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin;

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracija Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic;

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracija Združenih narodov o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih (št. 169);
	Konvencija Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019 (št. 190);

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju pri delu, 1981 (št. 155);
	Konvencija o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu, 2006 (št. 187);
	Evropska konvencija o človekovih pravicah;
	Evropska socialna listina;
	Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;
	Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija).

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Deklaracija OZN o zagovornikih človekovih pravic;

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočka 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Mednarodna konvencija o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Priloga I – del I – točka 2 – podtočke od 15 d (novo) do 15 j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija za varnost in zdravje pri delu, 1981 (št. 155), in njen protokol iz leta 2002;
	– Konvencija o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu, 2006 (št. 187);
	– Konvencija Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019 (št. 190);
	– Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;
	– Evropska socialna listina;
	– Evropska konvencija o človekovih pravicah;
	– Listina o temeljnih pravicah.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti in sprememba Direktive (EU) 2019/1937
Referenčni dokumenti	COM(2022)0071 – C9-0050/2022 – 2022/0051(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 4.4.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 4.4.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	15.9.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Samira Rafaela 5.9.2022
Obravnava v odboru	8.11.2022
Datum sprejetja	1.3.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 20 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	João Albuquerque, Marc Angel, Dominique Bilde, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Jordi Cañas, David Casa, Leila Chaibi, Ilan De Basso, Margarita de la Pisa Carrión, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Elisabetta Gualmini, Agnes Jongerius, Irena Joveva, Radan Kanev, Ádám Kósa, Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Sara Matthieu, Jörg Meuthen, Max Orville, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoş Pîslaru, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marc Botenga, Gheorghe Falcă, Lina Gálvez Muñoz, José Gusmão, Pierre Larrouturou, Antonius Manders, Samira Rafaela, Evelyn Regner, Marie-Pierre Vedrenne

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28	+
Renew	Jordi Cañas, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Irena Joveva, Max Orville, Samira Rafaela, Monica Semedo, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	João Albuquerque, Marc Angel, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Ilan De Basso, Estrella Durá Ferrandis, Lina Gálvez Muñoz, Elisabetta Gualmini, Agnes Jongerius, Pierre Larrouturou, Evelyn Regner, Daniela Rondinelli, Marianne Vind
The Left	Marc Botenga, Leila Chaibi, José Gusmão, Nikolaj Villumsen
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Sara Matthieu, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri

 

20	-
ECR	Margarita de la Pisa Carrión, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło
ID	Dominique Bilde, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli
NI	Ádám Kósa, Jörg Meuthen
PPE	David Casa, Jarosław Duda, Gheorghe Falcă, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Radan Kanev, Miriam Lexmann, Antonius Manders, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh

 

1	0
Renew	Dragoş Pîslaru

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (10.2.2023)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(COM(2022)0071 – C9‑0050/2022 – 2022/0051(COD))

Pripravljavec mnenja: Tiemo Wölken

 

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.	(1) Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah. V členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da okoljska politika Unije prispeva k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih in okoljskih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje med drugim vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru74. Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij.	(2) Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti, doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru74. Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij.
__________________	__________________
74 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).	74 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije, zlasti velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost.	(4) Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije, zlasti velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice, okolje in podnebje, zlasti zaradi potrebe po dolgoročni trajnostnosti kot osnovnem pogoju za zagotavljanje gospodarskega razvoja za prihodnje generacije ter glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije77 in nacionalni ravni78 že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost.
__________________	__________________
77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.	77 „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.
78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.	78 Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Mednarodni sporazumi v okviru Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kot je nedavni Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, določajo natančne cilje za obravnavanje svetovnega propada biotske raznovrstnosti, vključno z obnovo, ohranjanjem, zaustavitvijo izumrtja vrst, zmanjšanjem tveganj, povezanih s pesticidi, in okolju škodljivih subvencij. Vloga zasebnega sektorja je ključna za doseganje teh ciljev, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V evropskih podnebnih pravilih86 se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 203087 so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru88 iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost. Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.	(9) V evropskih podnebnih pravilih86 se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 203087 so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem.“ Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. okoljski akcijski program)87a je namenjen pospešitvi zelenega prehoda na podnebno nevtralno, odporno in konkurenčno krožno gospodarstvo ter varstvu, obnovi in izboljšanju stanja okolja, med drugim tako, da se trend izgube biotske raznovrstnosti ustavi in obrne. Dolgoročni prednostni cilj 8. okoljskega akcijskega programa je tudi, da bodo ljudje najpozneje do leta 2050 in ob upoštevanju omejitev planeta dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je bila dosežena podnebna nevtralnost v Uniji in kjer bodo neenakosti znatno manjše. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru88 iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost. Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.
__________________	__________________
86 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).	86 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
87 SWD(2020) 176 final.	87 SWD(2020)0176.
	87a Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).
88 COM(2019) 640 final.	88 COM(2019)0640.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Akcijski načrt za krožno gospodarstvo91, strategija za biotsko raznovrstnost92, strategija „od vil do vilic“93, strategija na področju kemikalij94, posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope95, industrija 5.096, akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic97 in pregled trgovinske politike za leto 202198 med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij.	(11) Akcijski načrt za krožno gospodarstvo91, strategija za biotsko raznovrstnost92, strategija „od vil do vilic“93, strategija na področju kemikalij94, strategija za zdravila94a, akcijski načrt EU iz leta 2021: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal94b, posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope95, industrija 5.096, akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic97 in pregled trgovinske politike za leto 202198 med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij. Zahteve glede skrbnega pregleda iz te direktive bi zato morale prispevati k ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja okolja, zlasti zraka, vode in tal. Prispevati bi morale tudi k hitrejšemu prehodu na krožno gospodarstvo brez strupov. Zahteve glede skrbnega pregleda v skladu s to direktivo bi morale prispevati tudi k ciljem akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, da bi ustvarili okolje brez strupenih snovi ter varovali zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in negativnimi vplivi, povezanimi z okoljem.
__________________	__________________
91 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020) 98 final).	91 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).
92 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).	92 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380).
93 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final).	93 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381).
94 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020) 667 final).	94 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667).
	94a Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska strategija za zdravila (COM(2020)0761).
	94b Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021)0400).
95 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021) 350 final).	95 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350).
96 Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.	96 Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.
97 https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/en/	97 https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/en/
98 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021) 66 final).	98 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066).

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale biti obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi omejene na vzpostavljene poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali vzpostavljeni poslovni odnosi pomeniti take neposredne in posredne poslovne odnose, ki so glede na svojo intenzivnost in trajanje trajni ali pa se pričakuje, da bodo trajni, in ki ne predstavljajo zanemarljivega ali pomožnega dela vrednostne verige. Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ bi se morala redno ponovno ocenjevati, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Če neposredni poslovni odnos podjetja velja za vzpostavljenega, bi se morali tudi vsi povezani posredni poslovni odnosi v zvezi s tem podjetjem šteti za vzpostavljene.	(20) Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi zajemati vse poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali poslovni odnosi pomeniti neposredne in posredne poslovne odnose.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 500 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 150 milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom. Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje. Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.	(21) V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 250 zaposlenih ali katerih svetovni čisti prihodek presega 40 milijonov EUR v zadnjem poslovnem letu, za katerega so bili pripravljeni letni računovodski izkazi. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta103, bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.
__________________	__________________
103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).	103 Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.	(22) Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic, okolja in podnebja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu. Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji: proizvodnja tekstila, krzna, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, živalskimi izdelki, lesom, hrano in pijačo; energija in pridobivanje virov, vključno s pridobivanjem in prevozom mineralnih virov in ravnanje z njimi, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki). Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Ta direktiva priznava pristop „eno zdravje“ kot celosten in skupen pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov. Pristop „eno zdravje“ priznava, da so zdravje ljudi, domačih in prostoživečih živali in rastlin ter širše okolje, vključno z ekosistemi, tesno povezani in soodvisni. Ta direktiva zato upošteva ključno vlogo zdravstvenega sektorja pri prilagajanju podnebnim spremembam in prinaša zavezo, da bodo naši zdravstveni sistemi najpozneje do leta 2050 postali okoljsko trajnostni, podnebno nevtralni in odporni. Podjetja v teh sektorjih bi si morala prizadevati za spoštovanje petih svoboščin za dobrobit živali. V zvezi z akvakulturo bi bilo treba v celoti spoštovati standarde Kodeksa za zdravje vodnih živali Svetovne organizacije za varstvo živali glede prevoza in zakola ter smernice za dobrobit rib platforme EU za dobrobit živali glede kakovosti vode in ravnanja z gojenimi vretenčarji. V zvezi z zavezo skupine G7, da bo priznala hitro povečevanje protimikrobne odpornosti na svetovni ravni, je treba spodbujati premišljeno in odgovorno uporabo antibiotikov v zdravilih za uporabo v humani in veterinarski medicini, ozaveščati o sepsi, voditi na področju razvoja integriranih sistemov spremljanja, ki temeljijo na pristopu „eno zdravje“, hkrati pa izboljšati dostop do antimikrobikov, povečati raziskave in inovacije za nove antibiotike v mednarodnih partnerstvih ter spodbujati razvoj novih antimikrobikov s posebnim poudarkom na pritegnitvenih spodbudah.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 150 milijonov EUR ali ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar manj kot 150 milijonov EUR v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, začela pa bi se uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive.	(23) Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem, izdelki in storitvami podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami, bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila svetovni čisti prihodek v višini vsaj 40 milijonov EUR.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Podjetja, ki so del skupine, vključno s hčerinskimi in nadrejenimi družbami, nimajo vedno iste vrednostne verige. Lahko pa se zgodi, da se procesi in ukrepi skrbnega pregleda izvajajo na ravni skupine. V zvezi s tem lahko matične družbe izpolnijo obveznosti skrbnega pregleda iz te direktive v imenu svojih hčerinskih družb, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi.	(25) Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, povezane z okoljskimi kategorijami o blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi in varstvu tal, vodnih in morskih virih, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, vključno s škodljivimi snovmi, varstvom in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter negativne vplive, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti v skladu z ustreznimi določbami instrumentov iz Priloge k tej direktivi.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.	(27) Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic, okolja in podnebja v zvezi s svojim poslovanjem, izdelki in storitvami, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike s kratko-, srednje- in dolgoročnimi ukrepi in cilji, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice, okolje in podnebje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, tesno sodelovati z deležniki, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek, spremljati in ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda in razvijati plodne odnose z deležniki. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Priznati bi bilo treba, da so obveznosti skrbnega pregleda neprekinjen in dinamičen postopek, ki ne pomeni le formalnega izpolnjevanja zahtev, strategije skrbnega pregleda pa bi morale biti zato v skladu z dinamično naravo negativnih vplivov. Te strategije bi morale zajemati vse dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice, okolje, vključno s podnebjem ali dobrim upravljanjem, čeprav bi bilo treba v okviru politike prednostnega razvrščanja upoštevati verjetnost in resnost negativnega vpliva, sposobnost podjetja, da ga odpravi, in neposreden prispevek podjetja k vzroku negativnega vpliva, če nivseh ugotovljenih negativnih vplivov mogoče prprečiti, nevtralizirati ali popraviti hkrati.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Regulirani finančni podjemi, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.	(30) V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice, podnebje in druge vplive na okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na podjebje in drugimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic ter okoljskih in podnebnih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa. Regulirani finančni podjemi, ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen. Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo v posvetovanju z deležniki razviti in izvajati strategijo prednostnega razvrščanja, pri kateri bi bilo treba upoštevati stopnjo resnosti, verjetnosti in popravljivosti različnih morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za manjša podjetja, dejavna v sektorjih z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, bi morala ta podjetja prepoznavati samo tiste dejanske ali morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor.	črtano

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.	(34) Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati, da od neposrednega partnerja, s katerim imajo poslovni odnos, pridobijo pogodbena ali druga zagotovila, da bo zagotavljal skladnost z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih ali drugih zagotovil od svojiih partnerjev, v obsegu njihovega deleža dejavnosti v vrednostni verigi podjetij. Zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, tudi v lastno osebje in vodstvene kadre, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar morebitnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.	(35) Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar morebitnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost z načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(35a) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropska agencija za okolje in po potrebi druge agencije, kot so Evropska agencija za varnost hrane, Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, bi morale izdati brezplačne smernice v digitalni in lahko dostopni obliki o vidikih, ki vključujejo informacije o posameznih sektorjih ali posebnih negativnih vplivih, pri čemer bi morale med drugim izpostaviti posebne dejavnike tveganja in praktične smernice.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi z vzpostavljenimi poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.	(38) Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v zvezi s poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Blaženje obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.	(39) Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati, da od neposrednega poslovnega partnerja pridobijo zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov, vključno s pridobitvijo ustreznih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Podjetja bi morala deležnikom zagotoviti ustrezne, izčrpne in smiselne informacije o dejanskih in morebitnih negativnih vplivih na človekove pravice, okolje in podnebje ter sprejetih ukrepih za spoštovanje skrbnega pregleda. Deležniki bi morali imeti tudi možnost, da od podjetja zahtevajo dodatne informacije v zvezi z ukrepi, sprejetimi za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(46a) Podjetja bi morala med celotnim postopkom skrbnega pregleda učinkovito, plodno in na ustrezen način sodelovati z deležniki, vključno z zagovorniki človekovih pravic in okolja. Deležnikom bi morala priskrbeti smiselne informacije o dejanskih in morebitnih negativnih vplivih določenega poslovanja, projektov in naložb na človekove pravice, okolje in podnebje, in sicer pravočasno ter na način, ki upošteva kulturne posebnosti in je dostopen, ob upoštevanju posebnosti skupine deležnikov, kot so morebitne šibke točke. Spoštovati morajo pravice domorodnih ljudstev, kot so določene v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, vključno s prostovoljnim soglasjem po predhodnem obveščanju ter pravico domorodnih ljudstev do samoodločbe.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja sprejeti načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Če je ali bi moralo biti podnebje opredeljeno kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja, bi moralo podjetje v svoj načrt vključiti cilje zmanjšanja emisij.	(50) Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja v dogovoru z deležniki sprejeti načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja v skladu s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, pa tudi s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila). Načrt bi moral upoštevati celotno vrednostno verigo in vključevati časovno omejene cilje v zvezi z njihovimi podnebnimi cilji za emisije s področij 1, 2 in po potrebi 3, vključno s cilji absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in po potrebi emisij metana, za leto 2030 ter v petletnih korakih do leta 2050. V načrtu je treba ustrezno upoštevati najnovejša priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, obravnavati tveganja in učinke podnebnih ukrepov na podjetje, opredeliti vzvode za razogljičenje v poslovni in dobavni verigi podjetja ter razviti izvedbene ukrepe za doseganje podnebnih ciljev podjetja na podlagi sedanjih znanstvenih podatkov. Načrti bi morali vključevati jasne obveznosti za direktorje in člane uprav, da bi zagotovili, da se v strategiji podjetja obravnavajo tveganja za okolje in podnebje in vplivi nanju.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Za zagotovitev, da se tak načrt za zmanjšanje emisij ustrezno izvaja in da je vključen v finančne spodbude direktorjev, bi bilo treba načrt ustrezno upoštevati pri določanju variabilnih prejemkov direktorjev, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti.	(51) Podnebni cilji in načrt za prehod bi se morali ustrezno izvajati in biti vključeni v finančne spodbude direktorjev, načrt je treba ustrezno upoštevati pri določanju variabilnih prejemkov direktorjev.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) V vseh nacionalnih zakonodajah držav članic imajo direktorji dolžnost skrbnega ravnanja za podjetje. Za zagotovitev, da se ta splošna dolžnost razume in uporablja na način, ki je skladen in dosleden z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive, ter da direktorji pri svojih odločitvah sistematično upoštevajo vidike trajnostnosti, bi morala ta direktiva na usklajen način pojasniti splošno dolžnost skrbnega ravnanja direktorjev, da delujejo v najboljšem interesu podjetja, in sicer z določitvijo, da morajo direktorji upoštevati vidike trajnostnosti iz Direktive 2013/34/EU, po potrebi vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi posledicami za človekove pravice, podnebne spremembe in okolje. Takšno pojasnilo ne zahteva spremembe obstoječih nacionalnih podjetniških struktur.	(63) V vseh nacionalnih zakonodajah držav članic imajo direktorji dolžnost skrbnega ravnanja za podjetje. Za zagotovitev, da se ta splošna dolžnost razume in uporablja na način, ki je skladen in dosleden z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive, ter da direktorji pri svojih odločitvah sistematično vključujejo vidike trajnostnosti, bi morala ta direktiva na usklajen način pojasniti splošno dolžnost skrbnega ravnanja direktorjev, da delujejo v najboljšem interesu podjetja, in sicer z določitvijo, da morajo direktorji upoštevati vidike trajnostnosti iz Direktive 2013/34/EU, vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi posledicami za človekove pravice, podnebne spremembe in okolje. Takšno pojasnilo ne zahteva spremembe obstoječih nacionalnih podjetniških struktur.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Odgovornost za skrbni pregled bi bilo treba v skladu z mednarodnimi okviri skrbnega pregleda prenesti na direktorje podjetja. Direktorji bi bili torej odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda, kot so določeni v tej direktivi, ter za sprejetje politike podjetja glede skrbnega pregleda, pri čemer bi morali upoštevati prispevke deležnikov in organizacij civilne družbe ter skrbni pregled vključiti v sisteme upravljanja podjetij. Poleg tega bi morali direktorji poslovno strategijo prilagoditi prepoznanim dejanskim in morebitnim vplivom ter sprejetim ukrepom skrbnega pregleda.	(64) Odgovornost za skrbni pregled bi bilo treba v skladu z mednarodnimi okviri skrbnega pregleda prenesti na direktorje podjetja. Direktorji bi bili torej odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda in izvajanje načrta za podnebni prehod iz te direktive, kot so določeni v tej direktivi, ter za politike podjetja glede skrbnega pregleda, pri čemer bi morali upoštevati prispevke deležnikov in organizacij civilne družbe ter skrbni pregled in z njim povezane izvedbene ukrepe iz načrta podjetja za podnebni prehod v skladu s to direktivo vključiti v sisteme upravljanja podjetij. Poleg tega bi morali direktorji poslovno strategijo prilagoditi prepoznanim dejanskim in morebitnim vplivom ter sprejetim ukrepom skrbnega pregleda in načrta za podnebni prehod.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah, ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, in ali bi bilo treba določbe o skrbnem pregledu iz te direktive razširiti na negativne vplive na podnebje, ter o tem poročati.	(70) Komisija bi morala redno ocenjevati, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih in podnebnih grožnjah, ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, ter o tem poročati.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) Cilja te direktive, in sicer boljšega izkoriščanja potenciala enotnega trga, da prispeva k prehodu na trajnostno gospodarstvo, in prispevanja k trajnostnemu razvoju s preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v vrednostnih verigah podjetij, države članice s posamičnim ali neusklajenim delovanjem ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije. Obravnavane težave in njihovi vzroki imajo nadnacionalno razsežnost, saj veliko podjetij posluje po vsej Uniji ali po svetu, vrednostne verige pa se širijo v druge države članice in tretje države. Poleg tega so lahko posamični ukrepi držav članic neučinkoviti in lahko povzročijo razdrobljenost notranjega trga. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –	(71) Cilja te direktive, in sicer boljšega izkoriščanja potenciala enotnega trga, da prispeva k prehodu na trajnostno gospodarstvo, in prispevanja k trajnostnemu razvoju s preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice, okolje in podnebje v vrednostnih verigah podjetij, države članice s posamičnim ali neusklajenim delovanjem ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije. Obravnavane težave in njihovi vzroki imajo nadnacionalno razsežnost, saj veliko podjetij posluje po vsej Uniji ali po svetu, vrednostne verige pa se širijo v druge države članice in tretje države. Poleg tega so lahko posamični ukrepi držav članic neučinkoviti in lahko povzročijo razdrobljenost notranjega trga. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;	(a) podjetje je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:	(b) podjetje je doseglo prag 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi iz točke (a), delovalo pa je v enem ali več od naslednjih sektorjev:

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;	(i) proizvodnja tekstila, krzna, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;	(ii) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), oskrba z vodo, gospodarjenje z zemljišči in viri, tudi ohranjanje narave, proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, živalskimi izdelki, lesom, hrano in pijačo;

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).	(iii) pridobivanje, predelava, prevoz mineralnih virov in ravnanje z njimi, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) energetski sektor, vključno s plinom, jedrsko energijo, paro, električno energijo in drugimi viri v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od pridobivanja, rafiniranja, proizvodnje, izgorevanja goriv do prevoza, ravnanja z odpadki in njihovega skladiščenja, kar zajema tudi radioaktivne odpadke;

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) podjetje je zajeto v Uredbi (EU) 2021/0104 (CSRD);

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) podjetje ni doseglo praga iz točk (a) in (b), vendar zanj veljajo obveznosti iz sistema EU za trgovanje z emisijami.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR;	(a) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarilo svetovni čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR;

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega svetovnega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b).	(b) podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b) ustvarilo svetovni čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta1;	(i) pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I ali II k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta1;
__________________	__________________
1 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).	1 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

 

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) pravna oseba, ustanovljena v skladu s pravom tretje države v obliki, primerljivi s tistimi iz prilog I in II k navedeni direktivi;	črtano

 

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica kršitve katere koli prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij, navedenih v Prilogi, del II;	„negativni vpliv na okolje“ pomeni:

 

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(i) negativni vpliv na eno od naslednjih okoljskih kategorij:
	(a) blažitev podnebnih sprememb;
	(b) prilagajanje podnebnim spremembam;
	(c) trajnostna raba ter varstvo zemeljskih, vodnih in morskih virov;
	(d) prehod na krožno gospodarstvo;
	(e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, tudi s škodljivimi snovmi;
	(f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ii) negativni vpliv na okolje zaradi neizpolnjevanja obveznosti v skladu z ustreznimi določbami instrumentov, navedenih v točkah 18 in 19 dela I Priloge ter delu II Priloge, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in ukrepov, povezanih s temi določbami, ki se nanašajo na mednarodna besedila iz točk 18 in 19 dela I Priloge in dela II Priloge, če so na voljo;

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iii) negativni vpliv, ki je posledica kaznivega dejanja, kot je določeno v [kazenskopravnem varstvu okolja]1a;
	_______________
	1a COM(2021)0851

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2;	(c) „negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1, kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in ukrepov, povezanih s temi določbami, ki se nanašajo na mednarodna besedila,če so na voljo;

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) „negativni vpliv na dobrobit živali“ pomeni negativni vpliv na dobrobit čutečih bitij, ki je posledica kršitve zakonodaje Unije o zaščiti živali;

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) „načelo ,onesnaževalec plača‘ pomeni načelo, kot je opredeljeno v [kazenskopravnem varstvu okolja]1a;
	_______________
	1a COM(2021)0851

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) pristop „eno zdravje“ pomeni pristop „eno zdravje“, kot je opredeljen v členu 2, točka (5) Uredbe (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (program EU za zdravje);

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd) „znanstveno utemeljen cilj“ je neodvisno znanstveno potrjen cilj, opredeljen na podlagi prepričljivih znanstvenih okoljskih dokazov, z izpolnitvijo katerega podjetje svoje vplive, kot so navedeni v členu 19a, uskladi s cilji in merili Unije glede trajnostnosti za posamezno okoljsko vprašanje. V konkretnem primeru blaženja podnebnih sprememb to pomeni cilj, ki omogoča uskladitev vplivov podjetja na podnebne spremembe s cilji evropskih podnebnih pravil, zlasti podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, in s podnebnim scenarijem 1,5 °C brez preseganja ali z omejenim preseganjem, kot ga je opredelil IPCC.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „vzpostavljen poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden poslovni odnos, ki je glede na svojo intenzivnost ali trajanje trajen ali se pričakuje, da bo trajen, in ki ne predstavlja zanemarljivega ali zgolj pomožnega dela vrednostne verige;	črtano

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) sodelovanje z deležniki.

 

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga takih reguliranih finančnih podjemov ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje od takih subjektov;	(g) „vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga revizor, ki je neodvisen od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije;	(h) „preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic, podnebja in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga pooblaščeni revizor, ki je neodvisen od podjetja, brez nasprotja interesov, ima izkušnje, strokovno znanje in kompetence na področjih podjebja, okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije, vključno s pravno odgovornostjo do tretjih oseb, ki lahko utrpijo škodo zaradi pomanjkljive revizije;

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) „zagovorniki človekovih pravic in okolja“ pomeni posameznike in skupine, ki si osebno ali poklicno in miroljubno prizadevajo varovati in spodbujati človekove pravice v zvezi z okoljem in podnebjem, vključno z biotsko raznovrstnostjo, vodo, zrakom, zemljišči, tlemi, rastlinstvom in živalstvom;

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki ni del velike skupine, v skladu z opredelitvami teh pojmov v členu 3(1), (2), (3) in (7) Direktive 2013/34/EU;	(i) mala in srednja podjetja ali „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki ni del velike skupine, v skladu z opredelitvami teh pojmov v členu 3(1), (2), (3) in (7) Direktive 2013/34/EU;

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) „resni negativni vpliv“ pomeni negativni vpliv na okolje ali negativni vpliv na človekove pravice, ki je po svoji naravi posebno velik, ali pa vpliva na veliko število oseb ali veliko območje okolja, ali pa je nepopravljiv oziroma ga je zaradi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev predhodnega stanja, posebej težko popraviti;	(l) „resni negativni vpliv“ pomeni negativni vpliv na okolje ali negativni vpliv na človekove pravice, ki je po svoji naravi posebno velik, ali pa vpliva na veliko število oseb ali živali, na veliko območje, oziroma je nepopravljiv ali ga je zaradi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev predhodnega stanja, posebej težko popraviti;

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n) „deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese;	(n) „deležniki“ pomeni zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, ali nevladne organizacije ter zagovornike človekovih pravic in okolja, vključno s pravnimi in fizičnimi odebami, ki jih zastopajo, na pravice ali interese katerih vplivajo ali bi lahko vplivali morebitni ali dejanski negativni vplivi na človekove pravice in okolje, ki jih povzročijo izdelki, storitve in poslovanje tega podjetja, njegovih hčerinskih družb in poslovnih odnosov v celotni vrednostni verigi pod pogojem, da imajo pravni in materialni interes;

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) „socialni partnerji“ pomeni zaposlene v podjetju in njihove predstavnike, ki prek socialnega dialoga sodelujejo z vodstvom in njegovimi predstavniki;

 

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „ustrezni ukrep“ pomeni ukrep, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.	(q) „ustrezni ukrep“ pomeni sklop ukrepov, s katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.

 

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vključitvijo skrbnega pregleda v svoje politike v skladu s členom 5;	(a) vključitvijo skrbnega pregleda v svoje politike in sisteme upravljanja v skladu s členom 5;

 

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da nadrejene družbe, ki spadajo na področje uporabe te direktive, lahko izpolnjujejo obveznosti iz členov 5 do 11 ter člena 15(1) in (2) v imenu podjetij, ki so njihove hčerinske družbe in spadajo na področje uporabe te direktive. To ne posega v civilno odgovornost hčerinskih družb v skladu s členom 22.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja na pregleden način sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo in ocenijo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja, izdelkov ali storitev ali poslovanja, izdelkov in storitev njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz poslovnih odnosov.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 morajo podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), prepoznati samo dejanske in morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor iz člena 2(1), točka (b).	črtano

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da podjetja za namene izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1:
	(a) izvedejo široko predhodno študijo poslovanja, hčerinskih družb in poslovnih partnerjev podjetja, da bi prepoznala področja, na katerih se lahko najverjetneje pojavi tveganje za negativne vplive, vključno z evidentiranjem in prednostnim razvrščanjem posamičnih poslovnih dejanj z večjim tveganjem, pri čemer upoštevajo ustrezne dejavnike tveganja; ter
	(b) opravijo podrobne ocene poslovnih dejavnosti, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, da bi določila naravo in obseg posameznih dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, njihovo verjetnost in resnost.

 

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.	4. Države članice zagotovijo, da so za namene prepoznavanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov iz odstavka 1 podjetjem na voljo ustrezne kvantitativne in kvalitativne informacije, da bi bila omogočena skladnost z direktivo. Države članice lahko pri pripravi ustreznih virov, kot so uradne ocene tveganja in namenske službe za podporo, sodelujejo s Komisijo. Podjetja imajo pravico uporabiti neodvisna poročila in informacije, zbrane v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami, vključno z delavci in njihovimi predstavniki prek socialnega dialoga, pa tudi z drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	2. Da bi zagotovila skladnost z odstavkom 1 tega člena, morajo podjetja sprejeti naslednje ukrepe:

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki;	(a) pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih in blažitvenih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi načrti in roki za ustrezne ukrepe ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Načrt preprečevalnih in blažitvenih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki, njihovimi predstavniki, vključno z nevladnimi organizacijami, in partnerji, kot so delavci v okviru socialnega dialoga ter, po potrebi, sektorskimi pobudami in industrijskimi shemami; Ustrezni ukrepi bi se morali, kjer je ustrezno, nanašati na lastno poslovanje in hčerinske družbe podjetja ter na njegove neposredne in posredne poslovne odnose.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 te direktive se štejeta za ustrezen ukrep za preprečevanje in blaženje škodljivih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:	3. Da bi zagotovila skladnost z odstavkoma 1 in 2, morajo podjetja po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;	(a) nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi. V primeru, da te ukrepe spremlja plačilo odškodnine prizadetim osebam in finančno nadomestilo prizadetim skupnostim v skladu z načelom „onesnaževalec plača“, so podjetja upravičena do pravnega jamstva, da od zadevnih partnerjev prejmejo nadomestilo. Ukrep podjetja mora biti sorazmeren in uravnotežen s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Po potrebi se načrt popravljalnih ukrepov pripravi v posvetovanju z deležniki;	(b) pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Načrt popravljalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju z deležniki;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 te direktive se štejeta za ustrezen ukrep za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Prednostno razvrščanje prepoznanih dejanskih in morebitnih vplivov
	1. Države članice zagotovijo, da je podjetjem dovoljeno prednostno razvrščati morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in na okolje, opredeljene v skladu s členom 6, v svojem lastnem poslovanju, proizvodih in storitvah ter poslovanju, proizvodih in storitvah svojih hčerinskih družb ali uveljavljenih poslovnih partnerjev, da bi izpolnile obveznosti iz člena 7 ali 8, kadar vseh prepoznanih negativnih vplivov ni mogoče preprečiti, odpraviti ali popraviti.
	2. Prednostna razvrstitev negativnih vplivov temelji na:
	(a) resnosti negativnega vpliva, se pravi njegovi teži, številu posameznikov, ki so ali bi lahko bili prizadeti, ali obsegu okolja, ki je ali bi lahko bilo poškodovano oziroma drugače prizadeto, njegovi nepopravljivosti in omejitvah pri možnosti ponovne vzpostavitve stanja pred negativnim vplivom za prizadete posameznike ali za okolje;
	(b) verjetnosti negativnega vpliva, kar pomeni verjetnost uresničitve morebitnega škodljivega vpliva;
	(c) posvetovanju z deležniki.
	3. Podjetje mora vse druge negativne vplive obravnavati po tem, ko so bili v skladu s členom 7 ali 8 obravnavani vsi prednostno razvrščeni negativni vplivi;

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a
	Sodelovanje deležnikov
	1. Države članice zagotovijo, da podjetja učinkovito in smiselno vključujejo deležnike v izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s členi 15 do 11 in členom 15 te direktive, med drugim z:
	(a) razvojem, objavo in izvajanjem strategije sodelovanja, v kateri so opredeljeni in našteti ustrezni deležniki ter opredeljeni najučinkovitejši in najprimernejši ukrepi in orodja za sodelovanje, upoštevajoč morebitne ovire za udeležbo, zlasti ovire, ki jih imajo deležniki v marginaliziranem in ranljivem položaju, ustrezne komunikacijske metode ter velikost in panogo podjetja, pri čemer je treba vedno vključiti zaposlene v podjetju;
	(b)  zagotavljanjem celovitih in, po potrebi v primeru znatnih sprememb poslovnih dejavnosti, posodobljenih informacij, namenjenih opredeljenim deležnikom, v lahko dostopni obliki in brez nepotrebnega odlašanja;
	(c) vzpostavitvijo ustreznih pritožbenih mehanizmov za deležnike, ki zlasti omogočajo zaupnost, varnost in pravno integriteto deležnikov, da bi jih zaščitili pred tveganjem povračilnih ukrepov in pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti.
	Države članice podjetjem zagotovijo praktične smernice o tem, kako opredeliti upoštevne deležnike in se osredotočiti nanje ter kako razviti strategijo za sodelovanje deležnikov v skladu s členom 13.
	2. Države članice zagotovijo, da lahko deležniki zahtevajo vključitev v sodelovanje iz odstavka 1. Če podjetje zavrne to zahtevo, države članice zagotovijo, da lahko deležniki predložijo utemeljen pomislek v skladu s členom 19.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive.	Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje in, kjer je to ustrezno, drugimi agencijami, kot npr. Evropsko agencijo za varnost hrane, Izvajalsko agencijo Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EISMEA) ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice v digitalni, brezplačni in zlahka dostopni obliki, ki med drugim vključujejo naslednje vidike:
	(a) informacije o določenih sektorjih ali določenih negativnih vplivih;
	(b) sezname sektorskih in geografskih dejavnikov tveganja skupaj z okoliščinami, kot so konfliktne razmere, poklici in diskriminacija, npr. v zvezi z veroizpovedjo, političnimi stališči, narodnostno pripadnostjo, spolom, kulturo in drugimi socialnimi dejavniki;
	(c) pregled veljavnih pobud industrije;
	(d) praktične napotke o tem, kako je mogoče ob upoštevanju velikosti in sektorja podjetja sorazmernost in prednostno razvrstitev uporabiti pri obveznostih glede skrbnega pregleda;
	(e) informacije o odgovorni nabavni praksi;
	(f) izmenjave virov in informacij med podjetji in drugimi pravnimi subjekti za namene preprečevanja, blaženja in odpravljanja negativnih vplivov brez poseganja v konkurenčno pravo;
	(g) ukrepe, ki bi jih morala sprejeti podjetja, da bi obravnavala izzive, s katerimi se spoprijemajo mali gospodarski subjekti;
	(h) odgovoren umik;
	(i) praktične smernice o tem, kako opredeliti upoštevne deležnike in se osredotočiti nanje ter kako razviti strategijo za sodelovanje deležnikov iz člena 9a.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Smernice se objavijo najpozneje 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive. Komisija redno pregleduje ustreznost svojih smernic in jih prilagodi novi dobri praksi.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija objavlja in redno posodablja preglednice podatkov o posamezni državi, s katerimi zagotavlja najnovejše informacije o mednarodnih konvencijah in pogodbah, ki so jih ratificirali posamezni trgovinski partnerji Unije. Komisija zbira in objavlja zbirne trgovinske in carinske podatke o poreklu surovin ter vmesnih in končnih izdelkov ter objavlja informacije o morebitnih ali dejanskih tveganjih negativnih učinkov na človekove pravice, okolje in upravljanje, povezanih z nekaterimi državami ali regijami, sektorji in podsektorji ter izdelki.

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a), sprejmejo načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. V tem načrtu je na podlagi informacij, ki so pod razumnimi pogoji dostopne podjetju, zlasti opredeljeno, v kolikšni meri podnebne spremembe predstavljajo tveganje za poslovanje podjetja oziroma vpliv njegovega poslovanja.	1. Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2 razvijejo in izvedejo načrt za prehod v skladu z zahtevami za poročanje iz člena 19a Uredbe (EU) 2021/0104 (CSRD) za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja usklajena s prehodom na trajnostno gospodarstvo, omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), kar zadeva dejavnosti podjetja v Uniji, vključno z njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 in podnebnim ciljem za leto 2030. Ta načrt vključuje opis:
	(a) odpornosti poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja, povezana s podnebnimi vprašanji;
	(b) priložnosti za podjetje v zvezi s podnebnimi vprašanji;
	(c) opredelitev in razlago vzvodov za razogljičenje v okviru dejavnosti in vrednostne verige podjetja, vštevši izpostavljenost podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom, kot je navedeno v členu 19a(2), točka (a)(iii), in členu 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU;
	(d) kako so v poslovnem modelu in strategiji podjetja upoštevani interesi deležnikov podjetja in vpliv podjetja na spremembe podnebja;
	(e) kako je bila izvedena strategija podjetja in kako se bo izvajala v zadevi s podnebnimi vprašanji, tudi s povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti;
	(f) časovno omejenih in znanstveno utemeljenih ciljev v zvezi z spremembami podnebja, ki jih je podjetje določilo za emisije s področij 1, 2 in, kjer je to ustrezno, 3, tudi ciljev glede absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 ter v petletnih korakih do leta 2050, ter opis napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;
	(g) vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede podnebnih vprašanj;

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da podjetje v svoj načrt vključi cilje zmanjšanja emisij, če so ali bi morale biti podnebne spremembe opredeljene kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja.	črtano

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da podjetja pri določanju variabilnih prejemkov ustrezno upoštevajo izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti.	črtano

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da so direktorji odgovorni za nadzor nad obveznostmi iz tega člena in da so variabilni prejemki določeni v skladu s členom 26.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da direktorji podjetij iz člena 2(1) pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, da delujejo v najboljšem interesu podjetja, upoštevajo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice svojih odločitev za vidike trajnostnosti, po potrebi vključno s posledicami za človekove pravice, podnebne spremembe in okolje.	1. Države članice zagotovijo, da direktorji podjetij iz člena 2 pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, da delujejo v najboljšem interesu podjetja, v svojih odločitvah o vprašanjih trajnostnosti upoštevajo morebitne in dejanske negativne vplive, ugotovljene v skladu s to direktivo, vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi posledicami za človekove pravice, podnebne spremembe in okolje.

 

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so direktorji podjetij iz člena 2(1) odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda iz člena 4 ter zlasti politike skrbnega pregleda iz člena 5, pri čemer je treba ustrezno upoštevati relevantne prispevke deležnikov in organizacij civilne družbe. Direktorji v zvezi s tem poročajo upravnemu odboru.	1. Države članice zagotovijo, da so direktorji podjetij iz člena 2(1) odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda iz člena 4 ter zlasti politike skrbnega pregleda iz člena 5 in ukrepov za izvajanje iz člena 15, pri čemer je treba ustrezno upoštevati relevantne prispevke deležnikov in organizacij civilne družbe. Direktorji redno poročajo upravnemu odboru in razpravljajo o napredku pri blaženju negativnih vplivov na človekove pravice in okolje.

 

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da direktorji sprejmejo ukrepe za prilagoditev poslovne strategije, da upoštevajo dejanske in morebitne negativne vplive, prepoznane v skladu s členom 6, in vse ukrepe, sprejete v skladu s členi 7 do 9.	2. Države članice zagotovijo, da direktorji sprejmejo ukrepe za prilagoditev poslovne strategije, da upoštevajo dejanske in morebitne negativne vplive, prepoznane v skladu s členom 6, in vse ukrepe, sprejete v skladu s členi 7 do 9 in členom 15.

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da imajo podjetja s povprečno več kot 1000 zaposlenimi vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko za zagotovitev, da je del variabilnih prejemkov direktorjev povezan z načrtom podjetja za prehod iz člena 15. Takšno politiko mora odobriti letna skupščina.

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:	Komisija najpozneje ... [OP vstavi datum = štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Temu poročilu, če je ustrezno, priloži zakonodajni predlog. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ali je treba znižati pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2(1);	(a) ali je treba prilagoditi pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2(1);

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) vpliv direktive na MSP, pri čemer se opiše in oceni učinkovitost različnih ukrepov in instrumentov za podporo MSP, ki so jih sprejele Komisija in države članice;

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) učinkovitost mehanizmov izvrševanja, vzpostavljenih na nacionalni ravni, ter sankcij in postopkov, zlasti v zvezi s civilno odgovornostjo;

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) uporaba in dostopnost pritožbenih postopkov ter nadaljnji ukrepi, ki so jih sprejela podjetja in javni organi;

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) vključenost deležnikov v vse procese skrbnega pregleda;

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ali bi bilo treba člene 4 do 14 razširiti na negativne vplive na podnebje.	(d) ali bi bilo treba določbe te direktive razširiti na dodatne negativne vplive na okolje, podnebje ali dobrobit živali.

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ali je določbe te direktive mogoče uskladiti z drugo ustrezno zakonodajo.

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) ali je treba pripraviti obsežen trajnostni načrt za obravnavo vplivov na okolje, ki niso povezani s podnebjem.

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Priloga – del I – točka 18 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
18. Kršitev prepovedi povzročanja izmerljive degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki	18. Prepoved povzročanja kvantitativne in kvalitativne degradacije okolja in prispevanja k podnebnim spremembam, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, tudi toplogrednih plinov, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki

 

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Priloga – del I – točka 18 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil ali	(a) škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil in krme ali

 

 

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Priloga – del I – točka 18 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov,	(e) vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov, in na zdravje v skladu s pristopom „eno zdravje“,

 

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Priloga – del I – točka 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členom 5 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 5 in 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, kot se jo razume v skladu s pristopom „eno zdravje“;

 

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Priloga – del I – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
19. Kršitev prepovedi nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;	19. Prepoved nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Priloga – del II – podnaslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kršitve mednarodno priznanih ciljev in prepovedi, vključenih v okoljske konvencije	Cilji in prepovedi Unije in mednarodno priznani cilji in prepovedi, vključeni v okoljske konvencije in zakonodajo Unije

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Priloga – del II – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kršitev obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov, ki se nanašajo na uporabo bioloških virov, da bi se izognili negativnim vplivom na biološko raznovrstnost ali jih zmanjšali na najmanjšo možno mero v skladu s členom 10(b) Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in [ob upoštevanju morebitnih sprememb Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020], vključno z obveznostmi iz Kartagenskega protokola glede razvoja, prevoza, uporabe in sproščanja živih spremenjenih organizmov ter obveznostmi iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, z dne 12. oktobra 2014;	1. Obveznost sprejetja potrebnih ukrepov, ki se nanašajo na uporabo bioloških virov, da bi se izognili negativnim vplivom na biološko raznovrstnost ali jih zmanjšali na najmanjšo možno mero v skladu s členom 10(b) Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in [ob upoštevanju morebitnih sprememb Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020]