Poročilo - A9-0230/2023Poročilo
A9-0230/2023
Evropski parlament

POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih

3.7.2023 - (COM(2022)0546 – C9‑0362/2022 – 2022/0341(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Michiel Hoogeveen


Postopek : 2022/0341(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0230/2023
Predložena besedila :
A9-0230/2023
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih

(COM(2022)0546 – C9‑0362/2022 – 2022/0341(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0546),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0362/2022),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 1. februarja 2023[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2023[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9‑0230/2023),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[*]

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 in direktiv 98/26/ES in 2014/92/EU glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[4],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[5] zagotavlja podlago za enotno območje plačil v eurih (SEPA). Da bi ustvarili ugodne pogoje za večjo konkurenco, zlasti za plačila na stični točki, bi bilo treba projekt SEPA stalno posodabljati, da bi odražal inovacije in razvoj trga na področju plačil, spodbujal razvoj novih plačilnih produktov, ki se uporabljajo v vsej Uniji, in olajšal dostop za nove udeležence na trgu.

(2) Leta 2017 so se ponudniki plačilnih storitev pod okriljem Evropskega sveta za plačila dogovorili o vseevropski shemi za takojšnje izvrševanje kreditnih prenosov v eurih. Prizadevanja evropskega plačilnega sektorja se niso izkazala za zadostna, da bi zagotovila visoko stopnjo uporabe takojšnjih kreditnih prenosov v eurih na ravni Unije. Le obsežno in hitro povečanje te uporabe lahko sprosti obsežne mrežne učinke takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kar bi prineslo koristi in povečanje ekonomske učinkovitost za uporabnike in ponudnike plačilnih storitev, manjšo koncentracijo na trgu, večjo konkurenco in izbiro elektronskih plačil, zlasti za čezmejna plačila na stični točki.

(3) Z Uredbo (EU) št. 260/2012 so bile uvedene tehnične in poslovne zahteve za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih. Takojšnji kreditni prenosi v eurih so razmeroma nova kategorija kreditnih prenosov v eurih, ki se je na trgu pojavila šele po sprejetju navedene uredbe. Zato je treba poleg splošnih zahtev, ki se uporabljajo za vse kreditne prenose, določiti posebne zahteve za takojšnje kreditne prenose v eurih, da se zagotovi pravilno delovanje in krepitev notranjega trga ter olajša nadaljnja integracija plačilnega trga Unije.

(3a) Da bi bila takojšnja plačila bolj dostopna, bi morala biti na voljo tudi kot osnovna funkcija plačilnega računa. Uredba zato spreminja tudi Direktivo 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta[6]. Poleg tega bi morale države članice, katerih valuta ni euro, za razširitev ugodnosti takojšnjih kreditnih prenosov na uporabnike plačilnih storitev imeti možnost, da to uredbo uporabljajo za domače takojšnje kreditne prenose v njihovi valuti.

(4) Za povečanje uporabe takojšnjih kreditnih prenosov v eurih so že bile sprejete ali predlagane številne nacionalne regulativne rešitve, vključno z okrepitvijo zaščite uporabnikov plačilne storitve pred pošiljanjem sredstev nenamernemu prejemniku plačila ali določitvijo postopka za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije. Ker obstajajo razlike pri teh nacionalnih regulativnih rešitvah in ker na ravni Unije ni skupnih pravil, obstaja tveganje razdrobljenosti notranjega trga, kar povečuje stroške izpolnjevanja obveznosti zaradi različnih sklopov nacionalnih regulativnih zahtev in otežuje izvrševanje čezmejnih takojšnjih kreditnih prenosov. Da bi preprečili tovrstne težave, je zato treba uvesti enotna pravila za takojšnje kreditne prenose v eurih, vključno s čezmejnimi prenosi.

(5) Pred pojavom takojšnjih kreditnih prenosov so ponudniki plačilnih storitev plačilne transakcije večinoma združili v paket in jih v vnaprej določenem roku predložili v sistem za plačila malih vrednosti za namene kliringa in poravnave. Vendar se v sistemih za plačila malih vrednosti, ki se trenutno uporabljajo za obdelavo takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, plačilne transakcije predložijo posamično ter obdelujejo v realnem času in neprekinjeno. V ta namen je treba spremeniti opredelitev „sistema za plačila malih vrednosti“.

(6) Zagotavljanje, da lahko vsi uporabniki plačilnih storitev v Uniji predložijo plačilne naloge za kreditne prenose in prejmejo takojšnje kreditne prenose v eurih, je predpogoj za večjo uporabo takih transakcij. Trenutno vsaj tretjina ponudnikov plačilnih storitev v Uniji ne ponuja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih. Poleg tega so ponudniki plačilnih storitev v zadnjih nekaj letih svojim storitvam dodajali takojšnje kreditne prenose prepočasi, kar ovira nadaljnjo integracijo notranjega trga Unije za plačila, spodkopava strateško avtonomijo plačilnega trga Unije in omejuje morebitne koristi za uporabnike plačilnih storitev. Zato bi bilo treba od ponudnikov plačilnih storitev, ki svojim uporabnikom plačilnih storitev nudijo storitve kreditnih prenosov v eurih, zahtevati, da ponudijo storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih.

(7) Za vzpostavitev integriranega trga za takojšnje kreditne prenose v eurih je bistveno, da se take transakcije obdelujejo v skladu s skupnimi pravili in zahtevami. Takojšnji kreditni prenos v eurih omogoča, da se lahko sredstva v nekaj sekundah in neprekinjeno knjižijo v dobro na račun prejemnika plačila. Neprekinjena razpoložljivost vsak dan v letu je bistvena značilnost takojšnjih kreditnih prenosov. Zato je primerno, da se opredelitev takojšnjih kreditnih prenosov nanaša na posebne pogoje, ki bi jih ti prenosi morali izpolnjevati glede časa prejema plačilnih nalogov, obdelave, knjiženja v dobro in določanja datuma valute.

(7a) Kadar Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke ne delujejo v vlogi monetarnih organov ali drugih javnih organov, bi morale imeti možnost, da uporabnikom plačilnih storitev omejijo ponudbo plačilnih storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih na obdobje, v katerem Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke prejemajo in pošiljajo netakojšnje kreditne prenose v eurih, kadar je takšno omejevanje potrebno za zagotovitev skladnosti s členom 123 PDEU.

(8) Obstajajo različni vmesniki, prek katerih lahko uporabniki plačilnih storitev predložijo plačilni nalog za kreditni prenos v eurih, vključno s spletnim bančništvom, mobilno aplikacijo, bankomatom, samopostrežnim terminalom, podružnico ali telefonom. Za zagotovitev, da imajo vsi uporabniki plačilnih storitev dostop do takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, se ne bi smelo razlikovati med vmesniki, prek katerih imajo uporabniki plačilnih storitev možnost predložiti plačilne naloge za transakcije takojšnjih kreditnih prenosov, in tistimi za druge vrste transakcij kreditnih prenosov. Poleg tega bi morala biti ista možnost na voljo tudi v zvezi s takojšnjimi kreditnimi prenosi v eurih, kadar lahko uporabnik plačilnih storitev ponudniku plačilnih storitev predloži plačilne naloge za kreditne prenose v paketu. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost, da kot privzete za vse kreditne prenose v eurih, ki jih odredijo njihovi uporabniki plačilnih storitev, ponudijo takojšnje kreditne prenose.

(8a) Ker nekateri kanali za odreditev plačil, kot so bančne podružnica za prebivalstvo, niso na voljo ves čas, bi bilo treba za čas prejema plačilnega naloga v papirni obliki šteti trenutek, ko se plačilni nalog vnese v interni sistem ponudnika plačilnih storitev plačnika, kar bi se moralo zgoditi takoj, ko so ti kanali za odreditev plačil na voljo.

(8b) Kadar uporabnik plačilnih storitev svojemu ponudniku plačilnih storitev predloži več plačilnih nalogov za takojšnje kreditne prenose v paketu, bi moral ta ponudnik plačilnih storitev takoj začeti z razpakiranjem paketa na posamezne transakcije takojšnjih kreditnih prenosov. Za čas prejema plačilnega naloga, predloženega v paketu več plačilnih nalogov, bi se moral šteti trenutek, ko je bila ustrezna plačilna transakcija razpakirana. Ponudnik plačilnih storitev plačnika bi moral posamezne transakcije takojšnjih kreditnih prenosov posredovati takoj, in sicer hkrati ali eno za drugo. To posredovanje ne bi smelo posegati v morebitne rešitve, ki jih nudijo sistemi za plačila malih vrednosti, ki omogočajo pretvorbo paketov več plačilnih nalogov za takojšnje kreditne prenose v posamezne transakcije takojšnjih plačil. 

(8c) Kadar se plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos v eurih predloži s plačilnega računa, ki ni denominiran v eurih, bi se moral za čas prejema šteti trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev takoj po prejemu tega plačilnega naloga pretvori znesek transakcije iz valute, v kateri je denominiran plačilni račun, v eure.

(9) Plačilne institucije in institucije za izdajo elektronskega denarja bi morale prispevati k lažji uporabi takojšnjih kreditnih prenosov v eurih. Zato je primerno navedenim institucijam omogočiti sodelovanje v plačilnem sistemu, določenem v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta[7], s čimer se jim omogoči dostop do sistemov poravnave ter ponujanje storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih.

(10) Uporabniki plačilnih storitev so zelo občutljivi na raven stroškov pri načinih plačevanja, ki se lahko nadomestijo z drugimi. Višina nadomestil jih torej lahko spodbudi k določenemu načinu plačila ali jih odvrne od njega. Na tistih nacionalnih trgih, kjer so bila za transakcije takojšnjih kreditnih prenosov v eurih v primerjavi z nadomestili za druge vrste kreditnih prenosov v eurih uporabljena višja nadomestila, je uporaba takojšnjih kreditnih prenosov nizka. To je preprečilo doseganje kritične mase takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, ki je potrebna za uresničitev vseh mrežnih učinkov za ponudnike in uporabnike plačilnih storitev. Zato nobena vrsta nadomestil, ki se uporabljajo za plačnike in prejemnike plačil za izvršitev takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, vključno z nadomestili za posamezno transakcijo ali pavšalnimi nadomestili, ne bi smela presegati nadomestil, ki se uporabljajo za istega uporabnika plačilnih storitev za ustrezne vrste drugih kreditnih prenosov v eurih. Bistveno je, da se z ustreznim okvirom nadzora zagotovi, da ponudniki plačilnih storitev ne bodo zvišali nadomestil za ustrezne vrste drugih kreditnih prenosov v eurih, da bi se izognili tej zahtevi.  Pri določanju ustreznih vrst kreditnih prenosov bi morala biti mogoča uporaba meril, kot so uporabniški vmesnik za plačilne storitve ali plačilni instrument, ki se uporablja za odreditev plačila, status uporabnika in, kjer je ustrezno, dejstvo, ali je plačilo nacionalno ali čezmejno.

(10a) Kot dodaten zaščitni ukrep pred goljufijami bi morali ponudniki plačilnih storitev uporabnikom plačilnih storitev omogočiti, da določijo najvišji znesek za takojšnje kreditne prenose v eurih. Ponudniki plačilnih storitev plačnikov ne bi smeli izvajati takojšnjih kreditnih prenosov, kadar plačilni nalog presega ta najvišji znesek. Uporabniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost, da kadar koli spremenijo najvišji znesek, preden odredijo takojšnji kreditni prenos.

(11) Varnost ▌kreditnih prenosov v eurih, tako rednih kot takojšnjih, je bistvena za povečanje zaupanja uporabnikov plačilnih storitev v takšne storitve in zagotavljanje njihove uporabe. Zato bi morali imeti ponudniki plačilnih storitev vzpostavljene zanesljive in posodobljene ukrepe za odkrivanje in preprečevanje goljufij z določeno stopnjo prožnosti pri opredeljevanju ukrepov, ki so najprimernejši za spopadanje z novimi izzivi. Plačniki, ki nameravajo poslati kreditni prenos določenemu prejemniku plačila, lahko zaradi goljufije ali napake navedejo identifikacijsko oznako plačilnega računa, ki ne ustreza računu, ki ga ima ta prejemnik plačila. V skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta[8] je edini pogoj za pravilno izvršitve transakcije v zvezi s prejemnikom plačila enolična identifikacijska oznaka, ponudnikom plačilnih storitev pa ni treba preveriti imena prejemnika plačila. Plačnik pri rednih in takojšnjih kreditnih plačilih  v primeru goljufije ali napake morda ne bo mogel izterjati sredstev, preden se knjižijo v dobro na račun prejemnika plačila. Ponudniki plačilnih storitev, ki delujejo v Uniji, bi zato morali, ne da bi uporabnikom plačilnih storitev zaračunali dodatne stroške ali nadomestila, nuditi storitev, s katero bi preverili, ali obstaja neskladnost med ▌identifikacijsko oznako plačilnega računa prejemnika plačila in imenom prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik. Če ponudnik plačilnih storitev plačniku dovoli predložitev plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos z navedbo identifikacijske oznake plačilnega računa in drugih podatkovnih elementov, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo prejemnika plačila, kot so davčna številka, evropski enotni identifikatorji (EUID) ali identifikatorji pravnih subjektov (LEI), bi morali biti ponudniki plačilnih storitev sposobni opraviti storitev preverjanja na podlagi teh drugih podatkovnih elementov. Ponudnik plačilnih storitev plačnika bi moral obvestiti plačnika, ki je predložil plačilni nalog za ▌kreditni prenos v eurih, o vseh ▌neskladnostih, ki jih je ugotovil ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila. Da bi se izognili nepotrebnim oviram ali zamudam pri takojšnji obdelavi transakcije, bi moral ponudnik plačilnih storitev plačnika takšno obvestilo predložiti v največ nekaj sekundah od trenutka, ko je plačnik zagotovil informacije o prejemniku plačila. Da bi se plačnik lahko odločil, ali bo nadaljeval načrtovano transakcijo, bi moral ponudnik plačilnih storitev plačnika takšno obvestilo predložiti, preden plačnik odobri transakcijo.

(11a) Plačnikom bi bile lahko na voljo nekatere rešitve za odreditev kreditnih prenosov, ki bi jim omogočale, da plačilni nalog oddajo zgolj z navedbo identifikacijske oznake plačilnega računa ali celo z uporabo kod QR, storitev ponudnikov storitev odreditve plačil ali nadomestnih podatkov, kot so telefonske številke ali elektronski naslovi, ne da bi vnesli identifikacijsko oznako plačilnega računa. Ponudniki plačilnih storitev, ki zagotavljajo take rešitve za odreditev, bi morali biti odgovorni plačniku za pravilno identifikacijo prejemnika plačila, na katerega je naslovljeno nakazilo, ki ga zahteva plačnik. Zato bi morali ponudniki plačilnih storitev izvajati zanesljive notranje postopke, ki jih nadzorujejo pristojni nacionalni organi, da bi zagotovili pravilno identifikacijo prejemnika plačila.

(12) Nekatere značilnosti imena prejemnika plačila, na katerega račun želi plačnik izvršiti kreditni prenos, lahko povečajo verjetnost, da ponudnik plačilnih storitev odkrije neskladnost, vključno s prisotnostjo diakritičnih znakov ali različnimi možnimi prečrkovanji imen v različnih abecedah, razlikami med običajno uporabljenimi imeni in imeni, navedenimi na uradnih identifikacijskih dokumentih v primeru fizičnih oseb, ali razlikami med komercialnimi in pravnimi imeni v primeru pravnih oseb. Da bi se izognili nepotrebnim oviram pri obdelavi takojšnjih kreditnih prenosov v eurih in plačniku olajšali odločitev o nadaljevanju načrtovane transakcije, bi morali ponudniki plačilnih storitev navesti stopnjo ujemanja, tudi tako, da v obvestilu navedejo, da „ni ujemanja“ ali da je „približno ujemanje“. V primeru približnega ujemanja bi moral ponudnik plačilnih storitev plačniku sporočiti ime prejemnika plačila, ki je povezano z navedeno identifikacijsko oznako plačilnega računa.

(13) Odobritev plačilne transakcije, kadar ponudnik plačilnih storitev odkrije neskladnost in o tem obvesti uporabnika plačilnih storitev, lahko privede do prenosa sredstev nenamernemu prejemniku plačila. V takih primerih ponudniki plačilnih storitev ne bi smeli biti odgovorni za izvršitev transakcije nenamernemu prejemniku plačila, kot je določeno v členu 88 Direktive (EU) 2015/2366. Ponudniki plačilnih storitev bi morali uporabnike plačilnih storitev obvestiti o posledicah za odgovornost ponudnika plačilnih storitev in za pravice do povračila uporabnikom plačilnih storitev, če so ti po lastni izbiri prezrli sporočeno neskladnost. ▌

(14) Ključnega pomena je, da ponudniki plačilnih storitev učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije proti osebam, organom ali subjektom, za katere velja zamrznitev sredstev ali prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev ali gospodarskih virov njim na razpolago ali v njihovo korist v skladu z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 215 PDEU (v nadaljnjem besedilu: osebe ali subjekti s seznama). Vendar pravo Unije ne določa pravil o postopku ali orodjih, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev uporabiti za zagotovitev izpolnjevanja teh obveznosti. Ponudniki plačilnih storitev tako uporabljajo različne metode, ki temeljijo na njihovi individualni izbiri ali smernicah, ki jih izdajo zadevni nacionalni organi. Praksa izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije, s preverjanjem plačnika in prejemnika plačila, ki sodelujeta pri vsaki nacionalni ali čezmejni transakciji kreditnega prenosa, vodi do tega, da se zelo veliko število kreditnih prenosov označi kot prenosov, ki lahko vključujejo osebe ali subjekte s seznama. Vendar se je po preverjanju izkazalo, da velika večina takih označenih transakcij ne vključuje takih oseb ali subjektov. Ponudniki plačilnih storitev zaradi narave takojšnjih kreditnih prenosov v kratkih rokih ne morejo takoj preveriti takšnih označenih transakcij in jih zato zavrnejo. ,To ustvarja operativne izzive za ponudnike plačilnih storitev, da svojim uporabnikom plačilnih storitev po vsej Uniji ponujajo takojšnje kreditne prenose na zanesljiv in predvidljiv način. Da bi zagotovili večjo pravno varnost, povečali učinkovitost prizadevanj ponudnikov plačilnih storitev za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije v okviru takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, in preprečili nepotrebno oviranje takih transakcij, bi morali ponudniki plačilnih storitev vsaj dnevno preverjati, ali so njihovi uporabniki plačilnih storitev osebe ali subjekti s seznama, in ne bi smeli več uporabljati preverjanja na podlagi posameznih transakcij.

(15) Da bi preprečili odreditev takojšnjih kreditnih prenosov s plačilnih računov, ki pripadajo osebam ali subjektom s seznama, in nemudoma zamrznili sredstva, nakazana na take račune, bi morali ponudniki plačilnih storitev čim prej po začetku veljavnosti novega omejevalnega ukrepa, sprejetega v skladu s členom 215 PDEU, ki določa zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, preveriti svoje uporabnike plačilnih storitev, s čimer bi se zagotovilo, da ponudniki plačilnih storitev učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije.

(15a) Da bi dosegli napredek pri nadaljnji harmonizaciji praks v sektorju za izpolnjevanje obveznosti glede sankcij na ravni Unije in drugih veljavnih sankcij po vsej Uniji, bi morala EBA in Organ za preprečevanje pranja denarja pripraviti skupno poročilo o možnih metodah, s katerimi bi ponudnikom plačilnih storitev, ki izvajajo takojšnje kreditne prenose, omogočili, da preverijo, ali so kateri od njihovih uporabnikov plačilnih storitev osebe ali subjekti, uvrščeni na sezname Unije ali nacionalne sezname držav članic.

(16) Če eden od ponudnikov plačilnih storitev ne bi pravočasno preveril svojih uporabnikov plačilnih storitev, bi lahko drugi ponudnik plačilnih storitev, ki je vključen v izvajanje iste transakcije takojšnjega kreditnega prenosa, zamrznil sredstva osebe ali subjekta s seznama ali pa taki osebi ali subjektu ne bi dal na voljo sredstev ali gospodarskih virov. Ponudnikom plačilnih storitev, ki se jim naložijo kazni za neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije, ker drugi ponudnik plačilnih storitev ni pravočasno preveril svojih uporabnikov plačilnih storitev, bi moral navedeni ponudnik plačilnih storitev zagotoviti nadomestilo za te kazni.

(17) Za kršitve te uredbe bi morali pristojni organi držav članic naložiti kazni. Takšne kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Da bi ponudniki plačilnih storitev in ustrezni pristojni organi lažje zaupali, da se bo enotno in temeljito izvajal usklajen pristop k izpolnjevanju obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, ki izhajajo iz sankcij Unije, je zlasti primerno, da se po vsej Uniji uskladijo minimalne ravni kazni za ponudnike plačilnih storitev, ki niso preverili, ali so njihovi uporabniki plačilnih storitev osebe ali subjekti s seznama.

(18) Ponudniki plačilnih storitev potrebujejo dovolj časa za izpolnitev obveznosti iz te uredbe. Zato je primerno, da se navedene obveznosti uvedejo postopoma, kar ponudnikom plačilnih storitev omogoča učinkovitejšo uporabo njihovih virov. Obveznost ponujanja storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov bi se zato morala začeti uporabljati pozneje, pred tem pa bi bilo treba ponuditi storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov, saj je pošiljanje takojšnjih kreditnih prenosov običajno dražje in bolj zapleteno od obeh storitev, ki ju je treba uvesti, zato zahteva več časa. Storitev obveščanja plačnika o ugotovljenih neskladnostih med imenom in identifikacijsko oznako plačilnega računa prejemnika plačila je pomembna samo za ponudnike plačilnih storitev, ki ponujajo storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov. Obveznost ponujanja te storitve bi se zato morala začeti uporabljati hkrati z obveznostjo zagotavljanja storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov. Obveznosti v zvezi z nadomestili in usklajenim postopkom za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sankcij Unije, bi se morale začeti uporabljati takoj, ko morajo ponudniki plačilnih storitev ponuditi storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov. Da bi ponudnikom plačilnih storitev, ki se nahajajo v državah članicah, katerih valuta ni euro, omogočili učinkovito dodeljevanje sredstev, potrebnih za izvajanje takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, bi se morale obveznosti iz te uredbe za take ponudnike plačilnih storitev začeti uporabljati od poznejšega datuma kot za ponudnike plačilnih storitev, ki se nahajajo v državah članicah, katerih valuta je euro, z enakim postopnim pristopom za uvedbo različnih obveznosti kot za ponudnike plačilnih storitev v euroobmočju.

(19) V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta[9] so nadomestila, ki jih zaračuna ponudnik plačilnih storitev, ki se nahaja v državi članici, katere valuta ni euro, za čezmejne kreditne prenose v eurih enaka kot nadomestila, ki jih ta ponudnik plačilnih storitev zaračunava za nacionalne kreditne prenose v nacionalni valuti te države članice. V primerih, ko tak ponudnik plačilnih storitev zaračunava višja nadomestila za nacionalne takojšnje kreditne prenose v nacionalni valuti kot za nacionalne netakojšnje kreditne prenose v nacionalni valuti in torej tudi višja nadomestila kot za čezmejne netakojšnje kreditne prenose v eurih, bi bila raven nadomestil, ki bi jo moral tak ponudnik plačilnih storitev uporabljati v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/1230 za čezmejne takojšnje kreditne prenose v eurih, višja od nadomestil za čezmejne netakojšnje kreditne prenose v eurih. Da bi se izognili nasprotujočim si zahtevam in ob upoštevanju ključnega cilja usmerjanja uporabnikov plačilnih storitev k takojšnjim kreditnim prenosom v eurih, je v takih primerih primerno zahtevati, da nadomestila, ki se uporabljajo za plačnike in prejemnike plačil za čezmejne takojšnje kreditne prenose v eurih, ne presegajo nadomestil, ki se uporabljajo za čezmejne netakojšnje kreditne prenose v eurih.

(20) Uredbi (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 in direktivi 98/26/ES in 2014/92/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21) Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru zagotavljanja takojšnjih kreditnih prenosov ali storitev za odkrivanje in sporočanje neskladnosti med imenom in identifikacijsko oznako plačilnega računa prejemnika plačila ter preverjanje, ali so uporabniki plačilnih storitev osebe ali subjekti s seznama, bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta[10]. Obdelava imen in identifikacijskih oznak plačilnih računov fizičnih oseb je sorazmerna in potrebna za preprečevanje goljufivih transakcij, odkrivanje napak in zagotavljanje skladnosti z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja na razpolago sredstev ali gospodarskih virov.

(22) Ker ciljev te uredbe, tj. zagotovitve potrebnih enotnih pravil za čezmejne takojšnje kreditne prenose v eurih na ravni Unije in povečanja skupne uporabe takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ne morejo naložiti obveznosti ponudnikom plačilnih storitev, ki se nahajajo v drugih državah članicah, temveč se ti cilji zaradi obsega lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njenih ciljev.

(23) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta[11] je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal XX [XX XX 2022][12],

 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 260/2012

Uredba (EU) št. 260/2012 se spremeni:

(1) člen 2 se spremeni:

(a) vstavijo se naslednje točke (1a) do (1da):

„(1a) ̦̦̦̦̦̦,takojšnji kreditni prenos‘ pomeni kreditni prenos, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) čas prejema plačilnega naloga za tak kreditni prenos je trenutek, ko ▌ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog od uporabnika plačilnih storitev, ne glede na dan ali uro;

(b) plačnikov ponudnik plačilnih storitev nemudoma obdela plačilni nalog za takšen kreditni prenos, ne glede na dan ali uro;

(c) na plačilnem računu prejemnika plačila se preneseni znesek knjiži v dobro v 10 sekundah po prejemu plačilnega naloga;

(d) datum valute knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila je isti kot datum, na katerega je bil na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen v dobro preneseni znesek;

(1b) ,uporabniški vmesnik za plačilne storitve‘ pomeni ▌ metodo, napravo ali postopek, s katerim lahko plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev predloži papirni ali elektronski plačilni nalog za kreditni prenos, vključno s spletnim bančništvom, aplikacijo za mobilno bančništvo, bankomatom ali s kakršnim koli drugim instrumentom v prostorih ponudnika plačilnih storitev;

(1ba) „plačilni račun“ pomeni plačilni račun, kot je opredeljen v členu 4, točka (12), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta*;

(1c) ,identifikacijska oznaka plačilnega računa‘ pomeni enolično identifikacijsko oznako, kakor je opredeljena v členu 4, točka 33, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta*1;

(1ca) „ime prejemnika plačila“ v primeru fizične osebe pomeni ime in priimek, v primeru pravne osebe pa trgovsko ali pravno ime;

(1d) ,osebe ali subjekti s seznama‘ pomeni fizične ali pravne osebe, organe ali subjekte, za katere velja zamrznitev sredstev ali prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev ali gospodarskih virov njim na razpolago ali v njihovo korist v skladu z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 215 PDEU;

 (1da) „identifikator pravnih subjektov“ ali „LEI“ pomeni edinstveno alfanumerično referenčno oznako, ki temelji na standardu ISO 17442 in je dodeljena pravnemu subjektu;

________________________________________________________

* Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).“;

 

(b) točka 22 se nadomesti z naslednjim:

„(22) ,sistem za plačila malih vrednosti‘ pomeni plačilni sistem, katerega glavni namen je obdelava, obračun ali poravnava kreditnih prenosov ali direktnih bremenitev, ki so predvsem malih vrednosti, in ki ni sistem za plačila velikih vrednosti;“;

(2) vstavijo se naslednji členi 5a do 5d:

„Člen 5a

Transakcije takojšnjih kreditnih prenosov

1. Ponudniki plačilnih storitev, ki svojim uporabnikom plačilnih storitev ponujajo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja kreditnih prenosov, vsem svojim uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov.

Kadar ECB in nacionalne centralne banke ne delujejo v vlogi monetarnih organov ali drugih javnih organov, lahko uporabnikom plačilnih storitev omejijo ponudbo plačilnih storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih plačil v eurih na obdobje, v katerem prejemajo in pošiljajo netakojšnja kreditna plačila v eurih.

1a. Kadar se plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos v eurih predloži s plačilnega računa, ki ni denominiran v eurih, se za čas prejema šteje trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev takoj po prejemu tega plačilnega naloga pretvori znesek transakcije iz valute, v kateri je denominiran plačilni račun, v eure.

1b. Če plačnik predloži paket več plačilnih nalogov za takojšnji kreditni prenos v eurih, plačnikov ponudnik plačilnih storitev začne razčlenjevati paket takoj po prejemu. Za čas prejema posameznega plačilnega naloga, predloženega kot del paketa, se šteje trenutek, ko je plačilna transakcija razčlenjena, kar se zgodi čim prej po tem, ko plačnik predloži nalog svojemu ponudniku plačilnih storitev.

1c. V primeru plačilnih nalogov za takojšnji kreditni prenos v eurih v papirni obliki se za čas prejema takega naloga šteje trenutek, ko plačnikov ponudnik plačilnih storitev prenese informacije o plačilnem nalogu v svoj notranji sistem, kar se zgodi čim prej po tem, ko plačnik predloži nalog svojemu ponudniku plačilnih storitev.

2. Ponudniki plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov poleg zahtev iz člena 5 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) zagotovijo, da lahko plačniki predložijo plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos prek vseh uporabniških vmesnikov za plačilne storitve, prek katerih lahko ti plačniki predložijo plačilni nalog za druge kreditne prenose;

(b) po prejemu plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos plačnikov ponudnik plačilnih storitev preveri, ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za obdelavo plačila in ali so na voljo potrebna sredstva, rezervirajo znesek na računu plačnika, ▌takoj pošljejo plačilno transakcijo ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ter plačniku in po potrebi ponudniku posredniških storitev odreditve plačil brezplačno zagotovi potrdilo o izvršenem ali zavrnjenem takojšnjem kreditnem prenosu v 10 sekundah od prejema plačilnega naloga;

(c) zagotovijo, da so vsi plačilni računi, ki so dosegljivi za kreditne prenose, dosegljivi za takojšnje kreditne prenose 24 ur na dan in na kateri koli koledarski dan;

(d) po prejemu takojšnjega kreditnega prenosa plačnikov ponudnik plačilnih storitev takoj da znesek te transakcije na voljo na plačilnem računu prejemnika plačila v valuti, v kateri je plačnikov račun denominiran.

2a. Ponudniki plačilnih storitev svojim uporabnikom plačilnih storitev ponudijo možnost, da določijo najvišji znesek, ki se lahko prenese s takojšnjim kreditnim prenosom. Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da lahko uporabniki plačilnih storitev kadar koli pred odreditvijo plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos spremenijo navedeni najvišji znesek. Če plačilni nalog uporabnika plačilnih storitev za takojšnji kreditni prenos presega najvišji znesek, plačnikov ponudnik plačilnih storitev ne izvrši takojšnjega kreditnega prenosa in o tem obvesti uporabnika plačilnih storitev.

3. Pri zagotavljanju takojšnjih kreditnih prenosov v eurih ponudniki plačilnih storitev svojim uporabnikom plačilnih storitev ponudijo možnost, da brez omejitev predložijo več plačilnih nalogov v paketu, če to možnost ponujajo svojim uporabnikom plačilnih storitev za druge vrste kreditnih prenosov.

4. Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih ponudijo uporabnikom plačilnih storitev do... [Urad za publikacije: vstavite datum 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih do... [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Ponudniki plačilnih storitev, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kot so opredeljene v členu 2(1) Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kot so opredeljene v členu 4(4), Direktive (EU) 2015/2366, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, uporabnikom plačilnih storitev nudijo storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih do... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih ponudijo uporabnikom plačilnih storitev do... [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih do... [Urad za publikacije: vstavite datum 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 5b

Nadomestila v zvezi s takojšnjimi kreditnimi prenosi

1. Nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna plačnikom in prejemnikom plačila za pošiljanje in prejemanje transakcij takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, ne smejo biti višja od nadomestil, ki jih ta ponudnik plačilnih storitev zaračunava za pošiljanje in prejemanje drugih ustreznih transakcij kreditnih prenosov v eurih.

1a. Ponudniki plačilnih storitev niti posredno niti neposredno ne zvišajo nadomestil za pošiljanje in prejemanje drugih ustreznih transakcij kreditnih prenosov v eurih, da bi se izognili odstavku 1. 

Pristojni organi lahko, kadar sumijo, da je ponudnik plačilnih storitev vpleten v prakso izogibanja iz prvega pododstavka, od njega zahtevajo vse informacije, za katere menijo, da so potrebne za ugotovitev, ali res izvaja takšno prakso, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta ponudnik plačilnih storitev ravna v skladu s tem členom.

1b. EBA do ... [štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] predloži poročilo o učinku izvajanja odstavka 1 na cene kreditnih prenosov in takojšnjih kreditnih prenosov Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Komisija preuči rezultate tega poročila ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.

2. Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do...[Urad za publikacije: vstavite datum 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do...[Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 5c

Preverjanje plačnika v primeru takojšnjih kreditnih prenosov

1. V zvezi z rednimi in takojšnjimi kreditnimi prenosi ponudnik plačilnih storitev plačnika preveri, ali se identifikacijska oznaka plačilnega računa in ime prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, ujemata. Takšno preverjanje se uporabniku plačilnih storitev zagotovi brezplačno in ne glede na uporabniški vmesnik za plačilne storitve, ki ga plačnik uporablja za predložitev plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos. Plačnikov ponudnik plačilnih storitev nemudoma obvesti plačnika o vseh odkritih neskladnostih in stopnji ujemanja, kot sledi:

(a) „ujemanje“, kar pomeni, da ni ugotovljena nobena neskladnost med identifikacijsko oznako plačilnega računa in imenom prejemnika plačila;

(b) „skorajšnje ujemanje“, kar pomeni, da se ime prejemnika plačila skoraj ujema z navedeno identifikacijsko oznako plačilnega računa. V takih primerih ponudnik plačilnih storitev plačniku sporoči ime prejemnika plačila, ki je povezano z navedeno identifikacijsko oznako plačilnega računa;

(c) „neujemanje“, kar pomeni, da se ime in identifikacijska oznaka plačilnega računa ne ujemata. Če se identifikacijska oznaka plačilnega računa nanaša na plačilni račun fizične osebe, ponudnik plačilnih storitev ne razkrije imena prejemnika plačila, povezanega s plačilnim računom;

(d) „ni na voljo“, kar pomeni, da plačilni račun ne obstaja ali ga ni bilo mogoče preveriti.

Ponudniki plačilnih storitev to storitev zagotovijo takoj, ko plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi identifikacijsko oznako plačilnega računa prejemnika plačila in ime prejemnika plačila ter preden se plačniku ponudi možnost, da odobri takojšnji kreditni prenos.

Kadar je prejemnik plačila pravna oseba in vmesnik za uporabnike plačilnih storitev plačniku omogoča, da izda plačilni nalog z navedbo identifikacijske oznake plačilnega računa prejemnika plačila, skupaj s podatkovnimi elementi, ki niso ime prejemnika plačila in ki ga nedvoumno identificirajo, kot so davčna številka, evropska posebna identifikacijska oznaka iz drugega pododstavka člena 16(1) Direktive (EU) 2017/1132 ali LEI, in kadar so taki podatkovni elementi na voljo ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila, plačnikov ponudnik plačilnih storitev izpolni obveznost iz prvega pododstavka tega odstavka na podlagi teh podatkovnih elementov.

1a. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar vmesnik za uporabnike plačilnih storitev, ki ga nudi ponudnik plačilnih storitev, od plačnika ne zahteva, da vnese identifikacijsko oznako plačilnega računa in ime prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je prejemnik plačila, ki ga določi plačnik, nedvoumno identificiran. V ta namen ima plačnik pravico potrditi identiteto prejemnika plačila, ki jo je predložil ponudnik plačilnih storitev, preden odobri takojšnji kreditni prenos.

Kadar identifikacijsko oznako plačilnega računa ali ime prejemnika plačila v imenu plačnika zagotovi ponudnik storitev odreditve plačil, kot je opredeljen v členu 4, točka (18), Direktive (EU) 2015/2366, ta ponudnik storitev odreditve plačil zagotovi, da so informacije o prejemniku plačila pravilne.

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev odreditve plačil za namene prvega in drugega pododstavka vzdržujejo zanesljive notranje postopke za zagotovitev, da so informacije o prejemnikih plačil točne. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih nacionalnih organov, ki so pooblaščeni za preverjanje zanesljivosti teh notranjih postopkov.

Če se plačilni račun, identificiran prek identifikacijske oznake plačilnega računa, ki jo zagotovi plačnik, vodi v imenu več prejemnikov plačil, lahko plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi dodatne informacije, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo prejemnika plačila. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki vodi račune v imenu več prejemnikov plačil, na zahtevo plačnikovega ponudnika plačilnih storitev potrdi, ali je prejemnik plačila, ki ga je navedel plačnik, med več prejemniki plačila, v imenu katerih se vodi plačilni račun.

1b. Ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren za izvršitev takojšnjega kreditnega prenosa v eurih prejemniku plačila, ki ni bil določen namerno, v skladu s členom 88 Direktive (EU) 2015/2366, če je izpolnil zahteve iz odstavka 1 ali odstavka 1a tega člena.

2. Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da odkritje neskladnosti in obveščanje o njih iz odstavka 1 plačnikom ne preprečujeta odobritve zadevnega običajnega ali takojšnjega kreditnega prenosa.

2a. Ponudniki plačilnih storitev bi morali svoje uporabnike plačilnih storitev obvestiti o posledicah za odgovornost ponudnika plačilnih storitev in za pravice uporabnikov plačilnih storitev do povračila, če ti zaradi lastne odločitve prezrejo ugotovljeno in sporočeno neskladnost iz odstavka 1.

▌

4. Ponudniki plačilnih storitev obvestijo svoje uporabnike plačilnih storitev, da lahko odobritev transakcije kljub ugotovljeni in sporočeni neskladnosti, tudi v primeru skorajšnjega ujemanja iz odstavka 1(b), privede do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik. Ponudniki plačilnih storitev te informacije zagotovijo hkrati z obvestilom o neskladnostih iz odstavka 1. ▌

4a. Če plačnikov ponudnik plačilnih storitev plačniku ne zagotovi informacij o neskladnosti v skladu z odstavkom 1, plačniku povrne vso finančno škodo, ki mu je nastala zaradi te neizpolnitve obveznosti. Kadar do te neizpolnitve pride, ker ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ni predložil informacij o razhajanju v zvezi z identifikacijsko oznako plačilnega računa ali imenom prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev povrne finančno škodo, ki jo je plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev povzročil zaradi te neizpolnitve obveznosti.

▌

6. Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do...[Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do...[Urad za publikacije: vstavite datum 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 5d

Preverjanje uporabnikov plačilnih storitev v zvezi s sankcijami Unije v primeru takojšnjih kreditnih prenosov

1. Ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo takojšnje kreditne prenose, preverijo, ali so kateri od njihovih uporabnikov plačilnih storitev osebe ali subjekti s seznama.

Ponudniki plačilnih storitev taka preverjanja izvedejo takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli novih ali spremenjenih omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, in sicer vsaj enkrat vsak koledarski dan.

2. Med izvrševanjem takojšnjega kreditnega prenosa ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki sodelujeta pri izvršitvi takega prenosa, poleg izvajanja preverjanj iz odstavka 1 ne preverita, ali sta plačnik ali prejemnik plačila, katerega plačilni računi se uporabljajo za izvršitev tega takojšnjega kreditnega prenosa, oseba ali subjekt s seznama oseb ali subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi Unije, sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago.

Prvi pododstavek tega odstavka ne posega v druge omejevalne ukrepe, ki niso sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, v pravo Unije v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter v katero koli drugo veljavno pravo Unije.

3. Ponudnik plačilnih storitev, ki ni opravil preverjanj iz odstavka 1 in izvrši takojšnji kreditni prenos, zaradi česar drug ponudnik plačilnih storitev, vključen v izvršitev te takojšnje kreditne transakcije, ne zamrzne sredstev oseb ali subjektov s seznama ali tem osebam ali subjektom da na voljo sredstva ali gospodarske vire, nadomesti finančno škodo, povzročeno drugemu ponudniku plačilnih storitev, ki izhaja iz kazni, naloženih temu drugemu ponudniku plačilnih storitev v okviru omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago.

4. Ponudniki plačilnih storitev izpolnijo zahteve iz tega člena do... [ |Urad za publikacije: vstavite datum 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

4a. EBA in Organ za preprečevanje pranja denarja pripravita skupno poročilo o možnih metodah, s katerimi se ponudnikom plačilnih storitev, ki izvajajo takojšnje kreditne prenose, omogoči, da preverijo, ali so kateri od njihovih uporabnikov plačilnih storitev osebe ali subjekti, uvrščeni na sezname Unije ali nacionalne sezname držav članic. Take metode lahko vključujejo pripravo enotnega seznama oseb in subjektov, uvrščenih na sezname Unije in nacionalne sezname.

EBA in Organ za preprečevanje pranja denarja predložita skupno poročilo o svojih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do ... [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Komisija na podlagi tega skupnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog do [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

(3) v členu 11 se vstavijo naslednji odstavki:▌

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice do... [Urad za publikacije: vstavite datum 4 mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 5a do 5d, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do... [Urad za publikacije: vstavite datum 8 mesecev po datumu začetka veljavnosti] ter jo nemudoma uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

1b. V zvezi s kaznimi, ki se uporabljajo za kršitve člena 5b in d, države članice zagotovijo, da te kazni vključujejo:

(a) v primeru pravne osebe upravne denarne kazni v višini ▌ najmanj 10 % skupnega letnega neto prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;

(b) v primeru fizične osebe upravne denarne kazni v višini▌ najmanj 5 000 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku v nacionalni valuti na dan [Urad za publikacije: vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe].

Za namene točke (a), kadar je pravna oseba odvisno podjetje obvladujočega podjetja, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta*2, ali katero koli podjetje, ki dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad to pravno osebo, je zadevni promet enak prometu, ki izhaja iz konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

1c. Kazni iz odstavka 1a tega člena se ne uporabijo za kršitve člena 5a(2), točka (c), kadar plačilni računi, ki jih vodijo ponudniki plačilnih storitev, niso dosegljivi za takojšnje kreditne prenose zaradi načrtovanega vzdrževanja, pri čemer so obdobja nerazpoložljivosti predvidljiva in kratka, načrtovanega izpada vseh plačilnih storitev na podlagi sheme takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) ali prekinitve takih storitev zaradi ustrezno utemeljenega suma goljufije.

______________________________________________________________________

* Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“

Člen 2
Sprememba Uredbe (EU) št. 2021/1230

V členu 3 Uredbe (EU) 2021/1230 se doda naslednji odstavek 5:

„5. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja, kadar bi člen 5b(1) Uredbe (EU) št. 260/2012 od ponudnika plačilnih storitev, ki se nahaja v državi članici, katere valuta ni euro, zahteval, da za takojšnji kreditni prenos zaračuna nadomestilo, ki bi bilo nižje od nadomestila, ki bi se zaračunalo za isti prenos, če bi se uporabljal odstavek 1 tega člena.

Za namene prvega pododstavka takojšnji kreditni prenos pomeni takojšnji kreditni prenos, kot je opredeljen v členu 2, točka (1a), Uredbe (EU) št. 260/2012, ki je čezmejen in v eurih.“

Člen 2a

Sprememba Direktive 98/26/ES

 

Člen 2, točka (b), Direktive 98/26/ES se nadomesti z naslednjim:

 

„(b)  ,institucija‘ pomeni katero koli od naslednjih subjektov, kadar sodeluje v sistemu in je odgovorna za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za prenos znotraj tega sistema:

(i) kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z institucijami, navedenimi v členu 2 navedene direktive,

(ii) plačilno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta*;

(iii) institucijo za izdajo elektronskega denarja, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta**;

(iv) investicijsko družbo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU***, razen institucij iz člena 2(1) navedene direktive;

(v) državne organe in podjetja z javnim jamstvom, ali

(vi) katero koli podjetje, ki ima sedež zunaj Unije in katerega funkcije ustrezajo funkcijam institucij iz točk (ii), (iii) in (iv) te točke.

 

Če je sistem nadzorovan v skladu z nacionalnim pravom in izvaja zgolj prenosne naloge, kakor je opredeljeno v točki (i), druga alinea, in plačila, ki izhajajo iz teh nalogov, se lahko država članica odloči, da se lahko podjetja, ki sodelujejo v tem sistemu in so odgovorna za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz prenosnih nalogov v tem sistemu, štejejo za institucije, pod pogojem, da najmanj trije udeleženci tega sistema spadajo v kategorije iz prvega pododstavka te točke in da je ta odločitev utemeljena na podlagi sistemskega tveganja;

 

__________________

* Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

** Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

*** Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“

 

Člen 2b

Sprememba Direktive 2014/92/EU

 

V Direktivi 2014/92/EU se člen 2, točka 20, nadomesti z naslednjim:

„(20) ,kreditni prenos‘ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik, in vključuje takojšnji kreditni prenos, kot je opredeljen v členu 2, točka 1a, Uredbe (EU) št. 260/2012.“

 

Člen 2c

Spremljanje

Komisija spremlja, kako industrija razvija sklop pravil in standardov na ravni Unije za izvajanje takojšnjih plačil v eurih. Komisija do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembah] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o razvoju teh pravil in standardov. Komisija po potrebi, tudi v primeru počasnega napredka, od EBA zahteva, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za specifikacijo sklopa pravil in standardov na ravni Unije za izvajanje takojšnjih plačil v eurih.

 

Člen 2d

Prenos

Države članice sprejmejo, objavijo in začnejo uporabljati zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2a, do... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi v zvezi s takojšnjimi kreditnimi prenosi v eurih]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to uredbo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

 

Člen 3
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih

Referenčni dokumenti

COM(2022)0546 – C9-0362/2022 – 2022/0341(COD)

Datum predložitve EP

27.10.2022

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ECON

21.11.2022

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

21.11.2022

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

 Datum sklepa

IMCO

29.11.2022

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Michiel Hoogeveen

5.12.2022

 

 

 

Obravnava v odboru

28.3.2023

25.5.2023

 

 

Datum sprejetja

28.6.2023

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Michiel Hoogeveen, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, France Jamet, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Csaba Molnár, Denis Nesci, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Lídia Pereira, Eva Maria Poptcheva, Antonio Maria Rinaldi, Dorien Rookmaker, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Damien Carême, Niels Fuglsang, Henrike Hahn, Valérie Hayer, Martin Hlaváček, Eugen Jurzyca, Janusz Lewandowski, Chris MacManus, Tonino Picula, Jessica Polfjärd, René Repasi, Eleni Stavru (Eleni Stavrou)

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladimír Bilčík, Marco Campomenosi, Hannes Heide, Leszek Miller, Kira Marie Peter-Hansen, Patrizia Toia, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Datum predložitve

3.7.2023

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

49

+

ECR

Michiel Hoogeveen, Eugen Jurzyca, Denis Nesci, Johan Van Overtveldt

ID

Marco Campomenosi, Valentino Grant, France Jamet, Antonio Maria Rinaldi

PPE

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Vladimír Bilčík, Markus Ferber, Danuta Maria Hübner, Janusz Lewandowski, Aušra Maldeikienė, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Jessica Polfjärd, Ralf Seekatz, Eleni Stavru (Eleni Stavrou), Inese Vaidere, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Renew

Engin Eroglu, Valérie Hayer, Martin Hlaváček, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Eva Maria Poptcheva, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Jonás Fernández, Niels Fuglsang, Hannes Heide, Aurore Lalucq, Leszek Miller, Csaba Molnár, Tonino Picula, René Repasi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Patrizia Toia

Verts/ALE

Rasmus Andresen, Damien Carême, Claude Gruffat, Henrike Hahn, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Kira Marie Peter-Hansen

 

2

-

ECR

Dorien Rookmaker

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

 

2

0

The Left

José Gusmão, Chris MacManus

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

Zadnja posodobitev: 18. julij 2023
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov