POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

6.7.2023 - (COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)
Poročevalki: Frances Fitzgerald, Evin Incir
Pripravljavka mnenja pridruženega odbora v skladu s členom 57 Poslovnika:
Rosa Estaràs Ferragut, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Predlogi sprememb

• 001-297 (PDF - 458 KB)
• 001-297 (DOC - 155 KB)
• 298-298 (PDF - 363 KB)
• 298-298 (DOC - 116 KB)
• 299-299 (PDF - 110 KB)
• 299-299 (DOC - 38 KB)

PR_COD_1amCom

 

 

Oznake postopkov

* Postopek posvetovanja  *** Postopek odobritve  ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)  ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)  ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)   (Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Predlogi sprememb k osnutku akta

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih   Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.   Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.   Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila   Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0105),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0058/2022),

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 58 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun in Odbora za pravne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9‑0234/2023),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(2) in člena 83(1) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(2) in člena 83(1) in (2) Pogodbe,

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora žrtvam ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.	(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter preprečevanje tovrstnega nasilja po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora in odškodnina žrtvam, boljše zbiranje podatkov ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje nad ženskami in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli ter spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja.	(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje nad ženskami in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli, spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja ter preprečujeta popoln napredek žensk, deklic in naših družb kot celot.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov ter pravice otroka, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah.	(3) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do svobode in varnosti, varstvo osebnih podatkov, pravica do nediskriminacije, vključno zaradi spola, ter pravice otroka, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah in Konvenciji o otrokovih pravicah.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU2 in 2011/93/EU3 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema.	(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, spolni napad, pohabljenje ženskega spolovila, pohabljanje spolovil interseksualnih oseb, prisilno sterilizacijo, prisilno poroko, spolno nadlegovanje v delovnem okolju, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, intimnopartnersko nasilje, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnji prisilni splav, spolno izkoriščanje s prostitucijo drugih, preprečevanje ali poskus preprečitve prostovoljne prekinitve nosečnosti ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje ali kibernetsko trpinčenje. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali sta živela skupaj. Da pa bi v celoti dopolnili zakonodajni okvir za obravnavo vseh oblik nasilja na podlagi spola, je nujno, da se področja kriminala iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razširijo na nasilje na podlagi spola.
__________________	__________________
2 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).	2 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).
3 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).	3 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ukrepi iz te direktive so bili oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje nad ženskami in nasilje v družini, nesorazmerno prizadeneta. Vendar ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi druge osebe, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.	(5) Ukrepi iz te direktive so bili oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje nad ženskami in nasilje v družini, prizadeneta nesorazmerno, vendar ne izključno. Po podatkih Eurostata iz leta 2015 je bilo devet od desetih žrtev posilstva in osem od desetih žrtev spolnega napada v Uniji žensk. 99 % storilcev, obsojenih na zaporno kazen za ta kazniva dejanja, je bilo moških. Ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi druge osebe, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.	(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno in psihično škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene in specializirane zaščitne, preventivne in podporne ukrepe. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da otroci starša, ki je bil ubit zaradi nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, zaradi njihovega posebno ranljivega položaja prejmejo podporo, ki jo potrebujejo, vključno s ciljno usmerjenimi zaščitnimi ukrepi in podporo, zlasti v vseh ustreznih sodnih postopkih. Ciljno usmerjeni ukrepi za otroke morajo temeljiti na celostnem in s spolom povezanem razumevanju dinamike nasilnih odnosov, preprečiti ponovno viktimizacijo otroka in zagotoviti spoštovanje njegovih pravic. To je zlasti pomembno pri obravnavanju pravic do varstva in vzgoje ter obiskovanja otroka.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Nasilje nad ženskami je trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.	(7) Nasilje nad ženskami je treba razumeti kot kršitev človekovih pravic in velik javnozdravstveni problem, pa tudi trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk v vsej svoji raznolikosti, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, spolnih stereotipih, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“. Še vedno je močno razširjeno in prizadene ženske na vseh ravneh družbe ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialno ozadje in državo izvora ali prebivališče. Je tudi ena od največjih ovir pri doseganju enakosti spolov.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.	(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit zaradi družbene stigmatizacije. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami za osebno in poklicno življenje žrtve, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje, pojavi pa se lahko v raznovrstnih odnosih. Nasilje v družini pogosto zajema prisilni nadzor in se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta4 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.	(9) Zaradi še vedno prisotnega in resnega problema nasilja nad ženskami in nasilja v družini v Uniji, ki se jasno kaže v dejstvu, da so se obstoječi pravni akti in njihovo izvajanje izkazali za nezadostne, je v kombinaciji s posebnostmi teh kaznivih dejanj upravičena drugačna obravnava žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini v primerjavi z žrtvami drugih kaznivih dejanj v Uniji, upravičeni pa so tudi posebni ukrepi v zvezi z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, uvedeni s to direktivo. Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ob upoštevanju vidika spola in celovito obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta4 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.
__________________	__________________
4 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).	4 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)5 in, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)6 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi.	(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)5 ter njeno splošno priporočilo št. 35 o nasilju nad ženskami zaradi spola o posodobitvi splošnega priporočila št. 19, Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)6 , Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih ter Konvencijo o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu.
__________________	__________________
5 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GSZN, 1979	5 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GSZN, 1979
6 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.	6 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.	(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se neločljivo sopojavljata z diskriminacijo zaradi družbenega ali biološkega spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, statusa bivanja, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi, nosečnice, ženske, ki živijo na podeželju, in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola ali nasilja v družini. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti na primer nasilju zaradi spola, katerega namen je kaznovanje žrtev zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza ali spolne identitete, kot je tako imenovano „korektivno posilstvo“. Ženske in deklice, ki so izpostavljene diskriminaciji in nasilju zaradi kombinacije svojega biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, so prav tako nesorazmerno pogosto tarče kibernetskega nasilja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem ali kibernetskim spodbujanjem k nasilju ali sovraštvu, zato je treba ta kazniva dejanja obravnavati s potrebno resnostjo.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete teh žrtev.	(12) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete teh žrtev v vseh primerih, tudi pred kazenskim postopkom, med njim in po njem, ter njihovi pravici do zaščite in podpore, hkrati pa poskrbeti, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja. Po podatkih iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z naslovom Nasilje nad ženskami: raziskava v celotni EU 67 % žrtev spolnega nasilja storilca pozna že od prej oziroma je z njim v razmerju, zato je za preprečitev nadaljnjih napadov potrebna zanesljiva zaščita žrtve.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se krši spolna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk. .	(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se kršita spolno dostojanstvo ter spolna in telesna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi ali kaznovanje s korektivnim posilstvom. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji, zlasti z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Kaznivo dejanje posilstva bi moralo izrecno vključevati vse vrste spolne penetracije s katerim koli delom telesa ali predmetom. V opredelitvi posilstva bi morala biti odsotnost privolitve osrednji zakonski znak kaznivega dejanja, saj posilstvo pogosto ne vključuje nobenega fizičnega nasilja ali uporabe sile. Začetno privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Spolna penetracija brez privolitve bi morala pomeniti posilstvo, tudi če jo stori zakonec ali intimni partner.	(14) Kaznivo dejanje posilstva bi moralo izrecno vključevati vse vrste spolne penetracije s katerim koli delom telesa ali predmetom. V opredelitvi posilstva bi morala biti odsotnost privolitve osrednji zakonski znak kaznivega dejanja, saj dejanje pogosto ne vključuje nobenega fizičnega nasilja ali uporabe sile. Privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Spolna penetracija brez privolitve bi morala pomeniti posilstvo, tudi če jo stori zakonec ali intimni partner.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Spolni napad je vrsta spolnega nasilja, ki nesorazmerno prizadene ženske in ki pomeni hud poseg v telesno integriteto in avtonomijo osebe. Nacionalna zakonodaja o spolnih napadih se med državami članicami zelo razlikuje, zato je jasno, da je treba določiti pravila o spolnih napadih na ravni Unije. Spolni napad zajema dejanja spolne narave. Dejanja spolne narave vključujejo dejanja, pri katerih pride do fizičnega stika med telesom storilca in spolovilom žrtve, ter dejanja, pri katerih pride do stika med telesom žrtve in storilčevim spolovilom.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) Privolitev mora biti vedno prostovoljna. Privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Obstaja več situacij, v katerih žrtev ni sposobna svobodne volje, zato bi bilo treba kazniva dejanja, storjena v teh okoliščinah, šteti za dejanja brez privolitve. Pri presoji posamezne situacije bi bilo treba upoštevati osebne in zunanje okoliščine. V navedenem okviru strah ni omejen na grožnjo s kaznivim dejanjem. Odsotnost privolitve zaradi zastrupitve bi morala zajemati onesposobljenost, ki jo povzročijo droge, alkohol ali druge opojne substance. Posebno ranljive situacije vključujejo takšne, v katerih imajo žrtve očitno omejene možnosti, da bi branile svojo telesno in spolno nedotakljivost ter se izognile napadu. Vključujejo lahko tudi situacije še posebno velikega neravnovesja moči ali znatne ekonomske odvisnosti. Odstranitev kondoma brez soglasja pomeni namerno in skrivno prenehanje uporabe preventivne metode ali kontracepcije med penetracijo. Ker se s tem spremenijo okoliščine, v katerih je bilo dano soglasje, se lahko šteje za posilstvo ali spolni napad.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) V zvezi s kaznivimi dejanji, ki pomenijo posilstvo, bi morala biti za storilce teh dejanj, ki so bili predhodno že obsojeni za kaznivo dejanje iste vrste, odrejena udeležba v intervencijskih programih, da bi se zmanjšalo tveganje ponovitve kaznivega dejanja.	(15) Za storilce kaznivih dejanj, ki so bili obsojeni zaradi posilstva, bi morala biti odrejena udeležba v intervencijskih programih, ki temeljijo na dokazih, da bi se zmanjšalo tveganje ponovitve kaznivega dejanja, zagotovili varni odnosi ter celovito in informativno obravnavala škoda, povzročena s priznavanjem njihove odgovornosti ter spreminjanjem njihove škodljive naravnanosti in vedenja. Pristojni organi bi morali sodne organe obvestiti o razpoložljivosti tovrstnih programov.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Prisilne poroke so oblika izkoriščanja, ki prizadene predvsem ženske in dekleta, njihov namen pa je uveljavljati prevlado nad njimi. So oblika nasilja, ki vključuje hude kršitve temeljnih pravic, zlasti pravic žensk in deklic do telesne integritete, svobode, avtonomije, telesnega in duševnega zdravja, spolnega in reproduktivnega zdravja, izobraževanja ter zasebnega življenja. Prisilne poroke spodbujajo dejavniki, kot so revščina, brezposelnost, običaji ali konflikti. Privolitev ženske ali dekleta v poroko se pogosto pridobi s fizičnim in spolnim nasiljem ali grožnjami z nasiljem. Ko se jih prisili v zakonsko zvezo, se poveča tveganje spolnega izkoriščanja in nadaljnjega nasilja. Prisilna poroka je pogosto povezana z oblikami izkoriščanja, na primer spolnega, ter fizičnega in psihičnega nasilja. Zato je nujno, da se prisilna poroka v vseh državah članicah opredeli kot kaznivo dejanje in ustrezno kaznuje ter da se lahko razveljavi ali razveže brez prevelikega upravnega ali finančnega bremena za žrtve.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Da bi odpravili nepopravljivo in vseživljenjsko škodo, ki jo pohabljanje ženskih spolovil povzroči žrtvam, bi bilo treba to kaznivo dejanje posebej in ustrezno obravnavati v kazenski zakonodaji. Pohabljanje ženskih spolovil je izkoriščevalska praksa, ki se izvaja na spolnih organih deklice ali ženske z namenom ohranjanja in uveljavljanja prevlade nad ženskami in deklicami ter izvajanja družbenega nadzora nad njihovo spolnostjo. Včasih se izvede v okviru otroške ali prisilne poroke ali nasilja v družini. Pohabljanje ženskih spolovil je v nekaterih skupnostih tradicionalna praksa, ki se izvaja na ženskah. Zajemati bi moralo prakse, ki se izvajajo iz nemedicinskih razlogov. Izraz „ekscizija“ bi se moral nanašati na delno ali popolno odstranitev klitorisa in velikih sramnih ustnic. „Infibulacija“ bi se morala nanašati na zaprtje velikih sramnih ustnic z delnim zašitjem zunanjih delov vulve, da se zoži vaginalna odprtina. Izraz „drugo pohabljenje“ bi se moral nanašati na vse druge povzročene fizične spremembe ženskih spolovil.	(16) Da bi odpravili hude in dolgotrajne telesne in psihološke posledice, ki jih pohabljanje ženskih spolovil povzroči žrtvam, bi bilo treba to kaznivo dejanje posebej in ustrezno obravnavati v kazenski zakonodaji. Pohabljanje ženskih spolovil je izkoriščevalska praksa, ki se izvaja na spolnih organih deklice ali ženske z namenom ohranjanja in uveljavljanja prevlade nad ženskami in deklicami ter izvajanja družbenega nadzora nad njihovo spolnostjo. Včasih se izvede v okviru otroške ali prisilne poroke ali nasilja v družini. Pohabljanje ženskih spolovil je v nekaterih skupnostih tradicionalna praksa, ki se izvaja na ženskah. Zajemati bi moralo prakse, ki se izvajajo iz nemedicinskih razlogov. Izraz „ekscizija“ bi se moral nanašati na delno ali popolno odstranitev klitorisa in velikih sramnih ustnic. „Infibulacija“ bi se morala nanašati na zaprtje velikih sramnih ustnic z delnim zašitjem zunanjih delov vulve, da se zoži vaginalna odprtina. Izraz „drugo pohabljenje“ bi se moral nanašati na vse druge povzročene fizične spremembe ženskih spolovil.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Prisilna in drugače neprostovoljna sterilizacija je škodljiva in izkoriščevalska praksa, ki žrtvam onemogoča spolno razmnoževanje, pogosto prinaša hude posledice za fizično, psihološko in socialno zdravje osebe ter se izvaja z namenom socialnega nadzora nad ženskami in otroki ter njihovo spolnostjo. Krši temeljne pravice, kot so pravica do dostojanstva, telesne celovitosti in zasebnosti, ne spoštuje zahteve po svobodni in informirani privolitvi ter je priznana kot oblika mučenja in slabega ravnanja. Prisilna in drugače neprostovoljna sterilizacija je pogosto tesno povezana z diskriminacijo in stereotipnimi idejami o tem, kdo bi moral biti noseč in imeti otroke. Tveganju prisilne in drugače neprostovoljne sterilizacije so še posebej izpostavljene romske ženske in deklice, invalidne ženske in deklice, zlasti takšne z intelektualnimi ovirami in psihosocialnimi motnjami, ženske, ki želijo opraviti posege za potrditev spola, ter ženske in deklice, ki živijo v ustanovah. Posebno pozornost je treba nameniti predhodni in informirani privolitvi ženske ali deklice v sterilizacijo. Privolitev ženske ali deklice se ne sme nadomestiti s privolitvijo zakonitega skrbnika. Določbe o prisilni sterilizaciji iz te direktive ne zajemajo nujnih medicinskih posegov ali kirurških posegov, ki se izvajajo na primer z namenom pomagati ženski in ji rešiti življenje.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Pohabljanje spolnih organov medspolnih oseb je zdravstveno nepotreben, nenujen kirurški ali zdravstveni postopek ali zdravljenje, ki se izvaja za osebo z variacijami spolnih značilnosti, katerega namen ali posledica je sprememba navedenih značilnosti in njihova uskladitev z značilnostmi, ki veljajo za tipično ženske ali moške. Postopki in zdravljenje interseksualnih žensk in otrok, ki niso nujni in potekajo brez soglasja, temeljijo na prepričanju, da je binarna možnost spolnih značilnosti pravilo in da je vsaka alternativa neobičajna in jo je treba popraviti. Postopki ali zdravljenje na podlagi spolnih značilnosti žensk ali otrok, rojenih z variacijami spolnih značilnosti, ki ne morejo privoliti, bi se morali izvajati le, kadar obstaja jasna in nujna potreba po ohranitvi njihovega življenja ali preprečitvi resne škode za njihovo telesno zdravje. Nenujni postopki ali zdravljenje z namenom ali učinkom spreminjanja spolnih značilnosti se lahko izvajajo le s popolnoma informirano in predhodno privolitvijo ženske ali otroka, rojenega z variacijami spolnih značilnosti. Pohabljanje spolnih organov medspolnih oseb lahko povzroči vseživljenjske telesne in duševne okvare, zato ga je treba obravnavati enako resno kot pohabljanje ženskih spolnih organov. Zato je pomembno, da se medspolnim osebam in njihovim družinam zagotovi ustrezna zdravstvena in psihološka podpora ter da se spoštuje njihova pravica do sprejemanja informiranih odločitev o svojem telesu in zdravstvenem varstvu.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16c) Spolno nadlegovanje in nadlegovanje, povezano s spolom, sta splošno prepovedana na nacionalni ravni v okviru izvajanja direktiv Unije o enakosti spolov. Vendar se pravni akti Unije v praksi niso izkazali za dovolj učinkovite za boj proti tem pojavom, zlasti kar zadeva kazni. Če se ta dejanja ne kaznujejo v skladu s kazenskim pravom, žrtve ne bodo deležne ciljne zaščite, ki jo zagotavlja ta direktiva. Člen 83(2) PDEU omogoča določitev minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj, če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katerega veljajo harmonizacijski ukrepi. Z direktivami 2006/54/ES, 2004/113/ES in 2010/41/EU so bili na ravni Unije harmonizirani zakoni o spolnem nadlegovanju pri delu in pri zagotavljanju blaga in storitev ter dostopu do njih. Glede na navedeno in neučinkovito izvajanje politike Unije proti spolnemu nadlegovanju so na tem področju potrebna dodatna minimalna pravila.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic. Ženske so posledično lahko utišane in težje sodelujejo v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora.	(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic, aktivistkami ter osebami, ki so del marginaliziranih skupnosti ali ki so tarča presečne diskriminacije. Ženske, ki so izpostavljene diskriminaciji in nasilju na podlagi spola ali iz drugih razlogov, so nesorazmerno prizadete zaradi kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje posledično lahko utiša ženske in jim otežuje sodelovanje v družbi in poklicnem svetu pod enakimi pogoji kot moškim. Čedalje pogostejša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na delovnem mestu je povzročila povečanje kibernetskega nasilja nad ženskami. Zaradi povečanega kibernetskega nasilja sta Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z naslovom „Delo na daljavo in enakost spolov – pogoji, pod katerimi delo na daljavo ne bo poslabšalo neenakomerne porazdelitve neplačane oskrbe in gospodinjskega dela med ženskami in moškimi, pač pa bo gonilo za spodbujanje enakosti spolov“ in Mednarodna organizacija dela v izjavi navedla, da je treba posebno pozornost nameniti preventivnim in zaščitnim ukrepom v okviru dela. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora. Pristojni organi za boj proti nasilju nad ženskami bi morali biti usposobljeni za uspešen pregon kaznivih dejanj, povezanih s kibernetskim nasiljem, da bi ta kazniva dejanja uspešno preganjali in se borili proti nekaznovanosti.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij obstaja tveganje, da se bodo nekatere oblike kibernetskega nasilja zlahka, hitro in široko amplificirale, zaradi česar bo žrtev utrpela še večjo in dolgotrajno škodo. Potencial za tako amplifikacijo, ki je znak več kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, opredeljenih v tej direktivi, bi se morala odražati v tem, da se določene vsebine z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo „množici“ končnih uporabnikov. Izraz „množica“ bi bilo treba razumeti tako, da pomeni doseganje znatnega števila končnih uporabnikov zadevnih tehnologij, kar omogoča znaten dostop do teh vsebin in znaten potencial za njihovo nadaljnjo distribucijo. Ta izraz bi bilo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju relevantnih okoliščin, vključno s tehnologijami, s katerimi se omogoči dostop do teh vsebin, in sredstvi, ki jih te tehnologije ponujajo za amplifikacijo.	(18) Pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij obstaja tveganje, da se bodo nekatere oblike kibernetskega nasilja zlahka, hitro in široko razširile, zaradi česar bo žrtev utrpela še večjo in dolgotrajno škodo. Razširjanje je znak več kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, opredeljenih v tej direktivi, in se odraža v tem, da se določene vsebine z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo drugim končnim uporabnikom. Izraz „drugi končni uporabniki“ bi bilo treba razumeti tako, da pomeni doseganje več končnih uporabnikov zadevnih tehnologij, kar omogoča dostop do teh vsebin in znaten potencial za njihovo nadaljnjo distribucijo. Ta izraz bi bilo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju relevantnih okoliščin, vključno s tehnologijami, s katerimi se omogoči dostop do teh vsebin, in sredstvi, ki jih te tehnologije ponujajo za razširjanje.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij množici končnih uporabnikov brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo množici končnih uporabnikov brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.	(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave, je dajanje na voljo dostopa do intimnega materiala ali materiala spolne narave, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij drugim končnim uporabnikom za žrtev lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje teh vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, vključno z uporabo umetne inteligence, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo drugim končnim uporabnikom brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar material intimne ali spolne narave upodablja osebo, ki je precej podobna obstoječemu posamezniku, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem. Ker je „kibernetsko izsiljevanje z intimnimi posnetki“ pogost način ustrahovanja in utišanja žensk, bi bilo treba v tej direktivi zajeti tudi kaznivo dejanje neželenega pošiljanja slik, videoposnetkov ali drugega materiala, ki prikazuje genitalije.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev in družine. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, ali z vdorom v naprave žrtve in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati.	(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev, družine in dela. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, z vdorom v naprave žrtve, prikritim aktiviranjem programske opreme za beleženje tipkanja in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati. Ker je ponavljajoče se pošiljanje grozilnih in žaljivih sporočil v zasebnih pogovorih pogosta oblika nasilja nad ženskami, bi ga bilo prav tako treba vključiti v te direktive.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo množici končnih uporabnikov. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne osebe (ženske) v politiki, novinarstvu ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.	(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo drugim končnim uporabnikom. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne političarke, novinarke, zagovornice človekovih pravic ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah ter v delovnem okolju. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Zaradi vse večje uporabe interneta in družbenih medijev se je v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. To je treba prestreči v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljne osebe oziroma oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.	(22) Zaradi prevlade dominantnih spletnih platform se je povečala uporaba interneta in družbenih medijev ter v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola, zlasti v kombinaciji z drugimi razlogi. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Vendar je lahko anonimnost bistvena tudi za osebe, ki so preživele nasilje na podlagi spola, in za druge ogrožene skupnosti. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. Otroci in mladostniki so lahko prav tako tarča kibernetskega nasilja zaradi osebnih značilnosti, kot so invalidnost, rasno ali etnično poreklo, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz, spolne značilnosti ali drugi razlogi, pri čemer lahko takšno nasilje, če ga ne obravnavamo, povzroči socialno izključenost in anksioznost, napeljuje k samopoškodovanju in v skrajnih primerih privede do samomorilnih misli, poskusov samomora ali dejanskega samomora. To je treba preprečiti ali prestreči v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljne osebe oziroma oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Pri kaznivem dejanju kibernetskega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu se predpostavlja, da se spodbujanje ne izraža v povsem zasebnem kontekstu, temveč javno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zato bi moralo to kaznivo dejanje zajemati razširjanje vsebin javnosti, kar bi bilo treba razumeti tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do dela zadevne vsebine, ki spodbuja k nasilju ali sovraštvu, potencialno neomejenemu številu oseb, in sicer se omogoči lahek dostop do vsebine uporabnikom na splošno, ne da bi bilo potrebno nadaljnje ukrepanje osebe, ki je zagotovila vsebino, ter ne glede na to, ali te osebe dejansko dostopajo do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko dostop do vsebin zahteva registracijo ali sprejem v skupino uporabnikov, šteti, da se informacije razširjajo javnosti samo, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do vsebin, samodejno registrirani ali sprejeti brez človeškega dejavnika pri odločanju ali izbiranju, komu dovoliti dostop. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju, ali vsebina pomeni spodbujanje k sovraštvu ali nasilju, upoštevati temeljne pravice do svobode izražanja, kot so določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah.	(23) Pri kaznivem dejanju kibernetskega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu se predpostavlja, da se spodbujanje ne izraža v povsem zasebnem kontekstu, temveč javno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zato bi moralo to kaznivo dejanje zajemati razširjanje vsebin javnosti, kar bi bilo treba razumeti tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo del zadevne vsebine, ki spodbuja k nasilju ali sovraštvu, potencialno neomejenemu številu oseb, in sicer se omogoči lahek dostop do vsebine uporabnikom na splošno, ne da bi bilo potrebno nadaljnje ukrepanje osebe, ki je zagotovila vsebino, ter ne glede na to, ali te osebe dejansko dostopajo do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko dostop do vsebin zahteva registracijo ali sprejem v skupino uporabnikov, šteti, da se informacije razširjajo javnosti samo, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do vsebin, samodejno registrirani ali sprejeti brez človeškega dejavnika pri odločanju ali izbiranju, komu dovoliti dostop. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju, ali vsebina pomeni spodbujanje k sovraštvu ali nasilju, upoštevati temeljne pravice do svobode izražanja, kot so določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah. Da bi se spletno gradivo štelo za kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, bi morale države članice zagotoviti, da se za vsak primer posebej oceni na podlagi meril, določenih v „Akcijskem načrtu Združenih narodov iz Rabata o prepovedi zagovarjanja nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva, ki pomeni spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju“, pri čemer se upoštevajo zlasti družbeni in politični kontekst sporočila, status govornika, vsebina in oblika govora, namen ter verjetnost in neizogibnost škode.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Države članice bi morale zagotoviti, da se dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z namenom ustvarjanja dobička ali koristi ali da je kaznivo dejanje dejansko prineslo dobiček ali korist, na primer z izsiljevanjem v primeru kibernetskega nasilja ali zaslužkom s pohabljanjem ženskega spolovila ali prisilno sterilizacijo, šteje za obteževalno okoliščino, saj dobiček ali korist dokazujeta, da je bil pristop h kaznivemu dejanju sistematičen in metodičen, kar poudarja njegovo težo.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b) Tako imenovana „kazniva dejanja iz časti“ so storjena za dosego cilja, ki ni neposredni učinek kaznivega dejanja ali pa ta učinek dopolnjuje. Ta cilj je lahko ponovna vzpostavitev družinske „časti“, želja, da bi drugi menili, da se spoštuje tradicija, ali upoštevanje verskih, kulturnih ali običajnih zahtev določene skupnosti. Takšna kazniva dejanja povzročijo hud pritisk na žrtev, lahko pripeljejo do kršitev človekovih pravic žrtve in običajno vplivajo na celotno življenje osebe, zaradi česar je žrtev še posebej ranljiva.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23c) Vidik, ki upošteva različnost spolov, pomeni, da je treba upoštevati posebnosti v zvezi z življenjem žensk in moških, hkrati pa si prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti spolov, s čimer bi obravnavali in upoštevali razsežnost spola. Države članice bi morale posledično to direktivo izvajati in ocenjevati na podlagi pristopa, ki upošteva vidik spola. Tak pristop zajema tudi strukturno razumevanje vzrokov nasilja na podlagi spola, tudi nasilja nad ženskami in nasilja v družini, kot sistemskega pojava ter posledico vsesplošne neenakosti in diskriminacije žensk, ki je podlaga za strpnost do nasilja nad ženskami.

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja.	(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ter predložijo dokaze, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. Ob ustreznem upoštevanju posebnosti kaznivih dejanj, zajetih s to direktivo, in očitnega tveganja, da bi žrtve lahko umaknile svojo kazensko ovadbo, bi morale države članice zagotoviti, da ustrezni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se dokazi čim prej celovito zberejo. Države članice se spodbuja k izmenjavi primerov dobre prakse o tem, kako zagotoviti zaščito dokazov v preiskavah tovrstnih kaznivih dejanj, med drugim z omogočanjem video snemanja prvega razgovora z žrtvijo, če je to ustrezno. Čeprav žrtev morda tega ne omeni, bi morali pristojni organi vedno upoštevati, da so kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zato bi morali razmisliti o oceni tega vidika med preiskavo. V ta namen bi morale države članice poleg osebnih prijav zagotoviti možnost prijav v varnem okolju, in sicer na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Sistemi za spletne prijave bi morali izpolnjevati varnostne standarde in ne bi smeli ogrožati varnosti žrtve. Države članice bi morale olajšati poročanje za žrtve v vsej njihovi raznolikosti, med drugim z zagotavljanjem preprostih in dostopnih možnosti za tiste, ki živijo na oddaljenih območjih, ter podpornih storitev za pomoč tistim, ki ne znajo brati, osebam, ki živijo v ustanovah, ali invalidom, tudi z uporabo Braillove pisave in znakovnega jezika. Žrtve bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja. Žrtve bi morale imeti pri prijavi kaznivih dejanj in med sodnim postopkom dostop do brezplačne pravne pomoči v jeziku, ki ga lahko razumejo.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.	(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi resno grozi telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Takšna naznanitev s strani tretje osebe je upravičena kot ciljno usmerjen ukrep za nasilje nad ženskami in nasilje v družini, ker se taki primeri pogosto pojavljajo v bližnjih razmerjih ali družinskih okoliščinah, zaradi česar jih tisti, ki jih doživljajo ali so jim neposredne priče, morda ne dojemajo kot kazniva dejanja in jih zato ne prijavijo. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja, saj ima zanje dolgoročne uničujoče posledice, in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo in bi morali ukrepati, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku.	(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku. Države članice poskrbijo, da lahko otrokom med postopki prijave pomagajo strokovnjaki, specializirani za varstvo in podporo otrok, da se zagotovi spoštovanje otrokove koristi.

 

 

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj.	(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi za preiskovanje in pregon bi morali zato take pritožbe nemudoma obravnavati. Dejstvo, da je žrtev podala prijavo ali namerava izstopiti iz odnosa, lahko zanjo pomeni večjo nevarnost. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj brez nepotrebnega odlašanja, saj kontinuum nasilja pomeni, da so lahko tudi tista kazniva dejanja, ki se zdijo najmanj škodljiva, prva taka kazniva dejanja z naraščajočo težo.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.	(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito in posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja ali spolnega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno, pri kateri se upošteva vidik spola, za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti ter zdravstveni ali strokovni podpori. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve ali njena odvisnost od storilca ali razmerje z njim.	(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in vzdrževane osebe, pravic in potreb žrtve in zagotavljanje prilagojene zaščite in podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine in ranljivosti žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve, njeno fizično in duševno zdravje, invalidnost, težave z zlorabo snovi, prisotnost otrok, prisotnost hišnih živali, odvisnost žrtve od storilca ali razmerje z njim, vključno z ekonomsko odvisnostjo ali odvisnostjo zaradi priseljenskega statusa, ali to, da ima žrtev s storilcem kaznivega dejanja skupnega otroka.

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi žrtvam zagotovili celovito podporo in zaščito, bi morali biti v oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih ukrepov vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi, in sicer na podlagi jasnih smernic, ki jih izdajo države članice. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja.	(30) Da bi žrtvam zagotovili ustrezno in usklajeno podporo in zaščito, bi bilo treba sprejeti standardiziran pristop k oceni tveganja, ki spodbuja skupno razumevanje tveganja v celotnem postopku, in skupni jezik za obveščanje o tveganjih. V oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih in zaščitnih ukrepov bi morali biti vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi. To bi bilo treba storiti na podlagi protokolov za oceno tveganja in jasnih smernic, ki upoštevajo vidik spola in so kulturno občutljive, in jih izdajo države članice v sodelovanju s strokovnimi službami za ženske in Evropskim inštitutom za enakost spolov. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki izhaja iz posebnosti oblik nasilja, zajetih v tej direktivi, vključno s prisilnim in nadzorujočim ravnanjem storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ter z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj ali prvič obtoženi, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih ali ponavljajočih se kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja. Specializirano usposabljanje strokovnjakov na terenu o uporabi orodij za oceno tveganja je prav tako bistvenega pomena. Ocene tveganja bi bilo treba pregledati na pomembnih točkah v postopku, kot so začetek sodnega postopka, izdaja sodbe ali razprave o spremembi ureditve skrbništva.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Ker so otroci žrtev ranljivi za sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje ter utrpijo čustveno škodo, ki negativno vpliva na njihov razvoj, bi morali biti deležni enakih zaščitnih ukrepov, kot jih je deležna sama žrtev. Druge osebe, ki so odvisne od žrtve, kot so invalidni odrasli ali starejši vzdrževani odrasli, za katere žrtev skrbi, lahko utrpijo podobno čustveno škodo in bi jim bilo zato treba zagotoviti enake zaščitne ukrepe.	(31) Ker so otroci žrtev ranljivi za sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje ter utrpijo čustveno škodo, ki negativno vpliva na njihov razvoj, bi morali biti deležni enakih zaščitnih ukrepov, kot jih je deležna sama žrtev. Druge osebe, ki so odvisne od žrtve, kot so invalidni odrasli ali starejši vzdrževani odrasli, za katere žrtev skrbi, lahko utrpijo podobno čustveno škodo in bi jim bilo zato treba zagotoviti enake zaščitne ukrepe. V okviru nasilja nad ženskami lahko storilci slabo ravnanje z otroki uporabijo za izvajanje oblasti nad materami in izvajanje nasilja nad njimi, kar je vrsta posrednega nasilja nad ženskami, ki je v nekaterih državah članicah znano kot posredno nasilje. Storilci pri izvajanju moči pogosto uporabljajo živali. Zato je bistveno, da države članice zagotovijo, da so ustrezni organi usposobljeni o zapleteni dinamiki odnosov, pri katerih prihaja do zlorab, tako da lahko take zaščitne ukrepe uporabijo, kjerkoli in kadarkoli je to primerno.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi napotiti na ustrezne podporne službe. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta7. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno podporo in zaščito.	(32) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo usposobljenih strokovnih delavcev in zdravstveno oskrbo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi nemudoma napotiti na ustrezne podporne službe, tudi zdravstvene. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori in zdravstveni oskrbi. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve, vendar ob ustreznem upoštevanju njenih varnosti in njenih potreb in na način, da se prepreči kakršna koli nadaljnja ali sekundarna viktimizacija. Vendar je v zvezi s tem potrebna previdnost, saj bi bila žrtev lahko ogrožena, če bi podporne službe žrtvi pomagale brez njene privolitve, na primer če žrtev živi s storilcem kaznivega dejanja, ki jo nadzoruje. Zaradi tega obstaja tveganje, da bodo žrtve zaradi strahu še bolj izolirane od podpore. Zato bi morale službe za podporo žrtvam pomagati brez njihove privolitve, če menijo, da je to bistvenega pomena za njihovo varnost in dobrobit. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta7 in Direktive (EU) 2016/680. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim in zdravstvenim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno zdravstveno oskrbo, podporo in zaščito. Zagotoviti bi bilo treba, da ima dostop do podatkov le omejeno število oseb in da so obdobja dostopa jasno določena. Žrtvam bi bilo treba zagotoviti informacije o korakih v postopku in o tem, kako je mogoče zagotoviti dokaze za morebitni prihodnji kazenski postopek.
__________________	__________________
7 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).	7 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Zelo pomembno je zagotoviti prisotnost strokovnega osebja v organih kazenskega pregona, tožilstvu in pravosodnih organih držav članic. Premisliti bi bilo treba o ustanovitvi specializiranih sodišč ali senatov in imenovanju specializiranih tožilcev za nasilje nad ženskami in nasilje v družini kot možnosti, da države članice zagotovijo pristop k boju proti tem kaznivim dejanjem, ki bo upošteval vidik spola. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi na voljo zadostna sredstva za preiskovanje kaznivih dejanj, zajetih v tej direktivi, da bi se izognili primerom, ko bi neustrezna preiskava privedla do neučinkovitega pregona kaznivega dejanja, in da bi preprečili vse večjo nekaznovanost.

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov izrečejo nujni zaščitni ukrepi in izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti.	(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov hitro izrečejo nujni zaščitni ukrepi, izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju, pa tudi možnost prijetja in pridržanja ter druge odredbe o zaščiti.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko v primerih neposredne nevarnosti, na primer kadar je škoda neizbežna ali pa je že bila povzročena in je verjetno, da bo ponovno povzročena, izrečejo nujni zaščitni ukrepi.	(34) Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko v primerih neposredne nevarnosti, na primer kadar je škoda neizbežna ali pa je že bila povzročena in je verjetno, da bo ponovno povzročena žrtvam ali vzdrževanim družinskim članom, izrečejo nujni zaščitni ukrepi.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Odredbe o zaščiti lahko vključujejo prepoved storilcu kaznivega dejanja ali osumljencu, da vstopi v nekatere kraje, da se žrtvi ali vzdrževani osebi približa na krajšo razdaljo od predpisane ali da z njima stopi v stik, tudi z uporabo spletnih vmesnikov, ter, če je potrebno, da poseduje strelno ali smrtonosno orožje.	(35) Ukrepi prepovedi približevanja in odredbe o zaščiti lahko vključujejo prepoved dostopa storilca kaznivega dejanja ali osumljenca do nekaterih krajev, krajev ali opredeljenih območij, kjer žrtev ali vzdrževana oseba prebiva ali jih obiskuje, prepoved, da se žrtvi ali vzdrževani osebi približa na krajšo razdaljo od predpisane ali da z njima stopi v stik, tudi z uporabo spletnih vmesnikov, ter, če je potrebno, da poseduje strelno ali smrtonosno orožje. Tovrstne ukrepe bi bilo treba sprejeti, kadar je to zaradi nevarnosti za žrtev priporočljivo, ne glede na to, ali je žrtev podala prijavo o kaznivem dejanju.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotovitev učinkovitosti nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti bi bilo treba kršitve takih ukrepov sankcionirati. Te sankcije so kazenskopravne ali druge pravne narave in lahko vključujejo zaporne kazni, denarne kazni ali katero koli drugo pravno sankcijo, ki je učinkovita, sorazmerna in odvračilna.	(36) Za zagotovitev učinkovitosti nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti bi bilo treba kršitve takih ukrepov sankcionirati. Te sankcije so kazenskopravne ali druge pravne narave in lahko vključujejo zaporne kazni, denarne kazni ali katero koli drugo pravno sankcijo, ki je učinkovita, sorazmerna in odvračilna. Države članice bi morale poskrbeti, da se v primerih, ko se izdajo zaščitni ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti, storilce kaznivih dejanj obvesti in spodbuja, da se prostovoljno vključijo v specializirane programe, ki obravnavajo njihovo nasilno vedenje. Bistveno je, da so žrtve obveščene o vsaki kršitvi zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter zaščiti. Ker lahko kršitve zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju povečajo tveganja in potrebo po dodatni zaščiti, se po dokumentirani kršitvi takoj opravi ponovna ocena odredbe.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Da bi zagotovili izvrševanje nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti, bi bilo treba uporabljati elektronski nadzor. Z elektronskim nadzorom je mogoče zagotoviti spoštovanje nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti, zabeležiti dokaze o kršitvah teh zaščitnih ukrepov in odredb ter okrepiti nadzor nad storilci kaznivih dejanj. Žrtve bi morale biti vedno obveščene o zmogljivostih in omejitvah elektronskega nadzora.

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) S predložitvijo dokazov o preteklem spolnem vedenju žrtev z namenom izpodbijanja njihove verodostojnosti in odsotnosti privolitve v primerih spolnega nasilja, zlasti v primerih posilstva, se lahko nadaljujejo ali okrepijo škodljivi stereotipi o žrtvah in povzroči ponovna ali sekundarna viktimizacija. Zato brez poseganja v pravico do obrambe vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ne bi smeli biti dovoljeni v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih.	(37) S predložitvijo dokazov o preteklem spolnem vedenju, spolni usmerjenosti ali načinu oblačenja žrtev z namenom izpodbijanja njihove verodostojnosti in odsotnosti privolitve v primerih spolnega nasilja, zlasti v primerih posilstva, se lahko nadaljujejo ali okrepijo škodljivi stereotipi o žrtvah in povzroči ponovna ali sekundarna viktimizacija. Zato brez poseganja v pravico do obrambe vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ne bi smeli biti dovoljeni v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih. Zapiske, ki jih v sodnih postopkih izdajo svetovalci ali terapevti, bi moralo biti mogoče uporabiti le s soglasjem osebe, ki je govorila s svetovalcem ali terapevtom.

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(37a) Strokovne podporne službe za ženske imajo ključno vlogo pri zagotavljanju podpore žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Zagotavljajo storitve, ki uporabljajo metodologije, ki upoštevajo vidik spola, za podporo ženskam in njihovim otrokom, ki doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Tovrstne storitve vključujejo centre za podporo ženskam, zatočišča za ženske, telefonske številke za pomoč, krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja ter storitve primarne preventive. Pogosto jih zagotavljajo nevladne organizacije, ki jih vodijo ženske.

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da imenovani organi zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje takih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES8, 2006/54/ES9 in 2010/41/EU10 Evropskega parlamenta in Sveta, imajo glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi spola dobro izhodišče za izpolnjevanje teh nalog. Ti organi bi poleg tega morali imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire.	(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da strokovne službe in imenovani nacionalni organi, organi za enakost in drugi ustrezni akterji zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES8, 2006/54/ES9 in 2010/41/EU10 Evropskega parlamenta in Sveta, bi lahko bili glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi rase, etične pripadnosti in spola, primerni za izpolnjevanje teh nalog, če imajo ustrezno strokovno znanje na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. V skladu s pravno tradicijo in kulturo posameznih držav članic bi morali ti organi in drugi ustrezni strokovni akterji imeti možnost podpreti zbiranje podatkov in imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire ter poskrbeti, da so ustrezno usposobljeni in da bo njihovo znanje sledilo razvoju novih tehnologij, ki se uporabljajo v povezavi s kaznivimi dejanji, zajetimi v tej direktivi.
__________________	__________________
8 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).	8 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
9 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).	9 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
10 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).	10 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.	(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Določbe te direktive o odredbah in drugih ukrepih za odstranitev zadevnih vsebin in onemogočenje dostopa do njih ne bi smele vplivati na zadevna pravila iz Uredbe XX/YYYY [predlagana uredba o digitalnih storitvah]. Navedene odredbe bi morale biti zlasti skladne s prepovedjo nalaganja splošnih obveznosti spremljanja ali aktivnega ugotavljanja dejstev in s posebnimi zahtevami iz navedene uredbe glede odredb o odstranitvi nezakonitih vsebin na spletu.	(42) Določbe te direktive o odredbah in drugih ukrepih za odstranitev zadevnih vsebin in onemogočenje dostopa do njih ne bi smele vplivati na zadevna pravila iz Uredbe (EU) 2022/2065. Navedene odredbe bi morale biti zlasti skladne s prepovedjo nalaganja splošnih obveznosti spremljanja ali aktivnega ugotavljanja dejstev in s posebnimi zahtevami iz navedene uredbe glede odredb o odstranitvi nezakonitih vsebin na spletu.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Ker so vsebine, ki so predmet odredb ali drugih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo za odstranitev teh vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, lahko pomembne za preiskavo ali pregon zadevnih kaznivih dejanj po kazenskem pravu, bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, da se pristojnim organom omogoči pridobitev ali zavarovanje takih vsebin, kadar je to potrebno. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali zahtevo, da ustrezni ponudniki posredniških storitev posredujejo zadevne vsebine tem organom ali da jih shranijo za omejeno obdobje, ki ne presega tistega, kar je potrebno. Vsi takšni ukrepi bi morali zavarovati vsebine, ostati omejeni na to, kar je razumno, in biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov.	(43) Ker so vsebine, ki so predmet odredb ali drugih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo za odstranitev teh vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, lahko pomembne za preiskavo ali pregon zadevnih kaznivih dejanj po kazenskem pravu, bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, da se pristojnim organom omogoči pridobitev ali zavarovanje takih vsebin za zagotovitev dokazov, kadar je to potrebno. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali zahtevo, da ustrezni ponudniki posredniških storitev posredujejo zadevne vsebine tem organom ali da jih shranijo za omejeno obdobje, ki ne presega tistega, kar je potrebno v okviru preiskave in v podporo preiskavi. Vsi takšni ukrepi bi morali zavarovati vsebine, ostati omejeni na to, kar je razumno, potrebno in sorazmerno, in biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja v družini morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi pomenilo morebitno spremembo zaposlitve ali iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete.	(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške zdravstvenih storitev, vključno s storitvami na področju spolnega in reproduktivnega ter duševnega zdravja, rehabilitacije in terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi pomenilo morebitno spremembo prebivališča ali zaposlitve ali iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete. Odškodnina bi morala biti žrtvam na voljo čim prej.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku.	(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti nemudoma pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku. Pomoč in podpora sta žrtvam bi morala biti na voljo ne glede na to, ali je bil sprožen kazenski postopek.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.	(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo, nasvete in informacije o vseh ustreznih pravnih in praktičnih zadevah ter napotitve na sodnomedicinske preglede in celovite zdravstvene storitve žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, spolnim izkoriščanjem prek prostitucije drugih, pohabljanjem ženskih spolovil in spolovil interspolnih oseb, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.	(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, vključno z zdravstveno oskrbo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Tovrstne storitve bi bilo treba zagotavljati poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del teh služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo, zlasti na strokovne podporne storitve za ženske. Vzpostaviti bi bilo treba sisteme za napotitev in sodelovanje med splošnimi službami za podporo žrtvam in strokovnimi službami za podporo ženskam. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva. Države članice bi morale pri načrtovanju organizacije strokovnih podpornih storitev upoštevati strukture in sinergije med obstoječimi strokovnimi podpornimi storitvami, ki jih zagotavljajo nevladne organizacije, in vrstami storitev, ki jih ponujajo, da se zagotovi jasno usklajevanje med akterji in s tem olajša dostop žensk do teh storitev.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.	(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti, zdravstveni oskrbi in podpori. Tovrstno podporo najlažje zagotovijo ženske organizacije, saj nasilje nad ženskami nesorazmerno vpliva ravno na ženske. Nacionalni organi bi morali podpirati in priznavati strokovne storitve za ženske. Strokovne storitve za ženske bi bilo treba sistematično vključiti v večagencijske postopke usklajevanja za oceno in obvladovanje tveganja. Da bi se učinkovito obravnavalo več različnih potreb žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami po zaščiti, zdravstveni pomoči in podpori, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa poskrbeti, da jih usklajuje osrednja kontaktna točka. Države članice bi morale zagotoviti, da so tovrstne storitve enakomerno geografsko razporejene. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do teh storitev na daljavo z vzpostavitvijo aplikacije, spletnega mesta in telefonske številke, ki je na voljo 24 ur na dan, 7 dni na teden, da se dosežejo vse žrtve, zlasti tiste na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do tovrstnih centrov. To bi moralo med drugim vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so osebno ali prek spleta na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide, kot so zahteve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882. Vse spletne storitve in storitve, ki se izvajajo osebno, bi morale biti v celoti dostopne in nediskriminatorne.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Države članice bi morale v posvetovanju in sodelovanju med drugim s strokovnimi službami za podporo ženskam, centri za zaščito žrtev, zdravstvenimi delavci in drugimi ustreznimi akterji na podlagi dokazov, njihovega strokovnega znanja in primerov dobrih praks ter ob upoštevanju postopka za izvajanje in vsebine specializiranih individualnih ocen za ugotovitev potreb žrtev po zaščiti in specializiranih individualnih ocen za ugotovitev posebnih potreb žrtev po podpori iz te direktive izdati, pregledovati in po potrebi redno posodabljati smernice in protokole za splošne storitve za podporo žrtvam ob upoštevanju njihove praktične uporabe. Take smernice in protokoli bi morali vključevati informacije o tem, kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva travme, spol in otroke, na način, ki preprečuje spolne stereotipe, in na način, ki preprečuje sekundarno ali ponovno viktimizacijo.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bi jih bilo treba še naprej ponujati.	(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, ženskimi svetovalnicami, napotitvenimi centri za žrtve spolnega nasilja, specializiranimi centri za osebe LGBTIQ, telefonskimi številkami za pomoč ter programi za rehabilitacijo povzročiteljev nasilja in klinično obravnavo v primeru posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bi jih bilo treba še naprej ponujati.

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva izrazito občutljiv odziv usposobljenega in specializiranega osebja. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.	(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva odziv usposobljenega in specializiranega osebja, ki upošteva vidik spola. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo, celovito in dolgotrajno zdravstveno oskrbo, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom ter klinično obravnavo posilstva, kot so kontracepcija v sili, profilaksa po izpostavitvi, zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter dostop do varne in zakonite prekinitev nosečnosti, pa tudi pomoč pri travmi in možnost dolgotrajne podpore, vključno s svetovanjem. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali takojšnje sodnomedicinske preiskave, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon, ter biti na voljo 24 ur na dan v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja spolovil žensk in interspolnih oseb ter drugih škodljivih praks, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo prilagojeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam, in sicer z multidisciplinarnim pristopom, osredotočenim na žrtve, in z zagotavljanjem ciljno usmerjenih usposabljanj za vse ustrezne strokovnjake, ki lahko pridejo v stik z žrtvami ali ogroženimi osebami. Taka strokovna podpora bi se morala izvajati ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti, intimnosti in zaupnosti.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, in žrtve prisilne sterilizacije običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Zato bi morale države članice zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam, takšne strokovne podporne storitve pa bi se morale izvajati ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti, intimnosti in zaupnosti.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50b) Ker se o kibernetskem nasilju veliko premalo poroča, bi morali biti ponudniki strokovnih podpornih služb za žrtve kibernetskega nasilja ustrezno opremljeni, take storitve pa bi morale biti lahko dostopne. Take storitve bi morale vključevati psihološko podporo, pravno svetovanje in pomoč.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50c) Nasilje na delovnem mestu in nadlegovanje v svetu dela sta nesprejemljiva in nezdružljiva z dostojnim delom. Vplivata na psihično, fizično in spolno zdravje ljudi, dostojanstvo ter družinsko in družbeno okolje ter na kakovost javnih in zasebnih storitev. Zlasti lahko ljudem, še posebej ženskam, preprečita dostop do trga dela ter obstanek in napredovanje na njem, zato ogrožata enake možnosti. Prav tako negativno vplivata na organizacijo dela, odnose na delovnem mestu, zavzetost delavcev, ugled podjetja in produktivnost.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Nadlegovanje pri delu se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Ker ima spolno nadlegovanje pri delu znatne negativne posledice za žrtve in tudi za delodajalce, bi bilo treba z zunanjimi svetovalnimi storitvami za žrtve in delodajalce zagotoviti svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu in o pravnih sredstvih, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi.	(51) Nadlegovanje pri delu se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Ker je spolno nadlegovanje v svetu dela oblika diskriminacije, ki ima znatne negativne posledice za žrtve in za delodajalce, bi bilo treba z zunanjimi strokovnimi in usposobljenimi svetovalnimi službami žrtvam in delodajalcem zagotoviti svetovanje o ustreznem preprečevanju in obravnavanju takih primerov na delovnem mestu in o pravnih sredstvih, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi. Spolno nadlegovanje v svetu dela in nasilje na delovnem mestu bi bilo treba obravnavati v okviru socialnega dialoga ali s pravnimi akti ali na oba navedena načina, pri čemer je treba upoštevati vse lokacije delovnih mest, kot je določeno v Konvenciji Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51a) Socialni partnerji imajo lahko z ustreznimi ukrepi osrednjo vlogo pri obravnavanju spolnega nadlegovanja v svetu dela in nasilja v družini. Z vedno večjo dostopnostjo dela na daljavo od doma je lahko mesto nasilja v družini dejansko delovno mesto žrtve. Tudi delodajalci in sindikati lahko prispevajo k prepoznavanju primerov nasilja v družini, podpori žrtvam in obravnavi vplivov nasilja v družini na poklicno življenje. Obstaja že veliko primerov dobrih praks ter dogovorov o politikah na delovnem mestu, ki nudijo podporo žrtvam nasilja v družini in jim omogočajo varno nadaljnje delo.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.	(52) Države članice bi morale zagotoviti, da so nacionalne telefonske številke za pomoč žrtvam, ki iščejo podporo, dostopne in da delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] ali druge že obstoječe številke in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja, ki bi jih morale izvajati strokovne podporne storitve, in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, strokovne službe za podporo ženskam ter druge zdravstvene storitve in storitve pravnega varstva. Takšne telefonske linije za pomoč bi bilo treba uporabljati ločeno od drugih telefonskih številk za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, osebje, ki dela za te linije, pa bi moralo zagotavljati vse nacionalne številke za klic v sili. Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki pokličejo na splošno telefonsko številko za pomoč, bi bilo treba preusmeriti na telefonsko številko za strokovno pomoč, ki deluje v okviru enotne številke na ravni EU, ali drugo obstoječo številko za ciljno usmerjeno svetovanje. Države članice bi morale vzpostaviti nacionalno telefonsko številko za pomoč, če ta ne obstaja.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem in finančnim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje.	(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi osnovno pravno svetovanje in potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem žrtev, vključno z duševnim zdravjem, njihovim finančnim položajem in dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje. Države članice bi morale zagotoviti zadostno število namenskih zatočišč za pomoč žrtvam nasilja v družin. Zagotoviti bi morale tudi, da so tovrstna zatočišča ustrezno geografsko razporejena. Ta zatočišča bi morala biti na voljo izključno žrtvam nasilnih dejanj, njihova lokacija pa bi morala ostati zaupna, da se zagotovi varnost žensk. Na voljo bi morali biti različni modeli, vključno z zatočišči, namenjenimi samo ženskam, s čimer bi žrtvam zagotovili čim večjo prožnost. Zatočišča bi morala biti žrtvam vedno na voljo brezplačno ter zagotavljati aktivno in stalno fizično prisotnost usposobljenega in strokovnega osebja, ki se ukvarja z žrtvami in jih podpira. Zagotoviti bi bilo treba zatočišča in drugo ustrezno začasno nastanitev, ki bi bili ustrezno prilagojeni posebnim potrebam žrtev z invalidnostmi.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Nasilje v družini zaradi stresa in strahu pogosto vpliva na zaposlenost in produktivnost žrtve ter njeno zdravje in varnost pri delu. Storilci svojim partnerjem ali nekdanjim partnerjem pogosto preprečujejo dostop do njihovega delovnega mesta. Poleg tega žrtve pogosto potrebujejo dodatno odsotnost z dela, da se udeležijo zdravniških pregledov, sodnih postopkov ali da uredijo socialne zadeve, kot je iskanje novega stanovanja. Zato bi morale države članice izvajati ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se delodajalcem, ki so bili obveščani o okoliščinah žrtve, prepreči diskriminacija ali kakršno koli prikrajšanje žrtve neposredno po nasilju in zaradi vpliva dejavnikov, ki so povezani z nasiljem. Namesto tega bi morale imeti žrtve pravico do plačanega dopusta in prožnih delovnih pogojev v ustreznem obdobju, da bi jih podprli pri težkih prehodih in jim pomagali, da ostanejo zaposlene, s čimer bi zaščitili njihove gospodarske vire in finančno neodvisnost.

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah.	(54) Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, ki ga izvajajo usposobljeni strokovnjaki, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Ti podporni ukrepi ne bi smeli zahtevati predhodnega soglasja nosilca starševske odgovornosti, če je ta oseba storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, in bi morali biti v skladu z načeli iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti členov 9 in 12. Ti ukrepi bi morali biti na voljo v daljšem časovnem obdobju, v skladu s potrebami žrtve. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah. Zagotoviti bi bilo treba sodelovanje med pristojnimi organi in kraji, ki jih otroci pogosto obiskujejo, kot je šola, da bi podprli otroka ter zagotovili ustrezno podporo drugim otrokom in staršem. Primeri sindroma odtujitve otroka od staršev ter podobni pojmi in izrazi, ki matere krivijo za „odtujitev“ njenih otrok od očeta, so pogosto povezani s primeri nasilja nad ženskami in nasilja v družini, lahko ogrozijo varnost otroka in žrtvam povzročijo sekundarno viktimizacijo, dodaten psihološki stres in travmo. Sklicevanje na take pojme postavlja pod vprašaj starševske sposobnosti žrtev, ne upošteva pričanja otrok in tveganja nasilja, ki so mu otroci izpostavljeni, ter ogroža pravice in varnost mater in otrok.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vključno z uradi organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti strokovno osebje organov za zaščito ali socialno varstvo otrok. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokovo korist.	(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vključno z uradi organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Nadzorovani nevtralni kraji za obiske storilca kaznivega dejanja bi morali zagotoviti varnost tako otroka in nenasilnega imetnika starševske odgovornosti, kadar je to ustrezno, ter bi morali omogočiti izogibanje stikom med storilcem ali osumljencem in nenasilnim staršem ali otrokovimi sorodniki, kadar otroka spremljajo na srečanje. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti strokovno osebje organov za zaščito ali socialno varstvo otrok. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokove koristi, ki bi morale prevladati nad zahtevo po skupnem varstvu in vzgoji otroka ali pravico nasilnega starša do stikov. Zagotoviti bi bilo treba ustrezne napotitve za storilce kaznivih dejanj, da bi obravnavali nasilje nad njihovimi družinskimi člani.

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(55a) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje pristranskosti določanju „koristi otroka“. Takšna pristranskost bi lahko vključevala prepričanje, da je v koristi otroka, da za vsako ceno ohrani stik z obema staršema ali sorodniki, ne glede na nasilje, ki mu je bil otrok priča, s škodljivimi in nevarnimi posledicami tako za otroka kot za nenasilnega starša. Pravica otroka do ohranjanja stikov z obema staršema mora biti omejena, če je to potrebno.

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske na podeželju, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.	(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ki doživljajo presečne oblike diskriminacije, kot so invalidke, ženske, ki živijo v ustanovah za oskrbo, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomke, ženske na delovnih mestih z nizkimi plačami, brezposelne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, žrtve tako imenovanih. „kaznivih dejanj iz časti“, ženske na podeželju ali na revnejših območjih, ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ženske iz spolnih manjšin in manjšin glede na spolno identiteto, odvisnice, ženske v pridržanju, starejše ženske in LBTIQ+ žensk bi morale prejeti posebno zaščito, zdravstveno oskrbo in podporo. Žrtve nasilja, zajete v tej direktivi, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, bi bilo treba obravnavati kot prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema, kot so opredeljene v Direktivi 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	__________________
	1a Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Ženske z invalidnostmi nesorazmerno doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zaradi invalidnosti pa imajo pogosto težave pri dostopu do zaščitnih in podpornih ukrepov. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko ženske z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju pomoči.	(57) Invalidke nesorazmerno doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zaradi invalidnosti pa imajo pogosto težave pri dostopu do zaščitnih in podpornih ukrepov. Postopek prijave nasilja pogosto ni dostopen zaradi neustreznih politik in standardov, negativnega odnosa, fizičnih ovir, pomanjkljivih informacij in komunikacije, nezagotavljanja storitev, neustreznega financiranja in nevključenosti žrtev z invalidnostmi v odločitve, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Države članice bi zato morale ustrezno prilagoditi svoje podporne službe, da bi zagotovile, da lahko ženske z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju pomoči.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi morali temeljiti na tristranskem pristopu, ki bi ga sestavljali primarni, sekundarni in terciarni preventivni ukrepi. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno usklajevanje teh treh pristopov. Primarni preventivni ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju nasilja, preden se pojavi, in bi morali vključevati kampanje ozaveščanja za povečanje razumevanja širše javnosti o različnih pojavnih oblikah vseh vrst nasilja in njihovih posledicah. Sekundarni preventivni ukrepi bi morali biti usmerjeni v zgodnje odkrivanje nasilja in preprečevanje njegovega napredovanja ali stopnjevanja. Terciarni preventivni ukrepi pa bi se morali osredotočati na preprečevanje ponovitve kaznivega dejanja in ponovne viktimizacije ter ustrezno obravnavanje posledic nasilja. Ti ukrepi bi morali vključevati spodbujanje posredovanja navzočih oseb, centrov za zgodnje posredovanje in intervencijskih programov.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so kampanje ozaveščanja. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, zlasti s krepitvijo spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov.	(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini s spremembami v družbenem in kulturnem vedenju žensk in moških sprejmejo na dokazih temelječi ukrepi za preprečevanje, kot so dolgotrajne kampanje ozaveščanja in izobraževalne kampanje. Takšne kampanje bi morale vključevati celovito obveščanje o različnih oblikah nasilja in o vplivu takega nasilja na otroke ter spodbujati pristop, osredotočen na človekove pravice. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, zlasti s krepitvijo celovite in starosti primerne spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih, sporazumnih in spoštljivih odnosov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti usmerjanju kampanj na lokacije, kjer se pogosto zadržujejo moški. V te kampanje bi morali biti vključeni ustrezni lokalni deležniki. Preventivne ukrepe je treba oblikovati v sodelovanju s prizadetimi skupnostmi, da bi v celoti zajeli njihove potrebe ter zagotovili občutljivo in ustrezno komunikacijo, ki ne bi povzročala stigmatizacije.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(58a) Enakost spolov, opolnomočenje žensk in vlaganje v družbo, ki je enakopravna na področju spolov ter v kateri so ženske finančno in socialno neodvisne, so najboljše strategije za preprečevanje različnih oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Države članice bi morale z zagotovitvijo dostopa do socialne pomoči, kjer je to potrebno, poskrbeti, da imajo ženske potrebna sredstva in možnosti, da izstopijo iz nasilnega odnosa.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast ne dojemajo kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok.	(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast ne dojemajo kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo, temveč kot obteževalna okoliščina. Ker se tako imenovana „kazniva dejanja iz časti“ v Uniji izrazito premalo prijavljajo, je pomembno, da se zadevni organi udeležijo ustreznega usposabljanja, da jih bodo lahko prepoznali in ustrezno obravnavali. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok. Pretirana izpostavljenost pornografiji, kadar prispeva k spolnim stereotipom in ki je pogosto mladim edini vir informacij o spolnih odnosih, zlasti če nimajo dostopa do celovite spolne vzgoje, ustvarja izkrivljen in nasilen pogled na spolnost. Države članice bi zato morale upoštevati vpliv pornografije na mlade in tveganje, da bi lahko ponovili nasilno vedenje.

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Usposabljanja bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.	(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane, lahko vložijo prijavo in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, prejmejo ustrezna in prilagojena usposabljanja in ciljno usmerjene informacije, da bi izboljšali dostop žrtev do pravnega varstva. Tovrstno usposabljanje bi moralo biti brezplačno, vključno s podpornim gradivom, in se izvajati med delovnim časom. Usposabljanje bi moralo obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih, zdravstvenih in podpornih ukrepov za žrtve. Tovrstno usposabljanje bi moralo biti na voljo zlasti strokovnim delavcem, ki delajo z ženskami v ustanovah, kot so bivalni domovi, azilni centri in zapori, ter strokovnim delavcem, ki delajo ali opravljajo prostovoljno delo v zavetiščih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti strokovnemu usposabljanju pristojnih organov, ki vstopajo v stik z žrtvami, zlasti usposabljanju o tem, kako preprečiti pristope in vedenje, ki krivdo pripisuje žrtvam, pravočasni napotitvi žrtev k strokovnim službam, vključno s strokovnimi službami za ženske, in obdelavi podatkov, da bi olajšali prijavljanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Takšno usposabljanje bi moralo zajemati tudi enakost spolov in diskriminacijo, vključno s presečno diskriminacijo, preprečevanje sekundarne viktimizacije, komunikacijske spretnosti ter preprečevanje in prepoznavanje spolnega nadlegovanja najbolj marginaliziranih skupin. Izvajati bi ga morali kvalificirani izvajalci usposabljanj, ki upoštevajo stroge standarde kakovosti glede trajanja, pogostosti, metod in rezultatov usposabljanja v skladu s cilji te direktive.
__________________
45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60a) Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja v svetu dela ter za prepoznavanje in obravnavanje primerov nasilja v družini in njegovih posledic bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami in inšpektorji za delo. To usposabljanje bi moralo zajemati ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu in z njim povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta1a ter izpolnjevati pogoje iz navedene direktive. Zajemati bi moralo tudi tveganje nasilja tretjih oseb in dejstvo, da bi morala biti žrtvam tega nasilja zagotovljena podpora v okviru varnosti in zdravja pri delu. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev. Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci po posvetovanju s predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 89/391/EGS vzpostavijo vključujoče, celostne in specializirane strategije za ublažitev in preprečevanje spolnega nadlegovanja v svetu dela.
	__________________
	1a Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.	(61) Da bi preprečili nezadostno prijavljanje in sekundarno viktimizacijo, bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pravosodnimi organi, civilno družbo, organizacijami v skupnosti, Evropskim inštitutom za enakost spolov in drugimi ustreznimi specializiranimi akterji pri razvoju usposabljanj, zlasti v zvezi s škodljivimi spolnimi stereotipi in napačnimi predstavami o spolnem nasilju in nasilju v družini, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem, žrtvami in storilci kaznivih dejanj. Usposabljanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o tem, kako sprejeti žrtev nasilja zaradi spola, nasilja v družini ali kibernetskega nasilja, je bistveno za ustrezno pomoč žrtvi pri vložitvi prijave in ustrezno oceno njenega primera.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 61 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(61a) Države članice bi morale ženske organizacije civilne družbe, tudi organizacije, ki delajo z ženskami z večjim tveganjem nasilja zaradi spola, priznati kot partnerje pri razvoju in izvajanju politik ter jih po potrebi vključiti v delo vladnih organov in odborov, ki se ukvarjajo z bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Poleg tega bi se bilo treba o pomembnih vprašanjih posvetovati z drugimi ustreznimi deležniki, na primer s socialnimi partnerji v zvezi s spolnim nadlegovanjem v svetu dela.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi.	(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Izvajati bi jih morali usposobljeni in izkušeni strokovnjaki ter v tesnem sodelovanju s strokovnimi storitvami za podporo žrtvam. Programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Kadar žrtev privoli v sodelovanje s storilcem ali če je žrtev z njenim soglasjem v neposredni fizični bližini storilca kaznivega dejanja, bi bilo treba med temi intervencijskimi programi posebno pozornost nameniti varnosti žrtve. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi. Programi bi si morali prizadevati za to, da bi storilcem kaznivih dejanj pomagali razumeti in prepoznati, da so oni odgovorni, da spremenijo svoj škodljiv odnos in vedenje ter sprejmejo nenasilno vedenje v medosebnih odnosih.

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(62a) Države članice bi morale zagotoviti, da so intervencijski programi skladni z minimalnimi standardi in dobro prakso. Intervencijske programe bi moralo izvajati usposobljeno osebje, vključevati bi morali pristop na podlagi spola, biti usmerjen v žrtve, vključevati celovito oceno tveganja storilca, biti del mreže vseh ustreznih akterjev, si prizadevati za vzpostavitev tesnega sodelovanja s strokovnimi podpornimi storitvami, vključno s strokovnimi podpornimi storitvami za ženske in zagotavljati smernice za ocenjevanje rezultatov. Države članice bi morale sodelovati z Evropskim inštitutom za enakost spolov pri oblikovanju skupnih standardov in smernic.

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(62b) Vse ukrepe iz te direktive mora spremljati zadostno, predvidljivo in trajnostno financiranje. To je še posebej pomembno za zagotovitev, da bodo imeli nacionalni organi in ponudniki strokovnih podpornih storitev, vključno z nevladnimi strokovnimi storitvami za ženske, dovolj finančnih sredstev ter kadrovskih, tehničnih in tehnoloških virov za učinkovito in celovito izvajanje te direktive. Države članice bi morale vključiti strokovne podporne storitve za ženske kot sestavni del izvajanja nacionalnega sistema podpore žrtvam nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam.	(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev, organi in organizacijami civilne družbe, na primer z vzpostavitvijo zaupanja vrednih prijaviteljev v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam.

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63a) Države članice bi morale pokazati svojo zavezanost preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi s tem.

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63b) Države članice bi morale za oblikovanje združene strategije za obravnavanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki bi imela za cilj še tesnejšo zavezanost Unije in držav članic njegovemu preprečevanju in boju proti njemu ter še večje prizadevanje na tem področju, olajšati uvedbo in naloge koordinatorja za nasilje na podlagi spola (v nadaljnjem besedilu: koordinator Unije). Naloge koordinatorja Unije bi morale na primer vključevati izboljšanje usklajevanja in skladnosti, preprečevanje podvajanja prizadevanj med institucijami in agencijami Unije ter med državami članicami in mednarodnimi akterji, prispevanje k razvoju obstoječih ali novih politik in strategij Unije, pomembnih za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ter poročanje institucijam Unije.

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu).	(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu). Poleg tega bi bilo treba uporabiti kvalitativne podatke, saj lahko ti zagotovijo edinstven vpogled v sedanje razmere na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter v napredek pri izvajanju te direktive. Podatke bi bilo treba zbirati na isti točki postopka, da bi zagotovili primerljive in povezljive rezultate. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in obravnavanjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, vključno z ženskimi organizacijami, strokovnimi podpornimi storitvami za ženske in drugimi strokovnimi podpornimi storitvami, bi bilo treba vključiti v razvoj metodologij za zbiranje podatkov.

 

 

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.	(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Države članice bi morale ustreznim institucijam, kot sta Evropski inštitut za enakost spolov in Eurofound, posredovati ustrezne podatke in informacije, da se omogočijo primerljivost, ocena in analiza teh podatkov na ravni Unije. Zbrani podatki bi morali vključevati okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, na primer dejstvo, da je bilo storjeno doma, na delovnem mestu ali na spletu, ter informacije o tem, ali je žrtev izpostavljena večjemu tveganju nasilja zaradi spola, saj bo to podlaga za prihodnje ciljno usmerjene ukrepe politike. Ti podatki bi morali vključevati tudi podatke o tem, ali je bilo nasilje storjeno nad žrtvami presečne diskriminacije. Da bi zaščitili anonimnost in zaupnost, spoštovali ključna načela varstva podatkov in temeljne pravice, pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65a) Zbiranje podatkov za statistične namene se mora izvajati redno, da se spremljajo trendi ter opredelijo primeri dobre prakse in področja za izboljšanje. Eurostat in Evropski inštitut za enakost spolov redno pripravita poročila o statističnih podatkih, povezanih z izvajanjem te direktive, ter jih posredujejo koordinatorju Unije, Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija mora zagotoviti zadostna finančna sredstva za pripravo teh poročil.

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje [XX. XX. 2022] –	(71) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal svoje pripombe 4. aprila 2022 –

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zaščite žrtev in podpore zanje.	(c) pravic žrtev do zaščite in podpore,

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preprečevanja in zgodnjega posredovanja.

 

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5) in členu 37(7).	1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo presečno diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5), členu 35(1) in členu 37(7).

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete žrtev.	2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in pravic žrtev, vključno z njihovo telesno in psihološko integriteto, zasebnostjo in varnostjo.

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:	(Ne zadeva slovenske različice.)

 

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „nasilje nad ženskami“ pomeni nasilje zaradi spola, ki je usmerjeno proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, ali ki nesorazmerno prizadene ženske ali deklice, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;	(a) „nasilje nad ženskami“ pomeni vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki so usmerjena proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, ali ki nesorazmerno prizadenejo ženske ali deklice v vsej njihovi raznolikosti, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec kaznivega dejanja prebiva ali je prebival z žrtvijo;	(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje ali grožnje z dejanjem telesnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne;

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „ponudniki posredniških storitev“ pomenijo ponudnike storitev, kot so opredeljene v členu 2, točka (f), Uredbe (EU) YYYY/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o enotnem trgu digitalnih storitev];	(f) „ponudnik posredniških storitev“ pomeni ponudnika posredniške storitve, kot je opredeljena v členu 3, točka (f), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta17;
__________________	__________________
17 Uredba (EU) YYYY/XXX Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (UL L …).	17 Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „spolno nadlegovanje pri delu“ pomeni kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica ali samozaposlitve oziroma v povezavi z zaposlitvijo, poklicem ali samozaposlitvijo ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje;	(g) „spolno nadlegovanje v svetu dela“ pomeni kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica, samozaposlitve, neformalnega in nedokumentiranega dela, med iskanjem zaposlitve ali usposabljanjem, tudi v javnih in zasebnih delovnih prostorih, na krajih, kjer delavec plačan, si vzame odmor za počitek ali obrok ali uporablja sanitarne prostore, prostorih za umivanje in preoblačenje, na službenih potovanjih, potovanjih, usposabljanjih, dogodkih ali družabnih dejavnostih, v okviru komunikacije, povezane z delom, tudi s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, med bivanjem v nastanitvi, ki jo zagotovi delodajalec, ali med prevozom na delo in z njega oziroma v povezavi z vsem tem ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje, tudi kadar se to, da oseba zavrne tako vedenje ali se mu podredi, izrecno ali implicitno uporablja kot podlaga za odločitve v zvezi z delom;

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.	2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi strahu, ustrahovanosti, nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe, invalidnosti ali zaradi kako drugače posebno ranljivega položaja.

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem.	3. Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem ali sedanjim ali preteklim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja, vključno z zakonskim stanom ali drugim partnerskim statusom. Privolitev je dana prostovoljno kot izraz svobodne volje in se presoja v okviru okoliščin;

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 5a
	Spolni napad
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  sodelovanje z žensko pri katerem koli dejanju spolne narave brez privolitve, razen pri dejanjih iz člena 5(1), točka (a);
	(b)  povzročitev, da ženska sodeluje z drugo osebo pri kakršnem koli dejanju spolne narave brez privolitve, ki ni dejanje iz člena 5(1), točka (b);
	2.  Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi strahu, ustrahovanosti, nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe, invalidnosti ali zaradi kako drugače posebno ranljivega položaja;
	3.  Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem ali sedanjim ali preteklim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja, vključno z zakonskim stanom ali drugim partnerskim statusom. Privolitev je dana prostovoljno kot izraz svobodne volje in se presoja v okviru okoliščin.

 

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Pohabljanje spolovil interspolnih oseb
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  izvajanje kakršnega koli medicinsko nepotrebnega kirurškega ali medicinskega posega ali hormonskega zdravljenja v zvezi s spolnimi značilnostmi zdrave ženske ali otroka, rojenega s spremembami spolnih značilnosti, brez privolitve po predhodnem obveščanju in ne da bi ženska ali otrok razumela postopek ali zdravljenje, katerega namen ali posledica je sprememba teh spolnih značilnosti, da bi jih uskladili z značilnostmi, ki veljajo za tipično ženske ali moške;
	(b)  prisiljenje zdrave ženske ali otroka v poseg ali zdravljenje iz točke (a).
	2.  Države članice zagotovijo, da privolitve ženske ali otroka po predhodnem obveščanju, da se na njih opravi poseg ali zdravljenje iz odstavka 1, ni mogoče nadomestiti s privolitvijo zakonitega skrbnika ženske ali otroka.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6b
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  opravljanje kirurškega posega, katerega namen ali učinek je prenehanje sposobnost ženske ali otroka za naravno razmnoževanje brez privolitve po predhodnem obveščanju in ne da bi ženska ali otrok razumela postopek, vključno kot predpogoj za druge zdravstvene posege;
	(b)  prisiljenje ali napeljevanje ženske ali otroka, da se na njih izvede kirurški poseg iz točke (a).
	2.  Države članice zagotovijo, da privolitve ženske ali otroka po predhodnem obveščanju v postopek iz odstavka 1, točka (a), ni mogoče nadomestiti s privolitvijo ženske ali otrokovega zakonitega skrbnika.

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6c
	Pod prisilo sklenjena zakonska zveza
	Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  prisiljenje odrasle osebe ali otroka v zakonsko zvezo;
	(b)  zvabljanje ženske ali otroka na ozemlje države, ki ni država, v kateri ta oseba prebiva, da bi jo prisilili k sklenitvi zakonske zveze.

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6d
	Spolno nadlegovanje v svetu dela
	Države članice zagotovijo, da se naklepno spolno nadlegovanje v svetu dela kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) dajanje intimnih fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(a) dajanje intimnih vsebin, ki prikazujejo drugo osebo, brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izdelovanje ali prirejanje fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(b) izdelovanje ali prirejanje intimnih ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) grožnja z dejanji iz točk (a) in (b) z namenom prisiliti drugo osebo, da izvede določeno dejanje, nanj pristane ali se ga vzdrži.	(c) grožnja z dejanji iz točk (a) ali (b);

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za namene tega člena se izraz „intimna vsebina“ razume tako, da vključuje slike, fotografije in videoposnetke zasebne ali osebne ter spolne narave ali golote.

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dajanje vsebin, ki vsebujejo osebne podatke druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati te končne uporabnike k povzročanju telesne ali znatne duševne škode tej osebi.	(c) dajanje vsebin, ki vsebujejo ali razkrivajo osebne podatke druge osebe, brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati druge k povzročanju telesne, duševne ali ekonomske škode tej osebi.

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo, tako da se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči znatno duševno škodo;	(a) sprožitev napada na drugo osebo, tako da se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči duševno ali ekonomsko škodo.

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sodelovanje s tretjimi osebami pri napadih iz točke (a).	(b) sodelovanje pri napadih iz točke (a).

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) neželeno pošiljanje slike, videoposnetka ali druge vsebine, ki z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij osebi prikazuje genitalije, kar tej osebi povzroči duševno škodo.

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na biološki ali družbeni spol, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.	Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na spolno usmerjenost, spolni izraz, spolno identiteto ali spolne značilnosti, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 5 in 6 kaznuje kot kaznivo dejanje.	2. Države članice zagotovijo, da se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 5, 5a, 6, 6a, 6b in 6c kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 5a kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj treh let zapora oziroma najmanj petih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13;

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz člena 6d kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj enega leta zapora.

 

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da se storilec kaznivega dejanja iz člena 5, ki je že bil obsojen za istovrstna kazniva dejanja, obvezno udeleži intervencijskega programa iz člena 38.	3. Države članice zagotovijo, da se storilec kaznivega dejanja iz člena 5 takoj po obsodbi obvezno udeleži intervencijskega programa iz člena 38;

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 6 kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.	4. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz člena 6, 6a, 6b in 6c kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer stanja odvisnosti oziroma telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare ali ker je živela v ustanovi;	(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, kot so status bivanja, nosečnost, stanje odvisnosti ali telesne, duševne, intelektualne ali senzorične invalidnosti ali stiske, ker je žrtev trgovine z ljudmi ali ker živi v ustanovah, vključno z domovi za ostarele, domovi za otroke, sprejemnimi centri, centri za pridržanje ali nastanitvenimi centri za prosilce za azil;

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali jih je vključevalo;	(f) kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali posebej nečloveškimi, ponižujočimi ali sramotilnimi dejanji ali jih je vključevalo;

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) zaradi kaznivega ravnanja je žrtev umrla ali storila samomor ali utrpela hudo telesno ali duševno škodo;	(i) zaradi kaznivega ravnanja so žrtev ali vzdrževani družinski člani umrli ali storili samomor ali utrpeli hudo telesno ali duševno škodo;

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) storilec kaznivega dejanja je bil predhodno že obsojen za istovrstna kazniva dejanja;	(j) storilec kaznivega dejanja je bil predhodno že obsojen za podobna kazniva dejanja;

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oa) kaznivo ravnanje je bilo storjeno proti javnemu predstavniku, novinarju ali zagovorniku človekovih pravic;

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ob) kaznivo ravnanje je prineslo dobiček ali korist ali je bil njegov namen prinesti dobiček ali korist;

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oc) namen kaznivega dejanja je bil ohraniti ali obnoviti tako imenovano „čast“ osebe, družine, skupnosti ali druge podobne skupine;

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(od) namen kaznivega dejanja je bil kaznovati žrtve zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza, spolne identitete, spolnih značilnosti, barve kože, vere, socialnega porekla ali političnega prepričanja.

Predlog spremembe  132

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Država članica obvesti Komisijo, kadar se odloči razširiti svojo pristojnost na kazniva dejanja iz členov 5 in 11, storjena zunaj njenega ozemlja, v katerem koli od naslednjih primerov:	2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje pristojnosti za kazniva dejanja iz členov 5 in 6, storjena zunaj njihovega ozemlja, v katerem od naslednjih primerov:

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice obvestijo Komisijo, kadar se odločijo, da bodo vzpostavile svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja iz člena 5a in členov 6a do 11, ki so bila storjena zunaj njihovega ozemlja in so bila storjena bodisi
	(a)  zoper njihove državljane ali osebe z običajnim prebivališčem na njihovem ozemlju bodisi
	(b)  so njihovi storilci osebe z običajnim prebivališčem na njihovem ozemlju.

Predlog spremembe  134

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 5 najmanj 20 let po njihovi storitvi.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 5 in 6 najmanj 20 let po njihovi storitvi;

Predlog spremembe  135

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 6 najmanj deset let po njihovi storitvi.	3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 5a, 6a, 6b in 6c najmanj deset let po njihovi storitvi;

Predlog spremembe  136

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 7 in 9 najmanj pet let po tem, ko je kaznivo dejanje prenehalo ali ko je žrtev zanj izvedela.	4. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 6d terčlenov 7 in 9 najmanj pet let po tem, ko je kaznivo dejanje prenehalo ali ko je žrtev zanj izvedela.

Predlog spremembe  137

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja.	1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost, varen in dostopen način ter ob ustreznem upoštevanju zasebnosti žrtve. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih dostopnih in varnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja;

Predlog spremembe  138

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pri prijavi kaznivih dejanj in v sodnih postopkih dostop do brezplačne pravne pomoči in podpore v jeziku, ki ga razumejo;

Predlog spremembe  139

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice zagotovijo, da pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsi dokazi čim prej zavarujejo, med drugim z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

Predlog spremembe  140

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Države članice zagotovijo, da se žrtve napotijo h kontaktni strokovni osebi pri pristojnem organu ne glede na to, ali se kazenska ovadba vloži ali ne.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom brez strahu pred negativnimi posledicami.

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za zdravstvene delavce, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Če je žrtev otrok, smejo ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje naznaniti pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja huda nasilna dejanja.	3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za delavce v zdravstvu in izobraževanju, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna ali duševna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Če je žrtev otrok, smejo ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje naznaniti pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja.

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.	4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Države članice zagotovijo, da strokovnjaki, usposobljeni za delo z otroki, pomagajo pri postopkih prijave, da se zagotovi, da postopek poteka v otrokovo korist. Države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena s privolitvijo staršev in da pristojnim organom ni treba takoj obvestiti imetnika starševske odgovornosti o prijavi.

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence vsaj do zaključka prve individualne ocene iz člena 18.	5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom in drugim službam, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence;

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.	1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno in specializirano strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za pregon in preiskavo.	2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za namene sprejetja zaščitnih ukrepov ter za namene preiskave in pregona.

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje nad ženskami ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vloži uradna prijava.	3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje nad ženskami ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vodi upravna evidenca in da se ohranijo dokazi, ne glede na to, ali se s preiskavo nadaljuje ali ne.

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če žrtev želi vložiti obtožnico in uporabiti take storitve, pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim delavcem ali podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja.	4. Pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim delavcem ali strokovnim podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 ter člena 29a za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja. Pristojni organi zagotovijo, da so žrtve obveščene o pomenu zbiranja dokazov v najkrajšem možnem času;

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz člena 5 sta neodvisna od naznanitve ali obtožbe s strani žrtve ali njenega zastopnika, kazenski postopek pa se nadaljuje, tudi če se prijava ali obtožba umakne.	5. Preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz členov 5 in 6 ter člena 6c sta neodvisna od naznanitve ali obtožbe s strani žrtve ali njenega zastopnika, kazenski postopek pa se nadaljuje, tudi če se prijava ali obtožba umakne.

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice v okviru individualne ocene, ki se opravi v skladu s členom 22 Direktive 2012/29/EU, zagotovijo, da se v zvezi z žrtvami, zajetimi s to direktivo, ocenijo dodatni elementi, kot so določeni v odstavkih 2 do 7 tega člena.	1. Države članice v okviru individualne ocene (specialistična individualna ocena), ki se opravi v skladu s členom 22 Direktive 2012/29/EU, zagotovijo, da se v zvezi z žrtvami, zajetimi s to direktivo, ocenijo dodatni elementi, kot so določeni v odstavkih 2 do 7 tega člena.

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta individualna ocena se začne ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi. Pristojni sodni organi najpozneje ob začetku kazenskega postopka preverijo, ali je bila ocena opravljena. V nasprotnem primeru čim prej opravijo oceno.	2. Specialistična individualna ocena se začne nemudoma ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi, izvedejo pa jo strokovnjaki s strokovnim znanjem na tem področju. Pristojni sodni organi pravočasno in najkasneje pred začetkom kazenskega postopka preverijo, ali je bila ta ocena opravljena. V nasprotnem primeru specialistično individualno oceno opravijo brez nadaljnjega odlašanja.

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, tveganjem telesne poškodbe, uporabo orožja ter dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem ali zalezuje žrtev.	3. Specialistična individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, stopnjo nadzora, ki ga storilec kaznivega dejanja ali osumljenec izvaja nad žrtvijo, in njegovim morebitnim vplivom na dokaze, tveganjem telesne poškodbe ali duševne škode, morebitno uporabo orožja in dostopom do orožja, dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem, vključno s samomorilnimi nagnjenji, ali zalezuje žrtev.

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije spola in drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.	4. Pri specialistični individualni oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, kot so tisti iz člena 35(1), ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja. Okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, vključujejo dejstvo, da je žrtev noseča, odvisnost žrtve od storilca kaznivega dejanja ali razmerje z njim, tveganje, da se žrtev vrne k storilcu kaznivega dejanja ali osumljencu, nedavno ločitev od storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, morebitno tveganje, da se otroci in hišne živali uporabijo za izvajanje nadzora nad žrtvijo, ter tveganja za žrtve invalide. Posebna pozornost se nameni tudi navedbam žrtve in njeni oceni položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.

Predlog spremembe  154

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da se na podlagi individualne ocene sprejmejo ustrezni zaščitni ukrepi, kot so:	5. Države članice zagotovijo, da se na podlagi specialistične individualne ocene sprejmejo ustrezni zaščitni ukrepi, kot so:

Predlog spremembe  155

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izrek nujnih zaščitnih ukrepov in izdaja odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali drugih odredb o zaščiti v skladu s členom 21 te direktive;	(b) izrek nujnih zaščitnih ukrepov in izdaja odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali drugih odredb o zaščiti ter uporaba prijetja in pridržanja v skladu s členom 21 te direktive;

Predlog spremembe  156

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev in zatočišča za ženske, socialne službe in zdravstveni delavci.	6. Specialistična individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev, specializirane službe za ženske in otroke, zatočišča, socialne službe, organi za zaščito in socialno varstvo otrok, zdravstveni delavci, strokovne službe za podporo LGBTIQ osebam in drugi ustrezni deležniki.

Predlog spremembe  157

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem individualne ocene zagotovijo, da zaščitni ukrepi ustrezajo trenutnemu položaju žrtve. To vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.	7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem specialistične individualne ocene, med drugim na pomembnih točkah v zadevi in ob spremembi pravic do varstva in vzgoje otroka ter pravic do stikov z otrokom, zagotovijo, da zaščitni ukrepi ustrezajo trenutnemu položaju žrtve. Specialistična individualna ocena vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.

Predlog spremembe  158

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Za vzdrževane družinske člane žrtev se predpostavlja, da imajo posebne potrebe po zaščiti, ne da bi bila opravljena ocena iz odstavkov 1 do 6.	8. Za vzdrževane družinske člane žrtev se predpostavlja, da imajo posebne potrebe po zaščiti, ne da bi bila opravljena specialistična individualna ocena.

Predlog spremembe  159

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju individualne ocene iz člena 18 ocenijo individualne potrebe žrtve in njenih vzdrževanih družinskih članov po podpori, kot je določeno v poglavju 4.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju specialistične individualne ocene redno ocenjujejo individualne potrebe žrtve in njenih vzdrževanih družinskih članov po podpori, kot je določeno v poglavju 4 (individualna ocena potreb žrtev po podpori).

Predlog spremembe  160

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Individualna ocena potreb žrtev po podpori in zagotavljanje podpornih storitev nista odvisna od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  161

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za individualno oceno potreb po podpori iz odstavka 1 tega člena se uporablja člen 18(4) in (7).	2. Za individualno oceno potreb žrtev po podpori se smiselno uporablja člen 18(4), (6) in (7).

Predlog spremembe  162

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če so bile v ocenah iz členov 18 in 19 ugotovljene posebne potrebe žrtve po podpori ali zaščiti ali če žrtev zaprosi za podporo, države članice zagotovijo, da podporne službe vzpostavijo stik z žrtvijo in ji ponudijo podporo.	1. Če so bile v specialistični individualni oceni in individualni oceni potreb žrtev ugotovljene posebne potrebe žrtve po zaščiti ali podpori, ali če žrtev zaprosi za podporo, države članice zagotovijo, da podporne službe, vključno s strokovnimi podpornimi službami za ženske, vzpostavijo stik z žrtvijo in ji ponudijo podporo, pri čemer ustrezno upoštevajo njeno varnost.

Predlog spremembe  163

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pristojni organi se pravočasno in usklajeno odzovejo na prošnje za zaščito in podporo.	2. Pristojni organi se nemudoma in usklajeno odzovejo na prošnje za zaščito in podporo, vključno z zdravstveno oskrbo.

Predlog spremembe  164

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Po potrebi lahko otroške žrtve, vključno z otroškimi pričami, napotijo na podporne službe brez predhodnega soglasja imetnika starševske odgovornosti.	3. Države članice po potrebi zagotovijo, da lahko pristojni organi otroške žrtve, vključno z otroškimi pričami, napotijo na strokovne podporne službe brez predhodnega soglasja imetnika starševske odgovornosti.

Predlog spremembe  165

 

Predlog direktive

Člen 21 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nujni zaščitni ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti	Nujni zaščitni ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti, prijetje in pridržanje

Predlog spremembe  166

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih neposredne nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela ali kakršen koli stik z žrtvijo ali njenimi vzdrževanimi družinskimi člani. Taki ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov nemudoma izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela ali približanje žrtvinemu prebivališču ali kraju opravljanja dela na krajšo razdaljo od predpisane ali kakršen koli stik z žrtvijo, njenimi vzdrževanimi družinskimi člani ali njenim krajem opravljanja dela. Taki ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje. Taki ukrepi lahko dopolnjujejo ukrepe iz odstavkov 2 in 2a.

Predlog spremembe  167

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo uporabo elektronskega nadzora ali drugih nadzornih ukrepov za zagotovitev izvrševanja odredb iz odstavkov 1 in 2 ter za boljšo zaščito žrtev.

Predlog spremembe  168

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da pristojni organi nemudoma proučijo možnost odreditve prijetja in pridržanja osumljenca v primerih neposredne nevarnosti za žrtev ali vzdrževane družinske člane in zaradi ohranitve dokazov.

Predlog spremembe  169

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Države članice zagotovijo, da se nujni zaščitni ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov ali nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti ne uporabljajo kot nadomestilo za prijetje in pridržanje, kadar obstaja tveganje ponavljajočega se in hudega nasilja nad žrtvijo ali vzdrževanimi družinskim člani.

Predlog spremembe  170

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Kadar je povzročitelju nasilja izrečen ukrep pridržanja, pristojni organi zagotovijo, da je žrtev obveščena o njegovi izpustitvi.

 

Predlog spremembe  171

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za vse kršitve nujnih zaščitnih ukrepov ali odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti se uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske ali druge pravne sankcije.	4. Za vse kršitve nujnih zaščitnih ukrepov ali odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti se uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske ali druge pravne sankcije. Države članice zagotovijo, da so žrtve obveščene o vsaki kršitvi takih ukrepov in odredb. Države članice zagotovijo, da v primeru kršitve takega ukrepa ali odredbe pristojni organ nemudoma oceni možnost neposredne škode ter sprejme potrebne zaščitne ukrepe.

Predlog spremembe  172

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko se izdajo ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali druge odredbe o zaščiti, storilce obvesti o specializiranih programih, ki obravnavajo nasilje zaradi spola.

Predlog spremembe  173

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice izdajo smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Smernice vključujejo navodila o tem,	Države članice izdajo specializirane smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih in po potrebi civilnih postopkih, kot so postopki za določitev pravic do varstva in vzgoje otroka, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Te smernice upoštevajo vidik spola in vključujejo navodila o tem,

Predlog spremembe  174

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kako zagotoviti ustrezno identifikacijo vseh oblik takega nasilja;	(a) kako zagotoviti ustrezno identifikacijo vseh oblik takega nasilja ter zbirati in zavarovati ustrezne dokaze, vključno s spletnimi dokazi;

Predlog spremembe  175

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kako izvesti individualno oceno v skladu s členoma 18 in 19;	(b) kako izvesti specializirano individualno oceno in individualno oceno potreb žrtev po podpori, vključno s tem, kako pogosto je treba take ocene posodabljati;

Predlog spremembe  176

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) kako nemudoma pridobiti nujne zaščitne ukrepe in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov ali nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti, vključno s tistimi s takojšnjim učinkom;

Predlog spremembe  177

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok;	(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme, spola, invalidnosti ter potrebe otrok, pri tem pa vedno upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje, in njegovo korist;

Predlog spremembe  178

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) kako zagotoviti, da se postopek vodi tako, da se prepreči sekundarna ali ponovna viktimizacija;	(d) kako zagotoviti, da se žrtve obravnavajo spoštljivo in da se postopek vodi tako, da se prepreči sekundarna ali ponovna viktimizacija;

Predlog spremembe  179

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) kako zadovoljiti večje potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov;	(e) kako zadovoljiti večje potrebe po zaščiti, zdravstveni oskrbi in podpori žrtev, ki doživljajo presečno diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, kot so tisti iz člena 35(1);

 

Predlog spremembe  180

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kako se izogniti spolnim stereotipom;	(f) kako prepoznati spolne stereotipe in se jim izogniti;

Predlog spremembe  181

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kako žrtve napotiti na podporne službe, da se zagotovi ustrezna obravnava žrtev kot tudi primerov nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	(g) kako žrtve napotiti na strokovne podporne službe, vključno z zdravstvenimi službami, da se zagotovi takojšnja ustrezna obravnava žrtev kot tudi primerov nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  182

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Smernice iz prvega odstavka se redno pregledujejo in posodabljajo ob upoštevanju, kako se uporabljajo v praksi, ter v posvetovanju in sodelovanju s strokovnimi službami, vključno s strokovnimi podpornimi storitvami za ženske.

Predlog spremembe  183

 

Predlog direktive

Člen 24 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vloga nacionalnih organov in organov za enakost	Vloga nacionalnih organov, organov za enakost in drugih ustreznih strokovnih akterjev

Predlog spremembe  184

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice imenujejo organ ali organe in uredijo vse potrebno, da lahko ti izvajajo naslednje naloge:	Države članice imenujejo organ ali organe ali druge ustrezne strokovne akterje in uredijo vse potrebno, da lahko ti izvajajo naslednje naloge:

Predlog spremembe  185

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) objavljajo neodvisna poročila in dajejo priporočila o vseh vprašanjih v zvezi s takimi oblikami nasilja;	(b) objavljajo neodvisna poročila in dajejo priporočila o vseh vprašanjih v zvezi s takimi oblikami nasilja, tudi z zbiranjem že obstoječe dobre prakse;

Predlog spremembe  186

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izmenjujejo razpoložljive informacije z ustreznimi evropskimi organi, kot je Evropski inštitut za enakost spolov.	(c) podpirajo zbiranje podatkov in izmenjujejo razpoložljive informacije z ustreznimi evropskimi organi, kot je Evropski inštitut za enakost spolov;

Predlog spremembe  187

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko organi iz odstavka 1 delujejo v imenu ene ali več žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v sodnih postopkih ali jih pri tem podpirajo, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino iz člena 26 in zahteve za odstranitev spletnih vsebin iz člena 25, če žrtve to odobrijo.	2. Države članice zagotovijo, da lahko organi ali drugi ustrezni strokovni akterji iz odstavka 1 delujejo v imenu ene ali več žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v sodnih postopkih ali jih pri tem podpirajo, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino iz člena 26 in zahteve za odstranitev spletnih vsebin iz člena 25, če žrtve to odobrijo.

Predlog spremembe  188

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo, da se vsebine iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (c), ter členov 9 in 10 čim prej odstranijo. Ti ukrepi vključujejo možnost, da pristojni nacionalni sodni organi na predlog žrtve izdajo odredbe za odstranitev takih vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, ki jih naslovijo na zadevne ponudnike posredniških storitev.	1. Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo, da se vsebine iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točki (a) in (c), ter členov 9 in 10 čim prej odstranijo ali da se onemogoči dostop do njih, če so javno dostopne prek spleta. Ti ukrepi vključujejo možnost, da pristojni nacionalni sodni organi na predlog žrtve izdajo odredbe za odstranitev takih vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, ki jih naslovijo na zadevne ponudnike posredniških storitev.

Predlog spremembe  189

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se odredbe iz odstavka 1 lahko izdajo v postopku za izdajo začasne odredbe tudi pred koncem morebitnega kazenskega postopka v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (c), člena 9 ali člena 10, če sodni organ, pri katerem je bil podan predlog, meni:	2. Države članice zagotovijo, da se odredbe za onemogočenje dostopa do vsebin iz člena 7, točki (a) ali (b), člena 8, točki (a) ali (c) ali členov 9 ali 10 lahko izdajo v postopku za izdajo začasne odredbe tudi pred koncem morebitnega kazenskega postopka v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točki (a) in (c), člena 9 ali člena 10, če sodni organ, pri katerem je bil podan predlog, meni:

Predlog spremembe  190

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) da so mu bili predstavljeni zadostni dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v zvezi z vložnikom verjetno prišlo do ravnanja iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (c), člena 9 ali člena 10 in je vsebina, na katero se predlog nanaša, vsebina v smislu navedenih členov;	(a) da so mu bili predstavljeni zadostni dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v zvezi z vložnikom verjetno prišlo do ravnanja iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točki (a) in (c), člena 9 ali člena 10 in je vsebina, na katero se predlog nanaša, vsebina v smislu navedenih členov;

Predlog spremembe  191

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) da je odstranitev teh vsebin potrebna za preprečitev ali omejitev znatne škode žrtvi,	(b) da sta odstranitev teh vsebin ali onemogočenje dostopa do njih potrebna za preprečitev ali omejitev znatne škode žrtvi,

Predlog spremembe  192

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da odredbe iz odstavkov 1 in 2 veljajo za ustrezno dolgo obdobje, ki ne presega enega leta, pri čemer se na predlog žrtve lahko obnovijo za dodatno ustrezno obdobje, če sodni organ, pri katerem je bil podan predlog, meni, da so pogoji iz odstavka 2 še naprej izpolnjeni. Vendar države članice zagotovijo, da se, kadar se kazenski postopek v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (c), člena 9 ali člena 10 konča brez ugotovitve, da je bilo tako dejanje storjeno, odredbe razveljavijo in je zadevni ponudnik posredniških storitev o tem obveščen.	3. Države članice zagotovijo, da odredbe iz odstavkov 1 in 2 veljajo za ustrezno dolgo obdobje, ki ne presega enega leta, pri čemer se na predlog žrtve lahko obnovijo za dodatno ustrezno obdobje, če sodni organ, pri katerem je bil podan predlog, meni, da so pogoji iz odstavka 2 še naprej izpolnjeni. Vendar države članice zagotovijo, da se, kadar se kazenski postopek v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (a) in, kadar gre za javno dostopne vsebine, točka (c), člena 9 ali člena 10 konča brez ugotovitve, da je bilo tako dejanje storjeno, odredbe razveljavijo in je zadevni ponudnik posredniških storitev o tem obveščen. Države članice zagotovijo, da odredbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena postanejo stalne, kadar se kazenski postopek v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 7, točka (a) ali (b), člena 8, točka (a) ali (c), člena 9 ali člena 10 konča z ugotovitvijo, da je bilo tako dejanje storjeno.

Predlog spremembe  193

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da se odredbe in drugi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 sprejmejo po preglednih postopkih in da zanje veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da so te odredbe in drugi ukrepi omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno, ter da se ustrezno upoštevajo pravice in interesi vseh udeleženih strani.	4. Države članice zagotovijo, da se odredbe in drugi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 sprejmejo po preglednih postopkih in da zanje veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da so te odredbe in drugi ukrepi omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno, ter da se ustrezno upoštevajo pravice in interesi vseh udeleženih strani, vključno z njihovimi temeljnimi pravicami v skladu z Listino.

Predlog spremembe  194

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da so končni uporabniki zadevnih storitev obveščeni, po potrebi s strani zadevnih ponudnikov posredniških storitev, o razlogih za odstranitev zadevnih vsebin ali onemogočenje dostopa do njih v skladu z odredbami ali drugimi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 ter da imajo ti končni uporabniki dostop do sodnega varstva.	5. Države članice zagotovijo, da je končni uporabnik zadevnih storitev, ki je dal vsebine, za katere je bila izdana sodna odredba, na voljo v spletu, obveščen, po potrebi s strani zadevnih ponudnikov posredniških storitev, o razlogih za odstranitev zadevnih vsebin ali onemogočenje dostopa do njih v skladu z odredbami ali drugimi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 ter da imajo ti končni uporabniki dostop do sodnega varstva.

Predlog spremembe  195

 

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da odstranitev vsebin ali onemogočenje dostopa do njih v skladu z odredbami ali drugimi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 pristojnim organom ne preprečuje pridobitve ali zavarovanja dokazov, potrebnih za preiskavo in pregon kaznivih dejanj iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8, točka (c), člena 9 ali člena 10.	6. Države članice zagotovijo, da se po prijavi kaznivega dejanja brez nepotrebnega odlašanja pridobijo in zavarujejo dokazi. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da odstranitev vsebin ali onemogočenje dostopa do njih v skladu z odredbami ali drugimi ukrepi iz odstavkov 1 in 2 pristojnim organom ne preprečuje pridobitve ali zavarovanja dokazov, potrebnih za preiskavo in pregon kaznivih dejanj iz člena 7, točki (a) in (b), člena 8 točka (a) in, kadar gre za javno dostopne vsebine, točka (c), člena 9 ali člena 10.

Predlog spremembe  196

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve, kadar storilci kaznivih dejanj ne spoštujejo odločitve o plačilu odškodnine žrtvi v dogovorjenem roku, dostop do obstoječih odškodninskih shem.

Predlog spremembe  197

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Škoda vključuje stroške za zdravstvene storitve, podporne storitve, rehabilitacijo, izgubo dohodka in druge razumne stroške, ki so nastali zaradi kaznivega dejanja ali za obvladovanje njegovih posledic. Znesek dodeljene odškodnine krije tudi telesno in duševno škodo ter drugo nepremoženjsko škodo.	4. Škoda vključuje stroške za zdravstvene storitve s področja spolnega, reproduktivnega in duševnega zdravja, podporne storitve, rehabilitacijo, izgubo dohodka in druge razumne stroške, ki so nastali zaradi kaznivega dejanja ali za obvladovanje njegovih posledic. Znesek dodeljene odškodnine krije tudi telesno ali duševno škodo, kot je sekundarna viktimizacija, ter drugo nepremoženjsko škodo.

Predlog spremembe  198

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Zastaralni rok za vložitev odškodninskega zahtevka ne sme biti krajši od petih let od trenutka, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.	5. Zastaralni roki za vložitev odškodninskega zahtevka za kazniva dejanja iz členov 5 do 11 ne smejo biti krajši od ustreznih zastaralnih rokov za ta kazniva dejanja iz člena 15. Zastaralni roki za vložitev odškodninskega zahtevka za dejanja nasilja zoper ženske ali nasilja v družini, kakor so opredeljena kot kazniva dejanja na podlagi drugih instrumentov prava Unije, in za vsa druga dejanja nasilja zoper ženske ali nasilja v družini, kakor so inkriminirana na podlagi nacionalnega prava, ne smejo biti krajši od petih let od trenutka, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Predlog spremembe  199

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zastaralni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi kaznivega ravnanja iz člena 7 začne teči, ko žrtev izve za kaznivo dejanje.	Zastaralni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi kaznivega ravnanja iz členov 7 do 10 začne teči, ko žrtev izve za kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  200

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 5 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zastaralni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi kaznivega ravnanja iz členov 5 do 6d začne teči od trenutka, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Predlog spremembe  201

 

Predlog direktive

Člen 27 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strokovna podpora žrtvam	Splošna in strokovna podpora žrtvam

Predlog spremembe  202

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:	1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo splošne storitve za podporo žrtvam in strokovne podporne storitve iz členov 8 in 9 Direktive 2012/29/EU ter da ponudniki teh storitev med seboj sodelujejo, da se zagotovi usklajeno zagotavljanje teh storitev. V okviru splošnih storitev za podporo žrtvam se čim prej zagotovijo:

Predlog spremembe  203

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve;	(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih, socialnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do zdravstvenih storitev, nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve, otroškega varstva, finančne podpore in nadomestil ter napotitve na ustrezne strokovne podporne storitve, vključno z ustreznimi izhodnimi storitvami;

Predlog spremembe  204

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) napotitev na sodnomedicinske preiskave;	(b) napotitev na sodnomedicinske preiskave, vključno s celovitimi zdravstvenimi storitvami, psihološkim svetovanjem, kriznimi centri za žrtve posilstva, centri za podporo ženskam, zatočišči za ženske, napotitvenimi centri za žrtve spolnega nasilja in storitvami primarne preventive;

Predlog spremembe  205

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem.	(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o zavarovanju dokazov ter svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem;

Predlog spremembe  206

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V okviru strokovnih podpornih storitev se čim prej zagotovijo:
	(a)  nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih, socialnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz nasilja nad ženskami in nasilja v družini, zlasti glede dostopa do strokovnih storitev za ženske, vključno s centri za podporo ženskam, zatočišči za ženske, telefonskimi številkami za pomoč, kriznimi centri za žrtve posilstva ali napotitvenimi centri za žrtve spolnega nasilja, storitvami primarne preventive, izhodnimi storitvami in dostopom do drugih strokovnih podpornih storitev iz člena 29;
	(b)  kratkoročno in dolgoročno psihološko svetovanje, posttravmatska oskrba, pravno svetovanje, storitve zagovorništva in ozaveščanja ter posebne storitve za otroke kot žrtve ali priče;
	(c)  svetovanje o zbiranju sodnomedicinskih dokazov v primerih posilstev in spolnih napadov;
	(d)  podpora žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini s presečnim pristopom z izvajanjem metodologij za opolnomočenje, ki se zagotavljajo v varnem prostoru in so prilagojene potrebam žrtev, pri čemer se spoštuje samostojnost žrtev pri sprejemanju odločitev in korakov v procesu okrevanja.

Predlog spremembe  207

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Strokovna podpora iz odstavka 1 se ponudi osebno in je zlahka dostopna, tudi na spletu ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	2. Strokovna podpora iz odstavka 1a se ponudi osebno in je zlahka dostopna, tudi na spletu ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ima zadostno geografsko porazdelitev, je brez tehnoloških omejitev ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Cilj take strokovne podpore je zagotoviti opravljanje zapletene naloge krepitve položaja žrtev z optimalno podporo in pomočjo, ki sta prilagojeni njihovim posebnim potrebam. Taka strokovna podpora je na voljo v jeziku, ki ga žrtev razume, in prilagojena njeni starosti.

Predlog spremembe  208

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točke (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.	črtano

Predlog spremembe  209

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“ . Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo in socialne storitve, psihosocialno podporo ter pravne storitve in storitve policije.	4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito, zdravstveno oskrbo in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek pristopa, ki vključuje vse ustrezne akterje, ter prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“, vključno s storitvami, ki jih nudijo nevladne organizacije. Te storitve imajo jasne protokole za napotitev. Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo, napotitev na nadaljnjo zdravstveno oskrbo, socialne storitve in psihosocialno podporo, pravne storitve in storitve policije. Po potrebi se rehabilitacija in socialno-ekonomsko vključevanje po spolnem izkoriščanju olajšata s strokovnimi podpornimi storitvami.

Predlog spremembe  210

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.	5. Države članice izdajo smernice in protokole za splošne storitve za podporo žrtvam, na primer za zdravstvene in socialne delavce ter delavce v službah za zaščito otrok, o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne zdravstvene in strokovne podporne storitve, ter o preprečevanju sekundarne viktimizacije. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje. Take smernice se oblikujejo na način, ki upošteva spol, travme in otroke, v sodelovanju s ponudniki splošnih storitev za podporo žrtvam in ponudniki strokovnih podpornih storitev ter se redno pregledujejo.

Predlog spremembe  211

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne službe v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	6. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne službe, vključno z zdravstvenimi storitvami podpore, v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Predlog spremembe  212

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne storitve žrtvam nasilja na voljo pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njem.	7. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilja nemudoma in brezplačno na voljo vse splošne storitve za podporo žrtvam in strokovne podporne storitve, vključno z zdravstvenimi storitvami podpore. Dostop do takih storitev ni pogojen s pripravljenostjo žrtve, da prijavi storilca kaznivega dejanja pri pristojnem organu. Dostop do takih storitev je na voljo pred kazenskim postopkom, med njim in za ustrezno obdobje po njem.

Predlog spremembe  213

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.	1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo zdravstveno oskrbo in sodnomedicinske preiskave, pravočasno napotitev na druge storitve zdravstvene oskrbe, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom v okviru klinične obravnave posilstva, ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način. Razgovori z otroki, ki so žrtve spolnega nasilja, so omejeni. Razgovore z otroki, ki so žrtve spolnega nasilja, lahko opravijo samo strokovnjaki, ki so usposobljeni za razgovore z otroki.

Predlog spremembe  214

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve spolnega nasilja pravočasno dostop do celovitih zdravstvenih storitev, vključno s storitvami spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, kontracepcijo v sili, presejalnimi pregledi za odkrivanje spolno prenosljivih okužb in profilakso po izpostavitvi tem okužbam ter varnim in zakonitim splavom.

Predlog spremembe  215

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Storitve iz odstavka 1 so na voljo brezplačno in so dostopne vsak dan v tednu. Lahko se zagotavljajo v okviru storitev iz člena 27.	2. Storitve iz odstavkov 1 in 1a so na voljo brezplačno in so dostopne vsak dan v tednu. Lahko se zagotavljajo v okviru storitev iz člena 27.

Predlog spremembe  216

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju.	3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju, pri čemer žrtvam zagotovijo varnost in zaupnost. Države članice zagotovijo najmanj en krizni center za žrtve posilstva ali napotitveni center za žrtve spolnega nasilja na 200 000 prebivalcev.

 

 

Predlog spremembe  217

 

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za zagotavljanje podpore žrtvam spolnega nasilja se uporablja člen 27(3) in (6).	4. Za zagotavljanje podpore žrtvam spolnega nasilja se uporablja člen 27.

Predlog spremembe  218

 

Predlog direktive

Člen 29 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strokovna podpora za žrtve pohabljenja ženskega spolovila	Strokovna podpora za žrtve pohabljenja spolovil žensk in interspolnih oseb

Predlog spremembe  219

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice poskrbijo za učinkovito in starosti primerno podporo žrtvam pohabljenja ženskega spolovila, vključno z ginekološko, seksološko, psihološko in posttravmatsko oskrbo in svetovanjem, ki so prilagojeni posebnim potrebam teh žrtev ter se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. To vključuje tudi zagotavljanje informacij o enotah v javnih bolnišnicah, ki izvajajo operativno rekonstrukcijo klitorisa. Tako podporo lahko zagotovijo napotitveni centri iz člena 28 ali kateri koli namenski zdravstveni center.	1. Države članice poskrbijo za učinkovito in starosti primerno dostopno podporo žrtvam pohabljenja spolovil žensk in interspolnih oseb, vključno z ginekološko, seksološko, psihološko in posttravmatsko oskrbo in svetovanjem, ki so prilagojeni posebnim potrebam teh žrtev ter se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. To vključuje tudi zagotavljanje informacij o enotah v javnih bolnišnicah, ki izvajajo operativno rekonstrukcijo genitalij in klitorisa v primeru pohabljenja ženskih spolovil, ter dostop do zdravljenja in zdravil, ki so potrebna zaradi pohabljenja spolovil interspolnih oseb. Tako podporo lahko zagotovijo napotitveni centri iz člena 28 ali kateri koli namenski zdravstveni center.

Predlog spremembe  220

 

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za zagotavljanje podpore žrtvam pohabljenja ženskega spolovila se uporabljata člen 27(3) in (6) ter člen 28(2).	2. Za zagotavljanje podpore žrtvam pohabljenja spolovil žensk iz člena 6 in interspolnih oseb iz člena 6a se uporabljata člen 27 in člen 28(2).

Predlog spremembe  221

 

Predlog direktive

Člen 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 29a
	Strokovna podpora za žrtve prisilne sterilizacije
	1.  Države članice zagotovijo, da se žrtvam prisilne sterilizacije po storjenem kaznivem dejanju in tako dolgo, kot je potrebno, zagotovi učinkovita in starosti primerna podpora, vključno z ginekološko, psihološko in posttravmatsko oskrbo, prilagojeno posebnim potrebam teh žrtev.
	2.  Za zagotavljanje podpore žrtvam prisilne sterilizacije iz člena 6b se uporabljata člen 27 in člen 28(2).

Predlog spremembe  222

 

Predlog direktive

Člen 29 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 29b
	Strokovna podpora za žrtve kibernetskega nasilja
	1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne storitve, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s psihološko podporo, pravnim svetovanjem in pomočjo za pridobitev sodnih odredb za odstranitev nekaterih spletnih vsebin iz člena 25 ali onemogočenje dostopa do njih, pomočjo pri komunikaciji z ustreznimi ponudniki spletnih posredniških storitev ter po potrebi pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov.
	2. Za zagotavljanje podpore žrtvam kibernetskega nasilja se uporablja člen 27.

Predlog spremembe  223

 

Predlog direktive

Člen 30 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strokovna podpora za žrtve spolnega nadlegovanja pri delu	Strokovna podpora za obravnavo spolnega nadlegovanja v svetu dela

Predlog spremembe  224

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da so v primerih spolnega nadlegovanja pri delu žrtvam in delodajalcem na voljo zunanje svetovalne storitve. Te storitve vključujejo svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu, o pravnih sredstvih, ki so na voljo delodajalcu za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o zgodnjem spravnem postopku, če žrtev to želi.	1. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo smernice o postopkih za boj proti nasilju pri delu in spolnemu nadlegovanju v svetu dela. Smernice vključujejo postopke prijave ter ustrezna in učinkovita pravna sredstva. Države članice zagotovijo, da podjetja, skupine podjetij ali franšize s kolektivnimi pogajanji s sindikati, če je ustrezno, oblikujejo programe usposabljanja ter politike za preprečevanje in boj proti spolnemu nadlegovanju v svetu dela ter kibernetskemu nasilju in nasilju tretjih oseb pri delu ter žrtvam takega nadlegovanja ali nasilja zagotovijo dostopne in učinkovite pritožbene mehanizme.

Predlog spremembe  225

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve spolnega nadlegovanja v svetu dela brezplačen dostop do strokovnih podpornih storitev ter varnih, zaupnih in učinkovitih pritožbenih mehanizmov, vključno z zunanjim svetovanjem in nasveti o ustreznem preprečevanju in obravnavanju primerov nasilja pri delu in spolnega nadlegovanja v svetu dela. Sindikalni predstavniki morajo biti zmožni podpirati delavce v postopkih, ki jih zadevajo. Žrtve spolnega nadlegovanja v svetu dela so v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES1a zaščitene pred povračilnimi ukrepi. Države članice zagotovijo, da se identiteta žrtev spolnega nadlegovanja v svetu dela obravnava zaupno ali ob ustreznem upoštevanju njihove pravice do anonimnosti.
	__________________
	1a Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

Predlog spremembe  226

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 3 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3. Države članice zagotovijo, da so v primerih spolnega nadlegovanja v svetu dela delodajalcem na voljo zunanje svetovalne storitve, vključno s smernicami o pravnih sredstvih za odstranitev storilca z delovnega mesta ter o možnostih za zgodnji spravni postopek, če žrtev to želi.

Predlog spremembe  227

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 4 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavci, ki so žrtve nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, pravico zahtevati kratkoročne prožne ureditve dela. Države članice določijo trajanje in podrobna pravila za takšne ureditve dela.

Predlog spremembe  228

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 5 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5. Države članice zagotovijo, da se lahko socialni partnerji kolektivno pogajajo o ukrepih za preprečevanje in obravnavanje vseh oblik nasilja zaradi spola pri delu ter za pomoč pri prepoznavanju žrtev takega nasilja in zagotavljanju podpore tem žrtvam, zlasti o preventivnih ukrepih iz člena 36(8) ter o usposabljanju in obveščanju strokovnih delavcev iz člena 37. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje takih kolektivnih pogajanj, vključno s kampanjami za ozaveščanje in usposabljanjem socialnih partnerjev ter predstavnikov za zdravje in varnost pri delu.

Predlog spremembe  229

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.	1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu s pomočjo strokovnih podpornih služb za ženske zagotavljajo informacije in svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Strokovne podporne službe, vključno s strokovnimi podpornimi službami za ženske, to svetovanje zagotavljajo zaupno ali pa ob ustreznem upoštevanju anonimnosti žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi varnimi in dostopnimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami;

Predlog spremembe  230

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Telefonske številke za pomoč iz odstavka 1 ne nadomeščajo drugih obstoječih telefonskih številk za pomoč, specializiranih za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini v državah članicah, vključno s tistimi, ki jih vodijo nevladne organizacije;

Predlog spremembe  231

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo dostopnost storitev iz odstavka 1 za končne uporabnike z invalidnostmi, vključno z zagotavljanjem podpore v lahko razumljivem jeziku. Te storitve so dostopne v skladu z zahtevami glede dostopnosti za elektronske komunikacijske storitve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta18.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo dostopnost storitev iz odstavka 1 za končne uporabnike z invalidnostmi, vključno z zagotavljanjem podpore v lahko razumljivem jeziku. Te storitve so dostopne v skladu z zahtevami glede dostopnosti za elektronske komunikacijske storitve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta18. Države članice zagotovijo tudi izvajanje teh storitev v jeziku, ki ga žrtve razumejo, vključno s telefonskim tolmačenjem.
__________________	__________________
18 Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve, UL L 151, 7.6.2019, str. 70–115.	18 Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

Predlog spremembe  232

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za zagotavljanje storitev telefonskih številk za pomoč in storitev podpore z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami v skladu s tem členom se uporablja člen 27(3) in (6).	3. Za zagotavljanje storitev telefonskih številk za pomoč in storitev podpore z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami v skladu s tem členom se uporablja člen 27(6).

Predlog spremembe  233

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. [Države članice zagotovijo, da se storitve iz odstavka 1 za žrtve nasilja nad ženskami zagotavljajo pod enotno številko na ravni EU „116 016“ ter da so končni uporabniki ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi te številke.]	4. Države članice zagotovijo, da se storitve iz odstavka 1 za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini zagotavljajo pod enotno številko na ravni EU „116 016“.

Predlog spremembe  234

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da so končni uporabniki ustrezno obveščeni o obstoju in številu telefonskih številk za pomoč, tudi z rednimi kampanjami ozaveščanja;

Predlog spremembe  235

 

Predlog direktive

Člen 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 31a
	Podpora pri zaposlovanju za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini
	1. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji sprejmejo ukrepe, s katerimi delodajalcem preprečijo diskriminacijo ali drugo slabše obravnavanje delavcev, ki so žrtve nasilja v družini ali spolnega nasilja, zaradi posledic tega nasilja.
	2. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da imajo žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pravico do plačanega dopusta z ustreznim trajanjem, da lahko dostopajo do podpornih storitev in se udeležijo pravnih in sodnih postopkov. Države članice lahko določijo obseg, trajanje in pogoje takega dopusta v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

Predlog spremembe  236

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev iz člena 9(3), točka (a), Direktive 2012/29/EU upoštevajo posebne potrebe žensk, ki so žrtve nasilja v družini in spolnega nasilja. Pomagajo jim pri okrevanju ter v ta namen zagotavljajo ustrezne in primerne življenjske razmere z namenom vrnitve žrtev v samostojno življenje.	1. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev iz člena 9(3), točka (a), Direktive 2012/29/EU se zagotovijo izključno za obravnavanje posebnih potreb žensk, ki so žrtve nasilja v družini, spolnega nasilja ali spolnega izkoriščanja, vključno z zagotavljanjem zatočišč, ki so namenjena samo ženskam. Pomagajo žrtvam pri okrevanju ter zagotavljajo varne, dostopne, ustrezne in primerne življenjske razmere za vrnitev v samostojno življenje ter ponujajo potrebne podporne storitve, kot je napotitev na nadaljnjo zdravstveno oskrbo;

Predlog spremembe  237

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so ustrezno opremljeni za posebne potrebe otrok, vključno z otroškimi žrtvami.	2. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so ustrezno opremljeni za posebne pravice in potrebe otrok, vključno z otroškimi žrtvami;

Predlog spremembe  238

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so žrtvam na voljo ne glede na njihovo narodnost, državljanstvo, prebivališče ali status prebivanja.	3. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so žrtvam in njihovim vzdrževanim družinskim članom na voljo ne glede na njihovo narodnost, državljanstvo, prebivališče ali status prebivanja. V vsaki regiji so na voljo specializirana zatočišča za ženske z enim družinskim prostorom na 10.000 prebivalcev;

Predlog spremembe  239

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za zatočišča in drugo ustrezno začasno nastanitev se uporablja člen 27(3) in (6).	4. Za zatočišča in drugo ustrezno začasno nastanitev se uporabljata člen 27(6) ter člen 28(2) in (3);

Predlog spremembe  240

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju. Podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka ter upošteva otrokovo korist.	1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju in tako dolgo, kot je nato potrebno. Podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka ter upošteva otrokovo korist;

Predlog spremembe  241

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da se otrokom in sorodnikom žrtev, ki so bile ubite zaradi nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, med zadevnimi sodnimi postopki zagotovi posebna ustrezna podpora;

Predlog spremembe  242

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, se otroci prednostno namestijo skupaj z drugimi družinskimi člani, zlasti z nenasilnim staršem, v stalne ali začasne bivanjske prostore, ki so opremljeni s podpornimi storitvami. Namestitev v zatočišča se izvede kot skrajna možnost.	3. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, se otroci po zaslišanju prednostno namestijo skupaj z drugimi družinskimi člani, zlasti z nenasilnim staršem, v stalne ali začasne bivanjske prostore, ki so opremljeni s podpornimi storitvami in prilagojeni posebnim potrebam otroških žrtev, in se ne ločijo od bratov in sester. Namestitev v zatočišča se izvede kot skrajna možnost;

Predlog spremembe  243

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Za podporo otroškim žrtvam se uporabljata člen 27(6) ter člen 28(2) in (3);

Predlog spremembe  244

 

Predlog direktive

Člen 34 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Države članice zagotovijo, da se primeri nasilja upoštevajo v sodnih odločbah v zvezi z otrokom in da so otrokove koristi vedno glavno vodilo pri vseh odločitvah v zvezi z otroki in da imajo prednost pred starševskimi pravicami storilca kaznivega dejanja ali osumljenca nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Države članice zagotovijo, da se mnenja otroka upoštevajo v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Države članice med postopki zagotovijo varnost nosilcev starševske odgovornosti, ki niso storilci zlorabe;

Predlog spremembe  245

 

Predlog direktive

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in imetnikom starševske odgovornosti, ki je storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, če ima slednji pravico do stikov. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi.	Če ima storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pravico do stikov, države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in nosilcem starševske odgovornosti. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi.

Predlog spremembe  246

 

Predlog direktive

Člen 35 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ciljno usmerjena podpora za žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem	Ciljno usmerjena podpora za žrtve s presečnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem

Predlog spremembe  247

 

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske.	1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so zaradi presečne diskriminacije izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim, rasnim ali etničnim ozadjem, LBTIQ+ ženske, ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, žrtve tako imenovanih „kaznivih dejanj iz časti“, ženske v pridržanju, odvisnice, nosečnice ali starejše ženske.

Predlog spremembe  248

 

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Podporne storitve so na voljo državljanom tretjih držav, ki so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tudi prosilcem za mednarodno zaščito, osebam brez dokumentov in pridržanim osebam v postopku vračanja. Države članice zagotovijo, da se žrtve, ki za to zaprosijo, namestijo ločeno od oseb drugega spola v centrih za pridržanje za državljane tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ali se namestijo ločeno v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito.	3. Podporne storitve so na voljo državljanom tretjih držav, ki so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tudi prosilcem za mednarodno zaščito, osebam brez dokumentov in pridržanim osebam, ki so v postopku vračanja. Države članice zagotovijo, da se žrtve, ki za to zaprosijo, namestijo v prostorih, ki so namenjeni izključno ženskam in otrokom, v centrih za pridržanje za državljane tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ali se namestijo ločeno v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito;

Predlog spremembe  249

 

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko posamezniki primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v sprejemnih centrih in centrih za pridržanje prijavijo ustreznemu osebju ter da so vzpostavljeni protokoli za ustrezno in hitro obravnavo takih prijav v skladu z zahtevami iz členov 18, 19 in 20.	4. Države članice zagotovijo, da lahko posamezniki primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v institucijah, sprejemnih centrih in centrih za pridržanje prijavijo ustreznemu osebju ter da so vzpostavljeni protokoli za ustrezno in hitro obravnavo takih prijav v skladu z zahtevami iz členov 18, 19 in 20;

Predlog spremembe  250

 

Predlog direktive

Poglavje 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
PREPREČEVANJE	PREPREČEVANJE IN ZGODNJE POSREDOVANJE

Predlog spremembe  251

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini s sprejetjem celovitega večplastnega pristopa;

Predlog spremembe  252

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja ter raziskovalne in izobraževalne programe, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.	2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja za povečanje razumevanja širše javnosti o različnih vrstah nasilja, in sicer z raziskovalnimi in izobraževalnimi programi, vključno s starostjo primernimi in celovitimi programi za spolno vzgojo in odnose ter programi za zgodnje posredovanje, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, strokovnimi službami, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi, lokalnimi in regionalnimi vladami ali organi ter drugimi deležniki;

Predlog spremembe  253

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice dajo širši javnosti na voljo informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih.	3. Države članice dajo širši javnosti na voljo enostavno dostopne informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih, vključno z zdravljenjem, prek informacijskih in komunikacijskih tehnologij v ustreznih jezikih in v različnih formatih, tudi takih, ki so dostopni invalidom;

Predlog spremembe  254

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za skupine z večjim tveganjem se izvajajo ciljno usmerjeni ukrepi, vključno za otroke, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti in zrelosti, ter za osebe z invalidnostmi, pri katerih se upoštevajo jezikovne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način.	4. Ciljno usmerjeni ukrepi so namenjeni skupinam, ki so izpostavljene večjemu tveganju nasilja nad ženskami ali nasilja v družini zaradi presečne diskriminacije, kot so tiste iz člena 35(1), otrokom, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti in zrelosti, ter invalidom, pri katerih se upoštevajo jezikovne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način;

Predlog spremembe  255

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti ovreči škodljive spolne stereotipe, spodbujati enakost žensk in moških ter spodbujati vse, tudi moške in dečke, da dajejo pozitiven zgled in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive.	5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti krepitev vloge žensk in deklic s povečanjem ozaveščenosti o konceptu privolitve, boj proti škodljivim spolnim stereotipom, zlasti za moške in dečke, spodbujanje enakosti spolov, vzajemnega spoštovanja, pravice do osebne integritete, spodbujanje vseh, tudi moških in dečkov, da dajejo pozitiven zgled in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive, ter povečanje ozaveščenosti o posebnem naraščajočem vzorcu nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Predlog spremembe  256

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Cilj preventivnih ukrepov je osredotočanje na povpraševanje po žrtvah spolnega izkoriščanja in njegovo zmanjšanje.

Predlog spremembe  257

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. S preventivnimi ukrepi se razvija in/ali povečuje ozaveščenost o škodljivosti prakse pohabljanja ženskih spolovil.	6. S preventivnimi ukrepi se razvija ali povečuje ozaveščenost o škodljivosti prakse pohabljanja spolovil žensk in interspolnih oseb, prisilne poroke in prisilne sterilizacije;

Predlog spremembe  258

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Preventivni ukrepi posebej obravnavajo tudi kibernetsko nasilje. Države članice zlasti zagotovijo, da izobraževalni ukrepi vključujejo razvoj veščin digitalne pismenosti, vključno s kritično interakcijo z digitalnim svetom, da se uporabnikom omogoči prepoznavanje primerov kibernetskega nasilja in ustrezno odzivanje nanje, iskanje podpore in preprečevanje izvajanja takega nasilja. Države članice pri razvoju in izvajanju ukrepov za boj proti kibernetskemu nasilju spodbujajo multidisciplinarno sodelovanje ter vključijo deležnike, vključno s ponudniki posredniških storitev in pristojnimi organi.	7. Preventivni ukrepi posebej obravnavajo tudi kibernetsko nasilje. Države članice zlasti zagotovijo, da izobraževalni ukrepi vključujejo razvoj veščin digitalne pismenosti, vključno s kritično interakcijo z digitalnim svetom in kritičnim mišljenjem, da se uporabnikom omogoči prepoznavanje primerov kibernetskega nasilja in ustrezno odzivanje nanje, prepoznavanje njegovih različnih oblik, iskanje podpore in preprečevanje izvajanja takega nasilja. Države članice pri razvoju in izvajanju ukrepov za boj proti kibernetskemu nasilju spodbujajo multidisciplinarno sodelovanje ter vključijo deležnike, vključno s ponudniki posredniških storitev in pristojnimi organi;

Predlog spremembe  259

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo, da se spolno nadlegovanje pri delu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni.	8. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da se spolno nadlegovanje v svetu dela obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni. Države članice zagotovijo, da delodajalci v svojih zdravstvenih in varnostnih politikah, sprejetih v skladu z Direktivo 89/391/EGS, upoštevajo možnost nasilja pri delu in spolnega nadlegovanja v svetu dela. Delavci imajo pravico do podpore sindikata ter predstavnika za zdravje in varnost na delovnem mestu.

Predlog spremembe  260

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok.	1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami in storilci kaznivih dejanj, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, forenzičnimi zdravstvenimi delavci, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve, vključno s strokovnimi službami, strokovnimi delavci, ki delajo v programih za storilce kaznivih dejanj, izvajalci storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami in storilci kaznivih dejanj, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo, preprečijo ponovno viktimizacijo žrtev ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme, spola, invalidnosti, jezika ter potrebe otrok.

Predlog spremembe  261

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri in babicami, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja ženskega spolovila ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike.	2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri, ginekologi, porodničarji, babicami in osebjem za psihološko podporo, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja spolovil žensk in interspolnih oseb ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike, prisilne sterilizacije, tako imenovanih „kaznivih dejanj iz časti“ in drugih škodljivih praks.

Predlog spremembe  262

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Osebe z nadzornimi funkcijami na delovnem mestu v javnem in zasebnem sektorju so deležne usposabljanja o tem, kako prepoznati, preprečiti in se odzvati na spolno nadlegovanje pri delu, vključno z oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu, da se zagotovita podpora žrtvam takega nadlegovanja in ustrezen odziv. Te osebe in delodajalci prejmejo informacije o učinkih nasilja nad ženskami in nasilja v družini na delo ter o tveganju takega nasilja s strani tretjih oseb.	3. Osebe z nadzornimi funkcijami na delovnem mestu, vključno s predstavniki za zdravje in varnost ter inšpektorji za delo, v javnem in zasebnem sektorju so deležne usposabljanja o tem, kako prepoznati, preprečiti in se odzvati na spolno nadlegovanje v svetu dela, vključno z oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu, da se zagotovita podpora žrtvam takega nadlegovanja in ustrezen odziv v skladu z usposabljanjem, določenim v Direktivi 89/391/EGS. Te osebe in delodajalci prejmejo informacije o učinkih nasilja nad ženskami in nasilja v družini na delo ter o tveganju takega nasilja s strani tretjih oseb, pa tudi o tem, kako zagotavljati podporo žrtvam nasilja v družini pri delu.

Predlog spremembe  263

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2 vključujejo usposabljanje za usklajeno sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	4. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2 vključujejo usposabljanje za usklajeno sodelovanje vseh ustreznih akterjev in večdisciplinarno sodelovanje, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  264

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi.	6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi ter za upoštevanje posebnih potreb žrtev;

Predlog spremembe  265

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov.	7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1, 2 in 3, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije družbenega in biološkega spola in drugih razlogov iz člena 35(1);

Predlog spremembe  266

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Države članice vzpostavijo postopke, s katerimi zagotovijo, da se rezultati in praktična uporaba usposabljanja iz tega člena redno in neodvisno spremljajo in vrednotijo.

Predlog spremembe  267

 

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo vzpostavitev ciljno usmerjenih in učinkovitih intervencijskih programov, ki so namenjeni preprečevanju in zmanjšanju tveganja storitve kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali ponovitve takih kaznivih dejanj.	1. V sodelovanju s strokovnimi podpornimi službami države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo vzpostavitev ciljno usmerjenih in učinkovitih intervencijskih programov, ki so namenjeni preprečevanju in zmanjšanju tveganja storitve kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali ponovitve takih kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  268

 

Predlog direktive

Člen 39 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta organ usklajuje zbiranje podatkov v skladu s členom 44, jih analizira in razširja rezultate.	3. Ta organ usklajuje zbiranje podatkov v skladu s členom 44, jih analizira in razširja rezultate ter pripravlja priporočila in predloge za izboljšanje kazalnikov in sistemov zbiranja informacij in podatkov.

Predlog spremembe  269

 

Predlog direktive

Člen 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 39a
	Nacionalni akcijski načrti za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja v družini
	1. Države članice najpozneje do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] v posvetovanju s strokovnimi podpornimi službami in koordinatorjem Unije ter v sodelovanju z njimi pripravijo nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju zaradi spola („nacionalni akcijski načrti“).
	2. Nacionalni akcijski načrti določajo naslednje:
	(a) prednostne naloge in ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini;
	(b) cilje in mehanizme spremljanja za prednostne naloge in ukrepe iz točke (a);
	(c) sredstva, potrebna za doseganje prednostnih nalog in ukrepov iz točke (a), ter način njihove dodelitve.
	3. Države članice zagotovijo, da se nacionalni akcijski načrti pregledajo in posodobijo vsakih pet let.

Predlog spremembe  270

 

Predlog direktive

Člen 40 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Usklajevanje in sodelovanje vseh ustreznih akterjev	Večdisciplinarno usklajevanje in sodelovanje vseh ustreznih akterjev

Predlog spremembe  271

 

Predlog direktive

Člen 40 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, da se na nacionalni ravni zagotovi učinkovito usklajevanje in sodelovanje ustreznih organov, agencij in teles, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodstvom, državnim tožilstvom, podpornimi službami ter nevladnimi organizacijami, socialnimi službami, vključno z organi za zaščito ali socialno varstvo otrok, izvajalci izobraževanja in zdravstvenega varstva, socialnimi partnerji, brez poseganja v njihovo avtonomijo, ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti.	1. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, da se na nacionalni ravni zagotovi učinkovito, strukturirano in redno usklajevanje in sodelovanje med ustreznimi organi, agencijami in telesi, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, inšpektorati za delo, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodstvom, državnim tožilstvom, podpornimi službami ter nevladnimi organizacijami, zlasti strokovnimi podpornimi službami, socialnimi službami, vključno z organi za zaščito ali socialno varstvo otrok, izvajalci izobraževanja in zdravstvenega varstva, socialnimi partnerji, brez poseganja v njihovo avtonomijo, ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti.

Predlog spremembe  272

 

Predlog direktive

Člen 40 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Taki mehanizmi se navezujejo zlasti na individualne ocene na podlagi členov 18 in 19, izvajanje zaščitnih in podpornih ukrepov na podlagi člena 21 in poglavja 4, smernice za organe pregona in sodne organe na podlagi člena 23 ter usposabljanje strokovnih delavcev iz člena 37.	2. Taki mehanizmi se nanašajo na vsa področja, določena v tej direktivi, zlasti na individualne ocene na podlagi členov 18 in 19, izvajanje zaščitnih in podpornih ukrepov na podlagi člena 21 in poglavja 4, smernice za organe pregona in sodne organe na podlagi člena 23 ter usposabljanje strokovnih delavcev iz člena 37.

Predlog spremembe  273

 

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.	Države članice vzpostavijo trajnostne strukture za posvetovanje in partnerstvo z ustreznimi organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, in ženskimi organizacijami civilne družbe, zlasti z namenom zagotavljanja ustrezne podpore žrtvam in tistim, ki si prizadevajo za rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj, z namenom oblikovanja in izvajanja pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov, z namenom usposabljanja, pa tudi z namenom spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev, vključno z zbiranjem podatkov.

Predlog spremembe  274

 

Predlog direktive

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice spodbujajo ponudnike posredniških storitev k sprejemanju samoregulativnih ukrepov v zvezi s to direktivo, zlasti da bi okrepili notranje mehanizme za obravnavo spletnih vsebin iz člena 25(1) in izboljšali usposabljanje svojih pristojnih zaposlenih o preprečevanju kaznivih dejanj iz navedenega člena ter pomoči in podpori žrtvam teh kaznivih dejanj.	Države članice spodbujajo ponudnike posredniških storitev k sprejemanju samoregulativnih ukrepov v zvezi s to direktivo, zlasti da bi okrepili notranje mehanizme za obravnavo spletnih vsebin iz člena 25(1). Države članice omogočajo tehnološke rešitve za odkrivanje, prijavo in odstranitev vsebin iz člena 25 in izboljšanje usposabljanja svojih pristojnih zaposlenih o preprečevanju kaznivih dejanj iz navedenega člena ter pomoči in podpori žrtvam teh kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  275

 

Predlog direktive

Člen 43 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodelovanje na ravni Unije	Sodelovanje na ravni Unije in koordinator Unije

Predlog spremembe  276

 

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za olajšanje medsebojnega sodelovanja, da bi izboljšale izvajanje te direktive. Tovrstno sodelovanje je namenjeno najmanj:	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za olajšanje medsebojnega sodelovanjater sodelovanja z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, da bi izboljšale izvajanje te direktive. Tovrstno sodelovanje je namenjeno najmanj:

Predlog spremembe  277

 

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izmenjavi dobrih praks in medsebojnemu posvetovanju v posameznih primerih, tudi prek Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah;	(a) redni in strukturirani izmenjavi dobrih praks in medsebojnemu posvetovanju v posameznih primerih, tudi prek Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah;

Predlog spremembe  278

 

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izmenjavi informacij in dobrih praks z ustreznimi agencijami Unije;	(b) izmenjava informacij in dobrih praks z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, kot sta koordinator Unije in Evropski inštitut za enakost spolov, ter sodelovanje z njimi pri oblikovanju skupnih standardov in smernic;

Predlog spremembe  279

 

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini.	(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, krovnim organizacijam in nevladnim organizacijam po vsej Uniji, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini.

Predlog spremembe  280

 

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2. Da bi države članice prispevale k izpolnjevanju nalog iz te direktive ter se borile proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, omogočajo naloge koordinatorja Unije za boj proti nasilju zaradi spola („koordinator Unije“). Koordinator Unije je odgovoren za izboljšanje usklajevanja in skladnosti ukrepov, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi in agencije Unije ter države članice in mednarodni akterji v zvezi z bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ter za razvoj in spremljanje izvajanja in prenosa politik Unije za obravnavanje nasilja zaradi spola. Države članice koordinatorju Unije zlasti posredujejo informacije iz člena 39a(2) in podatke iz člena 44. Koordinator Unije na podlagi teh informacij in podatkov vsaki dve leti prispeva k poročanju Komisije o napredku, doseženem v boju proti nasilju nad ženskami, v skladu s to direktivo.

Predlog spremembe  281

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10.	1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za redno zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10, na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov.

Predlog spremembe  282

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:	2. Ti vključujejo naslednje primerljive podatke, razčlenjene po biološkem ali družbenem spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja in o tem, ali je bila žrtev invalidna in okoliščinah, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno:

Predlog spremembe  283

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) letno število takih žrtev, naznanjenih kaznivih dejanj ter oseb, ki so bile kazensko preganjane in obsojene zaradi takih oblik nasilja, glede na podatke, ki jih pridobijo iz nacionalnih upravnih virov.	(b) letno število takih žrtev, kaznivih dejanj, prijavljenih organom kazenskega pregona, oseb, ki so bile kazensko preganjane in obsojene zaradi takih oblik nasilja, izrečenih kazni glede na vrsto kaznivega dejanja, zavrnitev ali umikov pritožb ter razlogov za zaključek preiskav, glede na podatke, ki jih pridobijo iz nacionalnih upravnih virov;

Predlog spremembe  284

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) motive za nasilje nad ženskami in nasilje v družini ter njegove oblike in posledice;

Predlog spremembe  285

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) število žrtev, ki so bile ubite zaradi nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, in, ali so pred tem vložile prijavo;

Predlog spremembe  286

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) število zatočišč in družinskih prostorov na državo članico;

Predlog spremembe  287

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bd) razpoložljivost storitev za podporo žrtvam in število žrtev, ki dostopa do teh storitev ali jih pričakuje;

Predlog spremembe  288

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(be) število klicev na nacionalne telefonske številke za pomoč.

Predlog spremembe  289

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za zagotovitev primerljivosti upravnih podatkov po vsej Uniji države članice zbirajo upravne podatke na podlagi skupnih razčlenitev, ki se razvijejo v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in po metodologiji, ki jo je ta razvil v skladu z odstavkom 5. Te podatke vsako leto posredujejo Evropskemu inštitutu za enakost spolov. Posredovani podatki ne vključujejo osebnih podatkov.	4. Za zagotovitev primerljivosti in standardizacije upravnih podatkov po vsej Uniji države članice zbirajo upravne podatke iz odstavka 2 na podlagi skupnih razčlenitev, ki se razvijejo v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in po metodologiji, ki jo je ta razvil v skladu z odstavkom 5, ter zagotovijo, da so ti podatki na voljo v strojno berljivi obliki. Te podatke vsako leto posredujejo Evropskemu inštitutu za enakost spolov. Evropski inštitut za enakost spolov redno objavlja poročila, ki temeljijo na statističnih podatkih, ki jih posredujejo države članice. Posredovani podatki ne vključujejo osebnih podatkov.

Predlog spremembe  290

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice dajo zbrane statistične podatke na voljo javnosti. Statistike ne vsebujejo osebnih podatkov.	6. Države članice dajo zbrane statistične podatke na voljo javnosti na lahko dostopen način. Statistike ne vsebujejo osebnih podatkov.

Predlog spremembe  291

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice podpirajo raziskave o temeljnih vzrokih, učinkih, pojavnosti in stopnjah obsodb za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta direktiva.	7. Države članice podpirajo raziskave o temeljnih vzrokih, učinkih, pojavnosti in stopnjah obsodb, vključno s presečno diskriminacijo, za vse oblike nasilja, ki jih zajema ta direktiva, pri čemer uporabijo izkušnje žrtev in storilcev kaznivih dejanj v tesnem sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi in strokovno podporno službo. Take raziskave naj bi omogočile prepoznavanje napak pri zaščiti ter izboljšanje in nadaljnji razvoj preventivnih ukrepov.

Predlog spremembe  292

 

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Države članice zagotovijo, da se podatki iz odstavka 2 zbirajo neodvisno od drugih obveznosti zbiranja podatkov v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije.

Predlog spremembe  293

 

Predlog direktive

Člen 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 44a
	Viri
	Države članice za izvajanje vseh ukrepov iz te direktive dodelijo zadostne, predvidljive in trajnostne vire, vključno s finančnimi sredstvi in človeškimi viri. Finančna sredstva so na voljo državnim organom in agencijam ter drugim ustreznim akterjem, kot so nevladne organizacije, vključno s strokovnimi podpornimi službami za ženske, ki izvajajo ukrepe, določene v tej direktivi.

Predlog spremembe  294

 

Predlog direktive

Člen 45

Direktiva 2011/93/EU

Člen 3 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Za namene odstavka 8 države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi otrok vanj hote privolil, ali dejanje, pri katerem otrok ni sposoben svobodne volje zaradi prisotnosti okoliščin iz odstavka 5, vključno z otrokovim fizičnim ali duševnim stanjem, kot so nezavest, zastrupitev, spanje, bolezen ali telesna poškodba.	9. Za namene odstavka 8 države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi otrok vanj hote privolil, ali dejanje, pri katerem otrok ni sposoben svobodne volje zaradi prisotnosti okoliščin iz odstavka 5, vključno z otrokovim fizičnim ali duševnim stanjem, kot so strah, ustrahovanje, nezavest, zastrupitev, spanje, bolezen ali telesna poškodba, invalidnost ali kako drugače posebej ranljiv položaj.
Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom otroka, njegovim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem.	Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči z molkom otroka, njegovim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem ali obstoječim oziroma preteklim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja. Privolitev se oceni glede na dane okoliščine.

Predlog spremembe  295

 

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice najpozneje do [sedem let po začetku veljavnosti te direktive] Komisiji sporočijo vse relevantne informacije v zvezi z uporabo te direktive, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o uporabi te direktive.	1. Države članice najpozneje do [pet let po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsakih pet let Komisiji sporočijo vse relevantne informacije v zvezi z uporabo te direktive, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o uporabi te direktive.

Predlog spremembe  296

 

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu z odstavkom 1, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem pregleda uporabo te direktive.	2. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu z odstavkom 1, Evropskemu parlamentu in Svetu redno in v skladu z obveznostmi poročanja držav članic iz te direktive predloži poročilo, v katerem pregleda uporabo te direktive.

Predlog spremembe  297

 

Predlog direktive

Člen 49 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nobena določba te direktive se ne razlaga tako, da znižuje pravice in procesna jamstva, določene z zakonodajo katere koli države članice, ki zagotavlja višjo raven varstva, ali da jih omejuje ali od njih odstopa. Države članice višje ravni varstva, ki je bila zagotovljena ob začetku veljavnosti te direktive, ne smejo znižati.	Nobena določba te direktive se ne razlaga tako, da znižuje pravice in procesna jamstva, določene na podlagi zavezujočih mednarodnih instrumentov za države članice in v skladu z zakonodajo katere koli države članice, ki zagotavlja višjo raven varstva, ali da jih omejuje ali od njih odstopa. Države članice višje ravni varstva, ki je bila zagotovljena ob začetku veljavnosti te direktive, ne smejo znižati.

OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 8. marca 2022, na mednarodni dan žena 2022, predstavila dolgo pričakovani predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (2022/0066(COD)). Namen tega predloga, ki temelji na členih 82(2) in 83(1) PDEU, je učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej EU.

 

Direktiva je bila zelo dobrodošel odgovor na dolgoletni poziv Evropskega parlamenta. Parlament je že leta 2009 sprejel resolucije, v katerih je pozval k sprejetju direktive o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami v Uniji ter boju proti njim. EU še nima zavezujočega instrumenta, ki bi bil posebej namenjen zaščiti žensk in deklic pred nasiljem. Nasilje nad ženskami in deklicami je v EU zelo razširjen pojav, saj je vsaka tretja ženska doživela fizično ali spolno nasilje. Zaradi nasilja v družini vsak teden izgubi življenje približno 50 žensk, 75 % žensk v poklicnem okolju je doživelo spolno nadlegovanje[1] in ocenjuje se, da je vsaka druga mlada ženska doživela kibernetsko nasilje zaradi spola[2]. V oceni Komisije o inkriminaciji nasilja nad ženskami zaradi spola v evropskih državah, vključno z nasiljem, ki ga omogoča informacijska in komunikacijska tehnologija, je dejansko ugotovljeno, da je treba nasilje nad ženskami zaradi spola nujno obravnavati na evropski ravni. Ta grozovita kazniva dejanja se v naši Uniji ne smejo več nadaljevati.

 

Nasilje zaradi spola je kršitev človekovih pravic in skrajna oblika strukturne diskriminacije zaradi spola. Ima lahko številne oblike, vključno s psihološkim, telesnim, spolnim, ekonomskim in digitalnim nasiljem, nadlegovanjem ter mnogimi drugimi oblikami. V zadnjih letih se je pojavilo kibernetsko nasilje zaradi spola, ki se je zaradi pandemije covida-19 morda še povečalo, saj se je še več družbenega življenja ljudi preselilo na splet[3]. Zaostrile so se vse vrste nasilja zaradi spola, saj so bile ženske in deklice med omejitvijo gibanja zaradi covida-19 prisiljene ostati doma s storilci. Več milijonov žensk v Uniji živi v nenehnem strahu, kdaj bo prišel naslednji udarec. Temu moramo narediti konec.

 

Soporočevalki pozdravljata zgodovinski predlog Komisije, da se nasilje nad ženskami in nasilje v družini končno celovito obravnava na skupni evropski ravni. Vendar sta prepričani, da je treba predlog dodatno okrepiti, da bi se z njim lahko ustrezno odzvali na potrebe žensk in deklic ter da bi Evropa postala varnejša. Zato sta predstavili več predlogov.

 

Prvič, soporočevalki poudarjata, da je preprečevanje kriminala ključno za odpravo tveganja, da se ta kazniva dejanja zgodijo, čeprav Pogodbi EU ponujata le omejene možnosti za ukrepanje na tem področju. Kljub temu želita poudariti, kako pomembno je ozaveščanje od zgodnjega otroštva, saj se nasilje moških nad ženskami pogosto začne z nasiljem dečkov nad deklicami. Ozaveščanje mora vključevati tudi pogovore o škodljivih spolnih stereotipih ter celovito in starosti primerno spolno vzgojo. Poleg tega se morajo ustrezni strokovnjaki, na primer v organih pregona, sodstvu ali zdravstveni in pedagoški delavci, udeležiti usposabljanja in prejemati informacije, da bodo razumeli posebnosti kaznivih dejanj zaradi spola ter se poleg tega naučili, kako prepoznati morebitne primere in kako ustrezno ukrepati, ko se zgodijo. Poleg tega je treba okrepiti tudi usklajevanje in sodelovanje med ustreznimi akterji na osrednji, regionalni in lokalni ravni, zlasti v zvezi s prijavljanjem kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

 

Drugič, ko pride do kaznivih dejanj, morajo pravni postopki temeljiti na potrebah žensk in ne smejo povzročiti dodatnega napada. V sodni dvorani nikoli ne smejo biti dovoljena nepomembna zasebna vprašanja žrtvi, v pravosodnem sistemu je treba jasno izboljšati znanje o posebnostih teh kaznivih dejanj, žensko pa je treba vedno jemati resno že ob prvi prijavi kaznivega dejanja.

 

Tretjič, Unija ne sme več dopuščati, da do pravnomočne obsodbe pride le v maloštevilnih prijavljenih kaznivih dejanjih. Dolgotrajno in razširjeno nekaznovanje storilcev nasilja nad ženskami in nasilja v družini se mora končati. Soporočevalki zato predlagata okrepljene ukrepe za zagotavljanje varnosti žrtev med postopkom, in sicer s poudarjanjem potrebe po uporabi nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti, pa tudi prijetja in pridržanja kot načina za zagotavljanje varnosti žensk in zavarovanje dokazov, s čimer bi storilcu preprečili, da bi izvajal pritisk na žensko, da umakne svojo zgodbo, in ji zagotovili zaščito, do katere je zakonsko upravičena. Organi držav članic si morajo tudi bolj prizadevati za čimprejšnje zavarovanje dokazov na spletu in zunaj njega, pri čemer bi bilo treba uporabljati elektronski nadzor, kot so elektronske zapestnice, da se zagotovi spoštovanje nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti in da se v zvezi z njimi lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi.

 

Četrtič, v zvezi z materialnimi določbami o kaznivih dejanjih, vključenih v predlog, soporočevalki predlagata, da se opredelitev posilstva razširi, tako da ne bo vključevala le penetracije, temveč tudi vsa druga dejanja spolne narave, ki so storjena brez privolitve in so glede na težo dejanja primerljiva s penetracijo, saj so ta dejanja za žrtev enako škodljiva. Soporočevalki želita tudi razširiti opredelitev pojma privolitev, pri čemer poudarjata, da je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine ter vključiti primere, v katerih se za žensko ne more šteti, da ima svobodno in resnično izbiro, ali ko zaradi strahu, ustrahovanja, nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesnih poškodb, invalidnosti ali drugače posebno ranljivega položaja ne more zavrniti privolitve ali jo umakniti brez škode. Predlagata tudi poseben člen o posilstvu iz malomarnosti, povezanim z odsotnostjo privolitve, ki bi vključeval primere, v katerih je bil storilec hudo malomaren glede odsotnosti privolitve.

 

Soporočevalki sta kot novo kaznivo dejanje dodali tudi prisilno sterilizacijo, saj gre za škodljivo in izkoriščevalsko prakso, ki se izvaja z namenom ohranjanja in uveljavljanja prevlade nad ženskami in deklicami ter izvajanja družbenega nadzora nad njihovo spolnostjo. Dodali sta tudi kaznivi dejanji spolnega izkoriščanja s prostitucijo drugih oseb in kupovanja spolnih dejanj, saj so ta kazniva dejanja, s katerimi se očitno izkoriščajo ženske v že tako ranljivih položajih, groba kršitev pravice osebe do telesne nedotakljivosti in pomenijo, da je mogoče osebo in njeno privolitev v spolno dejanje kupiti za določen znesek. Iz istega razloga je treba izraz „spolna delavka“ v predlogu nadomestiti z mednarodno dogovorjenim izrazom „ženska, ki se ukvarja s prostitucijo“, saj EU dejavnosti, pri kateri se izkorišča osebo, ne more in ne sme priznati kot „delo“.

 

Da bi ustavili nenehno nadlegovanje žensk na spletu ter jih zaščitili pred porastom kibernetskega nasilja in nadlegovanja, soporočevalki predlagata, da se v predlogu razširi obseg kibernetskih kaznivih dejanj, da bi zajeli več primerov. Ker se poleg tega kibernetsko nasilje izvaja zlasti nad javnimi osebami, kot so političarke, novinarke in zagovornice človekovih pravic, in vpliva nanje, bi moral seznam obteževalnih okoliščin vključevati primere, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno proti javni predstavnici, novinarki ali zagovornici človekovih pravic, saj so ti napadi očitna grožnja demokraciji v Uniji. V zvezi s seznamom obteževalnih okoliščin bi bilo treba kot obteževalno okoliščino obravnavati tudi nasilje nad ženskami, pri katerem je bil namen kaznivega dejanja ohraniti ali obnoviti tako imenovano „čast“ osebe, družine ali skupnosti, zato je treba boju proti tem kaznivim dejanjem v Uniji nameniti več pozornosti.

 

Soporočevalki želita nazadnje poudariti, da je treba otroke, ki so bili priča nasilju nad ženskami in nasilju v družini, vedno šteti za žrtve, ter predlagata posamezne izboljšave, da bi zagotovili, da se ustrezno upošteva otrokova korist. To vključuje zagotavljanje pravic otrok v zatočiščih in zahtevo, da države članice zagotovijo, da ima otrokova korist prednost pred pravicami storilca kaznivega dejanja do stikov z otrokom.

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI (27.6.2023)

Juan Fernando LÓPEZ AGUILAR

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

 

Robert BIEDROŃ

predsednik

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o pravni podlagi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

Spoštovana gospoda predsednika!

Predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) in predsednica Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) sta v pismu z dne 3. maja 2023[4] Odbor za pravne zadeve (JURI) v skladu s členom 40(2) Poslovnika zaprosila za mnenje o ustreznosti vključitve člena 83(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) kot pravne podlage za predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (2022/0066(COD))[5] (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

 

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 27. junija 2023.

I – Ozadje

Odbora LIBE in FEMM v zvezi s predlagano direktivo sodelujeta v skladu s členom 58 Poslovnika.

 

Komisija je svoj predlog utemeljila s členom 82(2) in členom 83(1)(c) PDEU.

 

Soporočevalca sta predlagala, da se doda člen 83(2) PDEU kot dodatna pravna podlaga za predlagano direktivo v povezavi z novo določbo o kaznivih dejanjih spolnega nadlegovanja pri delu, ki bi jo želeli dodati v predlagano direktivo. Poročevalci v senci ter koordinatorji obeh odborov so se strinjali, da odbor JURI zaprosijo za mnenje o ustreznosti predlagane nove pravne podlage v skladu s členom 40 Poslovnika.

II – Upoštevni členi Pogodbe

V Poglavju 4 („Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah“) naslova V tretjega dela PDEU je med drugim zapisano (poudarek dodan):

 

Člen 82

(prejšnji člen 31 PEU)

 

1.  Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic na področjih, navedenih v odstavku 2 in v členu 83.

 

Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za:

 

(a)  določitev pravil in postopkov za zagotovitev priznavanja vseh oblik sodb in sodnih odločb v celotni Uniji;

 

(b) preprečevanje in reševanje sporov o pristojnosti med državami članicami;

 

(c)  spodbujanje usposabljanja sodnikov in sodnega osebja;

 

(d)  lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb.

 

2.  Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila, potrebna za lažje vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. V teh pravilih se upoštevajo razlike med pravnimi sistemi in izročili držav članic.

 

Pravila se nanašajo na:

 

(a)  vzajemno dopustnost dokazov med državami članicami;

 

(b)  pravice posameznikov v kazenskem postopku;

 

(c)  pravice žrtev kaznivih dejanj;

 

(d)  druge posebne vidike kazenskega postopka, ki jih je Svet predhodno opredelil v sklepu; za sprejetje tega sklepa Svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta.

 

Sprejetje minimalnih pravil iz tega odstavka državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo višjo raven zaščite posameznikov.

 

3.  Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 2 lahko kršil temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

 

V primeru nesoglasja, in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

 

 

Člen 83

(prejšnji člen 31 PEU)

 

1.  Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju oblik kriminala s čezmejnimi posledicami, ki so posebno hude zaradi narave ali vpliva teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim.

 

Ta področja kriminala so: terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal.

 

Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme sklep, s katerim opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka. Odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

 

2.  Če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katero veljajo harmonizacijski ukrepi, se lahko z direktivami določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju. Takšne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni harmonizacijski ukrepi, brez poseganja v člen 76.

 

3.  Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 1 ali 2 lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

 

 V primeru nesoglasja, in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

 

 

 

III – Sodna praksa Sodišča Evropske unije glede izbire pravne podlage

Sodišče je na vprašanje ustrezne pravne podlage vedno gledalo kot na vprašanje ustavnopravnega pomena, ki zagotavlja skladnost z načelom prenosa pristojnosti (člen 5 Pogodbe o Evropski uniji) in določa naravo in področje pristojnosti Unije[6].

 

V skladu z ustaljeno sodno prakso pravna podlaga akta Unije ni odvisna od prepričanja institucije o tem, kaj je zastavljeni cilj, temveč jo je treba določiti na podlagi objektivnih meril, ki jih je mogoče sodno preskusiti, med temi pa sta zlasti cilj in vsebina ukrepa[7].

 

Če se pri pregledu ukrepa izkaže, da ima ta dvojni namen ali vsebuje dva elementa, pri čemer je eden od obeh namenov oziroma elementov glavni ali prevladujoč, drugi pa zgolj postranski, mora ukrep imeti eno samo pravno podlago, in sicer tisto, ki jo zahteva glavni ali prevladujoči namen oziroma element[8]. Le izjemoma, in sicer če se ugotovi, da ima akt več vzporednih ciljev, ki so neločljivo povezani, pri čemer nobeden od njih nima drugotnega in posrednega pomena v primerjavi z drugimi, lahko takšen akt temelji na različnih ustreznih pravnih podlagah[9]. Vendar pa je to mogoče samo, če so postopki, določeni za posamezne pravne podlage, skladni s pravicami Evropskega parlamenta in jih ne spodkopavajo[10].

IV – Cilj in vsebina predlagane direktive

Namen predlagane direktive je učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Uniji. Obravnava različna področja: opredelitev kaznivih dejanj in sankcij za ustrezna kazniva ravnanja; zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva; podpora žrtvam; preprečevanje; usklajevanje in sodelovanje.

 

Predlagana direktiva za uresničitev svojega poslanstva uporablja tri različne načine: (1) izboljšuje učinkovitost veljavnih instrumentov Unije, ki so pomembni za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini; (2) ustvarja navzgor usmerjeno konvergenco in zapolnjuje vrzeli v zaščiti, dostopu do sodnega varstva, podpori, preprečevanju ter usklajevanju in sodelovanju in (3) usklajuje pravo EU z uveljavljenimi mednarodnimi standardi. Predlog upošteva tudi nedavni pojav kibernetskega nasilja nad ženskami.

 

Nasilja nad ženskami in nasilja v družini trenutno noben posebni zakonodajni akt Unije ne obravnava celovito, zato bi bila predlagana direktiva prvi tak akt. Predlagani ciljno usmerjeni ukrepi v zvezi s kaznivimi dejanji in pravicami žrtev določajo minimalna pravila, ki bi državam članicam omogočala določitev višjih standardov ter jim dopuščala prožnost, da upoštevajo zanje specifične okoliščine. Predlagana direktiva med drugim predvideva inkriminacijo določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske in niso zadostno obravnavane na nacionalni ravni, na podlagi veljavnih pravnih podlag pa spadajo v pristojnost EU.

 

Na podlagi prvotnega predloga odbora LIBE in FEMM predlagata, da se vstavi nov člen 6d, ki bo izrecno inkriminiral spolno nadlegovanje na delovnem mestu: „Države članice zagotovijo, da se namerno hudo neželeno ravnanje spolne narave na delovnem mestu ali v okviru dostopa do zaposlitve, samozaposlitve, poklicnega usposabljanja ali napredovanja, katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva druge osebe, kaznuje kot kaznivo dejanje.“

 

Kot kaže, je ta predlog navdihnjen s tako imenovanima „direktivama o enakosti spolov“ (Direktiva 2004/113/ES[11] in Direktiva 2006/54/ES[12]). Ti direktivi spolno nadlegovanje opredeljujeta podobno, kot predlagata odbora LIBE in FEMM, in ga prepovedujeta kot diskriminacijo.

 

Komisija ni predlagala inkriminacije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, saj je v uvodni izjavi 4 menila, da bi se morala predlagana „[...]direktiva uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, [...] in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije [...]. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so [...] spolno nadlegovanje, [...]“. V točki 2 obrazložitvenega memoranduma k predlagani direktivi pod naslovom „Pravna podlaga“ je kot pravna podlaga pojasnjena izbira člena 83(1) PDEU, kot sledi: „Pojem „spolna zloraba“ iz člena 83(1) PDEU se lahko razume kot vsaka dejanska zloraba ali poskus zlorabe ranljivosti, razlike v moči ali zaupanja s spolnim dejanjem z drugo osebo med drugim, a ne izključno, zaradi denarnega, družbenega ali političnega okoriščenja. Element izkoriščanja se lahko nanaša na pridobitev moči ali prevlade nad drugo osebo za namene zadovoljitve spolne potrebe oziroma za namene finančne koristi in/ali napredovanja.“

V – Analiza

V bistvu je vprašanje, ali vključitev novega člena 6d zahteva dodatno pravno podlago k predlagani direktivi ali (i) ni že zajeta v členu 83(1) PDEU in (ii) ali ni zgolj postranska.

Področji uporabe obeh pravnih podlag v odstavkih 1 in 2 člena 83 PDEU se očitno razlikujeta. Odstavek 1 je podlaga za kazenskopravne ukrepe na področjih, ki so izrecno navedena v njegovem drugem pododstavku in ki med drugim vsebujejo spolno izkoriščanje žensk.

 

Po drugi strani člen 83(2) omogoča inkriminacijo in sankcioniranje drugih vrst kaznivih dejanj, da se zagotovi učinkovito izvajanje usklajenih politik Unije, tudi z uporabo kazenskega prava.

 

Zato se zdi, da je člen 83(1) PDEU ustrezna pravna podlaga za kazenskopravne ukrepe, ki se nanašajo na kazniva dejanja, ki spadajo na njegovo izrecno področje uporabe. V zvezi s temi ukrepi torej ni treba preveriti, ali so pogoji iz člena 83(2) izpolnjeni.

 

Spolno nadlegovanje pri delu, povzeto v predlaganem členu 6d v povezavi z opredelitvijo iz člena 4, točka (g), predlagane direktive, pomeni „kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica ali samozaposlitve oziroma v povezavi z zaposlitvijo, poklicem ali samozaposlitvijo ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje“. Da bi bilo ravnanje kaznivo, mora biti spolne narave.

Iz tega sledi, da ravnanje, ki ga v členu 6d predlagata odbora LIBE in FEMM, ustreza opredelitvi spolnega izkoriščanja iz predloga Komisije, tj. „vsaka dejanska zloraba ali poskus zlorabe ranljivosti, razlike v moči ali zaupanja s spolnim dejanjem z drugo osebo med drugim, a ne izključno, zaradi denarnega, družbenega ali političnega okoriščenja“.

Ravnanje iz člena 6b bi tako spadalo na področje uporabe člena 83(1) PDEU, ki je ena od pravnih podlag, ki jih je Komisija že izbrala za predlagano direktivo.

Iz navedenega izhaja, da se člen 83(2) PDEU ne bi smel dodati kot pravna podlaga in da se preučitev drugega vprašanja, ali je element zgolj postranski glede na glavni in prevladujoči cilj, ne zdi potrebna.

VI – Sklep in priporočilo

Na seji dne 27. junija 2023 se je Odbor za pravne zadeve odločil, s 14 glasovi za, 4 proti in brez vzdržanih glasov[13], da Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odboru za pravice žensk in enakost spolov priporoči, da se člen 83(2) PDEU ne doda kot pravna podlaga za predlagano direktivo.

S spoštovanjem!

Adrián Vázquez Lázara

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (5.5.2023)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Rosa Estaràs Ferragut

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Naslov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog	Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA	DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini	o boju proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora žrtvam ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.	(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora žrtvam ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Države članice bi morale brez odlašanja ratificirati konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 190 z dne 21. junija 2019 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela in njeno priporočilo o nasilju in nadlegovanju (št. 206) z dne 21. junija 2019 ter sprejeti potrebne zakone in politike za prepoved in preprečevanje nasilja in nadlegovanja na trgu dela ter ukrepanje proti njima.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Države članice bi morale prispevati k boju proti kibernetskemu nasilju zaradi spola in spletnemu sovražnemu govoru na delovnem mestu.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje nad ženskami in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli ter spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja.	(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje zaradi spola in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli ter spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov ter pravice otroka, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah.	(3) Nasilje zaradi spola in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov ter pravice otroka, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema.	(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje zaradi spola ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, prisilna sterilizacija, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja zaradi spola. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalnim pravom posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali partnerjema.
_________________	_________________
36 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).	36 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).
37 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).	37 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ukrepi iz te direktive so bili oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje nad ženskami in nasilje v družini, nesorazmerno prizadeneta. Vendar ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi druge osebe, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.	(5) Ukrepi iz te direktive so bili med drugim oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje zaradi spola in nasilje v družini, nesorazmerno prizadeneta. Vendar ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi osebe, ki niso ženske, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi, brez diskriminacije na kakršni koli podlagi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.	(6) Otroci, ki so priča nasilju zaradi spola ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Nasilje nad ženskami je trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.	(7) Nasilje zaradi spola je med drugim trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk v vsej njihovi raznolikosti, ki je posledica mizoginije in zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske ali moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.	(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit zaradi družbene stigmatizacije. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami za osebno in poklicno življenje žrtve, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero žrtev pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta38 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.	(9) Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja ob upoštevanju presečnosti in vidika spola. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta38 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.
_________________	_________________
38 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).	38 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)39 in, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)40 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi.	(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)39, Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov in Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)40 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (št. 190) o odpravi nasilja in nadlegovanja iz leta 2019, Konvencijo MOD (št. 111) o diskriminaciji (pri zaposlovanju in poklicih) iz leta 1958 in Konvencijo MOD (št. 189) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2012.
__________________	__________________
39 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GS OZN, 1979.	39 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GS OZN, 1979.
40 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.	40 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.	(11) Nasilje zaradi spola in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vplivata taka presečna diskriminacija in nasilje, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, nebinarne, interspolne in queer (LBTIQ) osebe, osebe z invalidnostmi in osebe z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola in nasilja v družini. Posebno pozornost bi bilo treba med drugim nameniti nasilju zaradi spola, katerega namen je kaznovanje žrtev zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza, spolne identitete ali spolnih značilnosti, kot je tako imenovano korektivno posilstvo.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete teh žrtev.	(12) Žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva ter telesne in duhovne integritete teh žrtev. Na srečanjih s strokovnimi podpornimi službami bi se moralo žrtve obravnavati humano, da se prepreči ponovna travmatizacija.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se krši spolna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk.	(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se krši spolna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske in deklice. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Prisilna in obvezna sterilizacija je škodljiva in izkoriščevalska praksa, ki žrtvam odvzame zmožnost spolnega razmnoževanja, njen cilj pa je izvajanje družbenega nadzora nad žrtvami. Zakoreninjena je v evgenističnih predpostavkah o vrednosti življenj zadevnih oseb in v stereotipih o njihovi sposobnosti za starševstvo. Ženske in deklice iz etničnih in rasnih manjšin, zlasti Rominje, ženske in deklice iz revnega socialno-ekonomskega okolja ter invalidne ženske in deklice, predvsem tiste z intelektualnimi in psihosocialnimi motnjami ter tiste, ki živijo v ustanovah, so še posebej izpostavljene takim posegom. Za boj proti tovrstnim razširjenim in še vedno prisotnim praksam v Uniji, s katerimi se nadaljujejo diskriminacija, stereotipi, nasilje in nadzor nad telesom osebe, bi bilo treba prisilno sterilizacijo ločeno in ustrezno obravnavati v kazenskem pravu.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic. Ženske so posledično lahko utišane in težje sodelujejo v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora.	(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad ženskami v svetu dela in javnem življenju, zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic ter osebami, ki so del marginaliziranih skupnosti. Ženske so posledično lahko utišane in v družbi in poslovnim življenju težje sodelujejo pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje, poklicno pot in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora. Zaradi razširjene uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri delu se je povečalo kibernetsko nasilje nad ženskami, zaradi česar bi bilo treba posebno pozornost nameniti preventivnim in zaščitnim ukrepom v okviru dela1a. Ženske in deklice, ki so izpostavljene diskriminaciji in nasilju zaradi kombinacije svojega spola in drugih razlogov, so nesorazmerno pogosto tarče kibernetskega nasilja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem in kibernetskim spodbujanjem k nasilju ali sovraštvu.
	__________________
	1a mnenje Ekonomsko-socialnega odbora o „delu na daljavo in enakosti spolov“, (2021/C 220/02) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020AE5159&rid=4 ; ILO Violence and harassment at work https://www.ilo.org/global/docs/WCMS_839676/lang--en/index.htm

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij množici končnih uporabnikov brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo množici končnih uporabnikov brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.	(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij drugim končnim uporabnikom brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, vključno z uporabo umetne inteligence, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo drugim končnim uporabnikom brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev in družine. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, ali z vdorom v naprave žrtve in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati.	(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev, družine in dela. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, ali z vdorom v naprave žrtve in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo množici končnih uporabnikov. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne osebe (ženske) v politiki, novinarstvu ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.	(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo drugim končnim uporabnikom. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne osebe (ženske) v politiki, novinarstvu ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Zaradi vse večje uporabe interneta in družbenih medijev se je v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. To je treba prestreči v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljne osebe oziroma oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.	(22) Zaradi vse večje uporabe interneta in družbenih medijev se je v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Pogosto so storilci takšnega spodbujanja na spletu javne osebnosti, ki na podlagi domnevne nedotakljivosti legitimizirajo nasilna dejanja zunaj spleta in k njim spodbujajo. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. Otroci in mladostniki so prav tako lahko tarča takega spodbujanja (kibernetskega nasilja) zaradi osebnih značilnosti, kot so invalidnost, rasno ali etnično poreklo, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz, spolne značilnosti ali drugi razlogi, ki lahko, če jih ne obravnavamo, povzročijo socialno izključenost in anksioznost, privedejo do samopoškodovanja in v skrajnih primerih do samomorilnih misli, poskusov samomora ali dejanskega samomora. Bistveno je, da se takšno spodbujanje k nasilju ali kibernetskemu nasilju prestreže v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljanih oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja.	(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja. Pritožbeni mehanizmi bi morali biti dostopni žrtvam brez digitalnih spretnosti, žrtvam, ki živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih s težkim dostopom do digitalnih orodij in interneta, ter invalidom.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.	(25) Pri nasilju v družini in nasilju zaradi spola, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja zaradi spola, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku.	(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku ter v skrbno izbranem okolju. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno usposabljanje strokovnjakov, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj.	(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja zaradi spola in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Take zamude žrtve izpostavljajo fizičnim, spolnim, psihološkim ali ekonomskim posledicam ali trpljenju. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj. Žrtve bi morale imeti pravico, da se izognejo neupravičenim posledicam, kot je odpoved pogodbe, kadar vzamejo dopust zaradi nasilja zaradi spola in spolnega nadlegovanja.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.	(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja zaradi spola običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve ali njena odvisnost od storilca ali razmerje z njim.	(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo posebne potrebe in ranljivost žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve, nedavno rojstvo otroka ali sobivanje žrtve s storilcem, odvisnost od njega ali razmerje z njim.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi napotiti na ustrezne podporne službe. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta41. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno podporo in zaščito.	(32) Žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi napotiti na ustrezne strokovne podporne službe. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta41. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno podporo in zaščito.
_________________	_________________
41 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).	41 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov izrečejo nujni zaščitni ukrepi in izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti.	(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov izrečejo nujni zaščitni ukrepi in izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti, zlasti v zvezi s prebivališčem in delovnim mestom žrtve. Države članice bi morale zagotoviti dovolj dolgo trajanje zaščitnih ukrepov in njihovo učinkovito izvedbo, pri čemer bi bilo treba upoštevati čas, potreben za dostop do upravnih ali sodnih postopkov za prijavo kaznivega dejanja ali iskanje dolgoročne zaščite.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da imenovani organi zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje takih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES42, 2006/54/ES43 in 2010/41/EU44 Evropskega parlamenta in Sveta, imajo glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi spola dobro izhodišče za izpolnjevanje teh nalog. Ti organi bi poleg tega morali imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire.	(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da imenovani organi zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje takih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES42, 2006/54/ES43 in 2010/41/EU44 Evropskega parlamenta in Sveta, so glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi biološkega ali družbenega spola primerni za izpolnjevanje teh nalog. Ti organi bi poleg tega morali imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja zaradi spola ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire.
_________________	_________________
42 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).	42 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
43 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23);	43 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23);
44 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).	44 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.	(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja v družini morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi pomenilo morebitno spremembo zaposlitve ali iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete.	(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja v družini in žrtve kibernetskega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi lahko pomenilo izgubo ali spremembo zaposlitve, iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku.	(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja zaradi spola in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.	(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja zaradi spola in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.	(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam in njihovim vzdrževanim družinskim članom ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje uradno prijavile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. Ti bi morali v podporo vključiti službe za podporo ženskam, zatočišča za ženske, telefonske številke za pomoč, krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, kot tudi storitve primarne preventive. Za strokovne podporne službe bi bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, pri čemer bi morale države članice, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, zagotoviti, da te prejemajo ustrezna sredstva.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.	(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja zaradi spola imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bi jih bilo treba še naprej ponujati.	(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja zaradi spola, bi bilo treba te storitve še naprej ponujati.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva izrazito občutljiv odziv usposobljenega in specializiranega osebja. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.	(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva usposobljeno in specializirano osebje, ki pri odzivanju upošteva izrazito občutljiv vidik spola. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Nasilje in nadlegovanje v svetu dela sta nesprejemljiva in nezdružljiva z dostojnim delom. Vplivata na človekovo psihično, fizično in spolno zdravje, dostojanstvo ter družinsko in družbeno okolje, kot tudi na kakovost javnih in zasebnih storitev. Zlasti lahko osebam, še posebej ženskam, preprečita dostop do trga dela ter obstanek in napredovanje na njem, zato ogrožata enake možnosti. Prav tako negativno vplivata na organizacijo dela, odnose na delovnem mestu, zavzetost delavcev, ugled podjetja in produktivnost.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Nadlegovanje pri delu se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Ker ima spolno nadlegovanje pri delu znatne negativne posledice za žrtve in tudi za delodajalce, bi bilo treba z zunanjimi svetovalnimi storitvami za žrtve in delodajalce zagotoviti svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu in o pravnih sredstvih, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi.	(51) Nadlegovanje v svetu dela se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Konvencija MOD št. 190 se uporablja za nasilje in nadlegovanje v svetu dela, ki se pojavi med delom, je povezano z delom ali izhaja iz njega. Konvencija se v skladu z njenim členom 3 uporablja za delovno mesto, vključno s kraji, kjer delavec prejema plačilo, si vzame odmor ali uporablja sanitarne prostore, za službena potovanja, za z delom povezanim komuniciranjem, za vožnjo na delo in z dela in za nastanitev, ki jo zagotovi delodajalec. Konvencija torej priznava, da se lahko nasilje med zaposlitvijo zgodi zunaj običajnega delovnega mesta in je lahko povezano s prelivanjem nasilja v družini na delovno mesto.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51a) Ker ima nasilje in nadlegovanje zaradi spola, zlasti spolno nadlegovanje v svetu dela, znatne negativne posledice za vse v svetu dela, saj vpliva zlasti na sodelovanje žensk na trgu dela, odnose na delovnem mestu, daljše odsotnosti, dolgotrajne bolniške odsotnosti, produktivnost in posledično na izgubo dohodka ali prihodnjih priložnosti, bi bilo treba z zunanjimi svetovalnimi storitvami za delavce in delodajalce zagotoviti svetovanje o ustreznem preprečevanju in obravnavanju takih primerov v svetu dela, tudi s socialnim dialogom, in o pravnih sredstvih, ki so na voljo žrtvam, vključno z možnostmi in pravnimi sredstvi, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi. Takšna podpora bi morala upoštevati vidik spola ter biti strokovna, brezplačna in zaupna. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri preprečevanju, prepoznavanju in obravnavanju nasilja zaradi spola v svetu dela, spopadanju z njim ter zagotavljanju podpore žrtvam. Delavci bi morali imeti možnost, da jih zastopa sindikat ali drug predstavnik delavcev, da se jih zaščiti in da se odpravi strah pred viktimizacijo v primeru nasilja na delovnem mestu.

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51b) Ženske, dejavne v javnem življenju, kot so političarke, novinarke, zagovornice človekovih pravic, in ženske, dejavne v civilni družbi in drugih sferah javnega življenja, so pogosto žrtve nasilja in nadlegovanja, pri čemer obstaja nevarnost, da so utišane in ovirane pri njihovi družbeni udeležbi, kar posledično spodkopava načelo demokracije1a. Poslanke, dejavne v boju proti neenakosti spolov in proti nasilju zaradi spola, so pogosto izpostavljene napadom.
	__________________
	1a Glej na primer študijo, ki jo je naročila Medparlamentarna unija: http://www.assembly.coe.int/LifeRay/EGA/WomenFFViolence/2018/20181016-WomenParliamentIssues-EN.pdf

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51c) Poleg hudih posledic in travm za žrtve osebno lahko nasilje v družini vpliva tudi na zaposlitev, produktivnost ter zdravje in varnost. V okviru drugih ukrepov imajo socialni partnerji osrednjo vlogo in pomagajo pri prepoznavanju posledic nasilja zaradi spola in nadlegovanja v svetu dela, odzivanju nanje in njihovem obravnavanju. Države članice bi morale delavcem zagotoviti pravico do ustrezno dolgega plačanega dopusta, da bi podprle žrtve pri težkih prehodih in jim pomagale, da ostanejo zaposlene, s čimer bi zaščitile njihove gospodarske vire in finančno neodvisnost.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51d) Države članice bi morale v podporo delavcem, ki so žrtve nasilja na podlagi spola in nadlegovanja ter nasilja v družini, da ostanejo na trgu dela, zagotoviti, da imajo ti delavci pravico zahtevati kratkoročne prožne ureditve dela, da prilagodijo svoje delovne vzorce, po možnosti tudi z ureditvami dela na daljavo ali premestitvijo v drug kraja dela, gibljivim delovnim časom ali skrajšanim delovnim časom. Trajanje in druge vidike takih prožnih ureditev dela bi morale določiti države članice.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51e) Delavci, ki so žrtve nasilja, bi morali imeti možnost, da na delovnem mestu najdejo podporo in pravno svetovanje, ob ustreznem upoštevanju velikosti delodajalca. Čeprav lahko zloraba v družini vpliva na vsakodnevno delo ali varnost pri delu in vodi do nasilja, nadlegovanja, zalezovanja in napadov na delovnem mestu, je delo lahko tudi preventivni in zaščitni dejavnik v življenju žrtev, saj zagotavlja zaščito pred nasiljem in zlorabo ter varno mesto za iskanje pomoči. Delovna mesta so lahko ključna pri ozaveščanju o nasilju zaradi spola, njegovem prepoznavanju in podpori žrtvam.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51f) Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci po posvetovanju s predstavniki delavcev in zlasti sindikati ter sorazmerno s svojimi pristojnostmi sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in obravnavanje primerov nasilja in nadlegovanja v svetu dela, vključno s kibernetskim nasiljem, ter za prepoznavanje žrtev nasilja in zagotavljanje podpore tem žrtvam. Žrtve bi morale imeti dostop do pravnih sredstev, informacij in pravico, da na zahtevo prejmejo podporo predstavnikov delavcev, vključno s sindikati.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51g) Socialni partnerji imajo lahko z ustreznimi ukrepi osrednjo vlogo pri obravnavanju nadlegovanja v svetu dela in nasilja v družini. Z vedno večjo dostopnostjo dela na daljavo od doma je lahko mesto nasilja v družini dejansko delovno mesto žrtve. Tudi delodajalci in sindikati lahko prispevajo k prepoznavanju primerov nasilja v družini, podpori žrtvam in obravnavi vplivov nasilja v družini na poklicno življenje. Obstaja že veliko primerov dobrih praks ter dogovorov o politikah na delovnem mestu, ki nudijo podporo žrtvam nasilja v družini in jim omogočajo varno nadaljnje delo.

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51h) Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko socialni partnerji kolektivno pogajajo o ukrepih za preprečevanje in obravnavanje primerov nadlegovanja in kibernetskega nasilja v svetu dela ter za prepoznavanje žrtev nasilja v družini in zagotavljanje podpore žrtvam nasilja v družini. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje kolektivnih pogajanj o praksah na delovnem mestu, namenjenih preprečevanju in obravnavanju primerov nadlegovanja, kibernetskega nasilja in nasilja v družini, vključno s kampanjami ozaveščanja in usposabljanjem delodajalcev, delavcev, predstavnikov delavcev, vključno s sindikati, ter predstavnikov za zdravje in varnost pri delu.

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51i) Države članice bi morale izboljšati delovanje inšpektoratov za delo s potrebnimi finančnimi sredstvi, viri, osebjem in usposabljanjem, da bi zagotovile učinkovit, sorazmeren in nediskriminatoren nadzor ter preglede na terenu, vključno z rutinskimi in nenapovedanimi obiski, da bi odkrili primere nasilja zaradi spola, spolnega nadlegovanja in kibernetskega nasilja v svetu dela ali nasilja v družini ter izboljšali zaščito delavcev. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da imajo organizacije, ki zastopajo interese delavcev, zlasti sindikati, dostop do delovnega mesta, s soglasjem delavcev pa tudi do njihovih podatkov.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.	(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale biti dostopne invalidom, zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem in finančnim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje.	(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem, finančnim in zaposlitvenim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje. Zagotoviti bi bilo treba zatočišča in drugo ustrezno začasno nastanitev, ki bi bili ustrezno prilagojeni posebnim potrebam žrtev z invalidnostmi.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske na podeželju, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.	(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, kot so invalidi, osebe z izvedeno pravico do prebivanja, priseljene osebe brez dokumentov, osebe prosilke za mednarodno zaščito, osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne osebe, osebe z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, LGBTIQ+ osebe, nosečnice in matere, ki so pred kratkim rodile, osebe na podeželju, osebe, ki živijo v ustanovi, osebe, ki so spolne delavke, osebe v pridržanju ali starejše osebe, otroci in žrtve kaznivih dejanj iz časti, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Ženske z invalidnostmi nesorazmerno doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zaradi invalidnosti pa imajo pogosto težave pri dostopu do zaščitnih in podpornih ukrepov. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko ženske z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju pomoči.	(57) Invalidne ženske in deklice, vključno z žrtvami prisilne sterilizacije, nesorazmerno doživljajo vse oblike nasilja zaradi spola in nasilja v družini, tako doma kot zunaj doma. Zaradi pomanjkanja dostopnih zaščitnih in podpornih ukrepov imajo žrtve z invalidnostmi pogosto težave pri zavzemanju za svoje pravice in pri tem, da bi jih drugi slišali in jim verjeli, ter pri dostopu do takšnih zaščitnih in podpornih ukrepov. Postopek prijave nasilja pogosto ni dostopen zaradi neustreznih politik in standardov, negativnega odnosa, fizičnih ovir, pomanjkljivih informacij in komunikacije, nezagotavljanja storitev, neustreznega financiranja in nevključenosti žrtev z invalidnostmi v odločitve, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Države članice bi zato morale ustrezno prilagoditi svoje podporne službe, zadevne akterje ustrezno usposobiti in zagotoviti, da lahko žrtve z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju in prejemanju pomoči.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so kampanje ozaveščanja. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, zlasti s krepitvijo spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov.	(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so kampanje ozaveščanja. V kampanjah ozaveščanja bi bilo treba posebno pozornost nameniti ženskam, ki so žrtve diskriminacije in nasilja zaradi kombinacije svojega spola in drugih razlogov, ter žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju nasilja v družini in s tem povezane stigmatizacije, pri čemer bi bilo treba vse osebe, vključno s samimi žrtvami, seznaniti z znaki nasilja in zlorabe. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, zlasti s krepitvijo celovite in vključujoče spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti predvsem na dečke in mlade moške.

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast ne dojemajo kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok.	(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja in odpravljanje obstoječih škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast nikoli ne morejo dojemati ali uporabiti kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi ter spoštovanje izrecne privolitve in telesne avtonomije obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok. Na delovnem mestu lahko imajo programi usposabljanja in ozaveščanja ključno vlogo pri spopadanju s stereotipi in preoblikovanju kulture znotraj in zunaj delovnega okolja. Države članice bi morale sprejeti tudi ukrepe za preprečevanje nasilja zaradi spola in nadlegovanja pri delu zaradi nosečnosti ali nedavnega materinstva.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Usposabljanja bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Svetal45 . Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.	(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci v javnem in zasebnem sektorju ter v civilni družbi, vključno s socialnimi partnerji, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, redno in obvezno udeležujejo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije, pri čemer se zlasti upoštevajo potrebe žrtev z invalidnostmi. Usposabljanja, pri katerih bi bilo treba upoštevati spol in invalidnost, bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Vključevati bi morala tudi preprečevanje in prepoznavanje nasilja, kibernetskega nasilja in nadlegovanja v svetu dela ter opredelitev najbolj ranljivih in prikrajšanih skupin, ki se jim pri prijavi pogosto najmanj verjame, kot so migranti, osebe LGBTIQ+ ali invalidi. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in kibernetskega nasilja v svetu dela ter za prepoznavanje in obravnavanje primerov nasilja v družini in njegovih posledic za delavce bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami in predstavniki delavcev. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem, kibernetskim nasiljem in nasiljem v družini v svetu dela in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.
__________________	__________________
45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).	45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60a) Delodajalci bi morali zagotoviti kulturo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in dostojanstvu, da bi preprečili nasilje in nadlegovanje v svetu dela, sorazmerno s svojo pristojnostjo, med drugim s sprejetjem in izvajanjem vključujoče politike, ki upošteva vidik spola, na delovnem mestu glede nasilja in nadlegovanja zaradi spola po posvetovanju z delavci in njihovimi predstavniki, imenovanjem zaupnega svetovalca, zagotavljanjem varstva pred kakršno koli negativno obravnavo žrtve nasilja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu ali posledicami zanje, upoštevanjem nasilja in nadlegovanja zaradi spola pri upravljanju in oceni tveganja varnosti in zdravja pri delu ter z rednim obveščanjem in usposabljanjem vseh delavcev in njihovih predstavnikov o opredeljenih nevarnostih in tveganjih nasilja in nadlegovanja.

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Uvodna izjava 60 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60b) S to direktivo bi se moralo zagotoviti, da bi se preventivni in zaščitni ukrepi proti nasilju, diskriminaciji in nadlegovanju pri delu, vključno z nasiljem in nadlegovanjem s strani tretjih oseb, na primer strank, obiskovalcev in pacientov, ustrezno uporabljali glede na okoliščine primera in ne bi bili omejeni zgolj na primere diskriminacije. Države članice bi morale v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotoviti učinkovite zaščitne ukrepe.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.	(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih in predsodkih, tudi na podlagi različnih razlogov za diskriminacijo, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami. Države članice bi morale ženske organizacije civilne družbe, tudi organizacije, ki delajo z ženskami z večjim tveganjem nasilja zaradi spola, priznati kot partnerje pri razvoju in izvajanju politik ter jih po potrebi vključiti v delo vladnih organov in odborov, ki se ukvarjajo z bojem proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini. Poleg tega bi se bilo treba o pomembnih vprašanjih posvetovati z drugimi ustreznimi deležniki, na primer s socialnimi partnerji v zvezi z nasiljem zaradi spola in spolnim nadlegovanjem pri delu.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi.	(62) Vzpostaviti bi bilo treba zgodnje intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, vključno s tveganjem ponovitve takih kaznivih dejanj. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preučijo svoj odnos do žrtev in prepričanja, ki jih imajo v zvezi z njimi.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu).	(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu).

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.	(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Zbrani podatki bi morali vključevati okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, na primer okoliščine, da je bilo storjeno doma, na delovnem mestu ali na spletu, ter informacije o tem, ali je žrtev izpostavljena večjemu tveganju, da bo žrtev nasilja zaradi spola, saj je na podlagi teh informacije mogoče določiti prihodnje ciljno usmerjene ukrepe politike. Poleg tega bi morali biti vključeni podatki o tem, ali je bilo nasilje storjeno nad žrtvami presečne diskriminacije. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Uvodna izjava 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(68) Ker ciljev te direktive, in sicer preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boja proti njima po vsej Uniji na podlagi skupnih minimalnih pravil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenega cilja.	(68) Ker ciljev te direktive, in sicer preprečevanja nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter boja proti njima po vsej Uniji na podlagi skupnih minimalnih pravil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenega cilja.

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva določa pravila o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Določa minimalna pravila glede:	Ta direktiva določa pravila o preprečevanju nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter boju proti njima. Določa minimalna pravila glede:

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravic žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pred ali med kazenskim postopkom oziroma po njem;	(b) pravic žrtev vseh oblik nasilja zaradi spola ali nasilja v družini pred ali med kazenskim postopkom in po njem;

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zaščite žrtev in podpore zanje.	(c) ukrepov za zaščito in podporo žrtvam;

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) vzpostavitve in oblikovanja preventivnih ukrepov.

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5) in členu 37(7).	1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, ter druge žrtve s povečanim tveganjem nasilja v družini, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5), členu 35(1) in členu 37(7).

Predlog spremembe  70

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dejanja nasilja zoper ženske ali nasilja v družini, kakor so opredeljena kot kazniva dejanja na podlagi drugih instrumentov prava Unije;	(b) dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, kakor so opredeljena kot kazniva dejanja na podlagi drugih instrumentov prava Unije;

Predlog spremembe  71

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) vsa druga dejanja nasilja zoper ženske ali nasilja v družini, kakor so inkriminirana na podlagi nacionalnega prava.	(c) vsa druga dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, kakor so inkriminirana na podlagi nacionalnega prava.

Predlog spremembe  72

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) „nasilje zaradi spola“ pomeni nasilje ali grožnjo z nasiljem, usmerjeno v osebo zaradi njenega spola, spolne identitete, spolnega izraza ali spolnih značilnosti;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec kaznivega dejanja prebiva ali je prebival z žrtvijo;	(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec kaznivega dejanja prebiva ali je prebival z žrtvijo, vključno z dejanji, ki se zgodijo v družini ali gospodinjstvu in osebi preprečujejo, da bi vstopila na trg dela ali na njem ostala;

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) „svet dela“ pomeni med delom, povezano z delom ali izhajajoč iz dela, vključno z javnimi in zasebnimi prostori, kadar se tam opravlja delo; v krajih, kjer je delavec plačan, si vzame odmor za počitek ali obrok ali uporablja sanitarne prostore, prostore za umivanje in preoblačenje; med potovanji, usposabljanjem, prireditvami ali družabnimi dejavnostmi, povezanimi z delom; v okviru komunikacije, povezane z delom, tudi s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije; v nastanitvenih prostorih, ki jih zagotovi delodajalec; ter med prevozom na delo in z njega;

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „spolno nadlegovanje pri delu“ pomeni kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica ali samozaposlitve oziroma v povezavi z zaposlitvijo, poklicem ali samozaposlitvijo ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje;	(g) „nadlegovanje v svetu dela“ pomeni kakršno koli obliko nasilja in nadlegovanja ter druge oblike telesnega ali psihološkega nasilja, usmerjenega v osebe zaradi njihovega biološkega ali družbenega spola, ki zlasti nesorazmerno prizadene ženske, vključno s spolnim nadlegovanjem, ki se izraža skozi kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med iskanjem zaposlitve, usposabljanjem, vključno s pripravniki in vajenci, opravljanjem zaposlitve, poklica ali samozaposlitve, vključno z neformalnim delom, v javnem in zasebnem sektorju oziroma v povezavi z njimi ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje, tudi kadar se zavrnitev takšnega ravnanja ali privolitev vanj bodisi izrecno bodisi implicitno uporabi kot podlaga za odločitve v povezavi z zaposlitvijo;

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.	2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi oseba vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem oseba zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti. Dejanje šteje kot sporazumno, če temelji na prostovoljni privolitvi kot rezultatu svobodne volje zadevne osebe.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem.	3. Privolitev se zahteva za vsako posamezno dejanje in se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom osebe, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem, preteklim spolnim vedenjem ali trenutnim ali predhodnim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Prisilna sterilizacija
	1.  Države članice zagotovijo, da se naklepna izvedba kirurškega posega, katerega namen ali posledica je prenehanje sposobnosti osebe za naravno reprodukcijo brez njene predhodne in zavestne privolitve ali razumevanja posega, kaznuje kot kaznivo dejanje.
	2.  Države članice zagotovijo, da predhodne in zavestne privolitve osebe v kirurški poseg iz odstavka 1 ni mogoče nadomestiti s privolitvijo starša, zakonitega skrbnika ali sodno odločbo.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) dajanje intimnih fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(a) dajanje intimnih fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin, vključno z vsebinami, ki prikazujejo spolne dejavnosti druge osebe, brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izdelovanje ali prirejanje fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(b) izdelovanje ali prirejanje fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vztrajne grožnje drugi osebi ali ustrahovanje druge osebe z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zaradi česar se ta oseba boji za lastno varnost ali za varnost vzdrževanih družinskih članov;	(a) vztrajne grožnje drugi osebi, prisiljenje ali ustrahovanje druge osebe z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zaradi česar se ta oseba boji za lastno varnost ali za varnost drugih, na primer vzdrževanih družinskih članov, sorodnikov ali partnerjev, zlasti v domačem okolju;

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) stalno nadzorovanje druge osebe z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja ter z namenom slediti gibanju in dejavnostim te osebe oziroma spremljati njeno gibanje in dejavnosti;	(b) stalno nadzorovanje druge osebe z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja ter z namenom slediti gibanju in dejavnostim te osebe oziroma spremljati njeno gibanje in dejavnosti, tudi v svetu dela;

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dajanje vsebin, ki vsebujejo osebne podatke druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati te končne uporabnike k povzročanju telesne ali znatne duševne škode tej osebi.	(c) dajanje osebnih podatkov druge osebe brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati te končne uporabnike k povzročanju telesne, spolne, duševne ali ekonomske škode tej osebi ali h grožnjam s takšno škodo.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo, tako da se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči znatno duševno škodo;	(a) sprožitev napada javno ali skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo, tako da se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči znatno duševno ali ekonomsko škodo, tudi v svetu dela;

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na biološki ali družbeni spol, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.	Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na biološki ali družbeni spol, ali druge zaščitene skupine v skladu s pravom Unije, kot je navedeno v členu 2, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 6 kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.	4. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz členov 6 in 6a kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kaznivo ravnanje ali drugo kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini se je ponavljalo;	(a) kaznivo ravnanje ali drugo kaznivo dejanje nasilja zaradi spola ali nasilja v družini se je ponavljalo;

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer stanja odvisnosti oziroma telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare ali ker je živela v ustanovi;	(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer rezidentskega statusa, starosti, stanja odvisnosti, vključno z ekonomsko odvisnostjo, negotovosti zaposlitve ali telesne, duševne, intelektualne oziroma senzorne okvare ali stiske ali življenja v ustanovi;

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) kaznivo dejanje je bilo storjeno zoper žensko, ki opravlja funkcijo v političnem ali javnem življenju;

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) kaznivo ravnanje je bilo storjeno v navzočnosti otroka;	(d) kaznivo ravnanje je bilo storjeno v navzočnosti otroka ali druge vzdrževane ali ranljive osebe;

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) storilec je kaznivo ravnanje storil z zlorabo svojega priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva;	(m) storilec je kaznivo ravnanje storil z zlorabo svojega priznanega položaja zaupanja, hierarhije, avtoritete ali vpliva, na primer v povezavi z delovnim razmerjem;

Predlog spremembe  92

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 6 najmanj deset let po njihovi storitvi.	3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 6 in 6a najmanj deset let po njihovi storitvi.

Predlog spremembe  93

Predlog direktive

Člen 16 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prijava nasilja nad ženskami ali nasilja v družini	Prijava nasilja zaradi spola ali nasilja v družini

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja.	1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve, tudi invalidne osebe ali osebe, ki živijo v ustanovah, kazniva dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način, tudi z uporabo Braillove pisave in znakovnega jezika. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih dostopnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja. Pritožbeni mehanizmi so dostopni tudi žrtvam brez digitalnih spretnosti, žrtvam, ki živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih s težkim dostopom do digitalnih orodij in interneta, ter invalidom.

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom brez strahu pred povračilnimi ukrepi ali negativnimi posledicami.

Predlog spremembe  96

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.	4. Kadar kazniva dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.

Predlog spremembe  97

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence vsaj do zaključka prve individualne ocene iz člena 18.	5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence vsaj do zaključka prve individualne ocene iz člena 18.

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme za prijavo, postopke ukrepanja ter preiskovalne mehanizme v primerih nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Države članice in delodajalci sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite pred viktimizacijo ali negativnimi posledicami za prijavitelje, žrtve, priče in žvižgače, varstvo zasebnosti teh posameznikov in zaupnosti ter preprečevanje zlorabe veljavnih zahtev glede zasebnosti in zaupnosti.
	Države članice in delodajalci poskrbijo, da zagotavljanje dokazov ne obremenjuje žrtev niti ne prispeva k nadaljnji viktimizaciji.

Predlog spremembe  99

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.	1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje zaradi spola ali nasilje v družini, zadostno strokovno znanje, zmogljivost in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  100

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za pregon in preiskavo.	2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za pregon in preiskavo.

Predlog spremembe  101

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje nad ženskami ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vloži uradna prijava.	3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje zaradi spola ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vloži uradna prijava.

Predlog spremembe  102

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije spola in drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.	4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev in zatočišča za ženske, socialne službe in zdravstveni delavci.	6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so organizacije civilne družbe, centri za zaščito žrtev in zatočišča za ženske, socialne službe in zdravstveni delavci, pa tudi socialni partnerji, če do viktimizacije pride v svetu dela.

Predlog spremembe  104

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem individualne ocene zagotovijo, da zaščitni ukrepi ustrezajo trenutnemu položaju žrtve. To vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.	7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem individualne ocene zagotovijo, da zaščitni ukrepi učinkovito ter v zadostni meri obravnavajo trenutni položaj in potrebe žrtve. To vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.

Predlog spremembe  105

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če so bile v ocenah iz členov 18 in 19 ugotovljene posebne potrebe žrtve po podpori ali zaščiti ali če žrtev zaprosi za podporo, države članice zagotovijo, da podporne službe vzpostavijo stik z žrtvijo in ji ponudijo podporo.	1. Če so bile v ocenah iz členov 18 in 19 ugotovljene posebne potrebe žrtve po podpori ali zaščiti ali če žrtev zaprosi za podporo, države članice zagotovijo, da strokovne podporne službe vzpostavijo stik z žrtvijo in ji ponudijo podporo.

Predlog spremembe  106

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih neposredne nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela ali kakršen koli stik z žrtvijo ali njenimi vzdrževanimi družinskimi člani. Taki ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih neposredne nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela ali kakršen koli stik z žrtvijo ali njenimi vzdrževanimi družinskimi člani ali s krajem opravljanja dela. Taki ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  107

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice izdajo smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Smernice vključujejo navodila o tem,	Države članice izdajo smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja zaradi spola ali nasilja v družini. Smernice vključujejo navodila o tem,

Predlog spremembe  108

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) kako pri vseh dejavnostih in ukrepih uporabiti presečni pristop, ki upošteva vidik spola;

Predlog spremembe  109

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok;	(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme in spola, invalidnost, jezik ter potrebe otrok;

Predlog spremembe  110

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) kako zadovoljiti večje potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov;	(e) kako zadovoljiti večje potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov;

Predlog spremembe  111

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kako se izogniti spolnim stereotipom;	(f) kako se izogniti spolnim stereotipom in nezavednim predsodkom;

Predlog spremembe  112

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) kako žrtve napotiti na podporne službe, da se zagotovi ustrezna obravnava žrtev kot tudi primerov nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	(g) kako žrtve napotiti na ustrezne, pravočasne in dostopne podporne službe, da se zagotovi ustrezna obravnava žrtev kot tudi primerov nasilja zaradi spola ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  113

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotavljajo neodvisno pomoč in svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini;	(a) zagotavljajo neodvisno pomoč in svetovanje žrtvam in pričam nasilja zaradi spola in nasilja v družini;

Predlog spremembe  114

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko organi iz odstavka 1 delujejo v imenu ene ali več žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v sodnih postopkih ali jih pri tem podpirajo, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino iz člena 26 in zahteve za odstranitev spletnih vsebin iz člena 25, če žrtve to odobrijo.	2. Države članice zagotovijo, da lahko organi iz odstavka 1 delujejo v imenu ene ali več žrtev nasilja zaradi spola ali nasilja v družini v sodnih postopkih ali jih pri tem podpirajo, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino iz člena 26 in zahteve za odstranitev spletnih vsebin iz člena 25, če žrtve to odobrijo.

Predlog spremembe  115

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja zaradi spola ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  116

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Škoda vključuje stroške za zdravstvene storitve, podporne storitve, rehabilitacijo, izgubo dohodka in druge razumne stroške, ki so nastali zaradi kaznivega dejanja ali za obvladovanje njegovih posledic. Znesek dodeljene odškodnine krije tudi telesno in duševno škodo ter drugo nepremoženjsko škodo.	4. Škoda vključuje stroške za zdravstvene storitve, podporne storitve, rehabilitacijo, izgubo dohodka, prejemke in priložnosti, povezane z zaposlitvijo, in druge stroške, ki so nastali zaradi kaznivega dejanja ali za obvladovanje njegovih posledic. Znesek dodeljene odškodnine krije tudi telesno in duševno škodo ter drugo nepremoženjsko škodo.

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:	1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo brezplačne in zaupne strokovne podporne storitve iz člena 8(3) in člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. Zagotovijo tudi, da so te strokovne podporne storitve prilagojene invalidom. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve;	(a) podpora, informacije in nasveti o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z možnostjo dostojne in dostopne nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju kakovostne zaposlitve;

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Strokovna podpora iz odstavka 1 se ponudi osebno in je zlahka dostopna, tudi na spletu ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	2. Strokovna podpora iz odstavka 1 se ponudi osebno in je zlahka dostopna, tudi na spletu ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini, tudi tistih iz prikrajšanih ali raznolikih okolij, na primer migrantov ali invalidnih oseb, in oseb, ki živijo v ustanovah.

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točke (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.	3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točk (a) in (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije, na primer organizacije žensk, dobrodelne organizacije ter druge organizacijem, ki zagotavljajo pravno pomoč, zdravstveno varstvo in socialno zaščito.

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“ . Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo in socialne storitve, psihosocialno podporo ter pravne storitve in storitve policije.	4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“ . Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo in socialne storitve, psihosocialno podporo ter pravne storitve in storitve policije ter je na voljo in dostopno invalidnim žrtvam in žrtvam z migrantskim poreklom.

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.	5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce, socialne partnerje, inšpektorje za delo in druge pristojne organe, odgovorne za spremljanje in izvrševanje delovne in socialne zakonodaje, o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.

Predlog spremembe  123

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne službe v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	6. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne službe v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini.

Predlog spremembe  124

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.	1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri so zadolženi za ugotavljanje, ali je bil motiv za spolno nasilje povezan z biološkim ali družbenim spolom ali drugimi osebnimi značilnostmi žrtve. Ti centri izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 29a
	Strokovna podpora za žrtve prisilne sterilizacije
	1.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom in prakso poskrbijo za učinkovito in dostopno podporo žrtvam prisilne sterilizacije, pri kateri se upošteva njihova morebitna invalidnost in ki vključuje ginekološko, psihološko in posttravmatsko oskrbo in svetovanje, prilagojeno posebnim potrebam teh žrtev, ter se zagotavlja po storitvi kaznivega dejanja in vse dokler je potrebno.
	2.  Za zagotavljanje podpore žrtvam prisilne sterilizacije se smiselno uporabljata člen 27(3) in (6) ter člen 28(2).

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 30 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strokovna podpora za žrtve spolnega nadlegovanja pri delu	Strokovna podpora za žrtve nasilja in nadlegovanja, vključno s kibernetskim nasiljem in nasiljem s strani tretjih oseb v svetu dela ter nasiljem v družini

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da so v primerih spolnega nadlegovanja pri delu žrtvam in delodajalcem na voljo zunanje svetovalne storitve. Te storitve vključujejo svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu, o pravnih sredstvih, ki so na voljo delodajalcu za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o zgodnjem spravnem postopku, če žrtev to želi.	1. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so v primerih nasilja in nadlegovanja v svetu dela žrtvam na voljo zunanje, strokovne in zaupne svetovalne in pravne storitve, ne glede na to, ali so žrtve delavci ali delodajalci. Te storitve so brezplačne vsaj za žrtve, ki jih niso zmožne kriti same. Vključujejo svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu, o pravnih sredstvih, ki so na voljo delodajalcu za odstranitev storilca z delovnega mesta, in zagotovitev možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi.
	Države članice zagotovijo, da se te storitve in podpora ponujajo na spletu in zunaj njega, da bi bile dostopne vsem, tudi starejšim in osebam z invalidnostjo, ter zagotovijo, da nihče ne bo zapostavljen.
	2.  Delavci imajo pravico, da jim njihov sindikat zagotovi podporo in jih zastopa, ter pravico dostopa do informacij o razpoložljivih pravnih sredstvih in dostopa do teh pravnih sredstev. Sindikalni predstavniki morajo biti zmožni podpirati delavce v vseh postopkih, ki jih zadevajo.
	3.  Države članice zagotovijo, da morajo delodajalci svoje delavce ob začetku pogodbe obvestiti o veljavnih politikah, usposabljanjih in postopkih proti nadlegovanju, na primer o pravicah delavcev, ki so žrtve nasilja na delovnem mestu, ter o dostopu do zunanjih svetovalnih storitev iz odstavka 1 tega člena.
	Države članice zagotovijo tudi, da na delovnem mestu ni škodljivega ravnanja ali posledic za žrtve nasilja na podlagi spola. Zlasti zagotovijo, da ni neposredne in posredne diskriminacije delavcev na podlagi tega, da so uveljavljali svoje pravice iz te direktive, da so v ta namen vložili tožbeni zahtevek ali da so bili dokazano žrtve nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30a
	Plačan dopust
	1.  Države članice zagotovijo, da so žrtve nasilja zaradi spola, nasilja v družini, nadlegovanja v svetu dela, vključno s spolnim nadlegovanjem, spletnega nasilja in nasilja s strani tretjih oseb, upravičene do plačanega dopusta. Države članice lahko določijo obseg, trajanje in pogoje takega dopusta v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.
	2.  Države članice sprejmejo ukrepe za podporo žrtvam, ki opravljajo samostojno dejavnost in morajo prenehati s svojo dejavnostjo zaradi varnosti ali zaradi uveljavljanja svojih pravic kot žrtve.

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 30 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30b
	Prožne ureditve dela
	Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavci, ki so žrtve nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, pravico zahtevati kratkoročne prožne ureditve dela, katerih trajanje in ureditve določijo države članice.

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 30 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 30c
	Kolektivna pogajanja v zvezi s preprečevanjem in obravnavanjem nasilja zaradi spola
	Države članice zagotovijo, da se lahko socialni partnerji kolektivno pogajajo o ukrepih za preprečevanje in obravnavanje vseh oblik nasilja zaradi spola v svetu dela ter za pomoč pri prepoznavanju žrtev takega nasilja in zagotavljanje podpore tem žrtvam, zlasti o zadevah iz členov36, 36a in 37. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje takih kolektivnih pogajanj, vključno s kampanjami za ozaveščanje in usposabljanjem socialnih partnerjev ter predstavnikov za zdravje in varnost na delovnem mestu.

Predlog spremembe  131

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.	1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo svetovanje žrtvam nasilja zaradi spola in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.

Predlog spremembe  132

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. [Države članice zagotovijo, da se storitve iz odstavka 1 za žrtve nasilja nad ženskami zagotavljajo pod enotno številko na ravni EU „116 016“ ter da so končni uporabniki ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi te številke.]	4. [Države članice zagotovijo, da se storitve iz odstavka 1 za žrtve nasilja zaradi spola zagotavljajo pod enotno številko na ravni Unije „116 016“ ter da so končni uporabniki ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi te številke.]

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so ustrezno opremljeni za posebne potrebe otrok, vključno z otroškimi žrtvami.	2. Države članice zagotovijo, da so na voljo dostopna zatočišča in druge ustrezne začasne nastanitve ter da so opremljene za posebne potrebe otrok, vključno z otroki žrtvami, invalidnimi žrtvami ali žrtvami z različnim jezikovnim in kulturnim ozadjem, pa tudi za posebne potrebe enostarševskih družin. Države članice upoštevajo jezikovne ovire in zagotavijo, da so storitve po potrebi dostopne v več jezikih, ne le v uradnem jeziku države članice.

Predlog spremembe  134

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju. Podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka ter upošteva otrokovo korist.	1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja zaradi spola ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju. Podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka ter upošteva otrokovo korist.

Predlog spremembe  135

Predlog direktive

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in imetnikom starševske odgovornosti, ki je storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, če ima slednji pravico do stikov. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi.	Države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in imetnikom starševske odgovornosti, ki je storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja zaradi spola ali nasilja v družini, če ima slednji pravico do stikov. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi.

Predlog spremembe  136

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske.	1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje zaradi spola ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske LBTIQ, nosečnice in porodnice, spolne delavke, ženske v pridržanju, starejše ženske in druge osebe LGBTIQ, ki so izpostavljene nasilju zaradi spola.

Predlog spremembe  137

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Podporne storitve iz členov 27 do 32 razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za nastanitev žrtev z invalidnostmi ob upoštevanju njihovih posebnih potreb, vključno z osebno pomočjo.	2. Podporne storitve iz členov 27 do 32 razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi, med drugim tudi z usposobljenim osebjem, za nastanitev invalidnih žrtev ob upoštevanju njihovih posebnih potreb, vključno z osebno pomočjo.

Predlog spremembe  138

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Podporne storitve so na voljo državljanom tretjih držav, ki so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tudi prosilcem za mednarodno zaščito, osebam brez dokumentov in pridržanim osebam v postopku vračanja. Države članice zagotovijo, da se žrtve, ki za to zaprosijo, namestijo ločeno od oseb drugega spola v centrih za pridržanje za državljane tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ali se namestijo ločeno v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito.	3. Podporne storitve so na voljo državljanom tretjih držav, ki so žrtve nasilja zaradi spola in nasilja v družini, tudi prosilcem za mednarodno zaščito, osebam brez dokumentov in pridržanim osebam v postopku vračanja. Države članice zagotovijo, da se žrtve, ki za to zaprosijo, namestijo ločeno od oseb drugega spola v centrih za pridržanje za državljane tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ali se namestijo ločeno v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito.

Predlog spremembe  139

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da lahko posamezniki primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini v sprejemnih centrih in centrih za pridržanje prijavijo ustreznemu osebju ter da so vzpostavljeni protokoli za ustrezno in hitro obravnavo takih prijav v skladu z zahtevami iz členov 18, 19 in 20.	4. Države članice zagotovijo, da lahko posamezniki primere nasilja zaradi spola ali nasilja v družini v sprejemnih centrih in centrih za pridržanje prijavijo ustreznemu osebju ter da so vzpostavljeni protokoli za ustrezno in hitro obravnavo takih prijav v skladu z zahtevami iz členov 18, 19 in 20.

Predlog spremembe  140

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja zaradi spola in nasilja v družini.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja ter raziskovalne in izobraževalne programe, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.	2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja, zlasti kampanje, namenjene odpravljanju stigmatizacije nasilja v družini in nasilja zaradi spola, obveščanju žrtev o razpoložljivi podpori in izobraževanju ljudi o prepoznavanju znakov nasilja in o varni pomoči žrtvam, ter raziskovalne in izobraževalne programe, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice dajo širši javnosti na voljo informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih.	3. Države članice dajo ob upoštevanju kulturnih in jezikovnih ovir širši javnosti na voljo informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih v oblikah, ki so dostopne tudi invalidom.

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za skupine z večjim tveganjem se izvajajo ciljno usmerjeni ukrepi, vključno za otroke, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti in zrelosti, ter za osebe z invalidnostmi, pri katerih se upoštevajo jezikovne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način.	4. Za skupine z večjim tveganjem se izvajajo ciljno usmerjeni ukrepi, vključno za otroke, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti in zrelosti, starejše osebe, invalidne osebe in osebe, ki pripadajo kateri koli drugi ranljivi ali prikrajšani skupini, pri tem pa se upoštevajo jezikovne in kulturne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način.

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti ovreči škodljive spolne stereotipe, spodbujati enakost žensk in moških ter spodbujati vse, tudi moške in dečke, da dajejo pozitiven zgled in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive.	5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti ovreči in odpraviti škodljive spolne stereotipe, spodbujati enakost žensk in moških ter spoštovanje privolitve in spodbujati vse osebe, tudi moške in dečke, da dajejo pozitiven zgled v boju proti nasilju zaradi spola in nasilju v družini in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive.

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. S preventivnimi ukrepi se razvija in/ali povečuje ozaveščenost o škodljivosti prakse pohabljanja ženskih spolovil.	6. S preventivnimi ukrepi se razvija in/ali povečuje ozaveščenost o škodljivosti prakse pohabljanja ženskih spolovil in prisilne sterilizacije.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo, da se spolno nadlegovanje pri delu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni.	8. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da se nasilje v svetu dela ter nasilje v družini opredelita, prepovesta in obravnavata v ustreznih nacionalnih zakonih in politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni. Socialni partnerji in inšpektorati za delo v državah članicah so prav tako vključeni v izvajanje teh politik na ravni delovnega mesta.

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 36a
	Posebni preventivni ukrepi v svetu dela
	1.  Države članice zagotovijo, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, sorazmerne z njihovimi pristojnostmi, za preprečevanje nasilja in nadlegovanja zaradi spola v svetu dela, zlasti:
	(a)  po posvetovanju z delavci in njihovimi predstavniki sprejmejo in izvajajo vključujočo in spolu prilagojeno politiko na delovnem mestu glede nasilja in nadlegovanja zaradi spola;
	(b)  imenujejo zaupnega svetovalca za zagotavljanje podpore in neformalnega svetovanja žrtvam nasilja in nadlegovanja zaradi spola, ne glede na to, ali ga je zagrešil sodelavec ali tretja oseba;
	(c)  pri upravljanju in oceni tveganj za varnost in zdravje pri delu upoštevajo nasilje in nadlegovanje zaradi spola ter s tem povezana psihosocialna tveganja.
	2.  Države članice zagotovijo, da delodajalci v sodelovanju s sindikati in predstavniki delavcev sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja in podporo žrtvam nasilja zaradi spola. Delavci imajo pravico do podpore sindikata ter predstavnika za zdravje in varnost na delovnem mestu.

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok.	1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve, tudi v organizacijah civilne družbe, in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, vključno s socialnimi partnerji, predstavniki za zdravje in varnost pri delu ter inšpektorji za delo, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo in preprečijo primere nasilja zaradi spola ali nasilja v družini in se nanje odzovejo, preprečijo nadaljnje nasilje in ponovno viktimizacijo ter žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme, spola in invalidnosti ter potrebe otrok, pa tudi morebitne kulturne in jezikovne ovire.

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri in babicami, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja ženskega spolovila ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike.	2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri in babicami, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja ženskega spolovila in prisilne sterilizacije ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike.

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Osebe z nadzornimi funkcijami na delovnem mestu v javnem in zasebnem sektorju so deležne usposabljanja o tem, kako prepoznati, preprečiti in se odzvati na spolno nadlegovanje pri delu, vključno z oceno tveganj za varnost in zdravje pri delu, da se zagotovita podpora žrtvam takega nadlegovanja in ustrezen odziv. Te osebe in delodajalci prejmejo informacije o učinkih nasilja nad ženskami in nasilja v družini na delo ter o tveganju takega nasilja s strani tretjih oseb.	3. Osebe z nadzornimi funkcijami na delovnem mestu, pa tudi predstavniki delavcev, zlasti sindikati ter predstavniki za zdravje in varnost na delovnem mestu v javnem in zasebnem sektorju, se udeležijo posebnega usposabljanja, po potrebi v ustreznih dostopnih oblikah, ki se izvaja v sodelovanju s sindikati ter predstavniki za zdravje in varnost, o tem, kako prepoznati, preprečiti in se odzvati na spolno nadlegovanje, vključno z ocenami tveganj, ki upoštevajo vidik spola, v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, zlasti ugotovljenimi nevarnostmi in tveganji nasilja in nadlegovanja s strani tretjih oseb v svetu dela ter tveganji nasilja v družini, in njihovimi obveznostmi poročanja, da zagotovijo podporo žrtvam in pričam, ki jih to zadeva, ter se ustrezno odzovejo, zlasti kar zadeva ustrezne specializirane podporne storitve za napotitev žrtev in pravice iz te direktive, pa tudi zaščitne ukrepe, vključno s pravicami in odgovornostmi delavcev. Te osebe in delodajalci prejmejo informacije o učinkih nasilja in nasilja v družini na delo ter o tveganju takega nasilja s strani tretjih oseb. Udeležijo se tudi usposabljanja o tem, kako prepoznati primere nasilja v družini, zagotoviti podporo žrtvam in omogočiti, da lahko žrtve nadaljujejo z delom v varnem okolju. Države članice zagotovijo, da delodajalci zagotovijo redno in brezplačno usposabljanje za vse delavce, zlasti ob nastopu novega delovnega mesta.

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2 vključujejo usposabljanje za usklajeno sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	4. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1, 2 in 3 vključujejo usposabljanje za usklajeno sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja zaradi spola ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi.	6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi, tudi s strani žrtev iz ranljivih in prikrajšanih skupin, zlasti ko gre za invalidne osebe.

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov.	7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1, 2, 3 in 6, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja zaradi spola in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov.

Predlog spremembe  154

Predlog direktive

Člen 38 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Intervencijski programi	Programi zgodnjega posredovanja

Predlog spremembe  155

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo vzpostavitev ciljno usmerjenih in učinkovitih intervencijskih programov, ki so namenjeni preprečevanju in zmanjšanju tveganja storitve kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali ponovitve takih kaznivih dejanj.	1. Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo vzpostavitev ciljno usmerjenih in učinkovitih intervencijskih programov, ki so namenjeni preprečevanju in zmanjšanju tveganja storitve kaznivih dejanj nasilja zaradi spola ali nasilja v družini ali ponovitve takih kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  156

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Intervencijskih programov se lahko udeležijo tudi osebe, ki se bojijo, da bi lahko storile katero od kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	2. Intervencijskih programov se lahko udeležijo tudi osebe, ki se bojijo, da bi lahko storile katero od kaznivih dejanj nasilja zaradi spola ali nasilja v družini.

Predlog spremembe  157

Predlog direktive

Člen 39 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo in izvajajo učinkovite, celovite in usklajene politike, ki se izvajajo na celotnem območju države in zajemajo vse relevantne ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njim.	1. Države članice sprejmejo in izvajajo učinkovite, celovite in usklajene politike, ki se izvajajo na celotnem območju države in zajemajo vse relevantne ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja zaradi spola in nasilja v družini ter boj proti njim.

Predlog spremembe  158

Predlog direktive

Člen 40 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, da se na nacionalni ravni zagotovi učinkovito usklajevanje in sodelovanje ustreznih organov, agencij in teles, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodstvom, državnim tožilstvom, podpornimi službami ter nevladnimi organizacijami, socialnimi službami, vključno z organi za zaščito ali socialno varstvo otrok, izvajalci izobraževanja in zdravstvenega varstva, socialnimi partnerji, brez poseganja v njihovo avtonomijo, ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti.	1. Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, da se na nacionalni ravni zagotovi učinkovito usklajevanje in sodelovanje ustreznih organov, agencij in teles, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodstvom, državnim tožilstvom, inšpektorati za delo, podpornimi službami ter nevladnimi organizacijami, socialnimi službami, vključno z organi za zaščito ali socialno varstvo otrok, izvajalci izobraževanja in zdravstvenega varstva, socialnimi partnerji, brez poseganja v njihovo avtonomijo, ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti.

Predlog spremembe  159

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.	Države članice sodelujejo in se posvetujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja zaradi spola in nasilja v družini, ali specializiranimi nevladnimi organizacijami, ki delajo z ranljivimi ženskami in žrtvami, ki so bolj izpostavljene tveganju nasilja, in socialnimi partnerji, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.

Predlog spremembe  160

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini.	(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem zaradi spola in nasiljem v družini.

Predlog spremembe  161

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10.	1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju zaradi spola ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10.

Predlog spremembe  162

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:	2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, invalidnosti, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja, vrsti kaznivega dejanja in kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno:

Predlog spremembe  163

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) število žrtev, ki so v zadnjih 12 mesecih, zadnjih petih letih in v življenju doživele nasilje nad ženskami ali nasilje v družini;	(a) število žrtev, ki so v zadnjih 12 mesecih, zadnjih petih letih in v življenju doživele nasilje zaradi spola ali nasilje v družini;

Predlog spremembe  164

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) število žrtev, ki so bile izpostavljene nasilju, razčlenjeno glede na razlog ali več razlogov, ki so motivirali kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  165

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice se v postopku zbiranja podatkov posvetujejo s socialnimi partnerji, zlasti v primeru nasilja zaradi spola in spolnega nadlegovanja pri delu.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini
Referenčni dokumenti	COM(2022)0105 – C9-0058/2022 – 2022/0066(COD)
Pristojni odbori  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 23.3.2022	FEMM 23.3.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 23.3.2022
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	7.7.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Rosa Estaràs Ferragut 8.9.2022
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	7.7.2022
Obravnava v odboru	24.1.2023
Datum sprejetja	26.4.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	João Albuquerque, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Marc Angel, Dominique Bilde, Jordi Cañas, David Casa, Leila Chaibi, Ilan De Basso, Margarita de la Pisa Carrión, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Rosa Estaràs Ferragut, Cindy Franssen, Chiara Gemma, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Irena Joveva, Radan Kanev, Ádám Kósa, Katrin Langensiepen, Elena Lizzi, Jörg Meuthen, Max Orville, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoş Pîslaru, Dennis Radtke, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gheorghe Falcă, José Gusmão, Lívia Járóka, Véronique Trillet-Lenoir, Anna Zalewska
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Marina Mesure, Vera Tax, Thomas Waitz, Lara Wolters

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34	+
PPE	David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Gheorghe Falcă, Cindy Franssen, Helmut Geuking, Radan Kanev, Dennis Radtke, Maria Walsh
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Jordi Cañas, Irena Joveva, Max Orville, Dragoş Pîslaru, Monica Semedo, Véronique Trillet-Lenoir
S&D	João Albuquerque, Marc Angel, Ilan De Basso, Estrella Durá Ferrandis, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Daniela Rondinelli, Vera Tax, Marianne Vind, Lara Wolters
The Left	Leila Chaibi, José Gusmão, Marina Mesure, Nikolaj Villumsen
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Thomas Waitz

 

7	-
ECR	Margarita de la Pisa Carrión, Anna Zalewska
ID	Elena Lizzi, Guido Reil
NI	Lívia Járóka, Ádám Kósa, Jörg Meuthen

 

3	0
ECR	Chiara Gemma
ID	Dominique Bilde
PPE	Tomáš Zdechovský

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (2.3.2023)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

Pripravljavka mnenja: Alexandra Geese

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Po ocenah Evropskega inštituta za enakost spolov so stroški nasilja nad ženskami na podlagi spola v EU leta 2019 znašali 290 milijard EUR[14]. Ti stroški so na primer vključevali stroške izgubljene gospodarske proizvodnje zaradi nasilja na podlagi spola, stroške zdravstvenih storitev, sistemov kazenskega in civilnega pravosodja, socialnega varstva in osebne stroške. Zato direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini močno vpliva na proračune EU in njenih držav članic. Ta osnutek mnenja za Odbor za proračun se osredotoča zlasti na financiranje podpore žrtvam in ustreznih agencij EU ter na poročanje in zbiranje podatkov.

 

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije, katerega cilj je izboljšati veljavne pravne instrumente EU za boj proti nasilju na podlagi spola, okrepiti pravice žrtev (zaščito, dostop do sodnega varstva, podporo, preprečevanje ter usklajevanje in sodelovanje) ter uskladiti pravo EU z mednarodnimi standardi (npr. z Istanbulsko konvencijo).

 

Da bi zagotovili strokovno podporo žrtvam vseh oblik nasilja na podlagi spola, pripravljavka mnenja predlaga, da vse storitve ustrezajo vsaj minimalnim standardom za podporne storitve, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti in zlasti Istanbulske konvencije (vključno z minimalnimi standardi za zatočišča, svetovalne centre, krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja ter telefonske številke za pomoč). Te storitve bi morali opravljati nacionalni organi, javne organizacije in nevladne organizacije, ki obravnavajo različne ciljne skupine ter so povezani z regijo in skupnostmi. Tak decentraliziran podporni sistem z veliko različnimi podpornimi storitvami lahko individualne potrebe žrtev izpolni bolj ciljno usmerjeno in učinkoviteje. Zaradi porasta kibernetskega nasilja pripravljavka mnenja predlaga tudi dodatne ukrepe za podporo žrtvam, ki bodo posebej namenjeni boju proti kibernetskemu nasilju in bi jih izvajale zlasti nevladne organizacije.

 

Da bi podprla te ukrepe, bi morala EU zagotoviti dovolj finančnih in človeških virov za podporo žrtvam in za programe preprečevanja, v naslednjem večletnem finančnem okviru pa bi morala posebej predvideti proračunska sredstva za izvajanje direktive.

 

Za zagotavljanje najboljše možne podpore žrtvam in preprečevanje nasilja na podlagi spola je treba zbrati ustrezne podatke, da bi lahko opredelili točen obseg potreb po pomoči žrtvam in preventivnih ukrepih ter njihove ponudbe. Na podlagi te podatkovne zbirke bi morale EU in države članice določiti višino finančnih sredstev za podporo žrtvam in preprečevanje nasilja na podlagi spola za njihove prihodnje proračune. Zato pripravljavka mnenja priporoča, da države članice zbirajo podrobne podatke v zvezi z nasiljem na podlagi spola in podpornimi ukrepi. Komisija (Eurostat in Evropski inštitut za enakost spolov) bi morala uskladiti zbiranje podatkov v državah članicah v standardizirani in strojno berljivi obliki na podlagi smernic, ki jih objavi Komisija.

 

Na koncu pripravljavka mnenja predlaga, da se ustreznim agencijam (Evropskemu inštitutu za enakost spolov in Eurostatu) zagotovijo potrebni človeški in finančni viri za izvajanje teh dodatnih nalog in odgovornosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.	(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo na podlagi družbenega spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic. Ženske so posledično lahko utišane in težje sodelujejo v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora.	(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic. Ženske so posledično lahko utišane in težje sodelujejo v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko vodi v povečano pojavnost depresije in anksioznosti in v skrajnih primerih privede do samomora.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij množici končnih uporabnikov brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo množici končnih uporabnikov brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.	(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij množici končnih uporabnikov brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, med drugim s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo množici končnih uporabnikov brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo množici končnih uporabnikov. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne osebe (ženske) v politiki, novinarstvu ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.	(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo množici končnih uporabnikov. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne političarke, novinarke in zagovornice človekovih pravic ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi žrtvam zagotovili celovito podporo in zaščito, bi morali biti v oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih ukrepov vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi, in sicer na podlagi jasnih smernic, ki jih izdajo države članice. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja.	(30) Da bi žrtvam zagotovili celovito podporo in zaščito, bi morali biti v oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih ukrepov vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi, ob posvetovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, in sicer na podlagi jasnih smernic, ki jih izdajo države članice. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.	(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter kibernetskim nasiljem. Storitve bi morale biti v skladu z minimalnimi standardi za podporne storitve, kot so določeni v Istanbulski konvenciji, zlasti za zatočišča, svetovalne centre, krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja ter telefonske številke za pomoč.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.	(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. Zagotoviti bi jim bilo treba zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale biti države članice in Unija odgovorne za zagotavljanje, na primer v okviru programa za pravice in vrednote ter njegovega sklopa DAPHNE, da prejmejo ustrezna sredstva, medtem ko Unija po potrebi zagotavlja dopolnilno financiranje. Države članice bi morale zagotoviti, da vse žrtve, ki pripadajo ranljivim skupinam ali skupnostim, prejmejo prilagojeno podporo glede na njihove potrebe, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti jezikovnim potrebam ter morebitnim preteklim ali sedanjim izkušnjam nekaterih skupnosti z diskriminacijo. Podpora bi morala biti zagotovljena v obliki storitev zunaj spleta in na spletu ter glede na specifične potrebe.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) poudarja, da je odgovornost držav članic, da poskrbijo za zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje specializiranih storitev za podporo žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva; poleg tega poudarja sinergije politike z veljavnimi določbami politike Unije in zlasti delo, opravljeno v okviru sklopa DAPHNE na področju preprečevanja nasilja na podlagi spola in boja proti njemu prek proračuna Unije.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 47 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47b) V proračunu Unije bi bilo treba zagotoviti dopolnilna sredstva za omogočanje visoke ravni zaščite žrtev nasilja, tudi z zadostnimi sredstvi v namenskih programih financiranja, na primer prek programa za pravice in vrednote in njegovega sklopa DAPHNE, ter s spodbujanjem inovativnih rešitev za izboljšanje kakovosti in dostopnosti potrebnih storitev; ustrezni programi iz naslednjega večletnega finančnega okvira bi morali vsebovati dovolj finančnih in človeških virov za zadostno financiranje ustreznega prispevka Unije k pravilnemu izvajanju, zlasti preventivnih ukrepov in ukrepov za podporo žrtvam; v okviru programov kohezijske politike bi bilo treba pri nacionalnem načrtovanju programov posebno pozornost nameniti projektom, ki prispevajo k ciljem direktive z dopolnjevanjem naložb držav članic v ta namen.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Usposabljanja bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.	(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja na podlagi spola, nasilja v družini in kibernetskega nasilja prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Ustrezno usposabljanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki obravnavajo sodne pritožbe žrtev, je ključnega pomena, saj so lahko prvi organ, ki pomaga žrtvi. Usposabljanja bi morala obravnavati dinamiko in vplive viktimizacije zaradi spolnega napada, tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo, razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve ter vprašanje, kako oceniti tveganje v primeru vsake žrtve posebej. Usposabljanja bi morala tudi nasloviti, kako opraviti razgovor na način, ki upošteva različnost spolov in je spoštljiv ter ne vodi do ponovne viktimizacije, pa tudi kako pomagati žrtvi, ki želi vložiti pritožbo. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester. Usposabljanja bi bilo treba razviti v sodelovanju z organizacijami žrtev, strokovnjaki, izobraževalnimi ustanovami, civilno družbo in drugimi ustreznimi deležniki.
_________________	__________________
45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).	45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.	(61) Za zmanjšanje in boljše razumevanje vzrokov nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pomoči pri izpolnjevanju pritožb, ocenjevanju tveganosti žrtvine situacije, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam.	(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev ter med organi in organizacijami civilne družbe, na primer z vzpostavitvijo zaupanja vrednih prijaviteljev v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih, tudi s psihološko podporo, pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam. Za vsako podporo državam članicam, ki jo v zvezi s tem nudijo Komisija, zlasti pa ustrezne agencije, bi morala biti na voljo ustrezna sredstva.
	_________________
	1a Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63a) Države članice bi morale spodbujati tudi sodelovanje med ponudniki posredniških storitev ter organi in organizacijami civilne družbe, da bi zagotovile ustrezno pomoč in podporo žrtvam kibernetskega nasilja. Ker kibernetsko nasilje ne zajema le groženj z nasiljem, temveč tudi uporabo vdorov v naprave za pridobitev, krajo, razkritje ali manipuliranje intimnih podatkov, razširjanje osebnih podatkov (t. i. doxing) ali zalezovanje posameznika, bi morali pomoč in podpora vključevati usposabljanje, tehnično pomoč in vire za izvajanje preverjanja strojne opreme za odkrivanje nameščene programske opreme ali aplikacij za zalezovanje, svetovanje žrtvam o varni uporabi tehnologije in zagotavljanje smernic tehnološkim podjetjem za opredelitev vrst vedenja aplikacij, zaradi katerega se štejejo za aplikacije, ki jih je treba označiti kot programsko opremo za zalezovanje.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu).	(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu in Evropskemu inštitutu za enakost spolov). Za analizo zbirnih podatkov bi bilo treba ustrezno financirati proračuna Eurostata in Evropskega inštituta za enakost spolov.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 64 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(64a) Ustreznim agencijam, zlasti Evropskemu inštitutu za enakost spolov, bi bilo treba zagotoviti potrebne človeške in finančne vire za izpolnjevanje ciljev, nalog in odgovornosti, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo. Ti viri bi morala izvirati iz splošnega proračuna Unije, pri čemer bi se morale potrebne odobritve črpati izključno iz nerazporejenih razlik do zgornje meje v ustreznem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali z uporabo ustreznih posebnih instrumentov, ne da bi se programu za pravice in vrednote odvzele odobritve, dogovorjene za politične namene v sedanjem večletnem finančnem okviru.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva določa pravila o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Določa minimalna pravila glede:	Ta direktiva določa pravila o preprečevanju nasilja nad ženskami na podlagi spola, nasilja v družini in kibernetskega nasilja ter boju proti njim. Določa minimalna pravila glede:

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravic žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pred ali med kazenskim postopkom oziroma po njem;	(b) pravic žrtev vseh oblik nasilja na podlagi spola, nasilja v družini ali kibernetskega nasilja pred ali med kazenskim postopkom oziroma po njem;

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „nasilje nad ženskami“ pomeni nasilje zaradi spola, ki je usmerjeno proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, ali ki nesorazmerno prizadene ženske ali deklice, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;	(a) „nasilje na podlagi spola“ pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti osebi na podlagi njenega spola, vključno z nasiljem, ki je usmerjeno proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, in ki nesorazmerno prizadene ženske ali deklice, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:	1. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU ustrezno geografsko porazdeljene in brezplačno na voljo žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva. V okviru strokovnih podpornih storitev se čim prej zagotovijo:

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve;	(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do zavetišč, nastanitve, izobraževanja, otroškega varstva, finančnih pravic, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve, in podpora pri teh zadevah;

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) napotitev na sodnomedicinske preiskave;	(b) napotitev na zdravstveno oskrbo, krizne centre za žrtve posilstva, napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja in sodnomedicinske preiskave;

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem.	(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem, psihološkim svetovanjem, nasveti in informacijami o tem, kako nadaljevati dejavno spletno življenje, ter napotitev k javnemu ali zasebnemu strokovnjaku informacijske tehnologije.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preverjanja strojne opreme informacijske tehnologije za odpravo strojne opreme, ki jo ogroža nameščena zlonamerna programska oprema, vključno s programsko opremo za zalezovanje;

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Strokovna podpora iz odstavka 1 se ponudi osebno in je zlahka dostopna, tudi na spletu ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	2. Strokovna podpora iz odstavka 1 se ponudi osebno in je zlahka dostopna vsem žrtvam bodisi na spletu bodisi z uporabo drugih ustreznih sredstev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, ter je prilagojena potrebam žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Podpora se po možnosti zagotovi v jezikih jezikovnih manjšin, regij in skupnosti v različnih državah članicah.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točke (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.	3. Države članice zagotovijo primerne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točk(c)in (ca) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“ . Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo in socialne storitve, psihosocialno podporo ter pravne storitve in storitve policije.zara	4. Države članice poskrbijo, da se storitve za zaščito in strokovno podporo, ki so potrebne za celovito obravnavo raznolikih potreb žrtev, zagotavljajo na istem mestu ali pa se usklajujejo prek osrednje kontaktne točke ali prek spletnega dostopa do takih storitev po načelu „vse na enem mestu“. Takšno kombinirano ponujanje storitev vključuje vsaj takojšnjo najnujnejšo zdravstveno oskrbo, napotitev na nadaljnjo zdravstveno oskrbo, socialne storitve, psihosocialno podporo, tehnične storitve ter pravne storitve in storitve policije.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.	5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe in podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne službe v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	6. Države članice zagotovijo, da so strokovne zdravstvene in podporne službe v času kriz, kot so zdravstvene krize ali druge izredne razmere, še naprej v celoti operativne za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Države članice zagotovijo najmanj en krizni center za žrtve posilstva ali napotitveni center za žrtve spolnega nasilja na 200 000 prebivalcev. Geografska porazdelitev teh centrov zagotavlja, da so pokrita vsa območja.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne storitve žrtvam nasilja na voljo pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njem.	7. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne storitve žrtvam nasilja nemudoma na voljo pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njem. Dostop do teh storitev ni odvisen od tega, ali je žrtev vložila uradno prijavo.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.	1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo osnovno zdravstveno oskrbo in sodnomedicinske preiskave, pravočasno napotitev na drugo zdravstveno oskrbo ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da zbiranje dokazov in dokumentacija avtomatično ne privedeta do uradnih pritožb in da se lahko žrtve pozneje svobodno odločijo, ali želijo vložiti uradno pritožbo, brez poseganja v vlogo državnega tožilstva iz člena 17(5).

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju.	3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju, pri čemer žrtvam zagotovijo največjo možno varnost in zaupnost.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.	1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki imajo zadostne zmogljivosti, da odgovorijo na vse prejete vhodne klice, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo strokovno svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo najmanj en družinski prostor na 10 000 prebivalcev.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Države članice delujejo v skladu z otrokovo koristjo.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja ter raziskovalne in izobraževalne programe, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.	2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja, raziskovalne in izobraževalne programe, pri čimer se upoštevajo strukturni vzroki nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti ukrepi so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo, da se spolno nadlegovanje pri delu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni.	8. Države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok.	1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami in storilci, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi.	6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve tovrstnih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi ter za upoštevanje različnih potreb žrtev.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Države članice zagotovijo, da se usposabljanja iz tega člena razvijajo v sodelovanju z organizacijami za podporo žrtvam in organizacijami civilne družbe, da se zagotovi obravnavanje potreb žrtev ter da se pojasni strukturna in endemična narava nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 39 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta organ usklajuje zbiranje podatkov v skladu s členom 44, jih analizira in razširja rezultate.	3. Ta organ usklajuje zbiranje podatkov v skladu s členom 44 v standardizirani in strojno berljivi obliki na podlagi smernic, ki jih je objavila Komisija najkasneje do [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive], jih analizira in razširja rezultate.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.	Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje in izvajanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izmenjavi informacij in dobrih praks z ustreznimi agencijami Unije;	(b) izmenjavi informacij in dobrih praks z ustreznimi agencijami Unije, zlasti Evropskim inštitutom za enakost spolov in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti, da se državam članicam zagotovi pomoč;

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:	2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po družbenem spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) letno število takih žrtev, naznanjenih kaznivih dejanj ter oseb, ki so bile kazensko preganjane in obsojene zaradi takih oblik nasilja, glede na podatke, ki jih pridobijo iz nacionalnih upravnih virov.	(b) letno število žrtev, naznanjenih kaznivih dejanj ter oseb, ki so bile kazensko preganjane in obsojene zaradi tovrstnih oblik nasilja, izrečenih kazni, glede na podatke, ki jih pridobijo iz nacionalnih upravnih virov;

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) teoretična zmogljivost storitev za podporo žrtvam in število žrtev, ki do njih dostopajo;

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) letno število žensk na celotnem čakalnem seznamu za podporne storitve (zatočišča in svetovanje);

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) število žensk, ki so jim bile zavrnjene podporne storitve (zatočišča in svetovanje) (letno poročanje);

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bd) število zatočišč in družinskih prostorov na državo članico (letno poročanje);

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – točka b e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(be) stroške na zatočišče za vsako državo članico (letno poročanje).

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za zagotovitev primerljivosti upravnih podatkov po vsej Uniji države članice zbirajo upravne podatke na podlagi skupnih razčlenitev, ki se razvijejo v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in po metodologiji, ki jo je ta razvil v skladu z odstavkom 5. Te podatke vsako leto posredujejo Evropskemu inštitutu za enakost spolov. Posredovani podatki ne vključujejo osebnih podatkov.	4. Za zagotovitev primerljivosti upravnih podatkov po vsej Uniji države članice zbirajo upravne podatke na podlagi skupnih razčlenitev, ki se razvijejo v sodelovanju z Eurostatom in v skladu s smernicami iz člena 39(3) ter z Evropskim inštitutom za enakost spolov in po metodologiji, ki sta jo ti instituciji razvili v skladu z odstavkom 5. Te podatke vsako leto posredujejo Eurostatu in Evropskemu inštitutu za enakost spolov. Posredovani podatki ne vključujejo osebnih podatkov.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Evropski inštitut za enakost spolov podpira države članice pri zbiranju podatkov iz odstavka 2, točka (b), vključno z določitvijo skupnih standardov za enote štetja, pravila štetja, skupne razčlenitve, oblike poročanja in klasifikacijo kaznivih dejanj.	5. Eurostat v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov podpira države članice pri zbiranju podatkov iz odstavka 2, vključno z določitvijo skupnih standardov za enote štetja, pravila štetja, skupne razčlenitve, oblike poročanja in klasifikacijo kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice dajo zbrane statistične podatke na voljo javnosti. Statistike ne vsebujejo osebnih podatkov.	6. Države članice dajo zbrane statistične podatke na voljo javnosti. Statistike ne vsebujejo osebnih podatkov. Eurostat in Evropski inštitut za enakost spolov vsaki dve leti pripravita poročilo o statističnih podatkih, povezanih z izvajanjem te direktive, ter ga posredujeta Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 44a
	Financiranje in spremljanje ukrepov in ciljev, določenih v tej direktivi
	1. Ustreznim organom in agencijam Unije, zlasti Evropskemu inštitutu za enakost spolov, se zagotovijo potrebni človeški in finančni viri za izpolnjevanje ciljev, nalog in odgovornosti, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, s prispevkom is splošnega proračuna Unije.
	2. Države članice zagotovijo zadostna javna sredstva za učinkovito izvajanje sprejetih ukrepov.

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice najpozneje do [sedem let po začetku veljavnosti te direktive] Komisiji sporočijo vse relevantne informacije v zvezi z uporabo te direktive, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o uporabi te direktive.	1. Države članice najpozneje do [pet let po začetku veljavnosti te direktive] Komisiji sporočijo vse relevantne informacije v zvezi z uporabo te direktive, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o uporabi te direktive.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini
Referenčni dokumenti	COM(2022)0105 – C9-0058/2022 – 2022/0066(COD)
Pristojni odbori  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 23.3.2022	FEMM 23.3.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 23.3.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Alexandra Geese 27.4.2022
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	7.7.2022
Obravnava v odboru	12.1.2023
Datum sprejetja	2.3.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Pietro Bartolo, Olivier Chastel, Pascal Durand, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Vlad Gheorghe, Valentino Grant, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Hervé Juvin, Moritz Körner, Camilla Laureti, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Eleni Stavru (Eleni Stavrou), Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rosa D’Amato, Jan Olbrycht, Younous Omarjee
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Christian Doleschal, Marlene Mortler

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30	+
PPE	Christian Doleschal, José Manuel Fernandes, Janusz Lewandowski, Marlene Mortler, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Eleni Stavru (Eleni Stavrou), Rainer Wieland
Renew	Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds
S&D	Pietro Bartolo, Pascal Durand, Eider Gardiazabal Rubial, Eero Heinäluoma, Camilla Laureti, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs
The Left	Younous Omarjee, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Rosa D'Amato, Alexandra Geese, Francisco Guerreiro

 

0	-

 

3	0
ECR	Bogdan Rzońca
ID	Valentino Grant
NI	Hervé Juvin

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE (28.3.2023)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

Pripravljavka mnenja: Manon Aubry

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev človekovih pravic ter sta hudi obliki diskriminacije. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini sta razširjena po vsej EU, kjer se ocenjuje, da je vsaka tretja ženska utrpela fizično ali spolno nasilje. Boj proti tema vrstama nasilja je potreben, da bi se zaščitile temeljne vrednote Evropske unije in temeljne pravice, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah.

 

Zaščita pravic žrtev pred sodnim postopkom in med njim je bistvenega pomena za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

 

Ob upoštevanju navedenega predloga Evropske komisije, ki je prva doslej predlagana direktiva EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, določa vrsto ključnih ukrepov za boj proti nasilju v vseh fazah, od preprečevanja do pregona.

 

Kljub temu bi lahko predlog Komisije vseboval nekatere izboljšave, da bi okrepili področje uporabe direktive.

 

Med temi so:

– vključitev nasilja zaradi spola na seznam področij kriminala v skladu s členom 83(1) PDEU;

– potreba, da države članice zagotovijo zadostna finančna sredstva za vzpostavitev potrebnega števila zatočišč v državah, vključno z zatočišči, namenjenimi izključno ženskam, za zaščito in dobrobit žrtev in otrok;

– začetno in stalno usposabljanje policistov in uradnikov organov kazenskega pregona o preprečevanju nasilja in odzivanju nanj na način, ki upošteva vidik spola, da se prepreči sekundarna viktimizacija;

– specializirane in javno financirane storitve za podporo žrtvam, kot so zdravstvene, socialne, policijske, pravosodne in ekonomske storitve;

– spletne storitve in telefonske številke za pomoč žrtvam, ki so dostopne in na voljo stalno [24 ur na dan, 7 dni v tednu].

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ob upoštevanju člena 24 Listine EU o temeljnih pravicah in člena 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 19891a,
	_________________
	1a Konvencija o otrokovih pravicah, Organizacija združenih narodov, 1989.

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema.	(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, prenarejanje na spletu, izsiljevanje in grožnje, otroško pornografijo, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali intimnima partnerjema, ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel z žrtvijo.
__________________	__________________
36 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).	36 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).
37 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).	37 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Da bi okrepili evropsko stališče glede boja proti nasilju nad ženskami in nasilju zaradi spola, mora Unija nasilje zaradi spola dodati na seznam področij kriminala EU v skladu s členom 83(1) PDEU.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.	(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Tovrstno nasilje, ki so mu priče otroci, se pravi doživljanje vsakršne oblike grdega ravnanja, ki se izvaja z akti fizičnega, verbalnega, psihološkega, spolnega in ekonomskega nasilja zoper referenčne osebe ali druge pomembne osebe, ima zelo resne posledice na psihološki in čustven razvoj otroka ter lahko povzroči včasih tudi trajne travme pri zmožnosti družbene interakcije v otroštvu in odrasli dobi. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe. V postopkih prenehanja življenjske skupnosti in ureditvi starševskega varstva in vzgoje je tej vrsti nasilja nujno treba nameniti ustrezno pozornost, upoštevajoč koristi otroka, zlasti pri določitvi varstva in vzgoje ter pravice do stikov v postopkih prenehanja življenjske skupnosti.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Nasilje nad ženskami je trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.	(7) Nasilje nad ženskami je trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk v vsej njihovi raznolikosti, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.	(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Poleg tega so študije pokazale, da takšno nasilje poteka po posebnem vzorcu in se lahko stopnjuje do te mere, da se ženski vzame življenje. Prepoznavanje teh korakov in zgodnje odzivanje bosta preprečila hujše oblike nasilja in umore. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta38 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.	(9) Žrtve pogosto še vedno ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic, dostop do podpornih storitev pa je ključnega pomena za ženske, ki so izpostavljene nasilju. Žrtve se pogosto spopadajo s težavami pri iskanju pravice zaradi pomanjkanja informacij ter nezadostne podpore in zaščite, pogosto pa se pri uveljavljanju odškodnine soočajo tudi s sekundarno viktimizacijo. Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tudi kibernetskega nasilja, ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta38 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.
__________________	__________________
38 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).	38 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)39 in, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)40 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi.	(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)39, Konvencijo Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencijo OZN o pravicah invalidov39a in, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)40 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi. Države članice bi jo morale dopolniti s popolno ratifikacijo in izvajanjem Istanbulske konvencije in Konvencije MOD št. 190 o nasilju in nadlegovanju v svetu dela.
__________________	__________________
39 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GS ZN, 1979.	39 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GS ZN, 1979.
	39a Konvencija o pravicah invalidov, Organizacija združenih narodov, 2006.
40 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.	40 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.	(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam, vštevši otroke, ženske in starejše. Velika večina ranljivih oseb so ženske, ki so izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi negotovih ekonomskih, socialnih ali upravnih razmer, izoliranosti, kraja prebivališča ali bivanja na podeželju, invalidnosti, brezdomstva ali spolne identitete.

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja.	(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti poleg možnosti osebne prijave tudi možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.	(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da se izvede ocena tveganja, ki upošteva vidik spola in otroke, ter da se nemudoma sprejmejo prilagojeni varnostni, zaščitni in podporni ukrepi. Države članice bi morale zagotoviti, da ti strokovni sodelavci ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti, obenem pa zagotoviti zasebnost žrtve in zaščito pred morebitnimi povračilnimi ukrepi.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku.	(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku. Sodelovanje v sodnih postopkih bi moralo potekati v udobnem okolju, da otroku ne bi povzročali dodatnih travm ali stresa ter da bi čim bolj zmanjšali psihološke in čustvene posledice tovrstnih okoliščin, in ki bi moralo ustrezati starosti, zrelosti in jezikovnem znanju otroka v smislu jezika in vsebine.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj.	(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani, zakonci ali intimni partnerji. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) V mnogih primerih je treba prepoznati tesno povezavo med kazenskimi, civilnimi in drugimi sodnimi postopki, da bi uskladili sodne in druge pravne odzive na nasilje nad otroki in nasilje med intimnima partnerjema. Države članice bi morale zato sprejeti ukrepe za povezovanje kazenskih in civilnih zadev, ki zadevajo posamezne družine in otroke, da bi dejansko preprečili razlike med sodbami in drugimi pravnimi odločitvami, ki škodujejo otrokom. Pri vseh odločitvah v zvezi z otroki bi morale biti glavno vodilo otrokove koristi.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.	(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba. Države članice bi morale zagotoviti, da ima ustrezni pristojni organ zadostne človeške in finančne vire za izvajanje individualnih ocen, tudi prek sodelovanja z drugimi agencijami in podpornimi službami (zdravstvo, socialne storitve itd.). Ženske v nobenem primeru ne bi smele biti prisiljene, da proti svoji volji sodelujejo v intervenciji organa ali agencije, niti ne smejo biti prisiljene v kakršen koli postopek. Kadar je žrtev nasilja otrok, bi bilo treba zaščito in podporo razširiti tudi na nenasilne starše ali skrbnike.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve ali njena odvisnost od storilca ali razmerje z njim.	(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve, invalidnost ali njena ekonomska, družinska ali druga odvisnost od storilca ali razmerje z njim.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku.	(45) Prilagojeno in kakovostno pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba dati na voljo in zagotoviti pred in med kazenskim postopkom in ustreznimi civilnimi postopki, ter, za kolikor časa po koncu nasilja je to potrebno, za ustrezno obdobje po njih, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku. Takšno pomoč in podporo bi bilo treba zagotoviti brezplačno in z možnostjo izterjave stroškov od storilca kaznivega dejanja.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.	(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati kakovostno in brezplačno podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam, kot so zdravstvo, policija in pravosodje, nastanitev in socialne storitve, ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.	(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, ki so na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva izrazito občutljiv odziv usposobljenega in specializiranega osebja. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.	(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva izrazito občutljiv odziv usposobljenega in specializiranega osebja. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo, po potrebi posredovanje ginekologov in porodničarjev, in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, in žrtve pohabljenja spolovila interspolnih oseb običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.	(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč široko oglašujejo kot javne številke, ki so brezplačne in stalno dosegljive (24 ur na dan in 7 dni v tednu). Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem in finančnim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje.	(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem in finančnim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje. Zatočišča, namenjena samo ženskam, imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala zatočišča ženskam in otrokom ponujati tudi potrebno podporo v smislu skupnosti, izobraževalno, finančno, zdravstveno in pravno podporo, da bi žrtve na koncu pripravila na samostojno življenje. Države članice bi morale povečati število zatočišč, zlasti na podeželskih in ranljivih območjih, da bi zagotovile vzpostavitev zadostnega števila ustreznih in lahko dostopnih zatočišč. Ko žrtve potrebujejo zatočišča, morajo biti ta lahko in takoj dostopna, da se lahko žrtve obrnejo neposredno nanja. Države članice bi morale zagotoviti dovolj finančnih sredstev za vzpostavitev zadostnega števila zatočišč na svojem ozemlju.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah.	(54) Odraščanje v nasilnem domačem okolju zelo negativno vpliva na otrokov telesni, čustveni in socialni razvoj ter njegovo poznejše vedenje v odraslosti. Otrokova izpostavljenost nasilju je skozi izkušnjo slabega ravnanja in/ali kot priča nasilju med partnerjema dejavnik tveganja, da bo postal ranljiv za viktimizacijo ali da bo sam izvajal nasilje, ko bo odrasel, ali da bo imel vedenjske, telesne ali duševne zdravstvene težave. Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah. Zagotoviti bi bilo treba sodelovanje med pristojnimi organi in kraji, ki jih otroci pogosto obiskujejo, kot je šola, da bi podprli otroka ter zagotovili ustrezno podporo drugim otrokom in staršem.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vključno z uradi organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti strokovno osebje organov za zaščito ali socialno varstvo otrok. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokovo korist.	(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice vedno oceniti, ali je uveljavljanje teh pravic pred obiski v koristi otroka ali ne. V primeru pozitivne ocene bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vštevši urade organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti ustrezno usposobljenega strokovnega osebja za zaščito ali socialno varstvo otrok, ki lahko otroka obvestijo o položaju in ga pomirijo z otroku prilagojenim komuniciranjem. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci upoštevani in prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokovo korist, če je to mogoče, pa tudi njegove želje.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske na podeželju, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.	(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske na podeželju, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske, ali ženske LGBTIQ in druge osebe LBTIQ, ki so žrtve nasilja zaradi spola, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Preventivne politike in ukrepi bi morali biti usmerjeni v odpravo neenakosti med spoloma, izključevanje običajev in tradicij, ki so zakoreninjene v seksizmu, odpravljanje predsodkov in seksističnih stereotipov ter preprečevanje nasilja na podlagi spola, zajemši tudi spolno nasilje in nasilje v zakonski zvezi. Cilj teh politik bi moral biti zmanjšanje ugotovljenih dejavnikov in tveganj, zlasti za ranljive osebe, ter spodbujanje sprememb v miselnosti in vedenju z izobraževanjem, ozaveščanjem in obveščanjem.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so kampanje ozaveščanja. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, zlasti s krepitvijo spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov.	(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so dolgotrajne kampanje ozaveščanja ali spodbujanja prosocialnega vedenja. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, in sicer z ustreznim usposabljanjem učiteljev in drugih ustreznih oseb, pa tudi z večletnimi pobudami in dejavnostmi, namenjenimi dejavnemu vključevanju učencev, zlasti s krepitvijo enakosti spolov, spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov. Preventivni ukrepi bi morali temeljiti na človekovih pravicah in enakosti spolov ter na ekološkem modelu nasilja in empiričnih dokazih o njihovi učinkovitosti, izvajati pa bi jih morali usposobljeni delavci, ki delajo na području preprečevanja nasilja. Države članice se spodbuja, da prilagodijo izobraževalne programe, za katere je bilo ugotovljeno, da so učinkoviti ali obetavni pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključujejo šolske programe za preprečevanje spolne zlorabe otrok ali nasilja na zmenkih, programe za posredovanje drugih navzočih in programe, ki temeljijo na skupnosti, za preoblikovanje spolnih norm.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Usposabljanja bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.	(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije, zlasti sodniki, odvetniki, pripadniki organov kazenskega pregona, socialni in zdravstveni delavci, delavci na terenu in prostovoljci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji. Usposabljanja bi morala med drugim obravnavati module za interdisciplinarna srečanja, ocene dejavnikov tveganja za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Jasen vidik spola bi bilo treba vključiti v vse protokole, smernice in postopke znotraj celotnega sistema. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti zlasti osebe z vodstvenimi in nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.
__________________	__________________
45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).	45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60a) Za preprečevanje sekundarne viktimizacije bi morale države članice pravosodnim uradnikom in pripadnikom organov kazenskega pregona, ki se ukvarjajo s kazenskimi in civilnimi postopki, zagotoviti začetno in nadaljnje usposabljanje o preprečevanju nasilja zaradi spola in odzivanju nanj. Usposabljanje uradnikov bi moralo biti osredotočeno zlasti na škodljive spolne stereotipe, nasilje zaradi spola in njegove mehanizme, vključno z manipulacijo, zadrževanjem, psihološkim nasiljem in prisilnim nadzorom, napadi, povratništvom storilcev ter vplivom nasilja nad ženskami na otrokove pravice. Uradnikom bi bilo treba zagotoviti ustrezna orodja, da bi lahko ocenili razmere z zanesljivimi orodji za oceno tveganja.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.	(61) Za zmanjšanje nepripravljenosti žensk za prijavljanje in posledičnega nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih in predsodkih, vštevši večplastno diskriminacijo, ter zagotoviti ustrezne prostore v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter telefonske številke za pomoč za ustrezno sprejemanje pričevanj žensk, ki prijavijo kazniva dejanja nasilja, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami. Države članice bi morale zagotoviti, da so takšni programi usposabljanja ustrezno financirani.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi.	(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, zlasti, če so vpletene mladoletne osebe, in jih učiti, kako se nenasilno in spoštljivo do vseh oseb odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.	(65) Da bi izkoreninili nasilje zaradi spola, se je treba opirati na dosledne in primerljive upravne podatke, pridobljene na podlagi trdnega in usklajenega okvira za zbiranje podatkov. Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami, zajemši socialno in ekonomsko ranljive skupine in invalidke ter mladoletne osebe, in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5) in členu 37(7).	1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5) in členu 37(7).

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice bi morale zagotoviti, da se pri izvajanju te direktive posebna pozornost nameni ranljivim osebam, med katerimi je velika večina žensk in otrok.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete žrtev.	2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne in psihološke integritete žrtev.

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	To direktivo bi bilo treba upoštevati pri odločanju o starševski odgovornosti, avtoriteti in njeni organizaciji v primerih nasilja v družini, hkrati pa zagotoviti varnost žrtve in otrok.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	To direktivo bi bilo treba v javnem in zasebnem sektorju upoštevati pri preprečevanju, ravnanju in kaznovanju storilcev nasilja zaradi spola in spolnega nasilja na delovnem mestu.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) „družbeni spol“ pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške;

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „žrtev“ pomeni katero koli osebo, ne glede na biološki ali družbeni spol, razen če je posebej določeno drugače, ki je utrpela škodo, ki so jo neposredno povzročila nasilna dejanja, zajeta s to direktivo, vključno z otroškimi pričami takega nasilja;	(c) „žrtev“ pomeni katero koli osebo, ne glede na biološki ali družbeni spol ali starost, razen če je posebej določeno drugače, ki je utrpela škodo, ki so jo neposredno povzročila nasilna dejanja, zajeta s to direktivo, vključno z otroškimi pričami takega nasilja;

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) „vzdrževani družinski član“ pomeni otroka žrtve ali katero koli osebo, razen storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki živi v istem gospodinjstvu kot žrtev in ki ji žrtev zagotavlja oskrbo in podporo.	(j) „vzdrževani družinski član“ pomeni otroka žrtve ali katero koli osebo, razen storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki nekaj časa ali ves čas živi v istem gospodinjstvu kot žrtev in ki ji žrtev zagotavlja oskrbo in podporo.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) „otrok, ki je priča nasilju“ pomeni otrokovo izkušnjo ene od oblik zlorabe z nasilnimi dejanji iz točk (a) in (b) zoper referenčne osebe, družinske člane ali druge pomembne osebe v gospodinjstvu.

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) „starševska odgovornost“ pomeni vse pravice in dolžnosti v zvezi z osebnostjo ali premoženjem otroka, ki so fizični ali pravni osebi podeljene s sodno odločbo, po samem zakonu ali s pravno veljavnim dogovorom, vključno s pravicami do varstva in vzgoje otroka ter pravicami do stikov z otrokom.

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka j c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jc) „preprečevalne politike in ukrepi“ pomenijo vse ukrepe in vedenjske vzorce, ki odpravljajo neenakosti med ženskami in moškimi ter njihove škodljive posledice za njihove otroke;

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.	2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, dejanja, storjenega z uporabo prisile, ali dejanja, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti ali nezmožnosti samoobrambe.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.	2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj izrecno hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer stanja odvisnosti oziroma telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare ali ker je živela v ustanovi;	(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer nosečnosti, stanja odvisnosti oziroma telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare ali ker je živela v ustanovi;

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka l a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(la) kaznivo dejanje je bilo storjeno zoper žrtev, za katero naj bi storilec skrbel, jo ščitil ali varoval ali ki jo je storilec poučeval ali imel v obravnavi;

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) storilec je kaznivo ravnanje storil z zlorabo svojega priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva;	(m) storilec je kaznivo ravnanje storil z zlorabo svojega priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva, na primer zakonitega skrbnika;

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja.	1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način na ločenih, varnih in temu namenjenih mestih. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek brezplačne telefonske številke, spleta ali drugih dostopnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja. Sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezen sprejem žrtve in zagotovijo, da ima vsak pristojni organ kontaktno osebo za področje nasilja, med katerimi je vsaj ena ženska.

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to na zaupen način naznanijo pristojnim organom. Države članice zagotovijo, da je žrtev pravočasno obveščena o teh poročilih tretjih oseb in da se pred sprejetjem aktivnih ukrepov proti storilcu za zagotovitev varnosti ženske in njenih otrok izvedejo ocena tveganja, ki upošteva vidik spola in je primerna za otroke, obvladovanje tveganja in načrtovanje varnosti, razen če je treba zaradi nujnosti zadeve ravnati drugače.

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za zdravstvene delavce, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Če je žrtev otrok, smejo ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje naznaniti pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja huda nasilna dejanja.	3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za zdravstvene delavce, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Zlasti če je žrtev otrok, ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje pravočasno naznanijo pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja. Kadar pristojni organi prejmejo tako prijavo, zagotovijo, da se zavaruje zasebnost žrtve in da je zaščitena pred morebitnimi povračilnimi ukrepi.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.	4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje in poenostavitev možnosti, da mladoletniki podajo prijavo organom. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da so v primerih, ko kazniva dejanja nasilja prijavijo invalidke, vključno s tistimi, ki živijo v zavodih, postopki prijave varni, zaupni in dostopni, tudi z uporabo Braillove pisave in znakovnega jezika. To lahko vključuje tudi možnost prijave kaznivih dejanj v bolnišnicah ali ustreznih združenjih. Če kaznivo ravnanje vključuje zakonitega skrbnika, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena s privolitvijo te osebe.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence vsaj do zaključka prve individualne ocene iz člena 18.	5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami, nasilja v družini ali kibernetskega nasilja, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence. Če je žrtev migrant ali begunec, morajo imeti ustrezni strokovni delavci možnost, da kaznivo dejanje naznanijo pristojnim organom na varen in dostopen način in zagotovijo zadostne zaščitne ukrepe in dostop do pravnega varstva.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.	1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostne človeške in finančne vire, strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če žrtev želi vložiti obtožnico in uporabiti take storitve, pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim delavcem ali podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja.	4. Če žrtev želi vložiti obtožnico in uporabiti take storitve, pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim službam, strokovnim delavcem, vštevši ustrezno psihološko svetovanje in drugo oskrbo na področju duševnega zdravja, ali podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s takšnimi primeri, prejmejo namensko usposabljanje, da lahko obravnavajo vse oblike nasilja in njegove mehanizme in se pri tem prednostno osredotočijo na potrebe in skrbi žrtev.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta individualna ocena se začne ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi. Pristojni sodni organi najpozneje ob začetku kazenskega postopka preverijo, ali je bila ocena opravljena. V nasprotnem primeru čim prej opravijo oceno.	2. Ta individualna ocena se začne ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi, tudi zato, da se zagotovi varnost in zaščita žrtev. Pristojni sodni organi najpozneje ob začetku kazenskega postopka preverijo, ali je bila ocena opravljena. V nasprotnem primeru čim prej opravijo oceno.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, tveganjem telesne poškodbe, uporabo orožja ter dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem ali zalezuje žrtev.	3. Individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, verjetnostjo, da se bo žrtev vrnila k storilcu kaznivega dejanja ali osumljencu, stopnjo nadzora, ki ga storilec kaznivega dejanja ali osumljenec izvaja nad žrtvijo, in njegovim morebitnim vplivom na dokaze, tveganjem telesne poškodbe, uporabo orožja ter dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, vpletenostjo otrok, ekonomsko odvisnostjo žrtve ali osumljenca, dejstvom, da storilec ali osumljenec zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem ali zalezuje žrtev.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije spola in drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.	4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije spola, starosti in invalidnosti ali drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev in zatočišča za ženske, socialne službe in zdravstveni delavci.	6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev, organizacije civilne družbe, tudi kjer takšne storitve zagotavljajo nevladne organizacije, ter združenja in zatočišča za ženske in otroke, socialne službe in zdravstveni delavci. Žrtvam se zagotovi psihofizična podpora, zlasti med postopki zaslišanja in po njih, ki upošteva čustveno napetost, povezano z okoliščinami, namenjena pa je preprečevanju dejavnikov tveganja, ki bi lahko privedli do nadaljnjih nasilnih kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Po potrebi lahko otroške žrtve, vključno z otroškimi pričami, napotijo na podporne službe brez predhodnega soglasja imetnika starševske odgovornosti.	3. Kadar je potrebno zaradi otrokove koristi, se lahko otroške žrtve, vključno z otroškimi pričami, napotijo na ustrezne podporne službe brez predhodnega soglasja imetnika starševske odgovornosti.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih neposredne nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela ali kakršen koli stik z žrtvijo ali njenimi vzdrževanimi družinskimi člani. Taki ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v primerih neposredne nevarnosti za zdravje ali varnost žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov izrečejo ukrepe, s katerimi storilcu ali osumljenemu storitve kaznivega dejanja nasilja, zajetega s to direktivo, odredijo, da za dovolj dolgo obdobje zapusti prebivališče žrtve ali njenih vzdrževanih družinskih članov, in mu prepovejo vstop v žrtvino prebivališče ali kraj opravljanja dela oziroma da se jima približa ali kakršen koli stik z žrtvijo ali njenimi vzdrževanimi družinskimi člani. Ti ukrepi imajo takojšen učinek in niso odvisni od tega, ali je žrtev naznanila kaznivo dejanje. Pristojni organi zagotovijo tudi, da imajo žrtve neposreden stik in/ali dostop do policije prek telefonskih opozoril, služb za klic v sili ali katerih koli drugih tovrstnih mehanizmov, ki so brezplačni in vedno odprti (24 ur na dan in 7 dni na teden).

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice sprejmejo ukrepe za uvedbo uporabe elektronskega nadzora za zagotovitev izvrševanja teh ukrepov.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Pristojni organi zagotovijo, da se v primeru nasilja v družini, ki ga izvaja zakonec ali nekdanji zakonec, partner ali nekdanji partner ali v primeru nasilja nad otroki prednost nameni odstranitvi in varnosti žensk in njenih otrok, in to olajšajo.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali druge odredbe o zaščiti, da se žrtvam ali njihovim vzdrževanim družinskim članom zagotovi dolgoročna zaščita pred kakršnimi koli nasilnimi dejanji, ki jih zajema ta direktiva, vključno s prepovedjo ali omejitvijo določenega nevarnega vedenja storilca kaznivega dejanja ali osumljenca.	2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali druge odredbe o zaščiti, da se žrtvam ali njihovim vzdrževanim družinskim članom zagotovi resnična in učinkovita dolgoročna zaščita pred kakršnimi koli nasilnimi dejanji, ki jih zajema ta direktiva, vključno s prepovedjo ali omejitvijo določenega nevarnega vedenja storilca kaznivega dejanja ali osumljenca.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko je otrok žrtev ali mu grozi, da bo neposredno ali kot priča postal žrtev nasilja storilca ali osumljenca, ki je nosilec starševske odgovornosti s pravico do stikov, prednost nameni odstranitvi in varnosti žensk in njenih otrok, in to olajšajo.

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice brez poseganja v pravico do obrambe zagotovijo, da v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ali drugih s tem povezanih vidikih zasebnega življenja žrtve niso dovoljeni.	Države članice brez poseganja v pravico do obrambe v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih zagotovijo zaščito pravice žrtve do zasebnosti, zlasti do osebne celovitosti, in da kakršna koli vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ali drugih s tem povezanih vidikih zasebnega življenja žrtve niso dovoljeni.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice izdajo smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Smernice vključujejo navodila o tem,	Države članice izdajo smernice za pristojne organe, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, in, kadar je ustrezno, civilnih postopkih, vključno s postopki za ugotavljanje civilne odgovornosti, razvezo zakonske zveze, prekinitvijo pravnega partnerstva ali postopkom skrbništva, vključno s smernicami za tožilstvo in sodstvo, za primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, tudi za otroke, ki so priča takemu nasilju. Te smernice se oblikujejo v tesnem sodelovanju s specializiranimi strokovnimi službami in organizacijami civilne družbe, ki so dejavne na področju pravic žensk in otrok, ter bi morale vključevati navodila o tem,

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Člen 23 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok;	(c) kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva vidike travme, invalidnosti in spola ter potrebe otrok, pri tem pa vedno upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje, in njegovo korist;

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotavljajo neodvisno pomoč in svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini;	(a) zagotavljajo brezplačno in neodvisno pomoč in svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) objavljajo neodvisna poročila in dajejo priporočila o vseh vprašanjih v zvezi s takimi oblikami nasilja;	(b) objavljajo neodvisna poročila in dajejo priporočila o vseh vprašanjih v zvezi s takimi oblikami nasilja, tudi s prepoznavanjem že obstoječe dobre prakse;

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini.	1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pravico uveljavljati polno odškodnino od storilcev kaznivih dejanj za škodo, ki je posledica katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kar vključuje tudi otroke, ki so priča takemu nasilju.

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Člen 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 26a
	Posledice nasilja na podlagi spola v civilnopravnih postopkih
	1. Države članice se spodbuja, da v primerih, ko je bila oseba spoznana za krivo kaznivega dejanja, ki pomeni nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, v ustreznih civilnih postopkih, vključno s postopki za ugotavljanje civilne odgovornosti, razvezo zakonske zveze, prekinitev pravnega partnerstva ali postopkom skrbništva, obravnavajo kot neizpodbojen dokaz.
	2. Države članice se spodbuja, naj poskrbijo, da bodo primeri nasilja na podlagi spola privedli do samodejne revizije predhodnih odločb v zvezi s starševsko odgovornostjo, skrbništvom in pravicami do stikov ter da se bodo upoštevali v vseh prihodnjih postopkih.
	Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko je otrok žrtev ali mu grozi, da bo neposredno ali kot priča postal žrtev storilca ali osumljenca, ki je nosilec starševske odgovornosti s pravico do stikov z otrokom, te pravice do stikov takoj začasno ali trajno ukinejo. Države članice zagotovijo, da je otrokova korist vedno njihovo glavno vodilo pri vseh odločitvah o otrocih.

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Člen 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 26b
	Pravna pomoč
	1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo vse žrtve učinkovit dostop do pravnega varstva in pravnih informacij takoj po vložitvi prijave in v vseh fazah, ki so zanje pomembne.
	2. Države članice v skladu z Direktivo (EU) 2012/29 zagotovijo, da se ob vložitvi pritožbe ali začetku postopka v njihovi pristojnosti zagotovijo ukrepi pravne pomoči in podpore ne glede na kraj prebivališča žrtev.
	3. Če je to mogoče, znesek pomoči, dodeljene za obrambo žrtve, ne sme biti nižji od zneska, dodeljenega za obrambo storilca ali osumljenca.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:	1. Države članice zagotovijo, da so žrtvam nasilnih dejanj, ki jih zajema ta direktiva, na voljo brezplačne strokovne podporne storitve iz člena 9(3) Direktive 2012/29/EU. V okviru strokovnih podpornih storitev se zagotavljajo:

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve;	(a) nasveti in informacije o vseh relevantnih pravnih ali praktičnih zadevah, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, vključno z dostopom do ustrezne in dostopne nastanitve, izobraževanja, usposabljanja in pomoči pri ohranitvi ali iskanju zaposlitve;

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) napotitev na sodnomedicinske preiskave;	(b) napotitev na zdravstveno in psihološko strokovno svetovanje in sodnomedicinske preiskave;

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem.	(c) podpora žrtvam kibernetskega nasilja, vključno s svetovanjem o pravnih sredstvih in drugih načinih za odstranitev spletnih vsebin, povezanih s kaznivim dejanjem;

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) dodatna posebna podpora, ki je potrebna, ko je otrok priča nasilju.

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točke (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.	3. Države članice zagotovijo zadostne človeške in finančne vire za zagotavljanje storitev iz odstavka 1, zlasti tistih iz točk (b) in (c) navedenega odstavka, tudi kadar take storitve zagotavljajo nevladne organizacije.

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje.	5. Države članice izdajo smernice in protokole za zdravstvene in socialne delavce in prostovoljce, pripravljene na podlagi primerov dobre prakse na ravni Unije, o prepoznavanju žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o zagotavljanju ustrezne podpore tem žrtvam, vključno z njihovo napotitvijo na ustrezne podporne storitve. V takih smernicah in protokolih je navedeno tudi, kako obravnavati posebne potrebe žrtev, ki so zaradi diskriminacije zaradi kombinacije spola in drugih razlogov za diskriminacijo izpostavljene večjemu tveganju za tako nasilje. Prizadete osebe in skupnosti so smiselno vključene v pripravo teh smernic in protokolov, in sicer neposredno ali prek svojih predstavnikov in predstavniških organizacij.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da so strokovne podporne storitve žrtvam nasilja na voljo pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njem.	7. Države članice poskrbijo, da so žrtvam na voljo brezplačne specializirane podporne storitve pred kazenskim postopkom in ustreznimi civilnimi postopki in med njimi ter dokler je potrebno po pojavu nasilja.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.	1. Države članice zagotovijo ustrezno opremljene in zlahka dostopne krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja, da se zagotovi učinkovita podpora žrtvam spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri zavarovanju in dokumentiranju dokazov. Ti centri imajo dovolj človeških in finančnih virov ter izvajajo medicinske preglede in sodnomedicinske preiskave ter ponujajo pomoč ob travmi in psihološko svetovanje, ki se zagotavljajo po storitvi kaznivega dejanja in tako dolgo, kot je potrebno. Če je žrtev otrok, se take storitve zagotovijo na otroku prijazen način.

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Storitve iz odstavka 1 so na voljo brezplačno in so dostopne vsak dan v tednu. Lahko se zagotavljajo v okviru storitev iz člena 27.	2. Storitve iz odstavka 1 so na voljo brezplačno in so dostopne kadarkoli (24 ur na dan, 7 dni v tednu) vsak dan v tednu. Lahko se zagotavljajo v okviru storitev iz člena 27.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za zagotavljanje podpore žrtvam spolnega nasilja se uporablja člen 27(3) in (6).	4. Za zagotavljanje podpore žrtvam spolnega nasilja se uporablja člen 27(3), (6) in (7).

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za zagotavljanje podpore žrtvam pohabljenja ženskega spolovila se uporabljata člen 27(3) in (6) ter člen 28(2).	2. Za zagotavljanje podpore žrtvam pohabljenja ženskega spolovila se uporabljata člen 27(3), (6) in (7) ter člen 28(2).

Predlog spremembe  88

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju.	3. Države članice zagotovijo zadostno geografsko porazdelitev in zadostne zmogljivosti teh storitev na vsem svojem ozemlju, pri čemer posebno pozornost namenijo dostopnosti storitev za ženske na podeželskih in oddaljenih območjih na varen in zaupen način.

Predlog spremembe  89

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da so v primerih spolnega nadlegovanja pri delu žrtvam in delodajalcem na voljo zunanje svetovalne storitve. Te storitve vključujejo svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu, o pravnih sredstvih, ki so na voljo delodajalcu za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o zgodnjem spravnem postopku, če žrtev to želi.	Države članice zagotovijo, da so v primerih spolnega nadlegovanja pri delu žrtvam in delodajalcem na voljo zunanje neodvisne svetovalne storitve. Te storitve vključujejo svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu, o pravnih sredstvih, ki so na voljo delodajalcu za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o zgodnjem spravnem postopku, če žrtev to želi.

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo brezplačne telefonske številke, ki delujejo na celotnem območju države ter 24 ur na dan in 7 dni v tednu zagotavljajo svetovanje žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.	1. Države članice poskrbijo ter zagotovijo vsa sredstva, da se na nacionalni ravni vzpostavijo posebne telefonske številke, ali v državah članicah, kjer nacionalne telefonske številke že obstajajo, podpirajo njihov razvoj, da se žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini zagotovijo svetovanje, podpora in informacije. Telefonske številke delujejo ves čas (24 ur na dan in 7 dni v tednu), so brezplačne in imajo dovolj kvalificiranih svetovalcev. Svetovanje, nasveti in informacije obsegajo vse oblike nasilja nad ženskami, tudi nasilje v družini, in otroke, ki so priča takemu nasilju. Te telefonske številke in storitve vodijo ali podpirajo strokovne službe in lahko žrtve napotijo na potrebne zdravstvene, pravne in varnostne službe. Svetovanje je zaupno ali pa ustrezno upošteva anonimnost žrtev. Države članice poskrbijo, da se takšne storitve zagotavljajo tudi z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno s spletnimi aplikacijami.

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo dostopnost storitev iz odstavka 1 za končne uporabnike z invalidnostmi, vključno z zagotavljanjem podpore v lahko razumljivem jeziku. Te storitve so dostopne v skladu z zahtevami glede dostopnosti za elektronske komunikacijske storitve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta52.	2. Države članice zagotovijo, da je osebje, ki dela na telefonskih številkah in drugih kanalih, usposobljeno za odzivanje, pri čemer se upošteva medsektorski pristop. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo dostopnost storitev iz odstavka 1 za končne uporabnike z invalidnostmi, otroke in ženske, ki ne govorijo uradnega jezika ali jezikov države članice, vključno z zagotavljanjem podpore v lahko razumljivem jeziku in tolmačenja. Te storitve so dostopne v skladu z zahtevami glede dostopnosti za elektronske komunikacijske storitve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta52.
__________________	__________________
52 Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).	52 Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo stalno finančno podporo za obstoječe nacionalne telefonske številke, ne da bi ustvarjale konkurenco med njimi, evropske številke pa ne nadomestijo obstoječih številk. Evropska številka se vzpostavi v državah članicah, kjer nacionalne telefonske številke ne obstajajo, in se lahko vzpostavi v državah članicah, kjer bi dopolnilna številka koristila morebitnim žrtvam. Jasno se mora ločevati od obstoječih številk za druga kazniva dejanja in splošne podporne storitve.

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Države članice omogočijo ohranitev obstoječih nacionalnih številk, poskrbijo za preusmeritev klicev iz drugih držav Unije na obstoječe številke ter usklajeno evropsko številko brez javnega razpisa dodelijo neposredno organizacijam, ki so že zadolžene za telefonske številke na nacionalni ravni, da se zagotovi neprekinjenost storitev.

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. [Države članice zagotovijo, da se storitve iz odstavka 1 za žrtve nasilja nad ženskami zagotavljajo pod enotno številko na ravni EU „116 016“ ter da so končni uporabniki ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi te številke.]	črtano

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev iz člena 9(3), točka (a), Direktive 2012/29/EU upoštevajo posebne potrebe žensk, ki so žrtve nasilja v družini in spolnega nasilja. Pomagajo jim pri okrevanju ter v ta namen zagotavljajo ustrezne in primerne življenjske razmere z namenom vrnitve žrtev v samostojno življenje.	1. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev iz člena 9(3), točka (a), Direktive 2012/29/EU upoštevajo posebne potrebe žensk, ki so žrtve nasilja v družini in spolnega nasilja, vključno z invalidkami in otroki, ki so žrtve takega nasilja. Žrtve imajo prednostni dostop do posebnih zatočišč za ženske in/ali zatočišč, namenjenih samo osebam istega spola, kjer je zaposleno usposobljeno strokovno osebje. Pomagajo jim pri okrevanju ter v ta namen zagotavljajo varne, ustrezne in primerne življenjske razmere z namenom vrnitve žrtev v samostojno življenje in njihove emancipacije. Zatočišča lahko žrtve usmerijo na vse potrebne službe, kot sta zdravstvena in pravna pomoč. Ravno tako se prilagodijo, da lahko otroci ostanejo z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec ali osumljenec kaznivega dejanja.

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so žrtvam na voljo ne glede na njihovo narodnost, državljanstvo, prebivališče ali status prebivanja.	3. Zatočišča in druga ustrezna začasna nastanitev so žrtvam in njihovim vzdrževanim družinskim članom na voljo ne glede na njihovo narodnost, državljanstvo, prebivališče ali status prebivanja.

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 32 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo neposredno finančno pomoč pristojnemu organu, da se zagotovi zadostno število dostopnih in varnih zavetišč za žrtve, ko jih potrebujejo. Države članice zagotovijo, da neodvisni organ oceni izvajanje navedenih določb, pri čemer posebno pozornost nameni človeškim in finančnim virom, ki jih dodelijo javni subjekti.

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju. Podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka ter upošteva otrokovo korist.	1. Države članice poskrbijo, da se otrokom zagotovi ustrezna posebna podpora takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so bili otroci morda žrtve nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali pa so bili priča takemu nasilju. Ustrezna podpora otrokom je specializirana in prilagojena starosti otroka, upošteva otrokovo korist ter druge ustrezne posebne potrebe, tudi jezikovno znanje, invalidnost in druge ustrezne presečne zadeve.

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Otroškim žrtvam se zagotovijo starosti primerna zdravstvena oskrba, čustvena, psihosocialna, psihološka in izobraževalna podpora ter kakršna koli druga ustrezna podpora, prilagojena zlasti okoliščinam nasilja v družini.	2. Otroškim žrtvam se zagotovijo starosti primerna zdravstvena oskrba, čustvena, psihosocialna, psihološka in izobraževalna podpora ter kakršna koli druga ustrezna podpora, prilagojena njihovim specifičnim in individualnim potrebam, zlasti okoliščinam nasilja v družini, ne glede na to, ali so priče nasilju ali njegove žrtve.

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, se otroci prednostno namestijo skupaj z drugimi družinskimi člani, zlasti z nenasilnim staršem, v stalne ali začasne bivanjske prostore, ki so opremljeni s podpornimi storitvami. Namestitev v zatočišča se izvede kot skrajna možnost.	3. Pri otrocih žrtvah ima prednost varnost pri staršu, ki ni storil kaznivega dejanja. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, se otroci prednostno namestijo skupaj z drugimi družinskimi člani, zlasti z nenasilnim staršem ali skrbnikom, če pa takega starša ali skrbnika ni, z bližnjim sorodnikom, v stalne ali začasne bivanjske prostore, ki so opremljeni s podpornimi storitvami. V takšnih primerih se bratov in sester ne sme ločiti. Otroke je treba poslušati in jim dati možnost, da povejo svoje mnenje o taki nastanitvi, glede na njihovo starost, zrelost in jezikovno znanje in kjer je mogoče, se upošteva tudi njihova volja. V interesu žrtev in otroka je treba razmisliti o nadaljnjem bivanju z družino, namestitev v zatočišča se izvede kot skrajna možnost.

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 33 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice poskrbijo, da je pri vseh odločitvah v zvezi z otroki glavno vodilo otrokova korist, zlasti pri določanju pravice do varstva in vzgoje ter pravice do stikov v primerih prenehanja življenjske skupnosti zaradi nasilja.

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in imetnikom starševske odgovornosti, ki je storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, če ima slednji pravico do stikov. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi.	Ne glede na člen 26a in le v primeru pozitivne ocene glede koristi zadevnega otroka, države članice vzpostavijo in vzdržujejo varne in otrokom prijazne prostore, ki omogočajo varen stik med otrokom in imetnikom starševske odgovornosti, ki je storilec ali osumljenec kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, če lahko slednji uveljavlja pravico do stikov, se lahko ta pravica omeji ali prilagodi zaradi otrokove koristi, kot je dosodilo sodišče ali drug pristojen organ, tudi kot začasno odredbo. Države članice po potrebi zagotovijo nadzor, ki ga izvajajo usposobljeni strokovni delavci, ob upoštevanju otrokove koristi. Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo razvijejo sisteme, ki tretjim osebam in združenjem omogočajo skrb za otroke in zmanjšujejo izpostavljenost žrtev, če je njihov nekdanji partner ohranil pravico do stikov, nastanitve ali skupnega varstva in vzgoje.

Predlog spremembe  103

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske.	1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju, starejše ženske ali ženske LBTIQ in druge osebe LGBTIQ, ki so izpostavljene nasilju zaradi spola.

Predlog spremembe  104

Predlog direktive

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske.	1. Države članice zagotovijo posebno podporo žrtvam, ki so izpostavljene večjemu tveganju za nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske na podeželju, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, spolne delavke, ženske v pridržanju, starejše ženske, ženske LBTIQ in druge osebe LGBTIQ, ki so izpostavljene nasilju zaradi spola.

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini.	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Preventivne politike in ukrepi obsegajo primarne, sekundarne in terciarne ukrepe. Primarna preventiva se osredotoča na zmanjšanje ranljivosti, preden pride do nasilja, sekundarna preventiva se osredotoča na prepoznavanje nasilja in posredovanje za njegovo čimprejšnjo prekinitev, terciarna preventiva pa obsega dolgoročno ukrepanje za zmanjšanje negativnih posledic nasilja in preprečevanje ponovitve kaznivih dejanj. Države članice usklajujejo, financirajo in ocenijo tri pristope v organizacijah civilne družbe in tudi kadar te storitve izvajajo nevladne organizacije.

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Preventivni ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja ter raziskovalne in izobraževalne programe, ki so po potrebi pripravljeni v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, prizadetimi skupnostmi in drugimi deležniki.	2. Preventivni ukrepi vključujejo dolgoročne kampanje ozaveščanja za vse starosti za odpravo spolnih stereotipov, za vedenje, ki dosledno spoštuje enakost spolov in dostojanstvo, usposabljanje za učitelje in druge ustrezne osebe, raziskave o dejavnikih tveganja, povezanih z nasiljem nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, ter zaščitne mehanizme in ocenjevanje programov in izobraževalne programe. Države članice poskrbijo za tvorno vključevanje in sodelovanje z vsemi deležniki, tudi z ustreznimi organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, pa tudi prizadetimi skupnostmi, kot so mladinska združenja in organizacije. Ti preventivni ukrepi temeljijo na dokazih, uporabljajo pristop na podlagi človekovih pravic v celotnem življenju in temeljijo na enakosti spolov, izvajajo pa jih usposobljeni delavci na področju preventive.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice dajo širši javnosti na voljo informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih.	3. Države članice dajo širši javnosti na voljo informacije o preventivnih ukrepih, pravicah žrtev, dostopu do sodnega varstva in odvetnika ter razpoložljivih zaščitnih in podpornih ukrepih v različnih formatih, ki so dostopni invalidom, prek različnih medijev, v ustreznem jeziku in na ustrezni jezikovni ravni.

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za skupine z večjim tveganjem se izvajajo ciljno usmerjeni ukrepi, vključno za otroke, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti in zrelosti, ter za osebe z invalidnostmi, pri katerih se upoštevajo jezikovne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način.	4. Za skupine z večjim tveganjem se izvajajo ciljno usmerjeni ukrepi, vključno za otroke, pri katerih so prilagojeni njihovi starosti, zrelosti in jezikovnemu znanju, ter za osebe z invalidnostmi, pri katerih se upoštevajo jezikovne ovire ter različne ravni pismenosti in sposobnosti. Informacije za otroke so formulirane na otrokom prijazen način.

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da se v celotnem šolskem sistemu podpira spodbujanje spolne vzgoje, čustvenega življenja in reproduktivnega zdravja, vključno s spodbujanjem enakosti spolov in nediskriminacije. Države članice tudi spodbujajo, da imata enakost spolov in nediskriminacija osrednje mesto v izobraževanju.

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti ovreči škodljive spolne stereotipe, spodbujati enakost žensk in moških ter spodbujati vse, tudi moške in dečke, da dajejo pozitiven zgled in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive.	5. Namen preventivnih ukrepov je zlasti povečati ozaveščenost o pojmu privolitve, opolnomočiti ženske in deklice v vsej njihovi raznolikosti ter okrepiti njihovo emancipacijo, ovreči škodljive spolne stereotipe, spodbujati enakost spolov ter spodbujati vse, tudi moške in dečke, da dajejo pozitiven zgled in s tem podpirajo ustrezne spremembe vedenja v družbi kot celoti v skladu s cilji te direktive. Namen preventivnih ukrepov je tudi v čim večji meri odpraviti ekonomske ovire, ki lahko ženske odvrnejo od naznanitve nasilja, ki so ga doživele.

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Preventivni ukrepi posebej obravnavajo tudi kibernetsko nasilje. Države članice zlasti zagotovijo, da izobraževalni ukrepi vključujejo razvoj veščin digitalne pismenosti, vključno s kritično interakcijo z digitalnim svetom, da se uporabnikom omogoči prepoznavanje primerov kibernetskega nasilja in ustrezno odzivanje nanje, iskanje podpore in preprečevanje izvajanja takega nasilja. Države članice pri razvoju in izvajanju ukrepov za boj proti kibernetskemu nasilju spodbujajo multidisciplinarno sodelovanje ter vključijo deležnike, vključno s ponudniki posredniških storitev in pristojnimi organi.	7. Preventivni ukrepi posebej obravnavajo tudi kibernetsko nasilje. Države članice zlasti zagotovijo, da izobraževalni ukrepi vključujejo informacije o storitvi kaznivih dejanj in razpoložljivih kazenskih sankcijah, pa tudi razvoj veščin digitalne pismenosti, vključno s kritično interakcijo z digitalnim svetom, da se uporabnikom omogoči prepoznavanje primerov kibernetskega nasilja in ustrezno odzivanje nanje, iskanje podpore in preprečevanje izvajanja takega nasilja. Države članice pri razvoju in izvajanju ukrepov za boj proti kibernetskemu nasilju spodbujajo multidisciplinarno sodelovanje ter vključijo deležnike, vključno s ponudniki posredniških storitev in pristojnimi organi.

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 36 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo, da se spolno nadlegovanje pri delu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni.	8. Države članice zagotovijo, da se spolno nadlegovanje pri delu obravnava v ustreznih nacionalnih politikah in politikah podjetij. V teh nacionalnih politikah se opredelijo in določijo ciljno usmerjeni ukrepi iz odstavka 2 za sektorje, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni. V pripravo ustrezne nacionalne zakonodaje in politik ter usposabljanje so vključene specializirane podporne službe, tudi kadar te službe vodijo nevladne organizacije.

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo tako splošnega kot strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme in spola ter potrebe otrok.	1. Države članice zagotovijo, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, vključno z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodnim osebjem, sodniki in tožilci, odvetniki, izvajalci podpornih storitev za žrtve in storitev obnavljalne pravičnosti, delavci, ki se ukvarjajo z otroki, zdravstvenimi delavci, socialnimi službami, izobraževalnim in drugim ustreznim osebjem, udeležijo uvodnega in nadaljnjega usposabljanj ter splošnega in strokovnega usposabljanja in prejmejo ciljno usmerjene informacije na ravni, ki je ustrezna z vidika njihovih stikov z žrtvami, da lahko prepoznajo, preprečijo primere nasilja nad ženskami ali nasilja v družini in se nanje odzovejo ter da žrtve obravnavajo na način, ki upošteva vidike travme, spola in invalidnosti ter potrebe otrok. Tako usposabljanje se pripravi in izvede v sodelovanju s specializiranimi službami, ki se ukvarjajo s pravicami žensk in otrok, takimi organizacijami civilne družbe, tudi kadar te storitve opravljajo nevladne organizacije.

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri in babicami, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja ženskega spolovila ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike.	2. Ustrezni zdravstveni delavci, vključno s pediatri in babicami, se udeležijo ciljno usmerjenega usposabljanja za prepoznavanje fizičnih, psihičnih in spolnih posledic pohabljenja ženskega spolovila, spolovil interspolnih oseb in drugih škodljivih praks ter obravnavo žrtev te prakse na način, ki upošteva kulturne vidike.

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi.	6. Države članice zagotovijo, da so organi, ki so pristojni za prejemanje naznanitev s strani žrtev kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni za olajšanje naznanitve takih kaznivih dejanj in za pomoč pri naznanitvi, zlasti v primeru otrok, ki so priča nasilju, in invalidk.

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 37 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov.	7. Dejavnosti usposabljanja iz odstavkov 1 in 2, tudi o kibernetskem nasilju, so redne in obvezne ter upoštevajo posebne značilnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Take dejavnosti usposabljanja krepijo občutljivost o vzorcu stopnjevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki lahko privede vse do umora žensk. Vključujejo usposabljanje o tem, kako prepoznati in obravnavati posebne potrebe po zaščiti in podpori žrtev, ki se soočajo z večjim tveganjem nasilja, ker doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov, pa tudi o tem, kako prepoznati in ukrepati v primeru vzorca stopnjevanja nasilja.

Predlog spremembe  117

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.	Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, organizacijami, ki delajo z osebami v ranljivem položaju in osebami, ki jih nasilje v družini bolj ogroža, ter organizacijami skupnosti, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.

Predlog spremembe  118

Predlog direktive

Člen 41 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.	Države članice sodelujejo z organizacijami civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo z žrtvami nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, tudi z otroki, ki so priče takemu nasilju, ter se z njimi posvetujejo, zlasti glede zagotavljanja podpore žrtvam, pobud za oblikovanje politik, kampanj za informiranje in ozaveščanje, raziskovalnih in izobraževalnih programov ter usposabljanj, pa tudi glede spremljanja in ocenjevanja učinka ukrepov za podporo in zaščito žrtev.

Predlog spremembe  119

Predlog direktive

Člen 42 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice spodbujajo ponudnike posredniških storitev k sprejemanju samoregulativnih ukrepov v zvezi s to direktivo, zlasti da bi okrepili notranje mehanizme za obravnavo spletnih vsebin iz člena 25(1) in izboljšali usposabljanje svojih pristojnih zaposlenih o preprečevanju kaznivih dejanj iz navedenega člena ter pomoči in podpori žrtvam teh kaznivih dejanj.	Države članice spodbujajo ponudnike posredniških storitev k sprejemanju samoregulativnih ukrepov v zvezi s to direktivo, zlasti da bi okrepili notranje mehanizme za obravnavo in pravočasno odstranitev nezakonitih spletnih vsebin iz člena 25(1) in izboljšali usposabljanje svojih pristojnih zaposlenih o preprečevanju kaznivih dejanj iz navedenega člena ter pomoči in podpori žrtvam teh kaznivih dejanj.

Predlog spremembe  120

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izmenjavi dobrih praks in medsebojnemu posvetovanju v posameznih primerih, tudi prek Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah;	(a) izmenjavi dobrih praks, tudi o preventivnih ukrepih iz člena 36, zlasti izobraževalnih programih, ter medsebojnemu posvetovanju v posameznih primerih, tudi prek Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah;

Predlog spremembe  121

Predlog direktive

Člen 43 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini.	(c) zagotavljanju pomoči mrežam Unije, dejavnih v zadevah, ki so neposredno povezane z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini, tudi z otroki, ki so priče takemu nasilju.

Predlog spremembe  122

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10.	1. Države članice imajo vzpostavljen sistem za zbiranje, razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, vključno z oblikami nasilja iz členov 5 do 10, ter o otrocih, ki so priča takemu nasilju.

Predlog spremembe  123

Predlog direktive

Člen 44 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:	2. Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po spolu, starosti, pripadnosti ranljivi skupini in invalidnosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:

 

Predlog spremembe  124

Predlog direktive

Člen 46 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva določa minimalna pravila. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe z višjimi standardi, vključno s tistimi, ki žrtvam zagotavljajo višjo raven zaščite in podpore.	Ta direktiva določa minimalna pravila. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe in postopkovna jamstva z višjimi standardi, vključno s tistimi, ki žrtvam zagotavljajo višjo raven zaščite in podpore.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini
Referenčni dokumenti	COM(2022)0105 – C9-0058/2022 – 2022/0066(COD)
Pristojni odbori  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 23.3.2022	FEMM 23.3.2022
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 7.4.2022
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Manon Aubry 13.7.2022
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	7.7.2022
Obravnava v odboru	26.10.2022	9.1.2023	28.2.2023
Datum sprejetja	21.3.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Manon Aubry, Ilana Cicurel, Virginie Joron, Sergey Lagodinsky, Gilles Lebreton, Maria-Manuel Leitão-Marques, Karen Melchior, Raffaele Stancanelli, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Marion Walsmann, Tiemo Wölken, Lara Wolters
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Pascal Durand, Antonius Manders, Emil Radev, René Repasi
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Frances Fitzgerald, Fabienne Keller

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18	+
PPE	Pascal Arimont, Daniel Buda, Frances Fitzgerald, Antonius Manders, Emil Radev, Axel Voss, Marion Walsmann
Renew	Ilana Cicurel, Fabienne Keller, Adrián Vázquez Lázara
S&D	Pascal Durand, Maria-Manuel Leitão-Marques, René Repasi, Tiemo Wölken, Lara Wolters
The Left	Manon Aubry
Verts/ALE	Sergey Lagodinsky, Marie Toussaint

 

0	-

 

3	0
ECR	Raffaele Stancanelli
ID	Virginie Joron, Gilles Lebreton

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini
Referenčni dokumenti	COM(2022)0105 – C9-0058/2022 – 2022/0066(COD)
Datum predložitve EP	9.3.2022
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 23.3.2022	FEMM 23.3.2022
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 23.3.2022	EMPL 23.3.2022	IMCO 23.3.2022	JURI 7.4.2022
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	IMCO 20.4.2022
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 7.7.2022
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Evin Incir 9.8.2022	Frances Fitzgerald 9.8.2022
Člen 58 – Postopek s skupnimi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	7.7.2022
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI	JURI 27.6.2023
Obravnava v odboru	12.1.2023	28.2.2023
Datum sprejetja	28.6.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	71 5 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Malik Azmani, Pietro Bartolo, Robert Biedroń, Theresa Bielowski, Vladimír Bilčík, Malin Björk, Vasile Blaga, Vilija Blinkevičiūtė, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Annika Bruna, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Patricia Chagnon, Clare Daly, Margarita de la Pisa Carrión, Gwendoline Delbos-Corfield, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Cornelia Ernst, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Frances Fitzgerald, Lina Gálvez Muñoz, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Assita Kanko, Fabienne Keller, Łukasz Kohut, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Lukas Mandl, Erik Marquardt, Radka Maxová, Karen Melchior, Nuno Melo, Javier Moreno Sánchez, Andżelika Anna Możdżanowska, Johan Nissinen, Maria Noichl, Maite Pagazaurtundúa, Pina Picierno, Emil Radev, Samira Rafaela, Paulo Rangel, Evelyn Regner, Diana Riba i Giner, Eugenia Rodríguez Palop, María Soraya Rodríguez Ramos, Maria Veronica Rossi, Christine Schneider, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Yana Toom, Elena Jončeva (Elena Yoncheva)
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nathalie Colin-Oesterlé, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Romeo Franz, Heléne Fritzon, Beata Kempa, Jaak Madison, Bergur Løkke Rasmussen, Thijs Reuten, Eleni Stavru (Eleni Stavrou), Irène Tolleret, Loránt Vincze
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Martin Hojsík, Sven Mikser, Marco Zullo
Datum predložitve	6.7.2023

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

71	+
ECR	Assita Kanko
NI	Laura Ferrara
PPE	Isabella Adinolfi, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Nathalie Colin-Oesterlé, Lena Düpont, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Andrzej Halicki, Jeroen Lenaers, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Lukas Mandl, Nuno Melo, Emil Radev, Paulo Rangel, Christine Schneider, Eleni Stavru (Eleni Stavrou), Loránt Vincze
Renew	Malik Azmani, Anna Júlia Donáth, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Martin Hojsík, Sophia in 't Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Karen Melchior, Maite Pagazaurtundúa, Samira Rafaela, Bergur Løkke Rasmussen, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Yana Toom, Marco Zullo
S&D	Pietro Bartolo, Robert Biedroń, Theresa Bielowski, Vilija Blinkevičiūtė, Heléne Fritzon, Lina Gálvez Muñoz, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Łukasz Kohut, Juan Fernando López Aguilar, Radka Maxová, Sven Mikser, Javier Moreno Sánchez, Maria Noichl, Pina Picierno, Evelyn Regner, Thijs Reuten, Birgit Sippel, Elena Jončeva (Elena Yoncheva)
The Left	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Malin Björk, Clare Daly, Cornelia Ernst, Eugenia Rodríguez Palop
Verts/ALE	Saskia Bricmont, Damien Carême, Gwendoline Delbos-Corfield, Romeo Franz, Alice Kuhnke, Erik Marquardt, Diana Riba i Giner, Sylwia Spurek, Tineke Strik

 

5	-
ECR	Beata Kempa
ID	Nicolaus Fest, Jaak Madison, Annalisa Tardino
Verts/ALE	Patrick Breyer

 

7	0
ECR	Jorge Buxadé Villalba, Andżelika Anna Możdżanowska, Johan Nissinen, Margarita de la Pisa Carrión
ID	Annika Bruna, Patricia Chagnon, Maria Veronica Rossi

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

• [1] https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20210910IPR11927/make-gender-based-violence-a-crime-under-eu-law-meps-say
• [2] Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), Combating gender-based violence: Cyberviolence, European added value assessment (Boj proti nasilju zaradi spola: kibernetsko nasilje, ocena evropske dodane vrednosti), 2021.
• [3] Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), Combating gender-based violence: Cyberviolence, European added value assessment (Boj proti nasilju zaradi spola: kibernetsko nasilje, ocena evropske dodane vrednosti), 2021.
• [4] D(2023)16808.
• [5] COM(2022)0105 z dne 8.3. 2022. 
• [6] Mnenje 2/00 („Kartagenski protokol“), ECLI:EU:C:2001:664, točka 5.
• [7] Zadeva C-300/89, Komisija/Svet („Titanov dioksid“), ECLI:EU:C:1991:244, točka 10.
• [8] Prav tam, točka 30, ter zadeva C-137/12, Komisija/Svet, ECLI:EU:C:2013:675, točka 53 in navedena sodna praksa.
• [9] Zadeva C-300/89, točki 13 in 17; zadeva C-42/97, Parlament/Svet, ECLI:EU:C:1999:81, točka 38; mnenje 2/00, odstavek 23; zadeva C-94/03, Komisija/Svet („Rotterdamska konvencija“), ECLI:EU:C:2006:2, in zadeva C-178/03, Komisija/Parlament in Svet, ECLI:EU:C:2006:4, točki 36 in 43.
• [10] Zadeva C-300/89, točke 17–25; zadeva C-268/94, Portugalska/Svet, ECLI:EU:C:1996:461.
• [11] Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
• [12] Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
• [13] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Adrián Vázquez Lázara (predsednik), Sergey Lagodinsky (podpredsednik), Marion Walsmann (podpredsednica), Lara Wolters (podpredsednica), Raffaele Stancanelli (podpredsednik), François Alfonsi (za Marie Toussaint v skladu s členom 209(7) Poslovnika), Pascal Arimont, Isabel Carvalhais (za Mario Manuel Leitão Marques v skladu s členom 209(7) Poslovnika), Ilana Cicurel, Angel Dzhambazki, Andrzej Halicki, Pierre Karleskind, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Luděk Niedermayer (za Jiříja Pospíšila v skladu s členom 209(7) Poslovnika), Emil Radev, René Repasi, Javier Zarzalejos.
• [14] Evropski inštitut za enakost spolov, 2019: Gender-based violence. The costs of gender-based violence in the European Union (Nasilje na podlagi spola: stroški nasilja na podlagi spola v Evropski uniji), Vilna.