POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

6.7.2023 - (COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)
Poročevalki: Frances Fitzgerald, Evin Incir
Pripravljavka mnenja pridruženega odbora v skladu s členom 57 Poslovnika:
Rosa Estaràs Ferragut, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Predlogi sprememb

• 001-297 (PDF - 458 KB)
• 001-297 (DOC - 155 KB)
• 298-298 (PDF - 363 KB)
• 298-298 (DOC - 116 KB)
• 299-299 (PDF - 110 KB)
• 299-299 (DOC - 38 KB)

PR_COD_1amCom

 

 

Oznake postopkov

* Postopek posvetovanja  *** Postopek odobritve  ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)  ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)  ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)   (Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Predlogi sprememb k osnutku akta

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih   Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.   Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.   Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila   Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(COM(2022)0105 – C9‑0058/2022 – 2022/0066(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0105),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0058/2022),

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju členov 59 in 40 Poslovnika,

– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 58 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun in Odbora za pravne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9‑0234/2023),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(2) in člena 83(1) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(2) in člena 83(1) in (2) Pogodbe,

Predlog spremembe  2

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora žrtvam ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.	(1) Namen te direktive je zagotoviti celovit okvir za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter preprečevanje tovrstnega nasilja po vsej Uniji. To dosega tako, da krepi obstoječe in uvaja nove ukrepe na naslednjih področjih: opredelitev ustreznih kaznivih dejanj in sankcij, zaščita žrtev in dostop do sodnega varstva, podpora in odškodnina žrtvam, boljše zbiranje podatkov ter preprečevanje, usklajevanje in sodelovanje.

Predlog spremembe  3

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje nad ženskami in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli ter spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja.	(2) Enakost žensk in moških ter nediskriminacija sta ključni vrednoti Unije in temeljni pravici, zapisani v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji ter v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah). Nasilje nad ženskami in nasilje v družini ogrožata navedeni načeli, spodkopavata pravice žensk in deklic do enakosti na vseh področjih življenja ter preprečujeta popoln napredek žensk, deklic in naših družb kot celot.

Predlog spremembe  4

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov ter pravice otroka, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah.	(3) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja in osebne celovitosti, prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do svobode in varnosti, varstvo osebnih podatkov, pravica do nediskriminacije, vključno zaradi spola, ter pravice otroka, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah in Konvenciji o otrokovih pravicah.

Predlog spremembe  5

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, pohabljenje ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU2 in 2011/93/EU3 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnje in prisilne poroke, prisilni splav, prisilna sterilizacija ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje, kibernetsko trpinčenje ali neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema.	(4) Ta direktiva bi se morala uporabljati za kazniva ravnanja, ki pomenijo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini in so opredeljena kot kazniva dejanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. To vključuje kazniva dejanja, opredeljena v tej direktivi, in sicer posilstvo, spolni napad, pohabljenje ženskega spolovila, pohabljanje spolovil interseksualnih oseb, prisilno sterilizacijo, prisilno poroko, spolno nadlegovanje v delovnem okolju, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, kibernetsko nadlegovanje, neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin, kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu in kazniva dejanja, ki jih zajemajo drugi instrumenti Unije, zlasti direktivi 2011/36/EU36 in 2011/93/EU37 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in v zvezi s trgovino z ljudmi za namene spolne zlorabe. Tudi nekatera kazniva dejanja po nacionalnem pravu spadajo v opredelitev nasilja nad ženskami. To vključuje kazniva dejanja, kot so feminicid, intimnopartnersko nasilje, spolno nadlegovanje, spolna zloraba, zalezovanje, zgodnji prisilni splav, spolno izkoriščanje s prostitucijo drugih, preprečevanje ali poskus preprečitve prostovoljne prekinitve nosečnosti ter različne oblike kibernetskega nasilja, kot so spletno spolno nadlegovanje ali kibernetsko trpinčenje. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo posebej opredeljena kot kaznivo dejanje ali pa je zajeta v kaznivih dejanjih, ki se storijo v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali sta živela skupaj. Da pa bi v celoti dopolnili zakonodajni okvir za obravnavo vseh oblik nasilja na podlagi spola, je nujno, da se področja kriminala iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razširijo na nasilje na podlagi spola.
__________________	__________________
2 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).	2 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).
3 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).	3 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011. str. 1).

Predlog spremembe  6

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ukrepi iz te direktive so bili oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje nad ženskami in nasilje v družini, nesorazmerno prizadeneta. Vendar ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi druge osebe, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.	(5) Ukrepi iz te direktive so bili oblikovani za obravnavo posebnih potreb žensk in deklic, saj jih obliki nasilja, zajeti v tej direktivi, in sicer nasilje nad ženskami in nasilje v družini, prizadeneta nesorazmerno, vendar ne izključno. Po podatkih Eurostata iz leta 2015 je bilo devet od desetih žrtev posilstva in osem od desetih žrtev spolnega napada v Uniji žensk. 99 % storilcev, obsojenih na zaporno kazen za ta kazniva dejanja, je bilo moških. Ta direktiva priznava, da so lahko žrtve teh oblik nasilja tudi druge osebe, ki bi prav tako morale biti upravičene do ukrepov, določenih v tej direktivi. Zato bi se moral izraz „žrtev“ nanašati na vse osebe, ne glede na njihov biološki ali družbeni spol.

Predlog spremembe  7

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.	(6) Otroci, ki so priča nasilju nad ženskami ali nasilju v družini, zaradi svoje ranljivosti utrpijo neposredno čustveno in psihično škodo, kar vpliva na njihov razvoj. Zato bi bilo treba take otroke obravnavati kot žrtve in zanje uporabljati ciljno usmerjene in specializirane zaščitne, preventivne in podporne ukrepe. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da otroci starša, ki je bil ubit zaradi nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, zaradi njihovega posebno ranljivega položaja prejmejo podporo, ki jo potrebujejo, vključno s ciljno usmerjenimi zaščitnimi ukrepi in podporo, zlasti v vseh ustreznih sodnih postopkih. Ciljno usmerjeni ukrepi za otroke morajo temeljiti na celostnem in s spolom povezanem razumevanju dinamike nasilnih odnosov, preprečiti ponovno viktimizacijo otroka in zagotoviti spoštovanje njegovih pravic. To je zlasti pomembno pri obravnavanju pravic do varstva in vzgoje ter obiskovanja otroka.

Predlog spremembe  8

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Nasilje nad ženskami je trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“.	(7) Nasilje nad ženskami je treba razumeti kot kršitev človekovih pravic in velik javnozdravstveni problem, pa tudi trdovraten izraz strukturne diskriminacije žensk v vsej svoji raznolikosti, ki je posledica zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi. Gre za obliko nasilja zaradi spola, prvenstveno nad ženskami in deklicami, ki ga izvajajo moški. Tovrstno nasilje je ukoreninjeno v družbeno oblikovanih vlogah, vedenju, spolnih stereotipih, dejavnostih in lastnostih, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske oziroma moške in ki so zajeti z izrazom „družbeni spol“. Še vedno je močno razširjeno in prizadene ženske na vseh ravneh družbe ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialno ozadje in državo izvora ali prebivališče. Je tudi ena od največjih ovir pri doseganju enakosti spolov.

Predlog spremembe  9

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.	(8) Nasilje v družini je resen družbeni problem, ki pogosto ostaja prikrit zaradi družbene stigmatizacije. Povzroči lahko močne psihične in fizične travme s hudimi posledicami za osebno in poklicno življenje žrtve, saj je storilec običajno oseba, ki jo žrtev pozna in za katero pričakuje, da ji lahko zaupa. Takšno nasilje ima lahko različne oblike ter vključuje fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje, pojavi pa se lahko v raznovrstnih odnosih. Nasilje v družini pogosto zajema prisilni nadzor in se lahko zgodi ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne.

Predlog spremembe  10

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ciljno obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta4 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.	(9) Zaradi še vedno prisotnega in resnega problema nasilja nad ženskami in nasilja v družini v Uniji, ki se jasno kaže v dejstvu, da so se obstoječi pravni akti in njihovo izvajanje izkazali za nezadostne, je v kombinaciji s posebnostmi teh kaznivih dejanj upravičena drugačna obravnava žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini v primerjavi z žrtvami drugih kaznivih dejanj v Uniji, upravičeni pa so tudi posebni ukrepi v zvezi z žrtvami nasilja nad ženskami in nasilja v družini, uvedeni s to direktivo. Glede na posebne vidike, povezane s temi vrstami kaznivih dejanj, je treba določiti celovit sklop pravil, ki ob upoštevanju vidika spola in celovito obravnava trdovraten problem nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter upošteva posebne potrebe žrtev takega nasilja. Obstoječe določbe na ravni Unije in nacionalnih ravneh so se izkazale za nezadostne za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za njuno preprečevanje. Na posebne oblike takega nasilja se osredotočata zlasti direktivi 2011/36/EU in 2011/93/EU, medtem ko Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta4 določa splošni okvir za žrtve kaznivih dejanj. Čeprav zadnje navedena direktiva določa nekatere zaščitne ukrepe za žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ni namenjena obravnavi njihovih posebnih potreb.
__________________	__________________
4 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).	4 Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

Predlog spremembe  11

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)5 in, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)6 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi.	(10) Ta direktiva podpira mednarodne zaveze držav članic za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter njuno preprečevanje, zlasti Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)5 ter njeno splošno priporočilo št. 35 o nasilju nad ženskami zaradi spola o posodobitvi splošnega priporočila št. 19, Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter, kjer je ustrezno, Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija)6 , Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, podpisano 21. junija 2019 v Ženevi, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih ter Konvencijo o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu.
__________________	__________________
5 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GSZN, 1979	5 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), GSZN, 1979
6 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.	6 Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), Svet Evrope, 2011.

Predlog spremembe  12

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se sopojavljata z diskriminacijo zaradi spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola.	(11) Nasilje nad ženskami in nasilje v družini se lahko stopnjujeta, kadar se neločljivo sopojavljata z diskriminacijo zaradi družbenega ali biološkega spola in diskriminacijo iz drugih razlogov, ki jo prepoveduje pravo Unije, in sicer z diskriminacijo zaradi državljanstva, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, statusa bivanja, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali katerega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti. Države članice bi zato morale ustrezno upoštevati žrtve, na katere vpliva taka presečna diskriminacija, in sicer z zagotavljanjem posebnih ukrepov, kadar se žrtve hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije. Lezbijke ter biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LBTIQ) ženske in nebinarne osebe, ženske z invalidnostmi, nosečnice, ženske, ki živijo na podeželju, in ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem so še zlasti izpostavljene večjemu tveganju nasilja zaradi spola ali nasilja v družini. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti na primer nasilju zaradi spola, katerega namen je kaznovanje žrtev zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza ali spolne identitete, kot je tako imenovano „korektivno posilstvo“. Ženske in deklice, ki so izpostavljene diskriminaciji in nasilju zaradi kombinacije svojega biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, so prav tako nesorazmerno pogosto tarče kibernetskega nasilja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem ali kibernetskim spodbujanjem k nasilju ali sovraštvu, zato je treba ta kazniva dejanja obravnavati s potrebno resnostjo.

Predlog spremembe  13

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete teh žrtev.	(12) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini so izpostavljene večjemu tveganju za ustrahovanje, maščevanje ter sekundarno in ponovno viktimizacijo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti tem tveganjem ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete teh žrtev v vseh primerih, tudi pred kazenskim postopkom, med njim in po njem, ter njihovi pravici do zaščite in podpore, hkrati pa poskrbeti, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja. Po podatkih iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z naslovom Nasilje nad ženskami: raziskava v celotni EU 67 % žrtev spolnega nasilja storilca pozna že od prej oziroma je z njim v razmerju, zato je za preprečitev nadaljnjih napadov potrebna zanesljiva zaščita žrtve.

Predlog spremembe  14

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se krši spolna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk. .	(13) Posilstvo je eno najtežjih kaznivih dejanj, s katerim se kršita spolno dostojanstvo ter spolna in telesna nedotakljivost osebe, in nesorazmerno prizadene ženske. Vključuje nesorazmerje moči med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, kar storilcu omogoča, da žrtev spolno izkoristi za namene, kot so osebno zadoščenje, uveljavljanje prevlade, družbeno priznanje, napredovanje ali morebitne finančne koristi ali kaznovanje s korektivnim posilstvom. V številnih državah članicah je za ugotovitev kaznivega dejanja posilstva še vedno pogoj uporaba sile, groženj ali prisile. V drugih državah članicah zadošča, da žrtev ni privolila v spolno dejanje. Samo s tem zadnjim pristopom se doseže popolna zaščita spolne nedotakljivosti žrtev. Zato je treba zagotoviti enako zaščito po vsej Uniji, zlasti z določitvijo znakov kaznivega dejanja posilstva žensk.

Predlog spremembe  15

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Kaznivo dejanje posilstva bi moralo izrecno vključevati vse vrste spolne penetracije s katerim koli delom telesa ali predmetom. V opredelitvi posilstva bi morala biti odsotnost privolitve osrednji zakonski znak kaznivega dejanja, saj posilstvo pogosto ne vključuje nobenega fizičnega nasilja ali uporabe sile. Začetno privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Spolna penetracija brez privolitve bi morala pomeniti posilstvo, tudi če jo stori zakonec ali intimni partner.	(14) Kaznivo dejanje posilstva bi moralo izrecno vključevati vse vrste spolne penetracije s katerim koli delom telesa ali predmetom. V opredelitvi posilstva bi morala biti odsotnost privolitve osrednji zakonski znak kaznivega dejanja, saj dejanje pogosto ne vključuje nobenega fizičnega nasilja ali uporabe sile. Privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Spolna penetracija brez privolitve bi morala pomeniti posilstvo, tudi če jo stori zakonec ali intimni partner.

Predlog spremembe  16

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Spolni napad je vrsta spolnega nasilja, ki nesorazmerno prizadene ženske in ki pomeni hud poseg v telesno integriteto in avtonomijo osebe. Nacionalna zakonodaja o spolnih napadih se med državami članicami zelo razlikuje, zato je jasno, da je treba določiti pravila o spolnih napadih na ravni Unije. Spolni napad zajema dejanja spolne narave. Dejanja spolne narave vključujejo dejanja, pri katerih pride do fizičnega stika med telesom storilca in spolovilom žrtve, ter dejanja, pri katerih pride do stika med telesom žrtve in storilčevim spolovilom.

Predlog spremembe  17

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) Privolitev mora biti vedno prostovoljna. Privolitev bi moralo biti mogoče, v skladu s spolno avtonomijo žrtve, preklicati kadar koli med dejanjem in ne bi smela samodejno pomeniti privolitve za prihodnja dejanja. Obstaja več situacij, v katerih žrtev ni sposobna svobodne volje, zato bi bilo treba kazniva dejanja, storjena v teh okoliščinah, šteti za dejanja brez privolitve. Pri presoji posamezne situacije bi bilo treba upoštevati osebne in zunanje okoliščine. V navedenem okviru strah ni omejen na grožnjo s kaznivim dejanjem. Odsotnost privolitve zaradi zastrupitve bi morala zajemati onesposobljenost, ki jo povzročijo droge, alkohol ali druge opojne substance. Posebno ranljive situacije vključujejo takšne, v katerih imajo žrtve očitno omejene možnosti, da bi branile svojo telesno in spolno nedotakljivost ter se izognile napadu. Vključujejo lahko tudi situacije še posebno velikega neravnovesja moči ali znatne ekonomske odvisnosti. Odstranitev kondoma brez soglasja pomeni namerno in skrivno prenehanje uporabe preventivne metode ali kontracepcije med penetracijo. Ker se s tem spremenijo okoliščine, v katerih je bilo dano soglasje, se lahko šteje za posilstvo ali spolni napad.

Predlog spremembe  18

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) V zvezi s kaznivimi dejanji, ki pomenijo posilstvo, bi morala biti za storilce teh dejanj, ki so bili predhodno že obsojeni za kaznivo dejanje iste vrste, odrejena udeležba v intervencijskih programih, da bi se zmanjšalo tveganje ponovitve kaznivega dejanja.	(15) Za storilce kaznivih dejanj, ki so bili obsojeni zaradi posilstva, bi morala biti odrejena udeležba v intervencijskih programih, ki temeljijo na dokazih, da bi se zmanjšalo tveganje ponovitve kaznivega dejanja, zagotovili varni odnosi ter celovito in informativno obravnavala škoda, povzročena s priznavanjem njihove odgovornosti ter spreminjanjem njihove škodljive naravnanosti in vedenja. Pristojni organi bi morali sodne organe obvestiti o razpoložljivosti tovrstnih programov.

Predlog spremembe  19

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Prisilne poroke so oblika izkoriščanja, ki prizadene predvsem ženske in dekleta, njihov namen pa je uveljavljati prevlado nad njimi. So oblika nasilja, ki vključuje hude kršitve temeljnih pravic, zlasti pravic žensk in deklic do telesne integritete, svobode, avtonomije, telesnega in duševnega zdravja, spolnega in reproduktivnega zdravja, izobraževanja ter zasebnega življenja. Prisilne poroke spodbujajo dejavniki, kot so revščina, brezposelnost, običaji ali konflikti. Privolitev ženske ali dekleta v poroko se pogosto pridobi s fizičnim in spolnim nasiljem ali grožnjami z nasiljem. Ko se jih prisili v zakonsko zvezo, se poveča tveganje spolnega izkoriščanja in nadaljnjega nasilja. Prisilna poroka je pogosto povezana z oblikami izkoriščanja, na primer spolnega, ter fizičnega in psihičnega nasilja. Zato je nujno, da se prisilna poroka v vseh državah članicah opredeli kot kaznivo dejanje in ustrezno kaznuje ter da se lahko razveljavi ali razveže brez prevelikega upravnega ali finančnega bremena za žrtve.

Predlog spremembe  20

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Da bi odpravili nepopravljivo in vseživljenjsko škodo, ki jo pohabljanje ženskih spolovil povzroči žrtvam, bi bilo treba to kaznivo dejanje posebej in ustrezno obravnavati v kazenski zakonodaji. Pohabljanje ženskih spolovil je izkoriščevalska praksa, ki se izvaja na spolnih organih deklice ali ženske z namenom ohranjanja in uveljavljanja prevlade nad ženskami in deklicami ter izvajanja družbenega nadzora nad njihovo spolnostjo. Včasih se izvede v okviru otroške ali prisilne poroke ali nasilja v družini. Pohabljanje ženskih spolovil je v nekaterih skupnostih tradicionalna praksa, ki se izvaja na ženskah. Zajemati bi moralo prakse, ki se izvajajo iz nemedicinskih razlogov. Izraz „ekscizija“ bi se moral nanašati na delno ali popolno odstranitev klitorisa in velikih sramnih ustnic. „Infibulacija“ bi se morala nanašati na zaprtje velikih sramnih ustnic z delnim zašitjem zunanjih delov vulve, da se zoži vaginalna odprtina. Izraz „drugo pohabljenje“ bi se moral nanašati na vse druge povzročene fizične spremembe ženskih spolovil.	(16) Da bi odpravili hude in dolgotrajne telesne in psihološke posledice, ki jih pohabljanje ženskih spolovil povzroči žrtvam, bi bilo treba to kaznivo dejanje posebej in ustrezno obravnavati v kazenski zakonodaji. Pohabljanje ženskih spolovil je izkoriščevalska praksa, ki se izvaja na spolnih organih deklice ali ženske z namenom ohranjanja in uveljavljanja prevlade nad ženskami in deklicami ter izvajanja družbenega nadzora nad njihovo spolnostjo. Včasih se izvede v okviru otroške ali prisilne poroke ali nasilja v družini. Pohabljanje ženskih spolovil je v nekaterih skupnostih tradicionalna praksa, ki se izvaja na ženskah. Zajemati bi moralo prakse, ki se izvajajo iz nemedicinskih razlogov. Izraz „ekscizija“ bi se moral nanašati na delno ali popolno odstranitev klitorisa in velikih sramnih ustnic. „Infibulacija“ bi se morala nanašati na zaprtje velikih sramnih ustnic z delnim zašitjem zunanjih delov vulve, da se zoži vaginalna odprtina. Izraz „drugo pohabljenje“ bi se moral nanašati na vse druge povzročene fizične spremembe ženskih spolovil.

Predlog spremembe  21

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Prisilna in drugače neprostovoljna sterilizacija je škodljiva in izkoriščevalska praksa, ki žrtvam onemogoča spolno razmnoževanje, pogosto prinaša hude posledice za fizično, psihološko in socialno zdravje osebe ter se izvaja z namenom socialnega nadzora nad ženskami in otroki ter njihovo spolnostjo. Krši temeljne pravice, kot so pravica do dostojanstva, telesne celovitosti in zasebnosti, ne spoštuje zahteve po svobodni in informirani privolitvi ter je priznana kot oblika mučenja in slabega ravnanja. Prisilna in drugače neprostovoljna sterilizacija je pogosto tesno povezana z diskriminacijo in stereotipnimi idejami o tem, kdo bi moral biti noseč in imeti otroke. Tveganju prisilne in drugače neprostovoljne sterilizacije so še posebej izpostavljene romske ženske in deklice, invalidne ženske in deklice, zlasti takšne z intelektualnimi ovirami in psihosocialnimi motnjami, ženske, ki želijo opraviti posege za potrditev spola, ter ženske in deklice, ki živijo v ustanovah. Posebno pozornost je treba nameniti predhodni in informirani privolitvi ženske ali deklice v sterilizacijo. Privolitev ženske ali deklice se ne sme nadomestiti s privolitvijo zakonitega skrbnika. Določbe o prisilni sterilizaciji iz te direktive ne zajemajo nujnih medicinskih posegov ali kirurških posegov, ki se izvajajo na primer z namenom pomagati ženski in ji rešiti življenje.

Predlog spremembe  22

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Pohabljanje spolnih organov medspolnih oseb je zdravstveno nepotreben, nenujen kirurški ali zdravstveni postopek ali zdravljenje, ki se izvaja za osebo z variacijami spolnih značilnosti, katerega namen ali posledica je sprememba navedenih značilnosti in njihova uskladitev z značilnostmi, ki veljajo za tipično ženske ali moške. Postopki in zdravljenje interseksualnih žensk in otrok, ki niso nujni in potekajo brez soglasja, temeljijo na prepričanju, da je binarna možnost spolnih značilnosti pravilo in da je vsaka alternativa neobičajna in jo je treba popraviti. Postopki ali zdravljenje na podlagi spolnih značilnosti žensk ali otrok, rojenih z variacijami spolnih značilnosti, ki ne morejo privoliti, bi se morali izvajati le, kadar obstaja jasna in nujna potreba po ohranitvi njihovega življenja ali preprečitvi resne škode za njihovo telesno zdravje. Nenujni postopki ali zdravljenje z namenom ali učinkom spreminjanja spolnih značilnosti se lahko izvajajo le s popolnoma informirano in predhodno privolitvijo ženske ali otroka, rojenega z variacijami spolnih značilnosti. Pohabljanje spolnih organov medspolnih oseb lahko povzroči vseživljenjske telesne in duševne okvare, zato ga je treba obravnavati enako resno kot pohabljanje ženskih spolnih organov. Zato je pomembno, da se medspolnim osebam in njihovim družinam zagotovi ustrezna zdravstvena in psihološka podpora ter da se spoštuje njihova pravica do sprejemanja informiranih odločitev o svojem telesu in zdravstvenem varstvu.

Predlog spremembe  23

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16c) Spolno nadlegovanje in nadlegovanje, povezano s spolom, sta splošno prepovedana na nacionalni ravni v okviru izvajanja direktiv Unije o enakosti spolov. Vendar se pravni akti Unije v praksi niso izkazali za dovolj učinkovite za boj proti tem pojavom, zlasti kar zadeva kazni. Če se ta dejanja ne kaznujejo v skladu s kazenskim pravom, žrtve ne bodo deležne ciljne zaščite, ki jo zagotavlja ta direktiva. Člen 83(2) PDEU omogoča določitev minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj, če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katerega veljajo harmonizacijski ukrepi. Z direktivami 2006/54/ES, 2004/113/ES in 2010/41/EU so bili na ravni Unije harmonizirani zakoni o spolnem nadlegovanju pri delu in pri zagotavljanju blaga in storitev ter dostopu do njih. Glede na navedeno in neučinkovito izvajanje politike Unije proti spolnemu nadlegovanju so na tem področju potrebna dodatna minimalna pravila.

Predlog spremembe  24

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic. Ženske so posledično lahko utišane in težje sodelujejo v družbi pod enakimi pogoji kot moški. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora.	(17) Zagotoviti je treba usklajene opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi z nekaterimi oblikami kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje se izvaja zlasti nad političarkami, novinarkami in zagovornicami človekovih pravic, aktivistkami ter osebami, ki so del marginaliziranih skupnosti ali ki so tarča presečne diskriminacije. Ženske, ki so izpostavljene diskriminaciji in nasilju na podlagi spola ali iz drugih razlogov, so nesorazmerno prizadete zaradi kibernetskega nasilja. Kibernetsko nasilje posledično lahko utiša ženske in jim otežuje sodelovanje v družbi in poklicnem svetu pod enakimi pogoji kot moškim. Čedalje pogostejša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na delovnem mestu je povzročila povečanje kibernetskega nasilja nad ženskami. Zaradi povečanega kibernetskega nasilja sta Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z naslovom „Delo na daljavo in enakost spolov – pogoji, pod katerimi delo na daljavo ne bo poslabšalo neenakomerne porazdelitve neplačane oskrbe in gospodinjskega dela med ženskami in moškimi, pač pa bo gonilo za spodbujanje enakosti spolov“ in Mednarodna organizacija dela v izjavi navedla, da je treba posebno pozornost nameniti preventivnim in zaščitnim ukrepom v okviru dela. Kibernetsko nasilje nesorazmerno prizadene tudi ženske, dekleta in deklice v izobraževalnem okolju, kot so šole in univerze, kar ima škodljive posledice za njihovo nadaljnje izobraževanje in duševno zdravje ter lahko v skrajnih primerih privede do samomora. Pristojni organi za boj proti nasilju nad ženskami bi morali biti usposobljeni za uspešen pregon kaznivih dejanj, povezanih s kibernetskim nasiljem, da bi ta kazniva dejanja uspešno preganjali in se borili proti nekaznovanosti.

Predlog spremembe  25

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij obstaja tveganje, da se bodo nekatere oblike kibernetskega nasilja zlahka, hitro in široko amplificirale, zaradi česar bo žrtev utrpela še večjo in dolgotrajno škodo. Potencial za tako amplifikacijo, ki je znak več kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, opredeljenih v tej direktivi, bi se morala odražati v tem, da se določene vsebine z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo „množici“ končnih uporabnikov. Izraz „množica“ bi bilo treba razumeti tako, da pomeni doseganje znatnega števila končnih uporabnikov zadevnih tehnologij, kar omogoča znaten dostop do teh vsebin in znaten potencial za njihovo nadaljnjo distribucijo. Ta izraz bi bilo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju relevantnih okoliščin, vključno s tehnologijami, s katerimi se omogoči dostop do teh vsebin, in sredstvi, ki jih te tehnologije ponujajo za amplifikacijo.	(18) Pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij obstaja tveganje, da se bodo nekatere oblike kibernetskega nasilja zlahka, hitro in široko razširile, zaradi česar bo žrtev utrpela še večjo in dolgotrajno škodo. Razširjanje je znak več kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, opredeljenih v tej direktivi, in se odraža v tem, da se določene vsebine z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo drugim končnim uporabnikom. Izraz „drugi končni uporabniki“ bi bilo treba razumeti tako, da pomeni doseganje več končnih uporabnikov zadevnih tehnologij, kar omogoča dostop do teh vsebin in znaten potencial za njihovo nadaljnjo distribucijo. Ta izraz bi bilo treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju relevantnih okoliščin, vključno s tehnologijami, s katerimi se omogoči dostop do teh vsebin, in sredstvi, ki jih te tehnologije ponujajo za razširjanje.

Predlog spremembe  26

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave je dajanje na voljo dostopa do intimnih fotografij ali videoposnetkov in drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij množici končnih uporabnikov brez privolitve žrtve za slednjo lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje takih vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo množici končnih uporabnikov brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar so elementi fotografije ali posnetka precej podobni obstoječemu posamezniku, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in prikazujejo spolna dejanja druge osebe, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem.	(19) Ker se vsebine povečini zlahka, hitro in široko distribuirajo, pa tudi zaradi njihove intimne narave, je dajanje na voljo dostopa do intimnega materiala ali materiala spolne narave, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij drugim končnim uporabnikom za žrtev lahko zelo škodljivo. Kaznivo dejanje iz te direktive bi moralo zajemati vse vrste takih vsebin, kot so podobe, fotografije in videoposnetki, vključno s seksualiziranimi podobami, zvočnimi posnetki in videoposnetki. Nanašati bi se moralo na primere, v katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin brez privolitve žrtve, ne glede na to, ali je žrtev privolila v ustvarjanje teh vsebin ali jih je morda posredovala določeni osebi. Kaznivo dejanje bi moralo vključevati tudi neprivoljeno izdelavo ali prirejanje vsebin, na primer z urejanjem slikovnih elementov, vključno z uporabo umetne inteligence, tako da je videti, kot da je druga oseba sodeluje v spolnih dejanjih, če je posnetek z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij naknadno dan na voljo drugim končnim uporabnikom brez privolitve te osebe. Takšna izdelava ali prirejanje bi morala vključevati izdelavo „globokih ponaredkov“, kadar material intimne ali spolne narave upodablja osebo, ki je precej podobna obstoječemu posamezniku, preostalim pa bi se zmotno zdelo, da gre za verodostojno ali resnično fotografijo ali posnetek. Za učinkovito zaščito žrtev takega ravnanja bi bilo treba zajeti tudi grožnje s takim ravnanjem. Ker je „kibernetsko izsiljevanje z intimnimi posnetki“ pogost način ustrahovanja in utišanja žensk, bi bilo treba v tej direktivi zajeti tudi kaznivo dejanje neželenega pošiljanja slik, videoposnetkov ali drugega materiala, ki prikazuje genitalije.

Predlog spremembe  27

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev in družine. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, ali z vdorom v naprave žrtve in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati.	(20) Kibernetsko zalezovanje je sodobna oblika nasilja, ki se pogosto izvaja nad družinskimi člani ali osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu, izvajajo pa ga lahko tudi nekdanji partnerji ali znanci. Storilec običajno z zlorabo tehnologije stopnjuje prisilo in obvladovalno vedenje, manipuliranje ter nadziranje, s čimer poveča strah in tesnobo žrtve ter povzroči postopno osamitev žrtve od prijateljev, družine in dela. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede kibernetskega zalezovanja. Kaznivo dejanje kibernetskega zalezovanja bi moralo zajemati stalno nadzorovanje žrtve z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, brez njene privolitve ali zakonitega dovoljenja. To se lahko doseže z obdelavo osebnih podatkov žrtve, na primer s krajo identitete ali vohunjenjem za takimi podatki na različnih družbenih medijih ali platformah za pošiljanje sporočil, v elektronskih sporočilih ali na telefonu žrtve ali s krajo gesel, z vdorom v naprave žrtve, prikritim aktiviranjem programske opreme za beleženje tipkanja in posledično pridobitvijo dostopa do njenih zasebnih prostorov, na primer z namestitvijo geolokacijskih aplikacij, vključno s programsko opremo za zalezovanje, ali s krajo žrtvinih naprav. Poleg tega bi moralo zalezovanje zajemati spremljanje žrtev brez njihove privolitve ali dovoljenja prek tehnoloških naprav, povezanih z internetom stvari, kot so pametni gospodinjski aparati. Ker je ponavljajoče se pošiljanje grozilnih in žaljivih sporočil v zasebnih pogovorih pogosta oblika nasilja nad ženskami, bi ga bilo prav tako treba vključiti v te direktive.

Predlog spremembe  28

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo množici končnih uporabnikov. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne osebe (ženske) v politiki, novinarstvu ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.	(21) Določiti bi bilo treba minimalna pravila v zvezi s kaznivim dejanjem kibernetskega nadlegovanja, da se prepreči sprožitev napada na drugo osebo ali sodelovanje v takem napadu, ko se da dostop do grozilnih ali žaljivih vsebin na voljo drugim končnim uporabnikom. Takšni obsežni napadi, vključno s koordiniranimi množičnimi napadi na spletu, lahko prerastejo v napad zunaj spleta ali povzročijo hude psihične posledice in v skrajnih primerih samomor žrtve. Pogosto so njihova tarča vidne političarke, novinarke, zagovornice človekovih pravic ali kako drugače znane osebe, lahko pa se pojavljajo tudi v drugih kontekstih, na primer v univerzitetnih naseljih ali šolah ter v delovnem okolju. Takšno spletno nasilje bi bilo treba obravnavati zlasti, kadar se napadi izvajajo v velikem obsegu, na primer v obliki koordiniranega nadlegovanja s strani večjega števila ljudi.

Predlog spremembe  29

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Zaradi vse večje uporabe interneta in družbenih medijev se je v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. To je treba prestreči v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljne osebe oziroma oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.	(22) Zaradi prevlade dominantnih spletnih platform se je povečala uporaba interneta in družbenih medijev ter v zadnjih letih močno povečalo javno spodbujanje k nasilju in sovraštvu, tudi k nasilju in sovraštvu zaradi biološkega ali družbenega spola, zlasti v kombinaciji z drugimi razlogi. Preprosto, hitro in široko razširjanje sovražnega govora v digitalnem svetu je potencirano zaradi odsotnosti zadržkov na spletu, saj domnevna anonimnost na internetu in občutek posameznika, da za svoja dejanja ne bo kaznovan, zmanjšujeta njegovo inhibicijo za sodelovanje v takem govoru. Vendar je lahko anonimnost bistvena tudi za osebe, ki so preživele nasilje na podlagi spola, in za druge ogrožene skupnosti. Ženske so pogosto tarča seksističnega in mizoginega sovraštva na spletu, ki lahko preraste v kazniva dejanja iz sovraštva zunaj spleta. Otroci in mladostniki so lahko prav tako tarča kibernetskega nasilja zaradi osebnih značilnosti, kot so invalidnost, rasno ali etnično poreklo, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz, spolne značilnosti ali drugi razlogi, pri čemer lahko takšno nasilje, če ga ne obravnavamo, povzroči socialno izključenost in anksioznost, napeljuje k samopoškodovanju in v skrajnih primerih privede do samomorilnih misli, poskusov samomora ali dejanskega samomora. To je treba preprečiti ali prestreči v zgodnji fazi. Pri tej vrsti spodbujanja ni vedno neposrednega omenjanja biološkega ali družbenega spola ciljne osebe oziroma oseb, vendar je o pristranski motivaciji mogoče sklepati iz splošne vsebine ali konteksta spodbujanja.

Predlog spremembe  30

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Pri kaznivem dejanju kibernetskega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu se predpostavlja, da se spodbujanje ne izraža v povsem zasebnem kontekstu, temveč javno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zato bi moralo to kaznivo dejanje zajemati razširjanje vsebin javnosti, kar bi bilo treba razumeti tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do dela zadevne vsebine, ki spodbuja k nasilju ali sovraštvu, potencialno neomejenemu številu oseb, in sicer se omogoči lahek dostop do vsebine uporabnikom na splošno, ne da bi bilo potrebno nadaljnje ukrepanje osebe, ki je zagotovila vsebino, ter ne glede na to, ali te osebe dejansko dostopajo do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko dostop do vsebin zahteva registracijo ali sprejem v skupino uporabnikov, šteti, da se informacije razširjajo javnosti samo, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do vsebin, samodejno registrirani ali sprejeti brez človeškega dejavnika pri odločanju ali izbiranju, komu dovoliti dostop. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju, ali vsebina pomeni spodbujanje k sovraštvu ali nasilju, upoštevati temeljne pravice do svobode izražanja, kot so določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah.	(23) Pri kaznivem dejanju kibernetskega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu se predpostavlja, da se spodbujanje ne izraža v povsem zasebnem kontekstu, temveč javno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zato bi moralo to kaznivo dejanje zajemati razširjanje vsebin javnosti, kar bi bilo treba razumeti tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo del zadevne vsebine, ki spodbuja k nasilju ali sovraštvu, potencialno neomejenemu številu oseb, in sicer se omogoči lahek dostop do vsebine uporabnikom na splošno, ne da bi bilo potrebno nadaljnje ukrepanje osebe, ki je zagotovila vsebino, ter ne glede na to, ali te osebe dejansko dostopajo do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko dostop do vsebin zahteva registracijo ali sprejem v skupino uporabnikov, šteti, da se informacije razširjajo javnosti samo, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do vsebin, samodejno registrirani ali sprejeti brez človeškega dejavnika pri odločanju ali izbiranju, komu dovoliti dostop. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju, ali vsebina pomeni spodbujanje k sovraštvu ali nasilju, upoštevati temeljne pravice do svobode izražanja, kot so določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah. Da bi se spletno gradivo štelo za kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, bi morale države članice zagotoviti, da se za vsak primer posebej oceni na podlagi meril, določenih v „Akcijskem načrtu Združenih narodov iz Rabata o prepovedi zagovarjanja nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva, ki pomeni spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju“, pri čemer se upoštevajo zlasti družbeni in politični kontekst sporočila, status govornika, vsebina in oblika govora, namen ter verjetnost in neizogibnost škode.

Predlog spremembe  31

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Države članice bi morale zagotoviti, da se dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z namenom ustvarjanja dobička ali koristi ali da je kaznivo dejanje dejansko prineslo dobiček ali korist, na primer z izsiljevanjem v primeru kibernetskega nasilja ali zaslužkom s pohabljanjem ženskega spolovila ali prisilno sterilizacijo, šteje za obteževalno okoliščino, saj dobiček ali korist dokazujeta, da je bil pristop h kaznivemu dejanju sistematičen in metodičen, kar poudarja njegovo težo.

Predlog spremembe  32

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b) Tako imenovana „kazniva dejanja iz časti“ so storjena za dosego cilja, ki ni neposredni učinek kaznivega dejanja ali pa ta učinek dopolnjuje. Ta cilj je lahko ponovna vzpostavitev družinske „časti“, želja, da bi drugi menili, da se spoštuje tradicija, ali upoštevanje verskih, kulturnih ali običajnih zahtev določene skupnosti. Takšna kazniva dejanja povzročijo hud pritisk na žrtev, lahko pripeljejo do kršitev človekovih pravic žrtve in običajno vplivajo na celotno življenje osebe, zaradi česar je žrtev še posebej ranljiva.

Predlog spremembe  33

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23c) Vidik, ki upošteva različnost spolov, pomeni, da je treba upoštevati posebnosti v zvezi z življenjem žensk in moških, hkrati pa si prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti spolov, s čimer bi obravnavali in upoštevali razsežnost spola. Države članice bi morale posledično to direktivo izvajati in ocenjevati na podlagi pristopa, ki upošteva vidik spola. Tak pristop zajema tudi strukturno razumevanje vzrokov nasilja na podlagi spola, tudi nasilja nad ženskami in nasilja v družini, kot sistemskega pojava ter posledico vsesplošne neenakosti in diskriminacije žensk, ki je podlaga za strpnost do nasilja nad ženskami.

Predlog spremembe  34

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. V ta namen bi morale države članice zagotoviti možnost prijav na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Žrtve kibernetskega nasilja bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja.	(24) Žrtve bi morale imeti možnost, da zlahka naznanijo kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ter predložijo dokaze, ne da bi bile podvržene sekundarni ali ponovni viktimizaciji. Ob ustreznem upoštevanju posebnosti kaznivih dejanj, zajetih s to direktivo, in očitnega tveganja, da bi žrtve lahko umaknile svojo kazensko ovadbo, bi morale države članice zagotoviti, da ustrezni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se dokazi čim prej celovito zberejo. Države članice se spodbuja k izmenjavi primerov dobre prakse o tem, kako zagotoviti zaščito dokazov v preiskavah tovrstnih kaznivih dejanj, med drugim z omogočanjem video snemanja prvega razgovora z žrtvijo, če je to ustrezno. Čeprav žrtev morda tega ne omeni, bi morali pristojni organi vedno upoštevati, da so kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zato bi morali razmisliti o oceni tega vidika med preiskavo. V ta namen bi morale države članice poleg osebnih prijav zagotoviti možnost prijav v varnem okolju, in sicer na spletu ali z uporabo drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijavljanje takih kaznivih dejanj. Sistemi za spletne prijave bi morali izpolnjevati varnostne standarde in ne bi smeli ogrožati varnosti žrtve. Države članice bi morale olajšati poročanje za žrtve v vsej njihovi raznolikosti, med drugim z zagotavljanjem preprostih in dostopnih možnosti za tiste, ki živijo na oddaljenih območjih, ter podpornih storitev za pomoč tistim, ki ne znajo brati, osebam, ki živijo v ustanovah, ali invalidom, tudi z uporabo Braillove pisave in znakovnega jezika. Žrtve bi morale imeti možnost naložiti vsebine v zvezi s svojo prijavo, kot so posnetki zaslona domnevnega nasilnega vedenja. Žrtve bi morale imeti pri prijavi kaznivih dejanj in med sodnim postopkom dostop do brezplačne pravne pomoči v jeziku, ki ga lahko razumejo.

Predlog spremembe  35

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi neposredno grozi huda telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato tudi ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.	(25) Pri nasilju v družini in nasilju nad ženskami, zlasti kadar je storilec ožji družinski član ali intimni partner, so žrtve lahko pod takim pritiskom storilca, da se bojijo stopiti v stik s pristojnimi organi, tudi če je ogroženo njihovo življenje. Države članice bi zato morale zagotoviti, da njihova pravila o zaupnosti ne ovirajo ustreznih strokovnih delavcev, kot so delavci v zdravstvu, da kadar imajo utemeljene razloge za domnevo, da žrtvi resno grozi telesna poškodba, to naznanijo pristojnim organom. Takšna naznanitev s strani tretje osebe je upravičena kot ciljno usmerjen ukrep za nasilje nad ženskami in nasilje v družini, ker se taki primeri pogosto pojavljajo v bližnjih razmerjih ali družinskih okoliščinah, zaradi česar jih tisti, ki jih doživljajo ali so jim neposredne priče, morda ne dojemajo kot kazniva dejanja in jih zato ne prijavijo. Podobno primere nasilja v družini ali nasilja nad ženskami, ki prizadene otroke, pogosto prepoznajo le tretje osebe, ki opazijo neobičajno otrokovo vedenje ali telesno poškodbo otroka. Otroke je treba učinkovito zaščititi pred takšnimi oblikami nasilja, saj ima zanje dolgoročne uničujoče posledice, in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe. Zato ustrezni strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroškimi žrtvami ali potencialnimi otroškimi žrtvami, vključno z delavci v zdravstvu in izobraževanju, ne bi smeli biti omejeni z zaupnostjo in bi morali ukrepati, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da je bilo nad otrokom storjeno nasilno dejanje s področja uporabe te direktive, ali če pričakujejo, da se bodo nasilna dejanja nadaljevala. Kadar strokovni delavci naznanijo take primere nasilja, bi morale države članice zagotoviti, da ne odgovarjajo za kršitev zaupnosti.

Predlog spremembe  36

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku.	(26) Ker se primeri nasilja nad otroci redko prijavijo, bi bilo treba vzpostaviti varne in otrokom prijazne postopke prijave. To lahko vključuje zaslišanje otroka s strani pristojnih organov v preprostem in dostopnem jeziku. Države članice poskrbijo, da lahko otrokom med postopki prijave pomagajo strokovnjaki, specializirani za varstvo in podporo otrok, da se zagotovi spoštovanje otrokove koristi.

 

 

Predlog spremembe  37

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj.	(27) Zamude pri obravnavi prijav nasilja nad ženskami in nasilja v družini lahko pomenijo posebno tveganje za žrtve, ki so lahko še naprej v neposredni nevarnosti, saj so storilci kaznivih dejanj pogosto ožji družinski člani ali zakonci. Pristojni organi za preiskovanje in pregon bi morali zato take pritožbe nemudoma obravnavati. Dejstvo, da je žrtev podala prijavo ali namerava izstopiti iz odnosa, lahko zanjo pomeni večjo nevarnost. Pristojni organi bi zato morali imeti zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj brez nepotrebnega odlašanja, saj kontinuum nasilja pomeni, da so lahko tudi tista kazniva dejanja, ki se zdijo najmanj škodljiva, prva taka kazniva dejanja z naraščajočo težo.

Predlog spremembe  38

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito ali posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.	(28) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami običajno potrebujejo takojšnjo zaščito in posebno podporo, na primer v primeru intimnopartnerskega nasilja ali spolnega nasilja, kjer je stopnja ponavljajočega se nasilja običajno visoka. Zato bi bilo treba ob prvem stiku pristojnih organov z žrtvijo ali takoj, ko se pojavi sum, da je oseba žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, opraviti individualno oceno, pri kateri se upošteva vidik spola, za ugotovitev potreb žrtve po zaščiti ter zdravstveni ali strokovni podpori. Taka ocena se lahko opravi, preden žrtev naznani kaznivo dejanje, ali proaktivno, če kaznivo dejanje naznani tretja oseba.

Predlog spremembe  39

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in zagotavljanje prilagojene podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve ali njena odvisnost od storilca ali razmerje z njim.	(29) Pri ocenjevanju potreb žrtve po zaščiti in podpori bi moralo biti glavno vodilo zagotovitev varnosti žrtve in vzdrževane osebe, pravic in potreb žrtve in zagotavljanje prilagojene zaščite in podpore, pri čemer se med drugim upoštevajo individualne okoliščine in ranljivosti žrtve. Med okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, bi lahko štela nosečnost žrtve, njeno fizično in duševno zdravje, invalidnost, težave z zlorabo snovi, prisotnost otrok, prisotnost hišnih živali, odvisnost žrtve od storilca ali razmerje z njim, vključno z ekonomsko odvisnostjo ali odvisnostjo zaradi priseljenskega statusa, ali to, da ima žrtev s storilcem kaznivega dejanja skupnega otroka.

Predlog spremembe  40

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi žrtvam zagotovili celovito podporo in zaščito, bi morali biti v oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih ukrepov vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi, in sicer na podlagi jasnih smernic, ki jih izdajo države članice. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja.	(30) Da bi žrtvam zagotovili ustrezno in usklajeno podporo in zaščito, bi bilo treba sprejeti standardiziran pristop k oceni tveganja, ki spodbuja skupno razumevanje tveganja v celotnem postopku, in skupni jezik za obveščanje o tveganjih. V oceno tveganj za žrtve in ustreznih podpornih in zaščitnih ukrepov bi morali biti vključeni vsi pristojni in drugi ustrezni organi, ne zgolj organi pregona in sodni organi. To bi bilo treba storiti na podlagi protokolov za oceno tveganja in jasnih smernic, ki upoštevajo vidik spola in so kulturno občutljive, in jih izdajo države članice v sodelovanju s strokovnimi službami za ženske in Evropskim inštitutom za enakost spolov. Te smernice bi morale vključevati dejavnike, ki se upoštevajo pri oceni tveganja, ki izhaja iz posebnosti oblik nasilja, zajetih v tej direktivi, vključno s prisilnim in nadzorujočim ravnanjem storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ter z upoštevanjem dejstva, da so osumljenci, ki so že bili obtoženi lažjih kaznivih dejanj ali prvič obtoženi, lahko enako nevarni kot tisti, ki so bili obtoženi težjih ali ponavljajočih se kaznivih dejanj, zlasti kadar gre za primere nasilja v družini in zalezovanja. Specializirano usposabljanje strokovnjakov na terenu o uporabi orodij za oceno tveganja je prav tako bistvenega pomena. Ocene tveganja bi bilo treba pregledati na pomembnih točkah v postopku, kot so začetek sodnega postopka, izdaja sodbe ali razprave o spremembi ureditve skrbništva.

Predlog spremembe  41

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Ker so otroci žrtev ranljivi za sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje ter utrpijo čustveno škodo, ki negativno vpliva na njihov razvoj, bi morali biti deležni enakih zaščitnih ukrepov, kot jih je deležna sama žrtev. Druge osebe, ki so odvisne od žrtve, kot so invalidni odrasli ali starejši vzdrževani odrasli, za katere žrtev skrbi, lahko utrpijo podobno čustveno škodo in bi jim bilo zato treba zagotoviti enake zaščitne ukrepe.	(31) Ker so otroci žrtev ranljivi za sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje ter utrpijo čustveno škodo, ki negativno vpliva na njihov razvoj, bi morali biti deležni enakih zaščitnih ukrepov, kot jih je deležna sama žrtev. Druge osebe, ki so odvisne od žrtve, kot so invalidni odrasli ali starejši vzdrževani odrasli, za katere žrtev skrbi, lahko utrpijo podobno čustveno škodo in bi jim bilo zato treba zagotoviti enake zaščitne ukrepe. V okviru nasilja nad ženskami lahko storilci slabo ravnanje z otroki uporabijo za izvajanje oblasti nad materami in izvajanje nasilja nad njimi, kar je vrsta posrednega nasilja nad ženskami, ki je v nekaterih državah članicah znano kot posredno nasilje. Storilci pri izvajanju moči pogosto uporabljajo živali. Zato je bistveno, da države članice zagotovijo, da so ustrezni organi usposobljeni o zapleteni dinamiki odnosov, pri katerih prihaja do zlorab, tako da lahko take zaščitne ukrepe uporabijo, kjerkoli in kadarkoli je to primerno.

Predlog spremembe  42

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi napotiti na ustrezne podporne službe. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta7. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno podporo in zaščito.	(32) Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini pogosto potrebujejo posebno podporo usposobljenih strokovnih delavcev in zdravstveno oskrbo. Da bodo dejansko prejele ponujeno podporo, bi jih morali pristojni organi nemudoma napotiti na ustrezne podporne službe, tudi zdravstvene. To bi moralo zlasti veljati, kadar se pri individualni oceni ugotovijo posebne potrebe žrtve po podpori in zdravstveni oskrbi. V tem primeru bi morale imeti podporne službe možnost, da navežejo stik z žrtvijo tudi brez njene privolitve, vendar ob ustreznem upoštevanju njenih varnosti in njenih potreb in na način, da se prepreči kakršna koli nadaljnja ali sekundarna viktimizacija. Vendar je v zvezi s tem potrebna previdnost, saj bi bila žrtev lahko ogrožena, če bi podporne službe žrtvi pomagale brez njene privolitve, na primer če žrtev živi s storilcem kaznivega dejanja, ki jo nadzoruje. Zaradi tega obstaja tveganje, da bodo žrtve zaradi strahu še bolj izolirane od podpore. Zato bi morale službe za podporo žrtvam pomagati brez njihove privolitve, če menijo, da je to bistvenega pomena za njihovo varnost in dobrobit. Za obdelavo povezanih osebnih podatkov s strani pristojnih organov bi morale države članice zagotoviti, da je podlaga zanjo zakonsko določena, v skladu s členom 6(1)(c) v povezavi s členom (6)(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta7 in Direktive (EU) 2016/680. Taki zakoni bi morali vključevati ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, ki spoštujejo bistvo pravice do varstva podatkov, ter določati ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov. Kadar pristojni organi v okviru napotitve žrtev prenesejo njihove osebne podatke podpornim in zdravstvenim službam, bi morali zagotoviti, da so preneseni podatki omejeni na to, kar je potrebno za obveščanje teh služb o okoliščinah primera, da bi lahko žrtve prejele ustrezno zdravstveno oskrbo, podporo in zaščito. Zagotoviti bi bilo treba, da ima dostop do podatkov le omejeno število oseb in da so obdobja dostopa jasno določena. Žrtvam bi bilo treba zagotoviti informacije o korakih v postopku in o tem, kako je mogoče zagotoviti dokaze za morebitni prihodnji kazenski postopek.
__________________	__________________
7 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).	7 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe  43

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Zelo pomembno je zagotoviti prisotnost strokovnega osebja v organih kazenskega pregona, tožilstvu in pravosodnih organih držav članic. Premisliti bi bilo treba o ustanovitvi specializiranih sodišč ali senatov in imenovanju specializiranih tožilcev za nasilje nad ženskami in nasilje v družini kot možnosti, da države članice zagotovijo pristop k boju proti tem kaznivim dejanjem, ki bo upošteval vidik spola. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi na voljo zadostna sredstva za preiskovanje kaznivih dejanj, zajetih v tej direktivi, da bi se izognili primerom, ko bi neustrezna preiskava privedla do neučinkovitega pregona kaznivega dejanja, in da bi preprečili vse večjo nekaznovanost.

Predlog spremembe  44

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov izrečejo nujni zaščitni ukrepi in izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti.	(33) Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da se lahko za učinkovito zaščito žrtev in njihovih vzdrževanih družinskih članov hitro izrečejo nujni zaščitni ukrepi, izdajo odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju, pa tudi možnost prijetja in pridržanja ter druge odredbe o zaščiti.

Predlog spremembe  45

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko v primerih neposredne nevarnosti, na primer kadar je škoda neizbežna ali pa je že bila povzročena in je verjetno, da bo ponovno povzročena, izrečejo nujni zaščitni ukrepi.	(34) Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko v primerih neposredne nevarnosti, na primer kadar je škoda neizbežna ali pa je že bila povzročena in je verjetno, da bo ponovno povzročena žrtvam ali vzdrževanim družinskim članom, izrečejo nujni zaščitni ukrepi.

Predlog spremembe  46

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Odredbe o zaščiti lahko vključujejo prepoved storilcu kaznivega dejanja ali osumljencu, da vstopi v nekatere kraje, da se žrtvi ali vzdrževani osebi približa na krajšo razdaljo od predpisane ali da z njima stopi v stik, tudi z uporabo spletnih vmesnikov, ter, če je potrebno, da poseduje strelno ali smrtonosno orožje.	(35) Ukrepi prepovedi približevanja in odredbe o zaščiti lahko vključujejo prepoved dostopa storilca kaznivega dejanja ali osumljenca do nekaterih krajev, krajev ali opredeljenih območij, kjer žrtev ali vzdrževana oseba prebiva ali jih obiskuje, prepoved, da se žrtvi ali vzdrževani osebi približa na krajšo razdaljo od predpisane ali da z njima stopi v stik, tudi z uporabo spletnih vmesnikov, ter, če je potrebno, da poseduje strelno ali smrtonosno orožje. Tovrstne ukrepe bi bilo treba sprejeti, kadar je to zaradi nevarnosti za žrtev priporočljivo, ne glede na to, ali je žrtev podala prijavo o kaznivem dejanju.

Predlog spremembe  47

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Za zagotovitev učinkovitosti nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti bi bilo treba kršitve takih ukrepov sankcionirati. Te sankcije so kazenskopravne ali druge pravne narave in lahko vključujejo zaporne kazni, denarne kazni ali katero koli drugo pravno sankcijo, ki je učinkovita, sorazmerna in odvračilna.	(36) Za zagotovitev učinkovitosti nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti bi bilo treba kršitve takih ukrepov sankcionirati. Te sankcije so kazenskopravne ali druge pravne narave in lahko vključujejo zaporne kazni, denarne kazni ali katero koli drugo pravno sankcijo, ki je učinkovita, sorazmerna in odvračilna. Države članice bi morale poskrbeti, da se v primerih, ko se izdajo zaščitni ukrepi in odredbe o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter druge odredbe o zaščiti, storilce kaznivih dejanj obvesti in spodbuja, da se prostovoljno vključijo v specializirane programe, ki obravnavajo njihovo nasilno vedenje. Bistveno je, da so žrtve obveščene o vsaki kršitvi zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter zaščiti. Ker lahko kršitve zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju povečajo tveganja in potrebo po dodatni zaščiti, se po dokumentirani kršitvi takoj opravi ponovna ocena odredbe.

Predlog spremembe  48

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Da bi zagotovili izvrševanje nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti, bi bilo treba uporabljati elektronski nadzor. Z elektronskim nadzorom je mogoče zagotoviti spoštovanje nujnih zaščitnih ukrepov in odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ter drugih odredb o zaščiti, zabeležiti dokaze o kršitvah teh zaščitnih ukrepov in odredb ter okrepiti nadzor nad storilci kaznivih dejanj. Žrtve bi morale biti vedno obveščene o zmogljivostih in omejitvah elektronskega nadzora.

Predlog spremembe  49

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) S predložitvijo dokazov o preteklem spolnem vedenju žrtev z namenom izpodbijanja njihove verodostojnosti in odsotnosti privolitve v primerih spolnega nasilja, zlasti v primerih posilstva, se lahko nadaljujejo ali okrepijo škodljivi stereotipi o žrtvah in povzroči ponovna ali sekundarna viktimizacija. Zato brez poseganja v pravico do obrambe vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ne bi smeli biti dovoljeni v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih.	(37) S predložitvijo dokazov o preteklem spolnem vedenju, spolni usmerjenosti ali načinu oblačenja žrtev z namenom izpodbijanja njihove verodostojnosti in odsotnosti privolitve v primerih spolnega nasilja, zlasti v primerih posilstva, se lahko nadaljujejo ali okrepijo škodljivi stereotipi o žrtvah in povzroči ponovna ali sekundarna viktimizacija. Zato brez poseganja v pravico do obrambe vprašanja, poizvedbe in dokazi o preteklem spolnem vedenju žrtve ne bi smeli biti dovoljeni v kazenskih preiskavah in sodnih postopkih. Zapiske, ki jih v sodnih postopkih izdajo svetovalci ali terapevti, bi moralo biti mogoče uporabiti le s soglasjem osebe, ki je govorila s svetovalcem ali terapevtom.

Predlog spremembe  50

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(37a) Strokovne podporne službe za ženske imajo ključno vlogo pri zagotavljanju podpore žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Zagotavljajo storitve, ki uporabljajo metodologije, ki upoštevajo vidik spola, za podporo ženskam in njihovim otrokom, ki doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Tovrstne storitve vključujejo centre za podporo ženskam, zatočišča za ženske, telefonske številke za pomoč, krizne centre za žrtve posilstva ali napotitvene centre za žrtve spolnega nasilja ter storitve primarne preventive. Pogosto jih zagotavljajo nevladne organizacije, ki jih vodijo ženske.

Predlog spremembe  51

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da imenovani organi zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje takih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES8, 2006/54/ES9 in 2010/41/EU10 Evropskega parlamenta in Sveta, imajo glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi spola dobro izhodišče za izpolnjevanje teh nalog. Ti organi bi poleg tega morali imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire.	(38) Zaradi zapletenosti in teže kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter posebnih potreb žrtev po podpori bi morale države članice poskrbeti, da strokovne službe in imenovani nacionalni organi, organi za enakost in drugi ustrezni akterji zagotavljajo dodatno podporo in ukrepajo za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj. Nacionalni organi za enakost, ustanovljeni v skladu z direktivami 2004/113/ES8, 2006/54/ES9 in 2010/41/EU10 Evropskega parlamenta in Sveta, bi lahko bili glede na svoje strokovno znanje na področju diskriminacije zaradi rase, etične pripadnosti in spola, primerni za izpolnjevanje teh nalog, če imajo ustrezno strokovno znanje na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. V skladu s pravno tradicijo in kulturo posameznih držav članic bi morali ti organi in drugi ustrezni strokovni akterji imeti možnost podpreti zbiranje podatkov in imeti procesno pravico, da žrtev katere koli oblike nasilja nad ženskami ali nasilja v družini z njeno odobritvijo zastopajo ali jo podpirajo v sodnih postopkih, tudi pri uveljavljanju zahtevka za odškodnino in zahteve za odstranitev nezakonitih spletnih vsebin. To bi moralo vključevati možnost, da delujejo v imenu ali v podporo več žrtev skupaj. Da bi lahko ti organi učinkovito opravljali svoje naloge, bi jim morale države članice zagotoviti zadostne človeške in finančne vire ter poskrbeti, da so ustrezno usposobljeni in da bo njihovo znanje sledilo razvoju novih tehnologij, ki se uporabljajo v povezavi s kaznivimi dejanji, zajetimi v tej direktivi.
__________________	__________________
8 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).	8 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
9 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).	9 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
10 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).	10 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

Predlog spremembe  52

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.	(39) Nekatera kazniva dejanja, ki jih zajema ta direktiva, vključujejo večje tveganje ponavljajoče se, dolgotrajne ali celo trajne viktimizacije. To tveganje se pojavi zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij da na voljo dostop do vsebin, ki so rezultat določenih kaznivih dejanj kibernetskega nasilja, saj je mogoče take vsebine preprosto in hitro distribuirati v velikem obsegu, njihovo odstranjevanje pa je pogosto težavno. To tveganje običajno ostane tudi po obsodbi storilca. Zato bi bilo treba za učinkovito zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj od držav članic zahtevati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev zadevnih vsebin. Ker odstranitev vsebin pri viru morda ni vedno izvedljiva, na primer zaradi pravnih ali praktičnih težav v zvezi z izvršitvijo ali uveljavitvijo odredbe o odstranitvi, bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da določijo ukrepe za onemogočenje dostopa do takih vsebin.

Predlog spremembe  53

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Določbe te direktive o odredbah in drugih ukrepih za odstranitev zadevnih vsebin in onemogočenje dostopa do njih ne bi smele vplivati na zadevna pravila iz Uredbe XX/YYYY [predlagana uredba o digitalnih storitvah]. Navedene odredbe bi morale biti zlasti skladne s prepovedjo nalaganja splošnih obveznosti spremljanja ali aktivnega ugotavljanja dejstev in s posebnimi zahtevami iz navedene uredbe glede odredb o odstranitvi nezakonitih vsebin na spletu.	(42) Določbe te direktive o odredbah in drugih ukrepih za odstranitev zadevnih vsebin in onemogočenje dostopa do njih ne bi smele vplivati na zadevna pravila iz Uredbe (EU) 2022/2065. Navedene odredbe bi morale biti zlasti skladne s prepovedjo nalaganja splošnih obveznosti spremljanja ali aktivnega ugotavljanja dejstev in s posebnimi zahtevami iz navedene uredbe glede odredb o odstranitvi nezakonitih vsebin na spletu.

Predlog spremembe  54

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Ker so vsebine, ki so predmet odredb ali drugih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo za odstranitev teh vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, lahko pomembne za preiskavo ali pregon zadevnih kaznivih dejanj po kazenskem pravu, bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, da se pristojnim organom omogoči pridobitev ali zavarovanje takih vsebin, kadar je to potrebno. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali zahtevo, da ustrezni ponudniki posredniških storitev posredujejo zadevne vsebine tem organom ali da jih shranijo za omejeno obdobje, ki ne presega tistega, kar je potrebno. Vsi takšni ukrepi bi morali zavarovati vsebine, ostati omejeni na to, kar je razumno, in biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov.	(43) Ker so vsebine, ki so predmet odredb ali drugih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo za odstranitev teh vsebin ali onemogočenje dostopa do njih, lahko pomembne za preiskavo ali pregon zadevnih kaznivih dejanj po kazenskem pravu, bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, da se pristojnim organom omogoči pridobitev ali zavarovanje takih vsebin za zagotovitev dokazov, kadar je to potrebno. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali zahtevo, da ustrezni ponudniki posredniških storitev posredujejo zadevne vsebine tem organom ali da jih shranijo za omejeno obdobje, ki ne presega tistega, kar je potrebno v okviru preiskave in v podporo preiskavi. Vsi takšni ukrepi bi morali zavarovati vsebine, ostati omejeni na to, kar je razumno, potrebno in sorazmerno, in biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov.

Predlog spremembe  55

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja v družini morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi pomenilo morebitno spremembo zaposlitve ali iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete.	(44) Da bi se izognili sekundarni viktimizaciji, bi morale imeti žrtve možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom. Odškodnina, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, bi morala biti polna in ne bi smela biti omejena z določeno zgornjo mejo. Zajemati bi morala vso škodo in travme, ki jih utrpijo žrtve, ter stroške, ki nastanejo pri obvladovanju škode, med drugim stroške zdravstvenih storitev, vključno s storitvami na področju spolnega in reproduktivnega ter duševnega zdravja, rehabilitacije in terapije, vpliv na zaposlitveni položaj žrtve, izgubo prihodka, duševno škodo in moralno škodo zaradi kršitve dostojanstva. Znesek odškodnine bi moral odražati dejstvo, da bodo žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini morda morale popolnoma spremeniti svoje življenje, da bi se rešile nevarnosti, kar bi pomenilo morebitno spremembo prebivališča ali zaposlitve ali iskanje novih šol za otroke ali celo ustvarjanje nove identitete. Odškodnina bi morala biti žrtvam na voljo čim prej.

Predlog spremembe  56

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku.	(45) Pomoč in podporo žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi bilo treba zagotoviti nemudoma pred in med kazenskim postopkom ter za ustrezno obdobje po njem, na primer če je še vedno potrebno zdravljenje za obravnavo hudih fizičnih ali psihičnih posledic nasilja ali če je ogrožena varnost žrtve, zlasti zaradi njenih izjav v navedenem postopku. Pomoč in podpora sta žrtvam bi morala biti na voljo ne glede na to, ali je bil sprožen kazenski postopek.

Predlog spremembe  57

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, pohabljanjem ženskih spolovil, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.	(46) Strokovne podporne službe bi morale zagotavljati podporo, nasvete in informacije o vseh ustreznih pravnih in praktičnih zadevah ter napotitve na sodnomedicinske preglede in celovite zdravstvene storitve žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vključno s spolnim nasiljem, spolnim izkoriščanjem prek prostitucije drugih, pohabljanjem ženskih spolovil in spolovil interspolnih oseb, prisilno poroko, prisilnim splavom in sterilizacijo, spolnim nadlegovanjem ter različnimi oblikami kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  58

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Takšne storitve bi se lahko zagotavljale poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del takšnih služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva.	(47) Strokovne podporne službe bi morale žrtvam ponujati podporo, vključno z zdravstveno oskrbo, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, ne glede na to, ali so nasilje naznanile. Tovrstne storitve bi bilo treba zagotavljati poleg storitev splošnih služb za podporo žrtvam ali kot sestavni del teh služb, te pa bi se nato lahko obrnile na obstoječe subjekte, ki nudijo strokovno podporo, zlasti na strokovne podporne storitve za ženske. Vzpostaviti bi bilo treba sisteme za napotitev in sodelovanje med splošnimi službami za podporo žrtvam in strokovnimi službami za podporo ženskam. Strokovno podporo lahko zagotovijo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, organizacije za podporo žrtvam ali druge nevladne organizacije. V ta namen bi jim bilo treba zagotoviti zadostne človeške in finančne vire, kadar storitve opravljajo nevladne organizacije, pa bi morale države članice zagotoviti, da prejemajo ustrezna sredstva. Države članice bi morale pri načrtovanju organizacije strokovnih podpornih storitev upoštevati strukture in sinergije med obstoječimi strokovnimi podpornimi storitvami, ki jih zagotavljajo nevladne organizacije, in vrstami storitev, ki jih ponujajo, da se zagotovi jasno usklajevanje med akterji in s tem olajša dostop žensk do teh storitev.

Predlog spremembe  59

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti in podpori. Da bi se te potrebe učinkovito obravnavale, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa bi jih morala usklajevati osrednja kontaktna točka. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do takih storitev, da se dosežejo tudi žrtve na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do takih centrov. To bi moralo vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide.	(48) Žrtve nasilja v družini in nasilja nad ženskami imajo običajno več različnih potreb po zaščiti, zdravstveni oskrbi in podpori. Tovrstno podporo najlažje zagotovijo ženske organizacije, saj nasilje nad ženskami nesorazmerno vpliva ravno na ženske. Nacionalni organi bi morali podpirati in priznavati strokovne storitve za ženske. Strokovne storitve za ženske bi bilo treba sistematično vključiti v večagencijske postopke usklajevanja za oceno in obvladovanje tveganja. Da bi se učinkovito obravnavalo več različnih potreb žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami po zaščiti, zdravstveni pomoči in podpori, bi morale države članice take storitve zagotavljati v istih prostorih ali pa poskrbeti, da jih usklajuje osrednja kontaktna točka. Države članice bi morale zagotoviti, da so tovrstne storitve enakomerno geografsko razporejene. Poleg tega bi morale zagotoviti spletni dostop do teh storitev na daljavo z vzpostavitvijo aplikacije, spletnega mesta in telefonske številke, ki je na voljo 24 ur na dan, 7 dni na teden, da se dosežejo vse žrtve, zlasti tiste na oddaljenih območjih ali tiste, ki fizično ne morejo dostopati do tovrstnih centrov. To bi moralo med drugim vključevati vzpostavitev enotnega in posodobljenega spletišča, na katerem so osebno ali prek spleta na voljo vse ustrezne informacije o razpoložljivih storitvah podpore in zaščite ter dostop do njih (spletni dostop po načelu „vse na enem mestu“). Spletišče bi moralo upoštevati zahteve glede dostopnosti za invalide, kot so zahteve iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882. Vse spletne storitve in storitve, ki se izvajajo osebno, bi morale biti v celoti dostopne in nediskriminatorne.

Predlog spremembe  60

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Države članice bi morale v posvetovanju in sodelovanju med drugim s strokovnimi službami za podporo ženskam, centri za zaščito žrtev, zdravstvenimi delavci in drugimi ustreznimi akterji na podlagi dokazov, njihovega strokovnega znanja in primerov dobrih praks ter ob upoštevanju postopka za izvajanje in vsebine specializiranih individualnih ocen za ugotovitev potreb žrtev po zaščiti in specializiranih individualnih ocen za ugotovitev posebnih potreb žrtev po podpori iz te direktive izdati, pregledovati in po potrebi redno posodabljati smernice in protokole za splošne storitve za podporo žrtvam ob upoštevanju njihove praktične uporabe. Take smernice in protokoli bi morali vključevati informacije o tem, kako žrtve obravnavati na način, ki upošteva travme, spol in otroke, na način, ki preprečuje spolne stereotipe, in na način, ki preprečuje sekundarno ali ponovno viktimizacijo.

Predlog spremembe  61

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bi jih bilo treba še naprej ponujati.	(49) Strokovne podporne storitve, vključno z zatočišči in kriznimi centri za žrtve posilstva, ženskimi svetovalnicami, napotitvenimi centri za žrtve spolnega nasilja, specializiranimi centri za osebe LGBTIQ, telefonskimi številkami za pomoč ter programi za rehabilitacijo povzročiteljev nasilja in klinično obravnavo v primeru posilstva, bi bilo treba v kriznih in izrednih razmerah, tudi med zdravstvenimi krizami, šteti za bistvene storitve. V takih razmerah, ko se povečuje število primerov nasilja v družini in nasilja nad ženskami, bi jih bilo treba še naprej ponujati.

Predlog spremembe  62

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva izrazito občutljiv odziv usposobljenega in specializiranega osebja. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo zdravstveno oskrbo in pomoč pri travmi v kombinaciji s takojšnjimi sodnomedicinskimi preiskavami, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali biti na voljo v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam.	(50) Travmatična narava spolnega nasilja, vključno s posilstvom, zahteva odziv usposobljenega in specializiranega osebja, ki upošteva vidik spola. Žrtve tovrstnega nasilja potrebujejo takojšnjo, celovito in dolgotrajno zdravstveno oskrbo, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom ter klinično obravnavo posilstva, kot so kontracepcija v sili, profilaksa po izpostavitvi, zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter dostop do varne in zakonite prekinitev nosečnosti, pa tudi pomoč pri travmi in možnost dolgotrajne podpore, vključno s svetovanjem. Krizni centri za žrtve posilstva ali napotitveni centri za žrtve spolnega nasilja bi morali takojšnje sodnomedicinske preiskave, da se zberejo dokazi, potrebni za pregon, ter biti na voljo 24 ur na dan v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po ozemlju vsake države članice. Podobno tudi žrtve pohabljenja spolovil žensk in interspolnih oseb ter drugih škodljivih praks, ki so pogosto deklice, običajno potrebujejo prilagojeno podporo. Države članice bi morale zato zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam, in sicer z multidisciplinarnim pristopom, osredotočenim na žrtve, in z zagotavljanjem ciljno usmerjenih usposabljanj za vse ustrezne strokovnjake, ki lahko pridejo v stik z žrtvami ali ogroženimi osebami. Taka strokovna podpora bi se morala izvajati ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti, intimnosti in zaupnosti.

Predlog spremembe  63

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50a) Žrtve pohabljenja ženskega spolovila, ki so pogosto deklice, in žrtve prisilne sterilizacije običajno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Zato bi morale države članice zagotoviti namensko podporo, prilagojeno tem žrtvam, takšne strokovne podporne storitve pa bi se morale izvajati ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti, intimnosti in zaupnosti.

Predlog spremembe  64

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50b) Ker se o kibernetskem nasilju veliko premalo poroča, bi morali biti ponudniki strokovnih podpornih služb za žrtve kibernetskega nasilja ustrezno opremljeni, take storitve pa bi morale biti lahko dostopne. Take storitve bi morale vključevati psihološko podporo, pravno svetovanje in pomoč.

Predlog spremembe  65

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 50 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(50c) Nasilje na delovnem mestu in nadlegovanje v svetu dela sta nesprejemljiva in nezdružljiva z dostojnim delom. Vplivata na psihično, fizično in spolno zdravje ljudi, dostojanstvo ter družinsko in družbeno okolje ter na kakovost javnih in zasebnih storitev. Zlasti lahko ljudem, še posebej ženskam, preprečita dostop do trga dela ter obstanek in napredovanje na njem, zato ogrožata enake možnosti. Prav tako negativno vplivata na organizacijo dela, odnose na delovnem mestu, zavzetost delavcev, ugled podjetja in produktivnost.

Predlog spremembe  66

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Nadlegovanje pri delu se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Ker ima spolno nadlegovanje pri delu znatne negativne posledice za žrtve in tudi za delodajalce, bi bilo treba z zunanjimi svetovalnimi storitvami za žrtve in delodajalce zagotoviti svetovanje o ustreznem obravnavanju takih primerov na delovnem mestu in o pravnih sredstvih, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi.	(51) Nadlegovanje pri delu se v direktivah 2004/113/ES, 2006/54/ES in 2010/41/EU obravnava kot diskriminacija zaradi spola. Ker je spolno nadlegovanje v svetu dela oblika diskriminacije, ki ima znatne negativne posledice za žrtve in za delodajalce, bi bilo treba z zunanjimi strokovnimi in usposobljenimi svetovalnimi službami žrtvam in delodajalcem zagotoviti svetovanje o ustreznem preprečevanju in obravnavanju takih primerov na delovnem mestu in o pravnih sredstvih, ki so delodajalcu na voljo za odstranitev storilca z delovnega mesta, ter o možnosti zgodnjega spravnega postopka, če žrtev to želi. Spolno nadlegovanje v svetu dela in nasilje na delovnem mestu bi bilo treba obravnavati v okviru socialnega dialoga ali s pravnimi akti ali na oba navedena načina, pri čemer je treba upoštevati vse lokacije delovnih mest, kot je določeno v Konvenciji Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Predlog spremembe  67

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(51a) Socialni partnerji imajo lahko z ustreznimi ukrepi osrednjo vlogo pri obravnavanju spolnega nadlegovanja v svetu dela in nasilja v družini. Z vedno večjo dostopnostjo dela na daljavo od doma je lahko mesto nasilja v družini dejansko delovno mesto žrtve. Tudi delodajalci in sindikati lahko prispevajo k prepoznavanju primerov nasilja v družini, podpori žrtvam in obravnavi vplivov nasilja v družini na poklicno življenje. Obstaja že veliko primerov dobrih praks ter dogovorov o politikah na delovnem mestu, ki nudijo podporo žrtvam nasilja v družini in jim omogočajo varno nadaljnje delo.

Predlog spremembe  68

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalne telefonske številke za pomoč delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, svetovalni centri ali policija.	(52) Države članice bi morale zagotoviti, da so nacionalne telefonske številke za pomoč žrtvam, ki iščejo podporo, dostopne in da delujejo v okviru enotne številke na ravni EU [116016] ali druge že obstoječe številke in da se ta številka široko oglašuje kot javna številka, ki je brezplačna in stalno dosegljiva. Podporne službe bi morale zagotavljati storitve kriznega svetovanja, ki bi jih morale izvajati strokovne podporne storitve, in imeti možnost napotitve na storitve, ki se zagotavljajo osebno, kot so zatočišča, strokovne službe za podporo ženskam ter druge zdravstvene storitve in storitve pravnega varstva. Takšne telefonske linije za pomoč bi bilo treba uporabljati ločeno od drugih telefonskih številk za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, osebje, ki dela za te linije, pa bi moralo zagotavljati vse nacionalne številke za klic v sili. Žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki pokličejo na splošno telefonsko številko za pomoč, bi bilo treba preusmeriti na telefonsko številko za strokovno pomoč, ki deluje v okviru enotne številke na ravni EU, ali drugo obstoječo številko za ciljno usmerjeno svetovanje. Države članice bi morale vzpostaviti nacionalno telefonsko številko za pomoč, če ta ne obstaja.

Predlog spremembe  69

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem in finančnim položajem žrtev ter dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje.	(53) Zatočišča imajo ključno vlogo pri zaščiti žrtev pred nasilnimi dejanji. Poleg varnega mesta za bivanje bi morala ponujati tudi osnovno pravno svetovanje in potrebno podporo pri medsebojno prepletenih težavah, povezanih z zdravjem žrtev, vključno z duševnim zdravjem, njihovim finančnim položajem in dobrobitjo njihovih otrok, da bi žrtve na koncu pripravile na samostojno življenje. Države članice bi morale zagotoviti zadostno število namenskih zatočišč za pomoč žrtvam nasilja v družin. Zagotoviti bi morale tudi, da so tovrstna zatočišča ustrezno geografsko razporejena. Ta zatočišča bi morala biti na voljo izključno žrtvam nasilnih dejanj, njihova lokacija pa bi morala ostati zaupna, da se zagotovi varnost žensk. Na voljo bi morali biti različni modeli, vključno z zatočišči, namenjenimi samo ženskam, s čimer bi žrtvam zagotovili čim večjo prožnost. Zatočišča bi morala biti žrtvam vedno na voljo brezplačno ter zagotavljati aktivno in stalno fizično prisotnost usposobljenega in strokovnega osebja, ki se ukvarja z žrtvami in jih podpira. Zagotoviti bi bilo treba zatočišča in drugo ustrezno začasno nastanitev, ki bi bili ustrezno prilagojeni posebnim potrebam žrtev z invalidnostmi.

Predlog spremembe  70

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 53 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Nasilje v družini zaradi stresa in strahu pogosto vpliva na zaposlenost in produktivnost žrtve ter njeno zdravje in varnost pri delu. Storilci svojim partnerjem ali nekdanjim partnerjem pogosto preprečujejo dostop do njihovega delovnega mesta. Poleg tega žrtve pogosto potrebujejo dodatno odsotnost z dela, da se udeležijo zdravniških pregledov, sodnih postopkov ali da uredijo socialne zadeve, kot je iskanje novega stanovanja. Zato bi morale države članice izvajati ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se delodajalcem, ki so bili obveščani o okoliščinah žrtve, prepreči diskriminacija ali kakršno koli prikrajšanje žrtve neposredno po nasilju in zaradi vpliva dejavnikov, ki so povezani z nasiljem. Namesto tega bi morale imeti žrtve pravico do plačanega dopusta in prožnih delovnih pogojev v ustreznem obdobju, da bi jih podprli pri težkih prehodih in jim pomagali, da ostanejo zaposlene, s čimer bi zaščitili njihove gospodarske vire in finančno neodvisnost.

Predlog spremembe  71

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(54) Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah.	(54) Za učinkovito obravnavanje negativnih posledic za otroške žrtve bi morali podporni ukrepi za otroke vključevati starosti primerno psihološko svetovanje, ki ga izvajajo usposobljeni strokovnjaki, po potrebi skupaj s pediatrično oskrbo, in biti zagotovljeni takoj, ko imajo pristojni organi utemeljene razloge za domnevo, da so otroci morda žrtve, vključno z otroškimi pričami nasilja. Ti podporni ukrepi ne bi smeli zahtevati predhodnega soglasja nosilca starševske odgovornosti, če je ta oseba storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, in bi morali biti v skladu z načeli iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti členov 9 in 12. Ti ukrepi bi morali biti na voljo v daljšem časovnem obdobju, v skladu s potrebami žrtve. Glavno vodilo pri zagotavljanju podpore otroškim žrtvam bi morale biti pravice otroka, kot so določene v členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah. Zagotoviti bi bilo treba sodelovanje med pristojnimi organi in kraji, ki jih otroci pogosto obiskujejo, kot je šola, da bi podprli otroka ter zagotovili ustrezno podporo drugim otrokom in staršem. Primeri sindroma odtujitve otroka od staršev ter podobni pojmi in izrazi, ki matere krivijo za „odtujitev“ njenih otrok od očeta, so pogosto povezani s primeri nasilja nad ženskami in nasilja v družini, lahko ogrozijo varnost otroka in žrtvam povzročijo sekundarno viktimizacijo, dodaten psihološki stres in travmo. Sklicevanje na take pojme postavlja pod vprašaj starševske sposobnosti žrtev, ne upošteva pričanja otrok in tveganja nasilja, ki so mu otroci izpostavljeni, ter ogroža pravice in varnost mater in otrok.

Predlog spremembe  72

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vključno z uradi organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti strokovno osebje organov za zaščito ali socialno varstvo otrok. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokovo korist.	(55) Da se zagotovi varnost otrok med morebitnimi obiski storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, ki je imetnik starševske odgovornosti s pravico do stikov, bi morale države članice zagotoviti, da so na voljo nadzorovani nevtralni prostori, vključno z uradi organov za zaščito ali socialno varstvo otrok, da lahko takšni obiski tam potekajo ob upoštevanju otrokove koristi. Nadzorovani nevtralni kraji za obiske storilca kaznivega dejanja bi morali zagotoviti varnost tako otroka in nenasilnega imetnika starševske odgovornosti, kadar je to ustrezno, ter bi morali omogočiti izogibanje stikom med storilcem ali osumljencem in nenasilnim staršem ali otrokovimi sorodniki, kadar otroka spremljajo na srečanje. Po potrebi bi morali obiski potekati v prisotnosti strokovno osebje organov za zaščito ali socialno varstvo otrok. Kadar je treba zagotoviti začasno nastanitev, bi morali biti otroci prednostno nastanjeni skupaj z imetnikom starševske odgovornosti, ki ni storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, na primer z otrokovo materjo. Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati otrokove koristi, ki bi morale prevladati nad zahtevo po skupnem varstvu in vzgoji otroka ali pravico nasilnega starša do stikov. Zagotoviti bi bilo treba ustrezne napotitve za storilce kaznivih dejanj, da bi obravnavali nasilje nad njihovimi družinskimi člani.

Predlog spremembe  73

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(55a) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje pristranskosti določanju „koristi otroka“. Takšna pristranskost bi lahko vključevala prepričanje, da je v koristi otroka, da za vsako ceno ohrani stik z obema staršema ali sorodniki, ne glede na nasilje, ki mu je bil otrok priča, s škodljivimi in nevarnimi posledicami tako za otroka kot za nenasilnega starša. Pravica otroka do ohranjanja stikov z obema staršema mora biti omejena, če je to potrebno.

Predlog spremembe  74

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, kot so ženske z invalidnostmi, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, ženske na podeželju, spolne delavke, ženske v pridržanju ali starejše ženske, bi morale prejeti posebno zaščito in podporo.	(56) Žrtve s posebnimi potrebami in skupine z večjim tveganjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, ki doživljajo presečne oblike diskriminacije, kot so invalidke, ženske, ki živijo v ustanovah za oskrbo, ženske z izvedeno pravico do prebivanja, priseljenke brez dokumentov, prosilke za mednarodno zaščito, ženske, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, brezdomke, ženske na delovnih mestih z nizkimi plačami, brezposelne ženske, ženske z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, žrtve tako imenovanih. „kaznivih dejanj iz časti“, ženske na podeželju ali na revnejših območjih, ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ženske iz spolnih manjšin in manjšin glede na spolno identiteto, odvisnice, ženske v pridržanju, starejše ženske in LBTIQ+ žensk bi morale prejeti posebno zaščito, zdravstveno oskrbo in podporo. Žrtve nasilja, zajete v tej direktivi, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, bi bilo treba obravnavati kot prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema, kot so opredeljene v Direktivi 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	__________________
	1a Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

Predlog spremembe  75

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Ženske z invalidnostmi nesorazmerno doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zaradi invalidnosti pa imajo pogosto težave pri dostopu do zaščitnih in podpornih ukrepov. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko ženske z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju pomoči.	(57) Invalidke nesorazmerno doživljajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zaradi invalidnosti pa imajo pogosto težave pri dostopu do zaščitnih in podpornih ukrepov. Postopek prijave nasilja pogosto ni dostopen zaradi neustreznih politik in standardov, negativnega odnosa, fizičnih ovir, pomanjkljivih informacij in komunikacije, nezagotavljanja storitev, neustreznega financiranja in nevključenosti žrtev z invalidnostmi v odločitve, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Države članice bi zato morale ustrezno prilagoditi svoje podporne službe, da bi zagotovile, da lahko ženske z invalidnostmi enako kot drugi v celoti uveljavljajo pravice iz te direktive, pri tem pa ustrezno pozornost nameniti posebni ranljivosti teh žrtev in njihovim verjetnim težavam pri iskanju pomoči.

Predlog spremembe  76

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(57a) Ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini bi morali temeljiti na tristranskem pristopu, ki bi ga sestavljali primarni, sekundarni in terciarni preventivni ukrepi. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno usklajevanje teh treh pristopov. Primarni preventivni ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju nasilja, preden se pojavi, in bi morali vključevati kampanje ozaveščanja za povečanje razumevanja širše javnosti o različnih pojavnih oblikah vseh vrst nasilja in njihovih posledicah. Sekundarni preventivni ukrepi bi morali biti usmerjeni v zgodnje odkrivanje nasilja in preprečevanje njegovega napredovanja ali stopnjevanja. Terciarni preventivni ukrepi pa bi se morali osredotočati na preprečevanje ponovitve kaznivega dejanja in ponovne viktimizacije ter ustrezno obravnavanje posledic nasilja. Ti ukrepi bi morali vključevati spodbujanje posredovanja navzočih oseb, centrov za zgodnje posredovanje in intervencijskih programov.

Predlog spremembe  77

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejmejo ukrepi za preprečevanje, kot so kampanje ozaveščanja. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju, zlasti s krepitvijo spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih in spoštljivih odnosov.	(58) Države članice bi morale zagotoviti, da se za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini s spremembami v družbenem in kulturnem vedenju žensk in moških sprejmejo na dokazih temelječi ukrepi za preprečevanje, kot so dolgotrajne kampanje ozaveščanja in izobraževalne kampanje. Takšne kampanje bi morale vključevati celovito obveščanje o različnih oblikah nasilja in o vplivu takega nasilja na otroke ter spodbujati pristop, osredotočen na človekove pravice. Preprečevanje bi moralo potekati tudi v formalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, zlasti s krepitvijo celovite in starosti primerne spolne vzgoje in socialno-čustvenih kompetenc, empatije ter razvoja zdravih, sporazumnih in spoštljivih odnosov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti usmerjanju kampanj na lokacije, kjer se pogosto zadržujejo moški. V te kampanje bi morali biti vključeni ustrezni lokalni deležniki. Preventivne ukrepe je treba oblikovati v sodelovanju s prizadetimi skupnostmi, da bi v celoti zajeli njihove potrebe ter zagotovili občutljivo in ustrezno komunikacijo, ki ne bi povzročala stigmatizacije.

Predlog spremembe  78

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(58a) Enakost spolov, opolnomočenje žensk in vlaganje v družbo, ki je enakopravna na področju spolov ter v kateri so ženske finančno in socialno neodvisne, so najboljše strategije za preprečevanje različnih oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Države članice bi morale z zagotovitvijo dostopa do socialne pomoči, kjer je to potrebno, poskrbeti, da imajo ženske potrebna sredstva in možnosti, da izstopijo iz nasilnega odnosa.

Predlog spremembe  79

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast ne dojemajo kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok.	(59) Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje utrjevanja škodljivih spolnih stereotipov, da bi izkoreninile idejo o podrejenosti žensk ali o stereotipnih vlogah žensk in moških. To bi lahko vključevalo tudi ukrepe za zagotovitev, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali čast ne dojemajo kot opravičilo za kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali za njihovo milejšo obravnavo, temveč kot obteževalna okoliščina. Ker se tako imenovana „kazniva dejanja iz časti“ v Uniji izrazito premalo prijavljajo, je pomembno, da se zadevni organi udeležijo ustreznega usposabljanja, da jih bodo lahko prepoznali in ustrezno obravnavali. Ker so otroci že od zgodnjega otroštva izpostavljeni spolnim vlogam, ki oblikujejo njihovo dojemanje samih sebe in vplivajo na njihove izobraževalne in poklicne izbire ter pričakovanja glede njihove vloge kot žensk in moških skozi vse življenje, je bistveno, da se spolni stereotipi obravnavajo že v okviru vzgoje in varstva predšolskih otrok. Pretirana izpostavljenost pornografiji, kadar prispeva k spolnim stereotipom in ki je pogosto mladim edini vir informacij o spolnih odnosih, zlasti če nimajo dostopa do celovite spolne vzgoje, ustvarja izkrivljen in nasilen pogled na spolnost. Države članice bi zato morale upoštevati vpliv pornografije na mlade in tveganje, da bi lahko ponovili nasilno vedenje.

Predlog spremembe  80

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da se strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, udeležijo usposabljanj in prejmejo ciljno usmerjene informacije. Usposabljanja bi morala obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih in podpornih ukrepov za žrtve. Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja pri delu bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami. Ta usposabljanja bi morala zajemati tudi ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem pri delu in povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta45. Dejavnosti usposabljanja bi morale zajemati tudi tveganje nasilja s strani tretjih oseb. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev, ter vključuje primere, kot je pacientovo spolno nadlegovanje medicinskih sester.	(60) Za zagotovitev, da so žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini prepoznane, lahko vložijo prijavo in prejmejo ustrezno podporo, bi morale države članice poskrbeti, da strokovni delavci, ki bodo verjetno prišli v stik z žrtvami, prejmejo ustrezna in prilagojena usposabljanja in ciljno usmerjene informacije, da bi izboljšali dostop žrtev do pravnega varstva. Tovrstno usposabljanje bi moralo biti brezplačno, vključno s podpornim gradivom, in se izvajati med delovnim časom. Usposabljanje bi moralo obravnavati tveganje za ustrahovanje in njegovo preprečevanje, ponovno in sekundarno viktimizacijo ter razpoložljivost zaščitnih, zdravstvenih in podpornih ukrepov za žrtve. Tovrstno usposabljanje bi moralo biti na voljo zlasti strokovnim delavcem, ki delajo z ženskami v ustanovah, kot so bivalni domovi, azilni centri in zapori, ter strokovnim delavcem, ki delajo ali opravljajo prostovoljno delo v zavetiščih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti strokovnemu usposabljanju pristojnih organov, ki vstopajo v stik z žrtvami, zlasti usposabljanju o tem, kako preprečiti pristope in vedenje, ki krivdo pripisuje žrtvam, pravočasni napotitvi žrtev k strokovnim službam, vključno s strokovnimi službami za ženske, in obdelavi podatkov, da bi olajšali prijavljanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Takšno usposabljanje bi moralo zajemati tudi enakost spolov in diskriminacijo, vključno s presečno diskriminacijo, preprečevanje sekundarne viktimizacije, komunikacijske spretnosti ter preprečevanje in prepoznavanje spolnega nadlegovanja najbolj marginaliziranih skupin. Izvajati bi ga morali kvalificirani izvajalci usposabljanj, ki upoštevajo stroge standarde kakovosti glede trajanja, pogostosti, metod in rezultatov usposabljanja v skladu s cilji te direktive.
__________________
45 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  81

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 60 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(60a) Za preprečevanje in ustrezno obravnavo primerov spolnega nadlegovanja v svetu dela ter za prepoznavanje in obravnavanje primerov nasilja v družini in njegovih posledic bi se morale usposabljanj udeležiti tudi osebe z nadzornimi funkcijami in inšpektorji za delo. To usposabljanje bi moralo zajemati ocene v zvezi s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu in z njim povezanimi psihosocialnimi tveganji za varnost in zdravje iz Direktive 89/391/EGS Evropskega parlamenta in Sveta1a ter izpolnjevati pogoje iz navedene direktive. Zajemati bi moralo tudi tveganje nasilja tretjih oseb in dejstvo, da bi morala biti žrtvam tega nasilja zagotovljena podpora v okviru varnosti in zdravja pri delu. Nasilje tretjih oseb pomeni nasilje, ki so mu zaposleni lahko izpostavljeni na delovnem mestu in ga ne izvaja kdo od sodelavcev. Države članice bi morale zagotoviti, da delodajalci po posvetovanju s predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 89/391/EGS vzpostavijo vključujoče, celostne in specializirane strategije za ublažitev in preprečevanje spolnega nadlegovanja v svetu dela.
	__________________
	1a Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Predlog spremembe  82

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(61) Za zmanjšanje nezadostnega prijavljanja bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri razvoju usposabljanj, zlasti o škodljivih spolnih stereotipih, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem in z žrtvami.	(61) Da bi preprečili nezadostno prijavljanje in sekundarno viktimizacijo, bi se morale države članice povezati tudi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pravosodnimi organi, civilno družbo, organizacijami v skupnosti, Evropskim inštitutom za enakost spolov in drugimi ustreznimi specializiranimi akterji pri razvoju usposabljanj, zlasti v zvezi s škodljivimi spolnimi stereotipi in napačnimi predstavami o spolnem nasilju in nasilju v družini, pa tudi pri preprečevanju kaznivih ravnanj, saj so ti organi običajno v tesnem stiku s skupinami z večjim tveganjem, žrtvami in storilci kaznivih dejanj. Usposabljanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o tem, kako sprejeti žrtev nasilja zaradi spola, nasilja v družini ali kibernetskega nasilja, je bistveno za ustrezno pomoč žrtvi pri vložitvi prijave in ustrezno oceno njenega primera.

Predlog spremembe  83

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 61 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(61a) Države članice bi morale ženske organizacije civilne družbe, tudi organizacije, ki delajo z ženskami z večjim tveganjem nasilja zaradi spola, priznati kot partnerje pri razvoju in izvajanju politik ter jih po potrebi vključiti v delo vladnih organov in odborov, ki se ukvarjajo z bojem proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Poleg tega bi se bilo treba o pomembnih vprašanjih posvetovati z drugimi ustreznimi deležniki, na primer s socialnimi partnerji v zvezi s spolnim nadlegovanjem v svetu dela.

Predlog spremembe  84

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Ti programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi.	(62) Vzpostaviti bi bilo treba intervencijske programe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja (ponovitve) kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Izvajati bi jih morali usposobljeni in izkušeni strokovnjaki ter v tesnem sodelovanju s strokovnimi storitvami za podporo žrtvam. Programi bi morali biti posebej namenjeni storilcem kaznivih dejanj ali osebam, pri katerih obstaja tveganje, da bodo storile nasilno dejanje, in jih učiti, kako se nenasilno odzvati v medosebnih odnosih in kako se zoperstaviti nasilnim vedenjskim vzorcem. Kadar žrtev privoli v sodelovanje s storilcem ali če je žrtev z njenim soglasjem v neposredni fizični bližini storilca kaznivega dejanja, bi bilo treba med temi intervencijskimi programi posebno pozornost nameniti varnosti žrtve. Programi bi morali spodbujati storilce kaznivih dejanj, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ter preizprašajo svoj odnos do žensk in svoja prepričanja v zvezi z njimi. Programi bi si morali prizadevati za to, da bi storilcem kaznivih dejanj pomagali razumeti in prepoznati, da so oni odgovorni, da spremenijo svoj škodljiv odnos in vedenje ter sprejmejo nenasilno vedenje v medosebnih odnosih.

Predlog spremembe  85

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(62a) Države članice bi morale zagotoviti, da so intervencijski programi skladni z minimalnimi standardi in dobro prakso. Intervencijske programe bi moralo izvajati usposobljeno osebje, vključevati bi morali pristop na podlagi spola, biti usmerjen v žrtve, vključevati celovito oceno tveganja storilca, biti del mreže vseh ustreznih akterjev, si prizadevati za vzpostavitev tesnega sodelovanja s strokovnimi podpornimi storitvami, vključno s strokovnimi podpornimi storitvami za ženske in zagotavljati smernice za ocenjevanje rezultatov. Države članice bi morale sodelovati z Evropskim inštitutom za enakost spolov pri oblikovanju skupnih standardov in smernic.

Predlog spremembe  86

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 62 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(62b) Vse ukrepe iz te direktive mora spremljati zadostno, predvidljivo in trajnostno financiranje. To je še posebej pomembno za zagotovitev, da bodo imeli nacionalni organi in ponudniki strokovnih podpornih storitev, vključno z nevladnimi strokovnimi storitvami za ženske, dovolj finančnih sredstev ter kadrovskih, tehničnih in tehnoloških virov za učinkovito in celovito izvajanje te direktive. Države članice bi morale vključiti strokovne podporne storitve za ženske kot sestavni del izvajanja nacionalnega sistema podpore žrtvam nasilja na podlagi spola.

Predlog spremembe  87

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam.	(63) Da bi lahko žrtve kaznivih dejanj kibernetskega nasilja iz te direktive učinkovito uveljavljale svoje pravice do odstranitve nezakonitih vsebin, povezanih s takimi kaznivimi dejanji, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med ponudniki posredniških storitev, organi in organizacijami civilne družbe, na primer z vzpostavitvijo zaupanja vrednih prijaviteljev v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065. Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja takih vsebin in učinkovitega ukrepanja v zvezi z njimi ter za zagotovitev ustrezne pomoči in podpore žrtvam teh kaznivih dejanj, bi morale države članice spodbuditi tudi uvedbo novih ali uporabo že obstoječih prostovoljnih samoregulativnih ukrepov, kot so kodeksi ravnanja, tudi glede odkrivanja sistematičnih tveganj v zvezi s takšnim kibernetskim nasiljem in usposabljanjem pristojnih zaposlenih pri ponudnikih o preprečevanju takega nasilja in podpore žrtvam.

Predlog spremembe  88

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63a) Države članice bi morale pokazati svojo zavezanost preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi s tem.

Predlog spremembe  89

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 63 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(63b) Države članice bi morale za oblikovanje združene strategije za obravnavanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki bi imela za cilj še tesnejšo zavezanost Unije in držav članic njegovemu preprečevanju in boju proti njemu ter še večje prizadevanje na tem področju, olajšati uvedbo in naloge koordinatorja za nasilje na podlagi spola (v nadaljnjem besedilu: koordinator Unije). Naloge koordinatorja Unije bi morale na primer vključevati izboljšanje usklajevanja in skladnosti, preprečevanje podvajanja prizadevanj med institucijami in agencijami Unije ter med državami članicami in mednarodnimi akterji, prispevanje k razvoju obstoječih ali novih politik in strategij Unije, pomembnih za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ter poročanje institucijam Unije.

Predlog spremembe  90

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu).	(64) Politike za ustrezen boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se lahko oblikujejo le na podlagi celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov. Za učinkovito spremljanje razvoja razmer v državah članicah in za zapolnitev vrzeli v primerljivih podatkih bi morale države članice redno izvajati raziskave z uporabo usklajene metodologije Komisije (Eurostata), da bi zbrale podatke in jih posredovale Komisiji (Eurostatu). Poleg tega bi bilo treba uporabiti kvalitativne podatke, saj lahko ti zagotovijo edinstven vpogled v sedanje razmere na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter v napredek pri izvajanju te direktive. Podatke bi bilo treba zbirati na isti točki postopka, da bi zagotovili primerljive in povezljive rezultate. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in obravnavanjem nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, vključno z ženskimi organizacijami, strokovnimi podpornimi storitvami za ženske in drugimi strokovnimi podpornimi storitvami, bi bilo treba vključiti v razvoj metodologij za zbiranje podatkov.

 

 

Predlog spremembe  91

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.	(65) Države članice bi morale zagotoviti, da so zbrani podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno za podporo spremljanju razširjenosti in trendov nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter za oblikovanje novih strategij ustreznih politik na tem področju. Države članice bi morale ustreznim institucijam, kot sta Evropski inštitut za enakost spolov in Eurofound, posredovati ustrezne podatke in informacije, da se omogočijo primerljivost, ocena in analiza teh podatkov na ravni Unije. Zbrani podatki bi morali vključevati okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, na primer dejstvo, da je bilo storjeno doma, na delovnem mestu ali na spletu, ter informacije o tem, ali je žrtev izpostavljena večjemu tveganju nasilja zaradi spola, saj bo to podlaga za prihodnje ciljno usmerjene ukrepe politike. Ti podatki bi morali vključevati tudi podatke o tem, ali je bilo nasilje storjeno nad žrtvami presečne diskriminacije. Da bi zaščitili anonimnost in zaupnost, spoštovali ključna načela varstva podatkov in temeljne pravice, pri izmenjavi zbranih podatkov ne bi smeli biti vključeni osebni podatki.

Predlog spremembe  92

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(65a) Zbiranje podatkov za statistične namene se mora izvajati redno, da se spremljajo trendi ter opredelijo primeri dobre prakse in področja za izboljšanje. Eurostat in Evropski inštitut za enakost spolov redno pripravita poročila o statističnih podatkih, povezanih z izvajanjem te direktive, ter jih posredujejo koordinatorju Unije, Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija mora zagotoviti zadostna finančna sredstva za pripravo teh poročil.

Predlog spremembe  93

 

Predlog direktive

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje [XX. XX. 2022] –	(71) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal svoje pripombe 4. aprila 2022 –

Predlog spremembe  94

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zaščite žrtev in podpore zanje.	(c) pravic žrtev do zaščite in podpore,

Predlog spremembe  95

 

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preprečevanja in zgodnjega posredovanja.

 

Predlog spremembe  96

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo diskriminacijo zaradi kombinacije spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5) in členu 37(7).	1. Države članice pri izvajanju ukrepov iz te direktive upoštevajo večje tveganje nasilja, s katerim se soočajo žrtve, ki doživljajo presečno diskriminacijo zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, da zadostijo večjim potrebam teh žrtev po zaščiti in podpori, kakor je določeno v členu 18(4), členu 27(5), členu 35(1) in členu 37(7).

Predlog spremembe  97

 

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne integritete žrtev.	2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive posebna pozornost nameni tveganju ustrahovanja, maščevanja ter sekundarne in ponovne viktimizacije ter potrebi po zaščiti dostojanstva in pravic žrtev, vključno z njihovo telesno in psihološko integriteto, zasebnostjo in varnostjo.

Predlog spremembe  98

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:	(Ne zadeva slovenske različice.)

 

Predlog spremembe  99

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „nasilje nad ženskami“ pomeni nasilje zaradi spola, ki je usmerjeno proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, ali ki nesorazmerno prizadene ženske ali deklice, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;	(a) „nasilje nad ženskami“ pomeni vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki so usmerjena proti ženski ali deklici zaradi tega, ker je ženska ali deklica, ali ki nesorazmerno prizadenejo ženske ali deklice v vsej njihovi raznolikosti, vključno z vsemi takimi nasilnimi dejanji, ki povzročijo ali bi verjetno povzročila telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do takega nasilja pride v javnem ali zasebnem življenju;

Predlog spremembe  100

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo telesno, spolno, duševno ali ekonomsko škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec kaznivega dejanja prebiva ali je prebival z žrtvijo;	(b) „nasilje v družini“ pomeni vsako nasilno dejanje ali grožnje z dejanjem telesnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki povzroči ali bi verjetno povzročilo škodo ali trpljenje in ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti, ne glede na biološke ali pravne družinske vezi, ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec živi oziroma je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo ali ne;

Predlog spremembe  101

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „ponudniki posredniških storitev“ pomenijo ponudnike storitev, kot so opredeljene v členu 2, točka (f), Uredbe (EU) YYYY/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o enotnem trgu digitalnih storitev];	(f) „ponudnik posredniških storitev“ pomeni ponudnika posredniške storitve, kot je opredeljena v členu 3, točka (f), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta17;
__________________	__________________
17 Uredba (EU) YYYY/XXX Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (UL L …).	17 Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

Predlog spremembe  102

 

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „spolno nadlegovanje pri delu“ pomeni kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica ali samozaposlitve oziroma v povezavi z zaposlitvijo, poklicem ali samozaposlitvijo ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje;	(g) „spolno nadlegovanje v svetu dela“ pomeni kakršno koli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja spolne narave, ki se zgodi med opravljanjem zaposlitve, poklica, samozaposlitve, neformalnega in nedokumentiranega dela, med iskanjem zaposlitve ali usposabljanjem, tudi v javnih in zasebnih delovnih prostorih, na krajih, kjer delavec plačan, si vzame odmor za počitek ali obrok ali uporablja sanitarne prostore, prostorih za umivanje in preoblačenje, na službenih potovanjih, potovanjih, usposabljanjih, dogodkih ali družabnih dejavnostih, v okviru komunikacije, povezane z delom, tudi s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, med bivanjem v nastanitvi, ki jo zagotovi delodajalec, ali med prevozom na delo in z njega oziroma v povezavi z vsem tem ali zaradi le-teh in katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva žrtve, zlasti kadar se pri tem ustvarja ustrahovalno, sovražno, poniževalno, sramotilno ali žaljivo okolje, tudi kadar se to, da oseba zavrne tako vedenje ali se mu podredi, izrecno ali implicitno uporablja kot podlaga za odločitve v zvezi z delom;

Predlog spremembe  103

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe ali invalidnosti.	2. Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in pri katerem se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi strahu, ustrahovanosti, nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe, invalidnosti ali zaradi kako drugače posebno ranljivega položaja.

Predlog spremembe  104

 

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem.	3. Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem ali sedanjim ali preteklim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja, vključno z zakonskim stanom ali drugim partnerskim statusom. Privolitev je dana prostovoljno kot izraz svobodne volje in se presoja v okviru okoliščin;

Predlog spremembe  105

 

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 5a
	Spolni napad
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  sodelovanje z žensko pri katerem koli dejanju spolne narave brez privolitve, razen pri dejanjih iz člena 5(1), točka (a);
	(b)  povzročitev, da ženska sodeluje z drugo osebo pri kakršnem koli dejanju spolne narave brez privolitve, ki ni dejanje iz člena 5(1), točka (b);
	2.  Države članice zagotovijo, da se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi ženska vanj hote privolila, ali dejanje, pri katerem ženska zaradi fizičnega ali duševnega stanja ni sposobna svobodne volje in se izkoristi njena nezmožnost svobodne volje, na primer zaradi strahu, ustrahovanosti, nezavesti, zastrupitve, spanja, bolezni, telesne poškodbe, invalidnosti ali zaradi kako drugače posebno ranljivega položaja;
	3.  Privolitev se lahko prekliče v katerem koli trenutku dejanja. Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči izključno z molkom ženske, njenim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem ali sedanjim ali preteklim razmerjem s storilcem kaznivega dejanja, vključno z zakonskim stanom ali drugim partnerskim statusom. Privolitev je dana prostovoljno kot izraz svobodne volje in se presoja v okviru okoliščin.

 

Predlog spremembe  106

 

Predlog direktive

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Pohabljanje spolovil interspolnih oseb
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  izvajanje kakršnega koli medicinsko nepotrebnega kirurškega ali medicinskega posega ali hormonskega zdravljenja v zvezi s spolnimi značilnostmi zdrave ženske ali otroka, rojenega s spremembami spolnih značilnosti, brez privolitve po predhodnem obveščanju in ne da bi ženska ali otrok razumela postopek ali zdravljenje, katerega namen ali posledica je sprememba teh spolnih značilnosti, da bi jih uskladili z značilnostmi, ki veljajo za tipično ženske ali moške;
	(b)  prisiljenje zdrave ženske ali otroka v poseg ali zdravljenje iz točke (a).
	2.  Države članice zagotovijo, da privolitve ženske ali otroka po predhodnem obveščanju, da se na njih opravi poseg ali zdravljenje iz odstavka 1, ni mogoče nadomestiti s privolitvijo zakonitega skrbnika ženske ali otroka.

Predlog spremembe  107

 

Predlog direktive

Člen 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6b
	1.  Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  opravljanje kirurškega posega, katerega namen ali učinek je prenehanje sposobnost ženske ali otroka za naravno razmnoževanje brez privolitve po predhodnem obveščanju in ne da bi ženska ali otrok razumela postopek, vključno kot predpogoj za druge zdravstvene posege;
	(b)  prisiljenje ali napeljevanje ženske ali otroka, da se na njih izvede kirurški poseg iz točke (a).
	2.  Države članice zagotovijo, da privolitve ženske ali otroka po predhodnem obveščanju v postopek iz odstavka 1, točka (a), ni mogoče nadomestiti s privolitvijo ženske ali otrokovega zakonitega skrbnika.

Predlog spremembe  108

 

Predlog direktive

Člen 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6c
	Pod prisilo sklenjena zakonska zveza
	Države članice zagotovijo, da se naslednja naklepna ravnanja kaznujejo kot kazniva dejanja:
	(a)  prisiljenje odrasle osebe ali otroka v zakonsko zvezo;
	(b)  zvabljanje ženske ali otroka na ozemlje države, ki ni država, v kateri ta oseba prebiva, da bi jo prisilili k sklenitvi zakonske zveze.

Predlog spremembe  109

 

Predlog direktive

Člen 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6d
	Spolno nadlegovanje v svetu dela
	Države članice zagotovijo, da se naklepno spolno nadlegovanje v svetu dela kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  110

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) dajanje intimnih fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin, ki prikazujejo spolne dejavnosti druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(a) dajanje intimnih vsebin, ki prikazujejo drugo osebo, brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  111

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izdelovanje ali prirejanje fotografij, videoposnetkov ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;	(b) izdelovanje ali prirejanje intimnih ali drugih vsebin tako, da se druga oseba prikaže, kot da sodeluje v spolnih dejavnostih, in nato dajanje takih vsebin brez privolitve te osebe na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  112

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) grožnja z dejanji iz točk (a) in (b) z namenom prisiliti drugo osebo, da izvede določeno dejanje, nanj pristane ali se ga vzdrži.	(c) grožnja z dejanji iz točk (a) ali (b);

Predlog spremembe  113

 

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za namene tega člena se izraz „intimna vsebina“ razume tako, da vključuje slike, fotografije in videoposnetke zasebne ali osebne ter spolne narave ali golote.

Predlog spremembe  114

 

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dajanje vsebin, ki vsebujejo osebne podatke druge osebe, brez njene privolitve na voljo množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati te končne uporabnike k povzročanju telesne ali znatne duševne škode tej osebi.	(c) dajanje vsebin, ki vsebujejo ali razkrivajo osebne podatke druge osebe, brez njene privolitve na voljo drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z namenom napeljevati druge k povzročanju telesne, duševne ali ekonomske škode tej osebi.

Predlog spremembe  115

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sprožitev napada skupaj s tretjimi osebami na drugo osebo, tako da se množici končnih uporabnikov z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči znatno duševno škodo;	(a) sprožitev napada na drugo osebo, tako da se drugim končnim uporabnikom z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij dajo na voljo grozilne ali žaljive vsebine, kar napadeni osebi povzroči duševno ali ekonomsko škodo.

Predlog spremembe  116

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sodelovanje s tretjimi osebami pri napadih iz točke (a).	(b) sodelovanje pri napadih iz točke (a).

Predlog spremembe  117

 

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) neželeno pošiljanje slike, videoposnetka ali druge vsebine, ki z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij osebi prikazuje genitalije, kar tej osebi povzroči duševno škodo.

Predlog spremembe  118

 

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na biološki ali družbeni spol, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.	Države članice zagotovijo, da se naklepno ravnanje spodbujanja k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu v skupino oseb ali člana take skupine, ki je opredeljena glede na spolno usmerjenost, spolni izraz, spolno identiteto ali spolne značilnosti, tako, da se z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnosti razširjajo vsebine, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  119

 

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 5 in 6 kaznuje kot kaznivo dejanje.	2. Države članice zagotovijo, da se poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 5, 5a, 6, 6a, 6b in 6c kaznuje kot kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  120

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 5a kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj treh let zapora oziroma najmanj petih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13;

Predlog spremembe  121

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz člena 6d kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj enega leta zapora.

 

Predlog spremembe  122

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da se storilec kaznivega dejanja iz člena 5, ki je že bil obsojen za istovrstna kazniva dejanja, obvezno udeleži intervencijskega programa iz člena 38.	3. Države članice zagotovijo, da se storilec kaznivega dejanja iz člena 5 takoj po obsodbi obvezno udeleži intervencijskega programa iz člena 38;

Predlog spremembe  123

 

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da se kaznivo dejanje iz člena 6 kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.	4. Države članice zagotovijo, da se kazniva dejanja iz člena 6, 6a, 6b in 6c kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj petih let zapora oziroma najmanj sedmih let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obteževalnih okoliščinah iz člena 13.

Predlog spremembe  124

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, na primer stanja odvisnosti oziroma telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare ali ker je živela v ustanovi;	(b) kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ki je bila v ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin, kot so status bivanja, nosečnost, stanje odvisnosti ali telesne, duševne, intelektualne ali senzorične invalidnosti ali stiske, ker je žrtev trgovine z ljudmi ali ker živi v ustanovah, vključno z domovi za ostarele, domovi za otroke, sprejemnimi centri, centri za pridržanje ali nastanitvenimi centri za prosilce za azil;

Predlog spremembe  125

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali jih je vključevalo;	(f) kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali posebej nečloveškimi, ponižujočimi ali sramotilnimi dejanji ali jih je vključevalo;

Predlog spremembe  126

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) zaradi kaznivega ravnanja je žrtev umrla ali storila samomor ali utrpela hudo telesno ali duševno škodo;	(i) zaradi kaznivega ravnanja so žrtev ali vzdrževani družinski člani umrli ali storili samomor ali utrpeli hudo telesno ali duševno škodo;

Predlog spremembe  127

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) storilec kaznivega dejanja je bil predhodno že obsojen za istovrstna kazniva dejanja;	(j) storilec kaznivega dejanja je bil predhodno že obsojen za podobna kazniva dejanja;

Predlog spremembe  128

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oa) kaznivo ravnanje je bilo storjeno proti javnemu predstavniku, novinarju ali zagovorniku človekovih pravic;

Predlog spremembe  129

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ob) kaznivo ravnanje je prineslo dobiček ali korist ali je bil njegov namen prinesti dobiček ali korist;

Predlog spremembe  130

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oc) namen kaznivega dejanja je bil ohraniti ali obnoviti tako imenovano „čast“ osebe, družine, skupnosti ali druge podobne skupine;

Predlog spremembe  131

 

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 – točka o d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(od) namen kaznivega dejanja je bil kaznovati žrtve zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza, spolne identitete, spolnih značilnosti, barve kože, vere, socialnega porekla ali političnega prepričanja.

Predlog spremembe  132

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Država članica obvesti Komisijo, kadar se odloči razširiti svojo pristojnost na kazniva dejanja iz členov 5 in 11, storjena zunaj njenega ozemlja, v katerem koli od naslednjih primerov:	2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje pristojnosti za kazniva dejanja iz členov 5 in 6, storjena zunaj njihovega ozemlja, v katerem od naslednjih primerov:

Predlog spremembe  133

 

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice obvestijo Komisijo, kadar se odločijo, da bodo vzpostavile svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja iz člena 5a in členov 6a do 11, ki so bila storjena zunaj njihovega ozemlja in so bila storjena bodisi
	(a)  zoper njihove državljane ali osebe z običajnim prebivališčem na njihovem ozemlju bodisi
	(b)  so njihovi storilci osebe z običajnim prebivališčem na njihovem ozemlju.

Predlog spremembe  134

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 5 najmanj 20 let po njihovi storitvi.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 5 in 6 najmanj 20 let po njihovi storitvi;

Predlog spremembe  135

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 6 najmanj deset let po njihovi storitvi.	3. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 5a, 6a, 6b in 6c najmanj deset let po njihovi storitvi;

Predlog spremembe  136

 

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz členov 7 in 9 najmanj pet let po tem, ko je kaznivo dejanje prenehalo ali ko je žrtev zanj izvedela.	4. Države članice z ustreznimi ukrepi določijo, da je zastaralni rok za kazniva dejanja iz člena 6d terčlenov 7 in 9 najmanj pet let po tem, ko je kaznivo dejanje prenehalo ali ko je žrtev zanj izvedela.

Predlog spremembe  137

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost in dostopen način. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja.	1. Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini pristojnim organom naznanijo na preprost, varen in dostopen način ter ob ustreznem upoštevanju zasebnosti žrtve. To vključuje možnost prijave kaznivih dejanj prek spleta ali drugih dostopnih in varnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z možnostjo predložitve dokazov, zlasti v zvezi s prijavo kaznivih dejanj kibernetskega nasilja;

Predlog spremembe  138

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve pri prijavi kaznivih dejanj in v sodnih postopkih dostop do brezplačne pravne pomoči in podpore v jeziku, ki ga razumejo;

Predlog spremembe  139

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Države članice zagotovijo, da pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsi dokazi čim prej zavarujejo, med drugim z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

Predlog spremembe  140

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Države članice zagotovijo, da se žrtve napotijo h kontaktni strokovni osebi pri pristojnem organu ne glede na to, ali se kazenska ovadba vloži ali ne.

Predlog spremembe  141

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom.	2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva ravnanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, naj to naznanijo pristojnim organom brez strahu pred negativnimi posledicami.

Predlog spremembe  142

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za zdravstvene delavce, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Če je žrtev otrok, smejo ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje naznaniti pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja huda nasilna dejanja.	3. Države članice zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih za ustrezne strokovne delavce, na primer za delavce v zdravstvu in izobraževanju, določa nacionalna zakonodaja, niso ovira za možnost naznanitve pristojnim organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo neki osebi povzročena huda telesna ali duševna škoda s katerim koli kaznivim dejanjem iz te direktive. Če je žrtev otrok, smejo ustrezni strokovni delavci kaznivo dejanje naznaniti pristojnim organom, če imajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno nasilno dejanje iz te direktive ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja.

Predlog spremembe  143

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Če kaznivo ravnanje vključuje imetnika starševske odgovornosti, države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena z njegovo privolitvijo.	4. Kadar kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prijavijo otroci, države članice zagotovijo, da so postopki prijave varni in zaupni ter zasnovani in dostopni na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Države članice zagotovijo, da strokovnjaki, usposobljeni za delo z otroki, pomagajo pri postopkih prijave, da se zagotovi, da postopek poteka v otrokovo korist. Države članice zagotovijo, da prijava ni pogojena s privolitvijo staršev in da pristojnim organom ni treba takoj obvestiti imetnika starševske odgovornosti o prijavi.

Predlog spremembe  144

 

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence vsaj do zaključka prve individualne ocene iz člena 18.	5. Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom in drugim službam, ki pridejo v stik z žrtvijo, ki naznani kaznivo dejanje nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence;

Predlog spremembe  145

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.	1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo nasilje nad ženskami ali nasilje v družini, zadostno in specializirano strokovno znanje in učinkovita preiskovalna orodja, da lahko učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja, zlasti za zbiranje, analiziranje in zavarovanje elektronskih dokazov v primerih kibernetskega nasilja.

Predlog spremembe  146

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za pregon in preiskavo.	2. Države članice zagotovijo, da se prijavljena kazniva dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini obravnavajo in nemudoma predajo pristojnim organom za namene sprejetja zaščitnih ukrepov ter za namene preiskave in pregona.

Predlog spremembe  147

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje nad ženskami ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vloži uradna prijava.	3. Pristojni organi nemudoma in učinkovito evidentirajo in preiščejo domnevno nasilje nad ženskami ali nasilje v družini ter zagotovijo, da se v vseh primerih vodi upravna evidenca in da se ohranijo dokazi, ne glede na to, ali se s preiskavo nadaljuje ali ne.

Predlog spremembe  148

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če žrtev želi vložiti obtožnico in uporabiti take storitve, pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim delavcem ali podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja.	4. Pristojni organi žrtve nemudoma napotijo k ustreznim zdravstvenim delavcem ali strokovnim podpornim službam iz členov 27, 28 in 29 ter člena 29a za pomoč pri zavarovanju dokazov, zlasti v primerih spolnega nasilja. Pristojni organi zagotovijo, da so žrtve obveščene o pomenu zbiranja dokazov v najkrajšem možnem času;

Predlog spremembe  149

 

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz člena 5 sta neodvisna od naznanitve ali obtožbe s strani žrtve ali njenega zastopnika, kazenski postopek pa se nadaljuje, tudi če se prijava ali obtožba umakne.	5. Preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz členov 5 in 6 ter člena 6c sta neodvisna od naznanitve ali obtožbe s strani žrtve ali njenega zastopnika, kazenski postopek pa se nadaljuje, tudi če se prijava ali obtožba umakne.

Predlog spremembe  150

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice v okviru individualne ocene, ki se opravi v skladu s členom 22 Direktive 2012/29/EU, zagotovijo, da se v zvezi z žrtvami, zajetimi s to direktivo, ocenijo dodatni elementi, kot so določeni v odstavkih 2 do 7 tega člena.	1. Države članice v okviru individualne ocene (specialistična individualna ocena), ki se opravi v skladu s členom 22 Direktive 2012/29/EU, zagotovijo, da se v zvezi z žrtvami, zajetimi s to direktivo, ocenijo dodatni elementi, kot so določeni v odstavkih 2 do 7 tega člena.

Predlog spremembe  151

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta individualna ocena se začne ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi. Pristojni sodni organi najpozneje ob začetku kazenskega postopka preverijo, ali je bila ocena opravljena. V nasprotnem primeru čim prej opravijo oceno.	2. Specialistična individualna ocena se začne nemudoma ob prvem stiku žrtve s pristojnimi organi, izvedejo pa jo strokovnjaki s strokovnim znanjem na tem področju. Pristojni sodni organi pravočasno in najkasneje pred začetkom kazenskega postopka preverijo, ali je bila ta ocena opravljena. V nasprotnem primeru specialistično individualno oceno opravijo brez nadaljnjega odlašanja.

Predlog spremembe  152

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, tveganjem telesne poškodbe, uporabo orožja ter dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem ali zalezuje žrtev.	3. Specialistična individualna ocena je osredotočena na tveganje, ki ga predstavlja storilec kaznivega dejanja ali osumljenec, vključno s tveganjem ponovitve nasilja, stopnjo nadzora, ki ga storilec kaznivega dejanja ali osumljenec izvaja nad žrtvijo, in njegovim morebitnim vplivom na dokaze, tveganjem telesne poškodbe ali duševne škode, morebitno uporabo orožja in dostopom do orožja, dejstvom, da storilec kaznivega dejanja ali osumljenec živi z žrtvijo, zlorablja droge ali alkohol, zlorablja otroka, ima težave z duševnim zdravjem, vključno s samomorilnimi nagnjenji, ali zalezuje žrtev.

Predlog spremembe  153

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pri oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije spola in drugih razlogov ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja, pa tudi navedbe žrtve in njena ocena položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.	4. Pri specialistični individualni oceni se upoštevajo individualne okoliščine žrtve, vključno s tem, ali je žrtev diskriminirana zaradi kombinacije biološkega ali družbenega spola in drugih razlogov, kot so tisti iz člena 35(1), ter se zato sooča z večjim tveganjem nasilja. Okoliščine, ki zahtevajo posebno pozornost, vključujejo dejstvo, da je žrtev noseča, odvisnost žrtve od storilca kaznivega dejanja ali razmerje z njim, tveganje, da se žrtev vrne k storilcu kaznivega dejanja ali osumljencu, nedavno ločitev od storilca kaznivega dejanja ali osumljenca, morebitno tveganje, da se otroci in hišne živali uporabijo za izvajanje nadzora nad žrtvijo, ter tveganja za žrtve invalide. Posebna pozornost se nameni tudi navedbam žrtve in njeni oceni položaja. Opravi se v interesu žrtve, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebi po preprečevanju sekundarne ali ponavljajoče se viktimizacije.

Predlog spremembe  154

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da se na podlagi individualne ocene sprejmejo ustrezni zaščitni ukrepi, kot so:	5. Države članice zagotovijo, da se na podlagi specialistične individualne ocene sprejmejo ustrezni zaščitni ukrepi, kot so:

Predlog spremembe  155

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izrek nujnih zaščitnih ukrepov in izdaja odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali drugih odredb o zaščiti v skladu s členom 21 te direktive;	(b) izrek nujnih zaščitnih ukrepov in izdaja odredb o prepovedi približevanja, vzpostavljanja stikov in nahajanja na kraju ali drugih odredb o zaščiti ter uporaba prijetja in pridržanja v skladu s členom 21 te direktive;

Predlog spremembe  156

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev in zatočišča za ženske, socialne službe in zdravstveni delavci.	6. Specialistična individualna ocena se opravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, odvisno od faze postopka, in ustreznimi podpornimi službami, kot so centri za zaščito žrtev, specializirane službe za ženske in otroke, zatočišča, socialne službe, organi za zaščito in socialno varstvo otrok, zdravstveni delavci, strokovne službe za podporo LGBTIQ osebam in drugi ustrezni deležniki.

Predlog spremembe  157

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem individualne ocene zagotovijo, da zaščitni ukrepi ustrezajo trenutnemu položaju žrtve. To vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.	7. Pristojni organi z rednim posodabljanjem specialistične individualne ocene, med drugim na pomembnih točkah v zadevi in ob spremembi pravic do varstva in vzgoje otroka ter pravic do stikov z otrokom, zagotovijo, da zaščitni ukrepi ustrezajo trenutnemu položaju žrtve. Specialistična individualna ocena vključuje oceno, ali je treba prilagoditi obstoječe ali sprejeti nove zaščitne ukrepe, zlasti na podlagi člena 21.

Predlog spremembe  158

 

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Za vzdrževane družinske člane žrtev se predpostavlja, da imajo posebne potrebe po zaščiti, ne da bi bila opravljena ocena iz odstavkov 1 do 6.	8. Za vzdrževane družinske člane žrtev se predpostavlja, da imajo posebne potrebe po zaščiti, ne da bi bila opravljena specialistična individualna ocena.

Predlog spremembe  159

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju individualne ocene iz člena 18 ocenijo individualne potrebe žrtve in njenih vzdrževanih družinskih članov po podpori, kot je določeno v poglavju 4.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju specialistične individualne ocene redno ocenjujejo individualne potrebe žrtve in njenih vzdrževanih družinskih članov po podpori, kot je določeno v poglavju 4 (individualna ocena potreb žrtev po podpori).

Predlog spremembe  160

 

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe