POROČILO o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča

13.10.2023 - (C9‑0332/2023 – 2023/0807(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Victor Negrescu

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča

(C9‑0332 – 2023/0807(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C9‑0332),

– ob upoštevanju člena 129 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0292/2023),

A. ker se je Svet s pismom z dne 8. septembra 2023 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil priporočila kandidatke, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis Bettine Michelle Jakobsen ter njene odgovore na pisni vprašalnik, ki ji je bil poslan;

C. ker je imela nato kandidatka 12. oktobra 2023 predstavitev v odboru, ki jo je začela z uvodno izjavo, nadaljevala pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

1. odobri predlog Sveta, da se Bettina Michelle Jakobsen imenuje za članico Računskega sodišča;

2. naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS BETTINE MICHELLE JAKOBSEN

Izobrazba

Magisterij iz javne uprave (MPG), Univerza v Köbenhavnu in Poslovna šola Köbenhavn, 2012

Usposabljanje o javnem upravljanju, KIOL, 2004/2005; magisterij iz pravnih znanosti, Univerza v Köbenhavnu, 1990

Kvalifikacije za vpis na univerzo, smer sodobni jeziki, 1982

 

Delovna mesta

Danska članica Evropskega računskega sodišča v obdobju od 1. septembra 2015 do 28. februarja 2024

Pomočnica generalnega revizorja, danski državni revizijski urad, 2005–2015; direktorica, danski državni revizijski urad 2002–2005

Revizorka, Mednarodni revizijski odbor za NATO, sedež Nata, Bruselj, Belgija, 1997

–2002

Posebna svetovalka, danski državni revizijski urad, 1996–1997; vodja oddelka, danski državni revizijski urad 1990–1996

 

Delovne izkušnje

Danska članica Evropskega računskega sodišča od 1. septembra 2015 do 28. februarja 2024

Od septembra 2015 do maja 2016 članica senata I (Trajnostna raba naravnih virov) in nato članica senata III (Zunanji ukrepi, varnost in pravica).

Od maja 2018: doajenka senata III in članica upravnega odbora Računskega sodišča.

Od junija 2016 do junija 2020: članica odbora za kontrolo kakovosti revizij.

 

1

 

Odgovorna za še ne objavljene/potekajoče revizije:

1. pobuda Spotlight: skupna pobuda EU in ZN za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti po svetu (objava posebnega poročila načrtovana za 11. september 2023)

2. revizija instrumenta za begunce v Turčiji

 

Članica, pristojna za naslednja objavljena posebna poročila:

3. Posebno poročilo št. 27/2022: Podpora EU čezmejnemu sodelovanju s sosednjimi državami

4. Posebno poročilo št. 05/2022: Kibernetska varnost institucij, organov in agencij EU: Raven pripravljenosti na splošno ni sorazmerna z grožnjami

5. Posebno poročilo št. 19/2021: Podpora Europola v boju proti tihotapljenju migrantov: Europol je cenjen partner, vendar uporaba virov podatkov in merjenje rezultatov nista zadostna

6. Posebno poročilo št. 20/2019: Informacijski sistemi EU za podporo nadzoru meje: močno orodje, toda potrebno je več osredotočenosti na pravočasne in popolne podatke

7. Posebno poročilo št. 32/2018: Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko – prilagodljiv, vendar premalo osredotočen

8. Posebno poročilo št. 27/2018: Instrument za begunce v Turčiji: koristna podpora, vendar so potrebne izboljšave, da bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost

9. Posebno poročilo št. 14/2018: Centri odličnosti EU na področju zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj: potreben je večji napredek

10. Posebno poročilo št. 15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek

11. Posebno poročilo št. 07/2018: Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati

12. Posebno poročilo št. 11/2017: Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek

13. Posebno poročilo št. 09/2017: Podpora EU za boj proti trgovini z ljudmi v južni/jugovzhodni Aziji

14. Posebno poročilo št. 34/2016: Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano

15. Posebno poročilo št. 30/2016: Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu

16. Posebno poročilo št. 18/2016: Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv

17. Posebno poročilo št. 06/2016: Programi izkoreninjenja, obvladovanja in spremljanja za omejitev bolezni živali

 

Pomočnica generalnega revizorja, danski državni revizijski urad, 2005–2015

Finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja različnih danskih ministrstev, občin in regij; vodenje direktorjev ter približno 50 revizorjev in uslužbencev.

Odgovorna za predložitev poročil parlamentarnemu odboru za javne finance o reviziji javnih računov.

 

Direktorica danskega državnega revizijskega urada, 2002–2005

Odgovorna za finančno revizijo in revizijo skladnosti štirih ministrstev; vodenje 17 revizorjev in uslužbencev.

 

Revizorka v Mednarodnem revizijskem oboru za NATO, 1997–2002

Prva državljanka Danske, ki je v 27 letih zasedla tak položaj, in sploh prva ženska revizorka za NATO. Delo je vključevalo finančne revizije, revizije skladnosti, revizije smotrnosti poslovanja in revizije infrastrukturnih programov različnih organizacij in projektov Nata.

 

Vodja oddelka in posebna svetovalka, danski državni revizijski urad, 1990–1997

Finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja različnih ministrstev in institucij Nordijskega sveta.

 

Druge mednarodne izkušnje

2011–2015: članica revizijskega odbora Evropske investicijske banke v Luksemburgu

2014–2015: članica revizijskega odbora Evropskega investicijskega sklada v Luksemburgu

2012–2015: predsednica revizijskega odbora Sveta Evrope v Strasbourgu

2007–2015: podpredsednica in predsednica odbora za strokovne standarde Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij, ki pripravlja javne revizijske standarde za državne revizijske urade po svetu

 

 

PRILOGA 2: ODGOVORI BETTINE MICHELLE JAKOBSEN NA VPRAŠALNIK

Opravljanje nalog: pridobljene izkušnje in zaveze za prihodnost

1. Kateri so vaši glavni dosežki na položaju članice Evropskega računskega sodišča? Katere so bile največje ovire?

V zadnjih osmih letih sem na položaju članice Evropskega sodišča prispevala k delu Sodišča na različnih področjih in v različnih vlogah, na primer:

• Kot doajenka senata III (izvoljena maja 2018 in ponovno izvoljena leta 2020 in 2022) na primer v tesnem sodelovanju z direktorjem senata in svojimi kolegi dodeljujem in nadziram delo senata.

• Sem dejavna članica upravnega odbora Evropskega računskega sodišča. V tej vlogi sem sodelovala tudi v številnih postopkih zaposlovanja, kjer sem prispevala k znatnemu povečanju števila vodstvenih delavk na Evropskem računskem sodišču.

• V okviru svojih dveh mandatov kot članica odbora za kontrolo kakovosti revizij Evropskega računskega sodišča sem prispevala k stalnemu razvoju revizijske metodologije Evropskega računskega sodišča in izvedla revizijo kakovosti številnih posebnih poročil v različnih revizijskih senatih.

• Vedno zagovarjam učinkovito, etično in pregledno upravljanje javnega sektorja s trdno ureditvijo odgovornosti in revidiranja.

Med svojim delom na Evropskem računskem sodišču nisem naletela na veliko ovir. Obžalujem pa, da nam v zadnjih letih ni uspelo ugoditi prošnji Parlamenta za posebno oceno razdelka večletnega finančnega okvira Evropa v svetu.

Kot vodstvenim delavcem se nam pogosto zgodi, da bi radi storili več stvari, vendar moramo zaradi omejenih virov sprejeti težke odločitve in dati prednost dejavnostim, ki bodo verjetno najbolj stroškovno učinkovite. Vendar bi morali biti vedno odprti za ponovno oceno strateških odločitev pozneje, če se okoliščine spremenijo. V zvezi s tem si trenutno prizadevamo za posebno oceno Evrope v Svetu od leta 2024 z uporabo prihrankov, ki so povezani z opustitvijo evropskih razvojnih skladov.

2. Opišite najpomembnejše izkušnje, ki ste jih pridobili na področju, za katerega ste pristojni, in rezultate, ki ste jih dosegli pri opravljanju svojih nalog in revizij.

Na položaju članice Računskega sodišča sem bila odgovorna za 16 objavljenih posebnih poročil:

21/2023: Pobuda Spotlight za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti: Ambiciozna pobuda, toda njen dosedanji učinek je omejen

27/2022: Podpora EU čezmejnemu sodelovanju s sosednjimi državami Koristna podpora, vendar se je izvajanje začelo zelo pozno, obravnavati pa bo treba tudi probleme pri usklajevanju

05/2022: Kibernetska varnost institucij, organov in agencij EU: Raven pripravljenosti na splošno ni sorazmerna z grožnjami

19/2021: Podpora Europola v boju proti tihotapljenju migrantov: Europol je cenjen partner, vendar uporaba virov podatkov in merjenje rezultatov nista zadostna

20/2019: Informacijski sistemi EU za podporo nadzoru meje: močno orodje, toda potrebno je več osredotočenosti na pravočasne in popolne podatke

32/2018: Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko – prilagodljiv, vendar premalo osredotočen

27/2018: Instrument za begunce v Turčiji: koristna podpora, vendar so potrebne izboljšave, da bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost

14/2018: Centri odličnosti EU na področju zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj: potreben je večji napredek

15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek

07/2018: Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati

11/2017: Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek

09/2017: Podpora EU za boj proti trgovini z ljudmi v južni/jugovzhodni Aziji

34/2016: Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano

30/2016: Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu

18/2016: Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv

06/2016: Programi izkoreninjenja, obvladovanja in spremljanja za omejitev bolezni živali.

Kot je razvidno s seznama, so moje revizijske naloge zajemale številne zanimive in raznolike teme, od katerih so vse privedle do novih spoznanj na ustreznih področjih politike.

Delo s številnimi usposobljenimi kolegi in revizijskimi ekipami mi je bilo v čast, sodelovala pa sem tudi z različnimi generalnimi direktorati Komisije. V svoji komunikaciji z revidiranci in kolegijem sodišča sem neposredna ter si vedno prizadevam, da bi bila konstruktivna in poštena sogovornica.

Med svojim delom na Evropskem računskem sodišču sem spoznala, kako pomembno je, da skrbno zaščitimo svoje revizijske pravice in prijavljamo njihove morebitne kršitve.

Trdno sem tudi prepričana, da so ugotovitve in sklepi naših revizij naši in da se o njih ne bi smeli pogajati ali jih spreminjati zaradi zunanjih pritiskov. Revizijska poročila imajo sicer običajno učinek, kadar jih revidiranci sprejmejo, vendar menim, da je včasih pametneje, da se kot neodvisni zunanji revizorji strinjamo, da se z revidiranci ne strinjamo. V takih okoliščinah je podpora Parlamenta bistvena in je v več primerih prispevala k izvajanju priporočil, ki jih revidiranci sprva niso sprejeli. To sem spoznala zgodaj in tem načelom ostajam zvesta, tudi kadar pregledujem poročila kolegov ali jih komentiram.

3. Kakšno dodano vrednost bi lahko prinesli Računskemu sodišču v svojem drugem mandatu oziroma zlasti na področju, za katerega bi bili odgovorni? Želite spremeniti svoje področje odgovornosti? Kaj vas motivira?

Moja cilja za nov mandat sta ta, da bi nadalje uporabljala svoje več kot tridesetletne izkušnje za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja vseh sredstev EU ter izvajala trdne in smiselne revizije, ki bodo zagotavljale dodano vrednost za državljane EU.

S svojimi številnimi izkušnjami na področju zunanjega delovanja, varnosti in pravice, na katerem se EU sooča s številnimi izzivi in grožnjami, bi rada še naprej delala na tem področju, saj menim, da se lahko še veliko naučim in prispevam.

Motivira me to, da lahko nekaj spremenim; delo s kolegi, ki se aktivno udeležujejo naših razprav in prispevajo k izmenjavi znanja, skupinskemu duhu in kolegialnosti. Mene in ekipo v mojem kabinetu motivira tudi to, da mi kolegi iz senata zaupajo in me podpirajo kot doajenko senata III vse od leta 2018.

4. Kako zagotovite, da so načrtovani revizijski cilji revizijske naloge tudi doseženi? Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko niste mogli uresničiti revizijske naloge, in iz katerih razlogov? Kako ravnate v takšnih spornih situacijah?

Menim, da se je večina revizorjev že znašla v situaciji, ko revizijske naloge niso mogli uresničiti, kot je bilo načrtovano, ali pa je obstajalo neposredno tveganje, da se bo to zgodilo.

Po mojih izkušnjah so za uspešno revizijo potrebni temeljita priprava, zgodnji dialog z revidiranci o vprašanjih, kot so revizijska merila, verjetni dokazi, časovni okvir revizije in pojasnitev ugotovitev. Na številne okoliščine se seveda lahko pripravimo, vendar moramo biti pripravljeni na spoprijemanje z nepričakovanim, se prilagoditi, če se okoliščine spremenijo, in pripravljeni spremeniti revizijski pristop, če in kadar je to potrebno. V zvezi s tem smo se veliko naučili iz pandemije COVID-19. S svojimi revizijskimi ekipami na Evropskem računskem sodišču mi je do zdaj na srečo uspelo uresničiti vse revizijske cilje.

Vendar moram priznati, da moja zadnja revizija, in sicer o pobudi Spotlight za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, ni bila enostavna. Naleteli smo na težave, ki so vključevale izpodbijanje naših revizijskih pravic, nesodelovanje, omejitve zaradi covida-19 in izbruha ebole v državi misije. Službe Komisije so na splošno dobro sodelovale, vendar pa je bil tok dokumentacije od izvajalskega partnerja zelo počasen, zaradi česar je prišlo do več zamud. Na neki stopnji, neposredno pred našimi misijami na kraju samem, nam je bil dostop popolnoma onemogočen. Misije sem morala začasno prekiniti in skupaj s svojo revizijsko ekipo razmisliti, ali bo revizijo mogoče nadaljevati v razumnem roku ali pa jo bomo morali opustiti ali zmanjšati njen obseg.

Potem ko smo večkrat poskusili rešiti situacijo, sem se odločila, da kot zadnjo možnost poskusim še osebno navezati stik z odgovornim komisarjem. Poudarila sem, da bomo morali revizijo zaustaviti in v poročilu zapisati, da zaradi nespoštovanja naših revizijskih pravic ni bilo mogoče oceniti učinkovitosti in uspešnosti pobude, vredne 500 milijonov evrov, če se nam dostop ne bo nemudoma ponovno omogočil.

Vesela sem, da je komisar ukrepal hitro in učinkovito ter da smo lahko nadaljevali svoje delo in uresničili vse svoje revizijske cilje.

5. Če bi vas ponovno potrdili za drugi mandat in če bi bili hipotetično izvoljeni za doajenko enega od senatov Evropskega računskega sodišča, kako bi usmerjali delo pri določanju njegovih prednostnih nalog? Bi nam lahko navedli dva ali tri primere področij, na katera bi se lahko osredotočili v prihodnosti?

Ker sem že dobila priložnost, da delam kot doajenka senata III od leta 2018 do danes, je moj pristop k tej vlogi ta, da tesno sodelujem z našim direktorjem in nadalje vlagam v trdne strukture za upravljanje znanja v okviru senata.

Ko sem bila izvoljena za doajenko, sem organizirala številna neformalna strateška srečanja za razprave med člani senata, na katerih smo ocenili obseg revizij v zadnjih letih, njihov pristop in pridobljene izkušnje. Dogovorili smo se za nekatere prilagoditve in opredelili področja/teme, ki bi jih radi bolj prednostno obravnavali. Večjo pozornost smo na primer namenili temam, povezanim z migracijami, in si prizadevali za revizije z rahlo širšim obsegom, tudi tematskim revizijam, namesto posameznim revizijam posameznih držav. Od takrat smo povečali tudi svoje dejavnosti na področju varnosti in pravice, pred kratkim pa tudi na področju obrambe.

Uvedla sem tudi postopek, po katerem se člani senata prej vključijo v postopek načrtovanja. Uvedla sem tudi seje, na katerih uslužbenci članom predstavljajo zamisli za revizije, ki nastanejo od spodaj navzgor, zato je postopek postal bolj dinamičen in pregleden za uslužbence in člane senate.

Z vidika svojega sedanjega položaja doajenke senata III in glede na širok revizijski portfelj bi med drugim rada podrobneje preučila teme, kot je kibernetska varnost EU, saj so veliki kibernetski napadi postali pogostejša in zapletena grožnja. Menim, da je pomembna tema tudi učinek podpore EU na področjih, kot sta človekove pravice in pravna država, kjer je pandemija covida-19 morda prispevala k nazadovanju.

6. Če bi morali voditi izbiro revizijskih nalog za pripravo letnega delovnega programa Evropskega računskega sodišča, na podlagi česa bi izbrali seznam prednostnih nalog, ki bi jih prejeli od Parlamenta in/ali Odbora za proračunski nadzor?

Kaj bi storili, če politična prednostna naloga ne ustreza oceni tveganja dejavnosti Unije, ki jo je pripravilo Računsko sodišče?

Opozoriti je treba, da ima Evropsko računsko sodišče kot neodvisna revizijska institucija, ki jo zavezuje Pogodba, pristojnost in dolžnost, da pripravi svoj letni načrt dela. Pri tem preučimo zelo različne dejavnike, kot so tveganja pri izvajanju politike, pomembnost, časovni okvir/rok, obseg revizij, verjetni učinek izvajanja revizije in interes deležnikov. Nekateri od teh elementov lahko kažejo v različne smeri. Veliko različnih tem in področij, ki bi jih lahko revidirali, na koncu prednostno razvrstimo na podlagi svoje strokovne presoje.

V tem postopku odločanja se obsežno posvetujemo z različnimi deležniki, zlasti z Evropskim parlamentom.

Vendar je število predlogov za zunanjo revizijo, ki jih prejmemo (zgolj s seznama konference predsednikov odborov), znatno večje od števila revizij, ki jih lahko izvedemo vsako leto. Nekateri predlogi so sicer lahko politično zelo pomembni, vendar morda niso dovolj zreli ali izvedljivi. Tako lahko na primer obstaja politika, vendar zaenkrat ni veliko izdatkov, ali pa je potrebna ocena, ki presega naše revizijske pristojnosti. V takih primerih bi sodelovala s konferenco predsednikov odborov/Odborom za proračunski nadzor, da bi preučili, ali je mogoče določiti smiseln obseg revizije, ki je izvedljiv z vidika revizije in obravnava politično prednostno nalogo, ki jo je izpostavil Evropski parlament.

Upravljanje portfelja, delovnih metod in rezultatov

7. Vodilo je priprava kakovostnih, zanesljivih in pravočasnih poročil:

– Kako bi jamčili, da so podatki, uporabljeni pri reviziji, zanesljivi in da ugotovitve niso zastarele?

V skladu s strokovnimi revizijskimi standardi morajo revizorji potrditi dokaze, pridobljene iz različnih virov in/ali z različnimi metodami. Običajno uporabimo triangulacijo revizijskih dokazov, na primer tako, da se podatki iz poročil Komisije potrdijo s podatki, pridobljenimi iz drugih virov (kot so države članice, izvajalski partnerji in upravičenci), ki se dopolnijo z razgovori in pregledom na kraju samem.

V več korakih zagotavljamo, da naše ugotovitve ob objavi niso zastarele. Pomemben osnovni pogoj, da je poročilo relevantno in vsebuje umestna priporočila, je ta, da revizija poteka ob pravem času. Če se opravi prezgodaj, so izdatki običajno nizki in na voljo so zgolj omejeni podatki o smotrnosti. Če pa počakamo do zaključka izvajanja programa, imamo morda več podatkov, vendar je verjetneje, da se bodo ugotovitve ob objavi poročila zdele zastarele.

Na žalost je pogosta ugotovitev naših revizijskih poročil ta, da kakovost in/ali dostopnost podatkov ni zadostna. Menim, da je v takih primerih naša naloga, da kot revizorji poročamo o omejitvah ali nezanesljivosti podatkov, ki smo jih odkrili, da bi opredelili vzroke in izdali priporočila za prihodnost.

– Kako bi izboljšali kakovost in umestnost priporočil?

Evropsko računsko sodišče je v zadnjih letih namenjalo čas in trud izboljšanju revizijskih priporočil. Zmanjšali smo njihovo število, da bi se bolj osredotočili na elemente, ki verjetno prinašajo največjo dodano vrednost. O morebitnih priporočilih razpravljamo z revidiranci v zgodnji fazi. Pogosto začnemo z daljšim seznamom morebitnih priporočil, pri čemer preverimo ustreznost, izvedljivost in stroškovno učinkovitost vsakega priporočila. Ocenimo tudi, ali jih bomo lahko spremljali, na primer, kaj pričakujemo, da bomo ugotovili čez tri leta.

Meni, da sta se kakovost in ustreznost naših revizijskih priporočil že zelo izboljšali, vendar lahko določitev njihove stroškovne učinkovitosti predstavlja izziv. V zvezi s tem torej menim, da lahko še naprej pridobivamo znanja in izkušnje, vendar pa si želim tudi več priporočil, v katerih bodo opredeljena posebna področja oziroma načini za zmanjšanje upravnih stroškov. Poleg tega smo še vedno v fazi, ko se učimo skozi prakso, kar zadeva iskanje načinov za optimizacijo „instrumentov, ki temeljijo na uspešnosti“.

8. Z reformo Računskega sodišča naj bi dosegli večjo odgovornost v odnosih med revizijsko ekipo in članom sodišča, ki je poročevalec:

– Ali glede na vaše izkušnje menite, da je vloga člana poročevalca v tem, da je bolj vključen v revizijsko delo?

Člani Evropskega računskega sodišča prihajajo iz različnih okolij ter imajo različne spretnosti in kompetence. To velja tudi za uslužbence naših kabinetov ter revizorje Evropskega računskega sodišča. Revizijske naloge so lahko bolj ali manj zapletene, revidiranci pa bolj ali manj občutljivi. Hkrati pa so revizijske ekipe različno velike ter se razlikujejo glede na raven izkušenj in spretnosti. Ti elementi vplivajo na raven podpore in sodelovanja, ki jo potrebujejo od nas. Menim, da enoten pristop za vse, kar zadeva sodelovanje članov pri revizijskih nalogah, ne bi bil optimalen.

Menim, da člani ne bi smeli mikroupravljati svojih revizijskih ekip. Po mojih izkušnjah ljudje običajno napredujejo, ko jim omogočimo, da prevzamejo odgovornost in dobijo prostor za opravljanje svojih nalog. Kljub temu menim, da morajo biti člani in zlasti njihovi kabineti vsaj v nekem minimalnem obsegu vključeni v revizije, za katere so odgovorni. To bi moralo vključevati njihovo aktivno sodelovanje v razpravah z revizijsko ekipo v fazi načrtovanja, posodobitvah in razpravah v bistvenih fazah med izvajanjem revizije, sodelovanje na sejah za oblikovanje ugotovitev in zagotavljanje jasnih pooblastil za razčiščevalni postopek.

– Ali bi spremenili način dela z revizijsko ekipo? Če da, kako?

Menim, da so bili moj sedanji pristop k delu z mojimi revizijskimi ekipami ter izkušnje in sodelovanje mojega kabineta uspešni, zato ne vidim posebnega razloga, da bi pristop spremenila. Vendar moj pristop temelji na določeni ravni prožnosti, kot sem navedla zgoraj, saj upošteva posebnosti posamezne revizijske naloge in sestavo revizijske ekipe. Običajno ob začetku nove naloge pojasnim, kakšna so moja pričakovanja glede sodelovanja (mene in mojega kabineta), z vodjo naloge razpravljam o tem, ali ima posebne želje in potrebe, se dogovorim o načinih in pogostosti obveščanja, itd.

9. Kaj bi predlagali za nadaljnje izboljšanje in modernizacijo delovanja Evropskega računskega sodišča, njegovega načrtovanja ter dela (revizijski cikel)? Nam lahko po svojem prvem mandatu navedete pozitiven vidik delovanja Evropskega računskega sodišča in negativen vidik?

Menim, da so postopki načrtovanja področje, ki bi mu koristile nadaljnje izboljšave in racionalizacija. V zadnjih letih smo sicer sprejeli ukrepe, da bi naš delovni program postal prožnejši, vključno z ukrepi, da bi postal večleten, vendar je treba storiti še veliko. Sedanji postopek načrtovanja je še vedno dolgotrajen, zanj je potrebnih veliko virov, poleg tega pa uporabo revizijskih virov delno omejujejo tradicionalna ločena področja.

Priznavamo, da moramo pri svojem revizijskem delu nadalje izboljšati uporabo podatkov in orodij informacijske tehnologije. Podobno menim, da bi morali tudi povečati svoje notranje zmogljivosti in spretnosti na področju grafičnega oblikovanja, saj so visokokakovostne ilustracije lahko zelo učinkovito komunikacijsko orodje za predstavitev ugotovitev revizij.

Pozitiven vidik organizacije Evropskega računskega sodišča je ta, da temelji na kolegialnosti. Kot člani imamo vsi enakopravno besedo, številne različne kompetence in vidiki, ki jih prispevamo, pa pomagajo obogatiti naše razprave in prispevajo k temu, da je kolegij Evropskega računskega sodišča več kot „vsota njegovih članov“.

Negativen vidik, ki ni neobičajen za institucijo naše velikosti in strukturo senata, je tveganje nastanka „vrtičkanja“. Z reformo Evropskega računskega sodišča leta 2016 naj bi sodišče postalo prožnejša organizacija, temelječa na nalogah, s čimer bi se omogočila hitrejše odzivanje na spreminjajoča se okolja ter prožnejša uporaba virov, vendar je ta cilj v praksi zelo težo doseči.

10. Sodišče mora v skladu s temeljno pogodbo Parlamentu pomagati pri izvajanju njegovih pooblastil za nadzor nad izvrševanjem proračuna, zato da se izboljšata javni nadzor nad splošno porabo in njena stroškovna smotrnost:

– Kako bi lahko na podlagi izkušenj iz svojega prvega mandata še izboljšali sodelovanje med Evropskim računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Stalen odprt in konstruktiven dialog med Evropskim računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor (CONT) je bistven, da se zagotovi, da naša revizijska poročila ustrezajo vašim potrebam v postopku podelitve razrešnice.

Naša poročila imajo največji učinek takrat, kadar se jih dojema kot ustrezna in pravočasna. Ko Evropski parlament razpravlja o naših poročilih na sejah, ko pripravi delovne dokumente ter podpre naše sklepe in priporočila, zagotovi neprecenljivo pomoč za optimizacijo učinka naših poročil.

Imela sem srečo, da sem lahko predstavila veliko število posebnih poročil odboru CONT in drugim odborom Evropskega parlamenta. Upam, da bom to lahko počela še naprej in da boste razpravljali o čim več poročilih in nanje opozarjali javnost.

– Kako poglobiti odnose med Evropskim računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi institucijami?

V skladu s členom 287(3) PDEU mora Evropsko računsko sodišče sodelovati z nacionalnimi revizijskimi organi v duhu zaupanja, pri čemer vsi ohranjajo svojo neodvisnost.

Kontaktni odbor evropskih vrhovnih revizijskih institucij po mojih izkušnjah zagotavlja dober forum za takšno sodelovanje. Na rednih srečanjih, na katerih se razpravlja o temah skupnega interesa, se ustvarjajo vezi in stiki, na katere se je mogoče opreti, ko je treba pridobiti znanje o novih temah in področjih, npr. za revizijo mehanizma za odpornost in okrevanje, kjer imajo pomembno vlogo Evropsko računsko sodišče in nacionalni revizijski organi. Dobra priložnost za ohranjanje in okrepitev odnosov med institucijami je tudi predložitev revizijskih poročil Evropskega računskega sodišča, zlasti letnih poročil, nacionalnim revizijskim institucijam v državah članicah.

Evropsko računsko sodišče bi lahko z nacionalnimi revizijskimi organi sodelovalo tudi pri določitvi strokovnih javnih revizijskih standardov, kjer je bilo precej dejavno. Možno bi bilo tudi sodelovanje pri medsebojnih strokovnih pregledih drugih vrhovnih revizijskih institucij.

11. Kako boste podprli Parlament pri skrajševanju postopka podelitve razrešnice? Katere ukrepe lahko sprejmete vi?

Odkar sem članica Evropskega računskega sodišča, se letno poročilo objavi približno en mesec prej.

Še naprej si bom prizadevala za racionalizacijo postopkov, doseganje sinergij in opredelitev dobrih praks pri reviziji različnih področij politike. Vendar smo v zvezi s tem še vedno precej odvisni od revidirancev, ki jim finančna uredba priznava določene roke, zato ne moremo vplivati na njihovo skrajšanje.

V senatu III redno prihaja do zamud pri zaključevanju revizijskega dela, saj ni pravočasnega sodelovanja mednarodnih organizacij, ki jim je bila zaupana naloga izvajanja sredstev EU. V vlogi doajenke in članice senata III spodbujam in podpiram stališče, da se take organizacije javno izpostavi v ustreznih poglavjih letnega poročila, da bi jih spodbudili k bolj pravočasnem sodelovanju v prihodnosti.

Neodvisnost in integriteta

12. Kakšna zagotovila o neodvisnosti lahko daste Evropskemu parlamentu in kako bi poskrbeli, da vaše pretekle, sedanje ali prihodnje dejavnosti ne bi vzbujale dvoma o opravljanju vaših nalog na Evropskem računskem sodišču?

Neodvisnost članov Evropskega računskega sodišča je bistven pogoj za delovanje institucije in ohranitev zaupanja deležnikov in državljanov EU vanje.

Za zagotavljanje te neodvisnosti bom še naprej v celoti spoštovala etični kodeks za člane Računskega sodišča. Nimam političnih povezav, poslovnih interesov ali zunanjih dejavnosti, ki bi lahko vzbujali dvom o moji neodvisnosti ali delu na položaju članice Evropskega računskega sodišča.

13. Kako bi ravnali v primeru večje nepravilnosti ali celo goljufije s sredstvi EU in/ali korupcije, ki bi vključevala osebe v vaši matični državi članici? Ali ste bili v takšnem položaju v sedanjem mandatu?

Kot revizorji moramo med revizijskim postopkom ohraniti poklicno nezaupljivost in strokovno presojo ter se zavedati možnosti, da lahko pride do nepravilnosti, goljufije ali korupcije. V skladu s Pogodbo mora Evropsko računsko sodišče poročati o vseh primerih nepravilnosti. Sodelujemo z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT) ter v primeru suma goljufije poročamo ustreznemu organu.

Odkar sem članica Evropskega računskega sodišča, se še ni zgodilo, da bi obstajali sumi, ki bi vključevali osebe iz moje države članice. Če bi do tega prišlo, ne bi ravnala drugače, kot če bi šlo za drugo državo članico ali tretjo državo.

14. Obstoj navzkrižja interesov lahko povzroči tveganje za ugled Evropskega računskega sodišča. Kako bi obvladovali morebitna navzkrižja interesov?

Navzkrižje interesov, ki bi se pojavilo ali za katerega bi se lahko zdelo, da se je pojavilo, bi razkrila predsedniku Evropskega računskega sodišča, da se izločim iz vpletenosti v zadevno zadevo. Zaenkrat se mi to še ni zgodilo.

15. Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste, ali ga lahko opišete?

Udeležena nisem v nobenem sodnem postopku.

16. Katere konkretne zaveze ste pripravljeni sprejeti v smislu večje transparentnosti, okrepljenega sodelovanja in uspešnega spremljanja stališč Parlamenta in zahtev po revizijah?

Kot članica Evropskega računskega sodišča sem vedno trdno zavezana transparentnosti in podpiram povečana prizadevanja Sodišča v zvezi s tem. Naše sodelovanje z Evropskim parlamentom, zlasti odborom CONT, je bistveno za zagotavljanje ustrezne odgovornosti glede sredstev EU.

Pozdravljam vse predloge Evropskega parlamenta za revizijo, tudi če ne moremo vedno ugoditi vsem. V takih primerih po svojih najboljših močeh zagotovimo jasne povratne informacije o tem, zakaj nekaterih zamisli nismo sprejeli. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj z javnimi revizijami menim, da so revizije, ki „sledijo denarju“, tj. revizije dejanskih odhodkov, v večini primerov najboljši način za zagotavljanje dodane vrednosti davkoplačevalcem in zagotavljanje odgovornosti tistih, ki so zadolženi za upravljanje.

Druga vprašanja

17. Ali boste umaknili svojo kandidaturo za podaljšanje mandata, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za članico Evropskega računskega sodišča negativno?

Svojemu delu na Evropskem računskem sodišču sem zelo zavezana in menim, da lahko še naprej pozitivno prispevam k tej instituciji. Držim se najvišje ravni neodvisnosti, strokovnosti in integritete ter verjamem, da sem to s svojim dosedanjim delom tudi pokazala. Vendar pa bi umaknila kandidaturo, če bi Parlament dvomil, ali je primerno, da ostanem članica Evropskega računskega sodišča, in podal negativno mnenje o mojem imenovanju.

18. Imenovanje za člana Evropskega računskega sodišča zahteva popolno pozornost in predanost sami instituciji ter upravičenje zaupanja državljanov v Unijo:

– Kakšno je vaše mnenje o najboljšem načinu za prevzemanje teh poklicnih dolžnosti?

Osem let, odkar sem članica Evropskega sodišča, se popolnoma posvečam delu te institucije. Zavzeto zagovarjam trdno in pregledno odločanje, jasno obveščanje notranjih in zunanjih partnerjev ter to, da morajo člani biti za zgled.

– Kakšna je vaša trenutna osebna ureditev glede števila dni prisotnosti v Luksemburgu? Ali jo nameravate spremeniti?

Živim in delam v Luksemburgu, česar ne nameravam spremeniti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	12.10.2023
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Gilles Boyer, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Carlos Coelho, Beatrice Covassi, Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Monika Hohlmeier, Joachim Kuhs, Alin Mituța, Markus Pieper, Sándor Rónai, Angelika Winzig
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eider Gardiazabal Rubial, Jeroen Lenaers, Marian-Jean Marinescu, Mikuláš Peksa, Elżbieta Rafalska
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Herbert Dorfmann, Andrzej Halicki, Alicia Homs Ginel, Marcos Ros Sempere