Poročilo - A9-0353/2023Poročilo
A9-0353/2023
Evropski parlament

POROČILO o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje

10.11.2023 - (2023/2030(INI))

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Bert-Jan Ruissen


Postopek : 2023/2030(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0353/2023
Predložena besedila :
A9-0353/2023
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Ozadje

Leta 2007 je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje, ki prinaša širok in celovit pristop k upravljanju staleža jegulje, saj zajema njena različna življenjska obdobja in selitvene poti. Njeno področje uporabe so vode Unije, obalne lagune, ustja rek in reke ter z njimi povezane celinske vode držav članic, ki se izlivajo v morje. V skladu z uredbo o jeguljah so države članice od leta 2009 obvezane, da določijo svoje naravne habitate evropske jegulje (povodja za jegulje) in pripravijo načrte o upravljanju staležev jegulj. Pri tem lahko upoštevajo posebne lokalne in nacionalne okoliščine. Cilj vsakega načrta o upravljanju staležev jegulj je zmanjšati smrtnost zaradi antropogenih dejavnosti ter tako omogočiti, da z veliko verjetnostjo v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj glede na najboljšo oceno števila jegulj, ki bi prek ribolovnih območij dospele na drstišča, če na stalež ne bi vplivale antropogene dejavnosti. Načrt o upravljanju staležev jegulj se pripravi z namenom dolgoročne izpolnitve tega cilja. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, so lahko zmanjšanje gospodarskega ribolova, omejitev športnega ribolova, ukrepi za obnovo staleža, strukturni ukrepi za prehodnost rek in izboljšanje rečnih habitatov, prenos srebrnih jegulj iz celinskih voda v vode, kjer lahko prosto dospejo v Sargaško morje, boj proti plenilcem, začasna ustavitev turbin hidroelektrarn ter ukrepi v ribogojstvu. Države članice Evropski komisiji predložijo poročilo najprej vsaka tri leta, pri čemer je moralo biti prvo poročilo predloženo do 30. junija 2012. Po prvih treh triletnih poročilih se predloži poročilo enkrat na šest let. V poročilih mora biti opisano spremljanje, učinkovitost ter izidi načrtov o upravljanju.

 

Stališče poročevalca

Poročevalec meni, da je uredba o jeguljah dober in celovit instrument, vendar je njeno izvajanje mogoče izboljšati. Vprašanje, ki ni obravnavano v zadostnem obsegu, so predvsem selitvene ovire, hkrati pa je ribolovna dejavnost močno omejena. To je v svojih ocenah ugotovila tudi Evropska komisija. V zadnjem času se oblikovalci politike osredotočajo na nadaljnje zmanjšanje ribolova jegulje. To je razvidno iz sklepa Sveta o ribolovnih možnostih iz decembra 2022, ki omejuje morski in obalni ribolov jegulje s šestmesečnim obdobjem prepovedi. Po mnenju poročevalca to ni pravi način za obnovo staleža jegulje. Uredbo o jeguljah je treba priznati kot osrednjo politiko in najprimernejši instrument za upravljanje staležev. Poročevalec daje več priporočil za boljše izvajanje uredbe o jeguljah, kot so izboljšanje modela upravljanja, ki bi omogočil povratne informacije in posodobitev načrtov o upravljanju staležev, priznavanje bistvene vloge ribičev, nadaljevanje politike obnove staleža, odprava selitvenih ovir, pospeševanje boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, spodbujanje znanstvenih raziskav ter usklajevanje zbiranja podatkov.

 

 


 

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje

(2023/2030(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (uredba o jeguljah)[1],

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 3, 4, 11, 38, 39 in 43,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES[2],

– ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[3],

– ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[4],

– ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji)[5],

– ob upoštevanju dodatka II h konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

– ob upoštevanju konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali,

– ob upoštevanju ocen uredbe o jeguljah, ki jih je Komisija opravila v letih 2014 (COM(2014)0640) in 2020 (SWD(2020)0035),

– ob upoštevanju poročila o oceni iz leta 2019, ki ga je Komisija naročila pri družbi Poseidon,

– ob upoštevanju priporočil svetovalnega sveta za Baltsko morje z dne 4. maja 2022 o ukrepih za upravljanje staležev jegulj,

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024[6] ter Uredbe Sveta (EU) 2023/195 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2023 za nekatere staleže in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju, ter spremembi Uredbe (EU) 2022/110 glede ribolovnih možnosti za leto 2022, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju[7],

– ob upoštevanju izjave Danske, Francije, Italije, Grčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Švedske o jegulji v zvezi z Uredbo Sveta (EU) 2023/194,

– ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. maja 2006 o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje[8],

– ob upoštevanju poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) z dne 30. maja 2022 o delavnici za tehnično oceno poročil o napredku držav članic EU, ki bodo predložena leta 2021 (WKEMP3),

– ob upoštevanju mnenja ICES z dne 3. novembra 2022 o evropski jegulji (Anguilla anguilla) za njeno celotno naravno območje razširjenosti,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2023 z naslovom Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (COM(2023)0102),

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo nezakonodajnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0353/2023),

A. ker uredba o jeguljah državam članicam nalaga, da pripravijo nacionalne načrte o upravljanju staležev jegulj z enotnim ciljem ter mednarodno usklajenim procesom spremljanja in ocenjevanja na vsaka tri leta;

B. ker je 19 držav članic sprejelo načrte o upravljanju staležev jegulj za skoraj 90 enot za upravljanje, ki zajemajo približno 1880 ukrepov; ker je šest držav članic (Ciper, Malta, Avstrija, Romunija, Slovaška in Madžarska) izvzetih iz priprave načrta o upravljanju staležev jegulj; ker Slovenija in Bolgarija (za svoje rečne sisteme zunaj Črnega morja) nista pripravili načrtov o upravljanju staležev jegulj; ker Hrvaška trenutno pripravlja načrt o upravljanju staležev jegulj;

C. ker je doslej le ena država članica spremenila svoj načrt o upravljanju staležev jegulj; ker države članice vseeno različno sprejemajo ukrepe in izvajajo načrte o upravljanju staležev jegulj glede na svoje nacionalne upravne tradicije; ker je potrebno odločnejše delovanje pri izvajanju ukrepov in po potrebi posodabljanju načrtov o upravljanju staležev jegulj;

D. ker EU trenutno priznava le en čezmejni načrt, in sicer za povodje reke Minho (Španija in Portugalska); ker po mnenju ICES (2022) še vedno obstajajo vodna telesa, ki bi jim koristilo boljše usklajevanje ukrepov upravljanja, čeprav je priznano, da med državami članicami in državami nečlanicami EU poteka sodelovanje prek drugih mehanizmov; ker po podatkih ICES za leto 2022, kljub priznanemu sodelovanju med državami članicami in tretjim državam v okviru drugih mehanizmov, še vedno obstajajo vodna telesa, ki bi imela koristi od boljšega usklajevanje ukrepov upravljanja;

E. ker uredba o jeguljah predvideva porazdeljen nadzor s centralnim usklajevanjem; ker je upravljanje staležev jegulj preveč zapleteno, da bi uporabili en pristop, ki bi ustrezal vsem; ker uredba o jeguljah državam članicam omogoča prožnost, da svoje nacionalne načrte o upravljanju staležev prilagodijo lokalnim okoliščinam in nacionalnim prednostnim nalogam, da se omogoči obnova staleža;

F. ker na ravni EU ne obstaja posebna platforma, ki bi omogočala izmenjavo informacij v zvezi z jeguljami, razprave med deležniki in spremljanje povratnih informacij;

G. ker je bilo poročanje držav članic pogosto nepopolno in nestandardizirano; ker je glede na podatke poročila, izvedenega leta 2019 v okviru skupne operacije Poseidon, leta 2012 poročilo predložilo 18 od 19 držav članic, leta 2015 14 od 19 držav članic in leta 2018 15 od 19 držav članic; ker je po navedbah ICES (2022) leta 2021 poročilo predložilo le 13 od 19 držav članic;

H. ker je Komisija leta 2014 ocenila splošno izvajanje uredbe o jeguljah in izvajanje nacionalnih načrtov o upravljanju staležev, pri čemer je ugotovila, da se je z izvajanjem slednjih omejil ribolov ter da bi bilo treba večjo pozornost nameniti ukrepom, povezanim s človekovimi dejavnostmi, ki vplivajo na smrtnost jegulj in niso del ribištva, saj so države članice večino teh ukrepov izvajale le delno;

I. ker je Komisija leta 2020 ocenjevala, ali uredba o jeguljah služi svojemu namenu, pri čemer je ugotovila, da je ustrezna in primerna svojemu namenu, ter dodala, da so potrebne dodatne ambicije za njeno izvajanje z večjim poudarkom na ukrepih, ki niso povezani z ribištvom;

J. ker je jegulja trenutno uvrščena med „kritično ogrožene“ vrste na rdečem seznamu Svetovne zveze za varstvo narave; ker se je raven obnove staleža steklene in rumene jegulje v zadnjem desetletju stabilizirala in se izboljšuje; ker je splošno znano, da bo obnova staleža evropske jegulje glede na dolgo življenjsko dobo vrste trajala več desetletij;

Uredba o jeguljah kot najprimernejši in celovit instrument

1. poziva Komisijo in države članice, naj spet v celoti izkoristijo uredbo o jeguljah kot temeljno politiko za upravljanje in obnovo staleža jegulje, pri čemer naj zagotovijo celosten in skladen pristop, ki bi vključeval tudi ukrepe za celovito izvajanje na drugih zadevnih področjih, ki ne sodijo k ribištvu; želi opomniti, da je Komisija v oceni iz leta 2020 ugotovila, da uredba o jeguljah služi svojemu namenu; vendar meni, da morajo države članice uredbo o jeguljah bolje izvajati in sprejeti tudi dodatne, okrepljene ukrepe, da se zagotovi njeno obsežno izvajanje;

2. ponovno potrjuje cilj uredbe o jeguljah, tj. obnovo staleža na 40 % v primerjavi z neokrnjenimi razmerami, in njen glavni cilj zmanjšanja smrtnosti, da se omogoči obnova vrste; opozarja, da se je bistveno osredotočiti na kratkoročno dosegljiv cilj zmanjšanja smrtnosti, da bi uresničili dolgoročni cilj glede biomase; poudarja, da je „neokrnjene razmere“ težko opredeliti; poudarja, da je cilj 40 % verjetno nedosegljiv zaradi izgube habitata, ki ga je treba obravnavati, vendar je to standard za doseganje cilja zmanjšanja smrtnosti;

3. poudarja, da podatki kažejo, da se je upadanje obnove staleža steklene in rumene jegulje od sprejetja uredbe o jeguljah ustavilo, kar kaže na to, da so bili z njo doseženi nekateri pozitivni predhodni rezultati, vendar so ravni staleža z zgodovinskega vidika še vedno nizke; ugotavlja, da kaže na to, da bo obnova staleža dolgotrajen proces, ki bo trajal več desetletij, kar pomeni, da bodo potrebni stalno spremljanje in ukrepi;

4. poudarja, da je upravljanje staleža jegulje preveč zapleteno za enostranski pristop, usmerjen le v morsko okolje; izpostavlja dejstvo, da pri pristopu k upravljanju, ki temelji le na nadzoru letnih ribolovnih možnosti, niso ustrezno upoštevani pomembni dejavniki, kot so selitvene ovire, kakovost habitata ter nezakoniti ribolov in trgovina; poudarja, da je uredba o jeguljah celovita in obsežna, saj zajema tako morsko kot sladkovodno življenjsko obdobje jegulje ter obravnava vplive ribištva in vplive, ki niso povezani z ribištvom; poleg tega poudarja, da so lahko vplivi, ki niso povezani z ribištvom, večji od vplivov ribištva in bi jih bilo treba v celoti upoštevati na podlagi ekosistemskega pristopa; je zaskrbljen, ker je bilo doslej premalo pozornosti namenjene smrtnostim zaradi antropogenih dejavnosti, ki niso povezane z ribištvom;

5. meni, da se z ukrepi, sprejetimi zunaj okvira uredbe o jeguljah, lahko spodkopava skladnost sprejete politike; zato ima resne pomisleke o necelostnem pristopu iz Uredbe Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024 , s katero se omejuje ribolov jegulje s šestmesečnim obdobjem prepovedi brez upoštevanja celotnega svežnja ukrepov na drugih področjih politike in ustreznega nadomestila;

Upravljanje in povratne informacije

6. ugotavlja, da v uredbi o jeguljah ni predviden mehanizem za povratne informacije, ki bi zagotavljal nadaljnje ukrepanje in redne posodobitve politike držav članic; poudarja, da mnenja ICES iz let 2012, 2018 in 2021, v katerih je bilo naknadno ocenjeno nacionalno izvajanje uredbe o jeguljah, niso bila ustrezno upoštevana v praksi;

7. zato poziva k ustanovitvi posebne strokovne skupine za jegulje, da bi zagotovili polno in uravnoteženo zastopanost vseh ustreznih deležnikov, ki bi jo sestavljali predstavniki držav članic in ribiškega sektorja, rekreacijskih ribičev, upravljavcev voda, hidroelektrarn, civilne družbe, organizacij in drugih zadevnih strani; predlaga, da bi morala biti glavna naloga tega organa svetovanje Komisiji o izvajanju uredbe o jeguljah, povratne informacije državam članicam o njihovih načrtih o upravljanju staležev jegulj, izmenjava informacij med različnimi stranmi ter ocenjevanje napredka pri izvajanju na nacionalni in evropski ravni;

8. v zvezi s tem je seznanjen z namero Komisije, da v skladu z napovedjo iz akcijskega načrta za morske ekosisteme ustanovi posebno združeno skupino, v kateri bo združila strokovnjake za ribištvo in infrastrukturo iz nacionalnih ministrstev; poziva Komisijo in države članice, naj pri ustanovitvi te strokovne skupine upoštevajo zgoraj navedene predloge, da se zagotovi celovit pristop, ki bo zajemal različne politike za upravljanje in ohranjanje staležev jegulje;

9. poudarja, da je od sprejetja uredbe o jeguljah le ena država članica spremenila svoj načrt o upravljanju staležev jegulj; spodbuja države članice, naj te načrte redno posodabljajo na podlagi najboljših znanstvenih spoznanj in mnenj; poziva jih, naj v posodobljenih načrtih določijo konkretne cilje in vmesne roke; želi poudariti, da je obnova staleža jegulje dolgotrajen proces, pri katerem so potrebna stalna prizadevanja, in da enkraten načrt upravljanja ne bo zadostoval;

10. poudarja, da je prišlo do zamude pri izvajanju uredbe o jeguljah in da je sporočanje podatkov nepopolno; obžaluje, da se je število držav članic, ki izpolnjujejo zahtevo glede poročanja iz člena 9(1) uredbe o jeguljah, z leti zmanjšalo; opozarja države članice na pomen izpolnjevanja njihovih obveznosti v zvezi s tem; poudarja, da je nujno zbrati čim več informacij in podatkov, s katerimi bi zagotovili karseda posodobljeno znanstveno svetovanje, da bi podprli odločitve o najustreznejših ukrepih upravljanja ter jih izvajali in ocenjevali; poudarja, da pomanjkljivi podatki državam članicam ne preprečujejo, da bi ukrepale;

Ukrepi v zvezi z ribolovom jegulje

11. poudarja pomembno vlogo, ki jo ima ribolov jegulje v družbi, zlasti v lokalnih skupnostih, saj je to družbeno-gospodarska dejavnost in tudi kulturna tradicija, stara več stoletij; opaža, da se je ribolov jegulje v zadnjem desetletju močno zmanjšal; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo obstoječe omejitve ribolova in po potrebi predlagajo ukrepe za izboljšanje trajnostnosti ribolova jegulj; poudarja, da imajo gospodarski in rekreacijski ribiči pomembno vlogo pri zbiranju podatkov ter so skrbniki ter oči in ušesa naših morij in rek, kar je prednost v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu; poudarja, da se ribolov jegulje izvaja kot obrtniška dejavnost v majhnem obsegu, in sicer pogosto na podeželju in oddaljenih območjih, kjer imajo gospodarski in rekreacijski ribiči pomembno gospodarsko, okoljsko in družbeno vlogo;

12. izraža upanje, da se bo v primerih, ko bodo morda potrebne nadaljnje omejitve ribolova, to izvajalo celostno v okviru nacionalnih načrtov o upravljanju staležev jegulj in ne v obliki ad hoc sklepov Sveta, ki bi temeljili na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju in predhodnih ocenah socialno-ekonomskega učinka, skupaj s primernim nadomestilom in podporo za ribiče v skladu z ustreznimi določbami Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (v nadaljnjem besedilu: ESPRA); zato odločno poziva države članice, naj dejavneje uporabljajo in posodabljajo svoje načrte o upravljanju staležev jegulj, da bi se tako izognili ad hoc sklepom Sveta;

13. znova potrjuje, da je obnova staleža eden od ukrepov za obnovo iz člena 2(8) uredbe o jeguljah; meni, da gre za nujen kratkoročni ali srednjeročni ukrep, dokler problem selitvenih ovir ne bo ustrezno rešen; poziva države članice, naj v zvezi s tem nadaljujejo prakso obnove staleža, vključno s podporo ESPRA; poudarja, da lahko ima obnova staleža pozitivne učinke na lokalni in regionalni ravni, zlasti na biotsko raznovrstnost rib, čeprav ni mogoče potrditi njenega prispevka k splošni obnovi staleža na mednarodni ravni; opozarja, da je obnavljanje staleža način širjenja in omejevanja tveganj za obnovo staleža glede na vse bolj pogoste suše, ki povzročajo težave v rekah po vsej Evropi; poleg tega poudarja, da je obseg ulova za obnovo staleža razmeroma majhen (2–3 % vseh steklenih jegulj); poudarja, da je zakonit ulov steklene jegulje ključen za evropski ribogojni sektor, in priznava pomembno vlogo ribogojstva pri obnovi staleža;

14. poziva države članice, naj glede na potrebo po ohranjanju ribolova na odgovornih ravneh, v največji možni meri in v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem določijo najprimernejša obdobja za ribolov, ki se lahko razlikujejo po državah in regijah, pri čemer naj upoštevajo ribolovna obdobja v sosednjih državah članicah;

Ukrepi, ki niso povezani z ribištvom, in selitveni ukrepi

15. poudarja, da si je treba dodatno prizadevati v zvezi z dejavniki, ki niso povezani z ribištvom in vplivajo na smrtnost jegulj; poudarja, da so infrastrukturne ovire eden od najbolj škodljivih dejavnikov, ki vplivajo na smrtnost jegulj; ugotavlja, da se države članice te težave niso ustrezno lotile, kar je razvidno iz ocen Komisije iz leta 2014 in 2020;

16. poziva države članice, naj nemudoma odstranijo zastarele jezove in druge ovire ali oblikujejo rešitve, ki bodo omogočale selitev vrst, da bi se omogočile varne selitvene poti, kot je že navedeno v zadevnih delih strategije za biotsko raznovrstnost in evropskega zelenega dogovora;

17. poudarja, da so na trgu na voljo ribam prijazne alternative, ki omogočajo prehajanje rib prek vodnih črpalk in hidroelektrarn; poziva države članice, naj varnost in dobrobit rib določijo kot obvezno zahtevo za nove naprave in tudi za stare naprave, ko se te nadomestijo; poziva k razmisleku o tem, da bi ta zahteva postala obvezna na ravni EU; opozarja, da bo morda potrebna skupna metodologija za opredelitev tega, kdaj se lahko črpalke štejejo za ribam prijazne, in njihovo certificiranje, ter da bi takšna metodologija lahko olajšala uvedbo te infrastrukture; poudarja, da bi se lahko zgledovali po nacionalni standardih v več državah članicah;

18. spodbuja države članice, naj še naprej izvajajo projekte pasti in prenosa ter projekte asistiranih migracij kot začasno rešitev za to, da srebrne jegulje prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, če strukturne rešitve kratkoročno niso mogoče;

19. poudarja, da bi bilo treba selitvene ukrepe izvajati usklajeno in pregledno, pri čemer je treba upoštevati druge ovire gorvodno ali dolvodno vzdolž iste selitvene poti ter čas obdobij največjih selitev;

20. spodbuja države članice, naj temeljito preučijo in sprejmejo ukrepe proti drugim antropogenim dejavnostim, ki vplivajo na smrtnost jegulj, kot je onesnaževanje, ter parazitom in plenilcem; poziva države članice, naj odpravijo vrzeli in zamude v okoljski zakonodaji ter vzpostavijo ustrezne načrte upravljanja za druge vrste, ki vplivajo na populacijo jegulj, kot so ponekod kormorani; poudarja, kako pomembna so visokostandardna pravila o karanteni za steklene jegulje, da bi preprečili širjenje zajedavcev med obnovo staleža;

21. zaveda se pomena organizacij civilne družbe in posameznikov, ki se ukvarjajo z dejavnostmi rekreacijskega ribolova, vključno s projekti ohranjanja; ugotavlja, da imajo te dejavnosti pomembno vlogo pri socialni koheziji lokalnih in podeželskih skupnosti;

Ukrepi proti nedovoljeni trgovini in divjemu ribolovu

22. poudarja, da nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter nedovoljena trgovina še naprej pomenita veliko težavo; pozdravlja trenutne uspehe organov kazenskega pregona in carinskih organov ter poudarja pomen nadaljnjega preprečevanja nedovoljene trgovine; želi poudariti, da je treba izvajati več pregledov in dodatno spremljati uredbo o jeguljah;

23. poziva k boljšemu usklajevanju carinskih in policijskih organov, organov za nadzor ribištva ter okoljskih in znanstvenih organov v državah članicah in med njimi ter s tretjimi državami, kot tudi k izmenjavi podatkov; poziva države članice, naj še naprej vlagajo v strokovno znanje in zmogljivost organov pregona;

24. poudarja, da sta izboljšana preglednost in sledljivost ulovljenih steklenih jegulj pomemben način boja proti praksam nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter da so sistemi certificiranja, ki temeljijo na neodvisnih preverjanjih in mednarodno dogovorjenih standardih, pomembno orodje za zagotavljanje zakonitosti ulova; v zvezi s tem dodaja, da je prispevek shem, kot je Sustainable Eel Group, videti obetaven; poziva države članice, naj objavijo svoje načrte za obnovo staleža, da se omogočita lažje odkrivanje in ciljno preprečevanje tokov nedovoljene trgovine s stekleno jeguljo;

25. poziva države članice, naj uvedejo sankcije, ki bodo resnično odvračilne; poziva k uskladitvi denarnih kazni med državami članicami; zato poziva države članice, naj hitro začnejo izvajati uredbo o nadzoru ribištva, ki jo je Parlament nedavno sprejel v prvi obravnavi[9], in zagotovijo celovito izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

Znanstvene raziskave in usklajevanje zbiranja podatkov

26. opozarja, da številna vprašanja o življenjskem ciklu jegulje še niso raziskana, vključno z njenim procesom drstenja in točnimi razlogi za zmanjšanje staleža; zato poziva k več znanstvenim raziskavam o stanju staleža in razlogih za njegov upad, pri čemer je treba za to poiskati zadostna finančna sredstva in človeške vire; predlaga, da se v raziskavah preučijo tako onesnaževala kot tudi učinki podnebnih sprememb, na primer na zalivski tok, usmerjen v Sargaško morje in iz njega;

27. opozarja na razkorak med izvajanjem uredbe o jeguljah in letnim mnenjem ICES o ribolovnih možnostih, saj slednje temelji na trendu obnove staleža steklene in rumene jegulje, in ne na številu srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča (cilj 40 %); poziva k uskladitvi navedenega; poudarja, da je treba izboljšati podatke o obnovi staležev, dospelosti do morja in umrljivosti, tudi na mednarodni ravni;

28. spodbuja ICES, naj v svoji presoji načrtov o upravljanju staležev jegulj oceni tudi njihov prispevek k splošnim ciljem skupne ribiške politike;

29. želi pohvaliti ICES za razvoj modela celotnega staleža, ki omogoča analizo in napoved trendov;

30. poudarja, da bi bilo treba uskladiti in standardizirati zbiranje podatkov ter spremljanje in poročanje, da se omogoči primerjava podatkov; priporoča, da poklicni in rekreacijski ribiči po potrebi sodelujejo pri zbiranju in analizi podatkov;

Čezmejna razsežnost

31. spodbuja države članice, da pripravijo več čezmejnih načrtov o upravljanju staležev jegulj, kjer je to primerno; poudarja, da je pomembno, da Komisija podpre in olajša takšno delo držav članic;

32. je seznanjen z ukrepi, ki jih je sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za izboljšanje upravljanja jegulje in raziskav v Sredozemlju; poziva Komisijo, zadevne države članice in druge pogodbenice, naj si prizadevajo za ambiciozen, realističen in znanstveno utemeljen načrt upravljanja GFCM za jegulje; poudarja, da bi moral biti ta večletni načrt upravljanja združljiv z uredbo o jeguljah;

°

° °

33. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.10.2023

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Aguilera, François-Xavier Bellamy, Izaskun Bilbao Barandica, Isabel Carvalhais, Maria da Graça Carvalho, Rosanna Conte, Francisco Guerreiro, Anja Haga, Ladislav Ilčić, France Jamet, Pierre Karleskind, Predrag Fred Matić, Caroline Roose, Bert-Jan Ruissen, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ska Keller, Colm Markey, Gabriel Mato

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Martin Hlaváček, Camilla Laureti, Erik Poulsen

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ECR

Ladislav Ilčić, Bert-Jan Ruissen

ID

Rosanna Conte

NI

Marc Tarabella

PPE

François-Xavier Bellamy, Maria da Graça Carvalho, Anja Haga, Colm Markey, Gabriel Mato

Renew

Izaskun Bilbao Barandica, Martin Hlaváček, Pierre Karleskind, Erik Poulsen

S&D

Clara Aguilera, Isabel Carvalhais, Camilla Laureti, Predrag Fred Matić

 

0

-

 

 

 

4

0

ID

France Jamet

Verts/ALE

Francisco Guerreiro, Ska Keller, Caroline Roose

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

Zadnja posodobitev: 17. november 2023
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov