PREDLOG RESOLUCIJE o vse večji demokratični krizi v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufiji
22.11.2024 - (2024/2933(RSP))
v skladu s členom 136(2) Poslovnika
Yannis Maniatis, Nacho Sánchez Amor, Sven Mikser, Tobias Cremer
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B10-0179/2024
B10‑0183/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o vse večji demokratični krizi v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, predvsem tiste z dne 9. oktobra 2024 o nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji[1],
– ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice o parlamentarnih volitvah v Gruziji z dne 27. oktobra 2024 in izjave vodje delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 29. oktobra 2024 o najnovejših dogodkih po parlamentarnih volitvah v Gruziji ter skupne izjave visokega predstavnika in Komisije z dne 27. oktobra 2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji,
– ob upoštevanju skupne izjave predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona, kanclerja Zvezne republike Nemčije Olafa Scholza in predsednika vlade Republike Poljske Donalda Tuska z dne 7. novembra 2024 o razmerah v Gruziji,
– ob upoštevanju skupne izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve, predsednika delegacije za odnose z Južnim Kavkazom in predsednika delegacije pri parlamentarni skupščini Euronest z dne 28. oktobra 2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji,
– ob upoštevanju skupne izjave ministrov EU z dne 28. oktobra 2024 o volitvah v Gruziji,
– ob upoštevanju skupne izjave skupine prijateljev Gruzije, ki zastopa evropske parlamente, z dne 6. novembra 2024 o mednarodni preiskovalni komisiji za preiskavo nepravilnosti pri volitvah v Gruziji,
– ob upoštevanju statusa Gruzije kot države kandidatke za članstvo v EU, ki ga je Evropski svet podelil na zasedanju 14. in 15. decembra 2023,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. oktobra 2024 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2024 (COM(2024)0690), ki vsebuje prvo poročilo o napredku Gruzije;
– ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,
A. ker so v Gruziji 26. oktobra 2024 potekale redne parlamentarne volitve; ker številna verodostojna poročila opazovalcev volitev o kršitvah vzbujajo dvom o rezultatih volitev, zaradi česar so mnogi v Gruziji in zunaj nje podvomili v njihovo legitimnost in jih nočejo priznati;
B. ker so glede na izjavo mednarodne misije za opazovanje volitev o predhodnih ugotovitvah in sklepih parlamentarne volitve v Gruziji ponujale široko izbiro kandidatnih list in so kandidati na splošno lahko svobodno vodili kampanjo, vendar so volitve potekale v ozračju globoke polarizacije in zelo razdiralne volilne retorike ter pritiska na volivce, pa tudi zaskrbljenosti zaradi nedavno sprejete zakonodaje in njenega vpliva na temeljne svoboščine in civilno družbo;
C. ker je mednarodna misija za opazovanje volitev opazila poglabljanje političnih delitev in precejšnje neravnovesje pri dodeljevanju finančnih sredstev ter številne ugodnosti za vladajočo stranko, zaradi česar so že tako neenaki konkurenčni pogoji postali še bolj neenaki; ker je bila učinkovitost nadzora nad financiranjem kampanje omejena zaradi šibkega izvrševanja ter dvomov o nepristranskosti in politični instrumentalizaciji nadzornega organa;
D. ker je mednarodna misija za opazovanje volitev ugotovila tudi, da so med kampanjo pogosto poročali o pritiskih na volivce, zlasti na zaposlene v javnem sektorju, kar je skupaj z intenzivnim sledenjem volivcem na dan volitev vzbudilo pomisleke, ali bodo nekateri volivci lahko oddali svoj glas brez strahu pred maščevanjem;
E. ker so v času pred volitvami številne organizacije civilne družbe poročale o stigmatizirajočem učinku tako imenovanega zakona o preglednosti tujega vpliva, ki jim poleg napadov, ustrahovanja in groženj z morebitnimi sankcijami zaradi nespoštovanja tega zakona ni omogočal, da bi svoje naloge opravljali brez nepotrebnega pritiska;
F. ker so mednarodni in lokalni opazovalci dokumentirali sistemske in organizirane kršitve med volitvami, vključno z nasiljem, prevelikim številom oddanih glasov, kupovanjem glasov, večkratnim glasovanjem, obsežnimi kršitvami tajnosti glasovanja, pritiski na volivce, neupravičenim pritiskom in ustrahovanjem volivcev, zlasti med zaposlenimi v javnem sektorju in drugimi ranljivimi skupinami, volilnimi goljufijami, tudi z odvzemom osebnih izkaznic državnih uslužbencem, ki so bile nato izročene zvestim aktivistom, da so jih uporabili za glasovanje, sovražnim govorom, sistematičnim oviranjem opazovalcev, organiziranim prevozom volivcev ter malo verjetnim odklonom volilne udeležbe žensk in moških na podeželju;
G. ker so bile parlamentarne volitve v Gruziji 26. oktobra 2024 prve volitve v državi, ki so potekale po popolnoma proporcionalnem sistemu ter z elektronskimi napravami za identifikacijo volivcev in štetje glasov; ker je uporaba teh tehnologij vzbudila pomisleke glede preglednosti, tajnosti glasovanja in nezadostnega neodvisnega preverjanja;
H. ker gruzijska predsednica Salome Zurabišvili ni priznala veljavnosti rezultatov, pri čemer se je sklicevala na hude nepravilnosti in zlorabe, ki so spodkopale verodostojnost volilnega procesa in ogrozile temeljno pravico državljanov do svobodnih in poštenih volitev, ter pozvala k novim volitvam;
I. ker gruzijski opazovalci volitev trdijo, da je prišlo do množičnih kršitev tajnosti glasovanja, in so pozvali k razveljavitvi rezultatov v vseh okrožjih, kjer je bilo uporabljeno elektronsko glasovanje; ker so gruzijske organizacije civilne družbe vložile pritožbe in pozvale k preiskavi volilnih goljufij, vendar preiskovalni organi pogosto niso sprožili preiskav, sodišča pa kršitev niso ustrezno preučila; ker gruzijska osrednja volilna komisija doslej ni hotela objaviti naročene revizije elektronskega sistema glasovanja in je potrdila rezultate volitev, ne glede na zgoraj navedene nepravilnosti;
J. ker so pritožbam, ki so jih vložile gruzijske organizacije civilne družbe, sledili kaznovalni ukrepi oblasti proti predstavnikom civilne družbe, vključno z neupravičenimi pozivi na zaslišanje in visokimi kaznimi za govor o volilni goljufiji;
K. ker je gruzijska osrednja volilna komisija 16. novembra 2024 kljub številnim pritožbam in pozivom neodvisnih opazovalcev volitev, da je treba rezultate razveljaviti, objavila končno zbirno poročilo o parlamentarnih volitvah z dne 26. oktobra 2024, v katerem je zmago pripisala vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki je dobila 54 % oddanih glasov;
L. ker štiri opozicijske koalicije, ki so presegle volilni prag, niso priznale volilnega izida in so zavrnile legitimizacijo nastalega parlamenta; ker so vsi opozicijski bloki zavrnili udeležbo na 11. sklicu gruzijskega parlamenta, saj trdijo, da so bile parlamentarne volitve 26. oktobra 2024 nezakonite;
M. ker so sistematične in organizirane kršitve volitev sprožile množične proteste v več gruzijskih mestih, ki se še niso končali; ker je bilo aretiranih več protestnikov;
N. ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán kot edini voditelj v EU odpotoval v Tbilisi, da bi čestital stranki Gruzijske sanje, preden so bili objavljeni končni rezultati volitev in brez predhodnega posvetovanja z drugimi voditelji EU;
O. ker so neodvisni opazovalci dokumentirali in poročali o številnih primerih dezinformacij in prirejanja informacij s strani Rusije med volilno kampanjo, kot so javne izjave ruske zunanje obveščevalne službe;
P. ker bi morala Gruzija kot država kandidatka za članstvo v EU v celoti spoštovati pridružitveni sporazum in izvesti devet korakov iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023; ker četrti korak predvideva zagotavljanje svobodnega, poštenega in konkurenčnega volilnega procesa ter popolno izvajanje priporočil Urada za demokratične institucije in človekove pravice;
Q. ker EU pričakuje, da bo Gruzija v celoti spoštovala svoje mednarodne zaveze, predvsem pa, da bo izpolnila priporočila iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023, na podlagi katerega ji je Evropski svet podelil status kandidatke;
R. ker je Evropski svet v sklepih z dne 27. junija 2024 gruzijske oblasti pozval, naj pojasnijo svoje namere in spremenijo trenutno ukrepanje, zaradi katerega je ogrožena pot Gruzije v EU in ki dejansko vodi v zaustavitev pristopnega procesa;
S. ker so državljani 15. novembra 2024 vdrli v vladne zgradbe v Abhaziji, da bi protestirali proti sporazumu o spodbujanju vključevanja te regije v gospodarske interese Rusije;
1. izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je Gruzija, država kandidatka za pristop k EU, 26. oktobra 2024 izvedla parlamentarne volitve, ki niso bile v celoti v skladu z mednarodnimi standardi za demokratične volitve ali z zavezami Gruzije kot sodelujoče države OVSE, da izvede svobodne in poštene volitve, saj je prihajalo do resnega ustrahovanja volivcev in pritiska nanje, resne postopkovne nepravilnosti niso bile raziskane, obstajalo pa je tudi veliko neravnovesje glede finančnih sredstev v korist sedanje vlade; meni, da ni mogoče šteti, da so bile te volitve izvedene v skladu z mednarodnimi standardi;
2. poziva gruzijske oblasti, naj nemudoma in v celoti preiščejo vse pritožbe, ki so jih vložile neodvisne opazovalne organizacije, ter poziva k temeljiti in neodvisni mednarodni preiskavi vseh sporočenih nepravilnosti, kršitev in obtožb o goljufijah in manipulacijah, povezanih z volitvami;
3. poziva gruzijske politične sile in civilno družbo, naj začnejo vključujoč dialog, da bi premagali sedanjo politično krizo; podpira hitro napotitev ad hoc misije za ugotavljanje dejstev v Gruzijo, v kateri bo sodeloval Evropski parlament; v pričakovanju rezultatov misije za ugotavljanje dejstev in potrebne razjasnitve nepravilnosti podpira pravočasno izvedbo novih volitev v boljšem volilnem okolju, vključno z nepristranskim volilnim organom in nepristranskimi državnimi institucijami;
4. izraža zaskrbljenost zaradi ozračja ustrahovanja in polarizacije, ki ju spodbujajo izjave predstavnikov gruzijske vlade in političnih voditeljev ter napadi na politični pluralizem, tudi z grožnjami s prepovedjo opozicijskih strank in aretacijo voditeljev in celo podpornikov stranke Gakharia za Gruzijo;
5. poziva gruzijske oblasti, naj pokažejo svojo zavezanost evropskim vrednotam in načelom, začenši s popolno preglednostjo volilnega postopka; poudarja, da kršitve volilne integritete niso združljive s standardi, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v Uniji, zlasti s koraki, ki jih je Komisija opredelila 8. novembra 2023; izraža zaskrbljenost, ker je tožilstvo zaseglo naprave za preverjanje volivcev in volilno dokumentacijo; poudarja, da je pomembno ohraniti vse podatke, povezane z volitvami, in jih dati na voljo ustreznim deležnikom, saj bi lahko vsebovali ključne dokaze o morebitnih nepravilnostih;
6. izraža globoko zaskrbljenost zaradi znatnega upada politične zastopanosti žensk v Gruziji, ki ga je še povečala odprava spolnih kvot, in poziva k zakonodajnim spremembam za spodbujanje enakosti spolov v politiki;
7. odločno obsoja sistematično vmešavanje Rusije v demokratične procese v Gruziji, tudi z ustrahovanjem volivcev, kupovanjem glasov in dezinformacijami; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo informacije in komunikacijo na podlagi dejstev, naj se vzdržijo propagande, usmerjene proti EU, ki je v nasprotju z zastavljenim ciljem pristopa k EU, ter okrepijo odpornost gruzijske družbe na ruske dezinformacije in propagando;
8. obsoja osamljeni in kontradiktorni obisk madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v Gruziji kot kršitev stališča EU in še en poskus spodkopavanja skupne zunanje in varnostne politike EU; ponovno poudarja, da predsednik vlade Viktor Orbán ni govoril v imenu EU;
9. ponovno ostro obsoja sprejetje tako imenovanega zakona o preglednosti tujega vpliva in zakona o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, kljub množičnim protestom gruzijskih državljanov in večkratnim pozivom evropskih partnerjev Gruzije k umiku osnutkov zakonov, ki sta v duhu in vsebini nezdružljiva z evropskimi normami in vrednotami; ponovno poziva gruzijsko vlado, naj zakona umakne in ne predlaga drugih zakonov, ki bi bili nezdružljivi z načeli demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bi zato neposredno spodkopali pot k članstvu v Evropski uniji, ki je želja gruzijskega ljudstva;
10. želi spomniti, da je Evropski svet na zasedanju 14. in 15. decembra Gruziji podelil status države kandidatke pod pogojem, da bodo narejeni ustrezni koraki iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023; poudarja, da je bila Gruzija v teh priporočilih pozvana, naj zagotovi svobodno delovanje civilne družbe ter se bori proti dezinformacijam proti EU in njenim vrednotam;
11. poziva gruzijsko vlado, naj izpolni svojo zavezo gruzijskemu ljudstvu, da bo spoštovala, krepila in spodbujala demokracijo, pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, ter resnično začne v celoti izvajati korake, potrebne za izpolnitev pogojev za status kandidatke in članstvo v EU v skladu s københavnskimi merili, v duhu vključevanja gruzijske civilne družbe in politične opozicije in sodelovanja z njima;
12. izraža solidarnost s pogumnim gruzijskim ljudstvom, ki se bori za svoje demokratične pravice in evropsko prihodnost svoje države; ponovno izraža neomajno podporo legitimnim evropskim težnjam gruzijskega ljudstva in njegovi želji, da bi se njihova država pridružila evropski družini; opozarja, da je EU Unija, ki temelji na vrednotah, evropski projekt pa v nasprotju z avtokracijami, kot je Rusija, temelji na prostovoljnih zavezah;
13. podpira prebivalce Abhazije pri njihovem protestu proti sporazumu, ki bi dodatno okrepil vključitev te regije v gospodarske interese Rusije;
14. opozarja, da se je zaradi splošnega nazadovanja demokracije, vključno s sprejetjem nove protidemokratične zakonodaje, kot je tako imenovani zakon o preglednosti tujega vpliva, proces vključevanja Gruzije dejansko ustavil, finančna pomoč EU Gruziji pa je bila v veliki meri začasno ustavljena; poziva Komisijo, naj ohrani podporo EU gruzijski civilni družbi in neodvisnim medijem;
15. poziva gruzijsko vlado, naj spremeni svojo sedanjo politično usmeritev in se vrne k uresničevanju volje gruzijskega ljudstva za nadaljnje demokratične reforme, ki odpirajo možnost za prihodnje članstvo v Evropski uniji;
16. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsednici, vladi in parlamentu Gruzije.
- [1] Sprejeta besedila, P10_TA(2024)0017.