PREDLOG RESOLUCIJE

23.2.2005

k vprašanju za ustni odgovor B6‑01-0023/2004
v skladu s členom 108(5) Poslovnika,
ki ga vlagata Joseph Daul in Jean-Claude Fruteau
v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
o prihodnji reformi CTMO za sladkor

B6‑0147/2005

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnji reformi CTMO za sladkor

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor[1],

– ob upoštevanju sporočil Odbora Svetu in Parlamentu, da bi se vzpostavil trajen kmetijski model za Evropo in zlasti, da bi se preoblikoval sektor sladkorja (KOM(2003)0554 in KOM(2004)0499),

– ob upoštevanju analiz vpliva, povezanih z možnostmi reform, predvidenih za režim Skupnosti na področju sladkorja (SEC(2003)1022),

– ob upoštevanju Protokola št. 3 o sladkorju za države AKP[2], posebnih tarifnih kvot v korist Indiji[3], sistema Skupnosti o splošnih preferencialih (Uredba (ES) št.2501/2001)[4] in režima „vse, razen orožja“ (EBA) (Uredba (ES) 416/2001)[5],

– ob upoštevanju resolucij, povezanih s sladkorjem, ki jih je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU 1. novembra 2001[6] in 21. marca 2002[7],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov v korist držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98,

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2563/2000 z dne 18. novembra 2000 o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2000 z razširitvijo izrednih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, na Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, in o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98,

– ob upoštevanju revizije sistema splošnih preferencialov, ki jo predlaga Komisija (KOM(2004)0461 in KOM(2004)0699),

– ob upoštevanju člena 299, odstavka 2 Pogodbe ES,

– ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A. ker so za obveznosti, za katere se je Evropska unija obvezala v krogu pogajanj DOHA, potrebne manjše carinske dajatve in manjši ukrepi pomoči na področju proizvodnje ter izvoza; zaradi teh obveznosti in potrebe po modernizaciji celotnega sektorja, da postane bolj konkurenčen, je nujna reforma CTMO za sladkor,

B. ker rezultat prošnje odbora organizaciji STO vpliva na obseg zmanjšanja kvot, zaradi česar je potrebno razmišljanje o prihodnosti sladkorja C,

C.  ker se je Evropska unija po preferencialnih sporazumih z državami AKP in Indijo obvezala, da bo uvozila določeno količino sladkorja z izvorom iz teh držav po zajamčeni ceni,

D. ker pobuda EBA, če se uporabi v obstoječi obliki, lahko povzroči velik pritok sladkorja na evropski trg, zlasti prek nezakonite tristranske trgovine, ki obstaja pri ponovnem izvozu sladkorja, kupljenega po ceni na svetovnem trgu, v Evropo; ker je odkrivanje takih dejavnosti skoraj nemogoče, ker ti izvozi ogrožajo skladnost in ravnovesje urada OCTM in ker je ta goljufija v škodo evropskih davkoplačevalcev,

E. ker pobuda EBA kljub temu, da ima izredno velikodušne cilje, ne zagotavlja gospodarskega in socialnega razvoja najmanj razvitih držav (NRD), saj bodo od predvidene rasti tristranske trgovine imele koristi samo tretje države, ki so že konkurenčne, ker je to v primeru sladkorja z gospodarskega vidika napačno, saj bo od zdaj naprej vsako povečanje izvoza sladkorja NRD v Evropo povzročilo zmanjšanje evropske cene, kar je v nasprotju z vsemi interesi NRD,

F. ker zaradi tega NRD zahtevajo novo ureditev pobude EBA in ker bo poleg tega večletni sistem splošnih preferencialov potekel 31. decembra 2005,

G ker sta Uredbi Sveta (ES) št. 2007/2000 in št. 2563/2000, ki državam Zahodnega Balkana zagotavljata brezcarinski in neomejen dostop do trga sladkorja Evropske unije, povzročili izjemno povečanje uvoza sladkorja iz teh držav, zlasti prek nezakonite tristranske trgovine, ki obstaja pri ponovnem izvozu sladkorja, kupljenega po ceni na svetovnem trgu, v Evropo,

H. ker je v prihodnosti možna vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, ni zaželeno in ne bi bilo razumno, da bi ustvarili presežne zmožnosti proizvodnje sladkorja, kar ne bi bilo gospodarsko zanesljivo, saj bi s preferencialno obdelavo spodbudilo ta razvoj,

G. ker je cilj skupne kmetijske politike (SKP) zlasti spodbujanje večfunkcijskega značaja kmetijstva na celotnem ozemlju; ker mora SKP prispevati k zagotavljanju ustreznega življenjskega standarda za kmetijsko prebivalstvo, tako kot na to opozarjata osnutek Ustave za Evropo in lizbonska strategija; ker slednja med drugim vztraja na kvantitativnem in kvalitativnem izboljšanju zaposlovanja in na večji družbeni povezanosti;ker ocenjuje, da mora kmetijstvo po resolucijah, ki jih je Evropski svet sprejel v Luxembourgu (1997) in Berlinu (1999), ostati dejavnost, razdeljena na celotnem evropskem ozemlju, vključno z manj razvitimi regijami,

J. poudarja, da je resolucija Evropskega sveta v Bruslju (2002), v okviru katere je treba izvesti reforme, ki bodo vključile specifične probleme manj razvitih regij, in da morajo vzporedno potekati raziskave trajnega ohranjanja evropske konkurenčne proizvodnje,

K. ker je treba v skladu sklepi Evropskega sveta iz Bruslja 24. in 25. oktobra 2002 še naprej upoštevati potrebe proizvajalcev iz manj razvitih regij Evropske unije,

L. ker mora reforma skupne organizacije trga v sladkornem sektorju omogočati cenovno raven, ki zagotavlja primerno nadomestilo proizvajalcem v Skupnosti ter dobaviteljem iz držav AKP in NRD,

M. ker splošna usmeritev komunikacije Evropske komisije ruši ravnovesje v sladkornem sektorju in je v škodo proizvajalcev v Skupnosti in dobaviteljev najmanj razvitih držav ter proizvajalcev AKP,

N. ker bo znižanje cen in kvot, ki ga omenja Evropska komisija, v sektorju sladkorja povzročilo velike izgube prihodkov, ne da bi od tega imeli dobiček potrošniki, kot so to pokazale prejšnje reforme, ko se z znižanjem cen surovin niso znižale cene končnih izdelkov,

O. ker ima sladkorni trs izredno vodilno družbeno-ekonomsko vlogo v nekaterih najbolj oddaljenih regijah; ker predstavlja večfunkcijski in nezamenljiv značaj za dohodek kmetovalcev v teh regijah, ki so že prizadete zaradi strukturnih, specifičnih in trajnih težav, ki jih priznavajo pogodbe,

P.

ker rast proizvodnje sladkorja v nekaterih poglavitnih državah, ki proizvajajo

sladkorni trs resno vpliva na okolje, zlasti z uničevanjem deževnih gozdov, erozijo

zemlje in izkoriščanjem naravnih virov, vode, tal itd.,

1. poudarja, da akterji na področju sladkorja potrebujejo dovolj veliko preglednost, da lahko izpeljejo potrebna vlaganja zaradi pojava večje konkurence; ocenjuje, da je nujno, da Komisija takoj določi svoje namene za obdobje po letu 2008; predlaga, da reforma CTMO ostane nespremenjena do konca leta 2012;

2. je zadovoljen, da je Komisija naredila študijo globalnega vpliva različnih možnosti te reforme; vendar pa obžaluje, da v tem dokumentu niso vključene jasne posledice osnutka reforme v posameznih državah članicah in različnih proizvodnih regijah, zlasti v zvezi z uporabo v sektorju;

3. od Komisije zahteva, da čim prej izvede poglobljeno študijo vplivov, ki bo obravnavala socialno-ekonomske posledice te reforme za proizvajalce pese in delavce v tem sektorju ter posledice opustitve nekaterih kmetijskih območij v EU; poziva Komisijo, da razširi študijo o presoji vplivov na mogoče učinke reforme na trg žitaric;

4. opozarja, da je zmanjšanje cene sladkorja, ki ga predlaga Komisija, večje kot bi bilo potrebno za prilagajanje pravilom STO; zato zahteva, da se to zmanjšanje omeji na nujno potrebno, da se v EU doseže in vzdržuje trajna, uspešna in trdna proizvodnja, ob upoštevanju pravil STO; meni, da mora biti zmanjšanje kvot podrejeno enakemu načelu in da zmanjšanje cen kvot izpostavlja možnost za preživetje sektorja za najbolj ranljive regije, pa tudi za tiste najbolj konkurenčne;

5. ocenjuje, da sistem referenčnih cen, ki ga predlaga Komisija, ni ustrezen in ne zagotavlja stabilnosti trga; zato predlaga, da se trenutno veljaven sistem podpore cen vzdržuje kot varnostna mreža, namenjena preprečevanju večjega neravnovesja na trgu sladkorja;

6. ugotavlja, da vprašanje lastnine kvot zaenkrat še ni pravno obravnavano; od Komisije zahteva hitro razjasnitev te točke;

7. ocenjuje, da sistem prenosa kvot, ki ga predlaga Komisija, ne ustreza ciljem na področju konkurence in zaposlovanja ter solidarnosti Skupnosti; ga zavrača, ker ogroža najbolj ranljive, zlasti s prenosom zaposlitev in nesprejemljivo premestitvijo dejavnosti proizvodnje;

8. od Komisije zahteva, da razmisli o oblikovanju posebnega sklada, ki ga upravlja Evropska unija in, ki bi omogočal tistim, ki to želijo, da zapustijo sistem pod ustreznimi pogoji s prostovoljno prodajo kvot Evropski uniji po spodbudni ceni in s postopnim zmanjševanjem v omejenem obdobju, te kvote bi bile takoj izbrisane; predlaga proračunsko nevtralno obliko financiranja v povezavi z akterji na tem področju in trgu;

9. meni, da kvote predstavljajo ustrezno sredstvo za normalno vrednotenje proizvodnje v skupnem prostoru in da jih je treba za ta namen tudi uporabljati; predlaga, da zakonodajni predlog vključuje pojem najnižje proizvodne kvote, ki se ohrani znotraj države članice;

10. prosi Komisijo, da umakne predlog v zvezi z prenosom kvot med državami članicami;

11. poudarja, da so se nove članice pridružile Evropski uniji na osnovi obveznosti, za spoštovanje teh obveznosti pa je potreben ustrezen trud; predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, ki tem državam omogoča, da ne trpijo zaradi kršitev ukrepov za zmanjšanje kvot; v tem kontekstu usmerja pozornost na resnične neenakosti z vplivom na načine določanja kvot B, ki veljajo za nove države članice; z zadovoljstvom sprejema predlog Komisije o dodelitvi nadomestila v celoti za proizvajalce sladkorne pese v novih državah članicah;

12. poudarja, da mora biti reforma na eni strani usklajena s pravili STO in zagotavljati ponovno ravnovesje trga Skupnosti na področju sladkorja ter vzdrževati proizvodnjo in varovanje življenjskega standarda kmetov;

13. ocenjuje, da zmanjšanje ali ukinitev pomoči za izvoz ne sme voditi k varčevanju pri proračunskih sredstvih Skupnosti, vendar mora sektorju koristiti in omogočiti najboljše nadomestilo za izpad dohodka iz kmetijstva ali sprejem drugih ukrepov za ponovno vzpostavitev ravnovesja na trgu;

14. od Komisije zahteva, da upošteva rezultate odbora STO pri pripravi zakonodajnega predloga; zato želi, da dokument predlaga rešitve v zvezi s prihodnostjo sladkorja C; kot primer zahteva, da Komisija nujno ukrepa na področju razvoja alternativnih trgov za porabo sladkorja, da bo ponudila nove prodajne možnosti za proizvodnjo Skupnosti ob upoštevanju možnosti, predstavljenih z razvojem biogoriv; med drugim poziva Komisijo, da se usmeri k gospodarskim in ekološkim vidikom morebitne uporabe sladkorja kot biogoriva;

15. zahteva, da je proizvodnja sladkorja predmet socialno-ekonomskih meril kot živila in biogoriva predmet socialno-ekonomskih meril ter vsaj predpisov, ki določajo vzajemno spoštovanje kmetijskih in okoljskih potreb, pa tudi predmet povečanega števila kultur, ki zahtevajo kolobarjenje, kar kmetom omogoča izboljšavo zemlje in zagotavlja večfunkcionalnost kmetijstva z vidika proizvodnje sladkorja;

16. meni, da odškodnina za predviden izpad dohodka ni ustrezna; predlaga, da se v primeru znižanja omejene cene, navedene v točki 4, ohranja in dodeli okvir, ki ga predvideva Komisija izključno lastnikom plantaž in gojiteljem pese, da so slednji lahko upravičeni do tako zadovoljivega nadomestila, kot je mogoče; prav tako zahteva od Komisije, da pri izračunih nadomestil za padec cen upošteva veljavne cene v državah, kjer se te cene uporabljajo;

17. želi, da del sklada, omenjenega v točki 8, ali katerega koli drugega posebnega sklada, omogoča plačevanje odškodnin kmetom kot nadomestilo za izgubo njihovih pravic dostave in v smislu preusmeritve njihove dejavnosti; hkrati zahteva sprejetje ukrepov socialne zaščite, ki bodo koristili delavcem, prizadetim zaradi zaprtja podjetij, ki se ukvarjajo s sladkorjem;

18. potrdi obvezo Komisije v korist posebnega ravnanja pri najbolj oddaljenih regijah; obžaluje pa ukinitev pomoči za prodajo; zahteva vzpostavitev tega mehanizma in celotno odškodnino za izpad dohodka, s čimer bi se v resnici upoštevale določene pomanjkljivosti najbolj oddaljenih regij;

19. želi, da bi Komisija z vso pozornostjo obravnavala položaj proizvodnje v manj razvitih regijah Evropske unije in prepoznala ukrepe, potrebne za izogibanje izginjanju proizvodnje pese in sladkorja v teh območjih, takoj po reformi;

20. poziva Komisijo in države članice, da podrobno spremljajo socialne posledice zaporednega zapiranja tovarn po prihodnji reformi sladkornega režima in da sprejme ustrezne ukrepe, če ti socialni načrti ne bodo zadovoljivi;

O zunanjem področju reforme

21. opozarja, da ima zmožnost Unije, da nadzira ponudbe sladkorja na trgu, temeljno vlogo pri ravnovesju in sposobnosti preživetja urada CTMO za sladkor;

22. zahteva, da Komisija takoj po zahtevah držav AKP in NRD razmisli o obliki ureditve pobude EBA, ki omogoča Evropski uniji, da ohranja svojo sposobnost nadziranja ponudb in povzroča, da raven proizvodnje v Skupnosti ne bo postala odvisna od prilagajanj, ki jih sproža novi urad OCTM; predlaga, da ta oblika vzpostavi sredstva nadzora za obliko sistema uvoznih kvot, ki je lahko redno ocenjen na področju resničnega vpliva pobude EBA za razvoj teh držav, zlasti v zvezi z lokalno uporabo in proizvodnjo; predlaga, da so te kvote razdeljene na ravni, ki omogoča nadaljnjo proizvodnjo živil, namenjenih za zagotavljanje oskrbe z živili za zadevno državo;

23. zahteva, da zakonodajni predlog Komisije onemogoči kakršen koli izvoz sladkorja iz tretjih držav v Evropsko unijo, ki bi bil izveden v okviru tristranske trgovine prek manj razvitih držav;

24. zahteva, da proizvodnja uvoženega sladkorja ustreza tako socialno-ekonomskim merilom kot proizvodnji sladkorja v EU; v primeru, če države dobaviteljice ne spoštujejo teh meril, predlaga davek na uvožen sladkor, s katerim se bo polnil sklad Skupnosti, namenjen spodbujanju kmetijstva, ki spoštuje človeka in okolje, v državah v razvoju, ki dobavljajo sladkor.

25. poziva Komisijo, da takoj določi kvote za države Zahodnega Balkana, izračunane na podlagi že uveljavljenih zgodovinskih referenc, in sicer tako, da te kvote ne presegajo čistih sredstev proizvodnje in nacionalne porabe in zato ne omogočajo ponovnega izvoza v EU;

26. poziva Komisijo, da izboljša uveljavljen sistem nadzora za zagotavljanje spoštovanja pravil o poreklu, zlasti v zvezi z dejstvom, da razširjen dostop do evropskega trga v skladu z režimom „vse, razen orožja“ (EBA) pomeni tveganje za razmik med cenami, ki bi spodbujal goljufije;

27. poziva Komisija, da predloži ustrezne ukrepe, namenjene pomoči državam AKP, zelo odvisnim o izvoza sladkorja v EU, ki bi diverzificirali njihov gospodarski sistem;

28.  zahteva zagotovilo Komisije, da stališče Evropske unije pri pogajanjih v okviru STO vključuje trenutno reformo, da prihodnje večstranske obveznosti ne bodo vpeljale nove reforme, ki bi povzročila, da bi proizvajalci plačevali dvakrat;

29. prosi Komisijo, da še zlasti upošteva posledice reforme v Braziliji, državi, kjer sta proizvodnja in predelava sladkorja v rokah majhne skupine oseb, v škodo številnih delavcev na plantažah in v tovarnah; ocenjuje, da je EU moralno odgovorna za nadzor nad tem, da reforma ne daje prednosti netrajni proizvodnji sladkorja, ki se odvija v Braziliji;

30. poziva Komisijo, da se pogaja o vključevanju reforme o skupni evropski organizaciji trga sladkorja v podobne reforme organizacije trga sladkorja, ki se izvajajo v drugih državah, na prvem mestu v Združenih državah Amerike;

31. poziva Komisijo, da pripravi vse potrebno za sklenitev mednarodnih sporazumov za nadzor nad ceno sladkorja, v okviru STO;

32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

• [1]  UL L 178 z dne 30.6.2001–00. str. 1.
• [2]  UL L 317,¸ z 15.12.00, str. 3.
• [3]  Sklep Sveta 2001–00/870/ES – Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo, UL L 325 z dne 8.12. 2001–00, str. 21.
• [4]  UL L 346 z dne 31.12.2001–00, str. 1.
• [5]  UL L 60 z dne 1.3.2001–00.
• [6]  UL C 78 z dne 2.4.2002, str. 79.
• [7]  UL C 231, z dne 27.09.2002, str. 48.