PREDLOG RESOLUCIJE

9.3.2006

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Francis Wurtz, Ilda Figueiredo in Helmuth Markov
v imenu skupine GUE/NGL
o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo

B6‑0161/06

Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o vmesni reviziji lizbonske strategije z dne 9. marca 2005[1],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2005-2008) (KOM(2005)0141),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije "Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti (KOM(2005)0330)" z dne 20. julija 2005,

–  ob upoštevanju 25 nacionalnih programov reform v okviru lizbonske strategije, kot so jih predstavile države članice,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o napredku z dne 25. januarja 2006,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta, sprejetih marca 2000, marca 2001, marca 2005 in oktobra 2005,

–  ob upoštevanju člena 103(2) Poslovnika,

Splošna vprašanja – gospodarska, socialna in okoljska opažanja

1.  obžaluje, da je tako imenovana oživitev lizbonske strategije, ki je bila sklenjena na lanskoletnem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, enostransko osredotočena na "konkurenčnost", "strukturne gospodarske reforme" in "podjetništvo" in kaže jasne neoliberalne težnje, ki ogrožajo socialno razsežnost in ne upoštevajo gospodarskih, socialnih in okoljskih težav, s katerimi se soočajo različne države članice v EU; poudarja, da so vse države prenesle ta prednostna področja v konkretne nacionalne akcijske načrte, ki bodo spodbujali stalne reforme na področjih javnih naročil, javnih podjetij, trgih dela in nacionalnih sistemih socialnega varstva v posameznih državah članicah;

2.  poudarja, da je lizbonska strategija, opredeljena na Evropskem svetu marca 2000, ki sta ga jasno podprli največji evropski organizaciji delodajalcev UNICE in ERT, glavno orodje Evropske unije za spodbujanje liberalizacije in privatizacije javnih podjetij, prožnosti in prilagodljivosti trgov dela, zmernosti plač in odpiranja večjega dela storitev socialnega varstva, vključno s pokojninami in zdravstvom, zasebnim interesom.

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Evropsko unijo že od leta 2000 pestijo počasna gospodarska in zaposlovalna rast, prenos dobičkov iz produktivnosti z delavcev na delodajalce, kot tudi nadaljnja visoka stopnja brezposelnosti, revščine, socialne izključenosti, negotovih zaposlitev in razlik v plačah; nasprotno ugotavlja, da se je delež dobička v razmerju do BDP na območju evra trenutno približal najvišji stopnji v zadnjih 25 letih, medtem ko se je delež plač iz desetletja v desetletje nižal;

4.  poudarja, da je bila lizbonska strategija pri doseganju napovedanih ciljev triodstotne povprečne gospodarske rasti, polne zaposlenosti z ustvaritvijo 20 milijonov novih delovnih mest in globalnih izdatkov za raziskave in razvoj v višini 3 % BDP Skupnosti v precejšnji meri neuspešna; ugotavlja, da po podatkih Komisije povprečna gospodarska rast znaša polovico ciljne, da je bila od načrtovanega števila delovnih mest ustvarjena približno četrtina (brez upoštevanja kakovosti ustvarjenih delovnih mest in števila brezposelnih, ki znaša skoraj 20 milijonov) in da izdatki za raziskave in razvoj znašajo manj kot 2 % BDP;

5.  poudarja, da tekoči proces liberalizacije trgov in privatizacije javnih podjetij ni obrodil vidnih sadov, kar zadeva cene, kakovost storitev ali zmanjšanje javne porabe; nasprotno ugotavlja, da potrošniške in uporabniške organizacije poročajo o povišanju cen, znižanju kakovosti storitev in povečanju stroškov oskrbe; poleg tega ugotavlja, da je liberalizacija prispevala k zmanjšanju števila delovnih mest v prizadetih sektorjih in k ustvarjanju zasebnih monopolov, ki ogrožajo pravice delavcev in potrošnikov;

6.  meni, da sta monetarna in davčna politika EU negativno vplivali na gospodarsko rast in rast zaposlovanja, ter opozarja, da je treba oblikovati monetarno politiko, ki bo prispevala h krepitvi gospodarske obnove in k boju proti brezposelnosti;

7.  obžaluje dogovor, sklenjen na Evropskem svetu decembra 2005 o finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, zlasti glede omejitev za strukturne sklade (z 0,41% BND EU na 0,37%) in socialne, okoljske, raziskovalne, kulturne in izobraževalne programe;

8.  meni, da je 1,045% BND EU bistveno premalo in poudarja, da mora finančna perspektiva za obdobje 2007-2013 privesti do dejanskega povečanja proračuna EU, ki bo pokrival socialne, gospodarske in okoljske izzive, s katerimi se sooča razširjena EU, in njene potrebe po povezovanju;

9.  poudarja, da EU potrebuje makroekonomski okvir, ki bo podpiral trajnostni razvoj, krepil okolju prijazno notranje povpraševanje, polno zaposlovanje s pravicami ter socialno in gospodarsko kohezijo; zato poziva države članice in Unijo, naj se sporazumejo za skladno evropsko naložbeno strategijo, tako da bodo oblikovale program naložb EU v trajnostni razvoj in zaposlovanje v višini najmanj 1% BDP EU, ki bi ga morale države članice dopolnjevati;

10.  terja kombinirano in usklajeno ekspanzivno davčno politiko EU in njenih držav članic, namenjeno krepitvi notranjega povpraševanja, javnih naložb, raziskovanja in izobraževanja ter razvoju politike človeških virov na temelju:

• (i)sprostitve denarne politike EIB na podlagi demokratične odgovornosti in gospodarskih ter socialnih vidikov, ki jo je treba uvesti vzporedno s spremembo njenega splošnega cilja cenovne stabilnosti,
• (ii)razveljavitvi pakta stabilnosti in rasti;

11.  poudarja pomen progresivne politike plač za pospeševanje notranjega povpraševanja, izboljšanje socialnega vključevanja in boj proti razlikam v plačah; obžaluje, da zmernost plač še naprej ostaja eden od ciljev integriranih smernic;

12.  poziva k nadomestitvi lizbonske strategije z "evropsko strategijo za solidarnost in trajnostni razvoj", ki bo osredotočena na posebne prednosti gospodarske, socialne in okoljske politike EU in bo spodbujala naložbe:

• (i)v raziskave in inovacije, vsestransko kakovost dela in izboljšanje kvalifikacij za pridobivanje visoko usposobljene in izobražene delovne sile,
• (ii)v osnovno infrastrukturo in infrastrukturo, ki podpira industrijske dejavnosti,

   (iii)   v javne storitve za izboljšanje njihove kakovosti,

• (iv)v varstvo okolja in ekološke tehnologije,
• (v)v izboljšanje delovnih, socialnih, okoljskih in varnostnih standardov, ki bodo omogočali usklajevanje na najvišji ravni,
• (vi)v socialno gospodarstvo;

13.  meni, da je lahko okoljska politika pomemben gospodarski potencial za posredno in neposredno ustvarjanje velikega števila delovnih mest, če se inovacije in industrijska politika osredotočajo na spodbujanje trajnostnega razvoja,

Ocena nacionalnih programov reform in letno poročilo o napredku v luči spomladanskega zasedanja Evropskega sveta 2006

14.  poudarja, da so lizbonski program Skupnosti in nacionalni programi reform v okviru revidirane lizbonske strategije instrumenti, s katerimi se bodo spodbujale in upravičevale strukturne reforme v vseh državah članicah, zlasti glede trga dela in socialne varnosti, kar bo imelo resne ekonomske in socialne posledice, ki jih bodo integrirane smernice in pakt stabilnosti in rasti še okrepili;

15.  je seznanjen z letnim poročilom Komisije o napredku in obžaluje njeno pristranskost pri glavnih prednostnih nalogah za sprostitev poslovnega potenciala in zasebnih naložb, ki jo kaže:

• (i)z upravičevanjem nadaljnje privatizacije na področju socialne varnosti, zmanjševanja socialnih ugodnosti in zviševanja zakonske in dejanske upokojitvene starosti,
• (ii)z vztrajanjem pri povečevanju prožnosti trga dela z novim konceptom „prožne varnosti“ skupaj z zaposljivostjo,

   (iii)   z vezavo naložb v raziskave, razvoj in izobraževanje na razpoloženje prostega trga ter posledično z upravičevanjem izkoriščanja znanja in raziskav,

• (iv)z vztrajanjem pri liberalizaciji energetskih trgov in dajanjem prevelike prednosti dokončanju notranjega trga storitev;

16.  obžaluje nov koncept „prožne varnosti“, ki ga je uvedla Komisija in je opredeljen kot kombinacija dovolj prilagodljivih pogodb o delu s politikami trga delovne sile, ki podpirajo menjave delovnih mest; meni, da lahko potegnemo vzporednico med tem konceptom in konceptom „zaposljivosti“, ki odgovornost za pridobitev zaposlitve prepušča delavcu; poudarja, da oba koncepta spodbujata deregulacijo dela in liberalizacijo začasne brezposelnosti, s čimer ogrožata socialno kohezijo in kakovost dela;

17.  je močno zaskrbljen, ker so glavne smernice druge generacije nacionalnih strateških programov za trajnostne pokojnine v prid privatizaciji socialnega skrbstva, zviševanju upokojitvene starosti in zniževanju ravni prejemkov; obžaluje, da Komisija vztraja pri nadaljnjem utiranju poti za t. i. „modernizacijo“ sistemov socialne varnosti;

18.  meni, da je pritisk, ki ga Komisija in Svet v okviru lizbonske strategije izvajata za nadaljnjo razgradnjo oz. privatizacijo javnega pokojninskega sistema in zvišanje zakonske in dejanske upokojitvene starosti, neupravičen; zavrača vsak poskus zviševanja zakonske upokojitvene starosti;

19.  obžaluje, da je glede osmih ključnih ukrepov EU, ki jih je Komisija predstavila lani, prednost namenjena dokončanju notranjega trga storitev in odobritvi Bolkesteinove direktive; ponovno izraža svojo odločenost upoštevati gospodarski pomen storitvenega sektorja za evropsko gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, vendar meni, da liberalizacija storitev povečuje deregulacijo dela, socialni in okoljski damping ter ogroža javne storitve, delovna mesta ter socialne pravice in pravice potrošnikov; zavrača Bolkensteinovo direktivo in poziva Komisijo, da umakne svoj predlog direktive o storitvah na notranjem trgu;

20.  poudarja, da obstaja nasprotje med spodbujanjem prožnega trga dela in nestalnimi oblikami zaposlitve ter potrebo po spodbujanju kakovosti vseh vidikov dela; ugotavlja, da je reformam trga dela sledil upad rasti produktivnosti; poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo o povezavah med kakovostjo dela in produktivnostjo;

21.  opozarja na globoko zakoreninjen boj in upor delavcev, potrošnikov in uporabnikov javnih storitev proti trenutnemu procesu liberalizacije in reformam dela in socialne varnosti, ter poziva Evropski svet, naj na spomladanskem zasedanju to upošteva in uporabi predloge sindikatov, organizacij potrošnikov in zvez uporabnikov javnih storitev;

22.  obžaluje, da je Komisija v svojem sporočilu, tako kot v spomladanskem poročilu za leto 2005, popolnoma zanemarila socialno agendo – strategijo socialnega vključevanja v boju proti revščini in socialni izključenosti;

23.  obžaluje, da večina nacionalnih programov reform ne omenja strategije socialnega vključevanja, čeprav je to eden izmed stebrov socialne agende in lizbonske strategije, določene marca 2000; ugotavlja da v razširjeni EU revščina ogroža 72 milijonov ljudi; poziva Evropski svet, naj na spomladanskem zasedanju določi ambiciozen cilj prepolovitve stopnje revščine v EU do leta 2010 in prepolovitve ravni neenakosti plač, kot jo prikazuje kazalec S80/S20;

24.  obžaluje, da se večina nacionalnih programov reform osredotoča le na zagotavljanje novih delovnih mest, pri čemer pa zanemarja drugo plat medalje – njihovo kakovost; poudarja, da spodbujanje kakovosti vseh vidikov dela v letnem poročilu o napredku ali v nacionalnih programih reform ni bilo primerno obravnavano, in meni, da bi moralo to biti prednostna naloga EU, saj je tesno povezano s kakovostjo življenja, socialno vključenostjo in produktivnostjo; poziva Evropski svet, naj na spomladanskem zasedanju oblikuje cilj, da bo polovica zaposlenih v EU s pogodbami za določen čas do leta 2010 dobila pogodbo za nedoločen čas;

25.  priznava pomen javnih storitev in njihove dostopnosti za spodbujanje socialne, ekonomske in regionalne kohezije v Evropski uniji; odločno oporeka predsodkom proti državi kot ponudniku storitev splošnega interesa in poziva, naj z javnimi dobrinami upravlja javni sektor;

26.  poudarja, da se mora EU odločno zavzeti za skrajšanje delovnega časa brez znižanja plač, s čimer bo ustvarila nova delovna mesta in povečala produktivnost; poziva Komisijo, da umakne predlog o dopolnitvi direktive o delovnem času;

27.  meni, da so trenutne ocene stroškovne učinkovitosti ali ocene konkurenčnosti, predlagane s pobudo za „boljšo zakonodajo“, pristranske in v prid poslovnim interesom, njihov glavni cilj pa je umik vsakega dela zakonodaje, ki ogroža konkurenčnost ali poslovno donosnost; meni, da presoja vplivov ne bi smela postavljati pod vprašaj začetnih ciljev predlagane ali uveljavljene zakonodaje, in sicer varstva socialnih in okoljskih pravic ter pravic delavcev in potrošnikov;

Na poti do solidarnosti in socialne agende

28.  poudarja, da si mora za oblikovanje širše koalicije, naklonjene spremembam, lizbonska strategija prizadevati za boljše, ne pa šibkejše sisteme socialnega skrbstva (ne da bi ogrozili temeljne pravice do upokojitve, nadomestila zaradi bolezni ali nezaposlenosti ter pridobljene pravice in nadomestila) ter spodbujati trg dela, ki daje prednost kakovosti dela in pravični prerazdelitvi dobička iz proizvodnje;

29.  poudarja, da je trajnostni sistem socialne varnosti najlažje zagotoviti z doseganjem polne zaposlenosti s pravicami, napredno politiko plač in popolno integracijo/legalizacijo delavcev migrantov, enakopravnejšo porazdelitvijo dohodkov, zadostno rastjo produktivnosti in usklajenim bojem proti delu na črno; meni, da je treba zagotoviti in povečati prispevke delodajalcev za socialno varnost; poudarja, da je treba poiskati nove instrumente za financiranje javnih sistemov socialnega varstva, na primer s posebnim obdavčenjem transakcij na kapitalskih trgih ali z viri, ki temeljijo na dodani vrednosti podjetij;

30.  poudarja pomen novega programa socialne politike z naslednjimi cilji:

(i)  razvoj vključujoče in kohezivne družbe, kar predpostavlja ukrepe za stalno zaposlitev in spoštovanje pravic delavcev,

(ii)  spodbujanje družbe, ki temelji na enakosti spolov in boju proti vsem oblikam diskriminacije;

(iii)  porazdelitev ustvarjenega bogastva, da bi povečali blaginjo vseh, kar predpostavlja javne in splošne sisteme socialnega varstva ter splošno dostopnost visokokakovostnih javnih storitev, vključno z zdravjem, izobraževanjem in nastanitvijo;

(iv)  socialna politika, ki upošteva vse skupine;

(v)  participativna demokracija kot sestavni del različnih socialnih politik in politik zaposlovanja;

31.  meni, da demografske spremembe zahtevajo novo in izboljšano izobraževalno in družbeno infrastrukturo tako za mlade kot za starejše, vključno z boljšimi možnostmi za vseživljenjsko učenje, cenovno ugodnim otroškim varstvom, zdravstveno nego in nego starejših; opozarja države članice, da so se na barcelonskem vrhu leta 2002 zavezale, da bodo do leta 2010 omogočile dnevno otroško varstvo več kot 33 % otrok, mlajših od treh let, in 90 % otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti;

32.  se strinja, da so potrebni ukrepi za doseganje enakopravnosti žensk in moških (recimo enaka plača, starševski dopust, dostop do kakovostne zaposlitve), za doseganje boljših pogojev za uskladitev dela in zasebnega življenja, tudi med različnimi fazami poklicnega življenja, ter za izboljšanje obsega in kakovosti infrastrukture, povezane z izobraževanjem in nego vzdrževanih oseb;

33.  vztraja, da so potrebni ukrepi za podpiranje enakosti in boj proti diskriminaciji, zlasti prek novih zakonodajnih pobud, katerih namen je izvajanje 13. člena Pogodbe na področju pravic žensk, priseljencev in invalidov; poudarja tudi, da je treba okrepiti povezavo med Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi akcijskimi načrti za zaposlovanje in družbeno vključenost, da se za slednje zagotovi potrebna sredstva ter omogoči resnično sodelovanje nacionalnih vlad, nevladnih organizacij, ki delujejo na zgornjih področjih, ter partnerjev na trgu dela;

34.  se sklicuje na strategijo Komisije za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti s spodbujanjem lokalnih storitev s sedežem v skupnosti, javnih, socialnih, osebnih in kulturnih storitev ter poklicev na področju varstva okolja; meni, da bi se morala ta strategija osredotočiti tudi na kakovost ustvarjenih delovnih mest, da to ne bi pripeljalo do ustvarjanja "mini-zaposlitev";

35.  meni, da bi morale politike priseljevanja podpirati uspešno gospodarsko in socialno vključevanje priseljencev, kar lahko prispeva k vzdržnosti sistema socialne varnosti; meni, da je uspeh politike zakonitega priseljevanja odvisen tudi od izvajanja celovite in proaktivne strategije za doseganje popolne integracije, ki bi obsegala vrsto družbenih, gospodarskih in državljanskih ukrepov;

Nadaljnje vlaganje v raziskave, izobraževanje in inovacije

36.  meni, da so ekološke inovacije ter raziskovalno in razvojno delo pomembni pri uresničevanju splošne politike trajnostnega razvoja in da prispevajo k ustvarjanju bogastva in delovnih mest; poudarja pomen javnega financiranja osnovnih in uporabnih raziskav za doseganje teh ciljev;

37.  poudarja, da je treba ekspanzivno makroekonomsko politiko usmerjati v spodbujanje ekoloških inovacij, saj bo trajnostni razvoj možen le, če bo povečanje povpraševanja in gospodarsko rast spremljalo zmanjšanje porabe energije in surovin;

38.  meni, da morajo biti naložbe v raziskave in razvoj usmerjene k izboljšanju kakovosti življenja in spodbujanju trajnostnega razvoja ter da se mora 7. okvirni raziskovalni program (2007–2013) osredotočiti na družbene vede, informacijsko družbo (vključno s programsko opremo, temelječo na brezplačni odprti kodi), preventivno in javno zdravstveno varstvo, varnost hrane, nadzor nad kemikalijami, ekološke tehnologije in dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem, na primer obnovljive vire energije in okolju prijazno kmetijstvo, kot je pridelava biohrane;

39.  meni, da bi morala EU te strateške prednostne naloge uresničevati z okrepitvijo svojih zmogljivosti za inovacije in raziskave, ter v zvezi s tem obžaluje zmanjšanja sredstev za to področje, ki ga je decembrski Evropski svet predlagal v okviru finančne perspektive 2007 - 2013;

40.  poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za politiko, ki bi spodbujala inovacije v srednje velikih podjetjih, pa tudi v 20 milijonih evropskih malih podjetij, ki največ prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v Evropi; meni, da je večja dostopnost 7. okvirnega programa raziskav za mala in srednje velika podjetja ključnega pomena za okrepitev njihove zmožnosti ustvarjanja delovnih mest;

41.  je zaskrbljen zaradi prevelikega poudarka na izkoriščanju znanja in raziskav in svari pred nevarnostjo, da bodo luč dneva ugledale le tiste uporabne raziskave, ki so tržno zanimive in obetajo največje zaslužke;

42.  poudarja, da je zviševanje splošne ravni izobrazbe in usposobljenosti prebivalstva pomembno za spodbujanje inovativnosti ter raziskovalnega in razvojnega dela, ter meni, da so večja vlaganja v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ključnega pomena za doseganje teh ciljev; meni, da je treba izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja na različnih stopnjah ter povečati dostopnost visokošolskega izobraževanja; poudarja, da bi morala podjetja več vlagati v usposabljanje svoje delovne sile;

43.  vabi države članice, da se osredotočijo najprej in predvsem na problem osipa v osnovnih in srednjih šolah; meni, da je stopnja osipa v šolah EU, kjer približno 1 učenec od 5 pusti šolo, nesprejemljivo visoka; poziva spomladanski Evropski svet, da si zastavi ambiciozne cilje za zmanjšanje te številke za polovico do leta 2010; je zaskrbljen, ker meni, da je specifični cilj predlogov Komisije za naslednji spomladanski Evropski svet iskanje zaposlitev za mlade, ki so pustili šolo, ter posledično znižanje stopnje osipa v šoli;

Skladni energetski politiki naproti

44.  meni, da sta energija in oskrba z njo bistvenega pomena za gospodarski razvoj in dobrobit prebivalstva; poudarja, da je energija javno dobro in njeno zagotavljanje javna storitev; obžaluje, da večina nacionalnih reformnih programov ter letno poročilo o napredku dajeta prednost ciljem liberalizacije energetskih trgov do leta 2007, kot so se v Svetu dogovorile države članice; opozarja, da liberalizacija lahko povzroči dvigovanje cen in ogrozi zagotavljanje storitve;

45.  meni, da bi si morale države članice in EU pogumno prizadevati, da prekinejo svojo odvisnost od fosilnih goriv ter da obrnejo sedanji nevzdržni trend; poudarja, da mora biti ekološka in družbena vzdržnost osrednja točka v programih javnih vlaganj EU in držav članic; ugotavlja, da bi bilo treba investicije usmerjati v obnovljive vire energije ter ločiti gospodarsko rast od rasti energije in uporabe virov, izboljšati energetsko učinkovitost in z zmanjšanjem splošne ravni uporabe spodbujati varčevanje z energijo; meni, da bi moral biti hiter prehod k obnovljivim vrstam energije osrednja točka lizbonske strategije ter ena od glavnih prednostnih nalog Sedmega okvirnega programa Skupnosti za raziskave;

46.  meni, da je skladna energetska politika ključnega pomena za trajnostni razvoj, ki pomeni zmanjšanje porabe, izboljšanje učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije; ugotavlja, da bi moral spremenjen pristop k uporabi energije voditi k približno 20 % zmanjšanju trenutne energetske porabe v Evropi; v tej zvezi meni, da bi morale razprave v okviru spomladanskega Evropskega sveta o energetskih vprašanjih pripeljati do konkretnih ukrepov na področju varčevanja z energijo, učinkovite uporabe virov in nadaljnjega spodbujanja obnovljivih virov energije;

47.  poudarja, da bi morala Evropska unija vložiti velika sredstva v uresničevanje pomembnega potenciala varčevanja z energijo, pri čemer bi hkrati ustvarili delovna mesta v sektorjih, ki bi bili v najkrajšem času zmožni prihraniti največ, še posebej v gradbenem sektorju, ki porabi več kot 40 % vse energije v 25 članicah EU;

48.  se zaveda, da dolgoročne zanesljive oskrbe z energijo ni mogoče zagotoviti brez prehoda k obnovljivim virom energije in poziva k večjim prizadevanjem za polno uresničevanje zastavljenih ciljev v zvezi z obnovljivimi viri, elektriko iz obnovljivih virov, biogorivi in energetsko učinkovitostjo; poziva države članice in Komisijo, da določijo spodbude in da vlagajo v obnovljive vire energije ter s tem izpolnejo in presežejo zastavljene cilje glede obnovljivih virov energije;

49. meni, da ustvarja boj proti podnebnim spremembam gospodarske in družbene priložnosti, ki lahko pripomorejo h krepitvi strategije trajnostnega razvoja; opozarja na potrebo po pravno zavezujočih ciljih v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov; poziva Komisijo, naj pri pogovorih z mednarodnimi partnerji, zlasti z Združenimi državami, poudari potrebo po zaščiti podnebja in tudi to, da odnosi med EU in tretjimi državami ne morejo biti neokrnjeni, če ne bo sprejeto konstruktivno stališče glede tega vprašanja;

50.  poudarja, da v okviru trajnostnega razvoja obstajajo možnosti za alternative in soodvisnost med energijo, okoljem in kmetijstvom, ki so v prid državljanov in kakovosti njihovega življenja, kot tudi v prid udeleženih gospodarskih sektorjev; kljub temu meni, da je treba ustvariti primerno ravnovesje med posevki za prehrambene namene in tistimi, ki služijo proizvodnji energije, da ne bosta ogroženi neodvisnost in varnost hrane;

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL C 320, 15.12.2005, str. 164.