Predlog resolucije - B6-0162/2006Predlog resolucije
B6-0162/2006

PREDLOG RESOLUCIJE

9.3.2006

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo
-Graham Watson v imenu skupine ALDE o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo

Postopek : 2005/2652(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0162/2006
Predložena besedila :
B6-0162/2006
Sprejeta besedila :

B6‑0162/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2005 o pripravi vmesne revizije lizbonske strategije[1],

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2005-2008)[2],

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2005 z naslovom: "Lizbonski program Skupnosti"[3],

-   ob upoštevanju 25 nacionalnih programov reform v okviru lizbonske strategije, kot so jih predstavile države članice,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. januarja 2006 z naslovom: "Letno poročilo o napredku",

-   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih marca 2000, marca 2001, marca 2005 in oktobra 2005,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

Splošne ugotovitve

  • 1.z zadovoljstvom ugotavlja, da je oživitev lizbonske strategije, sklenjena na lanskoletnem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, prispevala k temu, da so vse države članice predlagale akcijske načrte, ki se osredotočajo na prednostna področja, kot so raziskave in razvoj ter inovacije in izobraževanje; ponovno z zadoščenjem ugotavlja, da je to privedlo do razčistitve vprašanja odgovornosti na evropski in nacionalni ravni ter do boljšega razumevanje in delitve tega kompleksnega strateškega pristopa;
  • 2.vendarle poudarja, da je treba hitro in učinkovito izvesti nacionalne programe reform; naglašuje, da je v podporo gospodarski rasti med drugim potreben gospodarski okvir; zato države članice in Unijo poziva, naj oceni vprašanje, ali davčni sistemi ter raziskovalna in industrijska politika ponujata prave spodbude ter se dogovori za skladno evropsko naložbeno strategijo na podlagi štirih prednostnih nalog, ki jih je predlagala Komisija in vključujejo raziskave in razvoj ter inovacije, izobraževanje, vseživljenjsko učenje in socialne storitve, kot tudi vzpostavitev podjetništvu naklonjenega okolja;
  • 3.poudarja, da so politične zaveze v zvezi s temi štirimi prednostnimi nalogami nezdružljive s finančno perspektivo, ki predvideva precejšnje omejitve za predloge izdatkov za ključne lizbonske programe in proračunske postavke;

Nacionalni akcijski načrti in evropska strategija rasti in zaposlovanja

  • 4.poudarja pomen dokončnega oblikovanja notranjega trga s polno izrabo njegovih štirih temeljnih načel – prostega pretoka kapitala, blaga, oseb in storitev; v tem smislu poudarja, da je sprejetje direktive o storitvah nujno za odprtje velikanskega trga storitev EU ter za prispevek k močnemu evropskemu gospodarstvu in dolgoročnemu ustvarjanju delovnih mest v skladu z revidirano lizbonsko strategijo.
  • 5.meni, da bi bilo napak poudarjati zgolj vidika konkurenčnosti in rasti, saj je predpostavka za javno podporo lizbonske strategije prava socialna razsežnost;
  • 6.ugotavlja, da so nacionalni pristopi k integriranim smernicam v obliki nacionalnih akcijskih načrtov različni, in meni, da je treba vzpostaviti skupno strukturo kot osnovo za nacionalne akcijske načrte, ki bo omogočala boljšo primerjalno analizo učinka predlaganih akcij na ravni držav članic kot tudi odprt in konstruktiven dialog o doseženem napredku na evropski ravni;
  • 7.je prepričan, da so raziskave, inovacije, spodbujanje podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti MSP in zagotavljanje ustreznih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih mrež ključni koncepti za prenos lizbonske strategije na raven regionalnega in lokalnega upravljanja;
  • 8.meni, da sta dolgoročna stabilnost in trajnost javnih financ predpogoj za dosego ciljev lizbonske strategije; poziva EU, naj razdrobljene strategije rasti Unije poveže v eno samo skladno in celovito strategijo, da bo Evropska unija prevzela vodilno vlogo na področju nove generacije izdelkov in proizvodnih metod, ki vključujejo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter tehnologije za trajnostni razvoj, ki učinkovito izrabljajo vire;
  • 9.pozdravlja dejstvo, da je mnogo držav članic v svojih nacionalnih akcijskih načrtih predvidelo tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, najsibo na področju raziskav, javno-zasebnega partnerstva ali izobraževanja;
  • 10.opozarja na zmogljivosti ekoloških inovacij in okoljskih tehnologij, po katerih globalno povpraševanje vztrajno narašča in ki bi lahko spodbujale rast in zaposlovanje, ter na pozitivne učinke na zaposlovanje, ki bi jih prinesla preložitev davčnega bremena z dela na uporabo virov in degradacija okolja; Komisijo in države članice poziva k nadaljnjemu raziskovanju teh sinergij;
  • 11.meni, da so nacionalni parlamenti ustrezen forum za razpravo o nacionalnih ciljih, njihovo uzakonitev in seznanitev z njimi ter za spodbujanje javne razprave za določitev nacionalnih akcijskih načrtov; poziva Evropski svet in Komisijo, naj skupaj oblikujeta jasne postopke, da ugotavita, katere pravne predpise je potrebno poenostaviti ali kodificirati; nadalje poziva Komisijo, naj pripravi predlog za strategijo o tem, kako in kje uporabljati koregulacijo in prostovoljne sporazume;
  • 12.poziva države članice, naj hitro in natančno prenesejo zakonodajo EU v nacionalno pravo in učinkovito izvajajo nacionalne programe reform, hkrati pa pravočasno obveščajo Evropski parlament in mu s tem omogočijo izvajanje podrobnega nadzora; meni, da je treba oceniti vpliv teh ukrepov na proračun; zahteva resnično neodvisno presojo vplivov in boljše posvetovanje z zainteresiranimi stranmi;
  • 13.pozdravlja pojasnitev vprašanja odgovornosti različnih institucionalnih ter gospodarskih in družbenih dejavnikov na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter meni, da je to ključnega pomena za razvoj občutka lastne odgovornosti ter za vidnost in zanesljivost vpletenih; poudarja, da trden institucionalni okvir predstavlja osnovo za večje zaupanje državljanov; meni, da bi bilo treba poudariti in deliti pozitivne izkušnje ter spodbujati dobre prakse; poudarja pomembnost določitve jasnega časovnega načrta za izvajanje in opredelitve ciljev kot tudi učinkovite nadzorne sheme; meni, da je poštena konkurenca med državami članicami pozitiven dejavnik pri izboljšanju celotne evropske konkurenčnosti, blaginje in visokih socialnih standardov;
  • 14.meni, da sta dobro delujoč notranji trg kot tudi dobro delujoč trg delovne sile v 25 državah članicah, ki ohranjata socialne in okoljske standarde, ključnega pomena za sprostitev evropskega konkurenčnega potenciala, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest; poziva države članice, naj čim prej preidejo k povsem prostemu pretoku državljanov in delavcev znotraj EU; odobrava spodbujanje kakovosti vseh vidikov dela ter pripisuje velik pomen okrepljenim akcijam proti revščini ter za spodbujanje socialne vključenosti;
  • 15.je prepričan, da bi s sprostitvijo vseh zmožnosti srednje velikih in malih podjetij ustvarili nove priložnosti in tako v gospodarstvo pritegnili mlade ljudi, okrepili sisteme inovacij ter spodbudili naložbe zasebnega sektorja v razvoj in raziskave;
  • 16.poziva k temu, da bi pri vrednotenju in predstavitvi nacionalnih lizbonskih programov ter v dokumentih Komisije in Sveta, povezanih z lizbonsko strategijo, upoštevali izbran sklop kazalnikov o obremenitvi okolja;
  • 17.opozarja, da kazalniki niso ključnega pomena le za ocenjevanje, temveč tudi za spremljanje ukrepov posameznih politik na nacionalni in evropski ravni;
  • 18.meni, da Unija nima osnovnih podatkov, potrebnih za primerjavo splošnih gospodarskih, okoljskih in socialnih razmer z razmerami v drugih regijah in državah, in poziva Komisijo, naj predlaga pripravo takšnih pregledov;
  • 19.poziva Evropsko Komisijo, naj zagotovi, da bodo evropski strukturni skladi uporabljeni v skladu s prednostnimi lizbonskimi cilji in naj še posebej sistematično spremlja uspešnost evropskih regij pri doseganju lizbonskih ciljev; na podlagi teh informacij in statističnih podatkov bodo lahko regije oblikovale učinkovita merila za medsebojno primerjavo ter posledično določila tudi najboljše prakse;
  • 20.opozarja, da bo dokončanje projekta vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) igralo ključno vlogo pri doseganju ciljev lizbonskega programa ter da EU, če želi spodbuditi takšno rast, nujno potrebuje učinkovito, okolju prijazno in trajnostno prometno omrežje, sestavljeno iz železnic, celinskih in pomorskih plovnih poti, pa tudi pristanišč in letališč; zato poziva vse vpletene strani, naj zagotovijo, da bo projekt TEN-T mogoče izpeljati;

Staranje prebivalstva in demografski izzivi

  • 21.ugotavlja, da lahko daljša življenjska doba poleg tega, da prinaša nove priložnosti za našo družbo, sproži medgeneracijska nasprotja zaradi težav s financiranjem sistema socialnega varstva in pokojninskega sistema, do katerih bo nedvomno prišlo zaradi naglega porasta neaktivnega prebivalstva in zmanjšanja, ali v najboljšem primeru ustalitve števila aktivnih prebivalcev; vsaka država v Uniji bo morala o ukrepih glede sistema socialnega varstva in pokojninskega sistema odločati sama; meni, da bodo nizka gospodarska rast, pretirano zadolževanje in velika brezposelnost ta demografski izziv občutno zaostrili; sklepa, da bo uresničevanje lizbonske strategije, ki predvideva oblikovanje vključujoče in konkurenčne družbe na področju gospodarstva, znanja in inovacij, pa tudi pospeševanje zdravja in skrbi za okolje, ključnega pomena pri ublažitvi neugodnih posledic demografskih sprememb;
  • 22.poudarja, da bo prepozno ukrepanje ali neukrepanje v zvezi z okoljskimi izzivi povzročilo višje stroške, kar bo neugodno vplivalo na kakovost življenja in povečalo finančno breme prihodnjih generacij; zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za opredelitev posledic in določitev stroškov, ki jih povzroča neukrepanje na ravni držav članic in Skupnosti, pa tudi za opredelitev ugodnih učinkov preventivnega ukrepanja, saj tega vidika ne vsebujejo ne nacionalni ne lizbonski programi;
  • 23.meni, da demografske spremembe zahtevajo novo in izboljšano izobraževalno in družbeno infrastrukturo tako za mlade kot za starejše, vključno z boljšimi možnostmi za vseživljenjsko učenje, cenovno ugodnim otroškim varstvom, zdravstveno nego in nego starejših; opominja države članice, da so se na barcelonskem vrhu leta 2002 zavezale, da bodo do leta 2010 omogočile dnevno otroško varstvo več kot 33 % otrok, mlajših od treh let, in 90 % otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti;
  • 24.opozarja, da je posodobitev socialne države v vsej EU politična nujnost; vztraja, da se je treba pri skrbi za to, da se bodo ljudje z zaupanjem in brez težav soočili z gospodarskimi spremembami, upoštevati tudi socialno razsežnost evropskih gospodarstev – socialne pravice, socialno varstvo in socialni dialog; potrjuje, da je treba pri uvajanju reform zagotoviti primerno ravnovesje med prilagodljivostjo in varnostjo zaposlitve ("prilagodljivo varnost");
  • 25.meni, da mora evropska družba izkoristiti strokovno znanje in veščine generacije starejših državljanov; poziva Komisijo in države članice, da oblikujejo "strategijo aktivnega staranja", vključno z ukrepi za njihovo lažjo integracijo in spodbudami za postopnejše upokojevanje; poziva Komisijo, naj razširja najboljše prakse držav članic za pripravo na upokojitev in pomoč upokojenim pri iskanju novih dejavnosti po njihovi izbiri;
  • 26.za dosego ciljev lizbonske strategije je treba sprejeti ustrezne ukrepe za starejše generacije, da bodo šle lažje v korak s tehnološkimi inovacijami, da ne bodo tako ranljive in izpostavljene socialni izključenosti ter bodo bolje vključene v trg dela;
  • 27.poziva Komisijo, naj dopolni strategijo za ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tako, da pozove države članice k spodbujanju lokalnih storitev, ki slonijo na Skupnosti, socialnih, osebnih in kulturnih storitev ter poklicev na področju okoljevarstva; meni, da lahko nebirokratske pobude, kot so "kuponi" za sezonsko in začasno delo v Franciji ("chèques services"), ustvarijo veliko novih delovnih mest in dejansko omejijo delo na črno;
  • 28.poziva države članice, naj si dosledno prizadevajo opredeliti vse ovire, ki stojijo na poti povečanju stopnje rodnosti, vključno z ovirami zunaj delovnega mesta, kot so davčna politika, dostop do stanovanjskega trga, otroško varstvo in nakupovalni čas; poudarja potrebo po prilagodljivem delovnem času za ženske in moške, da bodo lažje združevali delo in družinsko življenje, ki ne bi smelo biti povod za opustitev poklicne kariere, temveč bi moralo izvirati iz svobodne odločitve; poudarja, da sta zdravo okolje in skrb za zdravje nasploh ključna dejavnika za dolgoročno gospodarsko rast in družbeno blaginjo;
  • 29.poudarja, da je medgeneracijska solidarnost poleg težav zaradi staranja prebivalstva temeljni problem v tistih državah članicah, ki tekoče javne izdatke financirajo s krediti; vztraja, da je treba koncept trajnostnega razvoja razumeti tako, da prihodnjim generacijam ne bi naprtili nesprejemljivega bremena dolgov; poudarja potrebo po dolgoročni perspektivi, s katero bi se izognili obremenitvi mladih in prihodnjih generacij s prekomernimi dolgovi;
  • 30.meni, da je zdravstveni vidik demografskih sprememb izjemno pomemben in se ga je treba lotiti tako iz človeškega kot iz finančnega zornega kota; poudarja, da potrebe po zdravstvenem varstvu in dolgoročni oskrbi zaradi staranja prebivalstva naraščajo; je prepričan, da so naložbe v ukrepe za preprečevanje dolgotrajnih bolezni pomembne; opominja, da so ljudje lahko dlje aktivni in opravljajo svoje delo, če so dobrega zdravja;
  • 31.meni, da mora priseljevalna politika za lažje premagovanje demografskih izzivov Evrope spodbujati uspešno gospodarsko, socialno in pravno vključevanje priseljencev, vendar priznava, da to ne bo rešilo vseh težav, povezanih z demografskimi spremembami; meni, da je uspeh politike zakonitega priseljevanja odvisen tudi od izvajanja celovite in proaktivne strategije za popolno integracijo, ki bo obsegala vrsto družbenih, gospodarskih in državljanskih ukrepov, programe uvajanja in jezikovno izobraževanje;
  • 32.opozarja, da ukrepi, ki pri priseljevanju dajejo prednost kvalificiranim delavcem, šibijo gospodarstva držav, iz katerih so kvalificirani priseljenci prišli, in le kratkoročno rešujejo vprašanje demografskih sprememb; vseeno opozarja, da je treba podrobno oceniti vpliv politike priseljevanja, ki daje prednost kvalificiranim delavcem, na gospodarstvo njihovih matičnih držav;

Inovacije in raziskave, pravice intelektualne lastnine in vseživljenjsko učenje

  • 33.je prepričan, da so inovacije eden poglavitnih temeljev bogastva, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, saj krepijo evropsko konkurenčnost in prispevajo k uresničevanju splošne politike trajnostnega razvoja;
  • 34.je prepričan, da morajo EU in države članice proračunsko porabo prilagoditi glavnim ciljem lizbonske strategije, in sicer z okrepitvijo evropskih raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti ter vseživljenskega učenja, kar vključuje tudi uporabo novih finančnih instrumentov; kljub temu vztraja, da morajo biti takšne politike osredotočene na področja splošnega interesa;
  • 35.spodbuja Komisijo, naj pripravi pilotne raziskovalne in razvojne projekte, ki bodo omogočili oblikovanje evropskega pogleda in razvoj evropskega mišljenja na tem področju;
  • 36.ugotavlja, da javni sektor zaostaja za lizbonskimi cilji na področju raziskovanja, pa tudi zasebni sektor nasploh v raziskave in razvoj še zdaleč ne vlaga predvidenih 2 % BDP; zato poziva zasebni sektor, naj si bolj prizadeva, da bo dosegel delež treh odstotkov, ki je bil zastavljen kot cilj;
  • 37.ugotavlja, da zlasti srednje velika podjetja ne vlagajo dovolj v raziskave; poziva države članice, naj bolj spodbujajo vlaganja v srednje velikih podjetjih, pa tudi v 20 milijonih evropskih malih podjetij, ki največ prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v Evropi; meni, da je večja dostopnost 7. okvirnega programa raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti za mala in srednje velika podjetja ključnega pomena za to, da bodo omenjena podjetja lahko ustvarjala nova delovna mesta;
  • 38.ugotavlja, da se zaostanek Evropa v raziskavah in razvoju v primerjavi z Japonsko in ZDA kaže predvsem v neuravnoteženem deležu raziskovalcev v zasebnem sektorju (80 % v ZDA, 50 % v Evropi); se zavzema za ukrepe za izboljšanje mobilnosti raziskovalcev in zagotavljanje boljše infrastrukture, da bi pritegnili več študentov v raziskovalne poklice;
  • 39.poziva k izvedbi ukrepov, ki bi omogočali, da bi evropske univerze opremili v skladu z najvišjimi raziskovalnimi standardi; poleg tega poziva k okrepljenemu sodelovanju med visokimi šolami, industrijskim in trgovinskim sektorjem ter k boljšemu obveščanju o rezultatih raziskav, njihovi širitvi in uporabi;
  • 40.meni, da je vseživljenjsko učenje nujnost; da bo evropska industrija lahko ostala konkurenčna, je treba izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja na različnih stopnjah ter povečati dostopnost visokošolskega izobraževanja; meni, da se morajo sistemi izobraževanja in usposabljanja osredotočiti na tista področja, kjer v Evropi primanjkuje usposobljenih ljudi, ter se odzivati na zahteve in potrebe hitro spreminjajočega se trga dela in tehnološke družbe;
  • 41.poziva države članice, da najprej in največ pozornosti posvetijo problemu učencev, ki ne končajo osnovne ali srednje šole, in da izboljšajo ponudbo na področju izobraževanja in nepretrganega učenja; opozarja na ogromne razlike med državami članicami;
  • 42.ocenjuje, da število uporabnikov interneta nenehno narašča; meni, da bi moralo biti vsem mladim Evropejcem omogočeno, da se naučijo delati z elektronskimi napravami; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo najkasneje do leta 2010 pouk računalništva v celoti vključen v šolske programe in da se bo na vseh šolah zagotovilo uvedbo in učinkovito uporabo računalništva;
  • 43.poudarja potrebo po prenovi obstoječe zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine; opozarja, da znašajo stroški prijave patenta v EU med 37.500 in 57.000 evrov, medtem ko enak postopek v ZDA stane le kakih 10.000 evrov; mala in srednje velika podjetja pri pridobivanju patentov močno ovirata administracija in trajanje postopkov; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine ter čim prej predstavi predlog o uskladitvi in medsebojnemu priznavanju patentne zakonodaje med državami članicami, kar bi zagotavljalo večjo pravno varnost in spodbujalo inovativnost;
  • 44.močno podpira 1. okvirni program konkurenčnosti in inovacij ter poudarja, da je resnična zavezanost lizbonski strategiji nerazdružljivo povezana s cilji, dejavnostmi in finančnimi sredstvi; poziva Komisijo, da iz programa konkurenčnosti in inovacij oblikuje uspešno osnovo za politiko EU na področju inovacij; poudarja potrebo po okrepitvi programa s finančnimi orodji Evropskega investicijskega sklada, da bi financiranje malih in srednje velikih podjetij okrepili z rizičnim kapitalom in poroštvi ter razširili dejavnosti programa na financiranje prenosa tehnologije; opozarja, da je Parlament inovacijam namenil prednostno mesto v finančni perspektivi, in poziva Evropski svet, naj izpolni večkratne obljube;
  • 45.ugotavlja, da je med 20 vodilnimi tehnološkimi podjetji 19 ameriških in eno švicarsko in da si EU na tem področju ne more več privoščiti vse večjega zaostanka ter da mora biti Komisija sposobna podpreti osnovne raziskave v vseh državah članicah;

Energetska politika

  • 46.meni, da je za evropsko gospodarsko rast in trajno blaginjo evropskih državljanov nujna skladna energetska politika; posebej poudarja, da je zanesljiva preskrba z energijo v luči evropske odvisnosti od uvoza iz tretjih držav strateškega pomena; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje dolgoročnega ravnovesja med dobavo in povpraševanjem;
  • 47.se strinja s sklepom Sveta, da bi moral skupni pogled na strategijo zanesljive oskrbe spoštovati geografske, gospodarske, regionalne, podnebne in strukturne razlike med državami članicami, da bi moral spodbujati nadaljnje odpiranje trga v EU, biti usklajen s trajnostnim razvojem in z obveznostmi glede podnebnih sprememb v okviru energetskega sektorja ter prispevati dodano vrednost prek ukrepov posameznih držav članic;
  • 48.poziva Komisijo, naj v luči sklepa vrha v Hampton Courtu, po katerem se od nje zahteva oživitev energetske politike Skupnosti, pospeši pripravo predloga na to temo; nadalje poziva Komisijo, naj odločneje ukrepa pri zagotavljanju zanesljivih, konkurenčnih energetskih virov brez emisij ogljikovega dioksida ter okolju prijazne oskrbe z energijo, ki naj bo dovolj raznolika, da se bo mogoče izogniti preveliki odvisnosti od enega vira energije;
  • 49.zato z veseljem pričakuje spomladanski vrh Evropskega sveta in njegovo razpravo o energetskih vprašanjih, ki naj bi privedla zlasti do kokretnih dejanj na področju varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti in nadaljnjega spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije ter tako prispevala k doseganju ciljev kjotskega protokola o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih ciljev;
  • 50.vztraja, da morajo raziskave in razvoj ter inovacije na področju energetike ostati prednostna naloga; poziva države članice k dolgoročni zavezanosti k povečanju finančnih sredstev za raziskave in razvoj ter k ustanovitvi evropskega območja energetskih raziskav; priznava, da bi moral spremenjen pristop k uporabi energije voditi k približno 20-odstotnemu zmanjšanju trenutne energetske porabe v Evropi, pri čemer ne bi smeli v osnovi izključiti nobenega pristopa;
  • 51.poudarja, da bi morala Evropska unija pri iskanju tehnoloških odkritij vložiti dovolj sredstev v razvoj čistejših in učinkovitejših tehnologij, na primer za pridobivanje čistega ogljika in izločevanje ogljikovega dioksida, ter novih energetskih virov in izboljšanje jedrske varnosti;
  • 52.ugotavlja, da obstajajo velike možnosti za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje onesnažujočih emisij ter svetovni trg za novo opremo in sisteme, ki temeljijo na tehnologiji čistega premoga; industrijo in 7. okvirni raziskovalni program poziva k uspešnemu prikaz delovanja pogonskih sistemov na čisti premog;
  • 53.poziva k povečanju naporov, ki bi zagotovili, da bi države članice izvajale obstoječo zakonodajo o notranjem energetskem trgu, in bi v celoti izpolnili cilje v zvezi z obnovljivimi viri, biogorivi in energetsko učinkovitostjo; pozdravlja direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah, sprejeto 13.12.2005, ter poziva k njenemu čimprejšnjemu izvajanju v celotni EU;
  • 54.meni, da so povečane naložbe v čistejše in učinkovitejše tehnologije bistvenega pomena ter da bi lahko EU ogromno pridobila z izvozom teh tehnologij v države, ki bodo zaradi močnega porasta energetske porabe prisililjene vlagati obsežna sredstva v postopke za izboljšanje učinkovitosti;
  • 55.vabi Komisijo in Svet, naj v zvezi z energetsko politiko poskrbita za vsestransko sodelovanje z vsemi državami, ki porabijo velike količine nafte in zemeljskega plina, med katerimi so na prvem mestu Združene države, Japonska, Kitajska in Indija; meni, da bi lahko takšno sodelovanje omililo trenja, povezana z oblikovanjem cen nafte in zemeljskega plina, še posebej če bi s kodeksom ravnanja odpravili rivalstvo med največjimi regijami proizvajalkami ter hkrati omogočili izmenjavo najboljših tehnologij na področjih varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti in okolju prijaznih energetskih virov;
  • 56.opozarja na svetovno priznano strokovno znanje Evrope na področju jedrske energije, ki predstavlja eno od rešitev za energetsko odvisnost in podnebne spremembe; to znanje je povezano predvsem z zmogljivostmi in kakovostjo proizvodnih obratov in postopkov razgradnje (ponovne vzpostavitve prvotnega stanja v izrazju Mednarodne agencije za atomsko energijo);
  • 57.meni, da ponuja boj proti podnebnim spremembam gospodarske in družbene priložnosti, ki lahko pripomorejo k okrepitvi strategije trajnostnega razvoja ali t.i. tretjega lizbonskega stebra; meni, da je treba sedaj dobro preučiti razvoj kjotskega okvira po letu 2012, da bodo lahko trgi pri večjih programih naložb upoštevali stroške ogljika;
  • 58.priznava, da jedrska energija pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo ni nepomembna, saj predstavlja pomemben delež različnih energetskih virov in po ocenah preprečuje nastanek 312 milijonov ton emisij CO2 na leto (7% vseh emisij toplogrednih plinov v EU); zadnje ocene kažejo na 12-odstotno porast emisij CO2 v EU, ki s tem močno zaostajajo za kjotskim ciljem znižanja za 8 odstotkov;
  • 59.se zaveda, da dolgoročne zanesljive oskrbe z energijo ni mogoče zagotoviti brez razvoja obnovljivih virov energije gospodarskega in ekološkega pomena; poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje tržne spodbude, da bi obnovljivi viri energiji kar najhitreje postali dobičkonosni, ter tako na dolgi rok zmanjša odvisnost EU od politično nestabilnih držav izvoznic; se zaveda, da je mogoče iz obnovljivih virov energije proizvesti le omejen delež oskrbe z energijo;
  • 60.spodbuja Komisijo, naJ pri obravnavi energetskega vprašanja upošteva različne vidike, kot so raznolikost energetskih virov, razvoj trga, naložbe, sredstva za raziskave in možnost oblikovanja in razvijanja sistema izmenjave podatkov med državami članicami;
  • 61.meni, da pomanjkanje medsebojnega povezovanja infrastruktur držav članic predstavlja oviro za notranji trg, in poziva države članice, naj za rešitev tega problema izgotovijo energetska omrežja v okviru vseevropska energetska omrežja; na nacionalni ravni bi morale države članice zagotoviti enakomerno porazdeljenost obratov za proizvodnjo energije na njihovem ozemlju ter njihovo bližino krajem največje porabe;
  • 62.obžaluje dejstvo, da namerava Evropski svet zmanjšati obseg sredstev, ki jih je za vseevropska omrežja v naslednji finančni perspektivi zahteval Parlament; priporoča izrabo možnosti, ki se bodo za izboljšanje elektronskega upravljanja prometnega toka ponudile ob skorajšnjem začetku delovanja sistema GALILEO, in sicer s postopno uvedbo elektronskega sistema plačevanja cestnin, ki bo preprečeval prometne zastoje in vključil uporabnike v plačevanje dejanskih stroškov mobilnosti;
  • 63.pozdravlja celostni pristop in sklepe skupine na visoki ravni „CARS21” in pričakuje od Komisije, da bo upoštevala sprejeti časovni razpored in kmalu predstavila predloge za zmanjšanje emisij onesnaževal iz osebnih in tovornih vozil, še posebej z izboljšanjem tehnologije vozil (hibridna vozila) in uporabo druge generacije biogoriv (pridobljenih iz velikega števila različnih surovin); vabi države članice, naj sledijo švedski pobudi in uvedejo obvezno prodajo biogoriv na vseh bencinskih črpalkah;
  • 64.meni, da bi lahko evropsko kmetijstvo po zaslugi spodbujanja pridelave kultur, uporabnih za proizvodnjo biogoriv, prodrlo na nove trge, kar bi posredno prispevalo k zagotavljanju varne hrane v Evropi;
  • 65.prav tako opozarja na že obstoječe evropske primere uporabe biomase za ogrevanje in električno dobavo, kar kaže na obstoječe možnosti za alternativne vire in na povezanost energij, okolja in kmetijstva v okviru trajnostnega razvoja v prid državljanom in kakovosti njihovega življenja ter udeleženim gospodarskim sektorjem;
  • 66.poudarja pomen popolnega delovanja notranjega trga s pošteno in nediskriminativno konkurenčnostjo ter pomen nadaljnje liberalizacije energetskih trgov do leta 2007, za katero so se sporazumele države članice;
  • 67.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.