Predlog resolucije - B6-0525/2006Predlog resolucije
B6-0525/2006

PREDLOG RESOLUCIJE

10.10.2006

k vprašanju za ustni odgovor B6‑0435/2006
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga vlaga Joseph Daul
v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
o razmerah v sektorju drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi

Postopek : 2006/2612(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0525/2006
Predložena besedila :
B6-0525/2006
Sprejeta besedila :

B6‑0525/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v sektorju drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi

Evropski parlament

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 28. junija 2006 o razmerah v sektorju drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi (KOM(2006) 345),

–  ob upoštevanju Uredb Sveta (ES) št. 2200/96[1], 2201/96[2], 2202/96[3] in 2699/2000[4], ki predstavljajo podlago skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2001 o poročilu Komisije Svetu o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (KOM(2001) 0036)[5],

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1432/2003[6] o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/1996 glede pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev ter Uredbe Komisije (ES) št. 1433/2003[7] o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/1996 glede operativnih skladov, operativnih programov in finančne pomoči,

–  ob upoštevanju Uredb Komisije (ES) št. 1535/2003[8], 2111/2003[9] in 103/2004[10], ki poenostavljajo določbe veljavnih uredb v sektorju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003[11] in Uredbe Komisije (ES) št. 2237/2003[12] o posebnih ukrepih podpore proizvajalcem oreškov,

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z naslovom "Širitev EU: posledice v sektorju sadja in zelenjave" (DG AGRI, C-4, april 2004),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. avgusta 2004 o poenostavitvi skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo (KOM(2004) 0549),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 3. septembra 2004, ki vsebuje analizo skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo (SEC(2004) 1120),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2005 o poenostavitvi skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo (P6_TA(2005)0174),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 28. junija 2006, ki vsebuje pregled sektorja drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi v EU (SEC(2006) 838),

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ker cilji skupne kmetijske politike vključujejo povečanje produktivnosti kmetijstva, zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetijskih skupnosti, stabiliziranje trgov ter zagotavljanje oskrbe in zmernih cen za potrošnike,

B.  ker Rimska pogodba predlaga, da se pri izvajanju SKP upošteva posebna narava kmetijske dejavnosti, ki izhaja iz socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih razlik med različnimi kmetijskimi regijami, kakor tudi potreba po postopnem prilagajanju in dejstvo, da je v državah članicah kmetijstvo tesno povezano s celotnim gospodarstvom,

C.  ker so tri temeljna načela SKP enotnost skupnega trga, preferenciali Skupnosti in finančna solidarnost,

D.  ker je po širitvi Evropske unije trg za drobno sadje in češnje doživel pomembne spremembe in se je celotno območje, kjer jih gojijo, povečalo z 69 000 hektarov na 237 000 hektarov,

E.  ker je Poljska v pristopni pogodbi opozorila na težave, ki se lahko pojavijo na trgu EU za sadje in zelenjavo po širitvi, ter na potrebo po izvajanju zaščitnih ukrepov na tem trgu,

F.  ker je po širitvi Unije leta 2004 drobno sadje postalo proizvod, ki predstavlja gospodarsko mano za Evropsko unijo, saj so nekatere nove države članice med najpomembnejšimi proizvajalci tega sadja v svetu,

G.  ker pred širitvijo leta 2004 določbe prava Skupnosti niso štele drobnega sadja, ne višenj in češenj med občutljive tržne izdelke in niso zato predvidevale posebnih ukrepov v okviru pristojne politike Skupnosti (skupna organizacija trga za področje sadja in zelenjave, carinska politika), in ker se po širitvi določbe Skupnosti niso prilagodile novim značilnostim sektorja drobnega sadja v Skupnosti,

H.  ker problem drobnega sadja ter češenj in višenj najbolj zadeva nove države članice, zlasti Poljsko, ki zagotavlja dve tretjini celotne proizvodnje tega sadja, namenjenega predelavi, v Uniji; ker problem zadeva tudi nekatere regije starih držav članic, kjer ta proizvodnja predstavlja najpomembnejšo kmetijsko dejavnost,

I.  ker se zaradi zviševanja cen surovin v Skupnosti v sektorju češenj predelovalna industrija vse pogosteje zateka k nadomeščanju proizvodov (višnje namesto češenj) in ker ta težnja povečuje nevarnost pritiska uvoza iz držav izven Skupnosti, kar bi ogrozilo preživetje tradicionalne proizvodnje v nekaterih državah članicah,

J.  ker je pridelovanje drobnega sadja ter češenj in višenj skoncentrirano v nekaterih najrevnejših regijah EU, tako da je to vprašanje pomembno ne samo z družbenega, temveč tudi z gospodarskega vidika,

K.  ker se velik del drobnega sadja ter češenj in višenj pridela na majhnih družinskih posestvih, ki so za svoje preživetje odvisna od njihovega gojenja,

L.  ker dolgotrajna kriza na trgu sadja in zelenjave ogroža prihodnost sektorja,

M.  ker so se leta 2004 in 2005 jagode za predelavo in zamrznjene jagode v Evropski uniji znatno pocenile zaradi večje konkurence iz tretjih držav in začasnega povečanja pridelave v Skupnosti,

N.  ker je uvoz malin in češenj v EU iz tretjih držav zelo visok in ker se je v zadnjih letih povečal uvoz zamrznjenih jagod; ker se je pri tem na trgu jagod za predelavo povečala konkurenčnost poceni zamrznjenih jagod, uvoženih iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske in Maroka,

O.  ker ribez gojijo v severnoevropskih državah članicah in ker je Evropska unija njegov vodilni svetovni proizvajalec,

P.  ker je po širitvi leta 2004 pridelava ribeza v Uniji narasla z 28 000 ton na 87 000 ton (povprečje v obdobju 2002–2004) z dvema novima pomembnima proizvajalkama – Poljsko (48 000 ton) in Madžarsko (10 000 ton),

Q.  ker so po širitvi nove države članice (zlasti Poljska s 190 000 tonami v obdobju 2002–2004 in Madžarska z 51 000 tonami) prispevale največji delež k proizvodnji češenj v Uniji,

R.  ker so skupine proizvajalcev in organizacije glavni upravičenci do podpore na trgu sadja in zelenjave in ker pokrivajo le majhen tržni delež v novih državah članicah; ker nove države članice proizvedejo velike količine drobnega sadja,

S.  ker je večina proračunske porabe EU za trg sadja in zelenjave namenjena za pomoč pri predelavi in ker drobno sadje ter češnje in višnje niso deležni takšne podpore,

T.  ker predstavlja v nekaterih državah članicah proizvodnja drobnega sadja ter češenj za predelavo edino dejavnost, ki ohranja obstoječo gospodarsko in družbeno zgradbo,

1.  poziva Komisijo, naj nemudoma izdela načrte za sodelovanje in ukrepe za izobraževanje kmetov, ki pridelujejo tovrstno sadje, ter predvidi pomoč za izboljšanje prodajne infrastrukture, ki bi omogočila večje dohodke od proizvodnje drobnega sadja in češenj v Evropski uniji;

2.  zahteva, da se drobno sadje, kot so jagode, ribez, maline, kosmulje ter višnje in češnje, vključi v sisteme predelovalnih pripomočkov, podobnih tistim, ki veljajo za paradižnike, hruške, breskve in agrume, z namenom učinkovitejše stabilizacije zadevnih trgov; poudarja, da so ti proizvodi za nekatere regije starih držav članic in za nove države članice strateškega pomena, ne le z gospodarskega vidika, temveč tudi z družbenega vidika in vidika urejanja prostora;

3.  poziva Komisijo, naj nemudoma razvije in izvede ukrepe, ki omejujejo prekomeren uvoz drobnega sadja iz tretjih držav, še posebej tistih, ki uporabljajo dampinške cene;

4.  poziva Komisijo, naj dolgoročno preuči sprejetje mehanizma pogojnega dostopa do trga, ki bo dovoljeval uvoz izdelkov iz tretjih držav pod pogojem, da so bili proizvedeni v skladu z okoljskimi in družbenimi standardi, ki odgovarjajo veljavnim standardom v Evropski uniji; meni, da je treba v primeru nespoštovanja teh standardov uvoz izdelkov obremeniti z dajatvami in tako zaščiti evropske proizvajalce pred dampingom in da morajo biti prejemki od teh dajatev uporabljeni za financiranje projektov za razvoj podeželja v zadevnih državah izvoznicah;

5.  meni, da je treba pripraviti mehanizme podpore združevanju proizvajalcev in jih tako še bolj spodbujati k ustanavljanju skupin (in sčasoma organizacij proizvajalcev) v državah članicah Evropske unije, kjer je raven organiziranosti sektorja sadja in zelenjave občutno višje od povprečja Skupnosti, zlasti s podvojitvijo zneska pomoči skupinam proizvajalcev, ki se jim odobri predhodno priznavanje;

6.  meni, da bi morali državam članicam v prehodnem obdobju nuditi več pomoči pri oblikovanju in ureditvi skupin proizvajalcev, ki se jim odobri predhodno priznavanje (stopnje pomoči od prvega do petega leta delovanja v višini 10 %, 10 %, 8 %, 6 % oziroma 4 % namesto sedanjih 5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 %, s tem da se obstoječe zgornje meje pomoči v zneskih 100 000, 100 000, 80 000, 60 000 oziroma 50 000 eurov ohranijo);

7.  poziva Komisijo, naj se energično zavzame za vključitev proizvodov, za katere veljajo nizke carinske tarife (drobno sadje), na seznam občutljivega blaga, drobno sadje pa vključi v okvir posebnih zaščitnih klavzul (SSG) in sporazumov o vstopnih cenah;

8.  poziva Komisijo, naj z državami članicami začne razprave z namenom, da se uvedejo projekti denarne podpore za umik starih nasadov drobnega sadja ter češenj in višenj iz proizvodnje v primerih daljših dobavnih presežkov;

9.  poziva Komisijo, naj za drobno sadje in proizvajalce češenj in višenj, ki imajo izgube zaradi slabih vremenskih pogojev, poenostavi na to nanašajoče se določbe in sporazume o podpori v kriznih obdobjih; meni, naj bi takšna poenostavitev zlasti zagotovila, da za nadomestilo posledic slabih vremenskih pogojev ne bi bila potrebna predhodna odobritev Komisije, kar bi občutno pospešilo plačila kmetom;

10.  poziva Komisijo, naj kot del reforme skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo uvede odškodninske sporazume za proizvajalce, in sicer v primerih, ko pridelek drobnega sadja ter češenj in višenj ne pride na trg zaradi nepredvidenih in začasnih težav, ki izhajajo iz dobavnih presežkov;

11.  poziva k uvedbi sistema označevanja, ki bo navajal državo izvora kmetijskih proizvodov, uporabljenih v predelani hrani, pri čemer bo morala biti oznaka tudi na končnem izdelku, tako da bodo imeli potrošniki možnost izbire regionalnih izdelkov;

12.  poziva, naj se v skladu s predpisi, ki podpirajo kmetijske proizvode, dodelijo ustrezna sredstva za spodbujanje večje porabe visokokakovostnega drobnega sadja evropskega izvora in proizvodov iz njega;

13.  poziva poljsko vlado, naj odpravi davčno obravnavo, ki škodi skupinam proizvajalcev, in s tem proizvajalce spodbudi k ustanavljanju združenj za prodajo svojih izdelkov ter jim omogoči, da optimalno izkoristijo proračun za skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.